SLOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman vel ji: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska er.lrrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */«6. uri popoludne.
Letni!* XIV.
Štev. 207.
7 Ljubljani, v soboto 11. septembra 1886.
Dobro /lito.
Turek, pravijo, da s konja stopi, da pšenieno zrno pobere, ako ga vidi na poti ležati. Prav tako dela časnikar. Povsod ima oči in še mu marsikaj uide, kar bi mu ne smelo. Povsod pobira, tu zrno, ondi cel klas, če ni drugače, pa tudi kar ves snop vzame. Prav tako zgodilo se je danes »Slovencu". „Pol. Fragmente" prinesli so v svoji poslednji številki jako resničen in spominavreden sostavek: „Ein anderes Parlament!" Toliko Vam ima v sebi resnice, da jo bo vsak za svojo potrebo dobil, tako poslanec, kakor tudi volilec, politikar in nepolitikar, filister in veseljak. Zato pobrali smo pa tudi kar cel snop, zrno naj si pa vsak sam vzame iz njega, kakoršno mu ugaja. Našel ga bo izvestno vsak, le poiskati ga je potreba. Omenjeni list piše o našem sedanjem državnem zboru sledeče:
„Kdo pa sedi v današnjem državnem zboru? Narodi morda? Ne, dežele? Tudi ne! Stanovi, poklici? Tudi ne! Kdo pa? Vse drugo, le dežele ne! Največ je ondi še velikega kapitala zastopanega. Ali Vam ni to jako čuden zastop? Nekaj tisoč ljudi, ki na enem kraji ali v enem kotu skupaj žive, se snidejo ter si volijo zastopnika. Koga pa naj vendar ta zastopa? Svoj volilni okraj. Je že prav, ali kaj pa hoče, kaj pa želi ta volilni okraj ? Tega pa poslanec dostikrat ne ve, tega celo volilci sami navadno ne vedo; kajti v takem volilnem okraji je prebivalstvo navadno jako mešano in prav tako različne so tudi njegove potrebščine. Ondi živč skupaj obrtnik in rokodelec, kapitalist in delavec, imenitni in reveži, bogatini in siromaki; kolikor jih je, vsak za-se in vsakega drugače čevelj žuli. Za temi pridejo pa še politične stranke v okraji. Vsak hoče, da bi mu poslanec vstregel. Res, ta bi moral več nego Bog biti, da bi bil takim zahtevam kos!
Poslanec se navadno za vse to tudi ne briga ne. Svoj program si sostavi, kakor se mu najbolje prilega, zabeliti ga je treba še z nekterimi običajnimi frazami in stvar je vgnana. Na narodno-gospodarsko stran se pač malokdo ozira (naši slovenski poslanci
so tu vrlo častne izjeme, kar jim moramo pripoznati !), od tod je pa tudi vedno več nezadovoljnosti v državi. Prebivalcem se godi, kakor nezadovoljnemu zakonskemu možu, ki v „jerušu" tolažbe išče. Volilci so skoraj prav taki. Nekaj narodnih fraz, nekaj krepkih besedi o zatirani narodnosti jih omami, da se vse križem posveti, kakor bi kodeljo zažgal in „živio!" „živio!" „živio!" vrši ti od konca do kraja, potem je pa zopet vse pri starem. Za narodnogospodarsko stran se nihče ne briga, ker je narodnost v nevarnosti. Kdor ne verjame, opazuje naj le nemško-narodni klub. Po vseh zborih, kolikor so jih v letošnjih počitnicah napravili, kjer so svojim volilcem račun dajali od svojega hiševanja ua Dunaji, nisi druzega čul, kakor večne in že tisočkrat pre-mlačene fraze o veliki nevarnosti, v kteri je nemštvo in pa o Židih. Prvo mislijo rešiti s tem, da se v državnem zboru po pol leta prepirajo, ali bodo v Bukstehudih nemškega ali slovanskega nočnega čuvaja v službo sprejeli iu naj tisti potem poje: „Ura je dvanajst odbila, purgarji in purgarce", ali pa: „Liebete Leute losst Euch sogen, der Homer hot zwiilif schlogen!" Volilcem se potem ob počitnicah o tem poroča in „živio!" „živio!" zopet ni konca ne kraja na shodu volilcev. Ko so se dosti naplo-skali in navpili, gredo domu; tii pa tam tudi nekoliko glava boli, toda to nič ne de. Vprašaj pa takega volilca, kaj bode od slej nadalje v narodnogospodarskem oziru na dobičku, in videl boš, kako se bo za ušeši popraskal in ne bo vedel, kaj bi odgovoril. Tako se drvi življenje od leta do leta, ljudje pa v vedno večjo revščino gazijo, ker se jim vedno le tisto zrcalo kaže, v kterem svojo narodnost gledajo, nikdar pa ne tisto, v kterem bi vgledali svojo revščino, svojo beračijo. Toda čemu mu to kazati; saj jo vsak sam le preživo občuti!
Ali je čuda, da se priprost obrtnik vedno bolj obrača od narodnjakov in političnim nasprotnikom približuje, če vidi, da prvi nimajo druzega zanj kakor lepe besede in še tiste le — ob času volitev; sicer pa — v praktičnem življenji, kedar se gre za njegovo korist, ga pa ne poznajo! Na svetu je že
LISTEK.
Iz malega sveta.
(črtice o Ljubljanski deški sirotišnici.)
(Konec.)
Častiti bralec! Primerjaj tukajšno sliko, ktero sem ti postavil pred oči, namreč otroke, ki molijo ali poslušajo božjo besedo, večidel zapuščene sirote, ki se učijo krščansko živeti in častijo Boga, — primerjaj to sliko s prizorom, ki se nam kaže vsak dan na ulicah: dečki, ki se potepajo, raztrgani, divjega obraza, predrznega pogleda, nesramnega govorjenja, prav mnogi s smodko v ustih, umazani, z razmrše-nimi lasmi, preklinjajoči — pohajajo brez varstva po poti pogubljenja, da bodo enkrat nadloga sami sebi, človeški družbi, ki jih jo zanemarila, huda kazen in tedaj tudi nesrečni tožniki pred zadnjo sodbo. O da bi ljudem v glavo šla ta resnica: Otroci so naša prihodnost! Ako hočete skrbeti za prihodnost, skrbite za otroke, pa ne samo za njih telo, — telo imajo tudi živali, ampak za njih duše, ktere bode Bog enkrat od nas tirjal.
