Posamezna številka 12 vinarjev. Sle v. 211 v LioMiom, v ponefl« one 3. decembra m. Leio XLV. = Velja po pošti: — ■■ oelo leto naprej .. K 30--za cn JUCB6C „. .. „ 2-50 za Nemčijo oeloletno . „ 34'— za ostalo f nosom« (vo. „ 40'-- V Ljubljani na dom: Z« oolo leto uaproj.. S 28'— laenmosoc ..K 2*30 I opravi )>re]cman raeiečns,, 2'— se Sobotna izdaja: == I« 06,0 loto.....K 7' — ia Nemčijo oelolotfio. „ 9-— sa ostalo inosemstvo. „ t2— Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mn Stroka ta 3 mm vlcoka ali a]s prostor) sa enkrat . • . . . po 30v sa dva- ln večkrat . „ 23 „ prt večjih naročilih primerom popust po dogovora. s Poslano: ■'. ■ Enostolpna petltvrsta pa 60 v lihaja vsak dan tsvseniši no- dol|o ln praznike, ob 3. ari pop. Redna lotna priloga vosni rad. Uredništvo Jo v Kopitarjevi nllol itev. 6/III. Ro&opisi se ne vračajo; nofrsnklrana plsm^ se ne ss= sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol it 6. — Radon poštne hranilnico avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-lierc. št. 7563. — Upravnlškoga telefona št 188. M deleoatijsKim zasedanjem. Po tri in polletnem odmoru se sestane danes zopet skupni državni zbor, delegacije. Tri in pol leta je dolga doba, posebno če je izpolnjena od tako velikih zgodovinskih dogodkov, katerih priča smo bili in smo še. Od onega nesrečnega sarajevskega dne pa do danes — kje je spomin, da bi mogel vse v naglici pregledati, prešteti ?n presoditi? Kaj so vse doživela prostrana bojna polja po celi Evropi v tej razmeroma kratki dobi, koliko je doživelo in pretrpelo srečno-nesrečno zaledje! Države so izginile s površja čez noč, majali so se troni, carski prestol se je zru-Sil v potokih krvi, stotisoči so dali svoje življenje za svoje ideale ali pa na povelje in pustili svojcem kot nepričakovano ded-ščino neizmerno bedo in gorje. In v teh grozotah in strahotah svet še vedno plove jdalje in dalje, da že sam ne ve kam. V delegacijah bo dana prilika izgovoriti besedo o tem, ah je to vse moralo biti ali ne. Odvisno je od delegatov, ali bo imel grof Černin težko ali lahko stališče. Grof Černin oziroma naš vnanji urad bo dal delegatom v roke svoj ekspoze, svoj pregled o stanju monarhije v mednarodnem oziru. Ker si domišljujemo, da precej natančno poznamo grofa Černina in politiko tistih krogov, katero on zastopa, že dapes lahko povemo, kakšen pregled bo sestavil po naših mislih. To nam je toliko lajžje, keV'se je pred Černinom oglasil novi nemški kancler grof Hertling in aavadpo se dobi-pri kovaču boljše blago kakor pri kovačku. Grof Černin bo v prvi vrsti zapel sla-vospev znanemu ramo-ob-rami, poveličeval bo lepo čednost zavezniške zvestobe in delal bo globoke poklone proti severu in proti jugovzhodu, proti Berlinu, Sofiji in Carigradu, kakor to tudi zaslužijo naši zavezniki. Potem se bo dotaknil vojnih dogodkov, Povedal bo, da smo bili od sovražnikov, ki so zdavnaj pripravljali la napad, zavratno napadeni in da se je monarhija kljub vsem notranjim težavam, na katere so naši sovražniki računali, pokazala mnogo čvrstejšo in močnejšo, kakor smo mislili mi sami. Naše orožje je zma-jovilc na celi črti in naše čete so prodr-e daleč v sovražne dežele, naše narodno gospodarstvo je tako nepričakovano močno, da daje drŽavi neštet? milijarde na razpolago; narodi so vsi edini v ljubezni do vladarja jn clo domovine kakor še nikdar. Monarhija se je izkazala močno; če se je pa izkazala močno, je to najboljši dokaz za solidarnost onih državnih temeljev, na katerih sloni ustroj monarhije že pol stoletja in če?: ti podlagi sta dualizem in častitljivo, historično nedotakljivo krof novinstvo. . r Svoj ekspoze bo končal s poudarjanjem naše miroljubnosti. Omenil bo lansko mirovno ponudbo, govoril bo o papeževi noti in označil bo svoje stališče z ozirom na najnovejši boljševiški mirovni predlog (ponovil bo, kar smo pred par dnevi brali v dunajskih listih). Kar se tiče te mirovne ponudbe, se bo sukalo vse okrog besed »časten mir med narodi«; pod »narodi« bo seveda Černin zopet razumel državno ozemlje. Tako priJično si predstavljamo njegov ekspoze. Novega nam ne bo povedal prav nič. Novega se je sicer dovolj dogodilo v teh dolgih treh letih, mnogo zanimivega in važnega, a tega nam pa ne bo povedai, Ekspozeji imajo lastnost di-plomatičnih barvastih knjig: Kar povedo, to ni noVo; kar bi pa človek rad vedel, tega pa nikdar r,e povedo. Bo že treba nam poskrbeti za kakšne novice — zaradi varnosti p o vojski. Tudi debate ne bodo bogvekako zanimive. Kaj naj delegatje povedo? Če bodo povedali ministru kako bridko v brk, se bo ta prav malo zmenil za. to; zakaj bi se pa vznemirjal, če ima že zasigura-n o večino? Če ima. kakšen delegat srčno željo, da bi povedal skozi delega-cijsko okno svojim volilcem kaj novega, bo skrbna cenzura okence lepo zaprla, pa bo. Drugič se pa nič ne ve, kakšni časi nas še čakajo in za take slučaje predolg jezik ni dober. Če pa kakšen delegat misli, da bodo slišali njegove besede zunaj,-se pa moti. Zunaj naš položaj bolj natanko poznajo kakor mi sami; če ga pa ne, ga bodo pa natančno spoznali iz tega, kar Černin n e bo povedal. Zakaj bi se torej delegatje trapili in ubijali? Leta 1915. je bil na Angleškem ministrski predsednik Asquith. Ta mož je re-' kel v enem svojih velikih govorov; Jaz sem odločen, da to vojsko dobim. Mnogo ljudi} je ta stavek bralo, malo jih je pa bile, ki bi bili ta stavek analizirali. Jaz! — kdo je to: jaz? To je ministrski predsednik, ki je postal to, kar je, po volji parlamenta, in parlament je postal to, kar jc, po volji ljudstva oziroma tedanje (in sedanje) ljudske večine. Moja usta (Asqui-thova) so torej usta parlamenta, so usta narodove večine; kar rečem jaz, tega ne rečem jaz, ampak to pravi narod! — A.li more naš vnanji minister govoriti tako? Tako bo mogel govoriti lc tedaj, če bodo v Avstriji vsi narodi zadovoljni uživali svoje pravice, ki so potrebne za samostojni kulturni razvoj vsakega naroda. Mi hočemo veliko, mogočno Avstrijo, zato zahtevamo, da njeni državniki vpoštevajo zahteve vseh narodov v enaki meri. Seierjev aisever. Češka zahteva po združenju slovaškega ozemlja z deželami češke krone v samostojno češko državo je izzvala pri prizadetih nemških in madjarskih krogih velik odpor. V ogrski zbornici so uprizorili veliko, deloma umetno narejeno gonjo proti Čehom in \Vekerle je lc s težavo pomiril »razburjene duhove« z zagotovilom, da stoji na ogrskem stališču neraz-deljivosti ozemlja svetoštefanskega tudi najmerodajnejši državni faktor. Z Weker-lovim odgovorom stoji v neposredni zvezi tudi Seidlerjev odgovor na tozadevne, v avstrijski zbornici od češke in nemške strani stavljene interpelacije, ki se v bistvu sicer popolnoma ujema z ogrskim, v oblik' je pa malce milejš'. Besedilo odgovora samega smo že priobčili, naj sledi le nekaj pripomb. Najprej nas interesira okolnost, da jc Seidlerjev odgovor zelo podoben malemu umiku naše vlade in opuščanju onega stališča glede ustavne reforme, katero je zavzemala vlada prej pač z ozirom n? vnanji položaj. Prejšnje vladne izjave so vsaj po svoji stilizaciji dajale upanic na teme-ljltejšo in korenitejšo revizijo ustave kakor pa sedanji odgovor. Kako je prišlo do tega? Ne bomo se motili mnogo, če domnevamo, cla je to novo stališče vlade Oziroma njeno odločnejše zastopanje dualizma in kar je ž njim v zvezi plod Černi-•novib konferenc z obema ministrskima predsednikoma. Nova sapa piha »z vranjega urada. Naš vnartji urad računa rta efekt laške ofenzive in na leninstvo in zato je ton obeh ministrskih izjav naenkrat mnogo odločnejši. Ne samo zato, utegne imeti to novo Černinovo stališče svoje negativne posledice za dosego miru, ker bodo pri ent.enti rekli, da tudi Černinovim besedam, katere so prej smatrali za več ali manj odkrite in poštene simptome v prilog demokratizacije, ni mogoče več verjeti, ampak zlasti za slučaj, če bodo nam predbacivali, da delamo svojo politiko odvisno od ententinih uspehov ali neuspehov. To se bo namreč čisto gotovo zgodilo še večkrat, od različnih strani, od domačih in tujih. Takrat bomo pa rekli: in naša vlada? Po čem ravna ta svojo politiko in svoje izjave? Bruno v očesu je mnogo vidnejše, občutljivejše in neprijet-nejše kakor pezdir! Mimogrede pa omenjamo, da mi uravnavamo svojo politiko edino!e po načelih in idejah, katere smo spoznali za dobre in koristne ne le za nas, ampak za vse človeštvo, naša vlada z vnanjim uradom vred pa nima in nikdar ni imela ne načel ne idej; če se pa sploh kdaj pripravi, da se sklicuje na kakšne princi- pe potem izvleče iz vseh zgodovinskih muzejev vso predpotopno šaro na dan. Da nas Seidlerjev odgovor meritorno ne zadovoljuje ln nas ne more zadovoljevati, je pa več kot-naravno. Načelom, katere zastopa naša vlada, se proti-vimo kot ljudje, ki čutimo socialno z ljudmi, protivimo sc kot Slovenci, protivimo sc kot Jugoslpvani in protivimo se kot Avstrijci. Dualizem. je plod in izrodek tevdal-stva, torej onega socialnega reda, katerega danes vsak človek občuti kot nasilnega in krivičnega. Socialni namen in pomen dualizma obc-toji v predpravicah; v goepodstvu in v negaciji enakopravnosti. Dualizem je najmočnejša opora pleraeoita-ške grofovske nadvlade in njihovih starinskih privilegijev, zatorej ga ne more odobravati nihče, kdor čuti kot demokrat ia se zavzema za enakopravnost vseh Iiu- . dij, ki delajo irt s plodovi svojega dela vzdržujejo državo in človeško družbo, katero danes branijo s potoki svoje krvi gatovo ne za koristi samo enega dela države in družbe. Kakor je dualizem političen izra?: za socialno neenakopravnost, tako je 'odi izraz za narodnostno neenakopravnost. Kdor je zadovoljen 3 privilegiji kast, ta je zadovoljen tudi s privilegiji