posamezna Številka RM 0,1 ИдшшапкепБо^е Uprava Klagenlurt, Poetlacb 115 / Uredništvo v Klagenlurtu / Naročnina (se plača naprej) mesečno z dostavo.na dom KM 1,— (vključno KM u.zu za donaSaice) / Udjavo oaročbe tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM O.OS ta milimeter stolpec StCT. 70. . Krainburg, 5. septembra 1942. Leto 2. Fiihrer kliče k žrtroTanju U avgustu nad 808.000 brt potopljenih Idor v trdniaio Slalingrad razširjen * Sramotno povelje Angležev in njih preklic - Živahno poizvedovalno delovanje na egipiski iroiili Oberkoounando der Wehrmacht je dne 3. septembra objavUo: Jugovzhodno od A n a p e smo v nasko-zavzeli več žilavo hranjenih višinskih P^tojank. Pred Novorosijskom smo z mbnim zadetkom potopili en motorni in pospravljalni čoln. Nemški brzi čolni so potopili v Črnem morju konvoj, dva tankerja, dva pamika in šeet velikih prekladalnih ladij 8 skupno 15.400 brt. *1 Stalingradonvso vrgle nemške in romunske čete ob ozkem sodelovanju 2 ^ačnim orožjem sovražnika iz močno Njenih bimkarskih postojank. Protinapade smo zavrnili. Za vojno važne naprave v ^ okoli Stalingrada, kot tudi ladijski cilji eo bili cilj težkih zračnih napadov. Jugozapadno od K a 1 u g e in severoza-Padno od Medina smo več sovražnih napadov odbili. Tudi v prostoru pri Rshevu Bo se izjalovili z močnimi pehotnimi in oklopnjaškimi silami Izvedeni sovražni na-padi. Pri tem smo uničili z oddelki vojske ih z združenim delovanjem oddelkov bojnih letal in strmoglavcev 109 sovjetskih oklop-njakov. era^® Ladoga-jezera in pred Lenin-nika. ' ^ ponovni napadi eovraž- dalo^zM^^^ I^enem morju je napa-.stoianke na sovjetske topniške po- 'ko Iptni L. polotoku kot tudi ne- ko letalsko oporišče pri Murmansku. eentemh^^® letalstvo je zgubilo 1. in 2. ake.7« t ™ y zračnih bojih in po protiletal-bilo eno nadaljnje je ni vrmM ^leh. Osem lastnih letal se 1 o IZ poleta zoper sovražnika. IrviJL^Р vs k i fronti je živahno nih delovanje. Število včeraj javlje-oklopnjakih, se je li«foi 1° ^ Nemški in italijanski lovski t!i r. ®estrelili včeraj 21 britanskih le-' ^"0 nemško letalo je zgubljeno. V no-September so nemški oddelki bojnih ^al bombardirali več britanskih letališč verozapadno in severovzhodno od Kaira, neučinkovitih dnevnih motUnih pole-v Veliki višini nad zapadno Nemčijo, so ^®Padli oddelki britanskega letalstva preteklo noč meeto Karlsruhe. Civilno prebi-je imelo zgube. Posebno v notra-^em mestu so nastale stvarne škode in it, poslopjih. Po dosedanjih poročilih _ °"0 zbitih e napadajočih bombnikov. .Obsedno stanje v Irana Uvedeno na amglećko-sovjetrnki pritisk J. septembra. Nova iranska vlada Kharamlsa je v Iranu proglasila оад^о stanje. Kot Izhaja iz poročUa iz Јгл ^ ^ Ukrep, ki je pceledica ta- mtrmk. , eovjetakega pritiska, kot tudi vlade pred lastnim prebivalstvom, d* komentarju iz Teherana se glasi, cilj*. * iranska vlada s tem doseči tri liti, da o " tem zaveznikom dovo- pogoji Irana vojaško pod ugodnimi iznenaderu^i^^' onemogočijo vsako sem; drui* w Kavkaza oih sU« zavr^^J,T\"P?'" tovihkmptklT l^hko nastal v »go-tretllč zadovoljni z režimom«; minil« Л ® v zvezi «# tu41 ma ob^f' GhuMhlll pri svojem kratkem Ot) povratku U Moekv« ohi»diw» ићшЈц v nizkih letalskih napadih so dosegla včeraj lahka nemška bojna letala bombne zadetke z bombami težkega kalibra na industrijskih in prometnih napravah otoka Wight in na angleški južni obali, V noči na 3. september smo bombardirali za vojno važne' cilje v srednji Angliji. Oberkommando der Wehrmacht je nadalje sporočilo: Od britanskega vojnega ministrstva izdana in po agenciji Reuter razširjena izjava z dne 2. septembra zvečer se glasi: »Nemško poročilo oborožene sile je ugotovilo, da so Angleži pri podjetju proti Diep- peu izdali povelja, da se naj ujetnikom zve-žejo roke, da se s tem prepreči, da bi svoje listine uničili. Odredile so se preiskave, če je bilo v resnici izdano kako takšno povelje. S poudarkom se ugovarja, da bi bile kateremukoli nemškemu ujetniku roke zvezane. Vsako takšno povelje, če bi bilo izdano, bo preklicano.« Na temelju te izjave je Oberkommando der Wehrmacht dne 2. septembra 1942 opoldne naznanjene ukrepe zoper britanske vojne ujetnike razveljavilo. Besedilo te angleške izjave bo ravnot?ko objavljeno britanskim vojnim ujetnikom. ]Vadal|nja pridobitev prostora . pred trdnjavo Stalingrad 30 britanskih oldopnjaliov imičenlb Oberkeramande der Wehmacht je dne 2. septembra objavilo: Južno od A n a p e se nadaljuje napad nemških in romunskih čet proti žilavo se borečemu sovražniku na utrjenih višinskih postojankah. Pred S.talingradom smo z napa. dom v trdih bojih pridobili še nadaljnje ozemlje. Hitri oddelki, ki so severno od mesta do Volge predrli, so zavrnili več z močnejšimi silami izvedenih sovražniko. vih protinapadov. Na Volgi smo s pretile-talnim topništvom pot<^ili neko motorno ladjo e 500 brt. Neko izvidnišiko letalo je T bombnim zadetkom, v delti Volge južno od Astrahana potopilo neko »ovjetako pe-trole^sko ladjo. Jugozapadno od K a 1 u g e in pri R a h e-V u smo odvrnili ve6 krajevnih sovjetskih napadov ip razbili pripravljene čete s topniškim ognjem in z napadi zračnega orožja. Južno od Ladoga-jezera so se izjalovili ponovni sovražnikovi napadi z velikimi krvavimi zgubami. Na jezeru smo potopili z bombnim zadetkom en sovjetski torpedni čoln in poškodovali dva prevozna čolna. Bojna letala so podnevi in ponoči napadla neko važno železniško križišče se- Tndl domovina bo žrtvovala najvišje Filbrer poziva k vojni zimsiii pomoči WHW oemšiiega naroda 1942/43 Iz Ftihrerhauptquartkra 1. septembra. Fiihrer je izdal za vojno zimsko pomoč nemškega naroda 1942/43 sledeči poziv: »Ob začetku četrtega leta vojne, ki jo vodi nemški narod za svoj obstoj ali ne-obstoj, za sedanjost in bodočnost, pozivam desetič nemški narod, da prostovoljno žrtvuje za zimsko pomoč, V svetovno širokem prostoru se bojujejo vo-jaJki oborotene »Ue, pri čemur zastavljajo svoje CIvljenJe in svoje Kdravje, NJUn se je največji dđ »rropsklli narodov in narodk>v Daljnjsifa Vzhoda pridružil v zvezi KVMtolie, katera bo preproMla, da паЛе drlave ne zapadejo niU boijievlAlceniu barlxinrtvu, niti Mdovsko-angkmaAiteinu Iorili za oblast, so tudi danes zopet združeni zoper nas. Mednarodni svetovni tld ne vodi boljieviz-ma in piutokracije samo s dljem, da uniči evropske kulturne države, ampak pred vsem, da iztrebi vse nosilce samostojnega obstoja. Oe danes ameriiki tn angle61d agenti trdijo, da hočejo ustvariti novo in boljšo sliko sveta, kot je hUa njih lastna popre je, v kateri bo v bodoče vsaJc dobil delo, obleko In domov je, potem ne M bilo potrebno napasti ravno nemškega Relcha. Kajti te probleme Je nsfdjonalsortjall-M«n, ali že sploh da^no rešil, ali pa se jih je uspešno reAevalo, Ne, namera teh mednarodnih zločincev ni (grm^tev boljšega socialnega sveta, temveč brutalno uničenje narodno socialnih drŽav Evrope, Id stoje njihovemu kapitalizmu nasproti. Njih cilj Je ono zasut-n J e n j e, kot ga mora prenašati Indija. Da boljše viški Ш prt tem kot zadnji pMganJač v obeh taborih vodi, ▼ vsilkam nI mit drugega, kot Js bUo nskoC v Nemčiji v malem. V glgeoteit* k#ju, M mbrna prtassn, #e nemški In zavef*Hšk! vojaki to leto življenjski prastor evropskih narodov slino racšlrlil. Po- nMdnftrudalli IJadajdh Mntevaloar ■^'elta, Churchilla in Stalina, da bi evropske narode izstradali, se lahko smatra v sled tega te sedaj, da se Je dokončno izjalovil. Oe pa v tem najsilnejšem borenju vseh časov nemški vojak v pomanjkanju, Id si ga komaj moremo predstavljati, v boju doprinaša svoje težke trtve, je domovina ravno to leto še bolj dolžna doprinesti svoje najvišje žrtve. Celo po tem bo doprinesla samo majhen del tegia, kar do%ršuje mUla oborožena sila na kopnem, na morju In v zraku. Poleg tega Je smisel naše ilmske pomoči, da ne samo v mirnem času, temveč še prav posebno v vojni, potrdi nerazrešljivo usodnostno skupnost nemškega naroda — ne kot v Angliji in Ameriki c fraaami — ampak s dejanji. Kajti Iz tega boja narodov se mora In s« bo nemški BelcJi povrnU v mirno dobo kot vse skoei nacionaisocialisfeična država. Svoje m-es-nlčenje sadoMva ne samo z žrtvami fronte, ampak tudi z onimi domovine. V letu 1939. In 1940., da morebiti tudi še v letu 1941. so na* neduhovitl namprotnlld mislili, da bodo lahko nemški narod kot nekoč leta 1918. pahnili vsled notranje needinosti v zunanjo odvisnost in m tem v zasužnjen Je kakega še hujšega verzaJskega dlktata. Naloga fronte m delovnega nemškega naroda doma je, da porušita tem medna-rodnim hijenam po zlatu in boljieviškim zverinam vedno bolj to upanje in da jim jasno pokažeta, da se ne bo ta vojna k o n-čala X možnostjo nadaljnjega izrabljanja posednjočih narodov, temveč s svetovno odločilno zmago nema> n i č e T. Pričalrajemo torej, da domovina v 5e-trti vojni zimsld pomoči izpolni tvojo dolžnost. FUlirertiauptqoartier, 1. eeptembra 1942 podp.; Adolf НШмгс P г e pel j av a po b to d u preko zajezene gi j e te T a na Vzhodu, (PK.