Leto LXVL, ŠU 123 Ljubljana sreda 31» inafa 1933 Gcaa Mh LOTENSKI Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje m praznike. — Inseratl do 30 petit a Evin 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovora, inseratni davek peeebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva nflca 3t. 5 Telefon St, 3122, 3123, 3124, 3125 In 31» Podružnice: MARIBOR, Grajski trg ftt. 8. — KOVO MESTO, Lđobtjanafca cesta telefon St. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva utica 1, telefon št. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 201. RaCun pri poštnem čekovnem zavoda v LguUjacti et. 10.351« PRAŠKA POSVETOVANJA MALE ANTANTE Važni sklepi prvega dne: pakt velesil velja samo za podpisnike — Vprašanje revizije za Malo antanto ne obstoja Praga, 31. maja. Včeraj so se v zunanjem ministrstvu pričela oficiielna posvetovanja zunanjih ministrov Male antante povodom letošnjega prvega zasedanja stalnega sveta v smislu novega pakta Male antante. Za tokratno zasedanje konference Male antante vlada v mednarodnih političnih in diplomatskih krogih še prav posebno zanimanje, ker pada praško zasedanje v dobo največje mednarodne napetosti in v dobo reševanja perečih mednarodnih problemov, kakor so razorožitev, varnost, pakt velesil in svetovna gospodarska konferenca. Že prvi dan zasedanja Male antante je pokazal, kako veliko in važno vlogo igra Mala antanta v mednarodnem življenju Evrope. Po izvršeni zamenjavi ratifikacijskih Hstin o paktu Male antante so zunanji minister dr. Jevrić, dr. Beneš in Titulescu dopoldne In popoldne razpravljali o pereč Fli vprašanjih. Sklepi so biK zvečer objavljeni v obširnem komunikeju, kf ugotavlja: 1. Mala antanta pristaja na pakt velesil, ker je besedilo prvotnega osnutka izpremenjeno v smislu francoskih predlogov hi ker so velesile dale Mali antanti dovoljne garancije, da ta pakt ne bo tangiral interesov držav Male antante. 2. V pogledu revizije mirovnih pogodb smatra Mala antanta, da za nio to vprašanje ni in ne bo obstojalo. Prav tako tuđi ne more pristati na to, da bi se vršil v tem pogledu kakršen koli pritisk, ker je usoda ozemlja vsake države odvisna izključno le od njenih ustavnih činfteljev. 3. V pogledu razorožitve sprejema Mala antanta angleški osnutek za osnovo nadaljnjih pogajanj. Pristajajoč na načelo izenačenja armad in za znižanje vojnega materijala spreiema tudi načelo enakopravnosti, ki naj se izvede v etapah ob zasiguranju iarastev za varnost. Danes dopoldne so se posvetovanja zunanjih ministrov nadaljevala. Na dnevnem redu so predvsem zadeve, ki so v zvezi s svetovno gospodarsko konfrenco ter vprašanje izpopolnitve notranje organizacije Male antante. V Ženevi in Pariz** so zadovoljni Pariz, 31. maja. AA. Ha vas poroča iz Ženeve, da so izjavo držav Male antante sprejeli v krogih Društva narodov z največjim zadovoljstvom. Izjavo smatrajo kot zelo važen dogodek. Države Male antante so čisto svobodno in brez vsakih pridržkov sprejele določbe i spremenjenega četvornega pakta. V ženevskih krogih se v zvezi s tem zadržanjem Male antante tudi povdarja, da si ie pri tem stekla naj- več zaslug francoska diplomacija. Predvsem pa gredo zasluge predsedniku francoske vlade Daladierju, ki je med pogajanji o četvomem paktu opetovano izjavil, da Francija ne bo mogla podpisati nobenega pakta, ki bi nasprotoval interesom Male antante in drugih francoskih zaveznikov. Temu zadržanju predsednika francoske vlade je treba pripisati, da so premagali zapreke in odstranili nesoglasja, ki so ogražala podpis četvornega pakta. Ha vas pristavlja temu svojemu poročilu iz Ženeve: V primeru novih tež-koč, ki bi nastale zaradi nepredvidenih zahtev ene od zainteresiranih držav, se bo še dalje izvajala dosedanja francoska politika glede četvornega pakta, kar priznava tudi včerajšnja izjava držav Male antante. Odmev v Varšavi Pariz, 31. maja. AA. Havas poroča iz Varšave, da naglašajo varšavski merodajni krogi v zvezi z izjavo držav Male antante, da sklepi Male antante ne morejo vplivati na dosedanje stališče Poljske, ki bo še dalje izTecno proti sklenitvi četvornega pakta. »Ilustrovani Kurjer Codzienni* smatra, da Poljska ne more sprejeti četvornega pakta, ker določbe tega pakta niso v skladu z načeli poljske ziiuanje politike. Ta politika sloni na temeljih Društva narodov in na načelu ravnopravnosti med narodi. Frastcoii: da! Nemci: ne! Ker so Francozi pristali na pakt velesil, ga sedaj odklanjajo Nemci, češ da pakt nima več prvotnega — revizi- jooističnega smisla Pnriz, yi. maja. r. Uradni kormmike o današnji seji ministrskega sveta ugotavlja kratko, da se pogajanja o paktu četvorice v Ženevi m Rrmu ugodno nadaljujejo. Mini s trska svet je soglasno potrdil svoje prejšnje sklepe, fe tega kratkega uradnega obvestila sklepajo, da pogajanja o paktu četvorice Se niso popolnoma zaključena, dasi so najbrže tik pred zaključkom. Da-ladier je z zadovoljstvom vrel v znanje stališče, ki ga je gtede te pogodbe zavzela Mala antanta in je v splošnem orisal njeno dalekosežnost. Temu nasproti pa so vesti iz Varšave slabše, ker tamkaj slej kot prej odločno odklanjajo načrt koncerna štirih velesil. Nekateri ministri so v zvezi s tem baje omenjali raxvoj francosko-poijskifa odnošajev, ki se, odkar je odšel Zaleski, ne razvijajo posebno razveseljivo. London, 31. maja. r. Reuter poroča, da se v Rimu vrše priprave xa končno sprejetje četvornega pakta, kar se bo zgodilo, kakor mislijo, že prihodnje dni. Angleški, francoski m nemški poslanik v Rimu so v stalnem stiku s svojimi vladami. Sklepi Male antante v Pragi pa so zaključna pogajanja vsekakor pospešili tako, da računajo v Rimu s tem, da bo pakt parafiran že jutri aH najkasneje v četrtek, svečan podpis pa se bo vršil pozneje v Rimu ali Londonu. London, 3t. maja. r. Reuter poroča rt Pariaa; Francoska -Hada j« sklenila, da odobri četvorni pakt. ker so Velika Britanija, Italija in Nemčija sprejele vse tri pogoje, ki jih je stavila Francija. Ti pogoji so: 1. Četvorni pakt ne sme nasprotovati delu Društva narodov; 2. pakt mora predvide\>ati sankcije v zmislu čl. 16 pakta Etruštva narodov; 3. pakt ne sme biti v nasprotju s francoskim zavezništvom do Male antante. Francoska vlada je izjavila, da pod temi pogoji pristane na četvorni pakt. Nemci si bodo še premislili Berlin. 31. maja. r. V tukajšnjih političnih krogih imajo vtis, da pakt štirih ne bo še tako kmalu podpisan, kakor nemara mislijo v nekaterih drugih prestolnicah. V teh krogih naglasak), da bo Nemčija morata še v mnogih vprašanjih diplomatskim potom pojasniti svoje stališče. V tukajšnjih političnih krogih trde. da je vztrajnost, s katero nekateri inozemski fisti napovedujejo skorajšnji podpis pakta, prozorna in njeni nameni očitni. Prvotni pakt Je bH s sprejetjem francoskih predlogov m zahtev temeljito izpremenjen in je s tem izgubil svoj prvotni cflj in namen. Zato bo morala nemška vteda po mnenju teh krogov dobro premisliti, ali ima novi pakt za Nemčijo sploh še pomen. Vsak trgovec, gospodar in gospodinja poseti i. Linliliaiiski od s. do 12. junija 1933« Pr«gi«d -recii predmetov in po-treoSčin g ospodinistva. Ra»t*ri66e obsega 40.000 m«. Polovična vožnja oa železnicah in popust □a parobrodih. Specialne razstave: pohištvo, usnje, tekstilno blago, papir, živila, tujski promet Dolenjske, perutnina in kunci, s živali in rastline v stanovanju«. Legitimacije se dobe pri večjih denarnih zavodih, župnih in občinskih uradih, biletarnah Putnika in pri večjih železniških postajah dravske banovine. Prenočišča preskrbljena. Velesejmsko zabavišče je pestro in velikomestno. Licemerska polifif? dr. Dollfussa še nedavno se je pogajal s vse svoje zaveznike v vladi Dunaj, JI. maja. r. Vlada se je danes dopoldne sestala k seji, na kateri bodo, kakor zatrjujejo poučeni krogi. sprejeti zok> važni sklepi. V prvi vrsti bo vlada razpravljala o razpustu narodnosocialistič-ne stranke za vso Avstrijo. Zaradi predvčerajšnjih demonstracij v Inomostu, pri katerih se je na obeh straneh streljalo in e bilo 37 oseb ranjenih, je tirolska dežel-i vlada razpustila Hitlerjevo stranko na ~irofekem. V polrtičnih krogih z nape-istjo pričakujejo, kako bo na to reagiral Hitler. NI pa dvoma, da bo ta kor^V avstrijske viede napetost med Avstrijo in Ml nT) 11 do skrajnosti poostriL hitlerjevci in hotel izigrati — Ogorčenje pri Landhiradu Veliko senzacijo v vsej politični javnosti so izzvale izjave hitlerjevskega poslanca Habichta na včerajšnji konferenci inozemskih novinarjev, da se je Dollfuss še nedavno pogajal z narodnimi socialisti in bil pripravljen izigrati vse svoje sedanje zaveznike v vladi. To senzacijo so zlasti v krogih Landbunda sprejeli z največjim ogorčenjem in zatrjuje se. da bo o tem ' govora tudi na današnji seji vlade. Land bund je že det j časa nezadovoljen s politiko Dollfussa in grozi s prehodom v ono zid jo. kar bi sprevil^ Dolffussov rež>m v nemogoč položaj in bi imelo za posledico njegov neizbežen padec Ektllfuss in njegova ožja okolica si prizadevajo, da bi potolažili landbundovce vsaj še za nekaj časa. Dollfuss odpotuje jutri v Rim, kjer bo imel važne politične razgovore z