1891 Petintridesetletni Jubilej 1926 (the oldest and most; popular slovenian Kewspapeh in united. states oe america. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI »najstarejši« in najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah 'ameriških. ŠTEV. (No.) 44. chicago, ill., petek, 5. marca — friday, march 5, 1926. i«« letnik xxxv, °va vlaka sta skupaj trčila, sprevodnik mrTEV. — veliko ranjenih je bilo v pasti med maso razdejanih vozov. — zdravniki so prišli takoj na lice mesta. ^Chicago, III. — Na 68. cesti ■le zgodila velika železniška esreča. Premik ni bil pravilno Stavljen, kar je povzročilo, t'3' asta Illinois Central in Michi-n Central zavozila na isto In ° in skuPa-1 trčila. Sunek je bo« 'J silovit, ker sta oba vlaka vo-J®".2 veliko hitrostjo. Oba stro-prvi vozovi obeh vlakov o razdejani, da ni druge-^ kakor kup razvalin. Potniki 'linois Central, kateri niso j '^ežko poškodovani so zlezli . e toase, težko ranjeni so pa P' 0r*li Čakati na rešitev, ki je ' bija takoj pri rokah. . o življenje sta prišla dva n^ka in sprevodnik Illinois ,sil >ži nJ> Ja in entl'al vlaka ki je izdihnil v "4tr* • Ij* .t! °ciu reševalca, ko ga je iz- kel izpod razvalin. Nad 20 W , ranjenih, nekatere ta- da ni upanja, da bi .jjjpfrvniki in strežnice so bili tiC v113- mestu in nudili prvo nesrečnežem, katere so ^Speljali v bolnišnico. , _ - .. . r> .... , , . 11: k>iiik Willis Chapman in1 fka' dobl" $ John Ruti, ki sta bila! ^ svoja mesta pri hgmem sve- iu Michigan Central vLa- MEDNARODNA POLITIČNA KRIZA. Pristop Nemčije k ligi, katera bo dobila tudi permanentni sedež v liginem svetu, ni po volji nekaterim državam. Pariz, Francija. — Prihodnji pondeljek se bo vršila v Ženevi izvanredna seja, na kateri se bo sprejelo Nefhčijo k ligi narodov, kar je pa izzvalo mednarodno politično krizo. Poročilo pravi, da se vsi večji evropejski listi bavijo s to zadevo in jo vsak po svoje komentira. Državniki in časniški poročevalci iz vseh krajev hitijo v Ženevo, hoteli so že pre-napoljnjeni. Kakor že poročano, Nemčija bo n<*va članica lige narodov. Dobila bo pa tudi permanentni sedež v svetu lige, kar pa nekaterim ni prav. Gre se sedaj zato, ako bodo tudi Polj- ekspertke odtiskov prstov. _ KRIŽEM SVETA. — Montreal, Que. — Od tukaj poročajo o silnih potresnih sunkih, ki so napravili veliko strahu med prebivalci. Škode ni bilo nobene. — Chicago, 111. — Veliko' nesrečo je preprečil s tveganjem svojega življenja policist Joseph Carroll, ki je na Madison in Wells cesti ustavil par splašenih konj, ki sta dirjala po ulici in povzročila veliko strahu med pasanti. Polcist je skočil pred živali in jih ustavil. — Moris, 111. — Ogenj je izbruhnil v trgovini s čevlji pri \W. Sparr. Poslopje je uničeno, škoda je cenjena na $40,000. Kako je ogenj nastal ni znano — Los Angeles, Cal. Iz Jugoslavije -o- radikali so popolnoma jasno odkrili svoje na-mene, ki jih imajo glede dalmacije, bosne in hercegovine. — druge zanimive vesti. Dve struji med Radičevci. I Žrtev lovske nesreče. * Belgrad. — Radičevo agita-j Dne 1. m. m. dopoldne je po-cijsko potovanje po Bosni, Her- slala oglarjeva žena Barbara cegovini in Dalmaciji je imelo brez dvoma to dobro posledico, da so radikali popolnoma jasno odkrili namene, ki jih imajo glede Dalmacije, Bosne in Hercegovine, katere smatrajo za popolnoma velikosrbske pokrajine in da ne bodo o tem velikosrbskem značaju dopustili nobene debate. Pa tudi Radič je ponovno dokazal, da je El- njegov sporazum zelo šepav in Slika nam predstavlja Marion Greene in Lauro Kaye, ekspertke odtiskov prstov v državni službi. One so članice na novo organiziranega društva ekspertov odtiskov prstov, v katerem so samo državni uslužbenci. vsKl pr°' ce Evf| M cev Ito^baš v zadnjem trenotku,| v'dela, da je nesreča ne-' Nil; "a, skočila z vlaka in si i! Si v^enie- Trenutek po ij)/ bil že stroj kup razva- m ^Ujiek je bilo slišati daleč lot^i- Ljudje iz bližnjih hiš tia'Vj prihiteli poizvedovat, ■ wAo?ri So tudi nudili svoio o1 * Pri iskanju ranjencev v i-ilr bi! Sreča J'e le bila' da :tsK; e ^ ® v Illinois Central vlaku, m ;iV k I CA 0 Potnikov. Jlc:oi^A KRALJEVA DVO-* 2 LETALOM PREKO h ATLANTIKA. Z' Francija. — V kratil \ ^erava španski kralj JJ [ty^0 in kraljica Victoria, iH0.a soproga, z majorjem Pranco, španskim avi-gi \ \ poleteti z aeroplanom 51 I V jj ^antika v Argentino. SkU^o8 Aires se na prihod P kraljeve dvojice že K0 i)0 letalo z vi- ^J^anskimi gosti pristalo 'ni. bodo argentinski \,>ščali rože na kralja S^'1100- Kraljevo dvojico Ubijal tudi gen. Primo in ot°\ P' ^ t* ?r0Vi ^Sft SKOPALI PREDOR, u pRlŠLI DO PLENA M Chika- J Čff i w v kXdv ' N. Y. ltl so zviti, a, jih new- J«tovi'eko^0' Poročajo, da Pt»lje Preobrnili pet ton kS j,, ;l. «0 se izognili na-\ °tl tatovom (burglar Ž%J PliŠli pod zeml*° v % ' Klugmans Sons, Inc. i 11 ter odpeljali ne- S00- 8,1 v ta namen vzeli ^ ^ur 8to-iečo trgovino V 1)11 '■>() ^evb'ev globoko, \ ^ ptig,.ževljev vodoravno, ' svojega name- ine v vredno- .....■ - celo oporacijo. tu. Ta tudi Kitajska in Belgija se potegujeti za permanentni sedež pri ligi. Velikega pomena je za državo, ako je članica sveta lige narodov. Vsi odloki morajo biti sprejeti enoglasno, ako le en gh\s vetira — je odlok ovržen. Zato se p.a vse države tako potegujejo za to mesto. Svet lige narodov se sestane najmanj štirikrat na leto in je izvrševalni organ lige. Kakor je bilo prvotno določeno, bi obstal svet iz peti permanentnih in štirih začasnih članov. Začasni člani bi se od č.asa do časa menjali. Že ko se je liga ustanovila, je biio rečeno, da bosti Nemčija in Rusija, ko pristopite k li-J gi, postali tudi članici sveta. S; tem bi se pa tudi moglo pomnožiti članstvo začasnih. 1 Kakor še čuje, Francija še vedno podpira Poljsko v svoji zahtevi po permanentnem sedežu, za kar ima svoje interese, namreč, da bi imela protiutež anglo-nemškemu diploma-tičnemu vplivu in svoj vpliv povečala. Naravno, da ima glede na to, tudi Anglija svoj vzrok in nasprotuje Poljski. Kakor danes cela stvar stoji ni nič kaj razveseljivo. Vsaka država ima kžl<šnc svoje zahteve, katere pa niso po volji drugim, tako zna nastati še velika zmešnjava, predno se bodo razšli državniki od gori i-menovane seje. -o- ROPARSKI NAPAD. Chicago, 111. — David Fee-ley, star 42 lot, 7 East 23rd St. je šel po iffici, ko mu neki neznani avtomobilist reče naj k njemu prisede, kar je tudi storil. Ko pa sta prišla na samotno ulico, je neznanec po glavi udaril Feeleya in mu vzel denar, nakar ga je vrgel z avto-j.a, kjer so ga našli ljudje. Takoj sb ga odpeljali v bolnišnico, kjer je povedal kaj se je z njim zgodilo, nakar je izdihnil. AMERIŠKA NOTA MEHIKI,, Državni tajnik Kellogg je izročil mehiškemu poslaniku noto, katere vsebina je spravljiva. — Mehika mora plačati Amerikancem odškodnino. mer Copenhaver, je nedavno da l'e takšen, kakršen je bil prišel iz Chicago semkaj z na--sporazum s Pribičevičem, ki je menom; da bo kuhal žganje in moral sv°j° hlapčevsko vlogo ga prodajal. Pri prvi kuhi ga »a znani na2ln odigrati. Radije pa doletela nesreča, kotliček čevi g°-von so zel° nepremišlje-je eksplodiral. Copenhaver je m in nepolitični. V vseh krogih zaclobil tako težke opekline,!80 izz.vali 8Plo8n* obsodbo, ne da je istim podlegel Pavlic, omožena Krebel, iz Rajndola, svojega 17 let starega sina Franca v Gorenji Mo-zelj na pošto. Ko je Pavlic o-pravil svoje delo, je odšel v t. zv. šumo "Staudach," da obišče svojega očma, ki je pripravljal