Leto IV., étev. 77 PoSttíaa paviaïïra**. V Lfublfanf, sobota dne 3Î. marea (923 Posamezna Slav. stana 2 Ola Wiafr ob 4 «lutral. Sune mesečoo lO— Ois H iaosetostvo »- 0 OflMt po Uflfa Uredništvo: MScInCtčar* «eiu «t Tole*» 71 za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlfttvo: L)obl|an«. Prelaaon mL H bi. Telet U.3L Podružnica: Maribor. Barvarska alfe* it. L Tel it. 22. Coito. AJeksandr. mit Botes pn tavoda Hov. 1LML Današnja številka obsega 16 strani Zložite priloge po reda, kakor so označene- Prihodnja številka *]utra» Izide v torek zjutraj in sicer radi velikonočnih praznikov samo na 4 straneh. Polomija g.Supila v Zagrebu RADIČ ODKLANJA RAZGOVOR. — VLADA DESAVUIRA SUPILA. BLAMAŽA Z «NOVOSTMI». Ljubljana, 30. marca. Petič se obnavlja praznik Vstajenja v proširjeni svobodni domovini Temni oblaki so to pot zbrani nad njo. Stepan Radič je prošlo nedeljo izdal maniiest, ki zahteva r a z d r u -ž i te v Jugoslavije v več držav, ko jih ena bodi hrvatska republika. Z vsem, kar so nam ustvarile žrtve in volja lastnega naroda je Radič nezadovoljen, zadovoljen pa je z «ranicami, ki so nam bile vsiljene proti volji celokupnega naroda v St Germainu in v Triano-nu, češ dobre so, ker so vsi Hrvati v njihovem okviru. Okrog Radiča se zbirajo sorodni elementi, predvsem slovenski klerikalci. Večkrat smo že poudarjali, da smatramo ustavo za kompromis, ki je v danih prilikah dosti dobro pogodil potrebe naroda. Jamči mu obširno samoupravo in decentralizacijo državne uprave pod zaščito neodvisnih upravnih sodišč. Prememba ustave v tem trenotku bi bila pre-oaglena in trošenje sil, ki so tako potrebne za gospodarsko ureditev države. Toliko bolj bi bila ta prememba prezgodnja, ker bi se opirala aa državnopravno In plemenske strasti, ne pa na izkustvo, ki bo dano po par letih. Ni pa nobenega dvoma, da so ustavne določbe, ki bi se dale menjati, ne da bi trpelo narodno in državno jedinstvo. Ako bi se plemenska fronta omejila na zahteve v tem okviru bi nov kompromis ne bil izključen. Vse kaj drugega pa je, ako se hoče edinstveni državni narod razkosati v tri narode in se s tem nastavlja rezilo na celo našo državno idejo. Vse kaj drugega je, če se namesto te države hoče postaviti zvezo držav in državic. Ce naj namesto narodne vojske stopijo oborožene plemenske formad'"'1' ki bodo igrači domačih kratkovidnežev in tujih držav. Ce se vzgoje mladine polaste verski in plemenski fanatiki, ki jim bo življenska naloga zaprečiti naravne posledice prvega <•'----vra 1918. To zahteva Radič. Strežeta mu pri tem opravilu gg Korošec in Spaho. ki se z njim vred trudita, pravde dr. Laza da zasučeta kolo zgodovine zopet nazaj. Med volitvami in posebno v zadnjih dneh je klerikalni državnoprav-ni program pridobil na jasnosti: Zahteva prav isto, kar zahteva Radič, samo glede republike sramežljvo molči. Klerikalci niso Rubikona prekoračili tako, da bi ne mogli več nazaj. Celo zelo verjetno je, da bi se radi dali odkupiti, da sc vrnejo, a to kar so sedaj storili je kljub temu 'ahko usodno. To kar hoče sedaj g. Korošec, ni vtl revizija ustave naše države, to je zahteva po ustanovitvi novih držav na pogorišču Jugoslavije, to je zahteva po amputaciji Slovenije od Jugoslavije. Za ta korak SLS nima legitimacije. Del naroda sploh ni opravičen sklepati o usodi države. Niti plebiscita enega plemena ne bi v tem oziru priznali, kaj šele izid ene volitve. Da, nezadovoljni so Slovenci in firvati. nezadovoljni so Srbi. Mi posebej smo nezadovoljni z gotovimi panogami državne uprave ne iz-vzemši vojaško upravo. Radi bi, da naša obrt in industrija bila povsem upoštevana, da bi bilo na razpolago več denarja, želimo, da cene padejo. Beograd. 30. marca, p. Nocoj je vlada izdala nastopni komunikč: «Povodom vesti, katerr- ¿c davi objavili nekateri beograjski listi, da je poljedelski ministor dr Supilo ob svojem včerajšnjem bivanju v Zagrebu se raz-govarjal z nekimi [oslanci Radičeve stranke v imenu vlade in da je pri teh pogajanjih posredoval zagrebški pokrajinski namestnik Cimič, smo pooblaščeni kategorično izjaviti, da je g. Supilo odpotoval v Zagreb v privatnih poslih in da aima nobenega pooblastila, da vodi politična [»ovajanja v imenu kraljeve vlade. Istotako je neresnična vest. da je pokrajinski namestnik C.mič javil g. Radiču, da je g. dr. Supilr prišel v Zagreb, da prile ž njim v stik v imenu vlsde.» Ta komunike naj prikrije tragikomično polomijo vladinega emisarja. Supilo se je včeraj razgovarja! z Radičevimi zaupniki Mačkom, Krn je v'čem iu drugimi. Radič pa je določil sestanek za danes dopoldne. Naenkrat pa je Radič danes obvestil Supila, da ga ne pričakuje, ker noče z njim stopiti v pogajanja. Po tem refiju je Supilo naenkrat izjavil, da ni prišel v Zagreb, da se razgovarja z Radičem, temveč samo da tu — prebije velikonočne praznike. (Mi smo včeraj poročali, da je Supilo obedoval z Radičem. Pogreška je nastala pri telefonu. Z Radičem je bil pri Pr-piču dr. Spaho. Supilo se je razgovar-jal ie z Radičevimi odposlanci Op. ur.). Zagreb, 30. marca r. Včeraj je dospel v Zagreb kurir iz Ljubljane, ki je prinesel s seboj pritrdilo klerikalne stranke za vs** pogoje glede sporazuma z Radičem. ki ga je sklenil dr. Korošec in odobril izvrševalni odbor SLS. Na tej bazi morata dr. Korošec in dr. Spaho delovati e svojega av-tonomističnega stališča, Radič pa za republiko. Uredniku «Zagreber Tagblatta» je izjavil Radič, da se z dr. Supilom osebno ne spušča v nikaka pogajanja, ker dr. Supila ne smatra za primerno osebo. češ. da za njim ne stoji nihče. Uredniku «Novosti» ¡e izjavil dr. Supilo. da ni prišel v Zagreb kot de- demokrati, k| jo smatrajo nekateri ra dikalni poslanci kot državno potrebo. Beograd, 30. marca. p. Danes dopoldne se je ministrski predsednik Pašič dolgo razgovarjal z ministrom za notranje stvari Vujičičem, ki mu je poročal o notranjem položiju. Pričakovala sta v tem času poročila ministra Supila iz Zagreba ter sta v tem pričakovanju ostala v kabinetu do 2. popoldne. FATALEN DEMANTI. Beograd, SO. marca. p. Danes je vlada izdala to - le polslužbeno obvestilo: Vest. ki so jo izdale zagrebške «Novosti», organ Hrvatskega bloka, o nekih pogajanjih vlade, ki jih vodi minister Supilo z Radičem. je brez vsake podlage. Supilo je odšel v Zagreb radi svojih osebnih poslov. — Ta izjava je ravno tako malo resnična. kakor trd:tev vlade, da so «Novosti» organ Hrvatskega uloka. Žalostno je konštatiratl da vlada niti ne vč. da so «Novosti» list, ki iskro-no vedno [¿so za jedinstvo naroda in države. MUSLIMANI SO SI PREMISLILI? Beograd, 80. marca. p. Dočim sta oba muslimanska ministra dosedaj vztrajala na svoji demisiji in je minister Omerovič nedavno odfotoval v Sarajevo z izjavo, da se več ne vrne ter ie vlada že odredila ministra Mar-koviča za njegovega zastopnika, je zadnje dni nastaia sptememba. Gosp. Omerovič se je vrnil iz Sarajeva in bo jutri zopet prevzel svoje posle. Danes je bil pri ministrskem predsedniku Pašiču. kateremu je poročal o razpoloženju v Bosni. Pri tej priliki je poudarjal, da Maglajličeva skupina namerava tudi naprej ostati v politiki aktivna. V radikalskih krogih je opažati f>rccejšnje začudenje nad tem «preobratom». Nezaupnica vladi v finančnem odboru RAZPRAVA O POGRESKAH PRORAČUNA. — EKSODUS RADI« KALCEV. Beograd, 30. marca. p. Na današnji seji finančnega odbora je doživela vlada popolen poraz. Finančni odbor jI je izrekel nezaupnico ter je odklonil vse njene predloge. V razpravi le bil predlog finančnega in prometnega ministra g'ede odobrenja kreditov iz dolarskega in 7 odst. investicijskega posojila, iz katerega ie zahteval prometni minister 40J milijonov dinarjev. PosI Šečerov (dem.) je ostro napadel vlado ter povdarjal, da Ji ne more zaupati nobenega gToša. Predlagal je sledeči sklep: «finančni odbor izjavlja, da v vlado nima nobenega zaupanja ter zato ne more odobriti nobenega kredita v Investicijsko svrhe.» Predlog posL Šečerova je bil sprejet s 13 proti 10 glasovom radikalcev, ki so nato med ogorčenimi klici in Ironičnimi odgovori večine zapustili dvorano. Finančni odbor je razpravljal danes tudi o pogreškah proračuna za leto 1922/ 23. Prvi slučaj je sledeči: Po predlogu referenta posl. Šečerova Je bila svoje- časno reducirana postavka za muslimanske svečenike v Bosni od Din 2^50.000 na Din 1,787.753. V proračunu pa je tiskan znesek 1,036-305 Din. Posl Šečerov se ie danes branil, da ni odgovoren za to napako, češ da se je zgodila v tiskarni. Primanjkljaj da se lahko nadoknadi iz oddelka za vrhovno državno upravo, kjer je za draginjske doklade predvideno 45 mlijonov Din. Debata se jutri nadaljuje in bo imel posl. Šečerov priliko obiasniti še druge take «tiskovne napake». Rekonstrukcija vlade? Beograd, 30. marca. r. Današnja «Tribuna» doznava, da bo tekom prihodnjega tedna vlada podala ostavko, da pa bo po parlamentarnih običajih ostala tudi nadalje v poslovanju. V tem času da nI izključeno, da se izvrši rekonstrukcija vlade. Zato je tudi verjetna vest, ki se širi te dni glede spremembe v enem ministrskem resortu, ker se govori, da bo postal minister za zunanje stvari dr. Veli-zar Jankovič(l). Madžarska išče zbližanfa z Malo anianio GROF BETHLEN BI RAD OBISKAL PRAGO. — TEŽAK FINANČNI POLOŽAJ MADŽARSKE VLADE. Ukaz o odstavitvi S» Hribarja popisan Beograd, 3"1. marca. p. Minister notra- legat vlade, niti ni bil pooblaščen, da Vujičič je včeraj odredil, da v imenu vlade stopi v katerakoli po-i J. . - , tr „ .. J , . . ' gajanja. temveč da je hotel z Radi-1 Pokrajmsk. namestn.k Hribar takoj pre- čem stopiti v stik iz 'astne inicijative! da svoje posle velikemu županu v Ljub- Beograd. 