DOLENJSKE NOVICE l^liajiijo 10. in vsakega mesoca, f;e je :: tisti a skrbe tudi obrtno-nadaljevalne šole. Kako naj so pa usta-nav^ajo in vodijo te šole? Država jih je ustanovila, ni pa skrbela za njihov obstoj. V Nižji Avstriji prispeva k tem šolam država eno tretjino, dežela 20 odstotkov, 40 odstotkov pa obrtniki. Pa pri nas? Prod štirimi leti je bila enketa o tem, kako skrbeti za obstoj teh žol. Po tej enketi prispeva zai^e dež, odbor 20—25 odstotkov, svoto, ki je v razmerju s potrebščinami. Tako je bil dovotjen za te šole kreditzal. 1906—07. 9000 K, za I, 1908-10. 12.000 K, za 1.1911.15.000 K in za 1.1912-13. 13,000 K. Od tega je prišlo na Novo mesto za I. 1904—06 po 600 K, za 1. 1907 — 08 po 660 K, za 1. 1908/09 700 K, za 1. 1909/10 650 K, za 1. 1910/11. 650 K, za 1. 1911/12 pa jo bila prošnja odkloigena, ker ni bil uveden veronauk. Vsled sklepa dež. zbora 1. 1910, sme namreč dež. odbor podpirati le tiste šole, ki imajo vpeljane veronauk. V Novem mestu pa na obrtno nadajjevalui šoli ni bilo vero-nanka do pretočenega šolskega leta, vsled česar je bila tudi odklonjena subvencija od strani dežele, V šolskem letu 1912/13. jta se je npeljal veronauk. Vprašuje se pa sedaj, zakaj za to leto šeni dala dežela nobene podpore? Najprej naj omenim, da se te podpore dele navadno koncem leta, tako n. pr. se je dala podpora za 1. 1909/10. šele decembra 1. 1910., za 1. 1910/11. šele 19. oktobra 1911, L. 1913, pa tudi še ni pri koncu. Potem pa je to le podpora, dež, odbor nima torej nobene obveznosti. Za podporo pa je treba prositi. Od strani vodstva obrtno-nadaljevalne šole v Novem mestu se pa ni vložila nobena prošnja na dež. odbor za podporo, ampak se je dež. odbor potom vlade lo nekako opozoril, da ni dal nobene podpore. K(;ub temu je deželni odbor jako kulantno postojial in pokazal, da ni tako zakrknjen ter da hoČe prispevati tudi Se za nazaj, četudi ni bilo veronauka upeíja-nega. Odgovoril je na dopis vlade dne 8. jan, 1913, št. 111: „Primanjkljaj iz i. 1912. naj se postavi v proračun za I, 1913, in prosi podporo, v pokritje katerega zneska bo deželni odbor povodom nakazila dež. podporo za 1. 1913. primerno prispeval." Toda za 1. 1913, doslej še ni bilo nobene prošnje. Dež. odbor bi potem prispeval 1100—1400 K. Primanjkijaj za šolsko leto 1911/12 je znašal 1753 K 23 v. Za šolsko 1, 1912/13 so pa prispevali: 1) država 129« K, 2) občina Novo mesto 300 K, 3) trg. zbornica v Ljubljani 100 kron in 4) občina Šmihel-ytopiče901v, skupaj 1786 K. S tomi prispevki je plačan i)rimanjk^aj za 1. 1912., za šolsko 1, 1913. pa je še na razpolago 32 K 77 v. Za 1.1912/13 je pa preračunanih stroškov okolu 3800 K. Kako torej ta primanjklaj pokriti ? Govornik stavi konkretne predloge, naj zbrani obrtniki sklenejo: Zastopniku obrtne zadruge v šolskem odboru obrtno nadaljevalne šole sc naroča, naj v priliodnji seji stavi te-le predloge: 1. Šolski odbor naj takoj vloži na deželni odbor prošnjo za podporo za šolsko I, 1912/13, zvišano z ozirom na dopis dež. odbora z dne 8. jan. 1913. št. 111 in zaprosi obenem za predujem z ozirom na nujna plačila. 2. Da se pokrije obstoječi deficit, se naprosijo : a) C. kr. vlada za izredno^podporo; b) občini Novo mesto in Šmihcl-Stopiče za zvišanje sedanjega prispevka; c) Mestna hranilnica za zvišanje podpore; 3. Obrtno nadaljevalna šola naj se po možnosti reorganizira strokovno in v ta namen napravijo potrebno skupine za oblačilno, lesno in kovinsko ot)rt. K zadnji točki naj namreč pripomnim, da ministrstvo za javna dela kaj rado podpira šole, ki so ločene po posameznih obrtih (stro- kah), Sedanja obrtno nadaljevalna iola v Novem mestu je pa le splošnega značaja. V Ljubljani imamo že obrtno šole ločene po strokah. Naj so t-orej tudi v Novem mestu v obrtno nadaljevalni šoli napravijo skupine za posamezne stroke, če je le deset učencev ene stroke, je to žc mogoče. Kečem le še toliko, obrtno nadaljevalna šola je težavna, zakaj mladina je no zna ccniti, jo pa potrebna, to izpre-vidi obrtnik, zlasti ko postane samostojen. Predlogi gospoda poslanca se soglasno sprejmejo. Voditelj obrtno nadaljevalne šole g, gimn. ravnatelj Franc Breznik pojasni, kako je nastal primanjkljaj. Trgovski tečaj se je razdelil v dva oddelka, vsak je stal po 420 K, a prispevki se niso povišali, le vlada jo dajala eno tretjino in prostore, IjCÍos je dala liuU mestna ohčlna 5(1 K uianj kakor ilrnga leta. Sklenilo se je tudi soglasno, uvesti veronauk in se je to poročalo dež. vladi, ta pa eno leto ni nič odgovorila (posl. .Tare: Ali niste nič urgirali?) potem pa pisala, da se sme uvesti veronauk, če je denar za to. Veronauk se je uvedel začetkom 1. 1912/13. Končno so potrebščine tudi dražje. Tako ta jirimanjkljaj. Posl. Jarc omenja se enkrat, da prošnje za podporo ni našel. G. Jevščefc, zastopnik obrtnikov v šolskem odboru, ki med obrtniki kaže res veliko zanimanje za prospeh obrtnega stanu, poudarja, naj bi se upeljal cenejši poduk in pa tako, da bi bili obrtniki olajšani, ne na pr, v času, ko je obrtnikom v kvar. Zato predlaga: „Šolski odbor naj prouči, kako bi se vpeljal na obrtno-nadaljevalni šoli cenejši poduk, in naj stopi v dogovor s čč. oo, frančiškani," Predlog se soglasno sprejme. Konečno poslanec Jarc še na kratko obrazloži, kako je prišlo do tega, da so prišle ob svojo itak navidezno vrednost akcijo, ki jih je imela med drugimi tudi novomeška občina pri dolenjskih železnicah, in da je bil to edini možni način potegniti dolenjsko železnico iz zagate in rešiti vprašanje glede reorganizacijo. Gospod poslanec obljubi, da bo delal na to, da že z majnikom prihodnjega leta začno voziti osebni vlak hitreje približno eno uro, in da se uvede ugodnejša zveza z Dunajem, Trstom in Gorenjsko, kar bo zlasti za trgovce jako velikega pomena. Potem pozove g. Prane Kenda, trgovec v Novem mestu, gospoda poslanca, da naj napravi javen shod, ali v mestni hiši, ali v Narodnem domu, kjer bo možen dostop vsakemu volivcu. Če jo namreč delovanje g. poslanca tako čisto, potem se mu ni treba ničesar bati. Zagotovijo se mu garancije, da so bo shod vršil ](opolnoma dostojno. G. poslanec na to odgovori, da nima ničesar skrivati in da bi bil dostopen za tak shod, vendar pa Ie_ pod gotovimi pogoji. Mi pa pravimo na to: Če je liberalcem kaj na resnici ali če imajo gospodu poslancu kaj očitati, naj storijo to v javnih listih, seveda če jim je to le količkaj mogoče objektivno. Mi liberalcem ne zaupamo, ker imamo přežalostné skušnjo; saj so pisali v „Narodu", da bi bili zadnjič radi izrekli dr. Šušteršiču nezaupnico! Naj potem gosp. poslanec zavzame kakoršnokoli stališče. 