tamkaj drv.a. To mu je bilo v pogubo. Lovca Matzele in Josip Kraker sta tamkaj zasledovala divje lovce. Očividno v zmoti je eden izmed lovcev sprožil puško in je krogla zadela Pavliča naravnost v glavo, tako da je na mestu izdihnil. -o- Smrt stoletnega Hercegovinca. Te dni je umrl v Hercegovini samo v radikalnih, temveč tu-' v Pologu nad sto let stari Iler- Chicago 111 _ Šerif Ed- d' v radičevskih. Veliko pozor^ cegovinec Peter Maričič. Vsi Washington, D. C. — Ameriška vlada je poslala Mehiki zopet noto, s katero je obnovila reševanje diplomatičnega spora z Mehiko, ki obstoji v temu, da je mehiška vlada uvedla novo postavo, katera je v kvar inozemskim lastnikom, kateri imajo svoja posestva v Mehiki. Noto, katera je spravljive vsebine, je državni tajnik Kellogg izročil mehiškemu poslaniku Tellez-u, da jo bo oddal svoji vladi v Mex-ico City. NAPAD NA STAVKAJOČE Policija in gasilci so bili poklicani, da so razgnali množico stavkajočih tekstilnih delavcev v Passaic. —o— win Ahlstrom je prišel na sled nost ie vzbudilo, da se del ra-zaroti med jetniki v Lake okra- Pevcev približuje radikalom ju jetnišhici, ko so hoteli po- in da °bsoja Svojega načelnika, begniti iz ječe s pomočjo neke- z R"dičevim govorom se bavi I ga pomagača, ki je izven ječe. vladno, kakor opozicionalno — Terre Haute, Ind. — Tu- časopisje, kaj je umrl bogataš Martin A. 1 Glavni or^an radikalne stran- m , . Sheets. V svoji oporoko si je ]ke "Samouprava" se v obsir-Passaic, N. j. — Tukaj se, izvo]n> da mu moreio tapeija.;nem članku bavi z Radičevo a-nahajajo tekstilni delavci iw ti y nie}i:ovo grobnico telefon in gitacijo, polemizira z Radicem stavki. V torek popoldan so se eiektrično lug> Komu bo tele. in mu daje ostre nauke. Poleg Zlata poroka. V frančiškanski baziliki Matere Milosti v Mariboru sta v nedeljo, dne 7. m. m. praznovala Jakob Belšak in njegova žena Ana, roj. Kranjc, zlato kjer delajo stavkokazi. 65 po-' j star 21 let* je bil name- ri' da m°ral za tako svoje j poroko. Jakob Belšak je bil ro-1 i cist o v je dobilo nalogo, mno- stu ]<0 se je avto v kate delovanje nositi posledice. Ra-jjen 1. jul. 1853, žena Ana pa " " rem se je vozil po ledeni cesti^ Riževa akcija radikale vedno (22. jul 1852. Poročena sta bila 1 1 * ' " Tr —1 « «« n J • 1. 1 . «« ^ «« m ___J « • M » rt ^J A I 1 A 1 1 U T i. prekucnil na ovinku. zbrali, kakih 2000 po številu,; foniral> porogilo v bližini Botany Worsted Mills,' ne pove. Dubuque, la. — Lynn. i tega "Samouprava" ugotavlja, da je Radič nelojalen in ga sva- njegovi sinovi in hčere so že pomrli, nekateri od njih v visoki starosti. Maričič spada med one redke Hercegovince, ki so se v svoji zgodnji mladosti naučili pisati in brati. -o- žico razgriati. Poslužili so se količkov in bomb, ki povzročajo, solze. Nič ni pomagalo, delavci, ki niso nič hudega nameravali, se niso podali, ampak mirno stali na svojem prostoru. Poveljnik policije je u-videl, da ne bo nič opravil s Tukaj so a- priznal, da je on izvršil umor, za katerega je obdolžen svojimi ljudmi. Pozval je gasil-Kopija note je pa tudi bila*po- ce, ki so takoj prišli in neNgle-slana našemu poslaniku v Me- de na ženske in otroke, ki so hiki, 'Sheffieldu. | bili med množico, so namerili Predsednik Coolidge je opti-j cevi in spustili vodo Naravno, s(jn nft E „ cegti in 5th ave mističen in pravi, da m povoda| da sitemu niso mogli ustavlja- s() neznani tatovi ukradli tri za vznemirjenje, vse se bo zle- ti, bezali so v neredu, vec žensk — Gary, Ind. ........ , . retirali Emory Woodward-aJ besed- Cel° "ie»ovo ak,C1-10 «d" 'katerega so oblasti iskale že; kl'ito nazivajo izsiljevalno. Katri leta. Obdolžen je dvojnega dikali Pravijo: "Radie je vec-umora. Woodward je star šele1 krat z nenadnimi udarci dose-23 let in je takoj pri aretaciji1 gotove uspehe. Sedaj oci- bolj vznemirja. Kadar radikali,na predpustno nedeljo 1. 1876. govore o Itadičil, ne izbirajo j pri Sv. Andražu v Holozah. imata štiri otroke, vse preskrbljene. Sedaj bivata v Mariboru, Mlinska ulica štev. 47, pri svoji vnukinji. -o-- Umrli so v Ljubljani: Puchler, sodnikova S. Klara Mar- pa končalo. Državni tajnik] in otrok je bilo pohojenih, le Kellog in ameriški poslanik v'čuda, da se ni kaj hujšega pri-Mehiki Sheffield, sta drugač-, petilo. Policisti so postopali, nega mnenja, kajti nova mehi- kakor bi bili obsedeni. Kjerko- vidno pripravlja nov glavni u darec, za kar je proračun pri- Amalija New York N Y — Iz tr- merna prilika. Zato potuje po vdova, 69 let govine na Barton Price & Wil-1 Bosni in Dalmaciji, da bi se vr-!jeta Marinčič usmiljenka, 55 tli tivrv I nil kot zaščitnik dosedaj zane- let. — Adolf Radi, ucenec, 12 marjenih Dalmatincev, Bošnja- let. — Julija Podkrajšek, dni- ška postava je nevarna amen-! ški lastnini Amerikancev v Mehiki. Mexico City, Mehika. — Tukaj se je vršila seja tozadevne komisije, na kateri so razpravljali o odškodnini, katero zahteva Amerika za 15 Amerikancev, ki so bili umrojeni leta 3916 v Santa Isabel po Francisco Villa in njegovi bandi. Sklenilo se je, da se zahtevana odškodnina prizna prizadetim, že zato, da se ta spor mirnim potom konča. Poroča se tudi, da se je vršila konferenca . zastopnikov oljnih kompanij z industrijskim departmentoni glede na regulacije nove oljne postave. Kakor se sliši, se je prišlo do sporazuma in so lastniki oljnih vrelcev zadovoljni. Me«ec marec je mesec katoliškega tiska. Kaj boš torej etoril(a) za katol. list Amer-SJtfVsafC? 11 se je kakšna gruča stavkajočih skupaj zbrala, že so bili nad njimi s količki in jih pretepali. \ Znano je, da so tekstilni delavci zelo slabo plačani 111 tudi vse bolj šikaniram, kakor njih sotrpini v drugih strokah. Nimajo drugega orožja proti svojim brezsrčnim zatiralcem, kakor stavko. Dobijo se pa stav kokazi, ki takorekoč kruh jemljejo iz ust svojih sodelavcev in pomagajo kapitalistom plesti bič, s katerim udarja po orga niziranem delavstvu. -o-- EKSPLOZIJA NA MORJU, DVA MRTVA. Panama Canal Zone. — Na ameriškem parniku Santa Lui-sa je oksplodiral tank amonije, ob življenje sta prišla dva mornarja. Parnik je priplul semkaj iz pristanišča v južnem Pacifiku. Širite "amer. slovenca." preproge, ki so cenjene na $40,000. — Victoria, Can. — Veliko hitrejša bo v bodoče vožnja izj Amerike v Avstralije z novim motornim čolnom, ki bo vozil od Victoria do Sydney. Novi motorni čoln se imenuje Ao-rangi in je opremljen z novim strojem, pateri omogoča hitrejšo vožnjo. -o- OGENJ V CANTON, ILL. Peoria ,111. — Od tukaj poročajo, da je ogenj izbruhnil v prostozidarskem templu v Canton, 111. in povzročil $75,000 narica, 40 let. kov in Hrvatov. Vendar pa pravijo, da Radič ne bo uspel, kajti nobene njegove zahteve ne bodo sprejete. To trdimo odkrito." -o- Huda nesreča. Franc Guček, upokojeni cin-j starem kraju in naše pošiljatre so do- karniški delavec, nad 70 let stavljene prejemniku na dom ali nt , .. .1 zadnjo pošto točno in brez TsakegS star, je moral zaradi premale Denarne pošiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO, ' AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zvez« pošto in zanesljivimi bankami ir škode. Poslopje je stalo $250,-000. Kako je ogenj nastal ni na roki palec in kazalec ter po- pokojnine iskati drugje dela, da si zasluži vsakdanji kruh. V zadnjem času je bil nastavljen pri tvrdki Brata Jarmer. V soboto, je bil zaposlen s tem, da je stavil nek jermen na transmisijo, pri čemer mu je j zašla leva roka med jermenom j in kolesom in mu je odtrgaloj Naše cene za pošiljke v dinarjih ttf lirah so bile včeraj sledeče; Skupno s poštnino: pojasnjeno. KARA SKOČILA S TIRA, 15 RANJENIH. Chicago, 111. — Na Cottage Grove ave. in 107. cesti sta skupaj trčila dva voza poulične železnice, en voz je skočil s tira, lahke poškodbe je zadobilo 15 potnikov. Kako je nesreča nastala ni pojasnjeno. -o- Širite "amer. slovenca." leg tega tudi zlomilo roko nad komolcem. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so mu levo roko takoj odrezali. -o- Poročil se je v Srednji vasi pri Šenčurju g. Franc Grašič, posestnik s Klanca pri Kanju in vnet pristaš SLS z gdč. Ano Kristane iz znane rodbine Ivanove iz Srednje vasi. Poročil ju je nevestin brat gosp. Leon Kristane. 500 — Din. _ 9 9.59 1,000 — Din. $ 18.75 2,500 — Din. _ $ 46.75 5,000 — Din. $ 93.00 JO,000 — Din. _ $185.00 100 - Lir _ $ 4.70 200 1—1 Lir _ $ 9.05 500 — Lir _ $ 21.75 1,000 — Lir___ .... $ 42.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. all nad 2000 lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovan«! je absolutno nemogoče določiti cen« vnaprej. Zate se pošiljatve nakažej« po cenah onega dne, ko mi iprejmfri tno denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POŠTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. I Vse pošiljatve naslovite na SLQa ,VENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CEŠARKK 1 »u W. 42nd St. Not York. I, X. AMERIKANSKI SLOVENEC Amerikanski Slovenec Prri in ujittrtjši slovanski Hat j. » Ameriki. i F UiUnorljen leta Mih Izhaja viak dan raiun nedelj, pon-i«lik®T is dneroT M »rftsaftdk. Izdaja in tiskal EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in uprarej 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 009«, Naročnina) _J5.00 _ 2.50 Za celo leto Za pol leta . Za Chicago, Kanado in Errppcj Za celo leto ,„ 6.00 Za pol leta _ 6.00 Th* firat »nd tha oldest 61» ▼eni an newapaper in America. Established 189.U Issued daily, except Sunday. Mm-day. fend tba day altar helManL Published byi EDINOST PUBLISHING CQ Address of publication officsj 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 009S. Subscription! For one year___ For half a year______ __$5.00 2.50 Chicago, Canada and Europaj For one year __. „ 6.00 For half a yea*__3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlanl na ■redništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izida li»t.—Za zadnjo itevilkoj T tednu je čaa do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpiaa ae ne ozira. POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imata list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker a tem veliko pomagata listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Nekaj o cerkveni in španski inkviziciji V Franciji so Kalvinisti, pod imenom Ilugenoti, Uganjali take izgrede, da nas še danes, po več stoletjih, strese groza, ko čitamo o njih. Dvajset tisoč cerkva so požgali, na tisoče duhovnov pomorili, vasi in mesta popolnoma upepelili, svetinje svetnikov in blaženih raztresli in onečastili. O teh Hugenotih ;ziranju rokah španskega kralja, da si z njeno pomočjo zasigura zvestobo podanikov in da zatre zaroto Mavrov in Judov. Ta*inkvizicija torej ni bila delo Cerkve. Papeži sami so bili proti njej in so protestirali proti zlorabljanju njenih pravic in strogosti nekaterih inkvizitorjev. Vendar, kdo bi si upal trditi, da je bila celo v taki obliki inkvizicija škodljiva za Španijo, ako namreč nepristransko presodimo in precenimo ves potek in vse okoliščine ? Ali se na pr. nimajo latinske dežele zahvaliti ravno inkviziciji, da so ušle tisočkrat strašnejšim grozam verskih bojev, ki so opustošili druge dežele? — Glede izgredov inkvizitorjev, števila žrtev, strogosti in načinov mučenja, glede vsega tega se pa veliko pretirava in je marsikaj enostavno izmišljeno. Končno pa, niti v nastrožjih činih španske inkvizicije ne najdemo primere grozodejstvom, ki so jih zagrešili protestant-je nad katoliki na Angleškem, v Franciji, v Nemčiji in na Nizozemskem. Protestantovski zgodovinar Cobbett pravi, da je dala Elizabeta sama več ljudi usmrtiti v enem letu, nego jih je dala inkvizicija v celi dobi svojega obstanka. V Belgiji, kjer inkvizicija nikoli ni obstojala, sta kraljičina prva svetovalca, Will, de la Marche in strašni Tono, ustanovila neko protikato-liško sodišče, ki po izjavi protestanta Bilderdyck-a zasluži desetkrat bolj nego inkvizicija, da bi se ga imenovalo krvavo sodišče. Neko dejstvo, s katerim se prav rado smeši in napada cerkev in inkvizicijo, je znameniti Gorlibsov preizkus. Zgodovinsko dejstvo je, da je "Sveta Pisarna" preganjala tega moža kot krivoverca in ga vrgla v ječo, ker je učil, da solnce nepremično stoji, in da se zemlja vrti okrog solnca. — Galileo, učeni zvez-doslovec iz Florence, je sprejel isto mnenje glede vrtenja zemlje, in je želel to dokazati. Toda to mnenje, ki ga zdaj smatramo pravilnim, je bilo popolnoma nasprotno tedanjemu na- ZAHVALA SOROJAKINJAM.:va skupaj na delo za lep list Ottawa, III. "Amer. Slovenec." Tvoj pomoč-Veselih novic ravno nimam .nik je podpisani za poročati. Vreme imamo pri-i bližno kot povsod v tem času. Iz delavskih krogov tudi ni nič/ posebnega. Dolžnost me veže to pot, da se zahvalim vsem našim dobrim Slovenkam, ki so me prišle, o- Louis Mergole. -o- KAJ PRAVIJO O "A. S." DOMA. Št. Jernej, Dolenjsko. Sprejmite dragi i*t>jaki tam v svobodni Ameriki tudi od nas'na utrpeti za naročnino, naj nas. Znana "Zerjavova Dot vina" je vodnica vsega preiti; toliškega gibanja. Potem it mo še druge. Imamo pa hf Bogu tudi dobre liste kot venca" in "Donfoljuba". dva se borita kot leva n ® sveto pravdo. ^^^ Dragi Amerikanci, kdor c biskati v bolnišnico vsak dan, I par vrstic. Prepričan sem, da se seveda pravi, da niso storili nič drugega, kakor da so se nad katoliki krvavo maščevali. . . Vero dolže, da je odgovorna za poboj odpadnikov, ki se je izvršil v Šentjernejski noči 1. 1572 na ščuvanje zvite Katarine de Medici, toda danes je dokazana'stvar, da je imela cela zadeva pred vsem politično ozadje, in da ni igrala religija pri ,njej sploh nikake vloge. Niti škof, niti kak drugi duhovnik se ni udeleževal posvetovanj, kjer se je razpravljalo o tem poboju. Res je sicer, da je papež, ko je prejel prvo, toda napačno obvestilo, d.al zapeti v zahvalo "Te Deum"; mislil je namreč, da je francoski kralj ravnokar srečno ubežal zaroti, ki so jo odpadniki. naperili nanj; toda skoro na to, kakor hitro je prejel drugo, resnično poročilo, je glasno proklel ta nečloveški, barbarski čin. In sedaj o inkviziciji. Kaj je inkvizicija, oziroma, kaj je bila? ? Inkvizicija je bilo sodišče, istočasno cerkveno in državno, ustanovljeno v ta namen, da poišče krivoverce in jih sodi ter kaznuje. To sodišče so imenovali tudi "Sveta Pisarna." Zakaj je bilo ustanovljeno ? Vsled izgredov Albijcev ga je ustanovil papež Innocent III. in sicer na prigovarjanje posvetnih vladarjev. Toda, da bomo pravilno sodili o inkviziciji, moramo strogo ločiti cerkveno inkvizicijo in špansko inkvizicijo. Kar se tiče cerkvene inkvizicije, moramo pripoznati, ako hočemo biti pravični, da je bila to modra naprava in popolnoma v soglasju s principi, ki so bili v veljavi v srednjem veku. Tedaj je bilo ljudstvo v celoti krščansko. Evangelij in cerkvene postave so bile podlaga vse tedanje zakonodaje, in so torej vsak napad na vero istočasno smatrali tudi kot napad na urejeni družabni red. Krivoverstvo je veljalo tedaj kot resnični