Mussolinijem. Prosil ga bo za ponovno intervencijo v Berlinu ter upa da bo dobil od njega tudi materijelno podporo, kar bi Dollfussov režim še rešilo za nekaj časa. Dunaj, 31. maja. r. Vodstvo narodno-socialistične stranke je povabilo včeraj popoldne večje število inozemskih novinarjev na konferenco, na kateri je imel na-rod no-socialistični državnozborski poslanec Habicht izčrpen referat o političnem položaju. Pri tem je ugotovil, da nemška državna vlada do pred tednom dni ni raz-motrivala nobenih ukrepih zoper Avstrijo, pač pa so v Berlinu z vedno večjo skrbjo zasledovali razvoj dogodkov v Avstriji. Seveda ni nobenega dvoma da je Dunaj glavno izhodišče evropske agitacije proti Nemčiji in da je postopanje avstrijske vlade še bolj pospešilo to agitacijo. Poslanec Habicht je nato pripovedoval, da so se med narodnimi socialisti in Dollfussovo vlado vršila še nedavno pogajanja, da bi narodni socialisti vstopili v vlado in sicer na tej podlagi. da bi bili socialni demokrat je, pa tudi Landbund in Starhember-govci (del Heimrvehra) izključeni. Pogajanja so se razbila, ker so narodni socialisti zahtevati več mandatov kot bi bilo v skladu z njihovo formalno močjo v parlamentu in ker so se nenadoma pojavili tudi 1 drugi faktorji, nakar je začela vlada pre- j ganjati narodno-socialistično stranko. Možnost vladne krize v Franciji Huda nasprotja med poslansko zbornico In senatom spravila Daladierjevo vlado v nračen položaj Pariz, 31. maja. r. Kakor vseleg zadnje dni pred sprejemom proračuna, so se tudi topot poostrila nasprotstva med zbornico in senatom. Ministrski predsednik Daladier je v finančni komisiji zbornice prosM, naj bi po možnosti čimprej končala drugo čitanje proračunskega osnutka, ki je bil vrnjen od senata. Daladier je pozval obe zbornici, nau" bi se v interesu državnih potreb čimprej zedinrli glede spormh točk. Pri tem gre v prvi vrsti za vprašanje uvedbe petTolejskega monopote, na kar je zbornica načeloma že pristala, med tem ko senat ta monopol odklanja. Z druge strani pa zahteva senat 5 odstotno znižanje vseh državnih izdatkov, kar pa zavrača zbornica. Kljub posredovanju ministrskega predsednika vztrajata senat in zbornica pri svojih zahtevah. Tako je bilo v senatu s 17:14 glasovom odklonjeno bese-diik) nameravanega petrolejske ga monopola, ki ga je že potrdila finančna komisija zihornice. Zato pa se je finančna komisHa zbornice s 15:13 gia-sovom izrekla zoper spiosno 5-odstotno zmanjšanje državnih izdatkov. Danes se bodo med zbornico in senatom pričela težavna pogajanja za spravo, v teku katerih bo moral morda ministrski predsednik staviti vprašanje zaupnice. V tem primeru bi ne bfta fcs-Idiučena kriza vlade, dasi splošno upajo, da bo prišlo do sporazuma. Posnemanja vreden zgled Italijani so kljub finančni krizi razpisali notranje obligacijsko posojilo za elektrifikacijo italijanskih železnic Rim, 31. maja. r. Pod r^edsedstvoan guvernerja italijanske emisijske banke je bil ustanovljen poseben bančni sindikat, ki bo razpisal notranje posojilo v višini 600 milijonov lir s 4 in pol odstotnimi obligacijami. Posojilo je namenjeno za elektrifikacijo italijanskih železnic. Obveznice bo izdal kreditni konzorcij za javna deta in se bodo amortizirale v 20 letih ter dajale pravico na triletne premije po milijon Hf za prvih pet let. Razen tega bo italijanska železniška uprava za dobo tra- janja obligacij izžrebada la&toikocn obligacij letno 1000 komadov enomesečnih prostih vozovnic L razreda za vse italijansko žeJeznisko omrežje. V prvo skupino elekcrifrkacijskih del spadatjo proge Run—FTorenca, Rim—Napolj, Meran—Bolcan—Trklem in se nekatere druge v Piemooitu kn Julijski Benečiji. 18 bank m hranita i c se je uo^le-Ho ustanovitve bančnega sindikata za emisijo tega eJektrififcacijskega posojala. Podpisovanje se bo pričelo 1. junija. V Ljubljani imamo odlične goste S kongresa Pen-khrbov je prispela k nam večja skupina književnikov Ljubljana, 31. maja. Okrog polnoči se je z avtobusom pripeljala ▼ Ljubljano večja skupina književnikov, ki so prišli s kongresa Pcn-klubov v Dubrovniku, da spoznajo tudi lepoto hi za nimivosti našega mesta in Gorenjske. Z avtobusom so se pripeljali v spremstva naših književnikov člani grškega Pen-klu-ba: znani pesnik in potopisec ter obenem direktor literarne revije »Simera« g. Kosta Uraniš, kritik g. Alkis Trilos, a s soprogo je prišel direktor revije »Les Balkans« prozaist g. Kseno Lefkoparidis, nadalje direktor literarne revije »Ideo« eseist gosp. Gjorgje T eo t o k as in književnica gdč. Meri Kitsikis. To skupino vodi in spremlja po vsej državi g. Bogdan Radica, znani paš publicist in eseist, ki je tiskovni ataše pri našem poslanstvu v Atenah. Rumumjo zastopa sloviti pesnik in germanist g. San-Giorgio s soprogo. Bolgarsko pesnica gdč. Liza Bagriana m urednik »Zlatoroga« g. Vasiljev, Češkoslovaško znana pisateljica ga. Maverjeva in ga. Šromova, soproga znanega publicista, ki je mnogo pisal iz Moskve. Iz Španije zastopa katalonske književnike g. La Foix s soprogo, a za beograjski center naših Pen-klubov sta obiskala naše kraje književnik g DragBfr Trgf s soDrogo ter književnik g. dr. Ivo Andrn;, čigar zanimanje in simpatije za slovensko književnost že davno cenimo, saj je že pred vojno prevajal slovenske pesnike Za temi odličnimi gosti so se ostari slovenski člani Pen-kluba pripeljali ponoči z ekspresom rz Zagreba. Večina gostov je sprejela povabilo članov Pen-kluba in so gostje g. Otona Zupančiča, g. dr. Alojza Gradnika, predsednika našega Pen-kluba g. prof. Izidom Cankarja, podpredsednfka senata g. dr. Frana Novaka, pisatelja g. Ferdo Koraka, nekaj hh pa prenočtrje v hotelu »JJfrroiv*. Dopoldne ob K), se je odlična družba zbrala v najvišjem natrčrri-ka, kjer niso mogle prehvalrti prekrasnega razgleda, skrivali pa tudi niso, fcak« jnn imponira veličina in lepota nebotičnika. Po zajtrku so si ogledali v spremstvu članov našega Pen-kluba znamenitosti Ljubljane, zlasti pa muzej in Narodno galerijo, kjer jih je sprejel predsednik g. dr. Fran Windischer. Dober omen za Narodno galerijo in za njeno bodočnost je peč današnji obisk tako znamenitih m vplivnih mož in dam z vsega Balkana, iz vse Češkoslovaške in daljnje Španije, saj so člani Pen-klubov prvi prestopili prag na ikt»o «re-jene Narodne galerije. Znameniti gostje niti od daleč rriso pričakovali, da imamo Slovenci tako veKko umetnost. Po navdušeni pohvali naše umetnosti, ki je bila za gospodo skoraj popolnoma nova. prav tako pa tudi s pohvalo vodstva naše Narodne galerije so se gostje v resnici očarani poslovili od doma naše umetnosti ter odšli h kosilu k svojim gostiteljem Takoj po kosilu so si člani Pen-kluba ogledali tudi Državni osrednji zavod aa žensko obrt, kjer so strme občudovali najfinejše izdelke naših preprostih žena, slasti pa bruseljske čipke in čipke ter vezenine, kjer je uporabljena narodna ornamentika. Direktor zavoda g. Božo Račič jo spet žel zasluženo pohvalo inozemskih obiskovalcev najbolj obrušenega okusa. Malo pred 15. uro se z bero vsi gostje pred Prešernovim spomenikom, kjer se v imenu vseh Pen-klubov poklonijo našemu največjemu pesniku in polože na njegov spomenik venec nato se pa ob 15. odpeljejo v Medno na matteo. Zvečer ob 20..lb uri bodo člani Pen-kluba gostje bana g. dr. D. Marušiča, ki jih pozdravi v imenu banovine in se jim zahvali za obisk naših krajev. Jatri se člani Pen-kluba ob M), z vlakom odpeljejo na Bled, kjer imajo ob 13. v hotelu »Toplice« na svečani soaretfi. Odličnim gostom želimo najprijetneje dni z željo, da iz naših krajev odneso najlepše spomine. Sporazum z Avstrijo Beograd, 31. maja. AA. iKjfeia ustavitev uvoza blaga fct Avstrije bo v teku današnjega afi .mtrfšnjega dne razveljavljena, ker je med našo in avstrijsko vlado dosežen sporazum v spornih vprašanjih, k\ so vzzvata to prepoved. Dunaj, 31. maja. Uradna »VViener Zeituitg« objavlja v svoji današrrp številki, da je trgoviiisko-politični too-ffikt med Avstrijo in JttKOSfavQo poravnan na naslednji osnovi: Avstrija je priznate .Jugoslaviji primerne kontingente za uvoz svinj, ži-vfh in zaklanih, v smislu obstoječe trgovinske pogodbe, .rngoslavfja pa se je s svoje strani obvezala da takoj ukine izdano prepoved uvoza avstrijskega blaga ter da zadržano blago posije naprej. Borzna poročila LJUGLJAM&KA BORZA. Devize: Amsterdam 234H.79 _ 2928.86, Berlin 1329.03 _ 13339.83, Broedj 790.13 _ Čarih 13-06.35 — London _ ».