30. marca. r. Ministe^ j Danes popoldne pa je kralj podpi-„avd ¿V Laza Marko,ič je na. da j J-'^^IZ^ga^mesX rS^Sai^" Pretre-j * ™ Vpisnik že javil, se je od- sujoč notranji položaj^ je ministrski^. M g Rribar sam poda, ostavko. Nje. Budimpešta, 30. marca. s. Ministrski predsednik Bethlen bo po vellkj noči po-setil dr. Beneša, dj konlerlra z njim o aktualnih vprašanjih. Madžarska se nahaja v slabem finančnem stanju ln rabi izdatnih tujih kreditov, zakar se pa mora približati nasledstvenim državam. Grof Bethlen bo iz Prage potoval še v Pariz in London. Praga, 30. maja j. Ker je madžarski finančni minister vsepovsod naletel na težkoče za najem posojila, češ, da so odnošaji Madžarske napram obmejnim državam, posebno Mali antan-ti. nepovoljni. poizkuša sedaj Bethlen doseči zbližanje z Malo antanto in je v to svrho že povprašal v Pragi, ali bi bil tam njegov obisk prijazno sprejet ali ne. Obenem je madžarska vlada lansirala v zunanje časopisje vest, k5 trdi, da namerava Bethlen potovati v Prago, da se z dr. Benešem sporazume za kredite Madžarski. Ta ves? hoče samo preizkusiti «teren». Praga se te dni posvetuje z Beogradom glede te zadeve. Budimpešta, 30. marca. J. Današnt Pester Lloyd naznanja važne politične izpremembe v madžarski vladi in politični orientaciji in jih spravlja v zvex z dejstvom, da sta se grof Karolyl tr. Jassyi odrekla oktobrističnema programa ln prestopila k socijalnim demokratom. svet sklenil, da naj Pašič sednik vlade pozove še!e strank, da čuje njihovo mišljenje o političnem položaju in da preeizi-a pri tej priliki stališče vlade in radikalne stranke. Šefj strank f-olo («vabljena še pred sestankom radikalnega kluba, ki se vrši 14. aprili da bo [totem Pašič lahko poročal klubu -> položaju in preciziral program vsake stranke. Povabljeni bodo tudi Radič. Korošec in Spaho. Nimamo nič proti temu, da konferiramo z delegati, ki .jih sami določijo. Vlada tudi še dosedaj nima avtentičnih poročil o programu federalističnega bloka. Glede demokratov ie minister Mar-kovič izjavil. To je velika skupina, o kateri vodi vlada račune. Ne moremo dementiratl kombinacije o koaliciji z stavitev izvršila v tej formi kakor da podal ostavl govo mesto se ne bo več zasedlo. Kanceiar Seipel v Milanu GRE ZA FINANČNO IN GOSPODARSKO ZBLIŽANJE AVSTRIJE IN ITALIJE. KONVENCIJE MED AVSTRIJO IN JUGOSLAVIJO. Beograd, 30. marca. r. Danes dopol dne je avstrijski poslaniškl odpravnik dr. Hoffinger posetil ministra pravde dr. Mar koviča In so bila pri tej priliki podpisana vsa spremna pisma, nanašajoča se na konvencije, sklenjene za časa bivanja dr. Seipla v Beogradu. MARŠAL FOCH V MALI ANTANTI Praga, 30. marca. j. Tukajšnji listi poročajo, da pride maršal Foch v maju v Prago, da prisostvuje letošnjim manevrom češkoslovaške vojske. Ob enem bo Foch obiskal tudi Beograd In morda Bukarešto. kopljejo grob našemu gospodarstvu in s tem tudi naši politični svobodi. Ne gospodje klerikalci, tega pooblastila nimate. Ljudstvo želi več reda v vojni upravi, želi. da naši fantje žive kot jugoslovanski vojaki zdravo, želi. da se zatre korupcija, želi - - ------- da se olajša draginja, da se popravi Korupcijo bi radi zatrli. Kako pa to!gmotno stanje namcščenccv, da sc doseči? Ali z amputacijo, ali s krep-' pospešuje gospodarska delavnost udeležbo na centralni državni vseh stanov, želi popolno enako- apravi in olaišanjem te uprave potom samouprav in decentralizacije? Ali bo potem ko bo Slovenija drža-v,ca od Ljutomera (Prekmurje si yzame Radič!) do Kranjske gore, naša industrija dobila dobave za srb-sko iu hrvatsko vojsko? AH bo s rem ozdravela valuta? Ali bo zaupanje nanjo kaj boljše, ko bomo srbskega vojnega ministra imeli g- Mačka za ministra hrvatske, g. •23 ministra slovenske vojske. Ko bomo imeli en srbski in en slovenski parlament, kaj mislite, ali se bo glede carinske zaščite slovenske obrti in izvoza srbskih živil ravnal srbski parlament po željah srbskih gospodarskih krogov ali po slovenskih? Naši avtonomisii, ki so -sedaj vsako krinko vrgli z obraza. pravnost, ugovarja odločno upravnim pogreškam iz državnega pa tudi iz pokrajinskega središča in se pro-tivi vsakemu omalovaževanju pokrajin. A to ljudstvo noče, da se razbije država! Popravite upravo, sklenite dobre zakone, delajte, sedaj ste na odgovornem krmilu! To zahtevamo od klerikalcev in tu bomo pomagali po vseh močeh. A države nam ne razbijajte! Pot, ki jo je nastopila SLS. vodi v pogubo. A danes že lahko rečemo: Na tej poti lahko pogine le SLS ne bo pa propadla Jugoslavija. Nastala je na krvavih poljanah evropskih bojišč. na kosteh stotisočev Srbov, porodila se iz krvi jugoslovanskih do-brovoljcev junakov in vzklila je z žrtvenikov srbskeea. slovenskeza in hrvatskega mučcnišva. Ni nastala ne z adreso Narodnega veča, ne 28. junija z obnarodovanjem Vidovdanske ustave. Obstoj edinstvene naše narodne države ni podvržen nobeni reviziji. Ni Radičeva. ni Korošceva, pa tudi ne beograjska skupščina niso zato kompetentne. Za nerazdružno narodno in državno edinstvo so dali svo- Milan, 30. marca. s. V hotelu de la Ville, kjer se je nastanil davi došli zvezni kanceiar dr. Seipel je dopoldne pozdravil kancelarja italijanski tajnik zunanjega ministrstva senator Contarini. Popoldne je dr. Seipel posetil Mussoiinija na prefekturi. Oba državnika sta se dolgo razgovarjala v zelo prisrčnem tonu. Mussolini je povabil kancelarja tudi k obedu, katerega se pa ta z ozirom na postno zapoved ni udeležiL Zvečer se odpelje dr. Seipel v Rim, kjer bo gost ita lijanske vlade. Jutri dopoldne bo sprejet pri kralju v avdijenci, papež pa ga bo mogel sprejeti šele v pondeljek. Dr. Seipel bo preživel praznike v okolici Rima. Potem sta govorila oba premierja e vprašanjih politične In gospodarske narave, ki zanimajo obe državi. Mussolinf je zagotovil dr. Seipla naj živahnejših interesov Italije za vzpostavitev Avstrije, ki mora v interesu vse Evrope ostat? element miru v Srednji Evropi Obljubil je, da bo storil vse, da Avstriji to omogoči. Izrazil ie tudi upanje, da se bodo italijansko-avstrijska pogajanja v Rime končala z uspehom, ki bo koristil političnim in gospodarskim odnošajem ter zbližanju obeh držav. Proti večeru je dr. Seipel sprejel italijanske novinarje, katerim je izjavil, dz so bili njegovi razgovori z Mussolinijem. važni zlasti za Industrljalne ta trgovin- Milan, 30. marca. J. O današnjem sestanku dr. Seipla In Mussoiinija se še' ske cdnošsje obeh držav, poroča: Oba vodilna državnika sta da- ' nes popoldne razpravljala o aktualnih vprašanjih zunanje politike. Zvezni kanceiar se je Mussoliniju zahvalil za vse, kar Je doslej Italija storila v pomoč Av-striji, ter ga obenem naprosil, naj bi ostala Italija tudi v bodoče Avstriji naklonjena kakor doslej. Seipel nima namena posredovati med Nemčijo ta Francijo. Dnnaj, 30. marca. 1. Uradno se de-mantirajo vesti, da bi bil namen potovanja dr. Seipla v Italijo v zvezi s poruhr-sko zadevo. I za zasebne dobave vmešavanje v notra-i nje pravne zadeve Nemčije. Zavezniški odgovor Turži i odposlan London, 30. marca. j. Angleška in i NOVA RUMUNSKA USTAVA francoska vlada sta poslali v Carigrad j SANKCIJONIRANA. noto kot odgovor na turške protipred- Bukarešta, 30. marca. r. Rumtrasfc loge. V pondeljek se tekst note objavi kralj je danes sankcljoniral novo ustavo. 1 ukajšnji politični krogi računajo na Obe zbornici bosta po velikonočnih pranje življenje nešteti tisoči Srbov, pa j skorajšnji sestanek lausannske konferen- ; nikih razpuščenl tudi Hrvatov in Slovencev, pa bi ga Ce. Trdi se, da se na tej konferenci ne naj mogli ovreči Radicevi hujskači j bodo vršile nobene obširne debate, am- MONARnISTICNA PROPAGANDA in mlečnozobi rimski kaplani, ki se j pak samo kratek sestanek turškega za- ! V AVSTRIJSKI ARMADI, še mokre cunje boje? Kar v držav- j stopstva z zavezniškimi eksperti Dunaj, 30. marca. j. Avstrijski vojni nopravnem oziru zahteva Radič in j i minister je prepovedal vojakom naročat' kar danes za njim zahtevata gg. Ko- j "OTiiHrle .' monarhistične liste, ker se je zadnje ča- rošec in Spaho. to se brez krvi ne j BerI1_ ^ mrca_ ^ porulirskj veleir,- ' se monarhistlčna propaganda v AvstriV da doseči. To naj vzamejo na zna- ; dustrija]d f0 sklenllL da ^ ne od. posebno osredotočila na armado. nje klerikalci To zavest pa naj si za pišejo v dušo tudi vsi nacionalni elementi Slovenije in če bodo s trdnim sklepom, da so pripravljeni za na- zvali pozivu zasedbenih oblasti glede i plačevanja davka na dobavo premoga, j Hamburg, 80. marca. g. Danes je do- ! Borza dne SO. mare» „ ________ ^ . , , _ . i Ostale borze radi Velike aočf rise rodno in državno edinstvo v skraj-: SP6' ^mkaJ ^ ,to;orni *frn,k 'Ro®'" : Poslovale, nem slučaju žrtvovati v seja». ki je pnpel al dar ruskega naroda Beograd, utrdili svoje srce, potem se jim vanj P^^im brezposelnim: 14 ton žita. ---- vseli tudi mir in zaupanje v bodoč' nost ter moč za novo delo. In slaveč vstajenje narave se naj zavedajo, da tudi dan Berlin, 30. marca. s. Nemška vlada je poslala pariški, londonski in bruseljski vladi p:ote«tn'> noto. v t.->teri «" r~v i za našo Domovino gotovo pride j'K da pomenijo zadnje naredbe zased-;— i$50, Newyork 99 — 99.50, i veseleea Vstajenja. 1 benih oblasti v Porahrju glede pogodbe 1 463 — 463.50. Milan 495 — 497. devize: Bukarešt 47.50 — 48, Berlin 0.468 — 0.469, Dunaj 0.14075 — 0.1425, Budimpešta 230 — 2.38, Solun 108. Sofija 74 — 74-50, Praga 294 — 296, Pariz 655 — 660. 