zločin proti člo.veški družbi. Vrhu tega je pa tudi dokazana stvar, da se krivoverci, na pr. Albijci, niso zadovoljili samo s pobijanjem verskih resnic, ampak, da so izvrševali nezaslišane napade na razne ustanove, kakor tudi na posamezne osebe. Ali bi bilo torej pravilno, da bi se v imenu svobodomisel-stva oblast ne vtikala v take razmere, ampak da bi jim pustila prost razvoj ? Družba, ki gleda na svojo samoobrano in na svoj procvit, nikakor ne more trpeti v svoji sredi svobodomiselstva, ki polagoma vodi do takšne svobode, da je vsakomur dovoljeno storiti, karkoli l;oče, o čemur imamo dokaze v zgodovini. To so v srednjem veku dobro vedeli, in odtod protiukrepi. Dejstvo je, da je bila inkvizicija veliko bolj sodišče sprave, nego strogosti. Obtoženec je bil povabljen, naj se odpove krivo verstvu in naj obžaluje. V slučaju, da je obtoženec spravo odklonil, so to ugotovili in potrdili navzoči verski sodniki, kakor potrdijo zdravniki kako telesno bolezen, in krivec je bil nato predan drugemu sodišču, ki jo po kazenskem pravu tedanjega časa izreklo nad njim sodbo, in jo tudi izvršilo. Brez-dvomno so bile kazni stroge, toda nič manj stroge niso bile za vse druge težje zločine tedanjih dni. ■ Vrhu tega pa so bile na prigovarjanje papeža te kazni večkrat zelo omiljene. Glede španske inkvizicije moramo ugotoviti, da je bila to veliko bolj kraljevska in politična, nego cerkvena naprava; njene uradnike, duhovnike in lajike, je imenoval vladar in niso spadali pod cerkveno avtoriteto. Ta naprava je bila orodje v Papež Pavel V. je idejo prepustil v preizkus "Sveti Pisarni," ki pa jo je zavrgla, češ da je nasprotna svetemu Pismu, (ker so sveto Pismo slabo razlagali), in kot posledica tega, so prepovedali Galileu, da bi jo učil še v naprej (1. 1616). Slavni učenjak se je začasno sicer uklonil} toda šestnajst let pozneje je izdal neko knjigo, v kateri je zagovarjal zopet iste nazore. Knjiga je bila zopet zaplenjena, in pisatelja so obsodili v jet-ništvo v veličastne vrtove du Mont v Rimu. Kmalu nato pa mu je bilo zopet dovoljeno, da se je vrnil v svoj rojstni kraj blizu Florence,, kjer je kot 78 letni starček mirno umrl. Govorice o nečloveškem preganjanju, ki ga je moral baje prestati Galileo, verige, mučenje, i. t. d. — vse to so same leži in obrekovanja. — Odlok, ki je bil izdan proti Galileu, ni bil nikoli slovesni papežev (pontifikalen), niti ne kot neizpremenljivi odlok, marveč to je bila enostavna sodba, ki so jo izrekli bogoslovci, ki se lahko motijo, in ni imela z nezmotljivostjo Cerkve in papeža kot njenega vrhovnega poglavarja,-ničesar opraviti. SMRTNA KOSA — PONE-SREČBA. Joliet, 111. Umrla je Antonija Štukel po več mesečni bolezni previdena sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnica je bila večletna kuharica v župnišču sv. Jožefa. Bila je hči Jožefa Štuklja prvega predsednika in ustanovitelja K. S. K. Jednote in sestra župnika Jožefa Štukla. Pogreb se je vršil 2. marca ob 9. uri s peto sy. mašo z leviti, katero je daroval brat pokojne ob azi-stenci našega č. g. župnika J. Plevnika in č. g. župnika Fr. Ažbeta iz Waukegana, 111. Navzoči so bili tudi č. gg. kaplana M. Butala in E. Horwath. Pokojnica je spadala k bra- kjer sem se nahajala osem dni bolana na gripi. Kadar je človek bolan tedaj se mu ne vstreže bolj, če ga prijatelji ali prijateljice obiščejo. Tega so se naše vrle Slovenke zavedale in jaz sem jim z-a to prav prisrčno zahvaljujem, ker so me v tako velikem številu obiskale. Hvala in Bog bodi Vam plačnik! Listu "Amer. Slovenec" želim obilo napredka v tej jubilejni kampanji! Vam udana Mary Medic. -o- POMOŽNA AKCIJA. Chicago, 111. Kakor je slovenski javnosti že znano, je hiša slovenskih šolskih sester v Chicagi pogorela. Poleg hiše in pohištva jim je zgorela skoraj tudi vsa obleka in živež. Umevno je, da so naše čč. šolske sestre vsled tega velike sirote. Upoštevajoč to, je društvo Marije Pomagaj št. 78 KSKJ. na svoji zadnji redni seji sklenilo, da se v korist naših čč. šolskih sester priredi "Bunco Party," in sicer v nedeljo, 14. marca 1926, točno ob pol osmi uri zvečer v novi šolski dvorani, 22nd & Lincoln Sts. Vstopnice so po 35c in se dobijo pri odbornicah našega društva. Ker je ta prireditev v tak plemenit namen, se uljudno vabijo vsi rojaki in rojakinje. Pripeljite svoje prijatelje, tudi drugorodce. Torej na svidenje v nedeljo, 11. marca, v novi šolski dvorani. Julia Gottlieb, tajnica. -o- PRIZNANJE ZASTOPNIKU. So. Chicago, 111. Cenjeni g. urednik :—-Še mo-šče sv. Jožefa ob obilni udelež- je vrste sprejmite v list Amer. bi sorodnikov in prijateljic. Počivaj v miru in sveti naj Ti večna luč! % Nesreča. — Dne 1. marca je zadela nesreča Jožefa Rogina sina Peter Rogina s 105 Liberty Street. Fant dela v Wire Mill. Zjutraj je šel zdrav na delo in delal ves dan veselo pri stroju, ki seka železo za žeblje. Malo pred peto uro zvečer je dvignil bunč žice 200 funtov težke, da bo dal na stroj. Ponesreči mu spodleti. Padel je nesrečno in bunč žice mu je padel na čelo in ga podrl na stroj. Pri tem je dobil težko poškodbo na čelu in za tilnikom. Prepeljan je bil takoj v bolnišnico sv. Jožefa, kjer je v zdravniški oskrbi. Do- Slovenec. Ko sem pred dnevi bral dopis iz So. Chicago izpod peresa našega zastopnika Mr. Fr. Ju-v.ančiča, sem se začudil. Kako vendar to? Odkod in od kedaj takšna briga in delavnost za list Amer. Slovenec. E, naš zastopnik zna, sem si mislil. Dol- je mnogo naših Šentjernejskih rojakov, ki berejo prelepi list "Amerikanski Slovenec." Mi ga nismo dobivali precej časa. Brali smo, da je( bil ustavljen: Zdaj sem ga zopet že dvakrat dobil po pet številk skupaj v [zavitku. Takoj ko sem ga prečrtal sem spoznal, da je to pravi slovenski ljudski glasnik med našimi izseljenci v Ameriki. Ko sent omenil o tem listu svojemu prijatelju, me je takoj poprosil, da mu ga odstopim, da ga še on prečita. Zdaj pa kroži od hiše do hiše in ga prebirajo, ker vsaka hiša ima skoraj kakega Amerikanca ali sorodnika tam in zato jih ameriške novice veliko bolj zanimajo kot naše domače. Saj pri nas ni druzega, kakor neprestani politični prepiri in čita-telj je v resnici vesel, če dobi v roke kak list, v katerem se bere kaj drugeg.a, kakor pa neprestano o politiki. Jaz bi prosil naše Amerikan-ce iz naše fare, da naj bi bili toliko požrtvovalni in naj bi kdo naročil za vsako našo vas "Amer. Slovenca." Tako, da bi vsaj v vsako vas prihajal, da bi ga ljudje brali. Šel bo od hiše do hiše, iz rok v roke in bote tudi s tem dobrim listom storili veliko dobro delo svojim ljudem doma. Naj tudi omenim, da sem o-pazil v naši župniji neki amerikanski list "Prosveta". Kdo ga pošilja ne vem, najbrže kak sorodnik sorodniki*. Odkrito povem, da taki listi pa niso za slovensko ljudstvo. Ko sem ga slučajno imel v roki videl sem, da so njegovi predali napolnjeni skoro izključno z protiver-skim gradivom. Obžalovanja vredno je, da se dobe tudi med vami taki, ki jim je Bog, vera in cerkgv na potu. Vsak pameten človek, ki ima le kako trohico pameti in poštenosti v srcu mora priznati, da je slovensko ljudstvo držala po koncu skozi vsa stoletja edino prava Kristusova vera. Kdor je doma z Dolenjske, ali Belokrajine, naroči svojim tak list kot je merikanski Slovenec." nega časopisja pa nikar «e šiljajte. Ne zastrupljajte i jih dragih. Dne 1. februarja pokoj smo vobče spoštovanega 112 ga moža Antona Švaljf-je gotovo znan tudi sikateremu našemu Am®''; cu. Mož je bil zvest SLS. iJ , za njo mnogo storil in žrtvo Prav pogrešali ga bomo! Naše prosvetno kato'1 društvo je bilo letošnjo zelo aktivno. V tem drtiš^ zbrani naši najboljši mozJ( fantje, žene in dekleta, ki1 ; be za gojitev dramatik splošne izobrazbe med ljudstvom. Vprizorili s°; predstav s povoljnim uspet* Posebno je izpadla žado* vo "Miklova ZaLa," ki f| vprizorili dne 24. januar]8' Ljudem se je tako dopW so jo zato ponovili še 3l-j Med naše dolenjske kj vedno prihajajo razni sle" enkrat iz Zagreba, drU: kje drugje. Slišali smo, Dolenjskem se klatijo pustolovci in obetajo & dekletom lepe službe v bu. V resnici so pa to Zvabijo jih v Zagreb, pa zapeljejo v slabe h's' koder ni več rešitve. dite, na naš narod neP'V prežijo nevarnosti sedaj daj tam. 3 Zadnje dni je postt10 me nekoliko milejše, če zopet kaj zavilo. VinOgr* se že pripravljajo, malo ogreje, da bodo šl'j l,re obrezovati. Kmalu tukaj leto, ki Bog daj, & lo blagoslovljeno, da -i i.