27. julija je bila dana lepa prilika, da se na javnem shodu obravnavajo vse zgoraj omenjene zadeve. Toda liberalci ste s svojo neslanostjo zahtevajoč liberalnega predsednika shodu S. L. S. namenoma to preprečili, dobrovcdoč, da pristaši S. L. S. v to no bodo nikdar privolili. Da ga torej vabite na javen shod v mestno hišo ali Narodni dom, nas navdaja z opravičenimi sumnjami. Kolovodji liberalne stranke v Novem mestu, zapomnite si: Pristaši S, L, S. se ne jmstimo od vas komandirati I Shod S. L. S. v Novem mestu. L. S. je za nedelo dno 27. julija zvečer sklicala svoj shod v rokodelskem domu. Shod se je imel pričeti ob 8, uri. Že ob pol 8, uri pred pa se je nabralo pred hišo precejšnje število Sokoličev, ki so hoteli prvi priti v dvorano. Vodila sta jih poročevalca „Slov, Naroda" in „Dana", namreč Grom ml. in Pire. Ta družba je že popoludne na Mu-haberjii hotela motiti shod. Bilo je torej jasno, čemu je prišla tudi na ta shod v Novem mestu. Potrdile so to še razne opazke, ki so se delale pred hišo. Zato pa dr. Ažman kot bišni gospodar pred nosom tem mladičem zaklene vrata dvorane ter jih opomni, naj nikar ne motijo hišnega miru. Kmalu nato pride Slanëev koncipijent Lotrič in tudi on skuša priti v dvorano, a tudi njemu se poizkus izjalovi. Medtem se obvesti vladni komisar. Malo pred 8. uro pridejo na shod g. župan liosmann ves nervozen, in nekateri občinski odborniki. Pod častno besedo se zaveže žujian poslancu Jarcu, da bo skrbel za rod med zborovanjem. Sedaj šele se^ dovoli vstop. Sklicatei) shoda, g. kanonik Žlogar, otvori shod in izjavi, da bo tudi on kot sklicatelj shoda S. L. S. vodil shod. Protitemusevedaugovarjata Lotrič in Rosmann. Kanonik Zlogar opomni liberalce, da se jib trpi na shodu S. L, S. le kot goste, ako se bodo dostojno obnašali. K^ub temu pa zahtevajo Lotriča ali župana za predsednika, kar seveda liberalci burno pozdravijo. Poslanec Jarc pa izjavi, da pod^ liberalnim predsedstvom sploh ne govori. Ziipan postaja vedno nervoznejši. Medtem vstopi v dvorano vladni komisar g. Golia, v predsobi pa ostanejo trije orožniki. Ko sedaj opazi župan Rosmann orožnike, doseže njegova nervoznost svoj višek in ves razburjen zavpije: „Kdo je pa žan-darje privlekel?" Vladni komisar mirno izjavi, daljih je on privedel in jih ni nihče privlekel. Župan seveda na to odgovarja in se vede nasproti državnemu uradniku, kakor bi se hotel nekako norčevati iz njega. Seveda si tega noben državni uradnik ne sme pustiti LISTEK. Diamantni mašntk preč. gospod kanonik Franc Povše. Poidravijftiii le VBSoli dau. Iz nobn shvljcueu jmnliiti! ťovrui se Sû nmoGokrat ZH»liižnim briitojiifiïeiicn brat! (Dolclu.) Dan vesolja in hvaležnosti, kakor jih je malo dano kaki župniji, nas je združil protečeno nedeljo 3. avgusta v kapiteljski cerkvi v Novem mestu okolu častitljivega jubilanta, ki je pred Šestdesetimi loti bil sprejet med svečenike katoliške cerkve. Po isti poti, po kateri je hodil Uubeznjivi starček toliko let dan za dnem v svetišče Gospodovo, smo ga spremili v slavnostnem sprevodu, kakor ga zamore prirediti le zvesta ljubezen in vdanost, v isto svetišče Gospodovo, ki sc je sedaj odelo v slavnostno obleko. Zbralo se je okolu njega vse, staro in mlado, bogato in revno, da mu skažo svojo ljubezen in hvaležnost, prihiteli so njegovi duhovni sobratje od blizu in daleč, da mu voselo častitajo k tej izredni milosti liožji. Jubilant se je rodil dne 24. avg. 1. 1829. na Trebelnem na Dolenjskem. Ko jo nekoliko odrasel in so spoznali njegovi stari.ši njegovo nadarjenost, so ga poslali v šolo najprej v Novo mesto, nato pa v Ljubljano, kjer je dovršil ginmazijske kakor tudi bogoslovne študije z izvrstnim uspehom. Dne 31. julija 1.1853, ga je v mašnika posvetil pokojni knezoškof ^uhljanski Anton Alojzij Wolf. Mladi duhovnik, ves goreč za čast Božjo in za ùasni in večni blagor svojega bližnjega, je šel sedaj mod svet. Služboval je kot kaplan v Borovnici od oktobra 1. 1863. do oktobra 1. 1855., na Vačah od oktobra 1. 1855. do oktobra 1.1857., v Radečah pri Zidanem mostu od oktobra 1.1857. do majnika 1. 1859. in v Polhovem gradcu od majnika 1. 1859. do sv. Jurija 1. 1861. Kot samostojni dušni pastir (lokalist) je bil v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem od sv. Jurija 1. 1861. do majnika I, 1875., kot župnik pa na Jezici pri Ljub-Vani od majnika 1, 1875. do sv. Jurija 1893. Od tedaj pa se nahaja kot kuratni kanonik v Novem mestu. Marljiv že kot dijak je bil na vseh teh službah res goreč delavec v vinogradu Gospodovem, ni se ustrašil nobenega truda in napora, kjer jo šlo za Čast Božjo in za blagor bližnjega. Kjerkoli je služboval, vse ga jo ljubilo in vse se ga še sedaj rado spominja z iubeznijo in spoštovanjem. Pokazale so to mnogobrojne čestitke, ki jih je prejel od svojih nekdanjih faranov pismeno in ustmeno, iz Jožice jo prihitelo celo nekaj faranov s svojim sedanjim g, župnikom in duhovnim svetnikom Simonom Zupanom in g, županom k njegovi diamantni maši. Pa tudi v Novem mestu si je kmalu pridobil srca vseh, Dičijo ga res vse čednosti služabnika Gospoilovega, pobožnost, gorečnost, miroljubnost, Ijubeznji-vost do vsacega, znanje, skratka res pravi vzor-duhovni k. Za njegove zaslugo ga je tudi sam presvitli cesar 1. 1908. odlikoval z vitež-kim križem Franc Jožefovcga reda. Božja milost mu je pa pustila dočakati visoko starost, dočakati pa tudi šestdeseto leto mašništva. S prižnice mu je govoril mil. g, prošt novomeški dr. Seb. Elbort. V vznešenih besedah je orisal njegovo življenje in plodonosno delovaiye v vinogradu Gospodovem. Pri maši so mu stregli kot arhidijakon njegov sončonec mil. g. prošt ljubljanski Janez Ev. Sajovic, ki bo obhajal drugo leto svojo diamantno ma.šo, nadalje gg- kanonika Anton Žlogar in Franc Spendal, župnik Jožef BorStuar in salezijanski duhovnik P'ranc Povše, njegova sorodnika, ter vikar Karel Supin. Poleg omet^enih so bili navzoči pri sv. maši še msr. Anton Jaklič, vojaški superior, g. kanonik Janez Virant, duhovni svetnik Anton Šmidovnik, župnik iz Prečine, g. Štefan Terškan, župnik iz Šmi-hela, 0. Gottliard Podgoršek, gvardijan in o. Ambrozij Remic, katehet ter o. Polikarp Vavpotič, prior usmi^enih bratov v Kandiji, z dvema sobratoma. Pri sv. maši sta bila zastopana tudi občinski odbor po g. županu Karoln lîosmannu in obč, svetovalcu g. Maksu Erunncrjn, ter meščanska garda po svojem stotniku Jožefu Bergmannu, Navzoči so bili tudi sorodniki jubilantovi iz Mokronoga, Tre-belncga in Mirnepeči ter velika nmožica žup-Ijanov in drugih prijato^ev in znancev. Prelepo je bilo tudi petje na koru pod vodstvom domačega organista gosp. Ignacija Hladnika, Pela se je s spremljevanjcm orkestra znana Kempterjeva maša v D-dnru. 50 pevcev in godcev je proizvajalo to mašo tako krasno, tako eksaktno, kakor je ni čuti zlepa tudi s kakega velikouiestnega kora ne. Manjkala so sicer pri spromljevanju pihala, a jih je s svojo mojstrsko roko nadomeščal g. ^organist s primernimi registri na orglah. Čast pevovodji, pevcem in pevkam in godcem! Čudimo se le, zakaj so pri nas nekateri glasbeniki tako proti tej maši, ki je vendar popolnoma v cerkvenem duhu, četudi malo boý veselega značaja. Seveda proizvajati se mora prav, pa se ne bo mogel nihče apodtikati nad njol Po sv. maši jo bil „Te Deum". Pri obedu je na]>il jubilantu najprej mil. gosp, prošt dr. Elbert v imenu novomeškega kapiteljna, dekanije in župljanov, nato mil, g. prošt ljubljanski J. Sajovic v imenu ljubljanskega kapiteljna ter med drugim tudi omenil, kako sta bila on in jubilant ob izstopu iz semenišča najbolj slabotna, da jima je vsakdo prisodil le kratko življei^je, sedaj sta pa preživela vseh svojih 8 sošolcev. Napili so jubilantu tudi še msr. A, Jaklič, v imenu sorodnikov župnik J. Borštnar, nada^'e dopasti. Pa tiuii mnogo zborovalcev je bilo vsled tcf^a budnega županovega vedenja zelo ogorčenih. Ko j»a napravi g. župan še neko uetimestno opazlčo, da vjadiii komisar odvesti iz dvorano. Kanonik Žlogar zaključi na to shod, nakar sc dvorana mirno izprazni. Seveda je sedaj liberalno časopisje vso polilo o velikanskem porazu jioslanca Jarca v Novem mestu. Mi pa rečemo: Če bi bilo libcralcem res kaj na tem, da hi se vr.iila resna razprava o obrtno-nadaíjevalni šoli, tedaj ne bi uganjali teh neumnih neslanosti in usi-Ijevali shodu nasjírotne stranke svojega predsednika. Zavedati bi se luorali kot pristaši stranke, ki je vzela v zakup vso oliko in omiko, da se nahajajo na shodu le kot gostje, kako se imajo pa obnašati kot gostje, bi i)a potem tudi morali zaati. — Govori se tudi, da župan liosmann toži vladaega koitiisarja Golio. Nič hudega. Zbralo ae jo pa tudi nekoliko žui)anovih prijateljev k posebni seji dne 4. t, m., da i)rotestirajo proti Golijeveniu „žaljivemu" postopanju napram „občepriljubljenemu" županu. Ta protest pošljejo okrajnemu glavarstvu iu deželni vladi. Pa tndi to se nam ne zdi nič