posameznih narodnosti in se vnema za gor-podstvo naroda nad narodom, ne pa za mirno ;in spravno sožitje naroda poleg naroda. Naš narod si nikdar ni lastil tuje. posesti in nikdar ni zahteval zase pravic, katerih drugi nimajo ali pa ne bi smeli imeti. Pač pa pravi načelo pravicc, da to, kar ima eden'* naj ima tudi drugi, če to zasluži. Najmanj, kar je naš narod zaslužil in zasluži, je pa to, da nas puste živeti kot aarod, kakor je je najmanjša pravica vsakega delavnega človeka ta, da živi. Ustava nam daje pravico do narodnega življenja žal'bog lc na papirju. Naši osnovni in temeljni zakoni niso slabi in mi bi bili lahko zadovoljni, če bi se le vestno izpolnjevali. Kdo pa brani njihovo Izpolnjevanje? To je dualizem! Ker je osnovna podlaga dualizma fevdalna, zato ne priznava pravic, ampak pozna samo milost, ne priznava državljanov, ampak pozna samo podložnike, ki morajo vse, kar se jim vrže od zgoraj, sprejeti kakor je, brez ugovora, brez besede, brez kritike, brez pritožbe. Da je to stališče v državnem življenju nevzdržno, to ve in čuti pri nas vsak kmet, ki ima hlapca: hlapec ima pravico do plačila za svoje delo in nobena milost ni, če mu gospodar da vsakdanji kruh, in sicer zato ne, ker zahteva tudi on od hlapca njegovo delo kot dolžnost, ne pa kot milost. Dualizem torej ni nič drugega, kakor politika milosti in zanikanje pravice. Kdor noče LISTEK. Pdi i Soče. (izviren dopis.) ,;v''. Pri Klanjsčaku. ' Saj ga vsi poznamo. Bi! je poklican kot vOjni kurat v Ga>icij6. Zbolel je. Ko ie ozdravel-,'fe dobii niesto V Podsabolinu. Toda ravno tedaj izbruhne vojska z itnlijo. Časa ni imel več, da bi se rešil. Skrival sc ie koi kmet preoblečen na Senožečah pri Biljani. To so bili hudi časi! Vendar so ga Lahi pustili na miru tudi potepi, ko so zvedeli, kdo jc. Pri svojem begu pa so sedai nanj pozabili. Sedel je na solncu kakor mož, ki sc zaveda, da je zopet svoboden. Bil jc naju silno vesel in midva ž njim! Kaj jc znal vsega povedati! To je za .cele kujige. Toda hudo je bilojpod Lahi. Dve leti in pol si ni nikdar luči v hisi prižgal; v dveh letih in pol je samo enkrat z domačim stanovskim tovarišem, z g. Podobnikom govoril in še to o priliki nekega pogreba; dve leti in pol ni šel nikamor v sosedne vasi. Lahi so kruto nastopali. V vse šole-v Brdih so vpeljali laščino in le laški se 6! poučevalo. Naš jezik jim je bil -lingua bar-ara«, ki ga uihčc ne razume. V mnogih krajih niti v cerkvi niso smeli slovenski pridi-govati.V Vedrijanu pa je po internaciji preč. g. Koširja italijanski duhovnik celo krščanski nauk v laškem jeziku razlagal. Otroci so sc šiloma morali učili laški in dostikrat so Lahi brutalno nastopali proti onim, ki so med se- boj slovensko govorili. Mnoge cerkve so izgubile vse cerkveno perilo in vse paramente, ker so jih Lahi odnesli. To se je zgodilo n. pr, X Biljani, Kojskem, Cerovcm in drugod, Cerkve so ranbitc v Števerjanu, v Gornjem Cerovem, v Podsabotinu, v Podaenici, v Dolnjem Cerovem jc cerkev le poškodovana, drugod so ohranjene. Ljudje so zvečiuo ostali v Brdih. Sedaj se vračajo zopet na svoje domove. Vipolžani so skoraj vsi doma. V Kojskem jih je že okoli 260; v Cerovem je približno 25 družin, v Števerjanu 8 družin zopet doma. V Šlovrencu upravlja faro duhovnik — beneški Slovenec, ki pastirujc hkrati tudi Fo-jano. — Medano in. Biljano upravlja tudi neki beneški Slovenec. Ljudstvo imel oba duhovnika zelo rado, ker --ic sc zs. časa okupacije zavzemala za njegove koristi, kjer jc bilo mogoče. Toda v_ cerkvi nista smela slovenski pridigovaii. V ■ Vedrijanu se nahaja na mestu interniranega g- Koširja nelfi duhovnik-kapu-cinec-, ki pa slovenski prav r.ič ne razume. Tudi v Vipolžah-Kozani je duhovni pastir italijanski duhovnik, ki domačega jezika ne pozna. Stanuje v Vipolžah. V Kožbani je še vedno č. g. Fr. Lenardič, prnv tako č. g. Jožef Kodelja, župnik v Šmartnem ter č .g. Ivan Podobnik v Gradnem. Č. g. Ivan Košir je bil do zadnjega na svoji fari v Vedrijanu, od koder so ga početkom julija odpeljali v Italijo. Nahaja se v Florenci. kamor jc bil tudi bogo-slovec Zorzut iz Mcdane koncem avgusta odpeljan. . . . Italijani so iz Brd strašno hitro zbežali-' pustili so za seboj vse, samo da bi mogli ubežati. Spočetka so imeli laški vojaki vsega v izobilju; za kosilo so dobivali poleg mesa in juhe ter kruha tudi čokolado, sir, vino in druge priboljške. Pozneje sc jc vse skrčilo, kar jc vojake delalo nezadovoljne. Hiša, v kateri smo g. Klanjška dobili, je bila vojaška bolnišnica. Temu primerno iz- 5leda vsa okolica. Pod hišo pokopališče; na rugi strani pa vojaška obleka, čevlii. oatro- ne, puške, perilo itd., vse zmetano naokrog, da segnije. Grobovi na pokopališču morajo biti precej plitvi, kajti mrliški duh puha prav nepriietno iz njih. Pokazal mi ie g. Klaujšček okolico: prekrasne griče, ki so bili povsod pokriti z najlepšimi vinogradi. Sedaj vinogradov ni več. Trte leže sem pa tja po tleh, kakor bi umirale: drugod pa so jih uničile barake, pota iu zla loka. Škoda v Brdih jc neizmerna. Tu mora vlada čimpreje pomagati. Brda so silno rodovitni kraji! Ljudi treba čim preje poslati domov, a da(< jim je treba, kar za gospodarstvo potrebujejo: poljskega orodja 111 živine! Poskrbeti jim jc treba krav, in če teh ne, vsaj koz in ovac; prešiče jim ie treba dati, da bodo sami prišli do masti. Naj pošljejo v Brda vojne ujetnike, da bodo vsaj za prvo sHo obdelali polja, kajti i7 niih bi sc dobilo prav zgodnjo vrtno zelenjavo. Seveda bi semena vlada sama morala poskrbeti ker doma jih ni. Med tem jc bil pripravljen »rižot«; iz ri-ža in laških mesnih konserv. Prav izvrstno ga jc priredil g. Šeiničar! G. Klanjščck pa je postregel /. zelo fino pijačo francoskega izvora. Dobil ga je nekje kot darilo. Obed jc bil končan. Ura je bila že pni treh. .Jaz sem pa hote! biti vsaj ?c v Kojskem in ocUel sem z obljubo, da se ob solčnem zahodu zopet vidimo. 4. V Kojskem. Slika po cesti kakor do "Njivice«. Kojsko pa je tako, kakor jc bilo pred vojsko. Deset hiš približno so naše granate porušile. Večje škode ni. Italijani pa so si Kojsko uredili, kakor da bi bilo /.e popolnoma njihovo. Takoj pred vhodom na irg pred cerkvijo čitaš na levi strani velik napis: »Citta di Mila-no. Ospcdale chirurgico.« To so bile velike bolnišnice, tudi Kumarjev grad za cerkvijo je spremenjen v bolniške prostore. Ulice so do- bile laška imena: »Via Avellino, Via Toscana, Piazza Forli, Corso Vittorio Emmanuele« itd. Stopil sem v Pahorjevo hišo, v rojstno hišo g. Oskarja Pahorja, škofijskega tajnika pri ordinariiatu v Trstu. No, mene gotovo ni nihče pričakoval, kajti presenečenje in veselje je bilo velikansko. Takoj mi je gospa hotela z vsem mogočim postreči. Sama ljubeznivost mi je stopila nasproti. Hotel sera zvedeti za njih usodo za časa laške okupacije; oni pa za naia na našem begunstvu. — Šel sem najprej z g. Francom. bratom č. g. Oskarja po vasi. Na trgu je bila nastnjena artiljerija >Piazza 26* artigleria« pa mai bolniški oddelek »Opeda-letto 106 Succursalc«. Vas je bila ves čas popolnoma evakuirana; vaščani zvečine v Vedrijanu, kjer so bivali tudi Pahorjevi ter imeli gostilno. Povsod po Kojskem so napeljali Lahi električno razsvetljavo; tudi telefonska i» telegrafska postaja jc bila na trgu. Za gradom se nahaja zelo prostrano pokopališče. Prej Je bil tukaj najlepši vinograd. Na tisoče jih ie tukaj pokopanih. Častniki imajo lepe nagrobne spomenike; vojaki lesene križe in številke. Sredi pokopališča stoji velik križ z naslednjim latinskim napisom: »In Domino / salvete pro patria / vulnerati /Disciplina pacis nostrae / super vos / gloria — Triumphus — / vietoria — / summa laus / vobis / vobis honoris h corona.* Bolniški prostori so zelo obširni. Vsa oprava do velike bolniške lekarne je ostala v njih. Sedaj jc vse razmetano. Tam sem videl na kupu tudi ves arhiv bolnišnice; nešteto vojaških aktov in pisem. Beg je bil res strašen. Gospe pa ie potem doma pripovedoval«, kako je 28. julija videmski nadškof imel bir- ■ vui.u ' . iiuugnMi liu^l UU mo v Vedrijanu. Otroci so bili lc za silo pri pravljeni; njih domači dušni pastir je bil osem dni poprej interniran; drugi pouk pa so dobivali le v Iflžčini. Videmski nadškof ja priie) milostj, ampak zahteva pravico, mora biti proti duaiizrau, kdor noče dualizma, mora biti proti »milosti od zgoraj« in zastopati mora načelo pravice. Pravica se pa od milosti ioči najbolj po tem, da mi za. njo ni treba prositi, ampak da jo smem zahtevati. Kdor *»r>8 na stališču, da je treba i a to, kar nam dovoljuje ustava, šele ponižno prositi Ln ne energično zahtevati. kdor jc za kompromise z nemško nadvlado, k? nam hoče deliti samo milosti, odreka oaru pa kot gospodovalen faktor vsako pravico, ta je duallst, ta je pred-potopnik, ta je krivičnež, ta je slabič, ki sam prosi, naj ga tepe tista šiba, ki ga je fepla doslej, tudi še zanaprej. Zato smo in moramo biti proti duali. zmu, ker dualizem deli dobrote samo Nemcem in Ogrom, nam pa meče oglodane kosti. Pa naša vlada zastopa dualistično »tališče, obžalujemo iz vsega srca. To stališče je bilo enkrat mogoče, danes pa nič več. Mogoče je bilo dotlej, dokler so bili narodi nalik malim otrokom onemogli in slabi in so morali požirati vse, kar jim je delila milost. Danes so pa narodi dorastii; narodi so močni in se svoje moči, svojega dela is svojega pomena zavedajo. Za gospodarsko obnovitev goriške dežele. Goriška dežela je na tleh. Kdor je bil po naši slavni ofenzivi proti Italiji v Gorici, poreče; Gorica je strašno razdejana, kdor si je pa potem ogledal še goriško deželo, poreče: Gorica še sloji, a dežela je na tleh. Kako naj se ti opustošeni kraji v go-spooarskem oziru obnove? To je za naš narodni obstanek velevažno in odločilno vprašanje. Da si ne bomo kdaj očitali, da smo zamudili in prespali velike čase in da ne bomo govorili: Ko bi se dalo vse dvakrat storiti, bi vdrugič vse bolje storili, premislimo in preudarimo dobro, kako so v sličnem slučaju delovali drugod. V mislih imam vzhodno Prusijo, v katero so Rusi v letu 1914 in 1915 dvakrat udrli in jo skoraj popolnoma oplenili, porušili in požgali. V bitki od 8. do 23. februarja 1915 so jih Nemci v Mazurih premagali in vrgli daleč za državno mejo. Ljudstvo, ki ni bežalo, 60 Rusi odvedli v Rusijo. Cela pokrajina je bila kot izumrla dežela. Porušenih in požganih je bilo 34 tisoč poslopij, nad 100.000 oplenjenih, živinoreja zelo oškodovana, polja in travniki poteptani in razriti in vse gospodarsko arodie uničeno. Škodo so cenili na 1 milijardo.