-Aufn.: Kriegsb. Leopold, PBZ., M.) vemozapadno od Moskve. Pri povratku so opazovala eksplozije in velike požare. V pretečeni noči so priletela sovjetska letala v generalni gouvemement in v Ost-preuJJen in so v glavnem napadla stanovanjske četrti v Waschauu. Nastalo je več požarov. Pri sunkih nemških in italijanskih hitrih čet proti britanskim postojankam v Egiptu je bilo uničenih 30 sovražnih oklopnja-kov. V zvezi z velikimi boji dne 31. avgusta" in 1. septembra je bilo v mračnih bojih pb nemških in italijanskih lovcih sestreljenih 51 in po protiletalskem topništvu štiri britanska letala. Neka nemška podmornica je v Sredozemskem morju iz nekega konvoja potopila pamik s 4000 brt. Pri dnevnih poletih posameznih britanskih letal v zasedena zapadna ozemlja je včeraj britansko zračno orožje zgubilo dva lovska letala. Preteklo noč je britansko zračno orožje napadlo več krajev v Saar-pfalzu. Civilno prebivalstvo je imelo zgube. V stanovanjskih četrtih, pred vsem v Saar-lauternu, so nastale stvarne" škode in škode na poslopjih. Sestrelili smo dva napadajoča letala. Lahka nemška bojna letala bo v nekem taborišču čet na angleški južni obali dosegla zadetke težkega kalibra. Ponoči smo bombardirali za vojno važne naprave v Midlandih in v severovzhodni Angliji z raz-strelnimi in zažigalnimi bombami, ki so povzročile več požarov. (Nadaljevanje na 3. strani). Japonski zunanji minister odstopil Tokio, 4. septem;bra. Zunanji minister Togo je po objavi informacijskega urada kabineta v torek zvečer odstopil iz osebnih razlogov. Tenno, kateri jj Toga kratko pred njegovim odstopom sprejel, je demisi-jo sprejel in poveril s posli zunanjega ministrstva, ministrskega predsednika in voj-nega ministra generala T o j o. Edino sredstvo zoper podmornice neuporabno Stoeblwdm, 4. septembra. Z ozirom na naraščajoče velike uspehe nemških podmornic se večkrat v angleškem in ameriškem časopisju v zadnjem času značilno ugotavlja, da bi bila edina pomoč zoper nemške podmomiške uspehe zavzetje podmomiških baz na Atlantiku. O tem edinem sredstvu pravi londonska poročevalna služba v žalostnem tonu: »Nemška oporišča za podmornice in ladjedelnice podmornic so iz-vntno mavarevane In jih je zelo težko napasti.« Skušnje pri Dieppeu in zgube angleških zračnih napadov so očividno to sodbo potrdile. Btran 2. — Stev. 70. KARAWANKEN BOTE Sobota, 5. septembra 1942« Zahajajoče irozTezdje; Laž - apan|e -protisloYle IVemška zmaga ustrarja jasnost M. Vojaški položaj je za nasprotnike Rei-cha—Sovjetsko Rusijo, Anglija ift Amerike — zavzel razvojno stopnjo, pri kateri niti fantazije polni in nenavadno prevejani lažnivec Churchill ne najde več svetlih točk. Stalin sam, ki je doslej smatral zamolčanje ali zanikanje nemških mag kot najsmotr> nejiSe, mora v tajnih poveljih rdeči armadi priznati stvari, ki dajo slutiti stiske Moskve in boljševizma. Tisk in radio Rooeeveltov« Amerike producirata trenotno naravnost divjo zmedo nei^olnjivih upanj na eni in resigniranega pesimizma na drugi strani. Jasna protislovja, v katera se zapletajo nasprotnikova poročila, nam na vsak slučaj predstavljajo značilno sliko nesigumosti sovražnikov Velikonemškega Reicha in njegovih zaveznikov. Te nesigumoeti ne občutimo nasadnj« tudi v takoKvani Osvobodilni fronti, med boljievškimi tolpami. Dan za dnem jasnej* občutijo, da eo obsojeni na pogubo. Lahko jih primerjamo s potapljajočim, ki seže v svojem zadnjem obupu po Blamci, v dobri veri, da bi ga ta biljka lahko ie rešila. Njihova slamica se imenuje laž. Z lažmi skušajo banditi pridobiti še nekaj pripadnikov. v »Slovenskem poročevalcu O. F. St. 279 ti pmefe bnmiM a. pr.t »Aefede АгтмГ« it /• pr*ko šime pri> pravila ugodna tla za popolno uničenje sovrainika v letu 1942.€ •»Nemci so porabili svoje z4/0f» t najglobjem zaledju. Hitler je bil pri-silfia dovažati ndno novik vojakov za nameravano pomladansko in poittno akcijo. DoreM ji kaf j« 1» moglo držati brinje V rokah, Celo po- polnoma nepripravljeae može a telesnimi napaki^ii.tl Vodstvo tolp M j* it teh lali« odgovarjajoče boljševiškim naVodildm, seitavllo ргб» rokovanje: »Da SI Sovjeti lahio ptivoSlijo izgubljanje biti in umikanje, SAj jim ostaM Se vedno dovaij maČi za velikopotezno protiolenzivo.* To pr&tijo banditi! In kaj reč* Stalin sam, ki to vendar najbolj# v#? Stalin ptuvit »Nastopili so tetki in gtoteii časi. Polol&j na fronti postaja vtdno napo-■ tijSi. Sovražnik vedno bolj napreduje.* Stalinu ne moremo ngđVarjati! Pred nekaj dnevi so razvili пмпШ vojaki ▼ Kavkazu na EUbnisu v vištai 5630 m Hakenkrea2-2a$taV0 in KMedli mli£i№ prehode. Severo-zapadno in jožno od Stalinp^đa Je imel UemStd napad nove uspehe. Stalingrad že gori. V času od 1. do 24. avgusta je izgubila sovjetska zravna sila n. pr. 2.505 letal! Eno strašno poročilo za drugim se podi s fronte v Moskvo. Vtis je tako močan, da j* Javil Londonski radio 1. avgusta 1942: »Dejstvo je, da aiso ruske Čete na nobenem mestu kos nemški ofenzivi, temveč, da se vedno bolj umikajo.* Angležem v njihovem nabiranja lahko samo pritrdimo. Pogled na zemljevid jasno kaže, kako velike до teritorijalne iKgube, katere eo utrpeli Sovjeti v treh mesecih. Od Woroneecha, izhodišča napada, do PjatigOTska v Kavkam znaša razdalja n, pr. 900 km. To Je oddaljenoet, ki ot^ovarja 3^tiWA ^ ^ ОгМфлЛШ^^ ^ if C A ^ w жшем^ш p T imtr} »valni xemi/«r ii, da po-nazoTuje obširne prostore, v katerih sedtj operira nemika oboroiena sila. približno progi od Inebrucka do Danziga ali celokupni širini memAkega Reicha. Ce Vam akušajo i^ričo teh velikih uape-hov nemikih in zavezniških armad lagati glavarji banditor: »Da pomeni dan napada na Sovjet-sk9 uniio EBčettk konca Hhletfa in s tem Nemčije*, ali »4a M moči nemške vojske stalno manjšajo, sila rdeče armade pa neprestano rase,* potem to lahko оапабцјешо samo kot Jec-laoje blaznešev. Z mnenjem, e katerim ekuSajo pridobiti banditi Vam, Oberkraincrji, ва svoje temne načrte, »da postajajo rojne perspektive Sovjetske anije. Velike BrHanije, Združenih driav, kakor tadi ajedinjanlh e#* rodov vedno iol/ie, perspektive Nent-iije Ml njenih taveznlSk/h vaaaiot pa nasprotno redno siabie,a ne aoglaša več niti veliki lažnivec Chur- __ »Sunday Ехртеаш рИв: »NaSa oaf-goriš M /# Mtffe/ оаџоИШл la ameriški aa h3u »Nev^ York Post* z dne 5. avgusn iHS iz/«r(/«c »Zdruiene driave in Anglija stoje ntf-posndno r uaratnoni, itgvbiti t* to/-ло. Predor v Kavkazu ne bo ramo odre* tal Sarjetskt an;/« ai preskrbe к oZ/Mt, temveč bo tudi IMco postavil Hit* lerityataa,4obititovoia»ta nitor bo to TOjBo doUll To naj el zapomnijo vri, Iti ee pode га kakinim prividom ali ettivljo svoje karte na kakšno blazno odejo. Bajkft bandttort »Da }e padlo zaapanfe Nemcev v nfl' hovega Fiihrerja, padla zvestoba in Ija-beaam aeoiikik Vjakov A> niibovaga vrhovnega p«vrAftnka Aiotfa Hhhtja*, je že tako vwkdanj#, d& j# kom«] it ornem- be vredna. Nemiki vojak tn nmiki avod «ta шл Fflhrerja z ljubeznijo te tatipanjm, ki ne najde primere. Zvestoba nemškega vojaka je neomajna in njegova vera prestavlja gore. Tako tudovlta morate je aajostrejše orožje nemškega vojaka. Donebeeno nad« krlljuje vse evoje sovrainlke. V kako izrazitem nasprotju stoji k temu rdečeuioist! V svojem tajnem povelju št. 227 od 38. julija 1Ф42, katerega je zaplenil neki nemški oklopnlškt korpe na kavkaški fronti, pravi Stalin: »Manjka шип red io disciplina ▼ 6#tah, bataljonih, polkih ia diviiijah, v oklepni-šklh enotah in v letatoklh akupteah. Ne moremo več trpeti komandantov, komlmarjev In politfukov, ki aamolaatno zapuščajo svoje postojanke in d<4>uščajO| da d<^oČaJo nekateri povtTočevalei amede pološaj boja ж tem, da zapeljujejo druge do umika. Te go. dmja^e in strahopetneie Je treba na meetn ^ uničiti.« Edino možnost za vzdrževanje discipline In rešitev udarne sile svojih čet vidi Stalin v ustvaritvi kazenskih bataljonov in oboroženih edlnlc, ki naj bi bOe vstavljeno z/ nezanesljivimi divizijami. Stalin pravi v svojem povelju: oboraiene edlniee, U maj Itodo vstavljene neposredno za nezaocalji-vimi divizijami, imajo nalogo astre-liU t aludaja аенгејемса omika vb». kega begimca in vsakega strahepetoa^ Kakšna enunota za vojaškega vodjo, (e misli, da svoje čete lahko samo s takim sredstvom — grolajo mtrelitve — podi ж bflj. f J . . E istimi metodami terorlsirajo banditđki livarji nasilno novaČene in zapeljane. Vaše sinove. Ve, matere Oberkraina. Kdor se &e sapiŠe tem aločinskim metodam s lasmi t& kolo, bo z Eatilnim srelcm »likvidiran.« Ali larei verjamete, da Vam ti podljudje lahko obetajo bodočnost? Ali res verjamete,, da lahko pričakujete od banditoy, Stalinovih nediscipliniranih in polivlnjenih krdel, kakršnokoli pomoč? Nato pa se lahko odgovori mamo Ж enim: Nikoli ne! Tudi predajanje upanju na eventuelno zmago »druge fronte« bi bilo zločin zoper Vašo domovino. Vas same in Vaše otroke. To upanje bi bilo tako kaznivo, kakor Je bil poskus Angležev in Američanov, ki so podvzeli v jutranjem mraku dne 19. avgusta 1942 izkrcevalni Proč od br aiomorilcev! Je torej le tako, kakor so morali angle* Ski časopisi nevoščljivo priznatL »Da zapoveduje .nemški. Oherkommando ped roko Fiihrerja preko front od Bordeauxa do Kavkaza in od Severnega ledenega morja do Afrike, medtem ko razsaja na strani takozvanlh Blez- upna zmešnjava pri nič manj kakor enajstih različnih vrhovnih povdj-stvih.