2eneva 1S48.5V London "Program federalističnih blokaSev Dopisnik «Berliner Tageblatta», g. Teodor Berkes. se ie v Zagrebu raz-govarjal z Radičem. dr. Špahom in dr. Korošcem. Razgovor je važen v toliko, ker vsebuje preciznejše izjave o programu vseh treh opozicijonalcev in ker preko «B. T.» preide v Širšo evropsko javnost. Gosp. Radič formulira svoje zahteve nastopno: 1.) sestava revizijonistične vlade, ki mora psihološko preceniti ■lanašnjo situacijo; 2.) razpis novih volitev v roku dveh do treh mesecev po sestavi nove vlade; 3.) priznanje hrvastkega sabora s predpogojem, da nove volitve veljajo tudi zanj; 4.) absolutna finančna samostojnost Hrvatske. K tej točki je dostavil Radič, da je najkočljivejša za sporazum, ker se da z Beogradom prej sporazumeti politično nego ekonomsko; 5.) o centralnem parlameutu v Beogradu se je Radié izjavil, da bi se hrvatski delegati sestajali v njem samo pri reševanju važnih skupnih vprašanj, kakor napoved vojne in «rušenje vlade»; 6.) glede oblike vladavine vztraja Ra dič na republikanskem stališču. Ker pa želi ustvaritev avtonomne Hrvat ske v dosedanjem državnem okviru, smatra sporazum v tej točki potreben in mogoč. Po volitvenih rezultatih smatra Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo za nesporno hrvatsko ozemlje, Bosno in Vojvodino pa za «sporno ozemlje». Dr. Spaho zahteva historično avtonomijo Bosne in Hercegovine s pokrajinskim saborom. Izjavil je. da je njegova stranka monarhistična; sodelovala pa bo z Radičem, da se morda na ta način doseže revizija ustave. Dr. Korošec zahteva ne samo revizijo ustave, nego «popolno avtonomijo» Slovenije; republika ali monarhija mu je postranska stvar. Šele v slučaju. da Beograd pristane na avtonomijo. se bo dala stvoriti osnova za sodelovanje s Srbi. Politične beležke _ Odhod g. Hribarja. Bivši pokrajinski namestnik Hribar je raz[H>slal na vse podrejene urade pokrajinske uprave, okrajna glavarstva itd. okrožnico. v kateri se poslavlja od uradni-štva ter mu izreka svojo zahvalo za sodelovanje. V okrožnici naznanja g. Hribar, da je «podal ostavko z 31. marcem» ter sporoča, da svoje posle izroči velikemu županu Ltikanu. — Kakor nam naknadno javljajo, se vrne g. Hribar v torek po Veliki noči v Ljubljano, da se oficijclno poslovi od uradništva pokrajinske uprave. -f- Slabe dovtipe skuša uganjati «Slovenec» na račun «Jutra». Ker smo poročali o konferencah z radikal-skim emisarjem Janjičem na Bledu, eitira glasilo SLS zagrebško «Slobod-no Tribuno», ki vé povedati, da se je dr. Janjič tist° dni mudil v Skoplju. Informacije «Slobodne Tribune» so seveda (kakor običajno) i>ovsem netočne. Janjič je bil s Korošcem na Bledu in čo si ufojc klerikalci to zanikati. jim postrežemo z nadaljnimi podrobnostmi o avtomobilskem izletu g. Korošca . . . + Nervoznost v radikalskem tisku. Radikalsko časopisje postaja od dne do dne nervozneiše. Pojavljajo se naj-neverjetnejša ugibanja in kombinacije in najresnejš; listi razpravljajo o fantastičnih solucijah sedanje težke krize. Seveda listi à la «Balkan», pa tudi solidnejše novine, kakor «Vreme», v najostrejših besedah obtožujejo Slovence in Hrvate. Radikalska stranka je s svojo brezumno in nasil-niško j>olitiko znatno pripomogla separatizmu do zmage, sedaj pa si umiva roke in grozi zopet enkrat z amputacijami. S tem le dokazuje, da sama ni mnogo l>oljša nego radlčevci in klerikalci. Tuli ti se igrajo z amputacijo. Vsi skupaj pa seveda pozabljajo, da je jugoslovanska zavest v našem narodu tako jaka. da bi jo radikali dobili pošteno no prstih, ako bi res poskusili z «amputacijami». Amputirani bi bili sami! Brezglavost ra-dikalskega novinstva je posledica dejstva, da je radikalska koncepcija, ki se je pričela izdajati IG. decembra, doživela po|>olno katastrofo. ■+■ Radič konstituira «parlamentarne odbore». «Slobodni Do:n», glavni organ HRSS, prinaša obširno |>oročilo o nedeljski seji hrvatskega narodnega zastopstva in navaja, da so se ob tej priliki formirali posebni parlamentarni odbori, katerim pripade določen delovni krog. Ustanovljeni so bili: Odbor za pregovore za sporazum z narodom srbskim. V tem odboru se nahaja celo načelstvo stranke in pa le 9 seljakov poslancev iz vseh hrvatskih krajev. Odbor šteje 14 članov. P r i v r e d n i (gospodarski) odbor sestoji iz 10 poslancev in več strokovnjakov. V finančni in pravosodni odbor so izvoljeni pravniki in odvetniki, ki so člani URSS. Poleg teh odborov se je konstituiral tudi še odbor za prehrano. Poročilo zaključuje sam St. Radié s famoznimi besedami: «Vsi beograjski kukavci in podleži ne znajo nič drugega, nego pljuvati na narod hrvatski in njegovo številno in eno-dušno zastopstvo, kakršnega nima sedaj noben naiod v Evropi.» Radlčevi Mxlamentarui odbori imaio dovršiti svoje posla do 14 aprila, nakar bodo poročali «velilci skupščini HRSS» za vso Hrvatsko, ki je sklicana za 15. april ob 10 dopoldne v Zagreb. 4- Tudi Piotič grozi z amputacijo. O Stojanu Protiču pravijo ljudje, ki tega zagrizenega reakcijonarca premalo poznajo, da je pokretnik tako-zvane srednje linije. V «Radikalu» pri[K>roča. da se povrnemo k stanju v ietu 1918., nakar naj se ekstremisti, radikali na eni strani in Radič na drugi strani, pobotajo. Ekstramno Radi-čeve zahteve in njegova republika — meni g. Protič — bi sicer kot nehva-ležnost zadelo na čvrst odpor Srbov, kar bi imelo za posledico ali nasilno ol)držanje Hrvatov v sedanji zajedni-ci, ali pa eventualno amputacijo, naravno s srbskim nožem. In to bi bila suha škoda Hrvatov, ki morajo biti toliko uvidevni, da bi oddvojitev od Srbov bila zanje usodna, ter bi na dnevni red postavila — londonski pakt . . . Amputacija s srbskim nožem in londonski pakt: evo pravega Pro-tiča in njegove «srednje» linije! + Kampanja italijanskih listov proti naši opatijski delegaciji narašča dnevno. Rimska «Tribuna» objavlja članek o držanjii naše delegacije in pravi, da je naša osnova reškega konzorcija «osnova vojne in ne miru». Italija da bi se enostavno mogla po služiti pravice zmagovalca, česar pa ji ne dopušča civilizacija! V vsem zaključuje «Tribuna», da edino italijansko. globalno rešenje lahko dovede do iskrenih odnošajev med obema državama. Kakor vsi ostali listi, turli «Tribuna» ne opušča defiléja g. Mus soliniju in poudarja, da .je Mussolini že dokazal dobro voljo za izvršitev rapallske pogodbe in da beograjska vlada dela napak, ako v tem hipu ne mara pravilno ceniti Mussoliitijeve iskrene in lojalne akcije. — Ali jc iskrenost in lojalnost v tem, da si italijanska delegacija lasti pravico, po mili volji razpolagati z reško državo, ki naj bi bila svobodna in neodvisna? Praviino svetujejo hrvatski listi, da je treba z indignacijo odkloniti vse in-sinuacije italijanskega tiska, ki morejo edino povečati našo opreznost pri nadaljnjem delu Sokolsfvo Društvo za zgradbo doma So-kolu I. vab! članstvo obeh društev, da se udeleži važnega sestanka, ki bo v torek, dne 3. t. m. ob 8. uri zvečer na Taboru. — Zdravo! Spori Prosvcia Ljubljanska drama. Nedelja, 1. ob 8. zvečer: «Otok m Struga». Iz v. Pondeljek. 2. ob 3. popoldne: «Za pravdo in srce». Izv. Ob 8. zvečer: «Othel-lo». Izv. Torek, 3.: Ob 8 zvečer: Koncert opernega baritonista Aleksanlra Balabana. Sreda, 4.: «Otok in Struga». B. Četrtek, 5.: «Othello». E. Petek, 6.: «Otok in Struga». D. Linhiianska opera. Nedelja, 1.: Ob pol 8.: «Gorenjski slav- ček». Izv. Pondeljek, 2.: «Carmen». Izv. Torek. 3.: Ob 6. popoldne: «V kraljestvu palčkov». Mladinska predstava. Izv. Sreda, 4.: «Vrag in Katra». D. Četrtek. 5.: «Nižava». Gostovanje gospodične Hane Pirkove Iz Bratislave. Abon. C. Petek, 6.: «Carostrelec». A. Mariborsko gledališče. Nedelja, 1. popoldne: «Škrjančkov gaj». Izven. Zvečer: «Velika noč«. Strlndberg. Premiera. .Izven. Pondeljek, 2. popoldne: «Težke ribe». Izven. Zvečer: «Škrjančkov gaj». Izven. « Drugi In zadnji koncert kubanskih kozakov v Ljubljani se bo vršil v dvorani «Uniona» v toiek dne 8. aprila in ne v pondeljek kakor je bilo prvotno določeno. Kozaki so si f.c s svojim zadnjim nastopom pod vodstvom mojstra Sokolova osvojili Ljubljančane s prvovrstnimi umetniškimi produkcijami; topot nastopijo tudi z mnogimi novimi točkami. Zato priporočamo koncert vsem, ki se hočejo seznaniti z globoko, življenja polno umetnostjo naše Rusije, in vsem onim, ki si žele pravega srčnega razvedrila. Vstopnice so v predprodaji v kavarni «Zvezda» vsak dan od 10. do 12. in od 17 do 21. ure. Kulturne prireditve v Mariboru. V petek dne 6. aprila priredita ljubljanska umetnika tenorist Marcel Sowilski in al-tistinja Janja Rewicz v Goetzovi dvorani koncert. — Mariborski Sokol priredi v sobota dno 7. aprila zvečer v Narodnem domu telovadno akademijo, po kateri bo nnstop:la po daljšem premoru v Mariboru tudi ¡rdč Me?gečeva s par koncertnimi točkami. Nadalje sodeluje pri akademiji tudi terorist notar Ivan A'ič. — Dne 5. maja |a priredijo gojenke državnega ženskega učiteljišča v Narodnem domu svojo akademijo v korist šolski knjižnici. Gojenke bodo nastopile s pevskimi in dramskimi točkami. — Dne 12. maja se bo vršil zo|>et «Jugoslovanski večer» Slovanske čitalnice v korist Ljudski knjižnici, pri katerem bodo sodelovala vsa mariborska kulturna društva. Muzejsko društvo v Ptuju. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani in Muzejsko društvo v 1'tuju pr.ndta v soboto dne 7. aprila ob IS. uri v mestnem gledališču v Ptuju predavanje s skeptičnimi slikami. Predaval bo 1-ol-?er\j,tor dr. France Štete U Ljubi jan" o temi: «Slovenci in umetnost». V sredo dno II. aprila ob 17., ozirom.i 1*. uri se vrš: v gimnaziji v Ptuju Htn; občni zbor Muzejskega društva z običajem dnevnim redom. Velikonočne športne prireditve v Llubljani. Na športnem prostoru SK. Ilirije pred drž. kolodvorom se vršita 1. in 2. aprila dve mednarodni nogometni tekmi med T. u. SV. Miinchen v. 1860 in našo Ilirijo. Monakovski klub Je na glasu kot eden najmočnejših klubov ccle Nemčije. Gostoval Je pri nas že lani s takim uspehom, da se je smatralo njegovo gostovanje za najlepše športne prireditve lanske sezone. Letos nastopi proti Iliriji z mnogo silnejšim moštvom kot lani. Ker se nahaja tudi Ilirija v jako dobri formi, kakor je dokazala v otvoritvenih tekmah, se sme računati z gotovostjo na zelo zanimive in napete tekme. — Na Velikonočno nedeljo se vrši razen tega ob pol 15. tekma med ljubljansko Svobodo in II. moštvom Ilirije ter na Velikonočni pondeljek ob pol 15. uri med Slovanom in rezervo Ilirije. — Z ozirom na veliko zanimanje, ki vlada za gostovanje T. u. SV. Miinchen, Je uredila Ilirija predprodajo vstopnic pri tvrdki J. Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke. Poraz Gradjanskega v Španiji. Pred izredno velikim številom gledalcev Je Gradjanski igral v sredo v Santandru proti tamkajšnjemu klubu F. C. Santander ter podlegel neverjetni pristranosti sodnika in terorju prisotnega vročekrvnega občinstva. Igra, ki je bila že v prvem polčasu zelo ostra, se je v drugem polčasu pretvorila v pravcati napad na naše igralce, ker Je publika navalila na igrišče in zavzela naravnost nevarno stališče napram zagrebškim igralcem. Celo t revolverji so Jim baje grozili. S pomočjo skrajno surove Igre Špancev in pristranosti sodnika se je domačinom posrečilo zmagati s 5 : 2. Nič manj kot štiri enajstmetrovke je sodnik diktiral proti Zagrebčanom, ki so v drugem polčasu igrali le z 9 igralci. Proti temu ne-sportnemu postopanju Je Gradjanski vložil pri nogometni federaciji protest Praška Sparta bo julija meseca igrala v Zagrebu proti Hašku, Oradjanske mu in Concordiji. Klub kolesarjev in motocikUstov «Ilirija» v Ljubljani vabi skupno članstvo na sestanek, ki se vrši dne 3. aprila 1923 ob 8. uri zvečer v Prešernovi sobi restavracije pri Novem svetu. Dotičnl člani, kateri so Izročili kolajne v graviranje naj se v svrho povrnitve sigurno vdeleže sestanka. — Odbor. Tudi v drugem pogledu bomo le< tos skromnejši: včasih so bile naše žene in naša dekleta za velikonočno procesijo «vsa nova». Nove obleke, uovi čeveljčki, novi klobučki in slamniki! In tudi gospodje so nastopili v novih površnikih, novih oblekah . . . Dandanes tega ni več in vse je dosti f>onižnejše. Toda naš* dame vendarle poskrbe. da jih bodo tudi letos možje, ženini in častilci veseli. 2e te dni smo videli nekatere v modno dolgih krilih in z novimi slamniki, polnimi rož, kokard, peres. Ako bo vreme lepo. bo tudi letošnja Velika noč v Ljubljani radosten praznik pomladi in vstajenja narave. In v nedeljo in pondeljek zletimo na naše gore in po daljnji okolici uživat solnce in vigred. Velika noš v Llubliani Kadar zagledamo na Cankarjevem nabrežju naše okoličane, ki prodajajo pisane butarice, se veseli zavemo, da sc bliža Velika noč. Butarice so bile letos vseh velikosti, za najmanje in največje otroke, a vse Čudovito pestre. Teden dni so imeli naši otroci novo lepo igračo. In obenem so Kola-šice. najmlajše, mlade, starejše in najstarejše, z idealno požrtvovalnostjo prodajale oljčne vejice na korist bodočemu Dečjemu domu. Imelo to svoje stojnice in raznašale vejice po vseh ulicah na prodaj. Tako smo doživeli letos drugič svoje oljčne dneve z i izpremembo že preobičajnih cvetličnih dni. Vrle rodo- in mladinoljtibke niso bile prav nič razžaljene, ako jih je kak poreden nadlegovalee malo zbodel; na šalo so odgovarjale s šalami in vse srečne sprejemale pet in lesetdinarske bankovce za najpleme-nitejši namen: za naše sirote in bedne majke. V velikem tednu se je pomikal iz naše zvonarne lep izprevod: vozili so nove zvonove na Vič. Med temi zvonovi je bil tucli pravcati orjak. Vsak voz je bil vos v rožah: eden ves bel. Irugi ves moder, tretji ves rdeč — skupaj torej v barvah trobojnice — četrti pa moder, bel in rdeč. In povsod zeleni venci in praporčki slovenskih in državnih barv. Zvonove |>a so spremljala na vozovih viška dekleta v naših prelepih narodnih nošah s pečami in avbami ter viški fantje in možje. Imenitno okrašeni lepi konji so topali kakor bi vozili k poroki. Tudi nunska cerkev, ki je imela loslej en sam zvonček, je v velikem tednu po munificentnosti ljubljanskega tovarnarja prejela nove zvonove. Blagoslova in nato sledeče pojedine se je udeležil tudi naš škof Bonaven-tura. Priče pripovedujejo, da je škof presenetil vse udeležence, ker je spričo vseh dobrin zaužil edinole — veliko skodelo kave. Bilo je baje prav zanimivo. Potem so zleteli zvonovi v Rim in tudi po ljubljanskih ulicah so se oglasile raglje. A le še prav redko. Niti s stolpov nismo čuli ragelj. .Morda slučajno. Ljudje pa so obiskovali božje grobove, kunovali gnjati. jajca in pripravljali za rutice. V petek so imele gosf>odinje dela preko glave: pirhe so liarvale, gnati kuhale, potice delale in pekle. Toda draginja nam je vse nekdanje velikonočne dobrote znova kruto okrnila Gnjat stane do 800 K! In skromna potička 150 K! Ojoj, kje so časi, ko je dobil vsak član obitelji svojo posebno potico, veliko kot mlinaltft kolol MEZDNO GIBANJE TRGOVSKIH NAMEŠCENCEV. Posledice stavke pri Jelačinu. — 20 let pri tvrdki službujoča blagajnlčcr-ka ima 20 dinarjev plače na dan! V četrtek, dne 29. marca t. L zvečer ie priredilo «Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev Slovenije v Ljub-j Ijani» v veliki dvorani Mestnega doma lepo uspelo zborovanje privatnih nameščencev v znak solidarnosti s trgovskimi nastavlienci v njihovem mezdnem gibanju. Zborovanje ie vodil društveni predsednik g. V. Urbančlč, ki je uvodoma obrazloži! že skoro leto dni trajajoče mezdno gibanje trgovskih nameščencev, katero pa doslej žal ni uspelo. Poročal je nadalje, da je pri tvrdki Jelačin izbruhnila stavka, ki pa se Je žal razbila, ker se je večina stavkujočih zbala za svojo eksistenco. Štiri nameščence, med njimi blagajničarko, ki je bila pri hiši preko 20 let na zadnje z borno plačo 2400 K(!) pa je tvrdka enostavno odpustila, ako-ravno seveda ni mogla prezreti zakonitega šest tedenskega odpovednega roka. Predsednik Je naglašal nadalje, da se tudi pri nekaterih drugih tvrdkah plačuje osobje sramotno nizko. Tekom razprave, katere se Je udeležilo lepo število zborovalcev, se Je pokazala popolna solidarnost in vsestranska potreba po radikalni ureditvi mezdnih zahtevkov. V to svrho je bil odbor pooblaščen, da skup no z ostalimi organizacijami sestavi akcijski odbor, ki naj izdela potrebne predloge in na to započne šlrokopotezno akcijo. Eden govornikov je v teku razprave omenjal, da se nekateri šefi pri napovedi osebne dohodnine sklicujejo na to, da visokih davkov ne prencscjc, ker se jim potom nameščencev baje mnogo pokrade. Proti takemu pavšalnemu su;n-ničenju so zborovale! enodušno energično protestirali. Končno sta bili sprejeti sledeči resoluciji: I. Na današnjem zborovanju zbrani privatni nameščenci vseh panog energično protestirajo proti temu, da trgovska podjetja svoje nameščenstvo v pretežni večini tako sramotno nizko plačujejo in poživljajo merodajne faktorje, da store vse potrebno, da trgovski nastavljenci pridejo do opetovano zahtevane kolektivne pogodbe, da bodo ti naši tovariši Imeli zasiguran vsaj eksistenčni minimum in tako lahko živeli vsaj približno človeku dostojno življenje. Zborovalci izjavljajo nadalje svojo popolno solidarnost s trgovskimi nameščenci, katerih težnje bodo vedno in v vsakem oziru podpirali. II. Na današnjem zborovanju zbrani nameščenci vseh panog poživljajo Gre-tnij trgovcev v LJubljani, da napravi glede plač nameščencev tvrdke Ivan Jelačin v Ljubljani red, ker sj dosedanji prejemki te tvrdke sramotno nizki. Večina stavkujočih nameščencev te tvrdke je sicer pod pritiskom razmer poprijela zopet za delo, vendar Je že stavka sama zadosten dokaz, da so razmere pri tej tvrdki nevzdržne. Izjavljajo nadalje popolno solidarnost z trgovskimi nameščenci sploh, posebno pa še z nameščenci tvrdke Jelačin, katerim bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi vsak čas na razpolago. PREDRZEN VLOM SREDI LJUBLJANE. Maskiranl lopovi v stanovanju ravnatelja Bonclja. VVolfova ulica v Ljubljani Je bila že ponovno pozorišče skraino predrznih vlomov. Gotovo je vsem dobro v spominu vlom v trgovino zlatarja Cerneta, ki so Boncdj doma. Dva sta bila maskirana in Je imel eden Izmed njiju v rokah samokres, tretji nemasklranl pa le drža! v rokah odprt nož. Služkinja se je hudo prestrašila. Vendar je še imela toliko prisotnosti duha, da Je z namenom, da bi čudno sumljive goste odpodila, rekte, da je ravnatelj Boncclj doma, toda zlo-činci se niso dali premotiti. Bili so gotovo prav natančno informirani o pravem položaju in so zato takoj vprašal: za denar. Sedaj se služkinja ni upala več upirati. Dala Jim Je sveženj ključev in Jih peljala najprej v pisarniško sob", potem pa skozi sprejemnico v spalnice. Roparji so stikali po omarah in mizniških predalih, brskali naokrog in iskali nekaj tajinstvenega. Zanimivo Je, da so prišli do zlatnine ravnateljeve soproge, ki pi se je niso dotaknili. Služkinja je bila šc toliko korajžna, da jim Je pokazala vedno napačna mesta. Razjarjeni, da nisc prišli do plena, so se roparji služkinje v spalnici dejanski lotili. Nekdo jo je udaril z rogom od noža po glavi, nakar je Smidova zbežala v kopalnico. Jo hitro zaklenila, skočila potem v shrambnico in odtam pričela klicati na pomoč. Krti? !u nato se Je zgrudila na tla. Roparji so opazili nevarnost, ki jim je pretila in so takoj nato zginili brez sledu, ne da bi dosegli svoj cilj. Al! so zbežali zopet po stopnicah, ali pa morda skozi okno zadnje sobe na stekleno streho in potem na sosednjo hišo, to je težko ugotoviti. Med tem so prihiteli uslužbenci Dolenčeve tvrdke in sogToga bančnega ravnatelja g. Cirila Dolenca. Vdrli so v zaklenjeno shrambnico in našli služkinjo šmid še vedno skoraj brez zavesti na tleh. Tresla se Je od strahu po životu in ni dala od sebe nobenega glasu. Prenesli so jo tako) v sobo, kjer Je ležala še pozno zvečer v živčnem napadu Ravnateljeva soproga, ki Je bila med kritičnim dogodkom v kavarni «Zvezdi», Je bila obveščena o poskušenem vlomu v stanovanje okoli petih popoldne, nakar se ie takoj vrnila, pregledala sobe in konstatirala, da niso bile ukradene nobene vrednosti. Kaj so pravzaprav maskiranl in oboroženi zločinci iskali v Boncljevem stanovanju, še ni pojasnjeno. Upajmo, d» bo to nalogo rešila policija. Ofofavc • Društvene vesti v tej rubriki stanejo do 30 besedi 3 Din, vsakih •ladaljnlh 5 besed 1 Din več. Vse dru ge objave do 30 besedi stanejo 5 Din, vsakih nadaljnih 5 besedi 1 Din več. — Objave se plačajo vnaprej in jih sprejema uprava «Jutra», Prešernova ulica 54, teL 36. • Koncert v hotela Tivoli v Ljubljani v nedeljo dne 1. aprila in pondeljek dns 2. aprila, od 15. do 19. ure. Godba dravske divizije. Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav Dolničar. • Stavbeni odsek Sokola Moste namerava prirediti dne 10. Junija t L Javne tombolo ter naproša vsa društva, da s« pri določanjti svojih prireditev ca to ozirajo. — Odsek. • Sokolsko gledališče v RadovljUi pc-novi na belo nedeljo, dne 8. aprila t I ob 15. uri Igro «V znamenju križa». Pr tej uprizoritvi se igra ne ponovi več. • Kolo jugoslovenskih sester vabi naj-srčneje ne samo odbornfce, temveč :ud: članice k važni seji, ki bo v terek 3. aprPa ob 6. v druitveni pisarni. Na programu je med drugimi točkam! sobotna prireditev. — Odbor. • Tombola Sokola Ljubljana II. Zanimanje za tombolo silno narašča, posebno ker se nudi prilika, doseči za 10 krc:-elegantno pohištvo vredno blizo SO.OiV1 kron. Poleg tega dobitka so še štiri glav -ni. katerih vsak reprerentira težke tisočake. Istotako bodo kvaterne in cink: dragoceni. Hočemo letos nudit! Igralcem kar največ, zatorej naj nikdo ne zamudi kupiti vsaj nekaj tablic, ker bi mu blb sicer resnično žal. Vsakomur pa bo eno in drugo prav prišlo, za to Je odbor posvetil vso svojo skrb. Prcskrblte si tablice čim najhitreje, ker Istih število ri veliko in Je omejeno. — Tablice so že v prometu. • Oddaja barake na ljubljanskem gradu. Mestni magistrat razpisuje za dobo enega leta v zakupdajo mestne lesene barake v glavnem drevoredu poleg grajskega poslopja za prodajo okrcpčevalnih jo lopovi temeljito oplenili in izbrisali ¡F,-Vi] in pijač. Reflektanti naj vlože pro-vsako sled za seboj. Nekaj mesccev po- j ;nje z navedbo ponudene najemnine naj-zneje je doletela enaka usoda tudi de- i kasneje do 7. aprila pri mestnem gospo-lavnlco zlatarja Danijela Zupanca, kjer j darskem uradu. so dobili zločinci enako bogat plen. Oba j • Pazniki ljubljanskih mestnih nasadoma sta bila izvršena pri belem dnevu, i ¿ov_ Mestna občina ljubljanska potrebv-popolnoma nemoteno, kakor v zasmeh i ie za letošnje poletje nekaj paznikov za vsem našim varnostnim oblastim. Vlomil ci še vedno niso izsledeni. Včeraj popoldne se Je zgodil v Wol- i fovi ulici — zopet pri belem dnevu — že tretji skrajno predrzni vlom. V hiši trgovca Oroslava Dolenca stanuje v tretjem nadstropju ravnatelj Strojnih tovarn in livarn, vseučiliški profesor g. Josip Doncelj. Dne 28. t m. popoldne Je odpotoval službenim potom v Bosno In Dalmacija Njegova soproga Je včeraj, okoli treh popoldne, odšla z otroci v mesto. V stanovanju Je ostala samo 19-let-na služkinja Frančiška Šmid iz Selc pr: 2eleznikih, ki se je ravno pripravljala na čiščenje sob. Nekako ob pol štirih, ko Je bilo v ulici vsled velikega tedna še prav posebno živahno vrvenje, so trije neznanci švignili po stopnicah Dolenčeve hiše in potrkali na vrata stanovanja Inž. Borclja. Služkinja Je odprla, nakar so stopile tr! o$ebe, ki so .vprašam ali ie ravnatelj l mestne nasade. Plača 1200 K mesečno. | Upoštevajo se predvsem potrebni upoko-ienci. Reflcktantje naj se zglase v mestnem gospodarskem uradu. 6Î WILHELMA THE REX Co, Ljubljana Trboveljski premog in drva « stalno v zalogi vsako množino Dražba Ilirija, Ljubljana, Kralj» Pit» tr* 8. - TeL 220, Domače vesti VAŽNO OPOZORILO. S 1. aprilom uvedemo pri «Jutru» nekatere spremembe tehničnega, od-nosno materialnega značaja. Pred vsem opozarjamo na nova določila za priobčevanje objav. Citatelji sami gotovo izprevidijo, da se list ne more še naprej obremenjevati s to rubriko, ki postaja vsak dan obsežnejša. Dosedaj smo priobčevali «Objave» ali zastonj ali pa za malenkostne pristojbine, ki niso zalegle niti za tiskarsko barvo, kar se jo je porabilo za njihov tisk. Zato smo uvedli za priobčevanje objav nove določbe, ki veljajo za vsakogar brez izjeme. Iz včerajšnje priloge k našemu listu so čitatelii razvideli, da znaša naročnina za Jutro v bodoče 12 Din 30 p na mesec. S tem neznatnim po-viškom so le deloma kriti vedno večji osebni in materijalni izdatki, ki so nam nastali zadnje mesece vsled naraščajoče draginje. Navzlic temu temu ostane «Jutro» z ozirom na svojo iniormacijsko službo in na svoj obseg še vedno najcenejši jutranji list v Jugoslaviji. V podrobni razprodaji pri kolporterjih in v trafikah ostane cena «Jutru» nespremenjena. — Vse prijatelje našega lista prosimo, da vzamejo te preuredbe blagohotno na znanje. Bile so v interesu lista nujno potrebne. In interes lista je koncem koncev interes njegovih naročnikov in čitatcljev. * Portugalski konzulat v Ljubljani. Vlada portugalske republike ustanovi za slovenski del naše države svoj konzulat v Ljubljani in je ravnokar imenovala gosp. Dragotina Štrucelja, ravnatelja delniške družbe «Balkan», za honorarnega konzula. * Državnim nameščencem in železničarjem. Resolucije, sprejete na protestnih shodih dne 11. in 16. t. m., so bile takoj po shodih odposlane vla-f?i v Beograd. Na svoji zadnji seji dne 27. t. m. je akcijski odbor državnih nameščencev in železničarjev razmišljal o nadaljnih korakih in sredstvih glede po,K)lne izvedbe teh resolucij s strani vlade takoj po konstituiranju parlamenta. Posvetovanje se je sukalo največ o podrobnih pripravah za našo akcijo, ki bo dala resolucijam primeren poudarek, če bo treba. Sprejeti 6o bili nekateri sklepi, ki jih pa ne moremo objaviti, ker manjka prostora. Z odločnostjo in edinstvom moramo napraviti naši beračiji skora;-šen konec. V tem znamenju — veselo Veliko noč! — Akcijski odbor. * Pogreb drja. K. Verstovška. Včeraj po]>oldne ob 2. se je v Mariboru vršil pogreb umrlega bivšega poverjenika drja. Verstovška. Pogreba se je udeležilo zelo mnogo ljudi iz vseh slojev. Pred pokojnikovo hišo v Wil-denrainerjevi ulicj se ie od t>okoinika v imenu mevta poslovil župan Grčar, ki je poudarjal dr Verstovškove zasluge za mesto Maribor in severno državno mejo. «Dr Verstovška položimo danes v zemljo, katero je on s svojim odločnim nastojKim pomagal pridobiti državi.» «Glasbena Matica» je zapela «Vigred se povrne». Nato se je razvil žalni sprevod, katerega je vodil stolni prost dr. Matek s številno duhovščino. Pogreba so se udeležili tudi škof dr. Karlin zastopniki obla-stev iz Ljubljane in Maribora, častniški zbor, mnosn zastopniki šol, razne deputacije. četa Orlov in ¡š'evilno občinstvo. Velika množica ljudstva je na križiščih ulic gledala sprevod. Ob odprtem grobu se je poslovil od dr. Verstovška dr Korošec. Povzdigoval ga je kot strokovniaka na gospodarskem, in posebno zadružnem polju, omenjal njegovo vsestransko pošte- nost in nesebičnost. Zastopnik Orla je poveličeval njegovo delovanje v prid orlovski organizaciji. Med pretresujo-čimi akordi žalostinke, ki jo je zapel pevski zbor «Glasbene Matice», so spustili krsta v grob. Naj bo zaslužnemu možu lahka žemljica domača! * Mariborski občinski svetniki pred sodiščem. Včeraj sta se vršili pri mariborskem okrajnem sodišču dve razpravi radi razžaljenja časti proti občinskemu svetniku dr. Leskovarju, katerega toži magistratni uradnik Jež, ker mu je dr. Leskovar v seji mestnega sveta očital nemarno opravljanje službe in občinski svetnik socijalist Bahun, kateremu .ie dr. leskovar v seji občinskega sveta očital denunei-jantstvo lastnih pristašev in policije. Razprava je bila že enkrat preložena. Tekom včerajšnje razprave pa je vložil dr. Leskovar proti eg Bahunu in Ježu zopet ogromno dokaznih predlogov in tako je moral sodnik razpravo zopet preložiti, da vabi nove predlagane priče. * Imenovanje. Z ministrskim odlokom je imenovan za vodjo okrožnega agrarnega urada v Mariboru mesto dr. Pfei-ferja, ki je postal veliki podžupan, prejšnji uiadnik agrarnega nrada dr. Ste-fančič. * Diplomiran Inženjer. Gospod Bori« Ivo K ari s iz Maribora je na tehniški visoki šoli v Gradcu položil drugi državni izpit ter zapustil tehniko kot strojni inženjer. * Izpremembe v državni službi. Imenovani po: Srečko Brezigar za tajnika I. razreda pri ministrstvu za vnanje zadeve, Slavko Barte za tajnika III. razreda pri našem poslaništvu v Pragi; v poštno-hrzojavni službi pa Stanko Knez za uradnika 5. razreda pri poštnem uradu Ljubljana 1 in Rajko Koritzky za poštarja 5. razreda pri glavnem brzojavnem uradu v Beogradu. Avskultant dr. Janko Drnovšek pri deželnem sodišču v Ljubljani je podal ostavko na državno službo. Poštni kontrolor Franc Petek je začasno, jetniški paznik Josip Lenasi v Ljubljani pa trajno upokojen. Mesto Davorina Grosa, finančnega konceptnega praktikanta v Ljubljani, je proglašeno za izpraznjeno. * Iz šolske službe. Vadniška učitelji-ca-vrtnarica na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani gospa Vilma Josin je na lastno proSnjo stalno upokojena. * Izpiti za stavbne mojstre. Ministrstvo 7.a trgovino ir industrijo, oddelek v Ljubljani. razpisuje izpite za stavbne mojstre na dan 23. aprila 1923 za pismene m na dan 9. maja za ustne izpite. Prošnje je vložiti do dno 14. aprila pri izpra-ševalni komisiji v Ljubljani. * Mestni stanovanjski nrad. Za predsednika stanovanjske oblasti 1. stopnje je imenovan mag. komisar dr. Arnošt Brilej, ki prevzame vodstvo spočetka prihodnjega meseca. Mag. viš. svetnik dr. Janko Rupnik je bil svoje dosedanje funkcije na lastno prošnjo razrešen in prevzame mestni stavbeni referat. * Smrtna kosa. Dno 28. marca je po dolgi mučni bolezni umrl v Mariboru goriški begunec g. Krajnc, oče načelnika mariborskega Sokola. * Smrt v tujini. Ravno pet mesecev potem, kr se je vrnil iz staro domovine kamor se je bil podal na obisk, je bil pred kratkim v premogovniku v Salt Lake City v Zedinjenih državah severne Amerike ubit naš rojak Adam Škrlj, rodom iz Begunj pri Cerknici. V Ameriki je bival nad 20 let. Pokopali so ga v Clevelandu. * Spomini Srpklnje na vojno. Na povabilo Sploš. ženskega društva v Ljubljani predava ga. Darinka Gruičeva v sredo dne 4. aprila ob 20. uri v Mestnem domu, kako so Srpkinje med vojno reševale srpske sirote. Gruičeva je ravnateljica sirotišnice v Kamenici pri Novem Sadu, ki jo vzdržuje amerikanski mecen. Na velezanimivo predavanje opozarjamo. Vstop prost. - za nase koroške brate. Da Bi se na novo vzbudilo zanimanje za naše, ie sko ro pozabljene zasužnjene Korošce, ki bivajo onkraj meje. se obrača društvo «Goeposvetski Zvon» na vse rodoljube v Jugoslaviji z milo prošnjo, naj se na-j roče na edini, na Koroškem izhajajoči list: «Koroški Slovenec». Zlasti se na-proJajo banke, hotelirji, restavracije, gostilne, kavarne, brivnice in druga javna podjetja. Naročnina Btane četrtletno 25 Din. Naročil» sprejema pisarna «Gospo-svetskega Zvona», hotel Štrukelj v Ljubljani. — Upamo, da naš oklic ne ostane brez odmeva v srcih naših iskrenih rodoljubov. — «Gosposvetski Zvon». • Izmišljene govorice o ljubljanski Mestni hranilnici. Prejeli smo: V poslednjem