£4, Newyork ček 4774-96 _ 4S03.19, Pariz 2S5w88 _ 337__, Pra«a»>.79 _ 171.65, Trot 307.40 — 29^*0. Awatrtjefri šHtog v pcrvatneni kHrtnura 8.90 feinfa 286 odet.). INOZEMSKE BORZE. Curito, 31. majfe Parte StttS, Lan1»n t7.32, Npwyor-k 488___BnrseJj Tfc-fcO, Dfttaa 26.876, Madrid 44-20, A*BBteiwJa*n 30&635, Berfki 1-20.10, Dribaj 89—, Praga JSA, v>aršawa 98:06, Btnfl S. »SLOVENSKI NAROD«, dne 31. maja 1933 Slika s poplavljenega Barja Kakšna je v resnici poplava na Barju in kaj vidiš, če sam potrudiš tja Ljubljana, 31. maja. Vesti, da je Barje pod vodo, odmevajo ▼ LJubljani kljub vsemu bolj prazno, kot da so poplave nekaj vsakdanjega — v tem deževju. Kakšna pa je prav za prav katastrofalna poplava in kaj pomeni, marsikdo ne ve, niti reporterji ne, ki se ne potrudijo na Barje. Reporterjem najbrž ne smemo šteti v zlo, da ne nosijo visoko zvenečih pridevnikov leteći« i. p.; pri nas mora reporter navadno osedlati lastne žu-Ijave podplate, kjer ne vozi tramvaj. Ižanska cesta je za taksne sprehode dovolj lepa, o čemer so se v nedeljo prepričaj! tudi mnogi meščani, ki so se prišli > vesel i t »j poplave celo do Hauptmance; t, j. 6 km od precej suhe Ljubljane v primeri z Barjem. Prej ne vidiš nič katastrofalnega, vsaj po meščanskih pojmih ne. Jarkit ki so se spremenili v velike potoke, so polni stoječe vode. Talna voda je od mostu čez Ižico na Ižanski cesti skoraj povsod dosegla višino tal, česar pa ne opaziš, ker pokriva tla skoraj povsod lepa, visoka trava. Do mostu so ob hišah po večini le vrtovi, njiv je zelo malo. Naselbina ima do tja bolj delavski ko kmečki značaj. Zato so pa ljudje tam še skoraj bolj prizadeti, ker kaže, da jim bo prehuda moča uničila vso povrtnino. Senožeti tod niso prizadete, trava ni polegla. čim delj romaš po Ižanski cesti, tem bolj postaja Barje žalostno ob nji. Obcestna jarka sta globoka potoka, Čez njn ne prideš nikjer brez plavanja. Pri šoli se odcepi cesta na desno proti črni vasi. Tudi v Crno vas ne prideš, če nisi pripadnik sporta sv. Krištofa. Vas je odrezana od sveta; le to lahko ugotovi reporter, ko se spusti pred njim cesta pod vodo. Barjani so se t otežili, da bo voda kmalu upadla, toda včeraj še ni skoraj nič. Iz črne vasi se kmetje vozijo na Ižansko cesto, konji se ne boje vode. Pri km 5 se začenja tudi ob Ižanski cesti prava poplava. Na obeh straneh sta se spremenila obcestna jarka ▼ reki. Svet pa ni poplavljen čez in čez. voda je pač zalila nižji teren, vendar opaziš, ća so njivice na levi strani tako razmočene, da ne bo iz posajenega krompirja rrič prida. Pri km 6 sega voda skoraj povsod čez širno plan na desni od ceste do Ljubljanice. Na levo se odcepi cesta na tafco zvano Hauptmanco. Cesta je še bila tu in tam pod vodo, vendar so ljndje brodili vodo brez posebnih težav. Na Haupt-manci se je razlila Ižica, ki teče tam v taJdmih vijugah, kakršne si lahko izmisli le bog. Ižica, ki je prava reka, zlasti zdaj, ima neznaten padec proti Ljubljanici, kar se pozna še tem bolj. ker je struga zelo vijugasta, torej daljša; zato je aktualna njena, regulacija, o kateri bo treba razmišljati, če se jim ne zdi brez pomena Škoda, ki jo trpe ljudje zaradi ponavljajočih se poplav. Tod je uničen ves letošnji pridelek. Pri km 6 se odcepi na desno precej lepa cesta proti Mat eni in Bresta. Ta cesta je precej nižja od Ižanske, vendar je le ob največjih poplavah poplavljena. Zdaj se lahko spustiš brez skrbi na njo, ker v začetku ne opaziš ničesar. Toda cesta je suha samo okrog 200 m, nakar stojiš na mah pred širnim jezerom, ki je na desni nepregledno. Reporter je ugibal, ah naj zopet kapftrrth-a pred vodo, ali jo naj pre- LjcbrJ-nca, SI. maja Rdeči križ je vedno Mirhoa ustanova v s+agbi milosrčnosti ra sočutje. V mirni dobi Je on prvi to cietu, kadar ere za reševanje naroda zaradi kake velika elementarne u ime ali epidemije, vsem pa je mano njegovo težko samaritansko *.ek> v ■^ojni Da more Rdeči križ to dvostransfeo, obsežno ter nad vee častno m P+emmtto dolžnost tevrševaci, ms >e potrebno sodelovanje, močna m šttnmm podpora veeb rlržavdjaoov. Rdeči križ jo prosi in je je deležen na vsem svetil, v v«eh državah, v vseh stanovih, pri mošK~n m ženah, pri rruovitih in revnih, l.re^ ozra iwi po*tt*č-no pripadnost. vero, pokTlc h» starost. Vsak ima priliko in obenem dottnost, da sodetaje v Rdečem križn. rreba je i- imeti sočutja za Tieereonike, rrs«Q^;*»nt* * jim bedaafm bratom . Mno^i mislijo, da so z vp**wui v članstvo Rdečega križa ali samo danim 'iarom iapotoili svojo dolino« do Rdečega križa. To je vsekakor hvale in pr!Z»am;a vredno, toda ni zadosti, a-K ^ se hoče dejansko pomasarti Rdečemu krShi. Imamo tudi take osebe, ki bi hotele s prostovoij-r»m delom ali na k a* drug rmbfn so-*e*o-vati v Rdečem križu, toda ne vedo, na koga naj se obrnejo, ker v mnogih krajih še ni odbora Rdečega križa, a t»t1 kjer obstojajo, niso v»i na višini ^voje \*višene naloge, da bi Izkoristi« veako prostovoljne sodelovanje ari da "bi pri vseh občanih zbudili pozornost In zavest 0 -lolžnosti najširše wlefežbe v proapefc RSecepa križa. £as. v katerem žwfcno, je tetak šn r€« sen. V defa, v požrtapovatoem izpolnjevanju dolžnosti, v semotpomoči bomo nnšAi brede. Imel je pa srečo, kajti za njim je pripeljal voznik, ki ga je prijazno povabil na voz. Voda je stala na cesti do pol metra visoko. Cesta je bila poplavljena skoraj kilometer daleč. Ljudje prihajajo v mesto samo z vozovi, pogumnejši se pa vozijo tudi s kolesi. Takšna vožnja je precej riskantna, ker prav lahko čofneš v vodo in v vodi ne moreš več pognati kolesa. Na desni ob cesti je poplavljenih precej njiv, krompir, koruza in fižol so seveda uničeni. Skoraj povsod so tudi že sadili zelje, ki ga je prav tako vzela voda, Uničenih bo najbrž tudi precej senožeti, ker bo poležana in blatna trava začela gniti. Proti vasi se teren malo dvigne, zato voda ne stoji nad tlemi, pač pa so polni vsi jarki. Zemlja se ne bo tako kmalu posušila. Ker kmetje nimajo več stare klale, morajo pasti živino. Krave pa mandrajo tako razmočene pašnike, da oči vidno ne bo na njih dolgo več rasla trava. Matena ni poplavljena z vodo, nego z blatom in nič čudnega bi ne bdlo, če bi se zadušil v njem na cesti. Od tu do sotesk ob Krimu je precej suh svet, na njivah valovi lepo žito ter bodo ljudje imeli kruh, kajti ozimina je povsod tako visoko, da je voda ne doseže ob najhujši poplavi. Najlepše njive so ob cesti Matena—Iška Loka in na zahodni strani iškega gradu. V soteskah, zlasti v Strahomerju in Vrbljenu, so trpele njive, zasajene s krompirjem in koruzo, ozimina ne. Za kazeče t:.; reporterja je dovolj sprehoda do Iške Loke, od koder se mora hočeš nočeš vrniti v mesto, da ga ne zaloti noč na Barju, V Iški Loki je zopet blato, ki ga lahko prenese le junak. Cesto je razhodi! a živina. Očka je gnal živino s paše, pa je tožil, da dež najbrž sploh ne bo nehal. Dejal je, da takšnega deževja še ne pomni v maju. Pritožil se je tudi nad meščani, češ, de so pozabili odpreti ob pravem času zapornici na Ljubljanici in Gruberjevem prekopu. ČJe bi odprli zapornici vsaj 6 ur prej, bi preprečili najhujšo poplavo, ker bi Ljubljanica hitreje odvajala in sprejemala vodo pritokov. Nihče pač ni pričakoval, da bo deževje trajalo tako dolgo. Vendar je pa izredno riskantno puščati Ljubljanico delj časa zaprto, ko voda naglo narašča, kajti Ljubljanica ima nešteto, zlasti ob deževju izredno močnih pritokov, saj je sesalka za ogromno Barje. Seveda ne pomaga zvoniti po toči. Ob cesti, ki drži tz Iške Loke na Ižansko cesto, je na levi in desni velika poplavljena plan. Tu je nastopila tako visoko talna voda. Jarki tu mnogo ne pomagajo, ker nimajo skoraj nobenega padca in ker se voda sploh ne more nikamor odtekati. Njive in senožeti so pod vodo. Ko prideš na Ižansko cesto, je ob nji na desni veliko jezero. Tu se je razlila Ižica v dolžini dveh kilometrov do Hauptmance. Pri km 7 je včeraj segala voda celo na Ižansko cesto, ki je do 2 m visok nasip nad normalnim barjanskim terenom. Povsem pod vodo je ob Ižanski cesti tja do Krima in Ljubljanice približno 20 km2. Onstran Ljubljanice proti Vrhniki in Borovnici so pa bili seveda pod vodo mnogo večji kompleksi zemlje in so še deloma. Poplava na Barju je v resnici katastrofa, četudi jo podcenjuješ. V ioftip pro- najsigurnejšo pot, da bomo obvladali vse neprilike. Tuđi naš jagosloveasra Rdeči križ mora biti čvrst in pripravljen ra vse. Potrebno nru je. da ima veliko število sposobnih zaščitnih sester, tisoče prosto vojnih bolničarjev in bolničark za službo v bodicah, na železniških 'n p a rob m tekih postajah. Treba am je na tisoče samarja-nov za izkazovanj prve moči. Vse to osobjj je treba organ izfe-ati v eiiniee. ki bi bHe sposobna za leii v slučaju epidemije, elementarnih nesreč, vojne. Treba je nabaviti m pripraviti Taatne količine sanitetnega in lekarniškega materijala za s*yežsbo v pomožnih postiiah in v borni-cah. Potrebno se je prtoravlti za zaščito civilnega prebivalstva p *ed zračnimi napadi, organizirati zavettšca itd. Treba j«1 iti v naobolj oddaljene w*ei ter ičfti btrdst*©, kako nad si čtrva zdr»7je, kako mrj r«e-gnje deoo *n stn-efte *>ol-ifkem. Vse te velike in važne naloge iaLi. vajo predvsem, Ki a ee organizacija Rdečega križa razčiri po vsej držnr/L, v Tsake-n okrajn. Nnjna je potreba In resna dolžnost veeh rodoljubnih drža^jaTiov in crr-žavljan-k, da v vsakem krajo osnujejo odbor Rdečega križa. Kjer ^vni o>dbor. članarina za rednega člana znaša .etno samo 20 dinarje«, za podiporne člane pa 6 Din. čim prej in na več krajih se razvije zastava Rdečega križa, ta znak rci\o-srčnoeti, tem časteejše in koristnejše je to za ves naš narod. PrffTka za to se nudi v najbližjem čase V spomin na dan poroke visokih pokroviteljev Rdečega križa, Nj. Vel. kralja Aleksandra fi. m kraljice Marije, se bo v mesecu joniju proslavil v vsej ••Iržavi po-tetm