« Naši nasprotniki naj še kar v naprej nadaljujejo s konferencami, mesto z zmagami, si stavijo drug drugemu ultimate In se izgubljajo v najblaznejših protislovjih in lažnih poročilih. Nemška vojska ustvarja vedno nove in popolne situaoije, ki doprinašajo poskus рт! Dieppe. Slfumo, trajae, velike 2gube Stalina so prisilile rdečega diktatorja, da Je stavil Churchillu ultimat. Pod strašnim pritiskom položaja je podvzel Churchill to obupno dejanje. In drago ga je moral plačati. Navdušenje Brltov in Američanov se je hitro poleglo. Z Se-lesAo metlo smo Jih pcnadli nasaj in vrgli v morje. Anglija in Amerika sta znova občutili udarno silo nemSke vojsk«. Kaii vojaki eo držali, kar je dr. Ooebbels v članku: »Tudi poekia je kazniv«, prerokoval Angloittn in Američanom: »I г k r-cevalnl poskus ima samo ta edini Itsled, da bo končal ▼ strašnem polomu.« Ia ta polom je nastopili Ang/iffsiiel ттш^т^ SpSftn ОрегзШпмШсМеп dtr trifeM *- trrttc/ife Zieli niVL 1.*»^ Zemljevid o napadalaih namerah Angleiev pri Dieppea, kot JO r*Kvidaa is nekegu uplenj»a«ga povelja, napadalni cilj, ktanejie operativne namere Angleiev, doeeieai cilji. k temo, đ« naatajnjo n niže nasprotnike vedno novi problemi, dokler ne bo njihova rešitev tako brezupna, da je niti v Moekvi, niti v Londonu ali Wuhingtonu ne bodo mogli vež tajiti. BolJieviBMtt bo onlSen. Im i njim vsi tisti, ki so se v kakrSnikoU obliki zvezali I boljfoviamom ali ae čutijo z njim v arcu povečane. Banditi delijo uaodo жаХии jajočegn boKevlzma. Vam, Oberlffaioarll lahko samo vedno znofi poodarfame; Vaaka lamopravan M n наб vami m vašimi oM bridko maščevala. Venkonenškl leidi не ilubl nobenega polovičarstva, temveč jasno odločitev In odkrito, prostovoljno pri-oanle k Nemčiji Ш | tem k novi Вшдц meptambrm 1942. KARAWANKEN BOTE Potopitve ladij v avgustu Obericommanđo der Wehrmacht je dne g eeptembra objavilo: Južno od spodnjega Robana so nemš&e in romune&e čete zlo. telle trdovraten sovražni odpor in so do-•P®^ na vzhodno obalo Črnega morja. Me ^ ® prktanišče Anapa eo zavtele romun-*e čete. Nemški brzi čolni so v Črnem вктјц napadli zavarovan konvoj in so potopili dve ladji e ekupno 4500 brt., med •«o>a en tanker. V morski ožini Kertecha je lastno obalno topništvo obstreljevalo od-sovražnili motornih čolnov, od kate-*in sta dva goreča obtičala. Južno od Stalingrada so pehotne divi-in brzi oddelki razširili v hudih bojih vdor v sovražne utrdbe in so zavzeli v čklk" v smeri proti mestu važno vi-o oaeanlj«. Uničili smo en sovražni jppnjak. Močno delovanje letalstva je ^ »mehčanju sovražnega odpora. ®®i smo v pretekli noči težke bombne J zoper Stalingrad in več letališč **™>dno od Volge. Število od n. avgusta Jugozapadno od . ^ težkih in uspešnih obrambnih № uničenih sovjetskih oklopnjakov se je ■višalo na 868. Severozapadno od Medina in pri Rshevu po oklopnjakih podprti etnfl ^^"^ražnika. Oddelki bojnih letal in ^&vcev so prinesli v hudem obramb-boju stoječim četam učinkovito raz-^^enitev. Včeraj Imenovani oddelek na-P®-■ieren mOOten nnd audi to der BeriDj-See nodi fapa-niscbeo Angriffen sntgesetxt (ein konoten. Von amtlldier japaniacher Seit# wurde duich den Spredier Hori daraaf hiojewieseo, daS solcbe USA-Nattrial' adiiffe iiberall dort, wo sie mnftanchen lollten, an-gegriffen and versenkt wfirdrn. DIese lapanisdie Haltung bezie&e sidi aaf alle Materlaltransporte, gam gleidi, wohin lie fahren und fOr wen sle b«-stimint scien. Wasbingtons groBmaoHge Erklining trwelst (idi nach lapanlsAer Ansichi and b I niichttmer Betracb-tung al# ein Sdilag tn# Waster and ein# MaGnabme, die in kcioer Wei*« tint Eatlastong der Sow)«t* bedtnttt. Solite Washington aogetidiU anderer Hilfa-moglidikeit«n dennoch dicsrn neuen soeben verkiin-deten Plan durchxuf&bren versudien, dano bestebt grSfite WahrsdielnHdikeit, so betont man in Tokio. daS demпДdial eimt (ogmarnt« Berlng-See-Schladit mit weitereo und trbeblidiro amerikanlsdicn Vtr-lusten In die GescUchtt dleat# Kilegei clngebea werde. worde. MilitSr wurde zur Niederknflppelung der Inder herbeigerufen. Man fenertr gucb eioige SdiitsM auf die Menge ab. Infolgedessen wnrden drd Per-sonen getotet, wahrend 20 verUtzt wurden. In Bombay wurde an verscbiedenen Flatzen ver« sucfat, die indisdie Natlonalflagge xn biscen. Die britisdie Polizel trieb die versammelte Menge ««§-einander. Es wurden zwolf KongreBmitglieder ver-baftet Ferner worde wieder dne Aanbl Stntfien-babnen von den Indem angebalten. Die Textilarbeiter in verscbiedenen Fabrikeo verlicScn ibre Arbeit, am sidi den Demonstranten - anzuscblieSen. lo Fona wurdeo zebn Inder verbaftet und in Kalkotta 21, die sidi angeblidi V^eben gegen das India die Vertet-digungsnetx zusdiaiden konuncn iieSen. In der Wobnung des Kongrefifubrers N e b r n faod Samstag abend, wie Renter aus Allahabad meldet, eine vierstiindige Hausdnrcbsnebung statt. BGdier und Schriftstticke worden besdilagnabmt. In dem Durdisucbungsbefebl biefi es: „Es 1st anxtmebmeB, dafi an dem zu durcbsudienden Platz onerlanbte Mafi-nabmeo begangen wurden oder begangen werden sollten. die der wirkungsvollen Fortftibmng des Krieges sdiaden sollten." Einem Beridit der „Financial News" xnfolge gab das Amt ' fUr ostlodlscbe Baumwollvereinigung be-kanot, dafi der Baumwollmarkt tn Bombay audi weiterhin auf unbestimmte Zeit gescblos-s e n blelben wird. Die Arbeit in den Ahmedabad-Fabriken sel nodi unterbrodien und zablreldie Spinner hStten die Stadt verlasten. Die gespannte L age In Indltn wird vendiirft dnrd* von der britisdieo Indienregiemng angeordneten Raumungsaktion In deu Gtenzgemeiaden. Unter der Bevolkeruog, die mit der Evakoierung nadi Beeodl-gnng der Regeoperlode redmet, herrscht starkste Unruhe. Parlamentssltznng mit Revolversđiflssen ##. Ll«s«bon, 4, S«pt. Z«» »»Mm ДСм—Ј-чАц! kam es nadi einer Meldung aus Bogota wahrend einer Sitzung des kolumbianisdiea ReprSsentan-tenheuses, els zwei Abgeordncte ihre Meinungi-verschiedenheiten eut diese drestische Weise аии zutragen veriuchten Vier Revolveridiusse wurden von den beideo Gegnern abgcMbeo, bis der eine von ihnen verwundct zu Boden sank. Es wird nicht beriditet, ob dieses „demokratisdie" Argument als allgemem Uberieugend angesehen worden ist. 451 VersenlHingen im Westatlantik hw. Stockholm, 4. Sept. Die bedeutenden Eriolge der deutschen U-Boote werden in einer neuen USA-Obersicb' besiatigt, die, wie ublidi ohne Nennung von geneuen Tonnageziffern, Karflpf-zonen und naheren ZeltrXumen, die intgesamt seit dem 8. Dezember des Vorjahrei im Vest-etkntik versenkten Handelssdiiffe mit 451 engibt. Nicht weniger als 3090 Besatzungsinitglieder werden aU getotet, vtttere 1707 als vermiBt gemeldet. Brltlfdies Todesurten an Iren unflstreAt „Dm Teste Haltung zo lietonen" — Wadisenfle Nervosltat der Polizel Bresilfen prohlamiert den Hriegszustand Krlegserkiarung audi gegen Japan? - AnsfUbrung der Roosevelt-Befehle (Мсћ, Bern, 4. Sept. Der braslHanisdie Stajtsprlsl-dent hat dva KricgMumtand (Or dte g*»amt# Hohelta-gebiet Brasilicns proklamiert. Diete MtSnthme htt in Siidamehka Au{s«heo errcgt, veil der Verfaefungi-artikel 166 dem Staatsprasidentin die Durdifiihrung einer solchcn MaSnahme nnr erlaubt, „wcnn der Kinsat* Ton Armeetrappen fflr die Verteldljung dc* Staaten nowendlg let". Nun liegt offcntlchtllcii aln* Crundlage fiir eine lolche Mafinafame old) t vor. Entwedcr. BO wird dc8wegcn gefoigert, haodelt et aich dubcl um die Befotgung fines Befehl«! a us Washington o<3er eine Mafinwime, die aus Inner-politisdieo Notwendigkelten beraus dlktkrt w«rd«n muBt*. Die Tatsadie daB Brasilim die bclden grOBten der in btasilianiacLfo Hiifau baedilagoahmt«a Acbsen-bandelsschiffe sofort an die USA abliefem muGt*, zcigt noch einmal, wie sehr Braslllen unter die Be-fchlsgewait Washlngtons geraten 1st. Die USA versudien, Klo d( Janeiro mit dem besdilagnabmtea Vcrmogcn der deutsdicn und Italienlsdicn Banken su vertrdstcn. Der in dieser Hinsldit in BrasiUen gewedte App«tit debt b«r«lts weltar« Krdse. So vdst das „Journal d( Commerdo" aaf die In Braslllen vor-handcnen i&piwIsAya Wiruchafts- und t'inanzunter-nehmen bin, von denen behauptet vlrd, sle stellten yln« G*fahr fflr das Land dar, „Wlx ^^(«h*o dartuf", fordert das BUtt, „dafi dtc gejtn Dcutsjh-land ood 1 (alien eioseschlagen« Kriegspolitii tofort und entedilosseo auA auf Japan aasjtdebnt wird." Dami« bat dl# bratillaoUdi* RfgUrung aldi |atil durdi ein Dekret-GesetK, das riickwlrkend dcn Krlegszustand proklamiert. eine formale Grundlage filr Ihr« Kritg»politlk ftstbaffen. Kina Relhe »it-fassungsmtCIger Garantien wird sleldizeltlg atlf-gehoben und der Zebnstuodcnta; lo dtr Industrie eln-gefabrt. Ein welteres Dekret sprlcht die Bcschlag-nabmt dea Veruegcna der braalUanUchca Nlcdtt-lassuagcn deutechtr und itallenuchir Varslchirunga-geselUchaften aus. USA planen Blltiratlonlerang rd. Lissabon, 4 September. Die Zeltung „Baltimore Sun" schrelbt: Im Amt fdr Prelwerwaltung (O. P. A.) iti ein H«ft (Ur alne umfaisend« Kali*, nieruni In dcn USA