času 6e razširjajo po deželi vesti, da Mestna hranilnica ljubljanska pri njej vloženega denara ne obrestuje. Te vesti so zlobno izmišljene in izvirajo od kon-kuienčnih strani, katerim je prelep razvoj te hranilnice na poti. Mestna hranilnica je vloge vedno obrestovala in obrestuje sedaj navadne vloge po 5%. vloge na tekoči račun proti odpovedi po 6%, oziroma 7%. Podrobna pojasnila daje hranilnično tajništvo. Danes upravlja Mestna hranflnica ljubljanska 86 milijonov Dm ali 344 milijonov kron zaupanega ji denarja s pupilarno varnostjo, poleg katere je treba upoštevati še to, da za vse vloge In obresti jamči mesto LJubljana. Prav radi posebne varnosti nalagajo pri Mestni hranilnici »voj denar ne samo zasebniki, ampak tudi sodišča de-r*ar sodnih varovancev, župni uradi, eerk veni, in občine občinski denar. • Uradne ore prt mariborskem okrožnem sodišča. Predsedstvo okrožnega sodišča v Mariboru razglaša, da ostanejo uradne ure tudi v poletni dobi neizpre-menjene in sicer od 8. do 14. ure. • Uboj v Kralovclh pri Sv. Jtirja ob SčavnlcL Ludvik Lah, lSIetni sin posestnika, in 221etni Anton Ceh sta se dne 24. marca vračala z vinogradniškega dela domov. Med potjo »ta srečala Friderika Karlo. katerega je Lah brez povoda pretepel in nato jbežal domov. Za njim sta šla Ceh in Karla. Slednji je ! ostal pri neki hiši. Ceh pa je Sel naprej 7.a Lahom. Drugo jutro so ljudje, ko so šli k jutranji maši, našli blizu Lahovega stanovanja mrtvega Ceha s prebodenimi prsi. Aretirani Ludvik Lah je priznal, da se je s Cehom spri in ga v jezi z nožem zabodel v prsa ter ga pustil ležati na trati, ne da bi se bil zanj dalje brigal. Tako je Ceh brez vsake pomoči izkrvavel • Dvojni umor lSietnega mladeniča. V selu Sišljavica pri Karlovcu je bil te dni izvršen krvav zločin. V torek zjutraj so našli sosedje CSletnega posestnika G juro ! Žegerja in njegovo ženo Rozo v njuni sobi vsa krvava in razmesarjena, mrtva na tleh. Kakor se je dotrnalo. ju je umoril njun vnuk Mate Huljina v svrho, da bi njegova mati — Zegerjeva hči — podedovala njuno lepo posestvo. Morilec je pobegnil, vendar so ga orožniki kmalu zasačili in izročili sodišču. • Umor dveh Srbov v Carigradu. V Carigradu sta bila pred kratkim od nekega Arnavta umorjena dva ugledna srb ska trgovca, brata Jakov in Neofit Gli-gorijevič. ki sta že dolgo vrsto let poslovala v Carigradu, kjer sta imela eno prvih slaščičarn Kaj je bil vzrok umoru, ni znano, misli pa se, da ima ta dvojni umor politično ozadje. • Streljanje z možnarjl je ob raznih cerkvenih slav no« tih še vedno v navadi; pri tem pa se zgodi največ nesreč. Tako so tudi te dni, ko so v Smledniku obešali nove zvonove v zvonik, streljali domači fantjo z možnarji. Ker neki možnar ni takoj počil, si je šel posestnikov sin Janez Vehovec iz Turov ogledat napako. Toda v tem h:pu se je smodnik vnel in puhnil Vehovcn v obraz in ga ohžgal. Ves naboj pa mu je odletel v desno roko in mu jo močno poškodoval. • Strašna neprevidnost France Štritof iz KruJče pri Logatcu si je kupil samokres in ga doma razkazoval ljudem. Pokazal ga je tudi lfiletni Karolini Znidar-šič z besedami: «Ali ni lep? Vidiš, takole se pa sproži!» Obenem je pomeril nanjo in sprožil. Revolver pa je bil nabit tn krogla je zadela ZnMarfTSevo spredaj v vrat, ji prevrtala usta ter izstopila »a- daj iz glave. Nesrečno deklico so odpeljali takoj v bolnico in zdravniki upajo, da jo ohranijo pri življenju. • Poskušen vlom v LjubljanL V trgovino Schwab na Dvorskem trgu so skušali vlomiti neznani zlikovci. Narezali so pri zadnjih vratih okvir, da bi na ta način odstranili deske, pa so bili med delom prepodeni. • Zloraba uradne oblastL Carinski pripravnik v Sorici na Gorenjskem Ivan Knišov si je dne 10. januarja letos pri Poreznu prisvojil tisoč egiptovskih cigaret, katere je sprejel v gvojo shrambo, ker jih je bil zapleni! tihotapki Angeli Jensterle. Deželno sodišče v Ljubljani je Knišova obsodilo na šest tednov ječs. • Policijska kronika. Predvčerajšnjem zvočar sta v ljubljanskem hotela «Lloyd» dve ženski ukradli iz tujske sobe dve platneni rjuhi s črkami M. T. in dvo rdečkasti flanelski odeji z modrimi cvetlicami v skupni vrednosti približno 2000 kron. V potniško zglasilnico sta se vpisali: Marica Zrinšek, odnosno Roza Zrin-šek iz Kranja. — Včeraj ponoči je bila na Fužinah pri Ljubljani posestniku Mat-janu ukradena kompletna temnorjava konjska oprema, vredna 20.000 kron. • Razne nezgode in nesreče. Dne 2?. marca je neznan kolesar na Dolenjski ce sti v Ljubljani povozil devetletnega Ivana Berlota in ga podrl s tako silo na tla. da si je deček zlomil nogo. Mesto, da bi mu priskočil na pomoč, pa je potem kolesar z veliko naglico pobegnil. — Damjan Vlahen, sin vlakovodje lz Ljubljane in njegov tovariš Janez Lušin sta na domačem dvoriščn sekala drva. Lušin je bil pri tem tako nepreviden, da je svojemu tovarišu odsekal kazaleo desne roke. — Josipa Penča, delavca v opekarni v Kočevju je pri kopanju zemlje podsula plast in mu poškodovala levo nogo. — Vsi poškodovanci so bili oddani v bolnico. • Požar povzroča veliko škodo gospodarjem. Zaradi tega zavarujte takoj Vaša poslopja in nepremičnine. Vsa zavarovanja izvršuje najkulantneje zavarovalna družba L'Union. Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 33. • Čevlji domačih tovarn Pefer Kozina & Ko. z znamko «Peko» so najboljši in najcenelši. Zahtevaite |Ih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana. Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. I. | • Zahtevajte ftrezplaftfl gusUuraaf j n£k «KARO» čevljev, ki je opremljen * vsemi zelo praktičnimi pripomočki «a odmerenje noge. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19, telefon 157. VELIKONOČNI POZDRAVI Z NAŠEGA JUGA. Vesele velikonočne praznike žele bratom in sestram Sokoli, služeči pri j 7. četi 12. pešpolka v Vranji. Jofico Peršak, Anton Vričaj in Janko Vajs. Zdravo! Slovenski fantje-Sokoli v pod oficirski šole vojne mornarice v Sibeniku žele ve-j sele velikonočne praznike vsem bratom j in sestram, prijateljem in znancem. Fia-njo Balon. Viktor P resi. Janko CatL Karel Zupane, Rado Kolman, Bori« Ber-ger, Ivan Koroša. Viktor Hasse, Jože Havclka in Nace Slavifi. Lastnik In Izdaiatel! Konzorcll «Jutra». Odgovorni urednik Fr. Brozovlč Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llubllanl Vesele velikonočne praznike želimo vsem prijateljem in znancem slovenski fantje železniške komande, sedaj telegrafisti na železniških stanicah NiS-Cari-brod. Metod Senčar iz Male Nedelje, S. Safar iz Ptuja, R. Lesar iz Kočevja in L Gojmerac iz Siska. m Slovenski fantje, ki služimo pri 11. ieti 12. pešpolka v Vranji, želimo vsem slovenskim možem in ženam, fantom in dekletom vesele velikonočne prazmke. Nace Makse. Janez Saje, Fran Polič, Aloj. zij Lustik. Fran Kastalic, Franc Buč Ivan Jakše, Anton Medja, Ivan Spolja-vič, Jože Kolenc, Alojzij Dežmao in Fran Slak — vsi iz novomeškega okraja. • Vesele velikonočne praznike Mijo vsem zavednim Slovencem slovenski orožniki L žandarmerijske brigade v Beogradu: I. Marič, A. Braier, E. Dežni an in F. Koščak. • Vesele in zabavne velikonočne praznike želimo vsera bratom in sestram »o-kolskih društev Šoštanj, Mozirje in Velenje br. Sokoli služeči v Osijeku: Milo? Volk, Tone Tauzes, Ivo Vajd, Jože Bri-novšek, Janko Šilih, Ivan Oblak, Adolf Kranjc, Friderik Malgaj, Anton Novak. • Vesele velikonočne praznike telijo vsem prijateljem in znancem slovenski fantje, ki služijo pri S. eskadronu 4. konjiškega polka v Beli Crkvi v Banatu: Ferdo Vrečko, Alojzij Iljaš, Martin Petan, Franc Bosina in Anton Kovačič Iz brežiškega okraja; Karel Jazbec, Janez Bučar in Stanislav Skufca iz celjskega okraja ter Ivan Jug, Franc Brglez in Jožef Lorenčič iz mariborskega okraja. Linhljana. 30 m :rca 1923 Vremensko poročilo Ljubljana 3UK m nad norm Kraj opazovanja ob Zračil! tlak Zrarna temperatura Veter Oblačno 0-10 Pada rine mm Ljubljana . 7. 7681 6-0 sev. rib. pol obl. 80 Ljubljana . 14. 787 2 153 «er. zapad del. obl. Ljubljana . 21. 7fi81 100 brezretra jasno Zagreb . . 7. 76« l 10-0 rzbod del. obL Ueoi?rad . 7. 768-9 Ü -0 brezretra jasno _ ■ 'uuaj . . 7. 770 H 6-0 ser up. oblačno 0-7 fraga . . 7. 77C4 30 brezretra jasoo _ iDumost, . 7. 770 6 7-0 n reč obl. — V Ljubljaoi barometer neetan. temper, viíoka. Solace ribaj» ob 5 45 zahaja ob 18-26 Tudi pretekli teden se Je držalo lepo vreme skoro brez prestanka. Jasni, solnč ni, pretežno mirno dnevi so se vrstili, toplota se je dvignila že do 19 stopinj C, dasi so ostale noči še vedno jako hladne, pač radi snega, ki sega po gorah še vedno nizko navzdol. Evropa se nahaja še vedno pod gospostvom visokega zračnega tlaka, kt nam povzroča lepo vreme. Sredi tedna pa se je že pričakoval vremenski pre-okret. Kajti začetkom tedna se je pojavila velika depresija nad Atlantskim oceanom zapadno od Irske, prišedši od smeri od Islandije, preteč, da se napoti po običajni poti proti severni Rusiji preko severne ali srednje Evrope in nam pokaži praznike. Vremena nad nami in nad srednjo Evropo pa še ni pokvarila, ker je bila še preveč oddaljena; povzročila je le, da so se pojavili visoko zgoraj nad nam! lepi fini oblački, plovečl od Jugo-zapada, običajno znanilci bližajočega se vremenskega preobrata. Toda prišlo j« doslej le do male spremembe; v četrtek se Je pojavila prva letošnja nevihta s pišem in gromom ter dežjem — po kmet-ski tradiciji prorok, da bo letošno pomlad še snega. Razvila se je zaenkrat Ie manjša sekundarna depresija nad Italijo, ki je zračno strujo zaokrenila, tako da je prevladal znova severovzhodni veter. Obetajo se tedaj nekoliko hladnejši dnevi s slabejšo burjo, toda lepo vreme se more vendarle držati, doker se zopet ne uveljavi glavna depresija z Atlantskega oceana sem. Velika noč nam Je tedai lepa in topla; kmetski pregovor, o Božiču za stend, o Veliki noči za pečjo, bi se tedaj to poi ne obnese). BSSSggg^^^.-,^^ -m i ^ »y,..