* Kako so Nemd tej pokrajini pomagali? Kakor pri nas, nI bilo tudi v Nemčiji nobene državne postave, ki bi določala odškodnino krajem, ki jih je vojska opu-stošila, čeprav se zdi to samoposebi umevno. Zato je vzelo prusko kraljestvo začasno vso stvar v roke in so v pruskem državnem zboru dne 10. novembra 1914 določili 400 milijonov mark, ki naj jih vlada rabi v pomoč opustošenim pokrajinam. V pruskem državnem zboru so utemeljevali to postavo tako-le: Nemška država bo morala vse to pruski kraljevini povrniti, kajti vojsko vodi država, ne Prusija, Nemška država je dolžnica vsem, ki so vsled vojske trpeli posebno škodo, kakor bo tudi le nemška država mogla zahtevati od premaganih narodov odškodnino in nc Prusija. Zato pa je zahteva pravič-nosti, da država odškoduje vse posameznike, ki so za rešitev celokupne domovine imeli posebnih žrtev. ~Gle[ »Hochland*, 4. zvezek 1916/1917 stran 457. k njej na tnalo okrepčflo. Zelo prijazen gospod. a tedaj je bil videti iitlo pobiL Rekel ji je med drugim: »Čara mia mammetta; non sara niente con Italia. Povera Italial« Kakor da. bi bil slutil dogodke štirih mesecev pozne-ie. T'jdl kralj je bil v Vedrijanu in v Kojskem. A vojaki so mu bate le malo spoštovanja izkazovali. Starti niso hoteli svojih otrok pošiljati v šolo, ker jc btla laška. Vsi so zmerom upali, da uašl vendarle enkrat prodro. Pri vsaki ofenzivi so se ozirali proti vzhodu, če li že naš: prihajajo. Slednjič je prišla ura odrešenja. Njih veselje je bilo neizmerno! . . « Solno;: se i« nagibalo k zatonu. Poslovil »crti se od ljubeznive Pahorjevo družine ter io cisglih ko-akov ubral proti »Njivici«. G. ŽCIanišček mama je za odhod postregel z iz-borairc ruskim čajem, ki je bil nekje odločen za laško britfadno poveljstvo. Bil je res prist-no blago! Zastonj ga boš takega pri nas isfes!, Spremljal nas ie dolgo pot Tema je bila, tso smo se ločili; on nazai na »Njivico«, midva ;>* pod Števerjanom proti Grojni v Gorico. Bila j«p sicer krasna noč in nekaj meseca na n?bu. Toda uživati nisva več tro-Jla krajine, kier so »c mcsoce in mesece vršili najljutejši boji. Grojna, prej najlepša pomladna iaila. je postala etedaj pozoriSče zgodovine in bojnih •'rozot. Pa prepričan sem, tudi pomladna idila v bo zopet tjakaj vrnila- Prišla sva v Pod-voro. Nepričakovano zapaziva v mesečnem svitu nasproti razvalinam Klančičfcve — župa« nove biSe most čez Sočo. Straža se ie grela ••ri ognju. Lep, širok most je to neprimerno lepši kot oni nekdanji v Stračicah. In zopet . Kil-i •» Ifi «* naSt A-»t% A* flftr Inli vn«r/ac<4 VV 1/AI.M — V VI I Vl| W ><«•■ * Ul l»e • IM • vut naju pa je preiinjala, da sva danes uživala j •f-v^odo na MTobotaHh ttrilkih tl«bl 1 To načelo je pripoznal dne 3. julija 1916 nemški državni zbor, skleivivši, da ne mora vsa vojna škoda o« blagu in premo, ženju natančno preceniti tn zagotovivši Pruair povrnitev vseh stroškov, ki jift je /e imela ali ki jih bo še imela v pomoč opustošenim pokrajinam. Vse, kar je Prusija že potrošila al!< bo potrošila za obnovitev vzhodne Prusije, bo država povrnila, kakor zahteva pravičnost. Do danes je že do dve tretjini škode poravnane. Prejšnje blagostanje se. polagoma vrača v deželo. Po kakih pravilih so delovali v Pru-siji za gospodarsko obnovitev dežele, za zgradbo domov in gospodarskih poslopij, za nakup gospodarskega orodja, hišne oprave, potrebne živine i. t. d.? Država bi bila lahko prevzela neposredno vse delo, pa tega ni storila; lahko bi bila le izročila denar za škodo, pa tudi tega nI storila. Kaj pa? Država je imela pred očmi resnično obnovitev opustošene dežele. Ko bi bila dala le denar, bi ga bili nekateri gotovo zapravili ali pa porabili za druge namen*. To so hoteli preprečiti. Zato so dajali denar le za določene namene, za poravnavo stroškov, ki so bili potrebni za zidanje, za nakup orodja, oprave, živine i. t. d. Poleg tega je država skrbela tudi za druge gospodarske napra. ve in naredbe, ki pospešujejo obnovitev gospodarskega blagostanja, čeprav se ne morejo imenovati odškodnina. Dvojno de-lo je torej izvrševala pruska vlada: 1. Da-jila ;'e predujme kot odškodnino, a pri tem strogo nadzorovala vsa dela, da sc je denar res rabil le za določene namene in za obnovitev dežele in 2. izvajala je tudi samostojna dela in socialne preuredbe, ki so v občno korist za obnovitev dežele. Zanimivo je, da se je pruska vlada takoj lotila dela. Najvišja naredba za obnovitev dežele je bila izdana že dne 24. septembra 191.4. Nadalnje delovanje je bilo določeno in urejeno z ministrskimi na-redbami z dne 26. in 29. septembra 1914 in konečno z dne 18. januarja 1915. Ustanovili so posebno vojno komisijo, ki naj bi pomagala vladi s svetom in delom. Predvsem se je morala določiti ško-da, ki so jo posamezniki trpeli. Vsak okraj je dobil v ta namen poseben odbor za določitev škode. V teh odborih, ki so šteli po 6 članov, so bili po štirje možje iz dotičnih okrajev, ki so razmere dobro poznali. Oškodovanec je moral na posebnih tiskovinah predložiti odboru škodo. Odbor je razsojal. V obrtnih, kupčijskih in drugih izrednih stvareh so sklicali še druge osebe-strokovnjake v odbor, da sd o škodah pravično razsojali. Na podlagi teh razsodb je dajala pruska država posameznikom predujme za nujna dela žil nujne potrebščine. Dne 3. julija 1916 je nemški državni zbor s posebnim zakonom uredil vse delo, ki ga je do takrat vodila pruska vlada. V zmislu tega zakona so se morale s posebnimi odbori, pododbori in z državnim odborom natančno določiti vse po vojni provzročene škode, ki jih bo država poravnala, kakor zahteva pravičnost. Pruska vlada se je držala zdravega pravila, da se mora odškodnina plačevati le za resnične obnovitve opustošenih krajev. Zato tudi niso dajali denarja praviloma oškodovancem naravnost, ampak osebam, ki so škodo poravnavale ali blago dovažale. Le majhne svote za izplačevanje dnin, najemščin in obresti so se dajale naravnost oškodovancem, a so se zahtevale pobotnice. Ta strogost je bila zelo blagodejna. Kjer se ni izvajala, se je povsod pokazala lahkomišljenost in zaprav-ljivost posameznih oškodovancev. Država je predvsem skrbela, da so se polja dobro obdelala. Kmete, ki so dobro in pravočasno obdelali polja, je odlikovala z darom 25 mark za vsak oral. Zanikrnim posestnikom je vlada sama na njih račun ukazala obdelati zemljišča. Tako je bilo že leta 1915 do štiri petine zemlje obdelane. Pri nabavi poljedelskega orodja, živine i. t. d. so pomagale posestnikom zadruge in poljedelske organizacije. Tako se je zabranilo oderuštvo. Pri štetvi živi-ne do 15. aprila 1916 se je pokazalo, da ie bilo število skoraj normalno. Največje socialne važnosti je, da se je vlada odločila za razdelitev obsežnih državnih domen na mala ali srednja posestva. Vzhodno-pruska deželna družba (Landgesellschaft) je pokupila tudi zasebna veleposestva, ki so bila razdejana, ter jih bo z državno pomočjo razdelila na mala ali srednja posestva. Na ta način bo nastalo mnogo srednjih kmetij in polje se bo bolj izdatno obdelovalo, kar bo v občo korist. To je dalekosežno podjetje, ki nima sicer z odškodnino nič opraviti, a bo zelo pripomoglo, da se blagostanje v deželi dvigne. VelHic važnosti je tudi, da vlada ni dovolila, da bi vsakdo zidal svoja poslopja kakor bi hotel ali kakor je bilo poslopje preje sezidano, ampak je dajala predujme le za taka poslopja, ki so bila napravljena po načrtu, ki ga je morala pregledati in odobriti komisija dotičnega okraja. Te komisije so izdelovale načrte za vasi, me-«t* in trg* in »o skrbel«, da $0 v#i pran«* no, lepo in okusno zidali. To delo pa je !e počasi napredovalo, ker ni bilo delavcev in ni bilo zlasti tehnikov. Do konca leta 1916 ja bilo baje že polovico hiš pozidanih. Velike težave so bile tudi t nabavo nove hišne oprave. Vojska je hišno opravo skoraj popolnoma uničila. Z raznimi razstavami je skušala vlada dvigniti Ijud-i-ki okus tudi v tem oziru. Pruska in nemška država ste storili v polni meri svojo dolžnost. OpustoŠena dežela se spet dviga, čeprav ni še vojska končana in je utemeljeno upanje, da bo blagostanje v bodočnosti daleč presegalo preteklost. Glavna reč je, da je drŽava pripoznala strogo dolžnost, povrniti vse škode na poslopjih, na orodju in na hišni opravi, na opustošenih poljih, travnikih in gozdih, na živini itd. Tudi škoda, ki so jo trpele javne družbe, javni uradi in ustanove, n. pr. občine, okraji, dežela, cerkve, šole, zavodi i. t. d. se je morala vsa preceniti in bo država poplačala, kakor zahteva pravičnost. Ker niso občine, okraji in dežela dobivale dovolj davkov za vzdrževanje svojih uradnikov in 6vojih naprav, za plačevanje obresti za dolžne kapital e, jim je država priskočila na pomoč z brezobrestnimi posojili. . • • To delovanje v pruski provinciji, ki so jo Rusi razdejali, bi nam moralo biti pred očmi sedaj, ko bo treba obnoviti opustošeno goriško deželo. Opozarjamo na to naše državne