lasammcngcsteilt worden. DIcm umfafit eina lang« Ust« aiUr Giit«r und Artikd, In denen in den Vctelnigtcn Staaten eine Knapp-belt zu spOren 1st. ,,Wenn slcb dies«* Kartenbudi al* praktisdi erwelit", — *o idirtlbl die Zeltneg wtiter —, „wird da* O. P. A. (In lD*lrum«nt lo d«r Hand baban. um aln RattoBierungaprogramm fibar Nacht n startan, anitatt 6 bi* 8 Wodieo wartcn lu mtl*««n. wie dies bei den blahcr elngefiibrten Kartenhe(tthcn 4«r faU wv." Stodiholm, 4. Sept. Einer Reutermeldung lu-folge wurd« «m Mittwodi der von den Briten zum Tode verurteilte 19 Jehre »It« Irllnder Thomas Jostf W i I 11 a m s hingeriditet. Zthireidie irlandisdie Perionlidikeiten hattcn lich, wie gemeUet, fOr eine Begn«digung William* eingesetzt. Diese Icterrantionea blieben jedoch vSllig unberCdisiAtlgt, denn durdi dieie Hin-riditung, lo heiCt es in der Reutermeidung wartlidi, habe dfV Gouverneur seine „teste Hkl-tung" gegenttber den Iren betonen wolleo. Nadi einer Meldunf; des Londoner Nadiriditen-dienstes verhafteii in Belfast die Poliiei И Per-•onen im Zus*mmenh«ng mit finer StkieGerei um ein B*uernh*us, bei dem ein« Person er-ichossen wurde. In emem anderen Haus land die Polizei Waften und Munition, die angeblidi von der Ira dort verstedtt worden waren. Reuter meldet, die nordirisdi« Poliwi habe zwei grofie WtffenUger in Nordirland #ntded(t. Aus den Meldungen geht hervor, dafi die britiidie Polizei iiber die neue Akiivitit der Ira sehr nervos geworden ist. Audi Ceylon 1st unsldier geuiorden Die natlonalen Inder agltleren mit gebelmen Rnndfnnksendnngen Toklo, 4 Stpt. N»A hier vorllefendtD NiArichtfn terstiirkt sich dl* oatiootlt Bevegung in #||,o Tciltn Indiene Immw mehr. Wit der Korrttpondtnt dtr Zeituog „Jumirrl SchlfflbuB" tut BiBfkok meldtt. beginnen die Indisdiin Nitlonditttn tm 28. Auguit uncrwartctcrweiie mit g'htlmen Rundfunktindungcn, 1101 das inditdie Volk tuftuDiuntera. Am 29. August brachte die KongrtSpartti eine weiure gtheimt Sen-dung mit einem Aufruf Gandhit, licb gtgen die Brlten durchiDsetun. Die Entwlcklunj der indlsdien Unruhtn trstrtdkt sich im Ubrtsto |*tit taf tllr Telle der Provioi Madras. Infolgedeesen lit nua indi dlt Mgnvlbtr-iiegende Instl Ctyloa tiBslcber gtwerdtn. Die britischen BehQrdtn haben dort DringlldiktitsmaSregtln gegen die BtvBlkerung trfriffcn. Auch in den Gebiettn nBrdllch des Gangesflnsses, tn der Bih«r-|>rQ^^, 4аа(гд dl* UnmhcA ^ beut« In Delhi tlnjetrofftncn Meldimftn — an. Die Arme* tal mr UntcrdrlldiuDg dlesar Unruhen mil be-aonderen Vollmachtcn verieben worden. In der Ben|«l-Provln* brachen am 31. August verichiedene Strelka aus nod die UniversltSi tn Dacca wird bis zum 25. Oktober gescblosstD blelben'. Natii finer Reutermeidung so# Delhi btadiloB der ArbeltsaussdiuB der Hindu • M a h ■ a ■ b a. die die flnfluBrelchste Otianination der Hindus in Indlen tit, die sofortige Verkilndlgung der Unabblnglgkelt Indians sowlf die Obertragung der gaozfo Macfat England# an etna тов dto Vertretem lodl«## gebil-dfti Raflemoi n fordem. Ans den Jabrtsbtrldtt der Bank of Iijia geht hervor, daB die britlacfaen Kapitaliatca Ibrt Quthaben In Indiea In erfaehtem Temp* жжП#ааж aai luriid- ШИг ^bota, 5. seatemhra 1942. KARAWANKEN BOTE stran 5. — Ster. 70. Am dem Hreise Radmannidorf (Zaključek tečaja лам *2^'B'he elutbe.) Svečano во se kon-vtiL tukajSnjl desetdnevni kuharski in š'.-Tin ^ prostorih posvetovalnice. 31vah- Udeležba In zanimanje za te tečaje je do- ^ poznajo tukajšnje žene vrednoet jev materinske službe dee Deutechen auenwerks In tudi aanxe za njo pridobivajo voditeljice še enkrat ob-iKi«! * 1 namen tečajev, ao izročile uoeieienkam potrdila o obisku. Svečanost in so bile polne veselja in tova- R^anBwJorf. (Izložbe, katere si je morala ogle-mannsrtArf groepodinje okrožja Rad- dahitA 2 ^ ceetah, bodo sedaj v izložbah prave ^'^^^^tero praktično pobudo za na-niein ^ natančnim strokovnim zna- r% vprašanj je oddelek za na- gospodinjstvo Deutschea Relchsmark in so bila končana čel« poleti, Ka> pallSko življenje je pa bilo v zadnjln meeecih tako živo, da lahko računamo z zelo dobrim zakIjuSoldaten-betreuung« NSV ranjencem In bolnikom darila In cvetlice. Med obdaritvijo Je pelo 40 BDM- deklic Iz Kralnburga nekaj pesmi. Renjencl In bolniki 80 bili vldezno veaell pozomoatl NS.-Frauenschafte In NSV. Odgovored za socialno oskrbo delavca Uvedba novega Krefsobmanna DAF v KralobDrgii KreUlelter KuB Je v torek, 1. eept. 1&42., uvedel v urad po Gauobmannu DAF, Stell-vertretenden Gauleiter Pg. T h 1 m e 1 u, postav-Ifaeiaotwnaana DAF za okrožje Kraln-Remachnlgga. DeuUch№°'ArbeItS*^®?'® Krelewaltunge der uradni s^I rt? " »brali v večji novega uradnegl Ј^јГ^^^ njihovega bo (xWej^^IdUW^L%g'*' najprej moža, ki Krelswaltunee in , zaupnik delovanje burga. Ostal Ho ® zaposlencev Kraln- "S t'" Ehrenzelchen ^ *NJemu, ki ga krael zlati "PaSe 1? ^^»^tei, velja v«e moje za- človek Oherk.., ^ poroStvo, da bo delovni eoclalno oekr>^''w Kralnburg užival Hitler. dTsvV^', J® zahteva FUhrer Adolf okrožju VAlkZ!^ kajU bU je v In je tudi u KreisechuluDgewalter kot Betrlebsohmann že dobil po- trebao strokovno znanje ва oskrbo obratov.« Kreielelter KulI je pozvftl sodelavet, da pom*, gajo tudi njegovemu novemu vodji ж vsem srcem in vsemi močmi na tovarlAkl način, kot so to te dosedaj storili za odhajajočega Krtls* obmanna Pg. Leander Bergerja, k|/teri j# na taloet službeno odsoten. Krelsobmaxm Pg. Remachnlgg js ubvalll Krelslelterju za njegove besede In je sprejel Izkasano mu zaupanje ■ Izjavo, da M bo^ zmeraj Izkazati vrednega tega zaupanja. Bvo« j emu uelužbenstvu bo tovaritkl In pravičen vodja, okrožju Kralnburg In prav posebno vsem zapoalencem pa bo zmeraj pripravljen pomagati in kazati pot v največji socialni državi sveta, Nemčiji. Krelsorganisatlonswalter Pg. FritB je nato predstavil navzoče sodelavce In sodelavke In je vodil Krelsobmanna skoal vse uradne prostore. Zltorovanje pravnikov ОђегкгаШа utrjevanje neniiUe narodnoatt v sasedenem osetnlju Pred kratkim ве je vršilo v Radmannedorfu pod pred*edstv<»n Chefa der ZivilvemaltuDg za pravosodje, dr. Paul Messinerja zasedanje v zasedenih ozemljih K&rDtna in Kralna zaposlenih sodnikov, godnih uradnikov, notarjev in odvetnikov. Tega zasedanja se je udeležil tudi vodja Dienatetelle Veldes des ReicbekonunisearB ftir die Festigung deutschen Volkstume, Landrat dr. Herbert F r i e d 1. Dr. Friedl je obravnaval v obširnem referatu pred pravniki Oberkralna naloge In cilje svojega urada. Izhajajoč iz zgodovinskih zvez je povdaril predavatelj, da je delovanje Reichs-kommissarja fUr die Festigung deutschen Volkstiuns za politični razvoj zasedenih ozemelj odločilne važnosti. Dr. Friedl je nadalje izvajal, da je neobhodno potrebno breztožno sodelovanje njegovagu urada 2 ostalimi uradi Oberkralna, prav posebno ж tukaj delujočimi pravnimi zaupniki. Z živim pritrjevanjem sprejeto predavanje so nadaljevali v debati, ki je enodušno izražala nazore o vseh vprašanjih. Onim, ki nimajo otrok, bo idravniško pomagano To bo možno tudi manj premožnim Dobri uBpehi, ki Jih je imel Gauleiter Ni«derdonaua • svojo »ZentralBtelle fiir kinderloaen Ehen«, 80 vedli do tega, da je odredil ReichegesundheitefUluer Dr. Centi nedavno, da se v vsakem Gauu ustanovi delovna skupnost, »Hilfe bei Kinderloslg-keit la der Ehe< (pomoč zakoncem, ki so breg otrok). Is te nove naprave bodo imeli korist tudi oni dedno sposobni, toda doslej nerodovitni zakonci, ki niso zmogli potreb* nih sredstev za zdravniško zdravljenje. V vsakem Gauu bo en zdravnik kot poeveto-valec za ta vprašanja določen. Za posvetovanje C zakonci brez otrok bodo pritegnjeni poeebno skušeni zdravniki. Poseben upravni urad bo odstranjeval gospodarske teikoče in skrbel za to, da bodo za potrebno zdravljenje na razpolago bolnišnice, sanatoriji In zdravilišča. Z raznimi blatnimi kopelji so že v pogajanjih, da ravno manj premožnim krogom omogočijo tako zdravljenje. DomaČi Gau Karnten Vojaški dom Narvik otvorjen Dne 2S. avgusta so izročili vojaški dom Narvik, ki so ga Izgradili z med prebivalstvom K&mtna nabranimi sredstvi, svojemu namenu. Ob tej priliki je sprejel Gauleiter dr. R a I n e r od tam navzočega generala, ki je dom otvoril, naslednjo brzojavko: »Na dan po meni otvor-jenega doma Narvik in prevzetja istega pod okrilje oborožene sile. Vas prosim, da sprejmete паЛо zahvalo za svojčas s toliko požrtvovalnostjo zbrana sredstva in blagovolite tudi to zahvalo sporočiti vsem Kžrntnerjem. * Dne 2. februarja 1W1. je izdal Relchsmlnl-ster dr. Goebbels poziv za ustanavljanje vojaških domov, kar je ravno pri prebivalstvu K&mtna dobilo največji odziv. Prošnji Gaua Kamten, da se v Narviku kot bojišču gorskih čet K&mtna. ustanovi vojaški dom, ki naj bi bil zgrajen samo iz daril zbirke v KSmtau, se je Reichsminister rad odzval in so 1. marca, kot na dan zaključka zbirke, iz Kamtna sporočili uspeh zbirke s 680.229 Reichsmarkami, ki je presegla vsa pričakovanja. Vojaški dom v Narviku je s tem postal viden izraz hval^-nosti domovine Kiimtna za junaštvo svojih gorskih lovcev, dan otvoritve je bil pa istočasno častni dan za na£ Gau. Dr. Ralner član Der Deutsdien Sibellusgesellsdiaft Gauleiter in Relchsstatthalter v K&rntnu Pg. Dr. Frledrlch Ralner je v svojem svoj-stvu kot predstojnik kfimtnerskega kontorja nordijske družbe Der Deutschen Siteliusgesell-schaft pristopil kot član. Pristop dokazuje povezanost s kulturno političnim stremljenjem, ki ga družba goji za nemško-finsko sodelovanje. Nova zasedba Ganpersonalamta Gaupor&oniUanitiiliilter J. Frokop prev me Melsterschule dee Haedwerkee V ponedeljek popoldne se je v slavnostni dvorani poslopja Relchestatthalterja pred FUh-rerkorpsom Gaua Kftmten poslovil dosedanji Leiter dee Gaupersonalamtes, Oberberelche-lelter NSDAP Josef P rok op in je bil uveden novi Leitsr tega urada, Pg. Josef Rsautach-aig. Do hove zasedbe Vodje uradov pisarne Gau-leiterja bo osebno vodil posle pisarne Gau-stabsamtsleiter, Bereichslelter doktor Kari Pachnek. Za smeh in zabavo Sodnik: »Ste oproščeni. Dokazano je, da ure niste ukradli, kakor ste bili obdolženi. Lahko greste.