dan Rdečega kttža, dan iknbezni m milosrčnosti, dan, ko naj bi se vsak vprašal: Ali sem izpolnil svojo dolžnost do Rdečega križa? Prav ta dan naj ga opomni, da s svojim darom izkaže pomoč, kolikor more u trpe ti. Naj bi ne bilo nikogar, ne poedinca, ne društva, ne ustanove, ne podjetja, ne občine, da bi tega dne pozabil na Rdeči križ. Darove oddajte pri krajevnem odboru, kjjer ga pa Še ni, najj se zbirke pošljejo glavnemu odboru društva Rdečega križa v Beogradu. Osnujte odbore Rdečega križa, pomagajte mu, kolikor morete 1 Odtrgajte si tega dne od svojih ost! Najmanjši dar je veCka zadottbina, ki jo gradite sebi, svojim otrokom, svoji domovini Čast in narodni ponos zahteva Vaš Aar, Vašo pomoč fai sodelovanje, a potreba je nujna, V imenu nesrečnih in bednih, v imenu braniiteltfer naše lepe velike Jugoslavije Vas za to prosi Glavni odbor društva Rdečega križa. Potujoča kmetijska razstava v Ljubljani Ljubljana, 31. mada. Potujoča (kmetijska razstava in šola bo, kakor smo že poročali, otvonjena jutri, dne 1. junija ob 8. uri zfrntraj. Raastavo bo otvori 1 ban dr. Drago Mamišič. Nj. Vel. kralja bo zastopal brig. gen. Popov i ć Dragom ir. Slovesne otvoritve se udeleže povabljeni gostje. Po otvoritvi bo pod vodstvom predsednika ban ovinek ega razstavnega odbora g. inž. ZManška Josipa, načelnika kmetijskega oddeBka ogled razstave. Ob 9. bo razstava splošno dostopna. Pnvi dan je določen za obiskovalce predvsem iz Lonbljjane. Prepričani smo, da Ljirbljaneani ne bodo zaostali za drugimi mesti in si bodo v velikem številu ogledali razstavo. V Zagrebu n. pr. je obisfea-k> razstavo nad 12.000 meščanov. Morda bo že v LjnbUjani dosežen prvi milijon obiskovalcev. Kdor bo tako srečen, da bo predel milijonsko vstopnico, bo veselo presenečen nad lepim darilom, ki ga je poklonila banska uprava. Dosedaj je razstavo obiskalo namreč že 997.000 ljudi. Drugi dan, 2. junija, si bodo razstavo ogledali okoličani. Da ne bodo vsi ljudje istočasno narvalili na >modri vlak«, je določen naslednji red za obiskovalce iz posameznih občin: Dne 2. junija ob 8. uri: Medvode, Šmartno, Dobrova, Brezovica, Studenec — Ig, ISka Loka. Ob 10. uri: Dolsko, Dol. Podgorica, Iškavns, Pijavagorica, Tomišeu, Želfcn-lje. Ob IS. uri: Dobrunje, De v. M. v Polhi, C em uče, Jezica, Moste, Ob 16. uri: št. Vid, Zg. šićka, Rudnik, Vič. V četrtek 1. junija popoldne bodo zanimiva filmska predavanja v dvorani Delavske zbornice. Začetek prvega predavanja je ob 3, uri popoldne, začetek drugega predavanja pa ob 7. uri avečer. Predavali bodo g. ing. Žabec, ing. Sad ar; g. Lap o vrtnarstvu (zelenoadarstvu) in mlekarstvu. Vstopnine za ta predavanja ni. že sedad opozarjamo na predavanja v petek, ki bodo najbrž v kinu Dvor in se bo predvajal 'krasen film o kmetijstvu na Danskem. Vojne grozote v filmu IJubljana, 31" maja. Pred dosedanjimi, vojne grozote prika-zujočami filmi ima francoski to prednost, da je najnovejši in da so prišle v njem do veljave vse najnovejše pridobitve na polju tehnike, Z ogromnimi sredstvi, ki silijo celo strokovnjaku često na jezik vprašanje ,kako je bil ta ali oni posnetek mogoč, je spravilo znano francosko filmsko podjetje Pathe na platno najstrašnejše prizore bojev na zapadnem bojišču, človek kar ne more verjeti, kakor živo je prikazano v fiimn »Leseni križi« zunanje lice vojne fu-rije. Francoski fHm nima nobene druge tendence, kakor pokazati vojne grozote take, kakršne so bile, Njegova pretresljiva dramatika je drama bojišča samega. Ničesar niso dodali, ničesar zamolčali, ničesar olepšali Junaški smrti zremo z grozo v očL Iz cerkve, kjer done orgle, nas vodi fihn v peklo vojne bolnice, kjer ječe težko ranjeni VOjald. V Parizu pa gre življenje svojo pot. In zmagal je — general. Tako gleda Francija na vojno. Najboljše in največje, kar se da povedati o tem filmu, je, da ga doživljaš, da režije sploh ne opaziš, da ne vidiš igralcev, temveč človeške postave .vojake. Vse je živo, vse verjetno. Živilski trg Ljubljana, 31- maja. živilski trg je bil zadnje čase vse dni bolj slabo zaseden in obiskan. Ker je hako vražje 'ieževalo, si mnoge gospodinje niso upale na trg, kmetice pa niso mogle nanci pri najboljši volji. KUJub temu pa ljudje menda niso stradali nič bolij kot navadno odnosno se niso nič manj *ma-stUU. Vendar so prišle gospodinje šele danes takorekoč do sape ter so vzele s seboj na trg največji cekarje, čepra-sr je >za*đnjega<. Tudi pri mesar j it. so se precej ustavljale ter se jih nisSamson in Dalila« je eno najpomembnejših del francoske operne literature, ki se odlikuje z velikimi in lepimi arijami, mogočnimi ansambelskuni nastopi in po prekrasni instrumentaciji najslavnejšega francoskega skladatelja. Zasedba glavnih vlog je: ga. Thierry-Kavčnikova, gg. Mar-čec, Primožič, Betetto in Marjan Rus. Opero dirigira kapelnik dr. švara, režija je prof. Sestova. Za to dijaško predstavo veljajo globoko znižane cene od 20 Din navzdol, na kar prav posebno opozarjamo naše dijaštvo pa tudi ostalo občinstvo, ki se hoče poslužiti izredno mifr^rdh cen. KOLEDAR. Danes: Sreda, 31. maja IcatoričanH Bojslav, Angela, pravoslavni 18. maia DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Grofica Marica. Kino Ideal: Dvoje s revni h dni. Kfrno Dvor: Zaprto. Kino Šiška: >Fantom Durmi«torjj< ob 1S.30 in ob 20.30. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni trg jž. _ Hočevar, Ljubljana VII., Celovška eesra 34. _ Ustao-, Sv. Petra cesta 78. HrvaŠki filozof dr. Dvornikovič je filozof posebne vrste, ker je njegova filozofija zdrava. A da je zdrava, je dokazal s svojo moralno zoologijo človeških pajkov. Pravi, da so najbolj razširjeni človeški pajki med poslovnimi ljudmi. Poleg teh razlikuje še pajke-oderuhe, pajke-zvodni-fce, seksualne pajke in karijeri.stične pajke. Vseh rodov človeških pojkon.' niti ne našteva, ker že ti zadostujejo za prepričanje, da smo ljudje res ustvarjeni po božji podobi. Tudi lastnosti človeških pajkon- ni treba posebej omenjati, kajti kdor je obsojen na življenje med ljudmi, itak ve, da je glavna lastnost pajkov izsesavanJL Je pa med človeškimi in živali ima pajki bish'ena razlika, ki je naš dični filozof najbrž ni opazil, ker je poč filozof. Mreže so potrebne tam in onim pajkom, ker bi brez njih ne mogli loviti in izset vati žrtev, le da jih izdelujejo žival ki sami s proizvodi lastnega telesa, č7<>\<.-škim pajkom jih pa spletaro žrrvv sume. In to je tista biološka ali če hočete tudi psihološka usodnost, ki deli človeški rod v dva zelo neenakr> tabora — v pet/kc in muhe. Občni zbor Fllharmonične družbe Ljubljana, 31. maja. V ponedeljek je imela v Hubadovi dvorani Glasbene Matice Pilharmonična družba svoj občni zbor. IVedsednik g. Anton Lajovic je pozdravil navzoče s šaljivo pripombo Milčmskega, da je majhen obisk na občnih zborih znamenje «^lkh>ega druSfvo-V resnici med člani ffilharnronične dni/l>c vlada največje zaupanje v odbor, ki svojo nalogo opravlja z največjo vt^-tno^rtjo m objektivnostjo. Tajnik g. Mahkota je podal letno p,, čilo o delovanju Filharmonicne družbe, ki je stara že 231 let, in je druga najstarejša glasbena institucija v Evropi, torej na sveta. Frlharmonična družba je v minulem letu predvsem podpirala Glasbeno Matico pri prireditvi festivala in h preskrbela znamenite simfonične skladbe. Tudi drugače je družba podpirala Glasbeno Matico, razen tega pa tudi skladatelje, zlasti je pa pazila na vzdrževanje poslopja, ki sicer ni v najboljšem stanju, vendar je pa s preureditvijo Gledališke Stoibe dobilo prav Jepo okolico, ki se še olepša z ureditvijo kratke steze, rllhannonična dražba je t venskega konc crtan ta v Parizu, dala 5000 lXn nagrad za najboljše skladbe, poap:r:;.,i. je skladatelje pri publiciranju njihovih del v inozemstvu, omogočala konzerva tori^tom študij v Ljubljani in v inozemstvu, spomnila se je pa tudi družine bolnega skladatelja, napravila nov klavir m sploh vsestransko podpirala glasbo in glasbenike. Hranilnica banske uprave ji je letos naklonila 50jU00 Din podpore iz legata Leopoldioe Gregori-čeve, ki je namenila svojo zapuščino FH-harmonični družbi. Največjo zahvalo zasluži neumorno delavni predsednik g. Anton Lajovic ter predsednik Glasbene Matice senator g. dr. Ravni h ar, zahvalo pa zasluži tudi inž. Platnar za organizacijo glasbenih natečajev. Blagajnik g. dr. Kreč je poročaL da ima Filharmonična družba v minulem leto 21.000 Oin prebitka, a vseh podpor je v enem letu izplačala 78.000 Din. Omembe vredno je tudi, da je dobro naloženi denar vsak trenutek dosegljiv. Preglednik g. Koželj je predlagal absolutorij z zahvalo blagajniku in tudi g. Lassbacherju, ki je vodil računske knjige, kar so zborovalo sprejeli soglasno, kakor sploh vsa poročila. Dosedanja sprejemnina. članarina in nstaoov-ntna ostane še nadalje. Ko so se zborovalo pomenili Sc o najvažnejših vprašanjih in sprožili še marsikatero zdravo idejo v prid naše glasbe, je bfl občni zbor zaključen. Razlog. — Kot človek bre-z prakse zahtevate precej visoko plačo. — 2e res, toda brez prakse je mnogo težje delati. Niti za peresa ne zasluži. Mož-oisateJj: Tako ne gre več! Noč ki dan sedim za pisalno mizo, pa rte