poslance. Sedaj je čas, da dvignejo glas za pravično stvar. V Prusiji so začeli takoj s potrebnimi pripravami in naredbami, ki so vse delo za obnovitev natančno uredile in določile, čeprav je bila še nevarnost, da se Rusi vrnejo, kakor se je to tudi v resnici zgodilo. Kdor si je ogledal opustošeno goriško deželo*, bo pripoznal, da je potrebno tu hitro in izdatno delo. V članku: »Verske, Socialne in politične naloge po vojski«, sem nasvetoval v »Času« (6. zvezek, 1917), naj bi si napravili prav konkretne načrte, kdo naj vzame delo v roke, ali država ali dežela ali odbor za obnovitev opustošenih krajev ali kaka domača zadruga? Sedaj, ko sem videl strašno in obsežno razdejanje, sem spoznal, kako potrebno je, da se lo vprašanje takoj reši. Lepa slovenska goriška dežela, ki je sedaj na tleh, kliče vse poslance in razumnike na pomoč, proseč, naj se vsi zjedinijo za naglo rešitev tega bisera jugoslovanske zemlje. Prusija in nemška država ste nam dali v tem oziru krasen zgled. Ko bi bila lepa goriška dežela nemška, bi imeli že davno vse načrte in' priprave! Po zgledu Prusije in pa nemške države se mora vprašanje o odškodnini takoj postavno urediti in vse delo za resnično obnovitev de~e!e po zgledu v Nemčiji postavno določiti. Goriška dežela je imela posebnih žrtev za rešitev celokupne avstro-ogrsko države, zato je pravično, da dobi od države odškodnino. Žrtve goriške dežele so ustavile naval italijanske armade na skupno domovino Avstrijo. Razvaline goriške dežele so preprečile, da niso druga mesta v Avstriji postala razvaline. Kakor v nemški državi, naj se tudi pri nae osnujejo po občinah in okrajih odbori in pododbori, ki naj natančno precenijo in določijo vse žrtve, ki jih je goriška deže'a imela za skupno stvar! Na podlagi postavaš cenitve naj se potem delo vodi tako, da se bo odškodnina res rabila za gospodarsko obnovitev opustošene dežele. Skrb za to obnovitev bodi vsem slovenskim razumnikom v sedanjem kritičnem času prva. Kakor je cela nemška država obrnila svoje oči na vzhodnopru-sko provincijo, prav tako jih obrnimo mi na goriško deželo. Po naši skrbi in po našem neumornem delu mora vstati iz razvalin nova Gorica in nova goriška dežela. Dr. A. Pavlica. * Pisec teh vrstic 6e |e mudil v Gorici in okolici od 17. do 22. novembra 1917 in je videl z lastnimi očmi to strašno razdejanje. Polvorena Krajevna mena ne siovsnsfcem. Dr. Pogačnik in tovariši so danes vložili naslednjo interpelacijo na ministrskega predsednika radi uradnih potvorb krajevnih imen v slovenskih deželah: V seznamu krajev in krajevnih občin iz leta 1915, katerega je izdala c. kr. statistična centralna komisija na Dunaju, opažamo z ogorčenjem, da so slovenska, krajevna imena v deželah, kjer stanujejo aH Slovenci izključno sami za se ali pa pomešani z drugimi narodi (Nemci in Italijani) po Koroškem, Štajerskem in Primorskem, docela vtajena in nameščena z gr-dimi nemškimi potvorbami. Pa tudi na Kranjskem, kjer prebiva le 5 odstotkov Nemcev, obsega seznam za vsako slovensko ime tudi nemško popačenko. Za primer navajamo le imena 7. volilnega okraja (Postojna), kjer ob ljudskem štetju ni bilo izvzemši par uradnikov, nobenega Nemca; Kalteofeld — Studenoj Altendorf — Staravas; Sat?on Zagon; Salog — Za-i log? Steuniža *«► Strmo« Bukuje — Bui* kovje; Nareln — Narin; Kleinmelerhof — ' Mala Pristava; Grossmeierhof — Velika i Pristava; Ncudirnbach — Nova Sušica; Altdirnbach — Stara Sušica; Dcutschdorf -- .Nemška vas; Dom — Trnje; Graz — Gradec; Palitschje — Palčje; 0berle6e-tsehe — Gornje Ležeče; Senosclsch — Senožeče; Losize — Lozice; Grosspulc — Veliko polje; Kleinpule — Malo polje; (Dobrepolje); Babenfeld — Babnopolje; Radockendorf — Radohovavas; Mauters-dori — Matenjavas; PrSstranegg — Pre-stranek; Saretschje — Zarečje; Meretsche —- Merječje; Saretschiza — Zarečica; Jurschifz — Juršiče; Killenberg — Kilov-če; Sagorje — Zagorje; Schillertabor — Šilen tabor; Unterurem — Dolnje Vrence; Hrenowitz — Hrenovice; Grossbrdo — Veliko Brdo; Kleinbrdo — Malo Brdo; Witousche — Otošče; Iggendori Iga vas; Kosarsche — Kozarišče; Lipsein —. Lipsejn; Uschank —' Viševik; Podlaas — Podlož; Bosenberg — Hudivrh; Grossob-lak — Velike Blok e; Grossberg — Veliki VA. Opozarjamo, da so zgoraj navedena nemška Imena za uradno vporabo v vsakem cziru popolnoma nepotrebna. Kajti po večini so le potvorbe slovenske besede nekatere, kakor n. pr. Schillertabor za slovenski Šilen tabor pa naravnost bedaste, ker Silen labor s kakim Schillerjem ni imel nikdar opravka. Te potvorbe debjo naravnost sramoto avstrijskega nradova-nja. Tudi ne pridobi nemški jezik s krajevnimi imeni kakor Oberlesetsche ali Unter Urem ali Prostrane.gg nič na svojom blagoglasju. Da bi bilo iz vojaškostrategičnlh ozi-rov potrebno obdržati še dalje te skovanke, ni res. Sedanja vojna nas je naučila ravno nasprotno. Vojak mora na karti najti samo tako krajevno ime, kakor ga ljudstvo v dotičnem kraju res pozna in govori. Znanih nam je obilo slučajev, da vojaki, ki ne znajo slovenščine, sprašujejo v dotičnem kraju z nemško skovanko, a nihče ne more izvedeti, kje je, ker ljudstvo teh spak ne pozna. Jasno je, da so taka imenovanja le kaorica uradništva, ki hoče germanizirati naše zemlje in s tem zatajiti njih značaj; s tem pa odtujuje naše zvesto in pošteno ljudstvo državi in vladarski hiši. Kot kuriozum te germanizatorične tendence navajamo najnovejši kričeči slučaj. Ko je pred par meseci napravila južna železnica na kranjsko-primorski meji » bližini kraja Gaberk blagovno postajališče, jc nameravala dati postajališču ima pO kraju. Toda vsled nekega »višjega povelja« — menda od strani nekega vojaškega poveljstva, je dobilo postajališče samonem-ško ime KRATNER END. Ta oznaka iali tamojnje prebivalstvo. Odločno proti temu protestiramo in ponavljamo staro sa-hlevo našega ljudstva, da se takoj seha v na^ih. od slovenskega ljudstva naselie-nih krajih taka nesramna germanizacija. Zahtevamo, da v samoslovenskih krajih obveljajo samoslovenska imena, v narod-uomešanih krajih pa poleg tujerodnega pa prvem mestu pravilno slovensko ime. Vprašamo Njegovo ekscelenco, ali so mu te, naše ljudstvo žaleče razmere znane, in ali je Njegova ekscelenca voljna, te nerodnosti v interesu države in javnega reda čimprej odstraniti. Pariameoiariie vesli. Rckvizicije v mariborskem okraja. Poslanec Pišek in tovariši so vložili na ministra za prehrano naslednjo interpelacijo: Glasom mnogoštevilnih nam došlih poročil in pritožb se v mariborskem okraju rekvirirajo vsa živila in krmila na način, ki morajo dovesti do katastrofe. Pri rekviriranju krompirja se jemlje za podlago zmotni samovoljni preračun 80. q na ha. Dokazaro pa je, da se je pridelalo k večemu 50 do 65 q. Ne ozirajo se na dejansko razpoložljive zaloge ter ne puščajo ljudem niti za seme potrebnega kromoirja. Gostja A. Blažič, vdova s 7 otroci, je dobi'a od nekega oosestnika v naiem njivo, da je nasadila krompir. Pridelek bi bil komaj zadostoval za hrano družini in za seme spomladi. Kljub temu je morala oddati 75 kg. Ker je oddala samo 65 kg. so prišli čez nekaj dni — 2 uri daleč — vojaki in ji vzeli še ostalih 10 kg. Neki posestnici v Skokih so krompir šiloma vzeli in ji pustili samo 2 kg. Na enak način se rekvlrira ajda, tako da prihodnje leto tudi ajde ne bo mogoče sejati. Zato vprašamo: 1. Ali je Vaša ekscelenca pripravljena nemudoma odrediti, da sc v maribor-' skem okraju navedene rckvizicijc v interesu pomladne sclve primerno etnejž m sc pri tem ozira na prehrano prebivaisl^a in j ohranitev iivrn«? 2. Ali hoče Vaša ekscelerjca dotičnim oblastim s potrebnim poudarkom ukazati, da izvajajo vse rekvizicije temeljem resnično obstoječih zalog? 3. Ali je Vaša ekscelenca pripravljena v svrho odvrnitve preteče lakote v navedenem okraju odpraviti' brezobzirno nesorazmerno odvzemanje pri producentih ,ijl štajerskemu; namestniku ekscelenci grofu Clary-Aldringenu naložiti,. da bo z vsemi deli.dežele postopal enakomerno in s potrebno obzirnostjo? Eksplozija na kolodvoru na Pragarskem. Poslanec Pišek in tovariši so vložili na vojnega, notranjega in železniškega ministra naslednjo interpelacijo: Dne 10. julija 1917 po pol 2. uri ponoči je iz nepojasnjenega v?roka nastala v enem z .munjcijo naloženih vozov tovornega in transportnega zbiralnega vlaka št. 271, ki "je stal na pragarški postaji pripravljen na odhod na Ogrsko, eksplozija, kar je imelo 'za posledico, da je več vagonov zletelo v zrak, 80 voz je pa bilo poškodovanih. V tem vlaku je bilo tačas približno 300 vojaških oseb; od teh je bilo 48 mož ubitih in približno 30 ranjenih. Po eksploziji nastali ogenj se je razširil tudi na oklopni vlak, ki je že dalj časa stal pri kurilnici; 4 vagoni so zgoreli "in uničene so bile večje množine mu-nicije. Orožniškega vodjo Franca Friedl s pragarske orožniške postaje, ki je z ostalim postajnim moštvom opravljal službo na mestu nesreče, je zadela šrapnelska krogla iz oklopnega vlaka v brado in ga ranila. Uničenih je bilo veliko živil, ki so bila natovorjena na tam stoječih vlakih. Večje število takih voz je rešil krepki nastop železniškega osobja, ki jih je odpelo in izločilo. Podpisancem ni znano, da-li se je že uvedla preiskava, temeljem katere bi se ? imela svojcem padlih in ranjenih dovoliti odškodnina, oziroma podpora. Na Pragarskem se je ob eksploziji zdrobilo tudi nad tisoč šip. Sedaj se pa brani vsaka oblast, da bi dala zasebnim oškodovancem odškodnino. Zato vprašamo: 1. Ali se je že uvedla preiskava, da se ■dožene vzrok eksplozije? 2. Ali so Vaše ekscelence pripravljene odrediti potrebno, da. dobe svojci ponesrečenih in ranjenih odškodnino? 