« — Oproščenec se zahvali, s se ne gane. Sodnik: »Ali niste razumeli? Prosti ste!« Oproščenec: »Hvala. Prav. Pa...« Sodnik: »No, kaj: ,pa...'?« Oproščenec: »Ne vem prav, kako? Ali moram uro vrniti ali je zdaj moja?« r. Dipt. Opt'ker t. Jiwoni Hiatfeniort. up\ PMiiraomrMc t s jjjoslovi preko iseh ovir Roman spisal ulrich sander »Ceete na brod« eo vredne Ravnn brod« in tudi nasprotno: mlad« ^ poljskem blatu si ne morejo klnf , pionirji raleleti nobenih dnigih de-mialit iz »Ceste na brod«. Tako A hI Sepp Obermaier in kočijaž na. %' deklet, kot ate £lea in Mi *Pift ^ njih na celem svetu. In tako sposobni in dobro vzgojeni ata. 4. drž^*^* )*Pega, peetrega, pa vseeno zate jutra Be gresta Annemarle in Gre- »•azburt'anmTeS. ^ po teto in je neko-počela v hiii konzula pri kavL ^^vliija ^ nekoliko mladega je Pkal, toda to prehitelo,« P""®«, ker ga je prejšnje Š# OretJttZ ° pionirjih?« etala nekoliko ta je po- »Ne, teta.« "■ do^ % reeniCno: vSeraJ je prlUo Quistorpa 'У®*® P*®"® LeutnaaU pa ош№11. ^ PMv, da bi enlla. Zamolčala ga je tudi etariem. Ce bi kdo sedaj v konzulovi hiši zvedel, da je Leutoaat Quietorp i% copet piaal Orati Sonnteg, bi to lahko imelo nezaielan« posledice. Kako vendar pride Leutnaat Qui-storp do tega, da piše Greti Somntag. Ko sta se pripravljali obe dekleti, da odideta, sta skhnili, da vzameta s seboj obe Wesenbergovi deklici. Med potjo k Boeedovim je it srbel Greto Sonntag jezik, da bi Annemariji povedala, da ji je Quistorp pisal. 2e je hotela nekaj pripovedovati, pa je naenkrat utihnila. »Kaj al hotela rači, Orate?« »Jas. da bi kaj rekla, nič ne vam o tam?« »Saj al vendar odprla usta.« »Kar tako.« Teta opazi, da ni nekaj v redu. »Ali imai morebiti slaba poročila o pionirjih?« »Kakšna druga poročila naj bi vaedar Imela kot ona od Наам, ta pa vendar poznaš.« Annemarija sa Je aačudlla, da s# Je Ortta tako zavsamala, da bi se lla ■ njima tudi Weeenbergova dekleta kopat Morda se pa nočejo več kopati? Morda... se Je kakemu pionirju kaj pripetilo? Morda... Theu...? Doma je samo le en mladenič. Annemarie vpraša zelo naglo. »Ali je morda kaj... a Tbaon?« In je pri t#w aardala. Sedaj Tidl Grate Soutaf, kako aelo me je Annemarija razkrila. Toda Grete Sonatag Je dostojno dekle; žrtvuje se. »Kako naj bi vendar to jas najprej ve« dela, draga! Toda priznam; ravno sem Tvojo ljubo mater nekaj nalagala.. .< »Kako?« »Quistorp ml Je včeraj pisal...« »Grete!« »Da.« »In je vse v redu?« »Pri pionirjih, da! Pismo Je od predvCe-raJ: nisem le hotela tako glasno reči. Bodi pa tiho, draga!« ->In če!« »In kaj piie... Theo?« »Kaj naj bi vendar pisal! Dobro mu gre 1« Se zasmeji in jo polije rdečica. Par korakov in te sta bili v Wesenbergovi hiši in sta izprosili, da sta, se Ui obe sosedni dekleti kopat, ki sta že sedeli ob pisalnih mizah in pridno delftIL »Toda, otroci, kdo se bo sedaj ie kopali« zaltliče gospa mestnega zidarskega mojstra. »Suhe ste vendar ie kot trska! Otroci: prehladni se boste!« »Ne bomo se ne prehladile!« »No, pojdite v Božjem imenu. Toda pridite sdrave in hitro domovi« Obe WeeMiberffOTi dekleti sta sletell ▼ ivoje sobe po ki^no obleko. »AH imate dobra poročila, otroci?« rpra-i gospa mestnega zidarskeega mojstra. »Hvala, vi tudi?« »Oče Je pisal pred tremi dnsvl Tbeevo ladnje pismo pa Ježe staro osem dni!« Pri tem se j* Annemarija obrnil« ▼ stram, da se je ne bi dobro videlo in da nI zardela. Sin Se osem dni ni pisal materi. Toda ona ima zadnje pismo in tukaj vendar ne sme reči, da ga Je prosila in da ve več o sinu kot mati sama. Nato zginejo iz hiSe držeč se pod roko, vesele in tako razigrane, Icakor more biti le kdo, ki se ie tri minute nato more kopati v hladni vodi Nakopale so se. Bile so trudne in nadvse premraiene; sedele so nato na klopi ob poznem Jesenskem soncu, gledale tja preko pionirje in se razgovarjale o pionirjih o tem. in onem. O vsem so dobro podnčene. Ob tem času se ob gozdnem robu hudo bijejo. Seat alt celo sedem poljskih divizij je zajetih in pritiskajo proti jugovzhodu. Sedaj ne napadajo samo bataljoni, ampak obupane divizije, da si oproste pot za trnilk. Oklopnjald prlropotajo, trenutno obstanejo, se začno kaditi in zgore ali pa se raz-po^Jo radi polnih zadetkov topništva, ki hitro In točno strelja. Neprestano drve lastna letala, se nagibajo naprej In Odmetavajo svoje bombe. Iz gozda strelja lastno topništvo iz postojank, И so Jih ponoči pripravili pionirji, v kotel. Toda tudi od nasprotne strani ivigajo streli, da lete treske od drevja in se lomijo vrhovi Vrne skupaj pa ne be več pomagalo. Obroč držL Toda ta si edini obroč* ki so ga na* pravili. (Dalje prihodnjič.^, j strm §. — 8teT. 70. KARAWANKENBOTE inastasins Grun meščanom ^enmarklla Dve neoblavljenl pismi gospoda Iz GnrkfelSa In Tbarn am Hart Anton AJezeađer, Oraf v»n Anersperj:. U je zuan pod imonom Anaetaelna Griin, Je bil do meeta In meščanov Nenmarktla ▼ poeebno prUrčnem razmerju. Tu priob-Aujemo dane« dve plmnd, Id Jih je pisal »visoko apoSto\'anim gospodom Neu-marktlac. Po Julijski revoluciji v Parizu, ki je Imela evoje posledice v Belgiji, Italiji, Poljski in mnogih nemških zveznih državah, so se tudi v AvBtriji oglaeill glasovi po svobodi. Kot prvi Anaatasius Griin. V besedah take sile in drznosti, kot jih od časa TJlanda ni bilo več sli-iatl, je napadel v svojih >Spazierg&nge< (sprehodih) temni duh reakcije In zahteval svobodo za avstrijske narode. S porogljivim posmehom pusti ljudstvo samo prositi kneza Meternicha: »Ali bi smelo biti tako prosto, da bi bilo svobodno?« *Spazlergttnge€ (sprehodi) — Izšli 1S31 anonimno pri Hoffmannu in Kampe v Hamburgu — so vzbudili veliko zanimanje, ki se je Se stopnjevalo, ko se je zvedelo za ime pesnika. Tudi Grlllparzer je pozdravil pogumnega pesnika v neki z an osni pesmi. Griin je eprftžll struno, ki ni hotela več utihniti. Celo oni pesniki, na katerih instrumentih je doslej manjkal politični naglas, so včasih zapeli zveneče pesmi o svobodi. V hrumečem zboru duhov, ki je pomedel z Metemichovim sistemom, Je pela vsa Avstrija. Svojemu svobodoljubnemu naziranfu je ostal pesnik še tudi potem zvest, ko je bil poklican v aktivno politiko. Leta 1861. ga je imenoval cesar za člana avstrijske gosposke zbornice; kranjskemu deželnemu zboru je pripadal kot eden izmed zastopnikov veleposestva. V parlamentu je bil zelo delaven in je ponovno dvignil svojo besedo za ideje, ki jih je poprej kot pesnik zastopal. Svoboda, napredek in domovinska ljubezen bo bile zvezde vodnice, ki ■o mu kazale pot. Kot sin ponosnega, prastarega nem&kega plemskega rodu je pa tudi ponovnokrat stopil na pozomico, da se bori za nematvo. V tem oziru je predvsem znamenit* velika jezikovna debata, ki se je vršila Januarja 1863. v kranjskem deželnem zboru. V bleščečem govoru (28. januarja) je označil Auersperg tudi slovanske avstrijske dežele kot nemško kulturno ozemlje, ne da bi hotel ne-nemAkim ljudstvom vzeti možno.sti narodnega razvoja v mejah potrebne enotnosti. Takrat je izvajal : »Kranjska Ima svoj prastari, trden, nepremakljiv državnopravni položaj v avstrijskem državnem ozemlju, katerega zvezdam sledi že stoletja — Kranjska pa stoji z velikim delom Avstrije in posebno z vso narodopisno skupino Slovencev na nemdkem kulturnem ozemlju. Da se prav razumemo: na nemškem kulturnem ozemlju, to je: njena Izobrazba ilvl In uspeva pod vplivom nemškega duha, nemške omike. Kolikor Ima Kranjska blaginje, duhovnih vrednot, pravnih naprav, in drugih prednosti, kar jo loči v njeno korist od drugih slovanskih narodov, se ima zahvaliti nemškemu vplivu nemškega duha, ki ga je za-dobila po posredovanju Avstrije... Ce bi se omejila samo na svoj kranjski jezik, bi bila ta dežela v svojih najvažnejših odnosih osamljena, njtnim prebivalcem bi bil široki svet zaiprt. In to Je vendar prednost, ki se Jo ji hoče dati. Ce pa nočete priznati nemškemu Jeziku višjega pomena, kakor mu ga prisojam jaz, ga vendar morate in ga boete morali priznati kot edino sporazumevalno sredstvo, ki se nam ponuja kot plemenitejšo vrsto lingua franca... Možen Je samo em panslavistični Jezik in ta Je nemAkl...