Dostavek. Ob koncu tega sostavka naznanjajo „Glasi", da bode »nadaljevanje v prihodnjem letniku". Ne, kakor da bi hoteli g. pisatelja samega prehiteti, ampak zato, da zaradi svojih čitateljev dopolnimo nekoliko te črtice, dostavljamo še to-le:
Opravilni odbor družbe sv. Vincencija je v svoji zadnji seji dne 25. avgusta sklenil v Marijaniški kapeli napraviti male orgije. Seveda se odbor pri tem zanaša, da ga ne bodo zapustili blagi dobrotniki, kakor ga dosedaj niso. A utegnil bi kdo ugovarjati: »Čemu v taki kapeli, ki je namenjena revnim otrokom, napravljati orgije? Sij bi se dalo shajati tudi brez njih!" Dober katoličan prav dobro ve, da se pri božji službi nikdar ne sme ugovarjati: Tega ni treba, kajti shaja se lahko brez njega. Saj hočejo nekteri shajati celo brez Boga! Za božjo čast pač ne veljii tista mera, ktero je poznal skopi apo-stelj Judež. Kar se bode naredilo v kapeli, naredilo se bode za Boga, in ne v prvi vrsti za uboge otroke. — Vendar, ako se oziramo tudi na ljudi, kteri se bodo veselili orgelj in lepega petja, ne moremo imenovati orgije nepotrebne. Z božjo pomočjo se je posrečilo napraviti tako lepo božjo hišico v Marijanišči, da jo zapusti vsakdo z največo zadovoljnostjo. Denar podarjen za kapelo, bil je previdno in dobro obrnjen.
tako, da se človek še le od materijalnega vspenja do idealnega. Najprvo sit, potem še le filozof, nikdar pa ne narobe. Vsaj priprost človek ne mara narobe hoditi! Lačnemu je kos kruha veliko ljubši, kakor pa najlepša sonata in naj mu je makari kak Liszt zaigra.
Skrbite toraj najprvo, da narodu materijaluo kviško pomagate, zmanjšajte mu bremena, pod kterimi revež omaguje, podprite ga, kjer ga vidite materijalno omahovati, potem še le peljite ga na idealno narodno polje in videli bodete, da pojde sam za vami, kakor koza za človekom, ki ji je dal soli. Narod je praktičen in se še le iz praktičnega stališča na idealno poganja. Kdor bi mu pa prvo odtegoval in ga takoj na drugo vodil, temu bo spodletelo.
Poslanci v državnem zboru morali bi toraj pred vsem skrbeti, da se narodu gmotno stanje zboljša; če se bo pa to hotelo zgoditi, se mora pred vsem volilni red spremeniti. Tisti, ki so sedaj največi reveži med temi, ki kaj imajo in od tistega svojega imetja davek plačujejo, so v državnem zboru najmanj zastopani, zato se jim pa tudi tako slabo godi. Kmetje imajo jako malo zastopnikov ondi, rokodelci pa še manj. Sedaj pa poglejte, koliko jih imajo veletržci, industrijalni, obrtniki, doktorji in drugi! Vse je ondi zastopano v obilni meri, le delavec ne! Kapital je v državnem zboru več kakor zadostno zastopan, delo pa skoraj nič! To se mora presukati, volilni red se mora prestrojiti. Državljani naj se razdele po svojem poklicu v jednake skupine, kterih vsaka naj si potem voli svojega poslanca, tako da bodo vsi stanovi enakomerno zastopani. Obrtnikom in rokodelcem bi tii vrlo dobro služile njihove zadruge in bi bili dostikrat taistih načelniki ob enem lahko tudi obrtniški zastopniki v državnem zboru. Le tako bi prišli pravi narodni zastopniki v državni zbor, ki bi narod v resnici zastopali in bi njegove bolečine odpraviti skušali, ker jih sami dobro poznajo. Gostobesednih govornikov nam ni tolikanj treba, kakor pa praktičnih zdravnikov, ki znajo da živega priti in pomagati. Izpe-
V tej kapeli se obhaja redno služba božja, obhajajo se cerkvene slovesnosti. Vincencijeva družba ima tukaj svoje duhovne vaje, ima svoje slovesnosti, obhajale so se tukaj spodbudne Šmarnice in ako Bog da, pomagala bode ta kapela zbuditi še marsikaj dušnega, pobožnega veselja. Ljubljančani iu tudi okoličani se zanimajo za to svetišče. Reči se tudi sme, da se primeroma precej stori za božjo čast na tem kraji, kar je pa rečeno samo s tem namenom, da naj bi nikdo ne bil nevoljen, ako želi odbor Vincencijeva družbe storiti še več. Marveč naj bi vsak prijatelj lepe božje službe pripomogel z besedo in dejanjem, da bi se ta namen mogel dostojno izvršiti. Naj bi kmalu pele orgije v Marijaniški kapeli čast Onemu, kterega naj poveličujejo vsi glasovi.
Že v »črticah" samih je izrečena želja, da bi se sirotiška hiša, ki je sedaj zidana le do dveh tretjin, mogla dozidati popolnoma. Ta želja pa je tako opravičena, kakor malo ktera druga: kajti sedaj zelo manjka prostora. Že letos je imela gosposka nektere pomisleke zaradi preobilnega števila otrok. O da bi pač raje vsi tisti, ki vidijo po,-vsod same pomanjkljivosti, pomagali odpraviti jipt Prostora res manjka. Kaj torej? — Otrok ne s ftft jemati? Kam pa naj gredo? Kam naj se denejo
ljava tega načrta bi nikakor ne bila tako težavna, kakor se na prvi pogled vidi. Splošna razdelitev bi bila v tri skupine: v poljedelsko, obrtniško in trgovinsko. Vsaka teh delila naj bi se zopet po vrsti, ^ kakor so: v veliko posestvo in v malo posestvo, v tovarnarje in rokodelce, v veletržce in navadne trgovce. Prav tako naj bi imeli svoj zastop podjetniki in delavci, uradniki in služabniki. To bi vam bil potem parlament, kjer bi bili v resnici stanovi zastopani in njihovi zastopniki v resnici poslanci, kterim bi bil gmotni blagor naroda kaj mari. Morda bi se ne govorilo toliko in tako gladko, kakor sedaj, za to bi se pač več delalo, da bi volilci kaj koristi čutili.
Iz tega naj si vsakdo odbere, kar mu najbolj vgaja, da občega zdravila za vsako bolezen ni, to vsak ve, tako tudi v politiki ni naprave, ktera bi odpravila vse nepriličnosti, vse kar je človeškega, je pomanjkljivo, sedaj se prikaže ta pomanjkljivost, sedaj druga. Toliko za sedaj.
Politični pregled.
T Ljubljani, 11. septembra. Notranje dežele.