« ljudje kaj pridelali m mogli. Zadnja leta -nič kaj prida za našega ^ Pozdrav vsem naši«1 -kancem! '..j Št.-Jei NAVPIČEN POLET ^ PLANA. da niso A^- Iz Pariza poročajo Spodnje Štajerske, ta ve, da ko pravil španski letalec , bi naš narod ne ljubil in ne bil Cierva na letališču c ^ go je mož molčal, a je delal in'^tako zvest kot je bil, veri svojih interesanten poskus se trtidil po tihem. Kot iz jasnega neba naenkrat nepričakovano lepo poro- očetov, da Slovenije bi že dav-' vzletel s pomočjo n0^ čilo izpod rok Mr. Fr. Juvanči- ne čula več po teh naših gori-1 mirno obstal. Ta P<^i1Sm tqvščini sv. Rožnega venca in' bremu mladeniču želimo, da bi k dr. sv. Genovefe, katerih čla-j srečno prestal in kiAalu okre-nice so se korporativno udeleži-] val. le pogreba. Po sv. maši so naš, č. g. župnik J. Plevnik molili sv. Rožnivenec in potem se je sprevod pomikal na pokopali-. Marko Bluth, zastopnik. Pozdrav vsem čitateljem lista Amer. Slovenec! ča, ki je v kratkem času zbral toliko glasov za kandidata v So. Chicago, ki je naš g. žup-nilv. Cast boritelju Mr. Fr. Ju-vančiču, ki se zelo trudi, cla bi naši naselbini v javnosti priboril častno mesto. Še mene je zastopnik s svojo pridnostjo za list navdušil, da sem se odločil tudi pomagati Mr. Fr. Juvančiču, da kolikor mogoče veliko glasov pridobi. Tovariš, Fr. Juvančič, pojdi- no ne bilo več, naša lepa slo-' struiranega vijaka venska pesem bi se že davno| zrak, kjer je čez . ' ~ ~ * vrfif^' cah, ki so namočene s krvjo in( krat ponovil 1 znojem našega krščanskega zgode. slovenskega ljudstva. Pa pride- -o-- ^ jo nevedneži, kot sem videl V Tragična smrt ura v dotičnem amerikanskem listu, Desinfektorski uradi"^ "Prosveta," da vera in duhov-'janovič je na svojem 11 ^ brez da vera in duhov-j janovič je na svojem u niki ljudi poneumnujejo. Take potovanju iz Debara vg ljudi bi samo vprašali, če so pri ,,mvi čud zdravi pameti. Taki ljudje svojega naroda prav nič ne poznajo. Zato tako pišejo. Pa ne mislite, da nimamo ta- jil ski Mitrovici umrl cti . pojasnjene smrti. * i( preiskavi dognala, d8 na zastrupljenju, ni ^ dognati, ali gre za ^'.'^jY • 1 ii( kih umazanih listov tudi pri; za zločinsko zastrupi ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU, Angleški spisal H. G. Wells Prevedel Paulus Prepričani so bili, da bodo videli rane, brazgotine, spačen obraz, sploh nekaj vidnega, četudi groznega, — toda videli niso — nič. Klobuk, povoji, brke so priletele v vežo in ljudje so se jim plašno umikali. In drug črez drugega so se rinili in tlačili k vratom. Kajti človek, ki- je stal gori na stopnicah in vpil nerazumljive besede, je bil vidna, z rokami krileča postava vse gori do vratu. In više — ni bilo ničesar več. Vaščani zunaj na cesti so čuli krik in so videli, kako so vreli ljudje črez glavo in vrat iz "Poštnega voza." Videli so, da je gospa Ilall padla in da je Teddy Ilenfrey še v pravem trenutku skočil v stran, da ni padel črez njo, in čuli so strašno kričanje deklino, ki je stopila iz kuhinje in videla brezglavega tujca v veži. In nato je vse u-tihnilo. In vse je letelo k "Poštnemu vozu" —, slaščičar, lastnik cirkusa in njegovi pomočniki, dečki in deklice, vaški fantalini, de- kleta, dostojanstveni starini — vse je drlo h gostilni. V neverjetno kratkem času je vrvela in hrumela množica kakih -10 ljudi pred Ifallovo hišo, popraševali so in vzklikali in ugibali. Vsak je hotel največ vedeti in povedati in vse skupaj je bil pravi Babel. Par ljudi se je gnetlo krog gospe Ilall, kt je nezavestna obležala. Nekdo je na ves ghts pripovedoval, kaj je videl na lastne oči v veži. "Nima glave! Povem vam, da je nima! — Brez šale!" "Neumnost. Mož je slepar!" — "Pometal je obleko raz sebe in —." Nekdo drug je pripovedoval, kaj je do-t živela Millie. "Stal je v veži —. Millie je zavpila za njegovim hrbtom, — obrnil se je —. Zbežala je v kuhinjo, on pa za njo —. Zbe-deset minut, pa se je vrnil. Nož je imel v rokah in hleb kruha. Nekaj časa je stal, — strahotno ga je bilo videti, brez glave, — pa je odšel po stopnicah. — Rečem vam, glave nima —!" Gneča pred hišo je zavalovela. Po cesti je prišel trdnih korakov kratek sprevod. Naprej je stopal Ilall, več rdeč v lica, pa poln odločnosti. Za njim Bobby Jal'fers, vaški policaj, in za njim previdni kovač Wadgers. Prišli'so, da odvedejo tujca v zapore. Ljudje so jim kričaje pripovedovali o najnovejših dogodkih. "Glava ali ne glava," je dejal Jaffers, "dobil sem povelje, da ga odvedeni v zapor, in odvedel ga bom." Ilall je stopil v vežo, šel po stopnicah in obstal pred tujčevimi vrati. Vrata so se odprla. "Jaffers, storite svojo dolžnost!" je dejal. Jaffers je vstopil, za njim Hali in zadaj je prišel izkušeni Wadgers. V polumraku je stal brezglavi tujec. Kos kruha je držal v eni roki in k os sira v drugi. Še vedno je nosil rokavice. "Tale je!" je rekel Hali. "Kaj vraga naj to pomeni?" je vprašal jezen gifts, ki je prihajal, iznad ovratnika brezglave postave. "Zelo čuden gost ste, gospod f" je dejal Jaffers. — "Ampak glava ali ne glava, — povelje imam, da vas vklenem, in dolžnost je dolžnost!" "Čuvajte se!" je zaklical brezglavi gost in odskočil. Vrgel je kruh in sir od sebe in Ilall je še o pravem času pograbil nož in ga porinil po mizi. Leva tujčeva rokavica je priletela policaju v obraz. Jaffers je izjavil svoj "V imenu postave!", zgrabil tujca za — navidezno — prazni rokav z eno roko in z drugo za nevidni vrat. Tujec ga je sunil z nogo, da je zavpil, izpustil pa ni. Ilall je porinil nož kovaču in stopil na pomoč Jaffersu, ki se je medtem trdo spoprijel s tujcem. Stol jima jc stal na poti in se je ropotaje prevrgel. In nato sta padla-drug črez drugega na tla. "Primite ga za noge!" je sopihal Jaffers. Ilall je poskusil, pa je dobil tako krepek sunek med rebra, da je bil nekaj časa nesposoben za boj. Previdni Wadgers pa se je umaknil z nožem v roki proti vratom, ko je videl, da je brezglavi tujec dobil policaja podse. Tam je zadel na Jhixterja in še na par drugih vaščanov, ki so oprezno stopili v sobo, na pomoč roki pravice. Tri ali štiri steklenice so se prevrgle z omai,(3 duh je šinil po sobi. "Udam se," je zakričal tujec» ^ držal policaja pod seboj, in se je — čudna, nemogoča postava, breZ ff ob(' P. o' ■ii brez rok — snel si je med tem ci —. "Nima zmisla!' je sopel praznine je prihajal njegov gl*3 sem iz ovratnika. Jaffers je izvlekel dvoje veritf' vklenil tujca. Pa strme je obstal- i ■ . ' "Pravint —! Preklicana reč ^ ga naj vklenem, ko pa nima rok Tujčev prazni rokav je zdrkm'^ in kakor po čudežu so se sami 0 j prli gumbi, na katere je poksZ''^, Natp so se rokavi sklonili k 0<'N jI' "Glejte, glejte —!" je zakli1'" "V tejle obleki vobče ni nikof" jej — Poglejte —! doli skozi srajco — je ni nii Vidi se s Roko bi ot\ Stegnil je roko in — zade dega sredi prostora. Ostro je glo odmaknil loko. (Dulje prih.) K k."11 ■ b "' J O I' kri'4 »o k 1250 gl., iz Clevelanda 3000 gl. Poprej 71,400, jih ima UN 78,650 glasov. , very Rev. Kazimir Zakrajšek, župnik, Chicago, 111., je iz Bridgeport, O., 6000 glasov, iz So. Wilmington, 111., »lasov, iz Iselin, Pa.