zasJažim niti za peresa, ki... Žena: Ni!kar ne pretiravaj! — Mislim peresa, ki #h rabiš aa kfobnk. Poslanica Rdečega križa Oro^rrrzac^a RK se mora razširiti po vsej državi. — slavimo poletni dan Rdečega kriza Sfev trs rfLOTEH8K! RAKOD«, dfae SI. ms* «88 Ha • • - d Ll ■ • d nori •.. NAJVEČJA BOMBA SMEHA! KBALJ SMEHA GOVORI PRVIČ NEMŠKI! — PRIZORI, PRI KATERIH SE BOSTE SMEJALI DO SOLZ! Dnevne vesti — Izpremembe v naši vojski in mornarici- Imenovani so za komandanta 1- bataljona 17. pešpolka Vojvode Mišica dosedanji pomočnik načelnika štaba komande bregalniške divizijske oblasti pehotni major za generalštabne posle Ivan Prezelj, za komandanta II. bataljona 42. pešpolka major Milan Cudina, doslej v službi v glavnem generalštabu, za vršilca dolžnosti upravnika oddelka za popravilo pehotnega materijala II. oddelka vojno tehničnega zavoda dosedanji vršilec dolžnosti upravnika savske delavnice nižji vojni uradnik artiljerijsko tehnične stroke Josip Turk; za vršilca dolžnosti komandanta monitorja »Vardar« kapetan korvet Vladimir Andol-šek. za vršilca dolžnosti komandanta monitorja »Drava« kapetan korvete Anton Debevec za vršilca dolžnosti komandanta podmornice »'Nebojša* poročnik bojnega broda I. klase Josip Cerni. za vršilca dolžnosti komandanta broda i*Galeb« kapetan korvete Zdenko Helnbach; dolžnosti komandanta torpedovke TS je razrešen kapetan korvete Josip Ahlin. — Bolgarski inženjerji posetijo Ljubljano. Med btnkoštnimi prazniki bo v Beogradu letošnja glavna skupščina naših in-ženjerjev in arhitektov in to priliko porabijo bolgarski inženjerji za turnejo po naši državi. 18 bolgarskih inženjerjev se pripelje na turneji po Jugoslaviji 14. junija ob 9. 49 z brzovlakom iz Zagreba v Ljubljano, kjer jim prirede naši inženjerji že na kolodvoru prisrčen sprejem. V Ljubljani ostanejo ves dan. naslednjega dne se pa odpeljejo z avtobusom na Gorenjsko, kjer si ogledajo Kranj. Tržič, Begunje, Jesenice, vintgar, Bled in Bohinj. — Iz železniške in poštne službe. Imenovani so: pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za poverjenika in šefa odseka za viečo strojnega oddelka dosedanji po-verjenvk istega oddelka Zvonimir Milch--hofer, za kontrolorja in šefa postaje Plaški dosedanji šef postaje Medari-Draganič Viktor Mramor, za kontrolorja na postaji Su-nja dosedanji kontrolor na glavnem kolodvoru v Osijeku Anton Casl. — Vpokojeni so svetnik dravske poštne direkcije Maks Svoboda, administrativni uradnik dravske poštne direkcije Karel Lrbančič, uradnik pošte Celje Ivan Kebernik. uradnica pošte Ljubljana L Gabrijela Kamenšek. uradnik pošte Maribor L Ivan Majhen, uradnica pošte Ljubljana I. Emilija Gašperm, uradnik pošte Ljubljana II. Jakob Zavodnik, uradnik pošte Maribor II Franc Vavpotič. uradnica pošte Ljubljana IV. Ljudmila Mu-drovćič in glavni arhivar železniške direkcije v Ljubljani Anton Schneider. Iz državne službe je odpuščen z 1°. majem 1932 višji pristav kirrilmce v Mariboru Stanko Toplak. — Iz sodne službe, V pokojen je predsednik HI. skupine L stopnje pri okrožnem sodišču v Travniku Josip Požar. _ Letošnji ljubljanski vel esejem, ki se vrši od 3. do 12. junija bo tudi onim, ki so željni zabave nudil dovolj pestrega razvedrila. Zato bodo skrbeli autodromi, kitajska strelišča na žarnice, cirkus, v katerem bodo kot »umetniki nastopale bolhe, tobogan, gozdna idila, vrtiljaki, mrtvaška stena, po kateri bo kot po ravnih tleh vozil motor, Charleston-kolo in še mnogo drugih prvovrstnih atrakcij. Po sejmišču pa bo obratovala prava parna železnica seveda miniaturna z udobnimi vagunckl Ta IjobJjanskj moli .-»ratc- večer ra večerom bajno razsvetljen s tisoči in tisoči žarnicami. Plesaželjni pa bedo mogli tudi ob zvokih poskočnih metodu žara jati na prostem v baš za ta namen prirejenih plesnih odrih. V tem ljiibhanskem pratra bod» gurmanom na razpolag tudi vsakovrstne specijalitete. Zabavišče bo odprto dnevno do 2. ure zjutraj. — rz »Službenega trsta*. »Službeni list kr banske uprave dravske banovine« štev. 44 z dne 31. L m. objavlja navodila, kako naj se sestavi proračun državnih izdatkov in dohodkov s predlogom fmačnega zakona za leto 1^34-35 in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 41 dvorcih, svinjska rdečica na 32. steklina na 5 in v dveh primerih, mehurčansti izpuščaj goved na 3 in vranični prisad na 2. — Delomržneži. Banska uprava pro-daša za delomržneže Viktorja Stema. Viktorja Mirna in Antona Robana, pristojne v obč;no Loka. srez Maribor desni breg. — Razid društva. Kolo ju^oslovenskih sester podružnica Rakek se je po sklepa občnega zbora prostovoljno razšlo. — M al nar jeva koča pod Črno prstjo bo od L iuniia stalno odprta m oskrbovana. — FilateRstičua zveza. V nedeljo so v Zagrebu zborovali zastopniki fTlatclističnih društev iz Beograda, Zagreba, Maribora. Novega Sada. Suborrce. So m Kora. Dubrovnika in Karlovca. Slovensko filateristično društvo hE Ljubljane sta zastopala predsednik g. dr. Mirko GrasselH m tajnik g. Mu->inaT edino slovensko filatelistično glasilo -Kolektor« m njegovo po vsem svetu razpredeno organizacijo pa vodja tega krožka g. A. Pogačnik iz Štražišča pri K. Zborovanje je bilo sklicano zaradi že skrajno potrebne združitve vseh filatelističnih organizacij v naši državi m zagrebški sestanek lahko smatramo za ustanovni občni zbor Jugoslovenske filatelistične zveze, ker so bila na zborovanju sprejeta njena pravila, za predsednika je bil pa izvoljen v vsem filatelističnem svetu cenjeni filatehsticni strokovnjak g. vgen Derocco. tudi Slovencem znani nekdanji direktor ljubljanske železniške direkcije, za podpredsednika sta bila pa izvoljena predsednik Slovenskega rilatelističncea društva višji drž. tožilec g. dr. Milko Grasselli in predsednik Hrvatskega filat. društva g. major v p. Vilim Gregorčič, razen teh so pa v pripravljal-jem odboru za končno ustanovitev Jugoslovenske filat. zveze še predsedniki osta-ffh filat. društev. Ker bodo pravila za to važno filatelistično organizacijo gotovo kmalu odobrena, bo kmalu pričela tudi poslovati, kar bo gotovo mnogo koristilo ugledu in ceni naših znamk v inozemstvu. — Bojevniki rz svetovne vojne se snidemo na binkoštni ponedeljek 5- junija na žalostni gori pri Prese rju, kjer bo velik tabor. Spored je naslednji: L sv. masa ob 10-, 2. pozdrav udeležencem po predsedniku skupine Preserje g. Gašperju Rebolju, 3. govori (govorili bodo: bivši vojni ku-rat Bonač, zvezni tajnik Rozina, odbornik Kozina in bivši rez. poročnik Marinko. Sledil bo prijateljski sestanek bojevnikov. Vse bojevnike opozarjamo , da bo odslej vsako leto sličen tabor na Žalostni gori, in sicer vedno na binkoStni ponedeljek. Za okrepčilo je vse v popolnem redu preskrbljeno. Kdor želi tam prenočiti, naj to sporoči po dopisnici Skupini bojevnikov v Prese rju pri Ljubljani, da mu pravočasno preskrbi prenočišče. Posije naj tudi natančni naslov. Polovična voznina je dovoljena nale Pitane ajnine Makaroni, špageti in juhine zakuhe — Umetniška razstava portretnfh fotografov v Ljubljani bo prirejena na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 3. do 12 junija. V mogočnem razmahu fotografije se je tudi poklicni fotograf razgibal in si utrl pot v področje umetnosti. Nekaj agilnih fotografskih obrtnikov si je zamislilo razstavo umetniških fotografskih izdelkov, kjer naj bi razstavili prav vsi fotografi. Konstituiral se je pripravljalni odbor pod vodstvom Pogačnika Josipa, fotografa, ki je organiziral vse potrebno za to razstavo. Zbornica za TOI je na vso moč podprla to idejo, hoteč pripomoči k uveljavljen ju fotografov obrtnikov v javnosti in je dala na razpolago paviljon zavoda za pospeševanje obrti izključno samo za razstavo fotografij. Razstavljenih bo okoli 150 slik. raznih portretov, pokrajin, umetnih tiskov in drugih zanimivih del v fotografiji. — Razstavljajo ti-le: Pogačnik Josip in Ivan, Hibšer Hugon, Šmuc Joško, Kune Viktor, Kune Franc, Kolinskv Kari, Hudnik Franc, Mavec Jože, Mancini Tone. Bešter Veličan, Šlibar Minka, Kralj Franc, vsi iz Ljubljane. Pavlin Mila, Jesenice; Jug Franc, Kranj; Aparnik Franc. Kamnik: Blaznik August, Selhaus Janko, Škofja Loka; Dolenc Guido, Novo mesto; Pelikan Josip, Perissich Leo-poldina, Celje; Dornik Josip, Kočevje; VVeiss Stanko. Trbovlje, Pavlovčič Jakob, Brezovica; Bavec Vinko, Brežice itd. Razvoj fotografije bo nad vse nazorno pokazan v zbirki starih aparatov, objektivov m drugem primitivnem orodju, ki so ga fotografi uporabljali pred več desetletji. — Radio Ljubljana. Operetni večer ra-dioorkestra s sodelovanjem ge. Poličeve in g. Zupana se radi nenacipe spremembe programa (inozemski prenosi) oddaja v četrtek L julija od 21.30 do 22.15, na kar na*e cenjene radio poslušalce posebno opozarjamo. — Borza dela v Ljubljani žefi tri krojače in nosača za oskrbovanje planinske koče. — Prepovedane publikacije. Notranje ministrstvo je prepovedalo širiti v Zagrebu tiskano knjigo Bruca Hoppera *Kud ide Rusija« v prevodu Josipa Smodlake m v Zagrebu izhajajoči list »Krščanska škola št. 5<'. Razveljavljena je prepoved prodaje knjige »Govori i interpelacije dr. Nikole Nikiča, dr. Ivana Loneareviča, Lovre Kneževića, dr. Franje Grubera in Stjepana Valjavca*. — Konkurzl m poravnave. Razglašen je konkurz o imovini rvrdke »Triglav«, tovarna kisa. družba z o, z. v Kranju. Kon-kurzni sodnik je starešina sreskega sodišča v Kranju Jurij Gregorec, upravnik mase odvetnik v Kranju dr. Franc Zenko. Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Kranju 6. junija ob 9. Oglasitveni rok do 1. julija, ugotovitveni rok pri sreskem sodišču v Kranju 6. julija ob 9 Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini Snoj Franje in Snoj Terezije, trgovk v Ljubljani Prešernova ulica. Poravnalni sodnik sos Anton 'Avscc, poravnalni upravnik dr. Friderik Lukman, odvetnik v Ljubljani. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba št. 140 1 julija ob 10.30. Poravnalno postopanje je uvedeno tudi o imovini Stegu Milana, prokurista tv. Stegu in drugi, kom. družbe za strojno in električno industrijo Vič-Glince (poravnalni sodnik sos Anton Avsec, poravnalni upravnik dr. Jakob Mohorič. narok za sklepanje poravnave L julija ob 9. in o imovini Beneditkta Suligoja, posestnika m pekovskega mojstra v Toplicah pri Zagorju (poravnalni sodnik starešira sreskega sodišča v Liti ?i dr. Tomo Turato. poravnalni upravnik odvetnik v Litiji dr. Tosip SlihaT, narok za sklepanje poravnave pri sreskem <*odišču v Litiji L julija ob 9. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta spremneljivo tople j še vreme Včerai je še po vseh krajih naše države deževalo, čez noč so se na nebeške zatvornice končno zaprle in dopoldne smo imeli v Lrub-liani krasno vreme, ki smo si ga že tako dolgo želeli Da bi se le zopet ne skisalo Upajmo, da je dežja zaenkrat dovolj in da se bomo zdaj greli na solncii. Včeraj je znašala naiviSja temperatura v Beogradu 24, v Zagrebu in ^varajevu 22. v Slcoplju 21. v Mariboru 19.4 v Splitu 19. v Ljub liani 17 stonini. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7592. temperatura je znašala 11 stopinj. — Hčerka umorila mater. V vasi Podolje v Baranji je bil odkrit te dni strašen zločin, katerega žrtev je postala velepo-sestnica Katarina Patanova. Starko ao našli umorjeno v njeni hiši, zločina so pa osumili hčerko, ki je biki z njo sprta. Hčerka je namreč hotela, da bi mati prepisala vse imetje na njenega moža, česar pa Patanova ni hotela storiti. Z«to so bih' prepiri na dnevnem redu, naposled je pa Patanova hčerko zapodila od nSe, Včeraj bi se morala hčerka z možem izseliti — Nesreče. Marta Z, loietn* hčerka tkalskega mojstra iz Gaštaja pri Kranju, je včeraj popoldne zavžila neke praske, po katerih ji je postalo slabo. Nastalo je zastrupi jen je in so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnico. Ni še znano, če gre za nesrečo aH za poskusen samomor. V bohnV co so tudi prepeljali 40letnega dninarja Antona M od i ca iz Zaloga, ki ga je konj tako močno brcnil, da mu je razbil ves kolk. — Jurij Sitar, 571etni delavec iz Kleč, je včeraj doma po stopnicah tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo — 20 odstotkov popusta za časa vele-sejma! In sicer od L do vštevši 15. junija pri vseh nakupih v gotovini dobite pn tvrdki A. et E. Skaberae, Ljubljana — Ne zamudite te zelo ugodne prilike! Glej današnji oglas! 330-n Pri obledeli sivonrmenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne j»Franz Jose-fovece grrenčioe. V zdravniški praksi se »Prani Josefova« voda radi tesra posebno uporablja, ker napto odstrani vzroke mnogih poiavov bolezni. »Franz Jose-fova« crrenčica se dobi v vseh lekarnah, drofirerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —I j Na lahek način »služi« denar. Včeraj se je oglasila ciganka srednjih let v Debeljakovi mlekarni v Gosposki ulici. Ko je pospravila kislo mleko, je prosila prodajalko, naj ji dovoli izbrati ter zamenjati nekaj drobiža, češ, da potrebuje čiste kovance, ki jih namerava nekomu darovati. Prodajalka ji je rada ustregla, ker ni prepoznala ciganke, kajti ženska se je že po-meščanila. Ciganka je naglo izbrala nekaj drobiža pred prodajalkinimi očmi. Pozneje, ko je bilo že prepozno, je prodajalka opazila da ji je izginilo za 8 Din drobiža; spomnila se je podjetne ženske, a si ni mogla več poma *^iti. Toda kmalu po tem je prišla cigani-' zopet samozavestno v mlekarno, ker je njen tovariš v bližini na prostem brusil škarje. Prodajalka jo je trdo prijela in ciganka je brez posebnega oklevanja izročila denar nt-zaj, češ, »da se noče prepirati zaradi takšnih malenkosti.« —Ij Člane krajevne organizacije JRKD za XL in XII. volišče dvorskega okraja obveščamo, da bo dne 25. junija v Banjici pri Beogradu veliko manifestacijsko zborovanje naše vsedržavne stranke, V to s vrbo je glavni strankin odbor pripravil potrebno število vlakov ter bo vsakomur mogoče tega zborovanja udeležiti se proti brezplačni voznim. Zato pozivamo člane, ki se nameravajo tega zborovanja udeležiti, da prijavijo svojo udeležbo z dopisnico na naslov: Fajdiga Hinko. tajnik k. o, JRKD za XI. *n XLL volišče dvorskega okraja. —I j Krajevna organizacija JRKD za Vodmatski okraj vabi vse svoje člane m somišljenike na širši članski sestanek, ki bo v petek, dne 2. junija t L v gostilni pri ►Majarončku«, Stara pot 1 (poleg Leoni-šča). Na sestanku poročata župan dr. Dinko Puc in poslevodeči podpredsednik srez-kega odbora dr. Josip Cepuder Zaradi važnih informacij je udeležba za člane obvezna. — Odbor krajevne organizacije JRKD za Vodmat Pranja ne, pač pa krpanje Vam lahko pristedi »Hubertus« milo, ki ne vsebuje perilu škodljivih snovi. Zaloga v vsaki trgovini. Zahtevajte domač izdelek. —Ij Na birmo ostanejo najlepši spomin: ure, zlatnina katere kupite najceneje pri Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trg 9. —Ij Sezija špargljev! Vsak dan sveže domače žlahtne beluše dobite v gostilni pri »Slepem Janezu«. 329-n —Ij Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V sredo zvečer vaja mešanega zbora Pose čaj te redno pevske vaje. Odbor. —Ij Spored klavirskega večera gojencev prof. Antona Ravnika na drž, konservatori ju v Ljubljani: 1. Tajčevič: Marciale in Bartok: Mali komadi št. 17, 18 in 21: igra Žiža Peter. 2. Barvinski: Uspavanka in koračnica: igra Jug Majda 3. Schubert: Dva scherza: igra Bradač Zora. 4. Milojevič: Vieux Conte m Soir Melancolique; igra Adamič Bojan. 5. Beethoven: Varijacije v f-duru: igra Sonc Zora. 6. Reger: Iz mojega dnevnika: igra Menardi Pia 7. Chopin: Brillante variationen; igra Kane Pavla 8. Schumann: Andante in Varijacije za dva klavirja; igrata Menardi Pia m prof. Tone Ravnik. 9. Saint-Saens: Caprice A rabe za dva klavirja; igrata Adamič Bojan in prof. Ravnik Tone. 10. Rahmaninov; Fantazija. Noč. Ljubezen- Solze. Velika noč; igrata Kane Pavla in prof. Ravnik Tone. — Klavirski večer se vrši v četrtek 1. junija ob pol 7. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Vstop prost proti nakupu programa ki stane 2.— Dm in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. —Ij Za bodoči mestni muzej je daroval g. profesor A. S. zanimivo pripravo za iskanje zakladov, ki so jo stari Trnovčani uporabljali v te svrhe. Mestno načelstvo se g. darovalcu kar najprisrčneje zahvaljuje z željo, da bi se našlo med našim meščan s tvom še mnogo posnemal cev. —tj Zaključek obravnave proti komunistom. Na včerajšnji obravnavi proti zakoncema Kermavner, Gorencu in Mariji Grossing-er, ki so bih obtoženi po čl. 1, 2 in 5 zakona o zaščiti države, se je Ker-mavner zagovarjal, da njegovo delovanje ni bilo flegabao m da je dopisoval s komunisti le zaradi službe, dede sestanka na Stolu ie trdil, da o tem ni vedela njegova žena, ki je izpovedala enako. Gorenc je dejal, da je sicer že dolgo komunističnega mišljenja, da pa ni komunist. Grossingfer-jeva je povedala, da se je semanila z vodjo slovenskih komunistov na Francoskem le slučajno in da ni niti vedela njegovega pravega trneria. Pisala mu je le, ker jI je hfl vtefi. Sodišče je Dušana Kermavnerja obsodilo na 6 mesecev strogega zapora, obdoldbeDcJ so pa bdi oproščeni. ZVOČNI KESO »SOKOLSKI DOM c T ŠIŠKI (za mitnico). TeL 3S-87. FTA KINA in HINKO NUĆIĆ v fBmu krasnih posnetkov črnogorskih planin Predstave: danes ob 1S% in 20%, jutri ob 20^ Pride* Pride! Premiera rusko - poljskega vele filma »BEG V ŽIVLJENJE« —Ij Samari tanke, aamaritara krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani. V petek, dne 2. junija ne bo sestanka, ker ni dvorana v OUZ£> prosta, sestanek pa bo v torek, dne 6. junija ob 19. uri v OUZD. PrkiiteJ Vsi! —Ij Položaj na Barja. Ker je vso noč močno dežvalo, se položaj na Barju ni bistveno spremenil. Voda je samo za malenkost upadla. Tako je zabeležil vodostaj pri Iždci od snoči do davi samo 2 cm padca vode. Večina cest na Barju je še pod vodo, a so prehodi na Ilovico, Hauptmanco in v Crno vas že mogoči. Davi so tudi prvič prišli otroci v šolo na Barje, Popoldne bo začela poslovati komisija, ki bo proučila položaj ter ocenila Škodo —rj V petek ob 14. ari predvaja ZKD prenuero velikega, francoskega vojnega filma »Leseni križi«. Na to premiero najboljšega filma, vojnih grozot občinstvo ponovno opozarjamo. Film bomo videli v Elitnem kinu Matici. —rj protestni shod proti previsokim