^. ...... n. i ■■ " MEDJUNARODNO OTPREMNISTVO | „C" ulica broj a ZAG^EŽ Telefon broj 39 ,...U.l.......II.....ji.,..,........limliliilltJILilllnillliillllllJIl obavl'a »ve otpremnlčke kao I sve podvozne poslove najkulantnije. Veliki park koia i teretnih automobila. \ PORT Prva velikonočna prïïoga «Jotra» It 77, fine 31* marca T9ZX Fran R.: Pesmi vstajenja i. Prvikrat, prvikrat srca človeška mračnost obšla je in ničevost težka, zemlja se tresla, nebo je bučalo, skale so pokale v drobce in prah. Na križ pripet visel je On, Hi dal kri je za svet... Stokrat po štiri sto let rastel je križ, zrastel v nebo; tretji dan skala se trda je razdrobila, morje šumelo je, pela so brda — Krista je smrt zapustila.., IL jaz vidim noč, črno noč, Oljsko goro. za njo — pa zoro... Čez Oljsko goro pelje nas moč v Veliko noč. Skupaj, ljudje* A vi roke brž umijte, Pilali — duš si ne morete nikdar oprali! Zlo vaše v ljudstvu zbudilo je moč, in te se morate bati! Anton Antonovic: Velikonočni zvonovi so zvonili... Prišel fe veliki petek, dan smrti in žalosti, dan bridkega trpljenja tudi zame. ' Blodil sem po mestu, doma mi je Rezala majka med belimi svečami . . . Tudi ona je bila bela, oči je imela zaprt«, roke pa sklenjene. Počivala je med belimi svečami in zelenimi vejicam j. Jaz pa sem blodil po ulicah . . . Videl sem vse in nisem občutil ničesar. Mim0 mene je pridrvel električni voz; mlad človek je stopil za hiD raz stopnice in [»ogledal ven, piš vetra mu je vzel klobuk in ga vrgel daleč nazaj. Skočil je na cesto in iztegnil roko za klobukom, t oda zmanjkalo mu je tal, •zgubil je ravnotežje in padel je, da je bil ves blaten in umazan. Zaneslo me je tudi v cerkev. Temna molčeča je bila. oropana vsega sijaja. in sredi mračnih njenih sfn mi ¡e umirala duša . . . Moje misli so bile i>ri majki. Zdelo se mi je, kakor da tihe stene razumejo mojo bol in da imajo tudi ljudje, neslišno prihajajoči in neslišno odhajajoči, sočutje z mano. Bili so brez smehljaja na licih. Jaz sem jim bil hvaležen, kaor je brat hvaležen bratu, dasj ga morda še nikoli ni videl in srečal . . . Drugi dan sem spremil svojo majko v njen zadnji tihi črni dom. Zavili smo še na ¡»olje. Življenje v naravj se je budilo. Veter fe odnekod prinašal zvoke veselega petja škrjančevega, ki se je dvigal tam nekje pod nebesom. in polje je zelenelo, vsaka travica je dihala- Svetlo življenje je vstajalo od vsepovsod Moja majka ¡>a je odhajala, odhajala za vedno. Tedaj sem se šele zavedel, da je ne bo nikdar več; zares nikoli več... Srce «e mi je stisnilo v bolesti in meni je bilo tako težko, da sem hotel zakri čati in zavpiti nad veliko krivico, ki mi jo je storila neka neznana sila . Ali v grlu me je davilo in usta sem imel suha. Mimo mene so hiteli v mesto ljudja katerim jo sijala z obraza veličastna radost. Pogledovali so me. V njihovih očeh sem bral, da me ne razumejo, ne mene. ne moje bolesti ... In šli so mimo. jaz pa sem jih gledal, nemo sem jih prosil tolažbe in sem bil ves žalosten. Tedaj so zapeli v mestu zvonovi, velikonočni zvonovi. Kako sem jih včasih bil vesel, kako nestrpno sem pričakoval njihovo vstajenje oznanjajoče donenje! Tisto veliko soboto popoldne pa sem jih zasovražil. Ustrašil sem se bil njih zvoka, ki mi je segel v dušo. in v onemogli jezi sem skrčil post in škrtnil z zobmi. Zvonovi so zvonili in oznanjali Veliko noč, moja majka je odhajala . . . Na pokopališču sta duhovnika hitela z molitvijo. Mudilo se jima je. kakor se je mudilo vsem. Saj je že bila napočila Velika noč in v mestu so zvonovi oznanjali vstajenje. O bridki zvo novi! Pogrebci so odšli in jaz sem sam ostal pri grobu. Molčala je majka . . . in molčal sem tudi jaz. Vas v nekaki omotici sem odšel s jioko{»lišča. V mestu pa je zvonilo, doneli so zvonovi, kakor bi hoteli razmajati vse speč« sile tega sveta. Med njihovimi jasnimi udarci sem slišal, kako odmevajo gru de od votle krste moje majke. In pospešil sem korake, tekel sem domov. Utihnilo jo zvonjenje. nič več nisem slišal udarcev Ioi»at in zemlje. Brnelo mi je v ušesih in omahnil sem in padel zlomljen na mizo. naslonil sem glavo v dlani in bridko zaihtel in zajokal. Zunaj i>a je še vedno zvonilo, klicalo v življenje, k vstajenju. Življenje je bilo 6ilnejše od smrti . . . Vstajenje Odkar kroži naša žemljica okoli velikega tečaja — solnca, odkar poje življenje svojo visoko [>esera prero-jenja: zimskega spanja in [»omladnega prerojenja. se praznuje praznik vstajenja na bolj ali manj slovesen način. To pomladno prerojenje je praznoval primitivni človek v svoji mistični dobi l>o svoje, po svoje ga zopet iomIad. Velika noč pomenja nakako vrata v to dobo novega življenja. Narava je vstala in se razvija [>o večnih zakonih nastajanja Pa tudi duševno potrtim vlijejo zvoki velikonočnih zvonov v dušo blažila iga balzama Ln jim vrnejo vero v življenje. Kako in s kakšnimi občutki praznujemo letošnje vstajenje? Bili so naj- kritičnejli trenotki, ko se je Jugoslavija [»orajala, a vstala je le. Sovražniki so jo hoteli že v povojih zamoriti, vendar so klice pognale in pred očmi osuplih nasprotnikov je zrastlo drevo, ki že dviga svoj vrhunec ponosno proti nebu in uspešno kljubuje zajedalcem na zemlji. Pojavljajo se še vedno grobarji, ki bi mladi organizem radi potisnili nazaj v gomilo. Drug za drugi.n prihajajo: matefijalistično svetovno naziranje, državljanska nezavednost, delamržnost, strankarski fanatizem, pomanjkanje srčne kulture itd. A kakor so pred Kristom, ko ie vstal, po|»adli v prah vsi stražarji groba, tako se dviga tudi naža mlada država smelo preko vseh samojttšnežev kvišku. Pri tem premišljevanju nam kane v srce kaplja pelina. Nekaj je. kar nikakor noče vstati, kar pa se mora dvigniti. ako hočemo pričakati boljše bodočnosti. Vsi evropski finančni ministri, ter drugi finančni in gospodarski krogi se bavijo s to zagonetko. ker je nekaterim zrastla čez glavo. O valuta, ti si tista skrb, ki ne daš spati niti narodom niti posameznikom! Ti si tista sfinga, kj trgaš na dvoje svoje uganje-valce! Ti si tisto solnce. katerega vstajenja pričakujemo vsi brez razlike: oni. ki imajo kaj pod palcem, in oni, l:i nosimo v žepu kačo. Pa valuta je muhasta stvar; ravno onim, ki najtežje pričakujejo njenega vstajenja, kaže najneprijaznejše lice. Ko že govorim o stvareh, katerih vstajenja letošnjo Veliko noč nismo dočakali, naj omenim še trn. ld se bolj in bolj zabada v meso naših najmanj zavidanje vrednih trpinov — državnih uradnikov. Menda s silnejšim hrejve-nenjem kot so pričakovali Izraelci Mesije pričakuje uradnik - robot — službene pragmatike. Niti stari nočejo dovoliti, da bj živela, ncve pa ne prikliče v življenje nihče. In če ležeš zvečer spat kot uradnik, ne veš, če se drugo jutro zbudiš v isti lastnosti. Ponoči i>a te mučijo grozne sanje o pragmatiki. ki ti takoj, ko jo pogledaš. IHikaže jezik, ali pa se ti sfiači. kakor Vavf>otičev birtuš med ilustracijami Jurčičevega «Desetega brata». «Solamen miseris socios habuisse malorum.» Saj so bili tudi nekateri drugi opeharjeni za vstajenje! Najvišji in najmogočnejši politični uradnik v deželi, takorekoč paša brez konjskih repov je doživel razočaranje kljub temu, da se vestno briga za moralo svojih podanikov. Sicer ni plemenitega rodu, toda ljubi plemenit nastop v plemenitem delu Polemika srca pa ni več moderna! Ah, njtsn je Velika noč prezrla: izostalo je vstajenje tistih lepih časov, ko so državni mogotci parafirali pri cerkvenih procesijah v bleščečih uniformah. Celo časi, ko smo se postavljali z zlatim frakom, z bridko, četudi ne nabrušeno sabljo, in maršalskim klobukom, so prešli . . . Ne vrnejo se nikoli več! Človek bi iz eze stopil v pokej. ko bi ga ne skrbelo. koliko službenih let mu bodo šteli. Pravtako ni doživel vstajenja svoje f>olitične karijere drugi dostojanstvenik, bivši nekronani vojvoda kranjske dežele. Pa ta se je hitreje vživel v svoj položaj in ugodnejše prilike. Zgodovina se ponavlja, kolo časa se vrti, morda mu bo ena prihodnjih Velikih onči [»rijaznejša. Njegove prejšnje čete so pod vodstvom drugih generalov dosesrle treno-ten uspeh, momentano politično vsta- jenje. Med brumne vrste našega ljudstva je padla čudotvorna beseda: Ko je Antikrist 6voj čas vrgel med ljudstvo besedo «konkordat», je vladalo silno razburjenje, ki ta se je kmalu poleglo; sedaj je zasijala nova zvezda, nazvana Avtonomija, in prinesla ljudstvu blagoveet vstajenja stranke, ki se edina smatra za njegovo legitimno zastopnico, dasi je njeno materinstvo precej nezakonsko. Marsikaj še željno pričakuje svojega vstajenja. Ob tem premišljevanju se spominjamo najizrazitejšega mcsijanca, nekdaj toli slavne, sedaj tako nesrečne Rusije, ki tudi še ni praznovala svojega vstajenja. Pričakujemo ga. in trdno verujemo vanj, ker smo prepričani, da se mora dvigniti vse, kar je v jedru zdravo. In slovanski narodi so v jedru zdravi. P- Mirko Kragelj: Velikonočna Dragim spekli so kolače, pirhov dali in potice dobra in skrbeča mati... Nam pa nimajo kaj dati mačeha kot — trdo lice in preteče korobače... Druge z blagoslovom blaži miroljubna oljčna veja spred oltarja hiše svete... Nas pa psov e jo klevete, muči neusahljiva žeja po besedi, ki tolaži... < . Dragim, srečnim, aleluja s kora v novi vek vstajenje vernikom bodreč oznanja ... Nam pa se o grudi sanja, kjer v cvetoče nje življenje grize se — golazen tuja.., Velika noč med neodrešenimi brati «Istarska Riječ» objavlja velikonočna razmišljanja, iz katerih se zrcali vsa tragika naših zasužnjenih bratov. Članek istrskega lista pona-tiskujemo — vreden je da ga pre-čitaio vsi državljani Jugoslavije, «istarska Riječ» piše: Lahko trdimo, da mi Istrani od nekdaj hodimo po trnjevem potu. Do pred štirimi leti nas je neprestano davila črnormena mora. Prišel je zanjo dan osvete in pravični bič. Izginila je, slovanski narodi so jo zrušili v prah. Došli so k nam novi oznanjevalci svobode, miru, pravičnosti, prosvete. Govorili so nam: «Istrani, veselite se, zadovoljni boste in srečni! Dati vam hočemo svobodo, ki vam jo Avstrija ni hotela dati. Uživali boste enake pravice, enake dolžnosti!...» Ali vse to je ostalo — prazne obljube, gole besede. Mi ječimo nadalje pod jarmom krivice, nesvobode, nekulture. Naš križev pot je večji, križ, ki ga