« Izmed mnogih pritrdilnih Izjav se zdi, da ee je grofov^emu govorniku najbolj dopadla ona meščanov Neumarktla, kajti na njo odgovarja v obširnem pismu, v katerem izraža neprekrito veselje radi izkazanega priznanja. V Neu-markttu — ob vznožju Lolblpassa, ki preko Kar&wank veže Kranjsko s K&mtnom — je močno takrat cvetela obrt in industrija (fu-tlne In usnjame). Meščani so bili zelo bogati ter so bili radi evoje inteligence in naprednega duha zelo spoštovani. Auersperg je pa imel le drug razlog, da je poeebno cenil prii^anje Neumarktlerjev. Čutil se je s tem industrijskim krajem v gotovem oziru povezanega a svojo rodbinsko zvezo, kajti ponovno so bili lastniki graščine v Neumarktlu člani njegovega rodu. V tej zvezi Je omeniti malo znano znamenitost. Po smrti grofa Maria Josefa von Auersperg je podedovala njegova hči Fran-Klska graščino v Neumarktlu, ki je bila poročena grofica Strassoldo. HČI Iz tega zakona se je 5. aprila 1798. poročila z grofom Radetz-ky-Jem, poznejšim slavnim vojskovodjem. Ra-detflky je dobil graščino Neumarktl od svoje taAče, katere lastnik je bil do leta 1819. Meščani Neumarktla, ki so dobro znali ceniti kulturno vrednost nemškega jezika In njegov pomen v gospodarskem življenju, so čestitali grofu Auerspergu za njegov govor, ko so mu zaklicali: >Ne moremo dalje zadrževati naMh čustev, da ne bi Vašemu Visokorodju dali Izraza svoje najtoplejše hvaležnosti za govor, ki ste ga dne aS. januarja v deželnem cboru nam tako od srca govorili.« Grofov pomembni govor se glasi sledeče: wVisoko spoStovaaim gospodom tnešSM-nom Neumarktla. Visoko spoStovani gospodje! Z Vaiim prijaznim brtojavom, ki sem ga danes med sejo deielnega sbora sprejel, ste me veselo iznenadili in me ne-gaaluieno odlikovali. Ce sem *e odločil, da se rajši zahvalim pismeno kot brzojavno, se je zgodilo to radi tega, ker se nisem mogel odločiti, da bi bil občutke, ki jih je Val vzpodbujajoči klic v meni zbudil in kateremu komaj tukaj morem dati zadostnega izraza, stisnil v ozki prostor brzojava. Kajti znam dobro ceniti, kaj pomeni dobrohotno priznanje moz, kateri kot Vi, visoko spoštovani gospodje, stoječi sredi praktičnega življenja, zastopajo globoko zasidrane in prave interese, ki se cvetoče razvijajo v eplošno korist industriji in katerih interesov skupno zvezo z velikimi in mnogostran-skimi nalogami države, da človeštva, so spoznali in hočejo da obstoji. Vi ste v delavnicah plemenite pridnosti obdržali pogled v širni svet. Vi, ki živite na ležiščih najbolj plemenite rude, železa, ki ga v Vaših industrijskih podjetjih izoblikujete predvsem za namene narode osrečujočega miru, veste tudi, da se ga lahko ravnotako skuje v uničujoče orožje, za orodje uničevanja. Slično je v nravnem svetu z v svojem izvoru tako hvalevrednim smislom za narodnost, ki lahko postane v svojem zdravem razvoju edsn izmed najbogatejših blagoslovov naše skupne domovine, v svoji sprijenosti pa ena izmed najbolj nevarnih nadlog. Povsod naj bi prospevala samo v prvi smeri in naj bi napravila našo Avstrijo veliko, močno in zadovoljno in jo ohranila. Ko se za Vaše dobro misleče mnenje, ki naj mi v javnem življenju, ki ni vedno osvežujoče, ostane kot spodbuda, ponovno naj prisrčne jše zahvaljujem in se priporočam še v nadalje za Vaše dobrohotno zanimanje, ostajam z izrazom ne- MoCno pripeka sonce z Oberkrainskega neba. Noben glae ne pretrga nedeljskega opoldanskega miru v Krainburgu. Zdi ee, mesto spi globoko spanje. Saj se vendar ne bi bilo Čuditi, kajti vročina je skoraj tropiCna. Ob Gal-lenfelaki cegti leži vrt, na gosto nasajen s sadnim drevjem, ki daje hladno senco. AStont trakovi so napeti In okrašeno drevo kaže, da se bo kmalu pričelo veselje. Predolgo ni treba vse to občudovati, kajti tišino naenkrat nekaj pretrga. Zazvene otroške pesmi In če pogledamo, pisano gručo svečanih oblek, ki se približuje prostoru pisanih trakov in drevesu. Deklice imajo na čelih trakove prepletene a cvetlicami, dečki pa papirnate čake in sablje. V enakomernem koraku prikorakajo na pro-etor. Vrt s svojimi pisanimi trakovi in polnim sadnim drevjem pa skriva še več lepote, ki Jo spoznamo šele, če stopimo bližje. Ob lepih mizah atoje ravno tako lepi stolčki, miza pa je s cvetlicami in posodo lepo pokrita. Slastne slaščice komaj čakajo, da izginejo v otroških ustih. Na stranski mizi leže kape, pokrivala in ostale Igrače. Sprevod, ki je sedaj prispel do drevesa, napravi okrog drevesa velik krog. Očetje In matere, bratje In sestre malčkov se posedejo na pripravljene sedeže. Peeem o poletju in njegovi lepoti izzveni v Cistern nemškem jeziku/v pekočo vročino. Kot balzam naenkrat zapiblja hladna sapa In ohlaja otroke. Vedno glasnejše in močnejše poataja petje. Sem in tja slišimo iz rudarskih ozemelj, da je zopet nekje napravil gorski udar ne-■rečo. Pogosto se opažajo zemeljski tresljaji tudi podnevi in v oberschlesiskem okraju poznamo Številne slučaje, da nastajajo pri tem večje škode na poslopjih. V laiških krogih зо mislili, da je vzrok takih katastrof podkopana zemlja, torej intenzivno rudarstvo 'je krivo teh gorskih udarov, ki se jih tako boje. Profesor dr. Kari Mainka, vodja potreene opazovalnice v Ratiboru je to vprašanje z vso reenoetjo raziskoval in po 12-letnem temeljitem raziskovanju prišel do zaključka, da zemeljski potresi v oberschlesiškem rudarskem ozemlju nimajo lokalnega značaja, ali da bi bili posledica obratovanja. Doktor Mainka je za ta namen napravil številne podzemne opazovalnice, katere je porazdelil v vsem industrijskem ozemlju. Potresomeri so bili postavljeni v različnih globinah, en instrument Je bil postavljen celo 550 m pod zemeljsko površino. Zanimivo Je dejstvo, da je v 90. od 100 slučajev bilo zaznamovano tresenje enakomerno od daleč vsaksebi omejenega spoštovanje, visoke apeStova-ni gospodje. Vaš najodkritejše udani služabnik Anton grof Auersperg.* Drugo, v ravno tako prisrčnem tonu pisano pismo, ki je s sprednjim v neposredni zvezi, je pisal Auersperg meščanom Neumarktla, ko so mu četitali k podeljeni časti tajnega »vet-ništva. V tem pismu piše: TtVisoko spoštovani gospodje} Vaše neizmerno dobrohotno včerajšno brzojavko mi je iz Graza nemudoma poslala sem moja žena, ker ji je debro znano, da Vas visoko cenim radi Vašega prijaznega mišljenja napram meni in mi ni niti za trenutek hotela zadrževati veselja takega sporočila. Toda jaz ne smem zamuditi niti trenutka, da se ne bi iz najglobljega srca najtoplejše zahvalil za meni izkazano laskavo pozornost in za čestitke, ko ste bili tako dobri, da ste mi jih poslali ob priliki, ko mi je Njegovo Veličanstvo podelilo, ravno tako nepričakovano kot nezasluženo odlikovanje. Dovolite mi, visokospoštovani gospodje, da nas še v nadalje najgloblje veže duhovna in prisrčna zveza, s katero se čutim z Vami povezanega, odkar ste mi poslali v pomembnem trenutku prijazen pozdrav in vzpodbujajoč vzklik za Vaše dobrohotno zanimanje in dobrotljivo mišljenje, na katero sem v resnici ponosen. Z odkrito željo, da naj Vas spremlja Božji blagoslov na vseh Vaših potih in v vsem Vasem delovanju in s ponovnim izrazom nesprenienljivega spoštovanja in hvaležnosti, visoko spoštovani gospodje, ostajam Vaš zvesto udani Anton grof Auersperg. Thurn am Hart., 18, aprila 1863. K. M. • • • Precejšna množica gledalcev j# kot privezana k malčkom. Za pesmijo sledi igra In igrq za pesmijo. To se vrši celo uro brez najmanjšega presledka: otroci so zbrani okrog drevesa v veselem razpoloženju. Toda 8e močnejše zažare oil otrokom, ko "■"Jih teta Anni povabi na Južino In se pridruži osvežujoča pijača sladkim dobrotam. Stric fotograf je to veselo razpoloženo skupnost slikal In Igralec zagode svoje melodije. Prišel je čas ločitve, kot zmeraj v življenju. In ■ težkim srcem se otroci ločijo od svojega prvega poletnega slavja, od njihovega prvega velikega doživetja, v katerem so atrmečlm etar-£em pokazali, kako uporabljajo čas v otroških vrtcih in kako jih tete vedno, kadar so v otroškem vrtcu, negujejo In za nje skrbe, in jih poleg veselega igranja uče že prvih strani življenja, vzgoje za poslušnost In uboganje, nemškega jezika, nemških pravljic, nemških otroških In narodnih pesmi in kako jih vpeljujejo v nemško narodno skupnost. Starši In tudi že bolj odrasli bratje in sestre ee odkrito tetam čudijo za znanje teh treh do šest let starih otrok v besedi, igri in plesu. ^1 vsi pa, ki smo bili navzoči in že bolj odrasli otroci pa z naff\'eCJim veseljem pričakujemo prihodnjega slavja ali Igralnega dne. Ortsgruppenleiter K o c h se je zahvalil Krelsklnderiagesst&ttenleiterin okrožja Krain-burg In prav posebno teti Anni, ki vodi otroški vrtec Ortegruppe Krainburg-meeto. H a r k o. postavljenih potresomerov. Kar pa dosedanjim nazorom O izvoru tako imenovanih zemeljskih udarov daje popolnoma novo smer, je primerjava, katero je ratiborski geofizik postavil s periodičnim nastopanjem sončnih peg. Po tem obstoji značilno soglasje o pogostosti sončnih peg s pomnoženim nastopom zemeljskih potresov. Skupno so potresomeri v času od leta 1924. do 1937., registrirali okroglo 4600 tresenj,, število, ki popolnoma soglaša z letnim relativnim številom sončnih peg. Čeprav se moramo varovati z