najemninam. Društvo stanovanjskih najemnikov priredi protestni shod proti pretiranim najemninam v torek 13. junija ob pol 19. uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Pridite brez Izjeme vsi na shod! —Ij Konj z vozom in ljudmi za vozil v Ljubljanico. Včeraj opoldne se je pripetila za Kunčevo tovarno pletenin čudna nesreča. Konj obč. svet in mesarja Franca Zajca se je začel naenkrat plašiti m pomočnik Matevž Bogataj si je zaman prizadeval ukrotiti ga. G. Zaje, ki se je peljal s kolesom za vozom, ni mogel zabraniti, da bi njegova soproga in pomočnik Bogataj z vozom vred ne zdrvela v Ljubljanico. — Iz deroče vode je prvi priplaval na površje Bogataj in hotel pomagati gospodarjevi soprogi, ki so jo valovi naglo nesli dalje. K sreči je prihitel na pomoč v bližini zaposleni delavec ValentinčiČ. ki je s pomočjo dolge deske potegnil gosno na suho, Bogataj se je pa rešil sam. Gospa si je zlomila desno nogo ra prepeljali so jo v Leonišče Konja in voz so gasilci potegnili rz vode. Ferdo Vesel otvori jutri veliko razstavo svojih slik v Kosovem salonu na Mestnem trgu št. 25. —Ij Bluze, ramo samsko perilo, torbice te rokavice najnovejše mode dobite le pri tvrdki Miloš Kamlčnik, Stari trg. Iz Tržiča — Potujoča kmetijska razstava pride v Tržič na binkoštni ponedeljek. Otvor j ena bo že ob %8, ko pride prvi vlak v Tržič. Na kolodvoru jo sprejme razstavni odbor, predstavniki vseh občin in vseh uradov. Z« šole so določeni časi, da se bodo lahko zvrstirj in natančno ogledali to zanimivost. Od strani kmečkega prebivalstva se pričakuje velik obisk, zakaj od vsega začetka se kaže za razstavo veliko zanimanje. Vstopnine ni. — Trupla triletnega Ivana Kosmača, ki je v nedeljo na nepojasnjen način padel iz dnevnega zavetišča na Skali v močno naraslo Bistrico, še niso našli. Čeprav so prebrskali že vse jeze in vse rake. Dečka tudi ni bilo mogoče rešiti, ker je bila voda tako divja in umazana, da ga je le par ljudi za hip videlo, ko so staTi na mostu pri Sv. Janezu m na Glavnem trgu. Tragična nesreča je globoko presunila ves Tržič. Iz Tr!H»ve!| Tabor bojevnikov na Kumu. Tukajšnja skupina Zveze bojevnikov iz svetovne vojne priredi o binkoštih na Kumu velik tabor vojakov iz svetovne vojne. Vodstvo trboveljske skupine bo skušalo prirediti ta tabor v velikem obsegu, srto je prosilo upravo železnic za polovično voznfno, da se bodo tabora lahko udeležili bojevniki rz oddaljenejših krajev Na binkoštno nedeljo popoldne bo na Kumu sestanek vojakov iz svetovne vojne m pozdravni večer. Na večer bo gorel velik kres m umetni ogenj. V ponedeljek dopoldne ob 10. uri bo bral mašo-za dušnico za padle tovariše predsednik trboveljske skupine vojni kurat v rez. g. Mirko Rate j. nato pa bo zborovanje vojakov rz svetovne vojne, na katerem bodo govorili tudi zastopniVi Zveze bojevnikov iz Ljubljane. — Tudi za ta tabor je dovoljena polovična voznina m bo potrdila o udeležbi in ostale informacije tovarišem bojevnikom izdajala posebna pisarna, ki jo je ustanovila trboveljska skupina na Kumu. — Zveza bojevnikov hoče tudi pri tej priliki manifestirati za svetovni mir. bratstvo, svobodo m pravičnost — Pri zabavi bo svirala steklarska godba iz Hrastnika. — — Popis radarskega prebivalstva. Prihodnje dni bodo organi občine pričeli s popisovanjem in zbiranjem osebnih in družinskih podatkov prebivalstva rudarskih revirjev. Popis vsega delavstva se bo vršil v čakalnici zapadnega okrožja Zglase naj se vsi družinski poglavarji (tudi samostoj-n j žene. ako vzdržujejo družino) in vsi samci, ki ne žive pri svojih starših v skupnem gospodinjstvu. Vsakdo mora prinesti > seboj člansko izkaznico Bratovske sklad-nice. Zglasilni dnevi so: za delavstvo zapadnega okrožja dne 31. maja in 1 junija od S. do 12. in od 15. do 19. ure. Za vzhod ni obrat in dnevni kop Neža dne 2. junija od S. do 12. m od 15. do 19. are za vse ostale obrate incL podjetje Dukie pa dne 3. junija od 8. do 12. in od L5. do 19 ure. Nihče naj se popisovanju ne odtegne, nasprotno naj se gre popisovalnim organom na roko pri tem važnem delu, da se bo mogel izvršiti popis čim natančneje, ker je to v interesu rudarskega delavstva. — — Za kolesarje. Županstvo razglasa, da se morajo lastniki dvokles (biciklov) čdm-preje zglasrti na občini, kjer prejmejo vozne izkaznice, Vsak vojni obveznik naj prinese s seboj tudi vojaško izkaznico (iz-pravo). Iz Celja —c Okoliški občinski svet bo imei danes v sredo ob 18. redno sejo v občrneiti pos-vetovalnlci na Bre«n. Seje se bodo udeležili tndl nedavno novo imenovani občinski o vasjo se je zapeljal karr cel breg nekaj metrov navzdol z 'drevjem in trt jem. fc vse stoji ki uspeva dtelje kot prej. Pri TS. čuvajnici za šnubelam se je železnflfca proga nekaiko meter na široko razlega, da jo morajo temeljito popr&vJiJaJtl. Je že v dera. Z Jesenic — Borba za vsakdanji krah. V zadsujih tednih se zopet onaža izrodmo močan obtok delovnih moči na Jesenice. Od v«eh strani prihajajo semikaj mladi le krepki Idudje v nadi, da tu dobe delo to zasfružek. Toda malokateri je tako srečen, da dobi tu zaposlitev, ker je na Jesenicah revnih mmogo nrindih ljudi brezposeinih, V tovarni K*ID se je pred kratkim ustanovil poseben urad za sprejemanje nov* delavcev, v katerem se je off-felasilo že nad 3O0 ljudi, a sprejetih bo morda v prfhododih mesecih le mamjfte fttevfto in le, ee se bo obratovalo v porinem obsegu. IV) dogovoru tukajšnjih delavskih organizacij s podjetjem se bodo sprejemali v prvi vrsti taki, ki so v tovarni že delan ta so priŠU od vojakov, v drugi vrsti oni, ki 90 MR reducirani to ki so tu doma to jim je de4o v tovarni ertlna moftnost preživljanja, a končno bi prišli na vrsto sele omi, ki so doma iz drogih krajev. Tudi s-tavbna aeao-na je letos pri nas v potonem zastoću. V zadnjih letih se je v našem kraju gradilo letno od 20 i o SO hiš, a letos se gradita le *ve, nekaj pa se jth bo adaptiralo to povečajo. Da se tako rnaJo gradi, je vtfrok ta, da ni denarja odmosno se ga težko dobi H denarnih zavodov, pa tudi potreba trrat±-nje stanovanjskih hi5 ni več taiko vettka kot zadnja leta, ker je sedaj stanovanj ta obrtnih lokalov za potrebo dosti aa raa-poLago. Isogledi za delo so torej na Jesenicah zelo majhni in narj vsak dobro premisli, preden se poda na pot, da si prihrani čas to denar ta voftnjo. Iz Kranja — Dijaški koncert. Koncert, ki ga je priredila realna gimnazija 1 svojrrrri gojenci v nedeljo dopoldne, je napel najlepše. Zadovoljil je umetniško pa rodi število občinstva je bilo velika Nastopn* je Šolski orkester, mladinski zbor, dijaški mešani zbor m posamezniki. Vse točke sporeda so bile dobro izbrane in vestno rmŠtiHifrarje. Ako primerjamo to prireditev s koncertom v lanskem letu, moramo odkrito priznati, da se umetniška stopnja programa m izvajanja razveseljivo dviga. Trud, kd ga je položil g. prof. Svikaršič v študij, ni bil zaman. Odobravanje občinstva in mladine po vsaki točki je brJo veliko in odkritosrčno. To naj mu bo plačilo in zadoščenje za ves trud pa tudi kažipot za nadaljnje vztrajno delo. »ICdor nima odprtega srca in razumevanja za lepoto glasbe, temu je odvzeto mnogo lepega in plemenitega v življenju,« je pravilno poudaril g. direktor dr. Dolar v pozdravnem nagovoru. Res je to, zato ni noben trud prevelik, da vcepimo m vzgojimo navdušenje za glasbo v Še mlada srca ki nam bodo zato hvaležna vse življenje. — Obdaritev revnih mater. Včeraj popoldne je obdarilo Kolo jugosk>venskih sester v Kranju 25 revnih mater z denarjem m potrebnimi živili. Obdaritev je omogočil izkupiček, ki ga je donesel materinski dan M. t m s prodajo cvetic m srčkov. Odbor se najlepše zahvaljuje vsem darovalcem. — 2 u pni zle t. Za Bmkošti se vrši XIX. zlet župe Kranj v Kranju. V nedeljo 4. junija dopoldne so tekme za člane in članice, popoldne za moški m ženski naraščaj. Zvečer ob 21. bo akademija ki se bo vršila v primeru lepega vremena pred Narodnim domom, sicer v telovadnici. Ma programu so izbrana toči na svojih akademijah v tekočem letu: vse točke bodo prvovrstne. V ponedeljek dopoldne bodo skušnje za člane, članice, moški m ženski naraščaj. Ob pol 11. je zbor vsega članstva za povorko, ki bo ob 11. m jo bo zaključil pozdrav pred mestno hfšo. Z opoldanskim vlakom pride deca, ki ima nato skušnjo. Ob pol 16. je nastop vseh oddelkov in vojaštva 1. planinskega polka iz škofje Loke, ki bo izvajalo posebne vaje s planinskimi palicami, pripravljene za pokrajinski zlet v Ljubljani. Sestavi jah je br. Janko Potočni • h nastopajočih bo po prijavah vefiko. Samo vojaštva bo okrog 600. Nastop se bo vriSl na novem letnem telovadSšcu kranjskega Sokoiskega društva. >8LOVBN8KI M A R O E c, spa je ta tvoja pokorščina. Luiza je poskusila zajecjati neka: v opravičilo — Gospa. — je dejala boječe, — vaš sin.. mi je svetoval, vkieč me tako utrujeno... — Ah, torej ta pokveka' — je za-remacila Frochardka. — vedi, lepotica, da ima samo en Slove* tu pravico ukazovati... ki ta človek je mog* Jakob, moj brgelček; 00 je gospodar nad vsemi v tej hiši. Oorje tis-Hn, ki bi poskusili upreti se mu! Ln z nenadnim izbruhom ma^erm-ske liubezni je pripomnila: — Jaz ga rada ubogam... Slepa si.ota