hudega, tíaj On, vladar svobodnega soluca, mora dobiti zadoščenje, naj velja, kar hoče! Državna obrtna šola v Ljubljani. (Kodgp.) Strokovna Sola za lesno ii) kaineiieiio kiparNtr« daje svojim uceticeni s premišljenim poukoiti obrtniško, modernim zahtevam primerno izobrazbo v lesnem in kamenenem kiparstvu. Posebno goji cerkveno smer ter upošteva dotične težnje in navade v deželi. Učna doba traja tri celo letne tečaje. Absolventi, ki se žele poglobiti v svoji stroki, smejo še četrto leto ostati na zavodu in lahko ob-drže svoje morebitne ustanove in podpore. Pouk je teoretičen (slovenščina, ncniščina, spisje, računstvo, knjigovodstvo iti kalkulacija, državljanski nauk, dekorativno risanje, tehnično-konstruktivno risanje, umetno oblikoslovje, tehnologija, plastična anatomija, zgodovina plastike) in praktičen (modeliranje, kiparstvo). Ob sprejemu je prosilcu dokazati, da jo zadostil Ijudskošolski dolžnosti, da je dovršil 14. leto svoje dobe. Vpisovanje se vrši 16. in 16. septembra. Odhodno izpričevalo strokovne šole za lesno in kaiiiencno kiparstvo nadomešča dokaz o pravilnem dovršenju učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja kiparskega obrta v lesu in kamnu, ako so izpolnjene splošne zakonito zahtevo in se ob enem izkaže enoletna uporaba kot pomagalec (pomočnik), oziroma kot tvorniški delavec. Ženska obrtna šola obsega tri oddelke, ill sicer za šivanje perila, za izdelovanje obleke in za vezenje. Naloga teh odJeikov je, dekleta in žene v enem navedenih obrtov praktično izučiti, pri Čemur se obiskovalke tudi splošno in v gosjiodirgstvu izobražujejo. Vsak oddelek ima (iva letnika, ki trajata po deset mesccev, vrhu tega ima vsak oddelek tudi enoletni ateljerski tečaj za absolventicQe, Pouk jo teoretičen (slovenščina, nemščina, spisje, računstvo, državljanski nauk, tvarinoznanstvo in gospodinjstvo, zdravoslovje, nauk o kostumih, dekorativno risanje, petje, lasčina) in praktičen (delovni pouk in krojno risanje). Za sprejem je treba dokazila, da je prosilka zadostila ljudskošolski obveznosti in da je dopolnila 14. leto. Vpisovanje se vrši 15. in 16, septembra. Izpričevalo oddelka za šivanje oblek in oddelka za vezciye nadomešča dokaz o pra- gimn, ravnatelj Fr. Breznik in g. J. Bcrgmanu. Vsem se jo g, jubilant na kratko zahvalil. Popolutinc ob 3, uri so bile |iete litanije presv. Srca Jezusovega, Pel jih je kvartet pred oltarjem po napevu, kakor ga je zložil g, A. Foerster op. 73. S tem jo bila slovesnost končana. G, jubilant je sprejel kakor omenjeno mnogo častitk od raznih strani; med drugimi so častitali prevzv. knezoškof ljubljanski dr. A, li. Jeglič iz Lnrda, dež. predsednik g, baron Teod. Schwarz, dvorni svetnikGerdešič, okrajna glavarja baron Rechbach in dr, Pilshofer, občinska odbora Novo mesto in Kaudija, zlato-inašniki ribniški, frančiškani ljubljanski, uboge šolske sestro De Notre Dame iz Smihela, metliški pro.st Fr. Dovgan, dr. Fr. Dctela, dr. Aleš (Jšeničnik, msr, Tomo Zupan, dr. Loop. Picigas iz Stetten pri Kornoubiirgu, dr. Schegula ter drugi prijatelji in znanci od blizu in daleč. PrečastiteuLU diamantnemu mašniku, ki je .še vedno čvrst, čil in zdrav in še vedno gorečo opravka svoja duhovtio-pastirska opravila, pa kličemo ob njegovem jubileju tudi mi: Bog ga ohrani še mnogo let tako čvrstega, čilega in zdravega v čast Najvišjega in v časni iu večni blagor župljaiiovl vilnem dovršeiyu učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do izvrševanja krojaškega, na izdelovanje otroških in ženskih oblek omenjenega obrta, oziroma do obrta zlatega, srebrnega in bisernega vezenja. Jama risarska in niodelírska Sola daje absolventom zavoda, obrtnim pomočnikom, sa-mostojuiui obrtnikom in sploh vsem interesentom priliko, da so vodijo iu izpopolnjujejo v risaiyu in modeliranju. Javna risarska in ino-delirska šola se začne dne 1. oktobra in se konča zadnjo nedeljo meseca maja. Pouk se vrši vsako nedeljo od 9. do la. ure dopoldne. Za sprejem zadostuje dokaz, da jo prosilec delavec, pomočnik, risar, preddelavec ali delovodja v kakem obrtnem obratu, ali da izvršuje obrt samostojno. Ako je dovolj prostora, se sprejemajo tndi učenci višjih razredov srednjih .šol ali učiteljišča. Specialni (posebni) tečaj za obrtnike: 1. 'l'eëaj Zli obrtnike, ki nimajo zadostno spretnosti v prostoročnem risanju, v geometrijskem in projekcijskem risanju. 2. Tečaj za strojeznaiistvo in sti-ojno risanje za pripadnike mehanično-tcbuičnih obrtov, 3. Teiaj Zli strokoziiiinstvo in sti-ojn« risanje /a les obdelujoče ohrtnikis zlasti za stavbne in pohištveno mizarje in za modelne mizarje, 4. Tečaj za elektrotehniko. Ti specialni tečaji dajo obrtnikom priložnost, da se udeležujejo risarskega pouka, strokovnih predavanj in eventualno pouka v delavnici ter razširijo svojo izobrazbo in po-rabnost v obrtu. Sprejemajo se mojstri in pomočniki, ki so zadostili zakoniti šolski obveznosti, in vajenci, ki so že uspešno dovršili obrtno nadaljevalno šolo. Šolsko leto se prične dne 1. oktobra in se konča dno 30, aprila. Vpisovanje se vrši zadnje tri dni pred začetkom šolskega leta, 5. Tečaj za oitravniko pri parnili kotlih. 6. Tečaj za opravnike i>ri panjili strojih. 7. Teiaj za strojevodjo (vlakovodje). Namen pod 6 do 7 navedenih tečajev je, dati obiskovalcem za njih jioklic kot oprav-nikom pri parnih kotlih, kot opravnikom pri parnih strojih in strojevodjem potrebno strokovno znanje in jih usposobiti za predpisane izkušnje, ki jih lahko delajo, ko so izpolnili zakonita določila. Tečaj za opravnikc pri parnih kotlih se začne dne 1. oktobra in traja 4 mesece, poučuje pa se po tri ure na teden. Tečaj za opravnike pri parnih strojih in za strojevodjo se začneta dne 1, februarja; prvi traja tri mesece, drugi pa 3 in pol meseca. V vsakem tečaju se poučuje po tri uro na teden. Da se morejo ápocialnih kurzov udeleževati tudi tisti, ki delajo v praksi, se vrši pouk samo ob delavnikih zvečer in oh nedeljah dopoldne. Sprejemni pogoji: Za opravnike parnih kotlov je potreben dokaz, da je prosilec zadostil ljudskošolski obveznosti, da je zmožen učnega jezika, da se je izučil kakega mehanično- tehničnega obrta, da je star 18 let. Za opravnike parnih strojev in za stroje-vodnike je i)otrebcu dokaz, da je prosilec zadostil ^udskošolski obveznosti in da je zmožen učnega jezika, da se jo izučil kakega meha-nično-tehničnega obrta, da jo star 18 let, da je uspešno obiskoval tečaj za opravnike parnih kotlov, ali da je najiravil predpisano izkušnjo za opravnike parnih kotlov, ali da je napravil predpisano izkušnjo za opravnîka parnih kotlov. Čas vpisovanja se objavi vsakokrat posebej. Tečaji sc vrše le, ako se oglasi najmanj 15 udeležnikov. Strokovni tečaji za nadaljno izobrazbo učiteljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah. Ti strokovni tečaji obsegajo: 1, Strokovne tečaje za izobrazbo učiteljev risanja (dva delna tečaja po tri mesece); — 2. strokovne tečaje za izobrazbo učiteljev obrtno-trgovskih predmetov (s tritedensko učno dobo). Ti tečaji se vsako leto menjajo, in sicer tako, da je eno leto prvi delni tečaj za risanje, drugo leto obrtno-trgovski tečaj, tretje leto drugi delni tečaj za risanje itd. Letos se vrši od 16, julija do 6. avgusta strokovni tečaj obrtno-trgovskih predmetov. Priglasilo se je 61 udeležencev. Učenci vseh oddelkov z rednim dnevnim poukom so ali rodni učenci ali učenci-gostje (hospitantje). Redni učenci so oni, ki so zadostili sprejemnim pogojem, predpisanim za dotično kategorijo učencev, ter redovito obiskujejo vse )>o učnem načrtu iiredpisane predmete. — Učenci-gostje so oni frekventaotje, ki za svojo izobrazbo obiskujejo le posamezne predmete. Šolske in'istojhine. Vsak novovstopajoči učenec plača 2 K vpisnine. Ta pristojbina se ne pregleda