3. Kaj nameravajo Vaše ekscelence odrediti glede odškodnine zasebnim poškodovancem? Državljansko vojska v Rusiji. Odgovor Avstrije Rusiji. Dunaj, 1. deccmbra. Seidlerjeva izjava o mirovnem vprašanju 30 novembra v avstrijski poslaniški zbornici se je brezžično brzojavila v Rusijo. C. in kr. vlada je svoj odgovor brezžično brzojavila 28. novembra ponoči v Carsko Selo; tam so brezžično potrdili, da so brzojavko sprejeli. Kodanj, 1. decembra. Tukajšnji krogi, ki so v zvezi z boljševiki, so izvedeli iz Petrograda: Brzojavka grofa Czernina, da se hoče avstrijska vlada pogajati z boljševiki, je v celi Rusiji zelo vplivala. Vladni krogi so zadovoljni, ker so s tem osrednje velesile priznale novo vlado v Petrogradu. Czerainovo brzojavko so takoj listi s posebnimi izdajami razširili. Na petrograj-skih cestah so prirejali osrednjim velesilam ovacije. Vsi sloji ruske družbe so prepričani, da se bo sklenil mir med Rusijo in osrednjimi silami prej, kakor se splošno sodi. Kodanj, 1. decembra. Ruski listi zahtevajo,, naj se hitro sklene mir. Mirovna pogajanja. Curihj 1. decembra. Reuter je poročal iz Petrpgrada: Krylenko je naznanil, da so se njegovi delegati vrnili z oficielnim odgovorom nemškega vrhovnega poveljnika. Krylenko je nato takoj zapovedal, naj prenehajo na celi ruski fronti streljati. Zastopniki obeh strank se sestanejo v nedeljo. Kakor hitro se sklene premirje, bodo pozvali ruski delegati zaveznike, naj tudi mir sklenejo. Boljševiki odpovedali Rumuniji pogodbo. Rotterdam, 1. decembra. »Daily Mail« poroča: Vlada boljševikov je odpovedala 28. novembra Rumuniji s prejšnjo vlado sklenjeno pogodbo. Rumunski parlament je sklican. Baselj, 1. decembra. »Morning Post« iz Pariza: Sporazum je ponudil rumunski vladi, če želi Rusijo zapustiti, zavetišče v zveznih državah. Od srede je moteno br-zojavljenjc z Jašem in Kišinevom, sedežem rumunskih oblasti. Rumunija in mirovna ponudba Rusije. Berlin, 1. decembra. »Vossische Zeitung«; Rumunija je poslala noto Angliji, Franciji in Ameriki, da mora Rumunija vsled ruskih razmer ali zapustiti fronto, če ji zavezniki ne prihite na pomoč, ali se bo fiogajati s sovražnikom. Koalicijska vlada v Petrogradu? Amsterdam, 30. novembra. »Daily Chronicle« je noročal iz Petrograda, da je vlada boljševikov odstomla 'o ''a so sestavili koalicijsko vlado boljševiki, socia^i revolucionarji in mednarodni me^ševiki. Dalje pravi, da podpirajo na fronti le tri armade boljševike. Ruska zastopstva v Italiji proti boljševike—., Lugano, 1. decembra. Agensa. Štefani: Rusko ve'er>os'aništvo pri Kvirina'u, rusko v«*'epos'aništvo pri Vatikanu in rusko vojaško zastopstvo v Italiji niso prno-znala ruske vlade boljševikov in so prekinila občevanje z ruskim zunanjim ministrstvom. Strpnost Amerike rasnrofi Rusiji. Ncwyork., 30. novembra. »Associated Press« poroča iz Washingtona, da bodo z-vzeli nr sproti Rusiji strpno politiko. Prc'otn sporazuma n. Rusijo. Bera, 1. deremhra. Francosko časopisje splošno sodi, da bodo na pariškem posvetu sporazuma sklenili prelom z Rusijo. Volitve v kor-tituanto. Rotferdam, 1. decembra. ->Daily Te'e-graph« je poročal v četrtek iz Petrograda o volitvah v koristituanto. 7 a boljševike je glasovalo nad 400.000, za kadete skoraj 250.000, za socialne revolucionarje 150.000 volilcev. Od 12 sedežev so dobili boljšev!k' 6, kadeti štiri in socialni revolucionarji 2 sedeža. Sporazum brez moči. Curih, 1. dece-nibra, Dobro poučeni krogi sedijo, da ss Ljenin in Trockij zavedata svojega vpliva v narodu in v armadi. Izjalovili se bodo zato vsi poizkusi ent-entne diplomacije, da prekriža mirovne načrte ruske vlade. Maksim Gorkij za Ljenina. Amsterdam, 1. decembra. Iz Petrograda: Maksim Gorkij je objavil članek, s katerim slavi Ljenina, ker prinaša Rusiji mir. Iz tajnih spisov diplomacije. Med objavljenimi tajnimi spisi ruske diplomacije se nahaja tudi poročilo Poli-vanova z 20. novembra 1916 o nastopu Rumunije. Poročal je, da se je nagibala Rumunija sem in tja. Posebno koncem leta 1915 in začetkom 1916 se je Rumunija zelo približevala osrednjima velesilama, po BrusiJovi ofenzivi spomladi in poleti 1. 1916. se je zopet približala sporazumu. Štabni načelnik ruskega vrhovnega poveljnika je bil dolgo časa iz vojaških razlogov za to, da ostane Rumunija nevtralna, pozneje se je šele približal Aleksejev nazoru zaveznikov, ki so pričakovali, da bo nastop Rumunije pospešil konec vojske. Avgusta 1916 se je sklenila z Rumunro vojaška pogodba, po kateri naj bi dob^a Rumunija Bukovino in celo Transsilvanijo, Poznejšo nesrečo so zakrivili Rumun' sami, ker so precenjevali svojo moč. Z ruskega vidika je položaj tak: Če bi se bile uresničile nade pogodbe, ki se je sklenila leta 1916 z Rumunijo, bi bila naspala ra Balkanu zelo močna država; v MoMavi, Vlaški, Dobrudži, Transilvaniji. B-ma+u ;n v Bukovini biva 13 mfiionov ljudi. Rusiii bi ta država najbrž ne bila priiazna, ker bi hotela uresničiti svoje sanje v Besarabiji in na Balkanu. Sedanii dogodki so nogere pogodbe iz leta 1916 iznremen"', ker ie morala Rusija Rumunijo bolj po^nirati kakor je bilo mišljeno. Pogodba z Rumun;jo se mora zato izpremeniti. Kerenskij židovskega pokoljenja. Varšavski list »Jiid;sche Presse« je poročal, da je bil oče Kerenskega rojen v Vilni in da je pripadal ugledni judovski rodbini. Pred 30 leti se je izseFl v Ameriko. Nastanil se je v Laxatomi. kjer je prestopil k protestantom. Švedska. Sazonov je brzojavil 9. marca 1916 ruskemu, veleposlaniku v Parizu, naj se dela na to, da Švedska ne nastopi proti Rusiji in naj se pravočasno vse stori, da pridobe Norveško na rusko stran, če ne bo mogoče vojske s Švedsko zabraliiti. Z Bojišč. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 1. decembra. Uradno: Na Monte Pertica smo odbili napade Italijanov. Albanija. Čete albanskih prostovoljcev so zahodno od Korice s hitrim protisunkom odbile napad Francozov. Dunaj, 2. decembra. Uradno: Na Monte Pertica smo zopet odbili napad Italijanov; sicer se ni z Benečanskega nič poročalo. Albanija. '• Pri spodnji Vojuši je'uspel-naS n*»pad. Na vzhodu I nobenih posebnih borb. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 1. decembra. Veliki glavni stan: Bojna skupin akral j eviča Rupreta Bavarskega. Na Flandrskem so s topovi le zmerno streljali. Jugozahodno od Arrasa so močnejše stresali. Bitka pri Cambrai je včeraj z veliko silo vzbesnela. Popolnoma so uspeli nn?i protisunki, da izboljšamo naše postojanke. Najmočnejši ogenj tonov in metalcev min fe pripravil nari pehoti pot v sovražne črte. Med Neuvres in Bourlon smo vrgli sovražnika na vasi Graincourt, Anneux in Chain-laing nazaj. Nase čete so na obeh stra^h 3anteuxa vzele z naskokom višine na zahodnem bre^u reke; prebile so . prve sovražne črte in vzele vasi Gonnelieu ia ViHers-Gms"ain. Sovražnik, ki se je ži'ayo branil, ie imel tež^e fz^ii^e; u'e'i smo 4090 An^ežev, zaplenili več baterii. Z velikimi izgubami za sovražnika so sc zrušili proti-naoadi, ki Jih je bi! sovražnik zvečer iivr:-del proti Gone'11, kjer so nastopili tudi oklopni vozovi in konjenica. Ostro so streljali na bojišču tudi ponoči. Berlin, 1. decembra. Izjalovili so se močni protfmpadi Angležev m postojanke, ki pnio jih vzeli včeraj na bo'išču pri Cambrai. BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija- 1. decembra. Uradno; Macedonsko bojišče: Živahno so streljali s topovi v odseku med jezeroma Ohrida in Presna v bitoljski okolici, mestoma tudi v ovjnku Črne. Vzhodno od jezera Prespa pri Mofleni in zahodno od Dojnna sm oodbili več sovražnih poizvedovalnih čet. V dolini Strume ;e vrgel naš o^enj z znatnimi izgubami za sovražnika več sovražnih stotnij, ki so zavirale naše poizve-dovalce severno od Konrive. Italijansko uradno poročilo. 1. decembra. Včeraj ni bilo nobenih pehotnih bojev. Na celi fronti so precej mirno streljali s topovi. Sovražni topovski ogenj je bil posebno ljut na prostoru med Monte Sisemol in Monte Castel Gomber-to. Na asiaški visoki'planoti so naše baterije na različnih mestih razkropile sovražne čete, ki so se zbirale. Naši letalci so živahno delovali. Obstreljevali so sovražna ' taborišča na" nižini Artfen. V zračnih bojih so sestrelili tri sovražna letala in en balon. Novi boji na Benečai»skem. Curih, 1. decembra. »Secolo«: Na bojni črti pri Piave divja topovski ogenj s tako silo, kakršne še nismo doživeli. Borba za Benečansko se je pričela. Italija se odpovedma t?ritorija!!nim aspira-eram. Lugano, 2. decembra. Itali?r>nskl za-kladni mnvster Nitti je za šnanske časopise izdelal načrt za zvezo latinskih narodov, ki naj bi po vojski služila kot protiutež proti s'ovar>*kim, nemškim in angio-fsaškim narodom. Italija, Francija, Španska Portugalska, Rumunija in latinska Amerika naj bi bile č'anice te zveze in naj bi stremi'e za skupnimi cilji na civilnopravnem. trgovskem in političnem polju. Minister N'tti je nadalje iz;avil nekemu sotnHmku lista »Corriere della Sera«, da je vo'ska na strani zaveznikov za Italijo pred vsem gosocdarska nujnost, ker Italija re more pogrešati dovoza surovin in živil iz dežel zaveznikov. Italija nima danes niti teritorl-alrih a^piracij niti sani o svoji ve1ikosfi, ki se ne da o uresničiti. Stališča Italije ne bo nikdar ovira za sklep miru. M\m replsK! svef mm. Krakovski listi poročajo iz Varšave: Prihodnje dni nošlje poljski regentski svet pacežu udanos!no pismo, s čimer sv. stolici oficielno naznanja svoje vmeščenje. SMmvslie države oslovo nevere. Kristijanija, 30. novembra. Povodom sestanka treh skandinavskih kraljev 28., 29. in 30. decembra so skandinavski nvni-strski predsedniki vseh treh kra'jev'n: Danske, Norveške in Švedske izjavili: Vse tri države ostanejo nasproti vsem vojskujočim se silam nevtralne do skrajnosti, kolikor časa naj še traja svetovna vojska in kakršnokoli obliko naj že zavzame. GrsKo. Ruski, angleški in francoski poslanik so naznanili 22. novembra 1914 grški vladi, da, če takoj pomaga Srbiji, dobi južno Albanijo, izvzemši Valono. Venizelos je takrat zahteval, naj jamči Rumunija proti napadu Bolgarije in Grške, a Rumunija ni hotela jamčiti. Ponudba se je zato razveljavila. Angleški pos'an'k je 12. januar.a 1913 naznanil Venicelovi vladi, da, če Gr« i Ška napade ob slučaju nemškega napada ha Srbijo, dobi važno ozemlja v Mali Aziji. Pog ijanja so se prekinila, ker je nastopila Bolgarija in ker jc Venir.elos 21. februarja 1915 odstopil. 