je odgovori.a prestrašeno: — Nikar se ne jez.te, gc^oa. Doslej seveda še nisem mogia prav '>ce-n-ki jsiuge, ki ste mi jo storili; toda zag tav"ia~r. vas... ko b jjr, tako sreč-a, da najdem svojo sestro ... — Dobro... če čakaš samo na to, da oceniš . mojo usmgo ... — Kaj hočete reči, gospa? — Da ovm frneia dotlej dovo'j časa, da strolmim v zemlji, du'ica, — se je zasmejaa Frochardka. — a po tem nič preveč ne hrepenim. Luiza je od strahu prebledeia. Z drlnečim glasom m plaho je vprašala: — Kako gosipa, vi torej nimate upanja? — Upam, da mi boš dovolila voditi te tako, kako«r znam jaz, — je odgovorila stara beračica. In srdito je nadaljevala: — Danes sva imel! smolo, taMi drw si ne želim več... Jajkob "bi ne dobri svojega denarja, ki ga pa mora imeti.. kajti sicer ... povem ti samo ... — Ne razumem vas... — je dejVa Laiza presenečeno. — Ker ti je treba položiti vse na ddam, ti pa položim, dušica... Najprej ti moram povedati, da ne moremo rediti tujega človeka zastonj ... — Zdaj pa že razumem, — je vzdih-nila Luiza; — toda vi sami ste vendar taiko ljubeznivi... — Pasja dHaka, če ima človek dobro srce, ne more gledati bede, ne da bi si prizadeval lajšati jo ... — O, gospa! — je vzkliknila Luiza sklenjenih rok, — saj vam pa rudi bova s secro od srca hvaležni — — Hvaležnost!... Za to ne prodaja niti mesar, nifti krčmar, in če mi moreš ponuditi samo ta denar, se bo treba ozreti po drugem bankirju, dušica. — Zaenkrat ne morem, gospa.«. — Jaz pa ne morem čakati! Luiza je zadrhtela. Kaj so pomenite te besede, ta preteči in osorni glas? ki boječe je dejala: — Saj sami dobro veste, gosta, da nimam denarja. Sestra je vodSa najino skupno gospodinjstvo... — Nimaš denarja, praviš? Dobro. S tem pa še ni rečeno, da bi ga oe mogia zaslužiti. Te besede je izgovorila Frochardka napol jezno, napol porogljivo. — Zaslužiš ga, — je ponovila, — in dovofela si bom preskrbeti ti v to potrebno sredstvo. — Edino sredstvo, kako bi se vam mogla oddolžiti, gospa, je najti mojo sestro; a da doseževa ta cili, — je pripomnila Luiza živahneje, — mi ne bo noben trud prevelik, poguma mi ne bo manjkalo: z jutranjo zarjo bom na nogah, oblečena, pripravljena slediti vam povsod___ povsod, kamor me boste hoteli voditi... O, ne bojte se, da bi še kdaj potožila, da sem utrujena ... Ne bojte se, da bi ne mogla hoditi z vami po mestu, po vseh okrajih, kamor se vam bo zdelo potrebno usmeriti korake. O, kaj vse bi storila! — je vzkliknila k nebu povzdignjenih oči, — kaj vse bi poskusila, da bi zopet našla Henriko! Nekaj mi pravi, da jo najdeva. Zdelo se je, da čaka podHa babura samo ugodnega trenutka, da zada svoji žrtvi zadnji udarec ... Luiza ji je kmalu dala priliko. Vsa upatrja^Fbo 1 no sesijo, je d pod vtisom upa*rja.^K^ bo famaiu nas%a svojo ljubljeno sesflW, je dejala: — Z vročo prošnjo se obračam na vas, gospa ... — Saj nisem bo«, — jo je prebila beračka. — Toda ttsrrdfifti ste se me in trpam, da mi ostanete naklonjeni. — No in kaj bi rada? — Gospa, prosim vas, da nri dovo-Me obleči jutri obleko, ki sem jo imela na sebi. ko sem prišla k vam. — Čemu ti pa bo? — je vprašala Frochardka. — Olej, glej, koketirati se n je zahoteio. — Ce žeftm znova obleci svojo obleko, mi narekuje to bojazen, da bd me Henrika od daleč ne spoznala v teh capah, ki ste jSi fa^ofifi nav4cčl name. — Kai zdaj hočeš Se KiMt/M j*L\ rnojo zalogo obleke, — Motite se, gospa. —Dovolj Je teh nenmnosti... Nimam rada, če mlati človek prazno slamo ... Moja navada ni ovijati besede z vato... In opozarjam te znova, da potrebujemo mnogo denarja, vtsak dan ga potrebujemo, m ti nam ga boš pre-skrbovafa.. — Jaz — Da, tf! Mar nt ta> tvoja doižnost, ker sem te sprejete pod rtreno in ker prt meni tudi ješ? m ne da bi čakala, da presenečena Luiza zbrala svoje nrisfi, le nadaljevala FTOchardka že kar odkrito: — Ne dovodim ti več tenuhariti, slišiš. Z jutrišnjim dnesm odJožžš zunanjost gospodične m svoje manire meščanske hčerke. Ni treba, da bi Ondje rrrisitE, da sem te nteradinjstva in družinske sreče. Statistiki so se obrnili na neko ženo, ki je že 20 let omožena, ima šest otrok in živi s svojim > sta rim« se vedno v srečnem zakonu. Pa so i o vprašali, koliko poljubov je dala približno v tem času. Dama je pormslila in odgovorila, da da vsak dan 8 do 10 poljubov možu in otrokom, statistiki so pa brž izračunali, da znese to v 20 letih zakona 72.000 poljubov. 2ena je tudi povedala, da zakrpa vsak dan povprečno štiri pare nogavic in statistiki so izračunali, da jih je zakrpala v 20 letih 28.000 parov. Pogovor je nanese! tudi na postiljanje postelj in računi so pokazali, da je postlala posteljo 29.000 krat. Statistiki so že hoteli vprašati ženo, kolikokrat je pomivala posodo, iztepala preproge m prala perilo, pa jih je predsednik komisije zadržal. Počaka jmo, mladih deklet bi ne navdušili za možitev, če bi začeli obravnavati te stvari, ostanimo raje pri poljubih, — je mernl predsednik. Najbrž pa todl s term" podatki zanimanja za zakonsko zvezo ne bodo povečali, saj krpanje nogavic to, postiljanje posteri rodi ni posebno prijetno. Postani in ostani član Vodnikove drtf'Itn*! za počitnice prihranite — ako nabavljate pri nas za letna oblačila SVILO TRUPIGA1L ANGL. FRjESCO itd. Oglejte si naše izložbe in ogromno zalogo, Posetite nas — prepričajte se NOVAK - LJubljana Kongresu4 trg št. 15 (nasproti nunski cerkvi) VELIKE GALOPNE IN KASAŠKE DIRKE za bi n k oš ti 4. in 5. junija ob tiri na vojaškem vežbališču pri Dev. Mar. v Potjo pri LJubljani. Tekmovali bodo najboljši plemenski konji. SKUPNE NA GRAM: Dtn 50.000.— Za binksštl nuđi konfekcijska, manufakturna in modna trgovina JOSIP OLUP, LJUBLJANA Za birmance in botre Velika zaloga moškega perila iz lastne tovarne ,TRIGLAV Sprejema se blago tudi v izvršitev. Trgovski prostori: STARI TRG % POD TBANCO 1 bi Kolodvorska 8. Svetovno znani eksperimentalni psihograf olog KARMAH V Ljubljani. Obiske sprejema od 10. do 12. in od 3. do 7. ure v hotelu »SOČA«. Odgovarja na došlo korespondenco. Preproge «8 hodnike Navadna tkan ina Vas obleče »Tin poteg bega še A. Žleoder, Mestni trg 22 Želite li slišati resnico? Iskreno m točno na popolnoma znanstveni bazi vam daje analizo vašega življenja in napredka samo popularni in nadarjeni graf olog in okultist Paul Gutville« Emonska cesta 10 (pritličje), bliza Napoleonovega spomenika. Na povabilo gre na dom enako za 30.— Din. Revnim daje popust. — Shranite ta oglas tudi aa vade znance, 2454 DOBRO PISARNIŠKO MOC sprejme firma Franc Zora d. s o. z., Ljubljana VII, Lepodvor-ska cesta 23. — Vložiti pismeno ponudbo. 2455 POZOR! POZOR! Tam prav blizu magistrata, ob cesti hiša mi stoji, čujte, to ni vest kosmata, da v hiši tej se vse dobi. Dobro vino m jedača, črni krah in pa pogača. Ta sladka se, in drug obira zraven, godba krasno svira. — Se priporoča — CfgMc, restavrater >Pod >Skalco«, Ljubljana, Mestni trg št. 11. 2458 Čevlji na obroke „ALVA" LJUBLJANA, Sefenburgova 4 V VSEH KRAJIH IŠČEMO ugledne osebe, ki bi posredovale INKA SO ENT PRODAJO manufakturne^ blaga in konfekcije na obroke. Pripravno za občinske tajnike itd. kot postranski zaslužek. — Ponudbe na upravo >Slovenskega Naroda« pod >Ihkaso 2396«. NEKAJ KOLES pod ceno prodam. — Ljubljana, Dvofakova ulica 3fl. 2395 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. 11/1 SAMSKI MAIER vojaščine prost, dobro verziran v poljedelstvu, živinoreji in sadjarstvu, želi odgovarjajoče mesto. Ponudbe na naslov: Ignac Geiser, Bratislave!, Po-lenšak, Moškanjci pri Ptuju. 2423 TUDI NARAVA MENJA OBLAČILO Ljudje sledimo njenemu primeru. Samo s to razliko, da ml izbiramo. Velika izbira staro-znane tvrdke R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije, vas bo presenetila. Veselilo nas bo. ako nas počastite z obiskom LEPO OSTRIŽEN BOSTE, afco se stri žete v brivnici hotela »Slon«. *7/L Vino čez ulico 1 Din > » > > > > > > Štajersko belo Bizeljsko rdeče Cviček Rizling Ia Burgundee beti Jafeolčrdk Žganje: Troptnovec pristni 50% Slivovka pristna 4»% Rum fini čajni 40% Pri večjem odjemu primeren popust. Nudim vam tudi svoja prvovrstna desertna vina, šampanjec, konjak, likerje ter raznovrstno garantirano pristno žganje po konkurenčnih cenah in se priporočam S, J. JERAJ, Sv. Petra c 58. 24 Užitek boste imefi, ako si privoščite v kavarni „METROPOL" X deci finega brizganea za 3 in pol Din in prepričali se boste, da je to isto kot najboljši šampanjec« Specijelni entel oblek ažuriranje, predtisk.. najhitrejša postrežba, naitmejse de*o prt Matek & Mikeš Lfabljana poleg hotetn Štrukelj Vezenje raznovrstni b monogramov, perila, zaves, pregrinjal^ mtlanje, izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — nainižje cene. ŠPEDICIJA vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno ki po najnižji tarifi. Revizija po ojeg deklariranega blaga in vse informacije bvespiateo. e. 33 (nasproti nogpfl LJUBLJANA PR£VAŽANJ£ vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri m sedem ton nosilnosti. Tetef. InteraritMa 21-57 Ms«arvtam% e. 9 (nasproti tovornega kolodvora) 159 limfni n Josip Zupančič. £& >NaredDO ;: Fran «ei Usta: Oton Chrtstot. — Val v LJubljani.