Dalmatinski metropolit, nadškof Maupas, ki ima v Zadru svoj sedež, praznoval je te dni svojo petdesetletnico mašništva. Kakor presvitli cesar na nobeno tako slovesnost v višjih duhovnih krogih nikdar ne pozabi, mu tudi ta ni ušla. Iz Budapešta mu je poslal sledeče lastnoročno pismo: „Ljubi nadškof Maupas! Z živahnim veseljem sprejel sem novico, da bodete praznovali petdesetletnico svojega mašništva. Prav z radostjo poslužim se toraj prilike, da Vam izrečem svoja najsrčneja čutila za to redko slovesnost. Ob enem podelim Vam ob tej priliki brezplačno veliki križ svojega Leopoldovega reda. Sprejmite ga kot nov dokaz hvaležnega priznanja svoje vedno zveste in zanesljive vdanosti, kakor tudi vspešnega svojega delovanja na korist cerkve in države. Večni Bog naj Vas ohrani še mnogo let v tem delovanji na veselje premnogih častilcev do najskrajne meje človeških moči in bodite prepričani, da Vas bo Moja naklonjenost povsod spremljala. Budapešt, 31. avgusta 1886. Franc Josip s. r." Tako časti in spoštuje presvitli vladar avstrijske zveste služabnike božje.
Ni še dolgo, ko smo pisali, da se Madjari že repenčijo, če bi se Cehom dovolilo samostojno ravnateljstvo avstro-ogerske naeijonalne banke v pragi. Madjari so se namreč zagrozili, da bodo za ta slučaj tudi zahtevali popolnoma madjarsko banko v Budapeštu. „Politika" dala je Madjarom v tem oziru jako spreten odgovor; glasi se: „ Glede bankinega vprašanja nam je opraviti edino le z banko samo, ne pa z Madjari. Mi smo trdno prepričani, da Madjarom ne more biti na tem ležeče, da bi nam škodo delali, prav tako se pa tudi nadjamo, da se bodo ravnateljski krogi konečno vendar-le ozirali na naše zahteve; kajti teh zahtev ne stavi le češki narod, temveč stavi jih skupna češka kraljevina. In ta kraljevina se bo menda vendar tudi gospodom avstro-ogerske banke še zdela „božjega Iona" vredna in to tem več, ker tudi njihova banka ni brez občutljivih strani, ki se posebno na borsne špekulacije raztezajo in v poslednjem času niso bile, kakor bi bile morale biti. Ce se jim celo ,N. Fr. Pr.' čudi, potem že veste, kake da so
ki nimajo očeta, ne matere, oni, ki bi sicer bili v največi nevarnosti? In vrhu tega še novi prosilci! Dan za dnevom prihajajo ustmene in pismene prošnje, in sicer v tolikem številu, da bode skoro obhajal strab Vincencijevo družbo. Samo s takimi bi se dala hiša napolniti, ki bi radi kaj plačali; a za take hiša ni zidana. Kakor prihaja torej Vincencijevi družbi veliko prošenj za uboge otroke, tako se bode tudi družba neprenehoma obračala s prošnjami do dobrih src, naj bi pomagala hišo dozidati, da bode mogoče sprejeti več otrok, da bode mogoče napraviti vse tiste prostore, ki so neobhodno potrebni v takem zavodu.
Drevesce je izrastlo iz tal, dviga se vedno više in razprostira vedno širje svoje veje. Ako bi ga kdo obsodil, da ne sme dalje rasti, obsodil bi ga na smrt. Tako bode moral že po naravi svoji rasti tudi mladi zavod, dokler ne bode kolikor toliko ustrezal potrebam kranjske dežele. In ko bode videla dežela kranjska, daje to njen zavod, kader bodo od blizu in daleč domačini donašali mu pomoči, dajali mu hrane in kazali mu svoje zanimanje: potem bode mogla tudi Ljubljanska deška sirotnišnica biti kranjski deželi: mati sirotam in oskrbnica zapuščenim > dečkom.
bile! Se ni vrjetno, da bode prišlo toraj pri teh zahtevah do boja, da se nam d& glavno ravnateljstvo v Prago, toda če pride do borbe, našli nas bodete na svojem mestu. To nam smete pa že danes verjeti, da je narod v borbi za svoje pravice vedno močneji, kakor pa še tako krepak ustav. Ze večje frifoline smo videli, pa se jih nismo zbali!"
Nedavno čuli so se glasovi nezadovoljnosti v slovanskih krogih z postopanjem pravosodnega ministra Pražaka, kterim je tndi ^Slovenec" pritegnil. Mož je bil poprej jako odločen narodnjak in strog zastopnik slovanskih pravic, odkar je pa minister postal, je pa veliko odjenjal. Sedaj se je oglasil časnik rMoravska Orlice", ki dr. Pražaka zagovarja, češ, da ni tako popustljiv in neslovansk postal, kakor se mu je to očitalo. Pražak po trditvi „M. O." še vedno mnogo in pridno dela za Slovane toda na tihem. Pražak ne bije s svojimi spehi ob turški boben, temveč jih množi druzega na druzega, kar se tu pa tam že vrlo čuti. Pražak je mož, ki si zn& vsako politično situvacijo izkoristiti, kolikor se taista le izkoristiti da. To je pa ravno tista modra politika, na ktero bi morala vsaka narodnost, ktera si svoje osode ne določa sama, vso svojo pozornost obračati, če si hoče zdatno pomagati. Po tej poti hodil je Pražak že poprej in se je drži vestno še sedaj. Vspehi tu res niso kdo ve kaki, da dostikrat še vrlo neznatni, toda njihova množina je, ki vpliva. Te politike bi se morali Slovani sploh poprijeti, in vsako malenkost na svojo korist obrniti, ktera se sploh doseči d<i, samo da se nekaj doseže. Množina takih malih vspehov pripomogla nam bo do velikih sama po sebi. Zato pa ne stezajmo svojih rok po nemožnem, pač pa se z vsemi močmi poženimo za tem, kar se doseči dii. Na ta način obvarovali se bodemo britkih iznenadenj, ktere so v političnem življenji tako pogosto na dnevnem redu. V tem smislu piše „M. 0." in vsak naj si zagovor tolmači, kakor mu drago.
Vnanje države.