nikomur. Na vseh oddelkih z rednim dnevnim poukom, kjer traja pouk najmanj en semester, plačajo redni učenci in učenci-gostje za vsako polletje 5 K šolnine, če je od- delek združen z delavnico, jc poleg tega vsakemu obiskovalcu za vsak semester poravnati 6 K pristojbine za delavnico, lievnim rednim učencem se šolnina in pristojbina za delavnico Jahko popolnoma ali do polovico izpregleda, O dotičnih prošnjah odločuje c. kr, deželna vlada. Učenci-gostje se ne oproščajo plačevanja teh pristojbin. Inozemci plačajo 50 K vpisnine, vsak semester 400 K šolnine iu 50 K pristojbine za dolavnico. Teh pristojbin se inozemci nikdar ne oproščajo. Natančnejše podatke je povzeti iz letnega izvostja c, kr, državne obrtne šole ali pa iz programa, ki ga je izdalo ravnateljstvo. Gospodarstvo. Kmetijska šola na Grmu. Vsak stan potrebuje danes izobrazbe, da lažje izhaja in napreduje. Tudi kmetijski stan je potrebuje. Zato so se ustanovile in se šo zmeraj naprej ustanavljajo kmetijske šole. Danes lahko povsod opazujemo, da se je kmetijstvo najbolj tati» povzdignilo, kjer se jo kmetijsko šolstvo bo^j razvilo. Kakor pri drugih stanovih, je tudi pri kmetu dobra šola pred vsem merodajna za njegov napredek. Da je res tako, nam kaže n, pr, češka dežela, ki slovi zaradi svojega kmetijstva. Ta dežela ima v Avstriji največ kmetijskih .šol. Dobro petkrat tako velika je kakor naša dežela, pa ima 54 kmetijskih šol. Močno razvito je kmetijsko šolstvo pa tudi po drugih deželah, na Moravském, NÍžjeavstrijskera i, dr. Povsod se danes strokovna izobrazba visoko ceni, vpošteva in tndi zahteva. Pri nas imamo eno samo kmetijsko šolo, ki so je v zadnjem času na vse strani razvila tako, da po svoji sedanji uredbi lahko skrbi za strokovno vzgojo kmetskih mladenčev iz Dolenjske, Gorenjske in Notranjske. Dežela obrača vso skrb na razvoj tega zavoda, zato je potrebno, da storimo tudi mi svojo dolžnost in da pošljemo svoje sinove notri, da se na šoli pripravljajo za bodoči svoj poklic. V zadnjem času se sicer močno vpliva na napredek kmetijstva tudi na druge načine, tako n. pr. s poukom odraslih gospodarjev potom kmetijskih tečajev in potnih predavanj. To je prav iu tudi potrebno. Ali strokovne izobrazbe, ki jo podaja kmetski mladini dobro urejena kmetijska šola, ne moremo nadomeščati s takimi tečaji in predavanji, to pa zato ne, ker manjka odraslim gospodarjem podlago, ker manjka tistih temeljnih vednosti, na katere se naslanja napredek pri posameznih gospodarskih panogah in katere moramo poznati, ako so hočemo s potrebnim zanimairjem in umovanjem poprijeti izboljšavanja našega kmetijstva. Kmetijska šola na Grmu ustreza danes po svoji uredbi vsem potrebam naših kranjskih gospodarjev, Zaraditega ima zavod dve šoli, zimsko šolo in letno šolo. Zimska šola, je samo po zimi in traja dve zimi, vsako zimo po 5 mesecev, skupaj torej 10 mesecev. Šola trpi vsako zimo od novembra do konca marca. Ta šola se priporoča v prvi vrsti za kmetske sinove iz živinorejskih in poljedelskih krajev, pa tudi sinovom iz drugih krajev, ki zamorejo samo po zimi od doma. Po zimi je najlepša prilika za pouk kmetskih niladeničev. Zlasti važen je v tem času praktični pouk v živinoreji, mlekarstvu, prašičjireji, v gnojenju, v trav-ništvu, pašništvu in gozdarstvu. Letna Šola traja vse leto, od meseca novembra do konca oktobra. Ta šola so priporoča za kmetske sinove, ki se hočejo pred vsem praktično učiti vinogradništva, kletarstva, sadjarstva in vrtnarstva. Zato je tudi v prvi vrsti namenjena sinovom iz vinorodnih krajev naše dežele, pa tudi onim iz drugih krajev, ako se hočejo o teh gospodarskih panogah izučiti. Kdor se pa hoče izučiti v vseh kmetijskih i)anogah, obiskuje lahko zimsko in letno áolo in sicer na ta način, da se vpiše najprej v letno šolo in da ostane potem še drugi zimski tečaj na šoli. Tako jc mogoče v poldrugem letu dovršiti letno in zimsko šolo. Deželni odbor razpisuje ravnokar novo šolsko leto in oddajo prostih mest na Grmn, Opozarjamo na to vse naše gospodarje, ki imajo ukaže^ne sinove, katere so namenili za dom, s pozivom, da prosijo za sprejem v Šolo. Gospodarji, ki zmorejo stroške za šolanje, naj pošljejo sinove na svoje stroške v šolo, drugi naj pa prosijo za prosta mesta, ki jih bo 28 oddati, Z ukaželjno kmetske mladino pa na vsak način v strokovno šolo! Danes sc ne more nihče več izgovarjati, da ne moro pošiljati svojega sina v to šolo, kajti danes je dosti prostih mest na šoli, pouk sam je pa tako urejen, da ustreza potrebaui starišev in mladeničev iz najrazličnejših krajev na.še dežele. Gospodinjska šola v Šmihelu. Poklic kmetske gospodinje ni lahek. Kot gospodinja, kot žena in mati ima mnogo dolžnosti, ki jih ^zamore izpolnovati le v tem slu- čaju, ako ima potrebno kreposti in čednosti, ako je delu vajena in ako ima potrebno gospodinjsko izobrazbo, ki jo je lahko dobila doma pri dobri materi ali pa v dobri službi, ali pa v kaki šoli. Ni zastonj pregovor, ki pravi, da podpira gospodinja tri vogale pri hiši. Kdor pozna delo naše gospodinje v ktnotski hiši, bo rad priznal, da je iijen poklic še važnejši in večji kakor oni gospodarja. Saj mora gospodinja voditi vse hišno gospodinjstvo, ki da samo na sebi dosti dela od ranega jutra do poznega večera. Vzgajati mora otroke in opravljati vrh toga tudi razna dela v gospodarstvu, v hlevu in v mlečni kleti, na vrtu, na polju in drugod. Povsod mora biti delavna in razumna. Prav zaradi velikih in važnih nalog, ki jih ima gospodinja v kmetski hiši in za katere je treba češčo bopo priprave in izobrazbe, kakor jo zamore dati hišna mati, so se začele ustanavljati po deželi tudi gospodinjske šole, ki izpopolnujejo ljudsko šolo in podajajo vse tisto nauke, ki so potrebni za poznejši poklic kmetske gospodinje. Oe je treba kmetskim sinovom bopo izobrazbe, kakor jo nudi naša ljudska šola, jo je treba še boíí kmetskim hčeram ! Tudi naša dolenjska stran je dobila gospodinjsko šolo, ki jo v zavodu ubogih šolskih sester v Šmihelu in ki ima namen, skrbeti za to, da se priprav^ajo kmetska dekleta za poklic dobre gospodinje na kmetih. Gospodinjska šola v Šmihelu jo enoletna in traja od oktobr 'a do konca julija. Dekleta se poučujejo v šoli in praktično zunaj pri različnih delih. Na dan imajo po 3 ure šolskega in po 5 do 6 ur praktičnega pouka. Zimski čas je določen pred vsem za pouk v hišnem gospodinjstvu, v kuhanju, šivanju, pranju, likanju in v gospodinjskih računih, letni čas pa za pouk v hišnem in kmetijskem gospodinjstvu, v vrtnai'stvu, v živinoreji in mlekarstvu, prašičjireji in perutninarstvu. Učni načrt za šolo obsega sledeče predmete; Verouk, spisje, računstvo, gospodinjsko knjigovodstvo, hišno gospodinjstvo, živinorejo in mlekarstvo, vrtnarstvo, zdravstvo in vzgojeslovje. Praktični pouk obsega ; Kuhanje in ijeko kruha, pranje in likanje, šivanje, pospravljanje, dela v hlevu in v mlečni kleti in dela na vrtu, V Šolo se sprejemajo notranje učenke, ki stanujejo v zavodu, in vnarge učenke, ki stanujejo v bližnji okolici zavoda. Za hčere krairjskih posestnikov se oddajajo ustanove po 15 K na mesec. Plačujoče notranje gojenke pa plačujejo mesečno po 30 K, Ker se novo šolsko leto 1913/14 prične s 1. oktobrom t. 1,, opozarjamo na to šolo naše stariše s pozivom, da skrbe tudi za primerno vzgojo svojih nkaželjnih hčera in sic^r s tem, da jih pošiljajo v gospodinjsko šolo v Šmihelu, ki stoji pod strokovnim nadzorstvom ravnateljstva kmetijske šole na Grmu, sicer pa pod vodstvom ubogih šolskih sester v Šmihelu, Prošnje za sprejem je vlagati do Î, sept, t. 1. na vodstvo deželne gospodinjske šole v Smiholu p. Kandija na Dolenjskem, ki dajo tudi vsa potrebna ])ojasnila. —^r— Gospodarske drobtine. — Itazglas o si>rejemu gojeiik v gospodinjsko šolo C. kr, kmetijske družbe kranjske v IJubljiini, V prvi polovici meseca oktobra se otvori petnajsti tečaj gospodinjske šole. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv, Frančiška. Zavod je v posebnom poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgoje-slovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vso one predmete, ki jih mora iimeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično iu praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nem.škemu jeziku. Gojonka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 35 K, ali za vos tečaj 385 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvanih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne jircdpasnike. (Predpasniki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima ktera več obleke, jo sme })rincsti g seboj. Deklico, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto ; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; '.i- predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vso stroške; 6. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrševalo vsa dela, ki sc jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnjo za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvcKUO pismo staršev, oziroma varuha, naj so pošljejo do 10, septembra t. 1, jt^lavnemii odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Krang-skeiii; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. Proširje za sprejem bodo rešene mod 20 in 25. sept. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjsko. V Ljubtiani, dne 15. julija 1913. — Umetijskii šola »a (jiruiii i)rične novo šolsko leto 1913/14 z mescem novembrom. ProSiye za sprejem v zimsko šolo in v letno šolo je poslati do 15. septembra t. 1. na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. Opozarjamo naše stariše na tozadevni razglas v današqji številki. — Gospotliiijska šola v Siiiilielu prične novo šolsko leto 1913/14 z mescem oktobrom. Prošnje za sprejem jc poslati do 1. scpt.^t. I. na vodstvo deželno gospodinjske šole v ňmi-helu p. Kandija. V šolo sc sprejemajo notranjo gojenke, ki stanujejo v zavodu ubogih šolskih sester v Hmiholii in vnanje gojenke, ki stanujejo v bližuji okolici Šmihcla. Plačujoče notranje gojenke plačujejo hrano in stanovanje po 30 K na mesec, pouk je brezplačen. Za ličerc kranjskih posestnikov se oddajajo tudi deželne ustanove po 15 K na mesec. — Razstava s preinoviiiijein pnisičev v Št. Jorníyii, ki jo priredi c. kr. kmetijska družba dne 16. septembra, se jo razglasila z lepaki po vseh občinah, ki pridejo za to ])ri-reditev v poštev. Istotako so se poslali nabiralni listi na vse te občine, da se popisujejo gospodarji, ki žele razstaviti svoje živali. Vsa županstva so bila naprošena, da razglase to popisovanje, zato pozivflemo naše gospodarje šo tem potom, da se zadnji čas do 15. avgu.sta za gotovo priglasijo vsi, ki hočejo kaj razstaviti. Na poznejša priglasila se ne bo moglo več ozirati. „ — Kazstava tu premo vanje perutnine v Št. Jerneju. Tudi za to razstavo, ki se priredi ob enem s prašičjo razstavo dne 10. septembra, se je treba do 15. avgusta priglasiti, da se vse potrebno preskrbi o pravem času. Za eno in drugo razstavo se bodo izdali popisi (katalogi) kakor je to običajno pri takih razstavah po drugih krajih. To je zlasti v tem slučaju potrebno, ker traja razstava samo en dan in jo treba obiskovalcem pregleda posameznih razstavi) alce v razstavljenih živali. Škoda po črvu. Vsaka štiri leta dela po naših njivah in travnikih veliko škodo črv. Tudi lotos trjie po mnogih naših krajih poljaki sadeži in travniki pred črvi. Posebno se ta škoda opazuje letos pri prosu, turSici, ovsu, krompirju, otavi. Napadena mesta so kakor požgana. Nekatere njive so skoraj suhe in tako je tudi sem in tja po travnikih Skoda zelo velika. Posebno v bližini hrastovih gozdov in v priložnih legah se Skoda močno pozna. Vsa ta občutna škoda kaže, da bo treba tega Škod^ivca še bolj pregangati in na vse načine. Obiranje hroščev ne zadostuje, treba ga je pozneje tudi v zemlji preganjati, ko nam kot črv spodjeda našo sadeže. S pridnim pobiranjem za brazdo ga bo treba bo^ pokončevati kakor smo dosedaj vajeni. Dokler se ne posreči dobiti pripravnih sredstev proti tej požrešni golazni, toliko časa si bomo morali na ta način pomagati. Sicer bo pa kazalo, da mu odtegnjomo po možnosti pašo. Ako ne bi imel hrošč toliko prilike za pašo po naši hra-stini, ki raste ob kraju gozdov in po mejah, bi nam tudi ne prizadeval toliko škodo. Ali pri nas je za hrošče pašo več ko treba in zato se po naših krajih tako močno razmnožuje. Politični pregled. PrestolunasliHlnik Franci Ferdiniitid bo letos sam osebno vodil cesarske manevre, ki bodo od 15. do 17. sept, na južnem Češkem. Štajerski dežolni zl»or se bo poskusilo radi velikih vremenskih nesreč zadnjikrat v avgustu sklicati in ga napraviti delazmožnega. Če se to ne posreči, se deželni zbor takoj razpu.sti in razpišejo se nove volitve v septembru, ki se izvrše v novembru in decembru. Volitve na Goriškem. V četrtek, dne 24. julija je volila skupina kmečkih občin. Tudi tukaj kakor proj v splošni skujuni, se ni vršil vo iini boj toliko med S. L. S. in liberalci, ampak glavni boj je divjal med staro in mlado strujo S. L. S. V goriški okolici so dobili mladi 739—840 glasov. Potrebna je bila ožja volitev med mladimi pristaši S. L. S, in liberalci. Na Tolminskem so dobili: mla-dostrujarji 388 do 397, starostrujarji 148 do 193 in liberalci 152-lfii gjasov. Tudi tukaj je odločila ožja volitev mod mladostrujarji S, L. S. in liberalci. Ožja volitev se je vršila v torek, dne 29. julija. Na Krasu sta zmagala liberalca Dominko in dr. Gregoriii. Stara struja S. L. S., ki ni pripustila, da bi tudi mladi soodločevaii v deželnem zboru, je popolnoma propadla. Celo voditelj stare struje, državni poslanec dr. Anton Gregorčič, je popolnoma propadel. Naj so izpadle ožje volitve tako ali tako, gotovo je, da se je vsled razdora v S. L. S. zopet ojačil goriški liberali- zem, ki je bil že popolnoma na tleh. — Na italijanski strani so zmagali kandidatje laške krščansko-socijalne stranke: baron Lokatelli, dr. Flego in Ponton, ki so dobili 440 do 4fi0 glasov. Liberalci in socialni demokratje so popolnoma propadli. Oeški (ležcini odhol' je cesar razpustil, ko jc višji deželni maršal princ Tjobkovic, ki je bil odlikovan z redom zlatega runa, naznanil svoj odstop. Naročil je vladi, naj ob primernem času izvede priprave za nove volitve. Imenoval je za upravo dežele upravno komisijo, sestoječo iz 8 članov, v kateri je 5 Čehov in 3 Nemci. Nemci se delajo radi-tega zelo grdite in nezadovoÇne. Dopisi. Ajdovec. Dne 20. julija je imel novo mašo veleč. g. Anton Gnidovec iz Velikega Lipovca, ki je bil vojak enoletni prostovoljec, stopil nato Y semenišče in bil posvečen kot trctjeletnik v duhovnika. Govornik mu je bil monsignor dr. Janez Gnidovec, ravnatelj, njegov polubrat. To jo sedaj tretji duhovnik iz ugledne družine Janžkove. Vedno deževje zelo zadržuje delo na polju in po travnikih, po vinogradih, ki so se od pomladnega mraza precej opomogli, se jo pa ponekod jel prijemati že palež. Pričakujemo pa vsejedno po vinogradih precej dobre letine, ako nam Bog pošlje nekaj toplih dni in odvrne od nas kako neurje. Iz Prerine. V nedeljo dne 27. julija jo sklicala „Kmečka zveza" shod na Muhaberju pri Novem mestu in sicer popoludne ob 3. uri pri podžupanu Osolnikn. Na shodu, ki se ga je udeležilo krog 150 mož, sta govorila dr. Anton Ogrizek in poslanec E. Jarc. Njihove govore so zborovalci z velikim odobravanjent vzeli na znanje. Kakor v Stopičah se je tudi tu po shodu sestavil nekak pripravljalni odbor za ustanovitev prostovoljnega gasilnega društva za občino Prečina. Shod je hotelo motiti nekaj