30. marca 1916 so se pogajanja nadaljevala. Ruska, angleška in francoska vlada so ponujale Grški vila;et Aidin, če nastopi proti Turčiji. Gunariso-va .Vlada, je 1. apri!a naznanila, da se udeleži vojske proti Turčiji, če ji sporazum garantira integriteto Grške s severnim Epi-rom in z otoki med vojsko. Pogajanj niso nadaljevali; 1. majnika je grški zunanji minister izjavil, da ostane Grška nevtralna. 9 OkfUOln U V;«lj U. Grof Mihael Karoly, znani ogrski politik, ki se nahaja v Bernu, je o položaju na Ogrskem izjavil; Dosedanja volilna pravica na Ogrskem je podelila le primeroma malemu Številu drža vrano v politične pravice. Za precnovo volilne pravice se dela od leta 1901 ^aprej. V tem pokretu se je Tisza nasilno boril proti demokratični volilni preosnovi. Z nepopolnim parlamentom je uvedel popolnoma nazadnjaško volilno preoshovo. Pod mojim vodstvom se je ustanovil blok, ki ga tvorijo Karo!yjcva stranka, radikalne, demokrat! "ne in socialistične stranke. V bloku sc je dosegel kompromis, po katerem se Je fklenil .minimalni program. Zanj smo se borili, tudi ulica se je izjavila zani. Dosegli smo. da se bo minimalni program uresničil. Ne uvaja sicer splofne in enake in tajne volilne pravice, a volilno pravico zelo razširja, ker je znižal starost na 24 let in zahteva le čitanje in pisanje, a pri tistih, ki imajo Karlov križ (dobe ga vsi, . ki so služili tri mesece na fronti), se tudi to ne zahteva. Na poti k demokratizaciji je prvi in najvažnejši korak splošna volilna prav ca. Moderno demo-kratiziranje je pa neobhodno potrebno v notranjem političnem oziru kakor tudi za tra en mir. Vlada, se mora naslaniati na najširše ljudske sloje, ne le na srednji stan. Zapleteno narodno vprašacje se more tudi le potom splo?ne volilne pravice rešiti. Ponolnoma demokratičnemu vladnemu načinu se ni bati hedente. Posamezne narodnosti naj ne dobe pravic temeljem avtonomij, marveč popolno enakopravnost v pravem pomenu besede. Nikdar vez naj se v bodoče ne zaslšd^ja načelo »riivide et impera« nasproti narodu. Iz prepričanja nasprotujem Neuman-- novi osrednji Evropi. Trajni mir zahteva svobodno trgovino. Izrecno nasprotujem dolgotrajni pogodbi z Nemčijo. Živimo v mogočnem razvoju. Danes ne vemo, kaj da se lahko zgodi jutri, kakšne razmere lahko bodoči mir ustvari. Edina prava gospodarska politika v teh razmerah je politika provizbrijev. Naše geslo bodi: Svobodno roko, ponolnoma svobodno roko v vseh gospodarskih vprašanjih. Šele po vojski se morejo sklepati trajne pogodbe. O Alzaciji in Loreni ni hotel razpravljati. Obžaloval je le, če bi tragično vojsko le-to vprašanje zavlačevalo. Brezpogojno na i se sklene mir brez vsakih aneksij; vsaka dvoreznost bodi izključena; nikjer, pod nikakim pravnim naslovom naj se nič ne anektira, Predpogoj res trajnega miru je predvsem popolno demokratiziranje vseh vele«il, ki se vojskujejo. Po tej vojski se mora pričeti Jiovo življenje; ne smemo nadaljevati tam, kjer smo prekinili, ko se je pričela vojska. Vsaka vlada se v bodoče naslanjaj na najširše ljudske plasti; temeljito naj se de-mokratizirajo vse evropske države: predpogoj trajnemu miru in lepši bodočnosti vseh, ki vsled vojske trpimo. zatisrufie soo.a posesioa m suss o mri prsrfi unl~ žeuašHšm ss^rtosn sotra-žiiifcofi s poiipisoBiaisjeni MS!. uaSi;pasaža. Za fOBOstsvaBske deklaracijo. Občinski odbor v Kamnika se ie so- S&sno pridružil majniški jugoslovanski de-araciji. Tozadevno izjavo je poslal Jugoslovanskemu klubu na Dunaj. XXX Občinski odbor občine Hrastje pri Kranja je v svoji seji dne 30. novembra 1917 enoglasno sklenil naslednjo izjavo: Občina Hrastje z navdušenjem pozdravlja deklaracijo z dne 30. maja t. 1. Izražamo neomejeno zaupanje Jugoslovanskemu klubu na Dunaju, posebno še njegovemu vrlemu načelniku dr. Korošcu. Zastopniki naši, bodite trdni in odločni, vsi smo za vami! Obžalujemo pa postopanje g. dr. Šuster* šiča, ker je v najhujšem boju za svobodo našega naroda izstopil iz vrst naših sobojevnikov, njemu izražamo svoje nezaupanje. — Najsrčneje se pa zahvaljujemo presvetlemu knezoškofu za odločno izjavo v -Slovencu« z dne 26. novembra 1917. S tem upamo, da je g. knezoškof zabranil veliko sovraštva. Bog mu bodi plačniki — Občina Hrastje, dne 30. novo. 1917, — Janez Mrak, župan; Gašper Novak, Anton Kozjek, Joža Šink, Matevž Zmerzlikar, Jože Zuoan, Ivan Brodar. Matevž Kadivc. XXX Občinski odbor v Ihanu je pri seji dne 25. novembra 1917 soglasno sklenil izjavo, da z navdušenjem pozdravlja in se pridružuje jugoslovanski deklaraciji ter izreka Jugoslovanskemu klubu popolno zaupanje. Bog blagoslovi vsa prizadevanja za naše narodne pravice! Županstvo v Ihanu, dne 25. nov. 1917. — J. Gregorin, župan; Al. Želefcnv. Franc Ločar. XXX Občinski odbor Loke v Tuhinjski dolin! je v seji dne 2. decembra 1917 na predlog župana sprejel soglasno sledečo resolucijo: Z navdušenjem pozdravlja združitev vseh jugoslovanskih državnih poslancev v en klub, kakor tudi deklaracijo z dne 30. maja 1917 s prošnjo, naj poslanci z vsemi močmi delajo za njeno uresničenje. Obenem pa z ogorčenjem obsoja izstop dr. Šusteršiča in Jakliča v najvažnejšem trenutku. Županstvo Loke, dne 3. decembra 1917. — Jože Kališnik, župan; Jos. Cevec, Luka Oražem, Janez Berlec, Pavel Hribar, Franc Smolnikar, Miha Drolc, Franc Ko-rošc, Jožef Mali. X X X X X v Delo vojnih fotografov. Kakor vsi drugi časopisi, ki so tekom sedanie voiske delom« že večkrat dvignili naročnino, smo prisiljeni tudi pri »Slovencu« vnovič storiti ta neprijetni korak, ako nočemo priti v položaj, ki nam sploh onemogoči izdajanje časopisa. Z nižje navedeno novo ceno seveda niti z daleka ne bo izravnana ogromna razlika pri cenah za nabavo papirja, barve in drugih potrebščin. Vojske nikakor noče biti konec, cene za neobhodne potrebni tiskarniški materijal se pa tako rapidno dvigajo, da io pri nekaterih predmetih že dosegle 1000 % poviška. Vnovič zvišana naročnin?, seveda ne bo mogla zamašiti te I ogromne vrzeli, marveč bo le nekoliko pripomogla, da bo mogoče izogniti se vsaj največjemu primanjkljaju. PočenŠi s i. januarjem 1918 veljajo torej za dnevnik Slovenci- naslednje Občinski odbor občine; Studenec - Ig se je v seji dne 25. novembra 1917 soglasno i® z vso navdušenostjo izjavil za samostojno enotno jugoslovansko državo pod žezlom Habsburžanov v smislu jugoslovanske državnozborske deklaracije z dne 30. maja 1917. Vsi kot en mož hočemo stati za našimi poslanci in zastavimo svoje moči, dokler nc bomo združeni v samostojni jugoslovanski državi. Ker pa naši narodni nasprotniki na Dunaju tn drugod tega nočejo pripoznati, zato čutimo dolžnost, da Vam kot ljudski zastopniki ižanske občine, »brani pri občinski seji, izrazimo popolno . zaupanje ter se javno in soglasno pridružujemo neupogljivi zahtevi po samostojni in svobodni jugoslovanski državi pod habsburškim žezlom. — S hvaležnostjo tudi pozdravljamo mirovno prizadevanje Nj. Svetosti sv. očeta Benedikta XV., da naj sc že skoraj konča to strašno klanje in sklene pravičen mir za vse narode. Županstvo Studenec-Ig, dne 25, nov. 1917. — M. Mencej, župan. Občinski odbor občine Videm je v seji dne 28. novembra 1917 sprejel sledečo resolucijo: Občina Videm v Dobrempolju navdušeno pozdravlja deklaracijo Jugoslovanskega kluba na Dunaju z dne 30. maja 1917, kateri se pridružuje v polnem obsegu. — Veselo pritrjujemo ljubljanski izjavi zastopnikov vsen naših političnih strank, ki so se pod vodstvom presvitlega knezoškofa dr. Jegliča dne 15. septembra 1917 izrekle za skupno delo. — Obenem pozdravljamo z iskreno hvaležnostjo mirovno stremljenje sv. očeta papeža Benedikta XV. in presvitlega cesarja Karla I. Občinski odbor občine Videm v Do-brenrpolju. dna 28. novembra 1917. — Jakob Prelcsnik, župan. nove cene po pošti: za celo leto . „ po! leta . „ četrt leta ., en mesec K 36-„ 18-9-. „ 3- V X X Občinski odbor na Blokah je sklenil dne 18. novembra 1917 v svoji seji, da sc soglasno pridruži jugoslovanski deklaraciji -t. dne 30. maja 1917. Hvaležni smo za trud našemu vladarju Nj. Veličanstvu cesarju in kralju Karlu, ki dela na to, da se čimpreje zagotovi zažeijeni mir. — Pridružujemo sc tudi mirovnemu stremljenju Njegove svetosti sv. očetu Benediktu XV., da se skoraj doseže pravični mir vsem narodom. Županstvo Bloke, da* ,78. nor, 1917. — Župan; Drobnič, v Ljubljani na dom: za celo leto , .... K 32'*— „ pol leta .*...„ 16*— „ četrt leta . , , . „ S'— „ fen meseč . . . . 2*70 v npravntSfvu za en mesec „ 2-50 za Nemčijo celoletno , . , „ 46*— „ ostalo inozemstvo celoletno ,.....