( n1500 gl. Poprej ,18,130, jih ima Pai 26,830 glasov. i> Mr. paui Laurich, Joliet, 111., je dobil iz Jolieta 1125 gl. Prej 2500, jih ima skupaj 3625 glasov. , J. J. Oman, duhovni vodja KSKJ., je dobil iz New-3000 gl. Poprej 19,750, jih ima skupaj 22,750 glasov. *y!-r; Marko Bluth, Joliet, 111., je dobil iz Jolieta 12,625 gl. 1 M jih ima skupaj 36,225 glasov. ^So S" J" Meglen' Puet>lo, Colo., je dobila iz Pueblo 3000 J Poprej 20,250, jih ima skupaj 23,250 glasov. Kr M- ^pehar iz New Duluth, Minn., je dobila iz Su-%0o ls" 2500 iz Calumeta, Mich., 2500 gl. Poprej M ima skuPaj" 25,500 glasov. Si,,'; A' štrukelj' La Salle' J® dobil od Mr. Kompa Sr. WLlZ^ naročnika 1250 Ki. Poprej 15,250, jih ima J ^0,500 glasov. glasov glasov glasov glasov glasov glasov glasov glasov glasov glasov IN slov. katoliškega časopisja in za slov. katoliško zavednost? Katoliški Slovenci po Ameriki na noge v boj za katoliško časopisje ! Ni je lepše priložnosti za agitacijo za "Am. Slov." kot je sedaj. Pričakujoč naskoka, pozdravljam vse agitatorje "A. S." Frank Juvančič, zastopnik. -o- CLEVELANDČANJE PRAVIJO CHICAŽANOM: NE PIJTE NA MEDVEDOVO KOŽO. Cleveland, O. Tudi v Clevelandu pridno agitiramo za "Amer. Slovenca." Mr. Kremesecu naj omenim, da bo boj z nami precej težak. Ne'pijte na medvedovo kožo, kajti prva nagrada je še lahko v Clevelandu. Mr. Kremesecu sem hvaležen, ker ravno on s svojimi navduševalnimi članki me je navdušil in prebudil iz zimskega spanja. Toraj na boj! Vsem čitateljem lista v Clevelandu se pa prav toplo priporočam, naj me podpirajo v tej ofenzivi, ki pač mora biti za Cleveland zmagonosna. Naj se uresniči pregovor: da bodo poslednji prvi. Frank Kurnik, zastopnik. Ali ste Vi že volili ? Nič ne de, če Vam šele čez par mesecev poteče naročnina; podaljšaj-te jo sedaj in pomagajte s svojo glasovnico kakemu kandidatu do glavne nia-grade! Kampanjski glasovi, SO. CHICAGO SE NE PODA! So. Chicago, III. Zopet Vam pošiljam tri nove in štiri stare naročnike za danes. Glasovi naj gredo za našega č. g. župnika B. Winklerja. Mi, v So. Chicago se na noben način ne podamo, mi hočemo zmagati v tem boju. Dobro izzivali ste nas za to kampanjo in Sv. Jurij v So. Chicago Vam bo pokazal, da je v resnici pravi Vitez, kadar se gre z,a kako dobro stvar. Rečem Vam g. urednik, kakor tudi Mr. Kremesecu, da se morate dobro pripravljati, kajti mesec marec je dolg in tudi zvit, tako za Vas kot za druge slovenske naselbine po Ameriki. Slovenske naselbine po Ameriki, kje ste, si li bote dale, da Vam bo mala So. Chicago pot kazala, kadar se pre zakorist Vsi, ki boste za časa jubilejne kampanje "Amer. Slovenca" pošiljali naročnino na upravništvo, se poslužujte "teH kuponov. Volite za one, ki delajo z,a skupni blagor našega naroda. 12 Chi % ŽENITNA PONUDBA. Slovenec, vdovec z otroki, star 38 let, se želi seznaniti s slovenskim dekletom ali vdovo v starosti od 30 do 40 let v svrho ženitve. Katero veseli in' resnično misli, naj piše na*: I Amer. Slovenec, šifra 50, 1849' W. 22nd St., Chicago, 111. c,p' Za dobro vdrgnenje so ne more nič primerjati z dobrim, starim Pam-Expel!er-jem Pri prvem znamenju prehlada se poslužite tega izbornegn domačega pripomočka ter preprečite komplikacije. 35 in 70 centov po lekarnah. Pazite 11a tvoroiško znamko Sidro. P. AD. RICHTER & CO. Berry & Soutli £th Sts. Brooklyn, N. Y. SLOVENSKI TRGOVCI IN OBRTNIKI, OGLAŠAJTE, V, "AMER. SLOVENCU!" KVALITETA —- TOČNOST] — POŠTENJE A F. IARHANIK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Lea.vitt cesto CHICAGO, ILL. " , 111 11 iPlipBip mHHK Phone: Canal 4172 WESTERN PLAYER ACTION CO. Manufacturers of Player Pianos. 2055 W. 22nd St., Chicago, ui. Fonografe, plošče in role v vseh jezikih. — Razne inštrumente. Ne zavrzite stare piane, ker mi vam z njih napravimo nove. — ^ Prihranite si denar, pokličite nas, podatki brezplačno. — Piane uglašujemo zanesljivo. Brezplačno violino onemu, ki se vpiše pri nas za enoletni pouk po $1.00 za vsako nalogo. Ne zamudite te prilike. tf up lu...._. P® Italijanske Hormonske. Mi izdeljujemo in importira-mo vse vrste harmonike, prvovrstne, na roko delane Italian Accordeons, ki so najboljše na svetu. Jamčeue 10 let. Naše cene najnižje. Vsak kupec dobi brezplačen pouk. Pišite po ccnik. RUATTA SERENELLI & CO. Dept. 96 p 817 Blue Island Av., Chicago,111. * LOOK STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe-Ijam na dom. Prevažam pohi-štve ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Place CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. SLAMNIKARICE POZOR! 100 izvežbanih šivilj ženskih slamnatih klobukov potrebujemo. Lahko se zasluži $70.00 in več na teden. Delo stalno. Pridite pripravljene za delo. — E. Eiger & Bros., 1255 S. Wabash Ave., Chicago, 111. č,p,s VdlllasI kupon agitatorfe Slovenca" Upravništvu "Amer Chicago, 111. Dne. .1926 Pridobil (a) sem Vam................novih naročnikov m za njih naročnino pošiljam $........................ Naročnino je obnovilo....................naročnikov, kar znaša SI tupno število volilnih glasov je Glasujejo za ............................... .nar. (Naslov) da dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado. Imena teh, ki so mi plačali naročnino, Vam pošiljam na priloženi listini. Pošljite vsem jubilejni spominek. POGRINJALA za blazine, narejene z lepega muslina, dvojno sti-čane, polna oblika. Vam ohrani blazino. V soboto od 6. do 9. ure zvečer po posebni ceni na drugem floru Jaz si izvolim nagrado. i if Rezultat do 3. marca je bil sledeči: b Ah^' Kremesec> K1- P°rot- KSKJ., Chicago b- Cn Grdina' «l Pred»- KSKJ., Cleveland ____________ j »venut Winkler, si. župnik, So. Chicago 62,900 glasov S B. Eveleth, Minn......................... 61>480 Iasoy ^Cn,k' ChishoIm- Min"................... 59,850 glasov Drašler, Waukegan, lil. ............... 56,700 glasov 111,350 glasov 78,650 glasov k « » - - k. Sk 7® prisland, podpredsednica Wis......................................... 46,250 Rlasov CyCvB,"th1:JO!ir'1 1................................. 36-225 s,asov b »* M <; Zakrajšek, slov. župnik, Chicago . 26,830 glasov - ^Pehar, New Duluth, Minn................... 25,500 glasov C' JoSl' f.°mbach' Barberton, 0.................... 25,100 glasov C' J- J n Meg,en' Pueb,°' Co,°................. 23,250 glasov C J- M t an' 8'OV" župnik v Newburg, 0..... 22,750 glasov K J°h», v. ' 8,°V- žuP"'k' Leadville, Colo. 22,520 glasov K V>~ * Co,,inwood. 0......................... 19,500 glasov Podpis agitatorja Naslov ................. VAŽNO:—Pazite, da bodo naslovi naročnikov, katere nam pošiljate, pravilno napisani. Označite natančno, koliko je kdo plaoal naročnine. Volilni kupon naročnikovi Upravništvu Amer. Slovenca, Chicago, 111. Dne. .1926. J**"'štrukelj, La Salle, III. * Ollufbf.