fantalinov, ki sta jih pripeljala seboj znani časnikar Pire in Slančev koncipijent Lotrič, seveda ae jim to ni posrečilo, kljub temu, da sta jim ))rišla na^ pomoč še znana „neodvisna" kmeta Kos in Žagar. Podžui»an Osolnik jim je namreč kar odločno povedal, da zanje v njegovi hiši ni prostora. Kljub temu je šo hotela s svojim kričanjem motiti shod neka Drganc iz Kandije, ki jo je pa dal navzoči vladni komisar odpeljati. Poskusil jo svojo srečo tudi Pire. Gledal je skozi okno, kadil, delal svoje opazke ter nepremično motril s svojimi očmi komisarja. Ko pa ta vstane s .svojeg-a sedeža, se tega Pire tako prestraši, da nagloma izgine od okna in zbeži po j)olju_ kakor zajec, ki ga zapodi lovec. Pa pravijo,' to so junaki V Seveda trobijo sedaj po svojih glasilih širnemu svetu o velikanskem porazu poslanca Jarea. Pa pustimo jim to otročje veselje, mi pa pojdimo preko njih na delo za ljudstvo. Stoipičtí. V nedeljo dne 27. julija po jutranji sv. maši je bil pri nas shod Kmečko Zveze. Na tem shodu, ki se ga jo udeležilo nad 300 mož, je govoril g. dr. Anton Ogrizek o važnosti izobrazbe, ki je potrebna dandanes vsem slojem, zlasti še kmetom; dež. in drž. poslanec K. Jare pa je poročal o najvažnejših zadnjih političnih dogodkih. Razkrinkal je grdo goiijo liberalne stranke proti voditeljem S. L. 8. Navzoči možje so z odobravanjem vzeli poslančeva izvajanja na znanje in so soglasno obsodili to nagnusno početje liberalcev ter izrekli neomajano zaupaiye S. L, S,, njenim poslancem in vodite^em. Pomenili smo se tudi o večih krajevnih zadevah, oh sklepu shoda pa sestavili pripravljalni odbor za ustanovitev za našo župnijo tako zelo potrebnega gasilnega društva. Iz Adlešić 5. avg. Letošnjo zimo in spomlad pobiral je Miko Grabrijan, i)0scstnik iz Dolenjec h. št. 13,, kateremu se imamo največ zahvaliti, da smo dobili pred 10, leti tako lepo kapelo Marije Pomočnice v Dolenjcih, prostovoljne darove v denarju in zrnju po nekaterih farah v Beli Krajini za nov veliki zvon pri podružnici sv. Mar. Magdalene na Veliki Plešivici. Nabiral je po vaseh naše fare in Prološke fare, ter po vaseh Dragoše, Griblje, Cerkvišče in Krasinec Podzemeljske fare. Nabral je v gotovini 95 K 10 h, zrnja pa v vrednosti 117 K 80 h. Bodi vsem, ki so kaj darovali v ta namen, izrečena s tem najsrčnejša hvala! Bog obilo povrni! Posebna hvala pa gre še požrtvovalnemu nabiralcu Mik. Grabrijanu, ki se ni zbal potov in truda, da je toliko nabral. Koliko se trudi za cerkev sv. Magdalene na Plešivici, katere je tudi cerkovnik in ključar, nam spričuje tudi to, da je nabral lani v isti namen v Calu-metu in njegovi okolici v Ameriki, 132 dolarjev in 45 cent. in vse sam od sebe, ne da bi ga bil kdo za to prosil ali mu le tudi omenil. Kes hvale vredna unetost za čast božjo posebno v današnjih časih. Vedno deževje je ta mesec vendar prenehalo. Imeli smo od 20. junija do 31. jul., t. j. v 42 dneh, nič manj kakor 30 deževnih dni in lo 12 iiopolnoma brez dežja, in to pri nas, kjer imamo druga leta v tem času skoraj prav vsako leto hudo vročino in sušo. DomaČe in iuje novicei (.'astniiii oličanoni je imenovala občina Črni vrh nad Polhovem gradcem prcčastitega gospoda kanonika Franca PovŠeta ob pjiliki šestdesetletnice njegovega mašništva. Čestitamo! Pastoralna konlerenca za novomeško dekanijo bo šele v ponedeljek dne 1, septembra t. 1. v Novem mestu in ne 18. avg. kakor je bilo napovedano, ker se takrat prično duhovne vaje. Provincijalom tVanřiškanske^a roda jo bil znova izvoljen P. Angelus Mlejnik, rodom Novomeščan, kustosom P. Placid Fabi-ani, definitorjem P. Alfonz Furlan, P. Marijan Sirca, P. Kajetan Kogej in P. Kerubin Tušek. I'l'onioviral je doktorjem prava na dunajskem vseučilišču dne 22. julija g. Adolf Golia, konceptni praktikant deželne vlado pri C. kr. okr, glavarstvu v Novem mestu. — Čestitamo! Odlikovanje. Cestnemu mojstru Kamorjii v Novem mestu je podeljen srebrni zaslužni križec s krono. Iz političiic slnžlio. 0. kr. deželnovladni koncipiat g. Gustav Golia, ki je bil dodeljen kot komisar c. kr. okr. glavarstvu v Novem mostu, je poklican v službovanje k deželni vladi v Ljubljano. Na njegovo mesto je prišel g. dr. Adolf Golia. Osebna vest. Za c. kr. poštarja na Vinici v Belikrajini je imenovan Ivan Kambič, dosedaj poštar v Godoviču, V katoliško cerkev jo prestopila pretočeni ponedeljek, duc 4. t. m. gospa Alida Windischer, mati g. Josipa Windiseherja, posestnika in g. Alojzija Windiseherja, trgovca. Bila je protestantiiya, rojena leta 1835 v Švici. Zanimivo je to, da je bila poročena v kapelici lukniškega grada v Prečini. Že takrat se jo je nagovarjalo, naj bi prestopila v kat. cerkev, a ni hotela, pač pa je obljubila, da se bodo vzgojili njeni otroci v katoliški veri in je to obrubo tudi izpolnila. Sedaj pa jo je na njeno lastno žo^o sprejel v katoliško cerkev mil. g. prošt novomeški dr. Seb. Elbert, jo pogojno krstil in ji tudi podelil sv. zakramente za umirajoče. Poroka. Due 12. avgusta se bo v podružnici sv. Nikolaja v Martinjivasi [iri Mokronogu vršila poroka g. sodnega avskultanta Barleta z gospodično hčerko gospoda generala Zupančiča. Poročal bo ženinov brat zagrebški prebendar in nadbiskujjski tajnik č. g. Janko Barle, znan kot marljiv pisatelj slovenski in hrvatski. Nedavno je obelodanil hrvatsko monografijo: „Naše dieeezanske sinode", zgodovinski pregled v preteklih stoletjih obdržanih škofijskih zborov. Iz spisa je razvidno, da je bila tudi v zagrebški nadškofiji dolgo časa po raznih krajih v navadi glagolska služba božja. F3<>llmrli so v Novem mestu. julija Jožefa Janežič, kočarja hči, G lot. 25. julija Neža Smrekar, zascbnica, 56. let. 2. avgusta Jožef Pleškovec, težak, 66 let. 6, avg. Ostanek Viktor, pos. sin, 4 leta. 7. avg. Liižar Alojzija, hči hišarja, 21 let. — N. p. v m.! Umrl je 4. t. m. knezoškof. tajnik pre-častiti gospod Janko Marenčič v Kranju po dolgi mučni bolezni. K. i. ! Ilnuiiliiica in posojilnica za Jiaudijo in okolico je imela meseca julija prejemkov 85.212 kron 42 vin., je imela meseca julija izdatkov 90.951 kron 20 vin. Posojil jc bilo danih 59 strankam 4U.420 kron. Vložilo jo 143 strank 31.318 kron 4(1 vin. Izplačanih hranilnih vlog 178 strankam 38.927 K 21 v. Članov je bilo koncem mc.seca julija 2259. Izredna seja oličinskcga odliora v Novem mostu je bila pretočoni ponedeljek, dno 4. t, m. Navzočih je bilo od 18. odbornikov 12, ki 80 sklenili, da se protestira proti „ne-postavaemu" postopai^ju vladnega zastopnika napram g. županu Rosmannu na shodu S. L. S, dne 27. julija v rokodelskem domu. Med drugimi sta bila pri tej seji navzoča tudi dva c. kr. uradnika, mod tema c. kr. višji okrajni živinozdravnik pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Novem mestu g. Otmar Skale^ar je vzbudilo j)ri pristaših njegove lastne sffanke občo pozornost, Jz sejo občiii'skega svela v Novem mostu dno 2(). julija. Med drugim tudi župan ])oroča — tako namreč piše „Slov. Narod" z due 2S. julija 1913, št. 171 — da so je županstvo oziroma starešinstvo udeležilo sprejema železniškega ministra in konštatira, da ni res, kar se je v nekem^ listu pisalo, da bi bil župan ob isti priliki železniškega ministra pozdravil v imenu našega „veruega" slovenskega ljudstva, ampak da je le rabil izraz: „cesarju verno in vdano ljudstvo". G. župan, ali res nimate nujnejših zadev za dnevni red občinskih sej kakor po nepotrebnem tratiti tako dragoceni čas s takimi otročarijami? Se li gremo „Schildbiirgerjo" ali „Abderite"? Živel napredek ! Velik prijatelj napredka — seveda le na jeziku — je novomeški občinski odbor. Dne 26. julija je ime] sejo, pri kateri se je med drugim tudi obravnavalo, se li razširi deška ljudska šola iz 4 v 5 razrednico ali ne. Povsod drugje v civiliziranem svetu bi bilo