Ubogi ministri! Kakor ravnokar čujemo, trese se stol ruskemu ministru zunanjih zadev, Giersu. Car je ž njim popolnoma nezadovoljen, ker se mu je v najnovejši zunanji politiki premalo ojstrega, premalo odločnega pokazal. S čarom Aleksandrom se pa ni šaliti. To je mož sedaj dokazal v Bolgariji in tudi Giers bo menda padel v kratkem času; na njegovo mesto misli car postaviti sedanjega ruskega zastopnika v Parizu, grofa Mohren-heima. Kakor na Ruskem Giersu, prav tako majejo se na Angleškem stoli po celem Salisburyjevem kabinetu. Kraljica je silno jezna, da se je sedanji kabinet na Bolgarskem tako vsedel, ter mu naravnost očita, da je nebrižnost za angleške interese in malomarnost vsega tega vzrok. Lord Salisbury sam si ne ve pomagati, kajti odkoder-koli mu dojde kako pismo, nič kot fijasko na fijasko. Vsled tega je angleška veljava po dvorih velesil silno padla in se državniki ne zmenijo dosti več za grožnje angleškega kabineta, kakor če bi jim taiste iz Portugala dohajale. To je pa za državo, kakor je angleška, jako jalovo, sramotno lahko rečemo, in pač ni čuda, da se kraljica jezi. Gladstone je svoje dni po svoji cincavosti „kozle" po Sudanu prevračal, Salisbury jih je pa po Evropi začel. Mož ne bo dolgo!
Knez Aleksander si izvestno ni mislil, da bo v tako kratkem času dvakrat na tako različen način moral Bolgarijo zapustiti. Kakor so ga prvič surovo venkaj pognali, skoraj tako, kakor bi bil njihov hudodelec ne pa knez njihov, prav tako sijajno spremili so ga sedaj iz dežele. Do Vidina spremljali smo ga v predvčeranjih telegramih, da ga je namreč avstrijski parnik „Sava" tjekaj pripeljal. Sprejem v Vidinu je bil nad vse navdušen in veličasten. Na pristanišči so ga častniki dvignili na svoje rame ter so ga v prefekturo nesli. Ondi je knez najprvo nagovoril častnike v dvorani zbrane, za tem je pa stopil na balkon in je spregovoril nekaj besedi spodaj zbranemu narodu, ki mu je ne-popisljivo ploskal. Po enournem odmoru odpeljal se je knez zopet dalje; spremljali so ga Vidinski častniki in odličnjaki do Timoškega ustja. Kako ves drugačen je bil njegov drugi odhod in že sam ta je bil vreden, da se je knez po prvem izgonu nemudoma nazaj povrnil. Sedaj je mož iz dežele venkaj in nastale bode razne kombinacije kaj bo z deželo, ki ima mesto enega tri regente: Stambulovega, Ka-ravelovega in Mutkurovega. Kakor se čuje, oklenila se je bo Rusija nekoliko krepkeje, kakor jo je do sedaj držala, tako, da če pride zopet kak Aleksander, ki bi jo na lastne noge postaviti skušal, da si bo mož še preje tilnik zlomil, kakor se je to Batten-beržanu politično prigodilo. Za sedaj menda Rusija namerava zahtevati, da ji Turčija suverensko oblast nad Bolgarijo odstopi, če se ji to posreči, kar niti dvojbe ni, potem se bo pa s Časoma Bolgarija prelevila v rusko pokrajino morda na tak način, kakor ji je podrejena velika kneževina Finlandska. Prav tako se čuje iz Petrograda, da sta se Avstrija in Rusija dogovorili zarad najtesnejega priklopa Bolgarije k Rusiji, Bosne iu Hercegovine pa k Avstriji.
Bolgarija je kljubu temu, da kneza ni več tamkaj, v političnem oziru še vedno najzanimiveja dežela, kolikor jih ravnokar božje solnee obseva. Ne le — da se vsak trenutek od ondot kaj novega izve, se poleg tega novice same druga za drugo tako pode in sproti pobijajo, kakor oblaki po viharnem nebu. Ni še dolgo, ko so telegrami zatrjevali, da ne pojde
ruski knez Dolgoruki tjekaj doli, danes je pa to ravno narobe res. Včeraj 10. t. m. pričakovali so prav tega kneza v Sofiji in v ponedeljek prične se pa sobranje. Da so za regente odbrani trije možje Stambulov, Karavelov in Mutkurov, je znano; neznano pa še, da se nekteri poslanci tej vladi upirajo, češ, nepostavna je. Bolgarska ustava menda veleva, da regent drug ne more postati, kakor le kak bivši minister ali pa član najvišjege sodnega dvora. Ne Štambulov in ne Mutkurov nima te lastnosti in se je zopet novih neredov bati. Prav zarad tega pride menda ruski knez tjekaj, da bo zmeSojave v red spravil, če bi se jih ravno kaj nakretilo. Uporni polki so v resnici orožje odložili, zastave so se jim raztrgale, častniki prišli so pa pod nadzorstvo. Kapitan Benderov in major Gruev sta zaprta. — Sobranje se bo v prvi vrsti pečalo z državnimi financami in pa z odškodnino, ktero mislijo knezu ponuditi, kakor smo že čuli v svoti treh milijonov frankov. Bode li prejel knez to odpravnino?
„11 roi est mort, vive il roi!" Ta na Francoskem veljavni vsklik ob smrti prejšnjih kraljev, sme se sedaj nekako prilično na Bolgarijo obračati. Komaj je Battenberg pete odnesel, je že po vseh časnikih počilo vprašanje: Kilo bo novi knez bolgarski? Da je tu zopet „quod capita tot sen-sus", razvideli bodete takoj, kakor hitro Vam poleg dosedanjih že znanih kandidatov še one naštejemo, ki so se sedaj kar čez noč pokazali. Na Nemškem so zvedeli, da je Rusiji vse na tem ležeče, da bi se črnogorski knez na prazni prestol vsedel. Kdor pozn& oddaljenost Črnegore od Bolgarije, bo takoj rekel: ta je bosa, če Turčija ne odstopi tolikanj svetil od gorenje Albanije, da bi se iz Črnegore v Bolgarijo memo pašalika Novopazarskega pošten most naredil, če je pa Rusom v resnici kaj na tem ležeče, potem pa ne morejo biti v resnici avstrijski prijatelji, kajti s to kandidaturo zaprli bi Avstriji pot do egejskega morja. Mogoče je tudi šfe to, da na Nemškem, kjer za slovanščino nimajo posebne nadarjenosti, pa tudi pravega veselja ne, niso dobro razumeli, in da je bilo govorjenje o črnogorskem zetu Karadjordjeviču, ne pa o knezu Nikolaju. Mogoče bi tudi še to bilo, da bi morda knez Nikolaj v Bolgariji prevzel, doma pa zetu izročil, kar pa ni prav nič verjetno; saj vendar že vsakdanje življenje uči, da se stari toliko časa domsl drži, dokler se le more in da se navadno na kak prikupljen grunt zet pošlje, ne pa oče. „Meni luč, tebi ključ!" je povsod v navadi pri Jugoslovanih in menda tudi v Črni-gori ne bodo delali izjeme. Angleži pa za Črnogorca nič ne marajo in bi rajši imeli Waldemarja, Danskega princa, ali pa Battenberga nazaj, čegar zopetne povrnitve se posebno vojaki kar od kraja nadjajo. Da so te nade prazne, porok nam je rusko neznos-ljivo sovraštvo do kneza. Rusija bi ga rajši umoriti dala, kakor pa bi dopustila, da bi se mož še kedaj v Bolgarijo povrnil. Najbrž pa nobeden teh mož ne bo nosil bolgarske krone, kajti gledč obeh Črnogorcev se še ne ve, kaj bi Avstrija na to rekla in ta bo tudi ktero ziniti hotla.