^L 4"* . • K« 16,500 glasov glasov Priloženo Vam pošiljam $.................... za obnovitev moje naročnine na list "Am. SI." Mojih volilnih glasov je.................. Glasujem za ...................... Naslov d.a dobi priznanje za zasluge in jubilejno nagrado. Pošljite mi jubilejni spominek. Podpis pošiljatelja ............. Uatarsich, Calumet, Mich..................f*x5,100 glasov Naslov 99c ZAVESE ZA OKNA ? čevljev dolg^, pritrjene na dobre rolerje, zelene ali rumene. V soboto večer po posebni ceni na tretjem floru. ŽENSKE NOGAVICE židane, iz najboljšega blaga, črne barve. Narejene iz japonske žide. Močne pete in na prstih in na vrhu elastične. Vel. 8Va do 10. V soboto večer od 6. do 9. ure samo 63c par PEDAL CARS Črno glaziran jekleni frame. Rdeč gumij na kolesih. Kolesa narejena iz železa, sedež iz trdega lesa; zraven je zvonček in močna vojenca. V soboto od 6. dp 9. ure zvečer samo $1.89 - CRACKERS 49c znani "Sunshine Soda" pi-škotje so okusni in dobri. V soboto zvečer jih bomo prodajali od 6. do 9. dre 3 pakeljce za !2c OTROČJA nočna oblačila rudečkasta ali plava, narejena iz dobre kvalitete, lepo obrobljena ob kraju in imajo na straneh žepe. Zraven je židan predpasnik iste barve kot obleka. Vel. 1 do 2. Prava cena $1.00, sedaj, t. j. v soboto od 6. do 9. ure zvečer samo 65c KRIEDER SHOES za in fante. Posebna izbira cena. Narejene iz najboljšega telečjega rjavega ali črnega usnja. Striktno močne usnjate podplate in gumijaste pete. Square or round toe. Velikost IOV2 do 13 1-3. V soboto od 6. do 9. ube zvečer samo $1.97 LUX MILO je ena izmed najboljših žajf za pranje. V soboto bomo prodajali to milo od 6. do 9. ure zvečer tri pakeljce po 25c BUDMSER ali še boljši malt in hmelj za varenje piva. Dva in pol funta škatlja najboljšega Bailey Malt Syrup in 2 in pol unče na roko obranega Oregon hmelja v soboto od 6. do 9. ure zvečer samo 49c KO SE BOTE MUDILI V NAŠI TRGOVINI, OBIŠČITE NAŠO MESNICO IN NAŠ GROCERIJSKI DEPARTMENT. NAHAJA SE NA TRETJEM NADSTROPJU. iS šM UfXJUKANSKl BbDVKNBS Gospodarica sveta | AVANTURISTIČEN ROMAN. 1 * | Karl Figdor — prevel R. R. w ■J«* 24. Preko hribovja, globoko v sredini portu-glaske Vzhodne Afrike se pomika počasi samotna karavana. Z jezdeci na čelu in s parom velikih voz, katere vleče dvanajst močnih volov, se pomika proti severu, y skrivnostno osrčje kontinenta črncev. Preko visokega pogorja, mimo katerega se pomika karavana, pihlja osvežujoč veter. V njem plapola zemljevid, katerega drži v roki eden izmed jahalcev. • 'Visoka kopa pred nami mora biti Fura," reče. To je konzul, a oba ostala, ki stojita poleg njega, sta Mavda in njen zvesti Kien-Lung. "Glejte, konzul, zemljevid je pravilen," se smeji Mavda veselo. "Skoro dospemo na cilj. Ali se ne kesate, da ste žrtvoval zame vaš enoleten dopust?" "Tega ne bi storil niti tedaj, če ne bi našli tukaj drugega, kakor par zamazanih zamorskih bajt, gospodična Mavda. Kamor greš ti, hočem iti tudi jaz! Ne stoji mar tako zapisano v knjigi Rutovi?" Hoče se pošaliti, toda njegova šala zveni preveč prisiljeno, zato govori hitro dalje, o-bra&ajoč pogovor v drugo smer. "Kako frivolna je včasih igra usode. Nešteto raziskovalcev se je trudilo razkriti zlato mesto sabanske kraljice. Neštete drage ekspedicije so poizkušale razkriti to skrivnost, ne meneč se za vse težave in napore. Posrečilo se ni nikomur. Mi moramo že v naj-bližnjih dneh dospeti do ozemlja mrtvih mest, do katerih so prišli doslej le najsrečnejši raziskovalci." Konzul dvigne roko ter pokaže v okolico. "Tod okrog je moralo biti nekoč zlata, kakor listja in trave. Še danes obratuje v angleški Rodeziji na stotine zlatih rudnikov. Takrat, v sivi preteklosti je moralo biti, kakor pripovedujeta angleška raziskovalca Hall in Neal, v obratu 75,000 zlatih rudnikov. Doslej se je ugotovilo v južni Afriki že nič manj kakor 500 mrtvih mest. Sodi se, da je vsa ta mesta zgradilo eno in isto ljudstvo, ki je pripadalo kulturni feni-čanski rasi. Zanesljivih dokazov o tem pa vendar še nimamo. Edino nemški raziskovalec Peters je bil tako srečen, da se mu je posrečilo najti tuintam kak falus, prastari simbol moške iznajdljivosti. Napisov te ali one vrste pa tudi on ni našel. Do gore Fura so raziskovalci prišli, gorovja proti severu pa ni prekoračil še nihče. Marsikateri izmed njih so padli pod orožjem vojščakov kralja Ma-kombe, v katerega ozemlju se tudi mi že na-hajamd. Drugi so se vrnili že poprej. Ma-kombe nam mora pomagati, ali pa vsaj dovoliti prehod, sicer zadene tudi nas ista usoda kakor je zadela pred nami vse druge belo-kožce. Naš odposlanec z darovi bi se bil moral pravzaprav že vrniti. Upajmo, da smo našli milost v očeh njegovega črnega veličanstva." V grmovju ob poti se začuje tiho, pritajeno šumenje. Prastar razjeden obraz, obkrožen z valovitimi lasmi, se pokaže za trenutek izza zelenja; njegove žareče, kakor noč črne oči strme v jahače. Fantastična prikazen je to, kakor z druegga sveta. Preko glave ima čuden starec poveznjeno kožo panterjeve glave, v katere očesnih luknjah se bliščita dva kristala, okrog pleč pa mu visi ostali del pisane kože zveri . . . Krog vratu mu visi polno amuletov; zobje, kremplji in mošnjički. Kakor vizija se je pojavila nenavadna prikazen in prav tako v naslednjem trenutku tudi izginila. "No torej!" reče konzul, "prvi opazovalec nam je že na sledu. Kmalu izvemo pri čem smo. Jahajmo dalje." Počasi se počne karavana zapet premikati. Solnce je že visoko, ko se nenadoma prikažejo izza grebena nekega hriba bleščeče konjiče sulic. "Prihajajo!" vzklikne Mavda. V naslednjem trenutku se pojavi pred njimi vrsta kakor neprodiren zid stoječih velikanskih črnih postav. Vsi trije zadrže istočasno svoje k^nje. Sedaj pade odločitev — življenje ali smrt. In že v naslednjem trenutku se zgrne črna truma krog karavane. Krog osuple trojice skoče v divjem plesu brez števila nagih, le preko pasov z živalskimi kožami ogrnjenih, v solncu se bleščečih, velikanskih črnih postav s sulicami in ščiti v rokah. Pomeni to vojno ali mir, izpolnitev ali smrt? — Mavdo spreleti tiha groza. Toda črnci še vedno ne pokažejo niti najmanjšega znaka sovražnosti. Sredi med plesom se naenkrat razmakne v ospredju krog črncev. Pot naprej je prosta. Med tem, ko po knat-kem sporazumnem pogledu trojica zopet požene svoje konje, se zgrneta za njo obe krili črnih vojščakov, uvrsteč se v vojaško vrsto za pohod. Kvalj Makombe čaka. 25. V daljini se končno prikažejo koče Mison-gve, rezidence kralja Makombe. Grupe črncev stoje pričakujoč pred prvimi kočami. Izmed njih se odloči močna postava ter zbeži v divjem diru proti karavani. Preko ramen nosi drog, na katerem visi nekaj belega, pla-polajočega v vetru. Črnec teče h konzulu, katerega smatra očividno za poglavarja ekspedicije, pade pred njim na tla ter mu pomoli drog, s katerega sname konzul bel obesek. To je kraljevo pismo. Konzul ga polagoma prečita, bil je v začetku svoje diplomatske službe zaposlen nekaj časa v Laurenzo Marques, kjer se je naučil nekaj zamorskih dialektov. Pismo je kraljeva dobrodošlica. — Čistejša, okrogla koča ob vhodu v zamorsko vas. Večer je. Mavda, konzul in Kien-Lung izstopijo iz koče spremljani od dveh slug, nosečih nadaljne darove. Povsod gore baklje in ognji, fanatstična slika. Ko stopijo na pot, vodečo h kraljevemu bivališču, da ga pose-tijo, se zopet razvrsti za njimi truma črnih vojščakov, ki so doslej čakali pred kočo. S.P.D. sv.Mohorja USTANOVLJENA V CHICAGO, ILL., 31. DECEMBRA 1921. Sedež: CHICAGO, ILL. Predsednik: Max Omerzel, 2123 West 21st Place. Podpredsednik: Albin Zakrajšek, 1849 West 22nd Street. Tajnik: John GottKeb, 1845 West 22nd Street. Zapisnikar: Frank Augustin, 1902 West 22nd Place. Blagajnik: Frank Banich, 1902 West 22nd Street. Družbeni zdravnik: Dr. J. E. Ursich, 1901 W. 22nd Street. Duhovni vodja: Rev. P. Kazimir Zakrajšek, O.F.M. NADZORNI ODBOR: Frank Kobal, Mary Sagadin in John Denša. POROTNIODBORJ John Terselich, John Kosmach in Jos. Zupančič. Organizator: Anton Tomazin. Uradno glasilo: "Amerikanski Slovenec." Družba zboruje vsako prvo nedeljo ob 2. uri popoldne v cerkveni vorani sv. Štefana, na, 22nd Place iu Lincoln ulici. Družba sprejema v svojo sredo moške in ženske od 12. do 55. leta arosti. Pristop v družbo je samo en dolar. Družba plačuje $7.00 na den bolniške podpore, za kar se plačuje po 50c na mesec mesečnine. o je izvanredna ugodnost za vsakega Slovenca v Chicago. Rojaki, ristopajte v to domačo družbo! Za vsa pojasnila glede družbe in njenega poslovanja se obrnite na ružabnega tajnika ali pa predsednika. -___.