oziroma kratko raziskovalno dobo pred tem, da dobljene podatke smatramo že za neovrflji-ve dokaze, je vendar skoraj na dlani, da so dejansko zemeljske motnje, ki jih povzročajo sončne pege, zelo močno udeležene pri nastoju gorskih udarov. Vsekakor pa je dokazano, da rudarsko obratovanje nima nobenega vpliva na take zemeljske potrese. Iz seznamkov potresomerov poleg tega tudi Izhaja, da so gorski poleti udari redkejši kot v jeseni in po zimi in dalje, da pogostejše nastopajo v času od 17. do 19. ure, kot ▼ drugih dnevnih časih. SoTwta, 8. aeptembra 194%, (to svetu Velikanski požar je popolnoma UBlfil Mannan pri Sdderhaiimu, kjer je bilo eno ne> večjih lesnih skladlSC Svedeke. Ogenj и je bit-•kovlto razširil In Je trajal do jutranjih u». Poleg velikanskih zalog je pogorelo tudi 25 ал-loženih tovornih čolnov. Škodo cenijo na 2% milijona Reichsmark. Tekstilna industrija Danske je stavila kmetovalcem 300.000 kron na razpolago, da bi d v Nemčiji nakupili plemenskih ovc v svrho povečanja ovčarstva. Tekstilci bi namreč гаЛ imeli več domače volne za predelavo v teksti« 11 jI. Trenutno krije dansko ovčarstvo komaj deset odstotkov volne, ki Jo industrija predela v volneno blago za Dance. Hntttska se poteguje za plemensko Uvtno iK Nemčije, s katero misli izboljšati svojo živino- ; rejo. Rada bi nakupila plemenskih svinj, ovc ter raznih malih živali. V jeseni bi rada kupila v Nemčiji tudi nekaj rogate živine za pleme, da bi si na ta način izboljšala stanje živinoreje. Pobirajte odpadno sadje ter ne puščajte, da vam propade. Odpadna jabolka prodajajte prt svojih najbližjih oddajalnlcah. S tem koristite sebi z izkupičkom za odpadna jabolka, hkrati pa svoje sadonoenike obvarujete pred škodljivci, ki jih povzroča odpadno sadje, ako za-gnije pod drevesom. »Gertrud* je krava ki je dala v enem leto 13.819 kg mleka. To je uradno dokazano o kravi, ki jo poseduje neki kmetovalec v za padnem delu Nemčije, Breadvomno gre za kravo, ki je v današnjih časih ne samo redkost, temveč zlata vredna. Na Hrt'atskem ee ustavili vMko privataie gradbeno delo. Dela, ki so v toku, se lahko končajo samo z dovoljenjem ministrstva. 311 afe gospoda vsfte novice Te dni so začeli graditi 50 km dolg donavski nasip pri Sandrovu. Z gradbo tega nasipa bo postalo 12.000 ha zemlje, ki je bila doelej redoma preplavljena, zopet rodovitnih. Pri mednarodnem iveoaem uradu za registracijo tvorniških in trgovskih znamk v Ber-nu je bilo do konca leta IMl. vpisanih 24.000 blagovnih znakov nemškega porekla. Z vpisom v Bemu Imajo blagovni znaki pravno zaščito v vseh državah, ki so k dogovoru prlc ■topile in katerih je točasno 16/ V Španiji izdelujejo nadomestek Joto k neke trave, ki raste divja in ki so jo doelej uporabljali za pletenje košar. Pravijo jI esparto. Kljub težav, ki jih pri pričetku Izdelovanja tkanine Iz te nove surovine ni manjkalo, so se španske tovarne danes v tem pogledu Se toliko epopolnlle, da jim ta domača eurovlna krije veliki del manjkajoče jute. Rudarstvo Finske je že starejšega datuma, tele odkar je prišlo leta 1939 do finsko-sov-jetske vojne, so jo Mncl začeli bolj širiti. V času Švedov so na Finskem pridobivali železno rudo bolj iz močvirnatih jam. Pri tem je bilo tako malo Seleene rude, 0» ee eploh at-iKpla,. > čalo teh rudnikov modernizirati ter s stroji * opremljati. Leta 1920 so našU v pokrajini Petzama v peščeni zemlji železno rudo. Po Izvršenem vrtanju so tam odkrili 5 milijonov ton bakrene rude. Vojna je prekinila delo in sledltev rud v Outokupu in Kolo. Ista usoda je zadela čistilnice zlata v Lapplandu In Ivalof-lusu. Nikel pridobivajo Finci v Nivali, kjer Je jama, ki da letno 400 ton čistega nlkla. Tudi Egipt je dežela petroleja. Petrolej pridobivajo v Egiptu blizu Sueškega prekopa vzhodno od Rdečega morja, kjer ga tudi rafl-nirajo. Skladišča za tanke imajo v mestu Hurghada in v Suezu za kakih 180.000 ton. V Suezu je tudi rafinerija, ki ima 1000 ton dnevne kapacitete. Odvoz se vrši z ladjami kar 1* Sueza, kar ni neugodno. Petrolej v teh-krajih je za vojskovanje ob sredozemskem morju velike važnosti ter se je pridobivanje istega med letom 1938 in 1941 zvišalo od 2(26.000 ton na 1,1 milijon ton letno. Po teh številkah Je produkcija petroleja v Egiptu tako velika, kakor je bila na primer v Burmi pred japonsko zasedbo, ki je skoraj celo Indijo zalagala z mineralnim oljem. Vsa ta Industrija nafte ▼ Egiptu je v rokah angleškega velekapitala. Grafita primanjkuje Zedinjemlm državam Severne Amerike. Grafit uporabljajo za Izdelovanje svinčnikov ali bolje povedano grafit-nikov, v livarnah, ki Izdelujejo topllnlke, talll-nike in kožice, nadalje za mazivo, v galvano-plastlkl, elektrotehniki itd. Ima torej tudi značaj surovine, ki je potrebna za vojno produkcijo. Zedlnjene države so grafit najbolj uvažale Iz Koreje, Ceylona, Norveftke, Madagaskarja, Italije, Nemčije, Mekalke in Sovjetlje, kjer je sedaj vsak nakup radi vojne onemogočen. Iz Jugovzhoda izvažajo zopet žito \Vlen, 4 septembra. Žetev je v jugovzhodni Evropi v glavnem pospravljena. Po dveh izredno slabih letinah se lahko Jugovzhodni evrop-ekl kmetje in z njimi vred tudi odgovorni možje poljedelstva In prehranjevanja oddahnejo. Žetev sicer ni bila prevelika, toda bila j# pretežno dobra. To velja za žitno žetev In bo veljalo najbrže še bolj za prihodnjo koruzno žetev, ki obeta v nekaterih drŽavah biti skoro celo dobra. Tudi prst nine so dobre In s« zato lahko smatra, da je ljudska prehrana v vseh jugovzhodnih državah popolnoma zagotovljena. Edino Izjemo dela Grška, katera še zmeraj premalo pridela, da bi se mogla sama preživljati. Dobra letina je bila za Jugovzhodno Evropo že nujno potrebna. Da pa pride vsem v dobro, se jo mora tudi pravilno uporabiti. Od т jugovzhodni Evropi izoblikovanih različnih sistemov popisa žetve In gospodarjenja z žitom bo odvisno, koliko lita In mlevsfclh Izdelkov bo na racpolago v teh deželah za letošnji la-voz. Jugovzhodne države hočejo z<^et žito izvažati. V tem vidijo svojo dolžnost napram bojuJoM se Evropi. Veselo ralanje pod drevesom Prvo poletno slavje otroškega vrtca v Kralnburp Gorski udari radi sončnih peg? Zanimiva raziskovanja v obersAlesIškem rudarskem ozemllu 5. septembra 1942. KARAWANKEN BOTE stran 7. — Štev. 70. Df, f, J. Lukaa Ausschneiden! AafbewahrenI ^iiđSjeA meth&dlSjek und pzakti9ek 104. STUNDE Ltteung der Aufgabe: L 1. Die Dec&e war auf dem Bett, 2. Du warst heute im Kino. 8. Er war gutmiitig. Ich war an jenem Tag sehr gliioklich. o. Wir waren zu FuB gegangen. Ihr wart auf dem Felde. 7. Di* SoMaten waren lustig. П. 1. Hier hast du delne Ftillf eder. S.Karl bat heute Geburtatag. i dlch nicht gesehen. jr ^ kabea kelne Zeit. o. Ш habt keinen Plat«. • Dieee Herren haben genug Zigarren. ' ^ meine Werkat&tte dem Drecheler verkauft. *■011 hast deinen Freund an seineia Gang erkannt. umner die Wahrheit gesagt. K Tfc^ Ober die Тгеррв geStiegen. ■ mit dem Schnellžug gekom- шеп. vl. Die Schiller haben mit ihrem Lehrer e®*proohea. werter in gebrmucMichen BatEveri>iikhmgen letarte Lied, dae die S&ngerira zum oeaten gab, hatte einen Bombenerfolg. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 10. 11. 12. 13. 14. 16. 16. An Bord de« Schiffes befaaden sich auBer der Mannschaft nur Auswan« derer. Borgen macht Sorgem. Der Direktor dieser Fabrik hatte eta en GroBteil seines Vermogens bei Fehl-»pekulationen an der Boree verloren. Dieeer Ptosel hat sehr feine Bo re ten. Das Schwein iet ein Boretentler. Auf der Boschung wurden HaeelnuB« atraucher gepflanzt. Die Wunde sah boee aus imd ver« lan^te eine sorgfiltige Pflege. Wanim slnd Sie WJse auf mich? Ich habe Ihnen doch niohts getan, Heute abend findet im Sportpalaet ein intemationaler Boxkampf etaitt. Wahread dee Krieges soli kein StUck Land brachliegen. Die Brandstifter wurden zu hoheo Strafen verurteilt. Morgen abend gibt es Bratwuist und Bratkartoffeln. Brant und Br&utlgam begalben eich am Tag nach ihrer Hochzeit auf die Hochseitereiee. Da kein Ziindholz bei Mich hatte, zilndete er die Zigarette mit dem Brennglae an. Das Schachspiel ist das Interessanteste und schonste Btettspiel. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 2L 28. 29. 