samoobsebi umevno, da bi vsi odborniki pritrdili temu predlogu, posebno še, če pri tem ni združeno nikakih stroškov. A pri nas, pod svobodnim solncem, smo pa tudi svobodni glede napredka. Občinski odbor se je přiklopil sklei)U krajnega tnestnega šolskega sveta, ki je tudi v svojem velikem navdušenju za napredek učencev sklenil, da naj bodo Novomeščani le zadovoljni s štirirazrednico, ta jim nudi dovolj izobrazbe, zakaj bi jo hoteli Se več. In če se vj)rašamo, zakaj, dobimo takoj odgovor. Deško ljudsko šolo vodijo 00. frančiškani — mestni občinski odbor je pa liberalen. V svoji neumni gonji proti vsemu, kar je katoliškega, so svoj čas zastopniki Novega mesta zapravili osemraz-redno dekliško judsko šolo s posameznimi pre-koristnimi tečaji in se ta nahaja sedaj v lepem poslopju v sosednem Šuiihelu, ko bi bila lahko sredi mesta, tako da morajo Novomeščani svojo otroke tako daleč pošiljati v šolo, če jim hočejo nuditi kaj več izobrazbe; s svojo neumno mržnjo proti namišljenemu sovražniku vsega napredka — katolicizmu ustrele lahko zastopniki Novega mesta zopet par velikih kozlov, ki bodo stoletja v kvar mestu. Vprašamo le, kdo je storil že več za Novo mesto ali Sokoli — za katere jo sedaj g. župan, nekdanji tako veliki „prijatelj" njihov, ves v ognju in ž njim vred ves občinski odbor — ali oo. frančiškani? Praznik sv. Uoka pri Pogancah se bo tudi letos ravno tako slovesno obhajal, kakor druga leta. Tedaj bodo sv. maše v soboto 16. avg. ob 6. uri in ob 10. uri in v nedeljo 17. avg, tudi dvo sv. maši ob istem času in popoludne pa litanije. Nasprotno govorice so vse neresnične in izndšljene. Sejmi. 14, t. m. v Toplicah in Leskovcu. 16. t. m. v Trebnjem. li». t. m, v Metliki. 20. t. m. v Zatičini. 21. t. m. v Kandiji. 23. t. m. v Mokronogu. 26. t. m. v Novem mestu in Vel. Gabru. Pouk v jezikih. Opozarjamo na današnje naznanilo na četrti strani s pripombo, da se bodo delil pouk v jezikih le tedaj, če se oglasi dovolj veliko število učencev in nčenk in sicer pismeno do 15. septembra t. I. Porotniki za tretjo porotniSko dobo v Novem inoslii, ki se prične dne 25. avgusta 1913. — Fortuna Ivan, posestnik in trgovec, Zatična, (samostan). Miklavčič Matija, posestnik. Gor. Maharovc. Weiss Franc, posestnik in župan, Dol. Kadule. Grill Henrik, posestnik, Stoinwand. Hartman Jožef, pos, in trgovec. Vel. Lašče. Povh Anton, pos., Blato. Poterlin Anton, posestnik in trgovec, Dolšako. Poljanec Anton, posestnik in trgov., Gabrovšca. Podboj Jožef, posestnik in mesar, Ribnica. Dereani Jakob, trgovec, Žužemberk. Vukšinič Martin, oskrbnik v Metliki. Koračin Anton, klepar v Mokronogu. ZavrSek Peter, posestnik, Zavrtače. Merher Ignac, posestnik in župan, Prigorica. Potokar Anton, pos., Račjeselo. Zavodnik Ivan, mlinar in trgov., Grintovec. Podboj Štefan, posest, in gostiln., .Adamovo. Jarc Anton, posestnik. Dol. Polje. Šiško Franc, pos. in župan, Zaloke. Kužnik Franc, posestnik, Podlisec. Krhin Ivan, posestnik, Gor. Gradišče. Stiickl Jožef, rudniški oskrbnik v Kočevju. Lavrič Jožef, usnjar, St. Vid. Sotler Jožef, posest. Roje, Klobučar Herman, posestnik Jn klepar. Krško. Pehani Feliks, posestnik, Žužemberk. Hrastar Jožef, )08cstnik, Jezero. Bučar Leopold, posestnik n gostilničar, Kostanjevica. Hudoklin Anton un., posestnik, Ijoka. Staizcr ivan, posest, n mlinar, Maschel. Pucelj Franc, posestnik, -lorvača. Miklič Ivan, posestnik, Staritrg. Zabukovec Jožef, posestnik, Zagradec. Burger Marko, posestnik in usnjar, Ribnica. Anman Viktor, trgovec in gostilničar, Krško. Kerin Franc, pose.stnik, Sv. Križ. — Nadomestni porotniki: Štefanovič Dimitrij, posestnik in čevljar, Jiudolfovo. Jane Ivan, posestnik, Lešnica. Klomenčič Franc, pos., Rudolfovo. Ferlič Ludovik, posestnik in gostilničar, Rudolfovo. Smola Rudolf, posestnik. Graben. Matoh rekte Zutiančič Ivan, posestnik. Drska. Selak Ivan, posestnik. Grič. Kobe Julij, posestnik in trgovec, Rudolfovo. Šali Anton, posestnik, mizar in gostilničar, Rudolfovo. Vezan mal ])saUorij je protečeno nedeljo dne 3. t. m. pozabil nekdo v zakristiji v kapiteljski cerkvi. Dotični gospod naj se zglasi pri g. kanoniku Povšetn. Ivmetijsko-komično preskuSališčo za Kranjsko v Ijultljaui, Ravnateljstvo kme-tijsko-kemičuega proskuSališča za Kranjsko nas prosi objaviti, da zaradi závodové selitve ne bo sprejemalo od 1. pa do 15. avg. t. 1. nikakršnih predmetov v kemično preiskavo. Stranke, ki bi v tem času nujno jiotrebovale kemičnih preiskav, naj se blagovolijo obrniti na C. kr. kmetijsko-kemično presktišališče v Gorici ali pa na c. kr. kmetijsko-kemično proskušališčo na Dunaju. Od 15. avgusta t. 1, naprej pa bo kmetijsko-kemično proskušališčo za Kranjsko zopet redno poslovalo in bo — izvzemši nedeljo in praznike — strankam v uradnih urah (od 8. zjutraj do 2. ure popoldne) vsak dan na razpolago. Od 15. avg. 1.1. bodo vsi uradi kmotijsko-kemičnoga preskn-šališča v pritličju hišo „Zadružne Zveze"' na Dunajski cesti št. 32. Iz Amerike. V Jolietu je umrl 33 let stari Josip Gerčar iz Št. Ruperta, v Pueblo Colorado pa Marija Zupan, rojena Šepec iz Stran DOLKNJSKE NOVTCE Štev. K,. Trebnjega na Dolenjskem. V Wahpctou Nord-Dakota je umrl Anton Mikšc, rojen v Metliki okolu 1. 1835., eden iirvih Slovencev, ki so Sli iskat svoje sreče v Ameriko. Z domačimi Ijiuimi je najraje občeval slovensko, bil je pa zmožen več jezikov, Hodil je tam skoro vsak dan k sv. maši. N. p. v m. v tujini! .Hlestiiii lii-anihiiea v Novem mostu. V mesecu juliju 1913 je 246 strank vložilo 147.125 kron 17 h; 174 strank vzdignilo 1()4.875 K 80 h; a strankam se je izplačalo hipotečnib posojil 2200 kron; stapjo vlog 3,628.696 K 97 h; denarni promet 612.883 K 3 b; vseh strank je bilo 1022. Raznoterosti. r ŠkodljivoBt visokili iieta na írevljili. Bazelski zdravnik dr. Hiibscher je nedavno predaval o veliki škodljivosti peta na črevljih, kakor jih sedaj nosijo ženske. Pri nenaravni legi v takih ôrevijih morajo milico vsega telesa naporno delovati, kar zlasti škoduje trebušnim organom. Velik del nadležnosti, ki jih trpe ženske, je pripisati nošnji vieokih peta, zakaj hoja v takih črevljih silno hitro utrudi. Vojaki v takih crev^jih ne bi mogli korakati. O vremenu. Mcsec fivpiist bode tudi, kakor julij, zel6 neprijeten vladar s svojim vremenom, poln nalivov, vetrov in hudourjcv. Tudi vročine ne bo posebno, ker bo večkratni dež zelo ohladil zrak. Od 15. do 24. bode pač nekoliko lepše in bolj suho vreme. — Proroku e se nam pa tudi september deževen in ob ačen mesec in celó o prvi polovici oktobra se trdi isto. — Zares, kaže se nam slaba letina v vsakem oziru. — (Dal Bog, da bi se naš vremenski prorok i>rav pošteno zmotil!) Kratkočasiiice. s trga. Ribničan prodaja žlice na trgu. Mimo pride prijatelj ter ga vpraša: „Oče, kako gre kaj kupčija?" „Kako? Tako kakor pri bolniku: Vsako uro eno žlico". k Nič lie dene. Hribolazec: „čujte, jutri bi rad vstal že zjutraj ob treh." Hlapec: „To nič no deno; pa položite napitnino na nočno omarico." k /iidiije 1)0,sode. Duhovnik se )ri-pravlja za govor na grobu svojega soSo ca, ki je bil oženjen. Zato praša nekega ožjega znanca sošolca, mu je U znano, katero so biie zadnje besede pokojnika, da bi mogoče nanje navezal svoj govor. „Predragi,^ odgovori nagovorjeni, „pokojnikova žena je bila pri možu do zadnjega zdihljeja. Tedaj pa o kaki zadnji besedi moževi ne more biti govora." k Itedka stvar — draga stvar. Kmet postopaču: „Kaj, za vsako uro, ko cepite drva, hočete imeti dve kroni?" Postopač: „Veste, oče, jaz delam redkokdaj; a kadar delam, znam pa tudi računati." k Pred sodiščem. Sodnik: „Zakaj ste ustrelili^ srnjaka?" Zatoženec: „Saj ga nisem mislil. Šel sem pravzaprav gobe brat, pa jih nisem nič dobil ... in čisto prazen pa tudi nisem hotel domov. Zato sem pa ustrelil srnjaka, ki je prišel ravno mimo mene." Kitajski pregovori. Sreča in nosreiSa nista vezani no na čas ne na kraj. Ne vemo, kaj je nevarnejše: dobro uho ali hudoben jezik. Loterijske številke. TRST, 30. julija 78 79 65 7 38 GRADEC, 6. avgusta 73 15 22 32 43 Dralllllini ohlic. Pouk v jezikih Dražbeni Dhlic. Dne 13, avgusta 1913 Jopoldna ob 10. ur) so proda T Novem mestu St. S7 mi javni dražhi I fflssovir. Reíi se Bitiojo ogledati dno 13. avg. 1913 v ňasiii med 10. in 10'/, iiro dojiolđiie v gori OKnařoni liiši. C. kr. okrajna sodnlja Rudolfovo, oddelek li.. dne I'J, jiiuija lítlíí. Hň Zahvala. Ob priliki šestdesetleínice maš-ništva sem prejel toliko časíitk, da mi je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej. Zato se pa tem potom vsem najiskreneje zahvaljujem za prijazne častitke ! Novoineslo 7. avgusta 1913. 