__i i PRIDITE V NAŠO TRGOVINO ZA ZLATNINO, OGLEJ- j TE SI NAŠE ZALOGE IN ČE KAJ RABITE, POTEM KUPITE! NAŠE SPOMLADNE ZALOGE SO VAM NA RAZPOLAGO "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenju in. popravljanju zob so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. ji ww'tww'ftT < I < < Posebnost ' Elgin" ure od naprej i ŽENSKE ZAPESTNE URE, 14 in 18 karat po posebni ceni od si®*®® siaprei _ ŽENSKE ZAPESTNE URE. Platirani pokrovi z demanti od $37.50 naprej. I MOŠKE URE vsake vrste od JLO«®® naprej C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -:- štv. sobe 204 Phone: 4854 Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica Odprto: od 9. zjutraj do 8. zvečer. V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne. Will// IZREDNA PRILIKA za demantne prstane. Take ponudbe še niste imeli. Demantni prstani 18-karat* prava vrednost $100.00, sedaj samo: $75.00 ■ PLAČAJTE KAKOR VAM BOLJ UGODNO! V GOTO-I VINI ALI NA OBROKE! DRUGE POSEBNOSTI 26 komadov "Silver Ware."—Vsebuje: l/jj ducata nožev, l/2 ducat?, vilic, 1/2 ducata malih žlic, 1/2 ducata velikih žlic, 1 žličko za sladkor, 1 nož za maslo. Cene: $6.75, $15.00, $26.75. Hankan Jewelry Co., Inc. S. D. Telser, President 2209 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. V Pueblu zopet nekai šumi. NAZNANILO. Chicago, 111. Uljudno se naznanja vsem članom in članicam Družbe sv. Mohorja, da se vrši redna seja v nedeljo, 7. marca 1926 točno ob drugi uri popoldne, v navadnih prostorih. Ker bo ta seja zelo važna, se prosi, da še brez izjeme vsi udeležite. Na tej seji bo tudi nekaj izvanrednega, da bo Vam žal, ako se ne udeležite. Zatorej vsi na sejo, in vsak naj skuša pridobiti vsaj enega novega kandidata ali kandidatinjo. Sobratski pozdrav, John Gottlieb, tajnik. Več ne morem reči o tem, kar je prinesel na dan sosed Mr. Joe Hočevar. Bogami, ljudje imajo trdno "vero," sem vzkliknil, ko sem prebral dopis v Prosveti. Kaj vse verujejo ? Ponašajo se, da so se otre sli vere, pa imajo tako "vei-o,' da bi jih morala spraviti v nebesa prav tople, ko bi ta njih j; •'vera" ne bila tako — neumna.j Na moje vprašanja,' kje -je Mr. J. Hočevar videl zapisano, da se najprej potrebuje laž, ako se po katoliškem nauku ustvari potem teorija, pravi, "da sem videl zapisano, da se je duhovščina posluževala takih trikov, da je prišla do moči in veljave." To je odgovor! Ali ni to jasen dokaz, kakšnega trika se on poslužuje, da se ............................ "izumov" bi on potreboval di pri — evoluciji. On ima evolucijo, kakršno si srčno žf li, da namreč z njo z evolufi jonira — Boga. Naj le d.a se njemu samemu ta nje"0 va evolucija ne bo debelo zl* gala, in bo se, če ostane njej, mi katoličani nismo tak1 neumni, za kakršne on i'8 ima, da bi si sami sebi la er pač malo več vemo o ev° luciji, kakor se J. Hočevarji ŠT Po vašem, Mr. Hočevar, J vse samo laž, cerkev lažnih duhovniki sami lažniki, ve" sama laž. Pa ste res tako nfif' ni, da bi bil mogel vaš žup»'* Rev. C. Zupan, kot patenti^ lažnik in na podlagi samih la! tako dolgo iped Slovenci v Pu' blu delovati in priti do taW bost šanja? Pa Mr. Hočevar čuti, , . . .. uspehov, katerih pač ne _ izmota iz stavljenega mu vpra- ^ Ce ^ „ver,jete, ^ -p potem mora biti ta vaša "verl , „a ie| tako močna, da z njo lahko1 odgovor piskav m zato začne o, pike Peakn gem na naš Moif cerkvenih lažeh, ker zapisane-! ..........Rinem« ' . . , ' ji 1 Massive prekucnete, ga 111 nik.ier, kar na debelo.1 Ustvarjenje je laž, nauk o peklu je laž, enako nauk o nebesih, vicah. Cerkev noče povedati naravnost, kaj misli o znanosti, toraj laže, laž so Kristo-vi čudeži, laž nauk o brezmadežnem spočetju, laž ustajenje od mrtvih, laž sv. maša, laž še enkrat ne samo ustvarjenje, kakor se uči po sv. pismu, temveč sploh ustvarjenje, ker u-čenjak Joe Hočevar pravi, "ni ga "boga," da bi kaj naredil iz nič," povsod mora "biti — materija." Tako pueblski filozof, samo pozabi povedati, odkod je materija prišla, in ker ne samo "bog", temveč po njegovi "veri" niti Bog baje ne more narediti ničesar iz nič, se je morala materija sama narediti, in je toraj materija, recimo pueblski booz — najmanj "bog," ali po Molekovem, je ta "bog-booz' '— ali "booz-bog" vsaj večen, se nikoli ni začel in ni ga šele včeraj skuhal morda kak bootlegar. Ko bi stvar ne biLa tako neznansko žalostna, da ljudje morejo tako daleč zaiti, bi bila smešna. Na vrsto pride zemlja, par-niki, železnice. . ." Kakšni izumi!" vzklikne J. Hočevar. Res "izumi," a njemu bi bilo bolj treba nekih "razumov," ker pri pomanjkanju "razumov" rine on in rini«, pa ne naprej, |emveč nazaj v — kani-balstvo. Prav veliko "razumov," ne rinemo v prav neumno »te ro: O pogrebu V. Stalickija Pri vi J. Hočevar, da "jeklarski i žen j navadno ni deležen tol' cerkvene časti." Ako ni fc ne pekla, ne duše, ne usM nja. . . prav ničesar, in je to ,kakor trdi Hočevar — laž, potem ne vem, čem« se sploh o kaki "časti" f rilo. Ali je nekaj zablisnil" za groba ?? Ali ga je nelil speklo? ? Pride čas, ko zmanjkalo sape. H Kje so - klaftre? In kje ^ — jeternice? Kar sem dozdaj jaz naP' v obrambo tega, kar McO" _ Prosveti napada, obsega ko"j stotino McCabove fcvarinej vendar govori žarkometar klaftrah. Pravi tudi, da SV( sršeni, ki baje hudo pikaj"- , ki sršeni morejo pikniti Pa \ take, ki so že prej prece.1 piknjeni na umu, kakor ^ vaš dopisnik Lipar iz ' 111» !j| }l>j W la pr. ners Mills, Pa. In ako so odgovori jeternice, potem Cabovi ekspektoracije ne zaslužile niti ne označbe ■ vave klobase. Lisica hvali svoj rei5, Pr , ta mora seve hvaliti svoje?3 veznika in njegov rep, od molov razrit. 0- tJA AMER. SLOVENEC" Jf^Jfl STAREJŠI, A MORA m STATI TUDI NAJVJj Vsakovrstne peči! Domača trgovina za Domače potrebščine STI le, o v Pov sns tak. T>ro; Ho] kzr vilo 0 feu lil (itn Dot, lav] lie KVj tujj P ?0v % A H H Hi«, h Ako podpirate trgovce v domači soseščini, podpirate one, ki pomagajo dvigati vašo soseščino v veljavi posestev in drugače. Za dobro Pohištvo se obrnite vedno na zanesljivo trgovino v do. mači soseščini, da veste kaj kupite. Pri nas lahko kupite raznotero pohištvo, ki ga rabite za vaš dom. Cene nizke in zmerne. Za gotov denar ali na lahka mesečna odplačila. V naši trgovini dobite vse, kar rabite za vaš dom. Pridite in prepričajte sel dvoje vrat od metropolitan state bank j J. L. Telser Furniture and House Furnishings, Fonografe, R"^'0 2107-11 W. 22nd ST., CHICAGO, ^1' 1 M*, ? PI Phones: Canal G138—Roosevelt 2107. Ustanovljeno 1912.