„ 46-— posamezna številka velja 14 vinarjev. Kdor izmed cenj. naročnikov je medtem že obnovil delno ali celo naročnino za leto 1918., naj nam razliko dopošlje po položnici, katero prejmo v prihodnjem tednu vsi cenjeni naročniki. Znižanih naročnin n* moremo nikomur dovoljevati. Trdno smo uverjeni, da bodo cenj. naročniki znali v polni meri vpoštevaii sedanji skrajno n eugodni položaj svojega dnevnika in nam ostali zvesti tudi v bodoče. Dnevne novice. -f- Slovenska kmečka stranka je izdala svoj oklic, v katerem vabi slovenske kmete v svoj krog. — Oklic je strastno hujskanje kmečk&ga stanu proti drugim stanovom, poln neresnic, zavijanj in nasprotujočih si trditev. — Ta stranka našemu kmetu ni prav nič potrebna, ker je S. L. S., kakor za druge, delovala tudi za kmečki stan, kar je raosjla. To nebodijetreb3-stranko snuje dr. Šusteršič, ker jo on potrebuje, ne pa kmetje, ki jo že odklanjajo. Saj naš list dan za dnem prinaša izjave naših poštenih kmečkih mož, ki so jih sno-vatelji kmečke stranke brez niih vednosti podpisali pod ta oklic, fisko postopanje ni pošteno in naš kmet ga. obsoja, — Slovenski, krščanski možje bodo kakor do sedaj, tudi vnaprej ostali zvesti Slovenski l judski Stranki. Tudi mi kličemo vsem poštenim našim kmetom besede, ki jth beremo v oklicu za kmečko stranko: ^Znebimo se vseh spletkarjev, jerobov in sleparjev, ki na naš račun iščejo zase koristi in časti in ki k večjemu potom lažnjivega časopisja in z osebno široKoustnostjb mečejo ljudstvu pesek v oči,'! -f- Izjava. Podpisani sem izvedel i« i časnikov, da me jc. imenovala nova dr. Šu-eteršičeva stranka V.njeno vodstvo. Ker pa sem in hočem biti zvest pristaš svoje stare S. L. S., prosim objaviti v Vašem cenjenem iistu, da odborništvo v novi S. K. S. odklanjam. V Matenji vasi, 2. decembra 1917. Jožef Sliko, ijereat občine Slavine, •'r Izjava. V. ozbom na objavo S. L. S., katera je Kila *•■ Slov. Narodu« clnte 24. t. i m., list IteT. 270 . V-ti tv^atn. da jaz Pi- sem bil pri dotični seji navzoč in nisem o tem tudi prav ničesar Vedel in odklanjam odločno vsako odborništvo in članstvo te stranke. Prosim, blagovolite to v Vašem cenjenem listu primerno objaviti. Z odličnim spoštovanjem Jože Škrbec, župan in posestnik. Staritrg pri Rakeku, dne 30. novembra 1917. —- Pritisk ua župane. »Jugoslovan« piše: Po mestu se Širi govorica, da hočejo od gotove strani pritisniti na župane, da bi dajali zaupnico dr. šusteršiču in takozvs-tii Slovenski kmečki stranki. Zoper ta način poizkusa kaljenja javnega mnenja odločno ugovarjamo. Slovenski župani, možje, ki ste imeli v teh dneh vojne veliko odgovornost na svojih ramenih, ne dajte se begati! Ostanite možje, ostanite sinovi slovenskega naroda, ki vedo, da. je naša rešitev edino le v lastni državnosti pod habsburškim geslom. Uskokom iz. Jugoslovanskega kluba, razdiralcem naše, organizacije S. L. S. ne bomo podpisovali zaupnic. Biti ali ne biti našega naroda zahteva, da z njim odločno obračunamo. Strnirno se skupaj pod praporom S. L. S.! Ta nam ho kazala pot v boju za naš narodni obstoj. Vsak poskus nasilja in pritiska pa naznanite našemu uredništvu. f Generalni polkovnik baron Boroevič pl, Boiaa je odlikovan t najvišjim pruskim redom >Pour le merite. Duhovniške vesti. č. g. o. Pij Vakseli vikar in Kustos v Ptuju, pride za administratorja grafike tla samostana v Št Vid pri Ptuju. — Č. g. o. Peter Žirovnik pride iz Št. Vida v Pitji. — Za vojnega kurata je imenovan kaplan v Velikih Laščah č. g. Kovačič Franc. — Svetinja za 40!etno službovanje se je podelila uslužbencem južne železnice gg. Jakobu Hočevarju in Francu Mavcu_ v Ljubljani in rudarjem Jožefu Jesih, Ivanu Hauptmannu, Francu Ostrožniku in Jožefu Peterlinu v Zagorju. — Vojni križec za zasluge v civilni službi je podelil cesar v priznanje zaslug pri pospešitvi vojnih zaslug ravnatelju Zadružne centrale Ivanu Travnu. — Vodstvo kabinetne pisarne je poveri! cesar začasno tajnemu svetniku Francu pl. Hawerda -Wehr'.andt. — Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je. dobil stotnik 7. ulanskega p. Viktor Sore- — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil poročnik 87. p. p. Kare! Hočevar. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 2. gor. str. p. Feliks Bizjak. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil nadporočnik 27. pp. Viljem Jevnikar. — V drugič je dobil vojaški zaslužni križec 3. vrste £ vojno dekoracijo in z meči nadporočnik 2. bos. herc, pp. Ivan Jarec. -— Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči so dobili: poročnik 47. pp. Franc Babe, stotnik 36. težkega polj. top. p. Leon Smole, nadporočnik 2.. trd, top. p. dr. phil. Franc Papež in poročnik 4. trd. top. p. Viktor Čret-nik. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila stotnik 6. težkega polj. top. p. Božidar Drenik In nadporočnik 17. pp. Karel Muller. — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila višji zdravnik 27. pp. dr. Franc Gerlovič in sanitetni poročnik 17. pp. Ludovik Kek. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje jc dobil črnovoj, poročnik inženir 3. črnvoj. okraj. pov. Ciril Pire. — Kraljevo prusko vojaško zaslužno svetinjo so dobili: saper 2. sap. bat. Kolbc Franc; narednik Novak Anton; desetniki Gogola Iv., Stepam;k Anton in Lindner Jakob in poddesetnik Kapun Jakob, vsi pri 3. saper-skem bat. — Pade! je na tirolskem bojišču Jakob Klešnik, posesfnikov sin iz Spodnje Zado-brove pri D. M. v Polju. — Miklavžev, večer. Mariborska podružnica Ciril Metodove družbe v Ljubljani priredi 8. decembra ob pol 4. uri popoldne v gostilniških prostorih -Mariborske posojilnice (Narodni doml udom vseh slov. narodnih društev mariborskih zanimiv Miklavžev večer proti vstopnini 1 K za obitelj. Darovi za mla- - dinu naj su dobro ovijejo in označijo ter 8. ue-I cer^bra med 10. in 12. uro oziroma 2. iu 3. uro ] pri posojilničnem slugi oddajo. Po običajnem ' nagovoru in r«?delitvi daril se mladmft odve-:rAo pomnožilo, ampak imajo tudi odpošiljate-IJi to škodo, da v slučaju nedor/ta^ljivosti ostanejo na uciftsneni o usodi svojih poSiiiatev. Ob-čipstvu se torej znova priporoča, 'Ji: na poši-Ijatvah vedno navede im* in bivališče odpošilja tclja. da sc tako o!aj&,> vrnitev pohištev v slučaju nedostavljivosti. — Iz ruskej-s oietffiištv« ;.o je ogla4'! računski podčastnik 97. pfeSpelfc;? Joško Kot. Uiet Jc bil 7, Juolia 1917. — Društvo » Dobrodelnost« so darovali stedeči: Detetf&ki zastopnik, zamezdua iu pritožne komisijo -v-Ljubljani -osioptki-invalide 12 kroti;. Slov., .ka.t, izobraževalno druStvo v Središču, Štajersko; istcfe.ko za kIov. oslepele vojake 107 krou. Nadalje pošilja Slov. kat. izobraževalno društvo v Središču kot čisti dobiček prireditve ob priliki cesarjevega godu v pomoč slovenskim beguncem 164 kron. Ob priliki dr. Krekove smrti je naklonilo Kat, izobraževalno društvo v Dolu za --Vincenci-iev dom« 30 kron; Hranilnica in posclilnica, Brezovica, 20 kron; Mlekarska zadruga; Brezovica, 20 kron; Živfooreisk® 'zadruga, Brezovica, 20 kron; gospod teSarek Franc, župnik, Brczovica, 20 kron. lj Seja kljuba občinskih svetnikov S. L. S, v Ljubljani Ge vrši danes zvečer ob po! 8. uri v navadnih prostorih. lj Umrli »o v Ljubljaui: Marija Slabina, Čevljarjeva vdova, 73 let. - - Marija Hočevar, strežnica, 64 let. — M»?rat- Bukva, pešec. — Frančiška Vidmar, nosestnikova hči, 8 dni. — Marija Krivec, tobačne tovarne delavka v pokoju, 68 let. — Marija Kristan* bivša to-varuiška delavka, 27 let. -- Francesco Con-zolaro, laSki četovodja- — Erraenegildo Pon-dini, Michelc Bianchj, Luigi Cavandi in En-rico Urbani, laški peče.i. vojni ujetniki. — Janez' RačiC, k&jžar, 70 det. — Stanislav To- MaTj.au------ ----- — ------ , - j ja Neža Ignoti, uršuljaka. 34 let. — Uršula j KlemenČic. posestnica", 69 let. -i--- Amelija j Kalan-Boljevec, zaiis-bnica. 4", lef. — -Neža ; štrukelj, postrežoica, 7fi let. -r^* ..Mar«.* De« kleva, žena strojevodje, 4f • let. - • lj Načelstvo deže/fie jadrnic .brivce* J Lfubliaoi obvešča tem "potom cenj«'-»sj naročnike, da so zadružni člani primoraoi -,;cfed vsc" stranske draginje aa pOtr^bščimah -iu'pomožnega osobja cene primerno Zvišati in ■ po zahtevani postrežbi urediti. Ponovno se obvešča gospode naročnike in zadružne član«, da se morajo brivnice vsled utesnitve razsvetljave vsak dan brez izjemo sada jI "čas ob sedmi on zvečer zapirati. Brivskim mojstrom, ki ne bodo točno zapirali svoje .brivnice. te za. kazen odvzame plinovo ali električno razsvetljavo« Ij Priglasitev in odg?as?fcv strank za, kndi, moko itd. Stranke se ponovno o pomirjajo, da te spreiemajo priglasi novih in <'d(!la.si odišlih strank vsak dan od '?. do 12. ure' ?js magistratu. Galetova hiša pritličje — ki' se izdajajo izfeazuice za živila. Kadar posluicio krušne komisije, sprejemajo priglase in odflace tudi krušne komisije — -vsaka za - strank® svojega okraja. Za novo priglasitev j« treba prinesli R seboi ie^itimnciio in policijsko zglasnico — za odglasitev pa zadostuic le .jhiina legitimacija. :...■• •;■' lj železniški uslužbenci v pokoju- sc opo->v rjj;c, da nc morejo prejemali premoga prt železnici na izkaznice, ki imajo rimsko Številko okraja iu tekočo .številko v .^rogu. katere vo prejeli pri krušnih komiriish. ker ?o"4e izkaznico določene edino le tukajšnje trgovci..