Izvirni dopisi.
Z Gorenjskega, 9. sept. (Naše ljudstvo v nevarnosti.) V kteri nevarnosti? Prečitaj blagovoljno sledeče vrste, in prepričal se boš o resničnosti mojega izreka.
Večkrat se povdarja, da je slovensko ljudstvo še dobro, da je še nepokvarjeno, da je konservativno, da je verno. Zares lepi pridevki so to, pridevki, na ktere sme biti ponosen vsak Slovenec, kteremu je le kaj na tem, da stoji naš narod na trdni versko-uravni podlagi.
S splošnim pogledom na sedanjost bi bil človek že še zadovoljen; toda natančneje opazovanje današnjih razmer mora navdati pravega domoljuba s srčno bolestjo. Kdor biva na deželi in se zanima za kulturne razmere po slovenski deželi, takoj razvidi, da se le prebrzih korakov približujejo časi, ko se bo moralo reči, da je slovensko ljudstvo že na-pojeno s tujo kulturo, z versko malomarnostjo in nebrižnostjo.
Ljubljana iu njena okolica je že sedaj precej okužena v tem oziru, pa tudi po večjih in lepših krajih po deželi se lahko opazuje, da mora pri takih razmerah in tem vplivu verski in nravstveni čut priprostega slovenskega naroda veliko škodo trpeti. In kdo dela temu, našemu ljudstvu tako vkoreni-njenemu čutu toliko škodo? Razni faktorji; vendar vseh danes ne menim razraotravati. Le par jih hočem navesti.
Ker je sedaj čas prepeličarjev ali „som-merfrischlerjev", omenim naj v prvi vrsti le-teh.
Gospoda, ki prihaja v naše kraje čisti zrak vživat in bistro vodo srkat, opravlja svoje očitne verske dolžnosti tako zanikerno, da mora pravega katoličana kar srce boleti. So pač vmes zelo častne
izjeme, a koliko? Poglejmo te katoličane (po krstni knjigi), o protestantih in Židih itak ne govorim. Celi teden se prekladajo in vodijo drug druzega po sprehajališčih in gozdih, oblazijo vsa skrita in težavna gorska pota; ko pa pride nedelja ali zapovedan praznik, se jim nekoliko minut oddaljena cerkev predaleč zdi. Nekteri narede pač včasih kako izjemo; a če je lep dan, njih večina tudi ob dnevu Gospodovem hiti na goro in plan, ter se za sv. mašo ne zmeni.
Že s te slike lahko spoznamo, da mora tako versko ali prav za prav brezversko življenje globoko žaliti naše ljudstvo in ga pohujševati. Pa imamo že drugo vrsto pohujšljivcev priprostega slovenskega ljudstva. In ti so nekteri uradniki. Gospodje v javnih službah so zakonito ob nedeljah in praznikih prosti, le eden, dva morata biti po nekterih uradnijah par ur dopoludne v pisarni. Kam se pa denejo ti gospodje v prostem prazniškem času? Mesto da bi šli zjutraj, ko v uradu nimajo opraviti, ali pa ob desetih v cerkev vsaj tisti, ki nimajo nič opravka po pisarnah, gredo pa marsikteri na lov, ali napravijo izlete, ali se peljejo h kakim veselicam itd.
Sedaj vprašam: Ali more tako ravnanje napraviti dober vtis na naše ljudstvo? Taistega uradnika, ki govori kmetu v pisarni o svetosti prisege in ga opozoruje na pregrešnost krive prisege, taistega uradnika pravim, ta kmet ne vidi z lepa v posvečeni hiši Onega vsevladajočega Gospoda, o kterem mu je v pisarni vedel tako vzvišene misli povedati. — Kar se tiče postnih dni ali molitve ob Marijnem zvonenji, o tem nočem govoriti; saj bi ne vedel v tem oziru niti glede tujcev, niti glede nekterih uradnikov posebno častnega povedati.
Obe omenjeni vrsti olikanih katoličanov sta toraj v tem oziru v največjo spodtiko našemu ljudstvu. In zato ni čuda, da ne vživajo niti prvi, niti drugi odkritosrčnega spoštovanja pri njem. Zopet povdarjam, da so tudi v uradniških krogih jako spodbudne izjeme, a žalibog, kako malo!
In konečno, kam vtegne vse to priti? Priprosti človek vidi, da gospod ne gre v cerkev par minut daleč, in pride mu na misel: zakaj pa bi jaz šel uro ali dve uri daleč? Priprost človek vidi, da časih tisti dajo slab izgled, ki so v uradu najvišji, in šine mu tu pa tam v glavo misel: Ta gospod je študiran, mora že vedeti, da z verskimi rečmi ni tako natanko, kakor nam pridigarji zatrjujejo. Toraj lahko tudi jaz tu pa tam malo čez ojnice vdarim. In kakor misli kmet, tako misli uradni sluga, in tako si rad domišljuje vsakdo, komur je zložno in brezskrbno življenje vse, strah božji pa nič.
Pač bi bilo želeti, da bi višji uradniški krogi in vrhovne glave na to stran obrnili vsaj nekoliko svoje pozornosti ter bili tega prepričanja, da bo le tako dolgo dobro za uradnike in za državo in za občni red, dokler bo živa vera neomajana v prostem ljudstvu, a dalje pa tudi nikakor ne. Naš presvitli cesar daje v tem oziru vsem prelep izgled.
Napisal sem te vrste iz ljubezni do poštenega naroda slovenskega, iz ljubezni do države avstrijske in iz ljubezni do krščanskega katoliškega prepričanja. Žaliti nisem menil nikogar, le s par izgledi sem hotel opozoriti na nevarnost, ki preti našemu ljudstvu od ljudi, ktere je imenoval knezo-škof Aichner „Kathoiiken ausser Dienst."	t. b.