30. Diese Sage liefert Bretter jeder Art. Brezel, Kipfel und Semmeln nermt man. WeiBgeback. Er hatte auf eemem Schreibtisch einen већг schenen Briefbeechwerer. Im Kriege werden Brieftauben viel« fach zur Obermittlung wichtiger Nachrichten verwendet. Er ateht mit sednen Kameraden an der Front im regen Briefwechsel. Dieser junge Mann wird es infolge seiner Fahigkeiten bestimmt noch zu etwas bringen. Das Spiel diesen UnglUcklichem um eein gauzes Geld gebracht. Es dauerte nicht lange, da hatte dieser tiichtige Hfindler seine gamze Ware an dem Mann gebracht. Die Brombeere ist ein aehr gesundes und schmackhaftes Obst. Sie trug eine sehr schone Brosche mit einem groBen Aquamarin. Wo haben Sie diese Broschiire ge« kauft? In der Bahnhofsbuchhandlung. Durch da® Erdbeben wurden viele Menschen brotlos. Der Brotneid ist eine haBliche Sache. Er wurde mit einem Bruch dee rechteai Armes in das jCrankenhaug eingelie-fert. Worter Aquamarin (m) — akvamarin Auswanderer (m) — izseljenec Bombenerfolg (m) — velik uspeh Borstentier (a) — Sčetinar brachUegen — neizrabljen biti (oetatl) Brftutigam (m) — ženin Brandstifter (m) — požigalec Bratwurst (w) — pečenica Brennglaa (s) — priiigalno steklo Brettspiel (s) — igra na deski (iah itd.) Brezel (w) — preeta Briefbeschwerer (m) — pisemski obtelalnik Brieftaube (w) — poštni golob Brombeere (w) — robidnica Broschiire (w) — brošura brotlos — brez kruha, brez zasli^ka Brotneid (m) — nevoSčljivoet radi zaelužka Kipfel (s) — rogljič Strauch (m) — grm, grmovje stattfinden — vršiti se tJbennittlung (w) — pošiljanje, prenašanje Kćdewendangen etwas zum besten geben — predvajati an Bord — na ladji bose (schlimm) aussehen — grdo izgledati auf jemanden b6se sein — jeziti se na koga im regen Briefwechsel stehen — često si dopisovati es zu etwas bringen — nekaj doseči jemanden um etwas bringen — pripraviti koga ob kaj an den Mann hringen — razprodati Tbl&go) Veda* und Uruck. NS.-Oauverlag und Druckerei KHrnten GmbH.. Klagenfort. — Veriejtweiter: Dr. Emil Heitjan. - HaoptechrlfUtlteT: >rltđricb Horstmnnn. - Zurzeit ist Anzei^ennste Nr.i eultig. Besucf,en Sle rum Herbstfest die anatomischeAusstellung РееШкбск in gesunden und kranken Tagen Besuchen Sie das KLAOENFURTER HERBSTFEST in Jer Zeif ТОШ S* blS 13« ScpicillbeP 1042 aul cUm AusstallungsgelanJe, Klaganfurt, St. Rupr«ин Klagenfurfr Paradeisergasse 4, Edce Domgasse 8 • Ruf 1341 KSrntnerische Landes-Brandsdiaden-V ersidierungs - Anstalt Feuer^t Elnbradh«, Dlebsiahl** Glaa- und Glodien« #e peča ж сатаготап]ет proti požaru, vlomu, tatrinl, pre* bradi- sowie WasserleliunicsBdifiden " Yeraidierungen lomu tiekla in zvonov - kot iudi proti vodovodnin ikodam Gesdiaftsstelle Krainburg, Veldeser Strafie 13 8. r— Star. 70. KARAWAN KEN BOTE Rttađ OGLASI SicMspiele Allgemeine filmi reohand 6jn.b.H.-ZweigstelleVeldes A S s L I N G 5. IX. um 17 Uhr 6. IX. ШП 14.30 und 17 Uhr Dae unsterbliche Herz FUr Jugendllche nicht zugelassen! DOMSCHALE 5. IX. um 16.30 Uhr 6. IX. um 16.30 Uhr Auf Wiedersehen, Franziska! FUr Jugendliche nlcht zngelaeeen! KRAINBURG 5. IX um 17 Uhr I 6. IX. um 14 und 17 Uhr 7. IX. um 17 Uhr Was erne Frau im Friihling traumt FUr Jugendliche nlcht zugelassea! 8. DC. um 17 Uhr 9. IX. ШП 17 Uhr 10. IX. um 17 Uhr Mein Mann darf es nicht wiasen Flir Jugendliche nicht tugelassen! 11. IX. um 17 Uhr 12. IX. um 17 Uhr Wiener Geechichten Jugendliche ab 14 Jahren EUgelassen! L A A K 5. IX. um 17 Uhr 6. IX. um 14.30 und 17 Uhr Was eine Frau im Friihling trSumt FUr Jugendlicbe nicht zugelaesen! fl. IX. um 17 Uhr Wenn Manner verreisen FUr JugendHche nic^t zugelaseen! • LITTA I Sama tag, den 5. IX. Sonntag, den 0. IX. , Was eine Frau im Friihling tr&umt Flir Jugendllche nlcht zugelaseen! Mlttwoch, den 9. IX. Donnerstag, den 10. IX. Meine Tante, deine Tante FUr Jugendllche nlcht zugelaseen! MIESS 5. IX. um 16.80 Uhr 6. IX. um 14.30 und 17 Uhr Dan andere Ich FUr Jugendllche nlcht zngelaesen! NEUMARKTL 5. DC. шп 16.30 Uhr 6. DC. um 16.30 Uhr T. DC. um 16.30 Uhr Quax, der Bruchpilot FUr Jugendllche zngelawem! RADMANNSDORF 5. DC. um 16.30 Uhr 6. DC um 16.30 Uhr Das andere Ich FUr Jugendllche nicht cugelaMen! 9. DC. um 16.30 Uhr Heimatland Jugendllche unter 14 Jahren nlcht rngelaeeen S A I R A C H 5. DC. um 14.30 und 17 Uhr 6. DC. um 14.30 und 17 Uhr Ein ganzer Kerl FUr Jugendllche zugelassen! STEIN 5. IX гда 17 Uhr 6. DC. um 17 Uhr Sein Sohn FUr Jugendllche zugelaesen! ST. V E I T 5. DC. um 16.30 Uhr 6. IX. ШП 16.30 Uhr Sein Sohn FUr Jugendllche nigelassen! v E L D E s 5. IX. шп 16 30 Uhr 6. IX. um 16.30 Uhr Der Strom Jugendllche unter 14 Jahren nlcht rugeleesen 9. IX. um 16.30 Uhr 10. IX. um 16.30 Uhr Renate im Quartett Jugendllche unter 14 Jahren nlcht sugelaesen QSRAM-D-LAMPE MIT DER DOPPELVVf^ tu O UJ o Z WeWrew-OreM Besser fur Dich — besser fur allel Wirtsdiaftliche Stromousnuizung muR heute gewohrleistet sein, denn elektrisdier Sirom wird meist mit Kohle erzeugl. Osrom-D-Lompen mil der Osram-Doppelwendel sorgen fOr besie Umsetzung des Stromas In Licht. Fordern Sia darum ousdrOcklidi Osrom-D-lompeo, wenn Gluhlompen oui-gewechsell warden mOssen. OSRAM-LAMPEN Jie£iđc^tfurtvemgcArvm/ Z C tr. Služkinjo za gospodinj ska dela sprejmeta Fran z in Maria Kone-ditsdi, St. Marga-rethen 4 P. Wart bei Krainburg. T 51 ®^вАМ-0-1АМРЕ MIT DER DOPPElWt^ Službo dobi Veile mizarsko podjfljf lako) sprejme П0-ŠkO moč za Ifhnii-na dPla v obratu. Prednost imajo dobri risarji, ki bi pomagali pri knjigovodstvu. Ppnud be na Kaiawanken Bote, Krainburg, pod „Tciinik". Sprejmem takoj krojaškega pomoinika za velike kose. Galiot Stanislaus, Sdineir dermeister, Krainburg, Bergstra&e 9 WART 3. IX. ШП 16.30 Uhr 6. IX. um 13.30 und 16.30 Uhr JugendsUnde FUr Jugendllche nicht cugelaeoen! •WOCHEIN-FEISTRITZ 5. IX. um 16.30 Uhr 6. IX. um 16.30 Uhr Die Sache mit Styx FUr Jugendllche nlcht zngeUueen! Zu jedem Film dim Deutsche Wochenerhau Ceftn Einkaufscheine: Sperrplitten: Budie, E;Ie, Fidite und Edelfurniere. Puiclplanen - Eiduielder ^xmiiren. Ohnt Einkaufsthein: Furniere 0.8 bis 3 mm iniandisdie und ausliindische Herkunft fOr auSen und innen. HANSTRANINGER Klaganfurl, Vttifcarmarkter SIraB« - Ruf 159S I SENF Fabrik C.Wangar Klag«nfurf Službe išče bB|iqo\adkinia petletno prakso scht dunkle Stolfe hell, vergilbie Wasche weifj! • i n • C k I s s Ii o b • ■ ter znaniem vseh pisarniških del, išče primerne zaposlitve. Nastop I. oktobra. Dopise pod „Vestna" na Karawanken Bote, I Krainburg. Trqovii! I Za svojega i^let-jnega sina, ki je I dovršil prvi razred BRODER LederwafBH' Aš ^ E rzeu g u n g ulišSutžOJt Donif dial* Sfra^e 55 0 b • r k r đ in it Franz Šchramek • Ornamentenspengler Installateur Kupfersdimied • Ornamentni klepar Instalater Kotlar Keomarkll Oberkrali fur MAGGPWurze Flasche Nr 0 1 2 Onginelfl. RM 0.54 059 035 nad>gefullt • 0.19 0.37 056 MAGGPBruh-Wurfel IWurfel 2Pf. ИДИ OGIAS Vas жа parPfennIgov rail vseh Vailh skrbi On Hče in na]de, on kupi in proda, on ima vedno uspeh! V,.k« к#:#ја »lene 6 Rpl in dtbele JiiUn« 12 Rpl PriiUjbln« i« doplt 25 Rpl. Oglase sprelematado ponedel|ka In arede In ilcer NS.'Gauvarlag Kirnlan, Klaganfuri, Bismarckring 13 MS^'Gauvarlag KSrnfan, Zwaigverlag Krainburg, Valdaiarsfr. 6 AIT-EX Д11-ЕХ Die gluten Tungsram-Lampen kaufen Sle Im Geechttft K. Punger-# c h e K g, Kralnburg-Wart. N&JbolJie Tunger&ni žarnice kupite prt K. P u n -germohegg, KraJn-burg-Wart. Opnxtene lovarne Uporabne stroje kupi KURT FRICK Klagenfurl Salmstralie Fernruf 1486 meščanske šole, nemičine pa m zmožen, iJfPBI ШГМО vaienra z vso oskibo v 1ГЦ0- vtBi mrUne sire ke v kakem večjem mestu na gorenjskem ali Spodnjem Štajerskem Ponudbe na: Ml diari Rohek, Stein Obetkrain. Išče v naiem bobo, kuhinjo, čisto, vzame v najem mirna, mala druiinica, najraje v okolici Krain nurga. - Ponudbe na Aljančič Josef, L G W., Krbg. Prodam 5 letnega vola prodam ali zamenjam za triletnega. Benedik Michael, Koprirnik. Leseno steno У г X i'/' m s ste, klenimi vrati za RM/o'— prodam Naslov pri Karaw. Bote, Krainburg. Štedilnik za vzidati na prodaj za JO'— RM. Poizve se prt Ka rawanken Bote, Krainburg. Zajce domače s hlevčki, ha prodaj. Poizve se: Karaw. Bote, Krainburg. Kupim hupim fevliarsikl sir«! fladi keparico ali levoročno mašino ki je v dobrem stanju. ]elar Alois, Sdiumacher, Rad mannsdorf. Mar srrbfB___ staro zlato, staro srebro, strt nakit itd. kupi vedno trgovina z urami in lepotičjero O. Habenicht Kla-genfurt, Bahnhof-straBe Nr. 2*. -Nr. 27 Ank. Gen A 41/3256 1*1—) Kupim (.ramoton in otroški voziček. Pismene ponudb* na Karaw. Bote, Krainburg, pod „Tudi T deirklRfBi slaRio". Posteljo široko, za zakonski par ali pa dve enald kupim. Dopise n* Karawanken Bdte, Krainburg, pod „Pohištvo'". Mali loloqrilskt aparat po možnosti LEICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2233 -7 na Karawanken Bote, Klagenfurt 2enitve Mladenič -želi resnega znanj« z mlado simpatično gospodično, bogato na srcu, i-adi dopisovanja in nedeljskih izletov. Uopise s sliko,^ ki se direktno vrne, poslati na Karaw. Bote, Krainburg, pod šifro „I I« lepSe". Mlada gospodična »blondinka* 20 let stara, želi poznanstva z veselim gospodom. Dopise s sliko na Karaw. Bote, Krainburg, pod „ПешепШ znašal". Žensko zanesljivo, dobrosrčno in poJtene do 40 let Karo, ki bi pomagala pri gospodinjstvu — sprejmem fcrfi" plafne la slana-Vanje. Eventuelno jo vzamrm za n t- !•. Izčrpne ponudbe na Karaw. Bote, Krainburg pod Jif-ro „Takoj". Bazno Ne pozabite naročiti „Mali oglas"! Zamuda povzroča Škodo! V vsaki rodbini sem doma, to lahko trdi o tebi '„Mali oglas*! Od tod tudi — uspeh I Karl Schalilsch SjfmtliJie f ]» f1 ereieneu^niit* Lanlen Petl PHurl.eberkrali 8. Deuttcb* Reicbslotterie Rticiul« CawiDQ« .'.SOOOOO 300000 .1200000 :: 100000 тл4 H9U MliMltrrffo k##e#m #*#& *t# <««»*•••• PROKOPP Wlen VI, MwUbilfertu. 29 IUI«k«aark |t KImm V. 3.- V. g.~ V. 34. 0 Zlehomg 16 моУ 17. Okt. Frledrlch Jungbauer Lebensmlttei • GroDhandei Klagenfurt, 10.-Oktober-Strafee 28 Fcrnrui 17-73 l.egcr in: Klafcnfurf, Kiilinsdorf Villacti, Priesacti