© premogom. Auor »» oče dohiti premog n® j železnici', naj torei izkaznic« :ia, nreins>8. kl imajo rimsko številko tn SttfVitko v krogu, z*' t menja ta drugt vr»t« kl irfsiMO W It Aktivni žeVcniški uslužbenci bodo do. bili tudi izkaznice z;i premog brez Številk, ka-kot hitro booo uporabljajo maslo z;i večno luč v cerkvah. . . ^k>m v palačo nemškega ces»ria na WU-nelmshohe. V ponedeljek ponoči so vdrli do-■a!l ,5,®?,na,ni vlomilci v grad nemškega cesarja Wubelcish6he, odkoder so odnesli mnogo dragocenih ur, brone, orožje, in drugih umetnin v vrednosti 100.000 mark. . Preležke. cigare so kadili v soboto na dunajskem cesarskem dvoru. T?.m sc jc vršila pojedina na čast delegatom nemškega Rdeče* ga križa Po pojedini so dobili gostje smodke, ki so bi j o iako težke, d- 3e dva adcležtji-ka pojedine onesvestila. Morali so j-i z rešilnim vozom prepeljali do,nov. Ugotovitev privatnih zalog živi! se bo ▼rsila «a Ogrskem. Kakor poročajo iz Budim« PeAte, jc minister za prehrano fjroi Hadik odredil, da se morajo po celi deželi izvršit« preiskave. v koliko so si posamezni privatniki aahflvih preveč živil. Ta 7>vila jim bodo brez odškodnine odvzeta. Če bo ie res. 9. c. kr. avstr. razredna loterija. Žrebanje 1. razreda se vrši 12. in 13. decembra t. 1. Cene srečk: zh 5/i 40 K, % 20 K, U 10 K/ Viš 5 K. — Srečke za to žrebanje priporoča L.jubljanska kreditna banka v Ljubljani kot poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Gorici (t č. Ljubljana) in Celju. Razdeljevalni načrt za delitev nagrad rejcem bikov in mrjascev I. 1917, ki ga priredi Deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani. Delitev nagrad se vrši: dne 3. decembra v Domžalah, Grosupljem, Ško-fjiloki; dne 4. decembra v Kamniku, Ribnici; dne 5. decembra v Kranjski gori, Do-brepoljah, Zatičuii; dne 6. decembra v Bohinjski Bistrici, Trebnjem, Kočevju; dne 7. dec. v Lescah, Mokronogu, dne 10. dec. ▼ Kranju, Novemmestu; dne 11. dec. v SeJ-cah, Kostanjevici; dne 12. dec. v Trati nad Škofjoloko, Črnomlju; dne 13. dec. v Medvodah, Litiji; dne 14. dec. v Brezovici pri Ljubljani, Zagorju ob Savi; dne 15. dec. v Logatcu, Radečah; dne 17. dec. v Rakeku; dne 18. dec. v Št. Petru na Krasu; dne 19. dec. v Razdrtem pri Postojni; dne 20. dec. v Vipavi. Prižene naj se vedno na isti kraj, ki je bivališču rejca najbližji in najpri-kladnejši. 3131 Izgubil se jc v četrtek zvečer od magistrata do južnega kolodvora 3T majhen zavitek s Štirimi rutami. '•C Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi g. Ant. Papež, Pred škofijo štev. 15. Delavnica za mizarja., tolarja ali sedlarja, kakor tudi skladišče se odda takoj. Poizve se na Poljanski cesti štev. 69 (bivša tovarna žve-plenk) v Ljubljani 3134 Dotična oseba, ki je dne 30. novembra pri odhodu vlaka iz Litije proti Ljubljani ob 3. uri popoldne pobrala ogrinjalko iplet) naj jo odda nemudoma pri g. Skubic v Hrenovi ulici štev. 17, I. nadstropje, sicer bi imela sitnosti, ker so priče na razpolago. Prodajo se košare za premog, okviri, podobe, pregrinjala, preproge, zestori, deska u likanje, lestva in razni drugi predmeti. •— Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 3120. J*- IZGUBILA SE JE v soboto, 1. t. m. ob Ljubljane do Domžal LISTNICA x železniško legitimacijo in večjo vsoto denarja. Pošteni najditelj naj isto odda proti nagradi ravnateljstvu drž. policije. se išče J** v Gradišču štev. 8., drage stopnjice, 3. nadstropje. Stanovanje obstoječe iz 3—4 sob in kuhinje se išče '•t za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stanovanje«. Izgubil se je ▼ soboto, dne 1. t. m. zlati uhan z briljanti. '•C Pošteni najditelj naj ga odda proti primerni nagradi ravnateljstvu c. kr. državne policije. Dekle ▼ starosti 15 do 16 let se išče kot služ-idnja k mali družini za čas od 7. ure zju-traj do 6. ure zvečer. Dobijužino in kosilo ter 30 kron mesečne plače. Znati mora nemško ali italijansko. Predstaviti se treba med 6. in 7. uro zvečer. Naslov pove uprava- lista pod štev. 3122. Kovaški pomočnik izurjen, vešč vsakega dela, se sprejme za takojšnji nastop. Plača dobra. JOŽEF KORDE2, kolar in kovač, 3112 Sušak pri Reki. ršake vrste piškoti in druge slaščice prodaja na debelo in drobno AL. IPAVITZ, LJUBLJANA, 3137 Židovska ulica št. 4. J*- IZGUBLJENA JE BILA v soboto popoldne okoli druge ure od Gosposke ul, skozi Židovsko ul. čez Čevljarski most do Mestnega trga denarnica z večjo vsoto denarja, z zlato damsko uro ter par listinami. Ker je ura drag spomin, se prosi poštenega najditelja, naj odda vse skupaj na državni policiji proti visoki na-3140 gradi. il Brezplačno n 1! soba in kuhinja, sc odda. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3105. se proda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3098, ako se pošlje znamka za odgovor. Sprejme se takoj pošteno dekle kot učenka v trgovino mešanega blaga Kari Jenčič, Loka pri Zidanem mostu. Sprejme se takoj kovač (invalid) za kovanje konj in kmetijska dela. Hrana v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe na Ana Petek, Trbovlje IL, Sp. Štajersko. Trgovci! Najceneje Vas stane blago naravnost iz tovarne. Zahtevajte cenik, »Tabakon« najboljši tobačni nadomestek. »Kavata« najboljši, sladki kavni nadomestek. Kocke za j u h o , g o 1 a ž itd. Torbice za nakupovanje. Vazelin za čevlje, maža za vozove itd, Rudoli Cotič. Zastopnik, Vrhnika. Tvrdka F. ČCJDEN v Ljubljani, PreSernova ul. 5t. t. Priporoča še svojo veliko zaiogo up, zlatnine in srebrnine. Kupuje staro zlato §n srebro in vzame po visokih cenah, v zameno. Naznanja, da cenikov za leto 1918 ne more razpošiljati, ker istega blaga po vzorcih ni. Izvolite se osebno oglasiti in potrebno preskrbeti, kolikor časa še zaloga traja. bonbone, čokolado, marmelado in razna i darila za Miklavža priporoča GIZELA DARBO, LJUBLANA, Hc Mestni trg štev. 13. se sprejmejo proti dobri plači v trajno delo. Hrana je preskrbljena. Stanovanje prosto. — Pismene ponudbe je nasloviti na stavbenika l). SMEREM, Milana, Selenfenrina ulica i Istotam se lahko tudi osebno priglasi. 2993 tfsg anjai&e predmitel preprodajalci priporočam po znano nizkih canah svojo zalogo zvezd vseh port portepejev mod. obvez redov sabelj bajonetov mečev kapel pasov čepic vrst rokavic ovojnih gamaš usnjenih gamaš vojaškega sukna ogal. suuna gumuov vseh vist in pritiklln izgoiovlj. uniiorm dežnih plaščev kozuhasiih vreč kožuhov vseh vrst čepic znakov rož za čep'ce ovratnikov vseh toaletnih !n gaiau erijskih predmetov rjlavnikov krtnč mila zobne paste brilantine pudra Instrumentov za nohie parfumov ogledal brivskih aparatov potnih neccssaitejev ročnih kovčekov velikih -n malih V. št. 415 Št. Petersko predmestje 1. del s hišo na Dunajski ~esti 60 s stranskimi poslopji in velikim prostorom za tesarsko in obširnimi šupami se ceno proda. Pojasnila daje dr. Rud. Bast, odvetnik, Gradec, Lessingstr.^ Glasovirje, pianine harmonije in orhestrijone S: Kmefietz LJubljana, Kolodvorska ulica 36. 124 Za obile dokaze tolažilnega sočutja ob prerani, nenadni smrti našega dobrega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Srečka Malenšek nadučitelja v Zgornjem Tuhinju izrekamo vsem, ki so se nas spomnili z izrazi sočutja, najsrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo prečast. gg. duhovnikom iz Zgornjega Tuhinja in Šmartna, sorodnikom, domači g. učiteljici, cenj. učiteljstvu iz Šmartna, Špi-taliča, Motnika, Krašnje in Moravč, ki se niso ustrašili slabega vremena, ne dolgega pota; slavnemu občinstvu, ki ga je v tako obilnem številu spremljalo na zadnji poti, gasilnima društvoma iz Zg. Tuhinja in Šmartna. kakor tudi vsem darovateljem vencev. Še enkrat; Tisočera hvala vsem! r Šmartno v Tuhinju, dne 15. novembra 1917. 3132 ŽALUJOČI OSTALI. Zahvala. Vsem, ki so izkazali svoje sočutje bodisi tekom bolezni, bodisi ob smrti in pogrebu naše predobre tete, gospe Uoze Splndies1 izrekava najtoplejšo zahvalo. Zlasti sc zahvaljujeva prečastifim gg. župnikom Janžekoviču, Kosu in Gabercu za spremstvo ter pevskemu rboru ^a milo na grobnico, sploh vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico k večnemu počitku. Sv. Jurij ob Pesnici — Ljubljana, dne 30. novembra 1917. Fran Spindler, župnik. Martin Spindler, c. kr. fin. tajoik. 3136 3129 Opravilna Številka A I. 290/17/13. 1 V ii. Sptoloi zaloti m uniformiranje rudolf mmmmmimm Pri c, kr. okrajnem sodišču v. Ljubljani so na predlog dedičev lastnika na. prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine . za katere so sc ustanovile pristavljene izfcl icne cene in sicer pod vloš. štev. 216 k. o. Dobrunje, vpisane; pare, štev,. 342 njiva za .... . ........ 805 K 60 vin. pare. št. 460 njiva s šupo in kozolcem za......1051 K 50 vin. in pare. štev. 1759/1 gozd za................633 K 12 vin. in pod vlož. štev. 35 k. o. Krakovsko predmestje obstoječe hiše št. 3 v Kladezni ulici i dvoriščem in vrtom pare. štev. 28 in 29, za katero se je ustanovila, izklicna cena v znesku 12.339 kron. Dražba se bo vršila dne 18, decembra 1917 dopoldne ob 9. uri v pisarni c, kr. notarja Antona Galle-ta v Ljubljani, Slovenski trg štev, 2. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brež ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je založiti v 14 dneh od dneva dražbe s 5% obrestmi v gotovini po odbitku na račun kupnine prevzetih vknjiženih dolgov. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri imenovanem gospodu c. kr. notarju. C. KR. OKRAJNO SODIŠČE LJUBLJANA, ODDELEK t, dne 20. novembra 1917. — ■ - i ——*■«- Štev. 17.375. invalidske ustanove. Občinski svet. ljubljanski ima oddati 7 izpraznjenih mest Kranjske invalidske ustanove, vsako po 63 kron na leto in z dosmrtnim vživanjem. Pravico do te ustanove imajo Kranjci, ki so od 1. januarja 1848; leta dalje v vojaški službi postali za zaslužek nesposobni, in sicer bivši vojaki od narednika ali stražmojstra navzdol, naj so pripadali kateremukoli orožju avstrijske armade. Prosilci imajo priložiti: 1. Rojstni list. 2. Potrdilo, da so postali vsled vojaške služhe po 1. januarju 1848. letu za zaslužek nezmožni. . . 3. Spričevalo dobrega vedenja med vojaščino in v invalidnem stanu, 4. Dokaz^ lastne brezpremožnosti, kakor tudi brezpremožnosti tistih oseb, ki so nemara pravno dolžne tega prosilca podpirati. Koleka proste prošnje je vlagati v Ljubljani pri mestnem magistratu (vložni zapisnik), na deželi pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu. najkasneje do vštetega 10. januarja 1918. i. Na zakasnele prošnje ali take, ki ne bodo imele vseh pod 1. clo 4, zahtevanih dokazil, se nc bo oziralo. 3138 MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 27. novembra 1917.