Iz Podzemlja, 9. septembra. Radostnim srcem ■motri siv upognen starček svoja pretekla leta. Svitla solzica veselja ali tuge zaigrii mu v motnem njegovem očesu, ko zre v svoj raznobojni burni delokrog. Tu mu preoblada in oblije tomna tuga njegovo že itak otrpnelo borno srce, ko z oslabljenim svojim duhom odkrije skrivnostno pokrivalo preteklih, tugepolnih dni, a tam zasveti se mu, kakor dragoceni smaragd v blesketečem kraljevem diademu, svitla vrsta veselih in srečnih trenotkov, ki so mu, dasi jako malobrojni proti onim, vendar večje tešilo, kakor brezmejni kupi goljufivega denarja. Mislim tu one radostne prilike, kedar človeku nemila usoda nalaga neizmerni tovor na trudne njegove rame, on pa se skaže moža „tvrdega, neizprosnega, moža jeklenega", in on dnove, v kterih je s svojo neumorno delavnostjo dokazal, da je: „integer vitae, scelerisque purus".
Menim, da se ne motim in po pravici prištevam takim radostnim prilikam človeškega živenja, tako zvane jubileje, ali spomine ,251etnega nestrpnega delovanja, o kterem, velečast. g. vrednik, mi ravno dovolite, da Vam nekaj malega poročam. Obhaja! ga je tu v naši fari 1, septembra g. nad-
učitelj Ivan Bar le. Kaj ne, 25 let ravno ni veliko, pa tudi malo ne, nikakor pa ni malo za človeka, ki skozi ves ta čas neumorno deluje, naj si bo že delo kakoršne vrste koli. Kaj hočemo reči pa o takem delalcu v učiteljskih krogih? — Blagor učitelju, kteremu je izročena nežna mladež v vzgojo in poduk, ako je spolnil nalogo svojo, ako je vstvaril iz slabotnega, neizskušenega, nevedenega otročeta — mladeniča, možaka, ki po pravici zavzemlje častno mesto v družbi človeški. Blagor mu, ako je seme, ktero je vsadil v mlado, za vse dovzetno srce otrokovo, bilo izbrano, dobro, čisto, ako je pognalo in vzrastlo v drevo poštenja in omike. On je dovršil svojo zadačo, bil jej je popolnoma kos. — In to moramo reči o g. Ivanu Barle-ju, da je skozi ves čas svojega delovanja (samo v tej fari blizo 20 let) zadostil popolnoma in vsem tirjatvam svojega težavnega stanu, in da je podučeval z izbornim vspehom in v splošnjo zadovoljnost, kar spričuje ne le občno spoštovanje do njegove osebe same — ampak in to tem bolj „facta loquuntur".
In ker je ravno letos pretekla lepa svotica let njegovega trudapolnega podučevanja, se je toraj povodom te slavnosti zbrala precejšna skupina gostov, da mu ali čestita za dosedanje, ali vošči srečo in blagoslov za nadaljni njegov trud. Posebno nas je zadovoljevala o tej priliki prisotnost velečast. gosp. župnika Dunajskega, namreč Franca Jančarja, ki smo ga kot redkega gosta radostnim vzhitom pozdravljali, in domačih gg. župnika in kaplana. — Razne nazdravice, ki so se vršile i v vezani in nevezani besedi, ki so se ali pele ali govorile, sukale so se, se ve, le okoli gospoda jubilanta, napivalo se je pa tudi drugim prisotnim in odsotnim osebam. In ko smo tako razvedreni po duhu iu telesu nazdravili gospodu jubilantu, podil se cela družba v bližnje selo, kjer se je svečanost v senci košate lipe in »kod kozarca rujnog vinca" v istem redu nadaljevala.
Prišla je temna noč in ž njo čas razstanku, toraj se dvignemo vsi z iskreno željo v srcih, da bi milostljivi Bog ohranil in podpiral gosp. nadučitelja tudi za nadalje v njegovem težavnem in preobloženem poslu, sad njegovega truda pa obilo blagoslovil. Danes pa mu kličemo iz dna srca: »Ad multos annos!"	M. N.
Iz Celovca, 9. sept. Za novega učitelja slovenskega jezika na tukajšnem učiteljišču je postavljen gosp. Karol Prešern. Potrebnih zmožnosti mu gotovo ne manjka; ali . . . mi hočemo le to, kar zaukazuje zdrava pamet, pristna pedagogika. Sedanji gosp. naučni minister dr. pl. Gautsch je zaukazal: naj se na našem učiteljišči slovenščina ne 6 ur, kakor do zdaj, ampak zanaprej deset ur v tednu podučuje. Učiteljišče obsega pripravnico in štiri razrede, toraj pet oddelkov. Pride toraj za vsak oddelek po 2 uri na teden. Ako pa kak oddelek šteje premalo Slovencev, naj se jih več oddelkov združi in potem pripada za tak združen oddelek več ur na teden. Za učence, ki so rojeni v slovenski fari, naj bode slovenščina za vse obligaten predmet. Deset ur na teden in za Slovence obligaten predmet, — to bi zadostovalo za slovenske pripravnike, — kaj pa je z Nemci?
Je proti postavi in proti naši volji, rojene Nemce siliti, naj se učijo tujega, slovenskega jezika. Ako se pa to vendar godi, naj se tem 10 slovenskim uram še pridene toliko ur za slovenski jezik v tednu, kolikor jih je za Nemce treba. — Mešati Slovence in Nemce in jih stiskati v skupne oddelke, ovira ves poduk in škoduje Slovencem in Nemcem.
Domače novice.
(Umrl je) v četrtek ponoči ob 11. uri tukajšnji jako čislani narodnjak in trgovec g. Ivau Več; ranjki je bil ves čas odločen narodnjak in eden najstarejih članov tukajšnje čitalnice. Star je bil še le 61 let. Pogreb je bil danes ob 1Ji6. uri popoludne.
(Porotne obravnave) v Ljubljani, ki se v ponedeljek prične, bodo sledeče: Dne 13. t. m.: Ivan Bizjak, poskušan umor; Peter Šavs, hudo telesno poškodovanje. Dne 14. t. m.: Ferdinand Turk, rop; Anton Bogataj, hudo telesno poškodovanje; Miha Novak, goljuiija. Dne 15. septembra: Jeronim Trošt, uboj;
Franc Weber, uboj. Dne 16. t. m.: Franc Jeglič, ponarejanje denarja; Franc Zatler, Janez Mašera in Janez Razboršek, ponarejanje denarja; Nikolaj Jerman, uboj. Dne
17.	t. m.: Franc Zupan, spolsko posilstvo; Jos. Cerer, tatvina; Minka Lebar, detomor. Dne
18.	t. m.: Franc Dolinar in Ivan Lamo vec , spolsko posilstvo; Martin Tkale in Jaka Prezelj, tatvina. V ponedeljek, 20. septembra: Alfons Zaruba, tatvina; Luka Cvirn, hudo telesno poškodovanje; Franc Rome, uboj. Dne 21. septembra: Jože Arneš, uboj. Dne 22. septembra: Josip Pintar in 4 dru-govi, goljufija; ta pravda bo trajala dva dni.