149 Franc Povše, kanonik. ^^ ^^ tí^ ^^ ^T^ Steckenpferd-ovo lllijino mlečno milo .. od Bergmann & Co., Tescheii a. Klbe oatano bIej ko prej nodoaogljivo BTcdstvo proti pêKftiii, kakor tudi neollioduo potrebno za mcijo-nalno gojitev kože ter nežtioBti, kar ncovrgijivo dokazuje uebroj, vsak dan natii do5)ih zalivaltiib pisem. Dobi se i« 80 v komad v lekartiali, droieri-jah, prodajalnah diíav i. t. d. Istotako Bopriiioroia Bergniatinova lilijina krema „Maoera" kot Čudovito sredstvo za gojenja nežnih rokj dobi se v tubah ik 70 v povsod. 45-24-ia Št. 15.343. E 465/13 (i Dne 20. avgusta 1913 predp. ob polu 10. url bo pri tem Bodišéu, v izbi Èt. 8 na podstavi odobrenih pogojev dražba sledeiih uopremiěnin: Kat, obfi. límelčiů vi. át. 2f>3 hiSa, svicijak, kozolec, travnik, vinograd in paSnik; ccnilna vrednost í)60 K, najmanjši ponudek 640 K, VI. it. tifi 4 travniki iu 2 viuoKrňíla. ťonilna vrednost tíň K, najmanjši poniidek 14 K. VI. it. HH) I vinograd, 1 travnik. (Jetiilna vrodiiont 35 K, najiiiaiijSi jřonudek 21 K. VI. št, 4aíí 1 vinograd, 1 travnik. Cenilna vrednost 34 K, najiiianjSi ponudek 23 K, VI. it. 1 proKd. ťíenilna vrednoHt 184 K, najniatijii ponndok 123 K. K nepremifinini vi. it, spfida nekaj poljskega orodja, ^njenega na 10 K kot pritiklino. Pod najmiinj.iitii ponudkom so ne jirodaja. C. kr, okrajna sodnija Rudollovo odd. II., dno 2fi. junija 1«13, lU 39 NUI50L'' od Bergmann & Co., Tetschen a. Elbe Jo in ostane slej ko prej nedosežen, kot ))re«enetljivo naravno barvilo Jan in bik. Dobi so plave (blond), kouKtanjeve in ěrno barve steklenica jio K 2 50 v lekarnah, drožerijah in Itrivnicah. 4r)-10.6 V francoščini, angleščini in italijanščini po najhitrejšem načinu se vtSi v Novem niesUi v Skalteruetovi hiši, Ljnbljaiiskn (■«sla St. 22H v II. uadslropju, zateuři s 15. sejitembrom. Plačilo ua mesce za osebo po euo uro tia Jan 12 kron; tcCaji BO po tj do 8 krofi i;a osobo; t.eSaji za dijake 4 krone za osebo. Pismeni ogliisi naj se pošljejo do 15, septembra ua naslov: „Sprachenunterrlcht" Postlageriid Rudolfswert. 143-3-1 Singerjev Šivalni stroj nov ill iioiiokviirjeii, su takoj piotla po Ili/ki ť.Ulli. 347-3-1 Naslov pove upravnistvo Dol, Novic. A. Kokalja nasi. Josip Zagore, kamnosek v Brštjinu, so priporoća preo. duhovščini in si. občinstvu za vsa v ftamnosBšho stroho spadajoča dela priporoča zlasti nag^robne spomenike iz raznovrstnega marmorja, ki jih bo imel odslej vedno v zalogi, tako da bode lahko vsakemu cenjenemu odjemalcu hitro postregel z najboljšimi izdelki. Za obila naročila ae priporoča z odličnim apoStovaiýem Josip Zagore, kamnosek. Odda takoj po primerni coni tudi :-: lepo prostorno stanovanje :-: zraven zolenjavski vrt. i.ii-3-a Gostilna v najem na prometni cesti v lletliki v smeri kolodvora. — Več 80 izve pri .ložel" Hrelioričn v Metliki št. 21. iso U2J Razglas o sprejemu učencev v kme-tijNko šolo na Grmu. Meseca novembra se jtricne ca Grmu novo .šolsko leto za učence zimske in letne šole. Zimska .šola traja dve zimi oti novembra do konca marca in je namenflena kmetskim sinovom iz poljedelskih in živinorejskih krajev. Letna šola traja eno loto od novembra do konca oktobra iu je namenjena sinovom iz vinorodnih krajev. Za sinove kranjskih posestnikov se bo lotos oddalo 28 prostih mest, Tlačujoči učenci pa plačujejo za hrano in stanovanje po 30 K na mesec. Prošnji za sprejem in za prosta mesta je priložiti: 1. rojstni list, 2. zadiýe šolsko izpričevalo, 3, zdravniško izpričevalo o telesni sposobnosti, 4. izpričevalo o vedoign in 5, izjavo stariSev ali varuha, s katero bo zavezuje plačevati stroške šolala. ProSqo, ki je koleka prosta, je poslati ravnateljstvu šole na Grmu do 15. septembra 1.1. "Tp® Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo šole na Grmu, Od deželn. odbora kranjskega v Ljiibljiiiii, dne 25. julija 1913. Na prodaj je Iz proste roke po vredni ceni v Novem mostn; v dobrem stanu. Zraven spadata dva hleva, dva vrta, njiva iu hostn. V hiši se nahaja nad 30 lot ko-larska obrt z lepo delavnico. I'" Hiša Vinograd, Hosto dobro otidBliin. s zidanico. v Brezovem pod Trško goro. Kupi se lahko vse skupaj ali pa tudi posamezno. Ali 90 pa tudi odda v najem. Natančneje so izvé pri Franc Mnrgoljnu v Novem mestu, Pred sodnijo št. 5. i34-a-3 4-0-6 Ivan Kuntara tapetnlk in dekoratnik v Šmihelu pri Rudolfovem bo priporoča slavnemu občinstvu in gg. graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica. V Novem mestu, Kastelčeva ulica, se prodajali pa s 1. oktobrom 1.1. v najem da. — Obstoji s treh sob in vseh drugih potrebnih prostorov. Zraven je tudi vrt. — Več pove lBl-2-1 g. J. Kos, knjigovez, Glavni trg. ali izučenega kovaškega pomočnika išče oskrbništvo Ruprčvrh, pošta K'andija, Dolenjsko. us-o-l Hiša je na prodaj v žabji vasi, četrt ure od Novega mesta. Hiša je zidana, .še na novo napravljena z opeko krita, ima 2 sobi, kuhinjo, dve kleti, hlev zu prašiče, pred hišo veliko, lopo vinsko trto, velik vrt z drevjem in posajen s C merniki krompirja, 1 Vs litra korenja, zelja in druge zelenjave. Cena se izve pri lastnici Noži Zobec ravno tam. 120,3-3 Naznanilo. Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi naznanjam, da sem prevzel s 1. julijem staroznaiio gostilno ■■■ pri „Skabernetu" v liiidolloveiii h. št. iífí kakor tudi da bom otvoril z 19. jul. ravnotam = mesnico. Potrudil se bom cetyenim gostom kakor tudi odjemalcem mesa z izborno pijačo in jedjo ter vedno svežim, in dobrim mesom po najnižji ceni postreči. Spoštovaiyem 132-3-3 Jernej Fubjaii, gost. in mesar. Proda se 250 hI belej^ii in nrlečega vina slarejšlli letnikov domačega pridelka tudi od 56 1 naprej, ako kdo sani pride iskat. Več pove oskrbuištvo Nemška vas-Krško. U6-2-1 urejena TISK9RN9 no DoienjstiBni, hi izgatiiuljo vsiiliourstnB tiskovltte točno :s in IÍĚIID, je tvrdttil :: 1 Krajec nasi. D Novem mestu, lii imo tudi prav doliro :: :e urejena :: s: linjigoveznico, M izuršuje usa naiiadna. [tahor tudi m najfineiša dela solidno, toino in cena. ali pisarico, ki zna kakor ročno, tako tudi strojno lepo in pravilno slovensko iu nemško pisati, event, tudi stcnografirati in sb razume tudi na druga pisarniška dola, sprejme s 1, septembrom t. 1, neka novomeška jusarna. Plača po dogovoru. Ijastnoročno jiisano pro,širjo z navedo referenc sprejema do 25, avgusta upravništvo „Dol. Novic" pod šifro „Pisarna". Popolnoma varno naložen denar Hranilnica In posojilnica za Hanđiio m dIidiíco reg. zadruga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilno vloge od vsacega, če je lyen ud ali ne, ter obrestuje po 1-0-13 na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. hranilno vlojfU kakor /.a vso iiosojilnifno obveznosti — jamti |)ol0(ï rc/-orvne)ïa naklada in dcležov řCK 2200 zadruř.aikov ■/. vsem BVOjim p t eni oie njo m. Iz te^a ne razvidi, lia nialukateri decarjii zavod nudi toliko varnosti kakor kandijanuka hranilnica.