(Pri Koslerji) godli bodo jutri popoludne tukajšnji gledališki godci.
(400 goldinarjev) podaril je presvitli cesar Dragučanom v Istri, ker jim je toča pridelke vničila.
(Šolsko leto) na Kočevski gimnaziji prične se 18. septembra. Novinci se sprejemajo 14. in 15. sept., ondašnji dijaki pa 16. in 17.
(Iz Maribora) se nam piše, da se jje tam na praznik Rojstva Device Marije čč. šolskim sestram prav lepa, nova cerkev brezmadeža spočete Device Marije slovesno posvetila. Postavile so jo čč. redovnice iz samib milodarov, kterih so nabrale na Dunaju na Najvišem mestu in po mnogih avstrijskih kronovinah. Bog povrni stotero vsem blagim dobrotnikom njihove darove, ki so se izvrstno vpo-rabili. Cerkev ima namreč zraven velikega altarja brezmadežne Device Marije še altar Najsvetejšemu Srcu Jezusovemu in drugi je sv. Jožefu posvečen. Tudi ima prav lepo »Lurško dupljino" in »Alekšev koteč". Da ima cerkev zvonik s tremi zvonovi, ste bržčas že vlani svojim ČČ. bralcem sporočali. Svečanosti vdeležile so se vse štiri podružnice zavoda čč. šolskih sester. Ljubljansko Marijanišče zastopal je posebno častno prečast. g. dr. Lampe, ravnatelj onega zavoda. Trdno zaupanje na božjo previdnost res vse premore.
Telegrami.
Trst, 10. sept. V poslednjih 24. urah zbolelo je v Trstu 18 oseb za kolero, 2 ste pa umrli.
Moskva, 11. sep. „Mosk. Vedom" pravi, da je bolje, da se deset Battenbergov iz dežele požene, kakor pa da bi Kusija svojo prostost po kakoršnih-koli obvezah zgubila. Vsaka najmanja omejitev prostosti, spremenila bi hipoma ruski položaj.
Sofija, 11. sept. Danes je Aleksandrov dan in je bil na čast caru Te Deum v katedrali. Rumelijski polki dobe enake zastave, kakor Bolgarski.
Berolin, 11. sept. „Nord. Allg. Ztg." pravi nasproti nazorom drugih listov, da so Rusija, Nemška in Avstrija bolgarskemu knezu le samo svetovale, da če mu je mir v deželi ljub, naj ne usmrti nikogar.
Sofija, 10. sept. Strumski polk je brez orožja in v Kistendjilu interniran. Straži ga Plevniški polk. 45 častnikov poslali so v Radomir; 8 jih je pobegnilo. Prvi je oddal svoj meč major Stojanov.
Vremensko sporočilo.
C B	čas	Stanje		Veter	Vreme	& . ■ S 3 e ft
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			■S« S S rt ^ a
10.	7. u. zjut. 2. u. poj). 9. u. zvec.	738-18 736-18 735-94	+15-4 +260 +18-0	brez v. si. vzh. brez v.	megla jasno jasno	000
Zjutraj megla, pozneje jasno. Srednja temperatura 19 8" C., za 5 0° nad normalom.
Dunajska borza.
(felegratično poročilo.) II. septembra
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 84 gl. 95 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka) 85 „ 60 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta	118	,	60	„
Papirna renta, davka prosta	101	„	15
Akeije avstr.-ogerske banke .	S64	P	—■	„
Kreditne akeije..........278	r	60	„
London.......125	r	95	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......0	,.	97%	„
Ces. cekini ....	5	„	94	„
Nemške marke......61	„	70	„
Gg. dijaki pozor!
Najceneje Vam bode knjige vezal
Helmut«
bukvovez, S«. Potrn cesta št. O (Avstrijskem« cesarju nasproti) in sicer po sledečih cenah: trdo v platna vezane in s platnom ob voglih 12, 15 do 20 in 25 kr.
Naj se vsak gg. dijakov potrudi ga obiskati.
Pričetek šol.
V	mestnih ljudskih šolah v Ljubljani in sicer: V 1. in II. deški mestni ljudski šoli, v mestni nemški deški šoli, v mestni dekliški ljudski šoli, v nunski dekliški ljudski šoli prične se šolsko leto
v 18. dan septembra 1886.
Vpisovanje se bode vršilo v Iti. in 17. dan septembra in sicer za I. mestno deško ljudsko šolo v licejalnem poslopji, za II. mestno deško ljudsko šolo v šolskem poslopji na Cojzovi cesti, za mestno deško šolo z nemškim poučnim jezikom v učni šoli (v Mahrovi hiši na cesarja Jožefa trgu pri tleh na levo), za mestno dekliško ljudsko šolo v redutnem poslopji, za mestno dekliško ljudsko šolo z nemškim poučnim jezikom ravno tam v učni sobi in za nunsko dekliško ljudsko šolo v nunskem samostanu.
C. kr. mestni šolski svet.
V	Ljubljani, 31. avgusta 1886.	(3)
Prvosednik: Grasselli.

::zMo
Podpisani si vsojam vsej visokočastiti duhovščini in velečastitim gospodom farnim predstojnikom vljudno priporočati svojo

ijsnin mm p
in orodij
v vsih slogih in tvarinah. Posebno v bizantinskem in gotskem slogu izvršene monštranco, ciborije, kelihe, svečnike posrebrene in rumene; isto tako tudi svetilnice in kadilnice, zvezde, križe vsake vrste, male s stojalom in za bandera, pušice za sv. olje, krstne posode, lepe in cene krožnike iz medenine in cinaste. posodice za vino in vodo pri sv. maši, škropila itd.
Tudi imam v zalogi strelovode z ostjo iz platine in bakrene vrvi za odpeljavo strele v tla.
Stare reči popravljam, posrebrim in pozlatim v ognji in ne drago.
Naročila izvršujem kar najhitreje je mogoče in si vedno prizadevam visokočastitim gospodom naročilcem najbolje postreči.
^ ~ Henrik Zadnikar, (3) ^ ^
pasar in srebrar v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 17.
Razglas.
(2)
Za stavbeni odbor: Šimen Lovšin, župnik.
Vinograd
na Dolenjskem, v raztezi petih oralov z izvrstno kazajočim letošnjim pridelkom, se proda.
Ponudbe sprejme in pojasnila daje gosp. Rlliard Pnsehitli, c. k. direktor pomočniških uradov deželne vlade v Ljubljani.	(1)
\ooooooooooooooooo<
o fteiM Čamera
kamnosek,
parne ulice, poleg parnega mlina v Ljubljani.
Zahvaljevaje se častitim naročnikom, posebno prečastiti duhovščini za dosedanjo zaupanje, za mnoga naročila, javljam, da sem se preselil s svojo delavnico v lastno liiSo poleg parnega mlina, obdržim pa v svoji dosedajni delavnici pri mesarskem mostu še malo podružnico, v kateri so razstavljeni na ogled razni spominki izdelani iz mnogoterih marmeljev in različna stavbena dela. Sprejemajo se v filijali tudi naročila. Izdelujem pa nagrobne spomenike po najnovejših obrisih, plošče za rukvo z najtrdnejšega kamna, tudi prevzamem popravila na tukajšnjem kakor tudi oddaljenem pokopališči, zasekujem stoječim spomenikom črke In popravljam stare spomenike. Najtopleje se priporočani slavnemu občinstvu za vsa dotična dela; prečastiti duhovščini za vsakaku cerkvena kamenita dela najfinejša in najnavadneja. Vsako naročilo bodein izvrševal točno, lepo, solidno in pravdo nizki ceni. — Priporočajo se si. občinstvu in prečastiti duhovščini za mnoge naročila sem
(ž)
z najodličnišim spoštovanjem
Vincenc Čamernik,
kamnosek.
>»OOOOOOOOOOOOOOOOOV
S- Za «ltjake!
V Židanovi hiši na Poljanski cesti dobi 4L do ®	za ljudsko šolo ali pa
prijazno stanovanje in dobro postrežbo. Blizo je I. mestna šola in gimnazija. — Natančneje se izve v Kolmanovi hiši na glavnem trgu III. nadstropje, vhod za vodo.	2
iccoli-eva esenca za želodec,
, ^	katero pripravlja
G. PIGCOLI,lekar v Ljubljani.
I Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in J trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-9 javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, 1 migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. | Pošilja izdelovatelj po pošti v škatljicnh
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. | Pri večem številu dobi se primeren odpust.
Izvrstni učinek te esence potrjujejo spričevala več slovečih zdravnikov (Dr. Emil vitez pl. S tii c ki, c. kr. vladni svetovalec in deželno-sanitetniporočevaloeKranjske, Dr. DAgostini, Dr. Cambon, Dr. vitez pl. Gora-cuechi, Dr Pardo v Trstu, Dr. K. Minoia, mestni phisikus v Milanu, kakor tudi veliko prečast. g. župnikov in na tisoče oseb, ki so jo rabile^in se le njej zahvalujejo za zopet pridobljeno zdravje).! *
Cena eni stckleniciSlogkr. izdelovatelj te esence jo pošilja po pošti v zabojčkih po 12 steklenic 1 gld. 36 kr. Poštne stroške plačujejo p. t. naročniki.	(6)
Lekarna
„Pri Angelu"
v LJubljani, na Dunajski eesti, je vedno preskrbljena z vsemi zdravili najboljše baže in izvršuje vsako naročilo najhitrejše in točno proti poštnemu povzetju.
Umrli so:
!-). sept. Janez Več, hišni posestnik, 62 let,- Lingorjeve uliee št. 1, kap.
Kmetijski stroji
iz najslavnejih tvrdk po tovarniških o en ali in to:
mlatilnice na loko in na vrtilo, trijerji, čistilniki, slamo-reznice, robkalnice, stroji za sekanje repe, drobljivci, vsake
vrste in velikosti; sesulllice in brizgalnice, ter za jesen stiskalnice za vino in mošt, kakor tudi obiralnice za grozdje itd.
Tistim poljedelcem, kteri bi se ktere teli prekoristnih stiojev in orodij radi omislili, pa jili ne morejo takoj plačati, dovoljujejo
se daljši plačilni obroki.
—/
dobivajo se ravno tu vsake vrste na zbiranje kakor tudi blagajnice, v kterih so spravljene reči pred Oglljeni ill tatovi vailie, prodaja
z najodličnejšim spoštovanjem
Wwmmii B©tte»f
(o)	Ljubljana, Stari trg št. I, nasproti železnega mostu.
Na spomlad leta 1887 se bo v Pari pri Kostelu (okraja Kočevskega) nov farovž zidal. Da se bo pa podvzetnik laglje s potrebnim materijalom preskrbel, se bode dražba že letos in sicer 28. sept. 1886. 1. ob 10. uri dopoludne pri Fari vršila. Farovž je cenjen 9232 gld. 43 kr. (med to svoto je zapo-padena tudi tlaka, cenjena 2423 gld. 43 kr.
Kdor bo hotel dražiti, bo moral prej vložiti 10-°/o vadijuma ali v denarjih, ali v državnih papirih po takratnem kurzu, ali pa tudi s knjigami zanesljive hranilnice. Pod temi pogoji se tudi ponudbe sprejemajo.
Tudi se daje na znanje, da se načrt farovža, kakor tudi pogoji njegovega zidanja vsaki dan lahko izvedo pri c. k. okrajnem glavarstvu v Kočevji, na dan dražbe se bodo vidili pa tudi pri Fari.
Fara pri Kostelu, 22. avgusta 1886.
Pf neprekljicljivo samo enkrat
velikansk briljanten ognjemet,
ki ga bo osebno zažigal c. k. dvorni pirotehnik Anton Stuwer ist Dunaja.
Zažigal se bo na štirih straneh, med kterimi bo konečui tablo:
W Neapelj z bljevajočiin ognjenikom Vezuvom.
Prav nazadnje videl se bo
krasen šop zvezdnatih
obstoječ iz 400 raket.
Popoludne ob 5. uri začne sc veliki koncert, ki ga napravi vojna godba e. k. 17. pešpolka. Ce bo vreme dvomljivo, se ognjemet izvestno napravi; le če bi šel dež, preloži se na drug lep dan in obdrže kupljene vstopnice veljavo.
Cena sedežem Jc sledeča: Sedež s številko z ustopnino h koncertu 80 kr. — Prostor za stati 30 kr. — Otroci in vojaki od narednika navzdol po 15 kr. — Vstopnice dobivajo se od danes v slaščičarni g. Rudolfa Kirbiša na Kongresnem trgu.
Začetek ognjemeta ol>	zvečer.
giTiriia cn?Rnal giZEiB ^
aJSBSlieJSŠŠ
siZEiallsiZSig
CT^liaHinl/KigJlBi-^iB