nosimo, težji, in vse kaže, da veliki teden še ne mine za nas... Težek je naš križev pot Ali kraj vsega tega mi ne smemo kloniti duhom. Pomislimo, da naš križev pot in naše muke se niti od daleč ne da- jo primerjati z mukami in smrtjo našega Odrešenika! Ojeklenimo se pod našim križem in zatekajmo se k Njemu, ki nam je rekel: «... V! vsi, ki ste utrujeni in obremenjen!, pridite k meni in jaz vas potolažim». Spremljajmo našega Jezusa od Pila-tovega dvora do Kalvarije. Predoči-mo si samo prečudno ponižnost našega pravičnega in s težkim križem obremenjenega Odrešenika, s katero je poslušal in sprejel Pilatovo sodbo, krivično in brez vsake opra-vičbe. Tudi mi Slovani v Italiji smo slišali in sprejeli svojo narodno smrtno obsodbo. Hočejo nas raznaroditi in roitalijančiti. To ni pošteno in ni pravično. Zato smo z ogorčenjem sprejeli to obsodbo. In vsled te obsodbe moramo trpeti. Vsled te krivične obsodbe in dvojne mere štrlijo v vte soli in od plamenov izlizani zidovi naših porušenih domov. Vsled krutih nepravičnosti, ki se nam dogajajo dan za dnem, ječijo naše žrtve, ki so nedolžne in so krive le zato, ker so žive in resnične — v mračnih temnicah. Krivica in kruti bič sta pregnala naše ljudi z rojstne grude. Ker so naši oblastniki prijatelji naše duševne teme, trpi 15.000 slovanskih otrok brez pouka v svoji žarb* materini besedi. Naši gospodarji bodo slavili svoje narodno vstajenje v Istri in se bodo veselili naše narodne smrti. Veselijo se tuje nesreče v duševnem robstvu svojih sodržavljanov! Grdijo nas, tlačijo nas, zanemarjajo nas, napajajo z ricinovim oljem, tako da naš veliki teden posiaj? vedno bolnejši, žalostnejši... Zlobneži so se veselili Jezusovega trpljenja in smrti. Mislili so, da sta resnica in pravičnost pokopana za vedno. Ali kolo sreče se vrti... Luč je premagala temo. Ponižni se je vzvišal. Pravičnost je nadvladah* nad lažjo in hinavstvom. Po dolgi noči ie prišel dan. Za žalostjo in togo radost in veselje. Po trpljenju in smrti je prišlo življenje. Resnica in dobrota sta zrušili v prah zlobo ir grabežljivost. Tako vam je tudi na sveto! Hristos voskrese, va istinu vos-krese! _ Mati in sin V Pragi sta v Mali štefanski ulici št. 9 živela stotnikova vdova Emilija Mixa in njen sin Valdemar, 221etnr pravnik. Živela sta v strašni beli; bila sta brez imetka, brez dohodkov, brer zaslužka. Valdemar je skušal najti službo, a vse zaman. Zato sta sklenKs sku[«j umreti. Mladi jurist v* f«[4l sirup in legel na posteljo. Mati je hropečega sina pokrila z blazinami hr čakala tako dolgo, da je izdihnil. Nato mu je utaknila me i otrple prst* vijolic. Potem se je obesila na kljuko pri durih. Ostavila sta pismo, da gresta zaradi neznosne bede prostovoljno v «nrt. Kaj je prestala ta mati, nekdaj ugledna oficirska gospa! Umrla dvakrat, 6 sinom in sama. P, B.: Resurresdt! V Završju je na oljčnico umrl stari župnik. Dušno pastirstvo velikega tedna je zahtevalo, da so tja poslali mladega kateheta iz mesta. Klicali so ga le: gospod Janez. Delo ni bilo baš težko. Fara je bila mala in prve dni ]>osta so opravili misijonarji skoro vse delo v spovednici. Vendar je spovedoval gospod Janez prav rad; posebno s0 ga hvalili moški in mladi svet, ker je bil nagel in ni preveč stikal za delikatesami po kotičkih srca. A prišel je veliki petek. Popoldne, ko so bile pri kraju molitve in so otroci oddrdrali s svojimi ragljami, je bila pridiga. Gospod Janez, kj ee je •ad ponašal s svojimi govori, izbral si k za ta dan učinkujočo pridigo o predenem Srcu Jezusovem. Razgrel se 3® bil v svojem govoru in ko je baš Premišljal, kdo je prebodel Zveličarjc-vo desno stran, namreč njegova lastna Ijuboz^u (j0 nas> je naenkrat obmolknil na prižnicL Trudil se je in napajal, da bi povedal še kaj. a ni šlo in m. L« zamolklo jecljanje je bilo sli-sati iz njegovih ust. Prebledel je in zo-P^ Pprdečil, pot se mu je vlU s Čela m kakor prikovan je stal na mestu ter imel venomer uprte oči tja pod kor. dokler ni zapustil leče ter jadrno odšel v zakristijo in domov. Ljudstvo, ki je napolnilo cerkev do zadnjega kotička, je zrlo osuplo za njim in se začelo razhajati. «Kaj je bilo gospodu Janozu?» so »8 povpraševali možje. «Slabo mu ie postalo, revežu.» so govorile žene. «Preveč se je razvnel,» so pristavljale druge. Gos[>od Janez pa je padel doma v naslonjač ter si segal v lase. Nejevoljen in jezen je bil sam nase. «Kaj takega se mi še ni pripetilo nikdar! — Ta sramota! ... In pred I>olno cerkvijo! . . . Kaj bodo rekli ljudje? . . . Zakaj je neki prišla, in baš danes, v cerkev?! In odkod se je vzela? — Odpusti mi, o. Gospod!» . , . In pokleknil je pred razpelo ter si z rokama pokril obraz. A nj mogel moliti. Preveč razburjen je bil in slike iz preteklosti so se mu podile po glavi, druga za drugo. V tretjem letniku semenišča je bilo, ko je bil ravno sem v Završje povabljen na novo mašo svojega prijatelja. Novomašniku za družico je bila šestnajstletna Minka, lepa hčerka ta-mošnjega lesnega trgovca. Dražestna je bila kot razcvetajoči se po|»ek rožf. Vedno je bila ob njem in ž njim. Ni čuda. da ga je premotil zlomek, in zaljubila sta se. Gosjiod Janez je vzdihnil globoko ter hitro pogledal na Križanega. A ni mu pomagalo; spomin je bil močnejši. Ko je odhajal ga je prosila, naj je ne zapusti nikdar, češ. tudj ona ga ne bo. A ustrezajoč želji svoje rajne matere je nadaljeval bogoslovje, vendar dopisovala sta si še vedno. — Da bi pač tega ne bil storil nikdar! — Obvestil jo je še o svoji novi maši. toda odgovovrila mu ni. Mislil si je, da ga več ne mara; in tudi on je polagoma pozabil nanjo, in zadovoljno in srečno .ie žive! v svojem stanu vse do danes. Prišlo mu ni niti na misel, ko je zdaj odhajal sem. da, 69 utegneta kje srečati. In vendar —! Zgodilo se je danes. — In baš njemu nasjiroti, kakor nalašč, se je postavila pod kor! Zares, stara ljubezen ne umrje, in če umrje. zoj>et oživi prej ali slej! «O, Bog. pomagaj mi! Danes je bilo in tudi poslednjikrat! Pozabim jo za vselej! O, Bog, pomagaj mi!» je vzdihoval in prisegal gosjiod Janez. Pola goma se je umiril in začel moliti rožni venec . . . Napočila je Velika noč, dan vstajenja. Lepo in ubrano so potrkavali zvonovi in vabili Završane k procesiji. Gospod Janez je opravljal zornice. Veličastno je donel njegov glas po cerkvi. In sam ni vedel kdaj, splaval mu je pogled k božjemu grobu. A. gorje! Zopet je videl njo. ki je bila v praznični obleki še lepša in zapelji-vejša nego na veliki petek. — Vrag ga je zopet motil. A svest si dane obljube pred raz]>eIom. se je trudil, da ne bi privolil v skušnjavo. Zamižal je in obmolknil v petju. Njegove ustnice so Pa šepetale polglasno: «Miserere mei Deus! . . .» Dasi so se verniki spogledovali. zajozil jih ni. Ko se je v tihi molitvi opral pred Bogom, je tiho dokonča! obredne molitve, vzel svečano cerkveno obleko in pogumno, šepeta je moleč, stopal za strežniki k božjemu grobu . . . Nikdar še ni moštrance pritiskal tako goreče k sebi. kot danes pri veliko nočni procesiji! In nikdar še ni tako dostojanstveno stopal! — Zakaj bil je zmagovalec nad samim seboj. — Dvakrat goreče je zapel po končani procesiji: «Te Dcum»: v zahvalo za Zveličarjevo vstajenje in v zahvalo za svojo zmago in vstajenje iz greha . . . Pomladansko prerojenje Velika noč nam je simbol prerojenja. Po mračni in mrzli zimi se porodi mlado, toplo solnce. i>o trpljenju prihaja vstajenje, novo življenje. Solnce zažiga v vseh organskih bitjih nove iskre. Drevje, ptice, živalstvo vseh vrst in pred vsemi človek, se zbujajo in pomlajajo pod čudotvorno solnčno toploto. Solnčna sila izziva večji in močnejši tok življenskih sokov po vsem stvarstvu. Solnce daje drevju in grmičevju novo moč. da srkajo njogove korenine znova iz prsti hranilne elemente, da se otresa poslednjih mrtvih lističev, da poganja popje, ki se razvije v cvetove in sadove. Solnce usposobi živali, da se levé in iznebe starega kožuha, odmrle dlake in perja ter da jim poraste nova ode.ia. Folnce ocrreje in izvali na milijone jaj-6ec in kali ter prikliče iz zemlj? v novo življenje, na novo plodnost in novo dela Toda še večje, kakor zunanje prerojenje, je prerojenje in pomlajenje notranosti vsega stvarstva Stari sokovi se izločajo in nadomeščajo z n.v vimL Kakor se levé in golijo živali, se prenavlja tudi človek. Zakaj ni razločka med živimi bitji, in solnčno čudotvorno delo se opravlja na človeku prav tako. kakor na rastlinstvu in živalstvu. Nova dlaka, novi kožuh, novo f>erje, nova nolt, novo zunanje in notranje omrežje celic v telesih, novo popje. listje, vejevje: vse je delo olnčne f-ile. Nove kristnlizacije nastajajo in vsi stari elementi se odstranja-jo vidno in nevidno. Ko umira zima in se ooraža ooaalad, se čtrtijo v tem procesu vsa živa bitja medlejša. Duševno in telesno šibkejša. Indijanec, boljši opazovalec narave, kakor smo Evropejci, imenuje meseca februar in marec «šibka meseca». Človek in žival sta pač v teb dveh mesecih lenejša, počasnejša, duševno in telesno nesposobnejša. Prerajanje je pač bolestno kakor porajanja. Najf»opolnejši kristali nastajajo iz mineralnega elementa, ako ni nika-kega vznemirjanja in pretresaja. Mit je torej pogoj najpopolnejšemu porajanju in prerajanju. Zato počiva pozimi narava, zveri in ptice se gibljejo samo toliko, da se preživljajo, nekatere živali vživajo dolgo zimsko spanje. a nekatere reptilije otrpnejo celo vso zimo. In kadar se živali levé, golijo ali misijo, mirujejo, so otožne ter same jedo in spe. Celo zemlja se mora spočiti, ako naj rodj bogato žetev. Kmet ne seje na isti njivi vedno istega žita. Prav tem naravnim zakonom y podrejen tudi človek, edina žival ; pametjo in vestjo. Zato mora tudi človek več počivati, kadar prihaja pomlad. Prentice Mulford piše: «Ako hočeš imeti poiiolno korist od zdravilne it: orenavljalne moči pomladi, moraš počivati — počivaj, kadarkoli ti telo za-hrepeni po miru, bodisi opoldne al: ojiolnoči! Ako uporabljaš svoje tele ali svoj duh j troti njegovi yoljl, akc svoje mišice vzlic odporu siliš na delo, ako svojega duha ali svoje telo utrujaš do skrajnosti in izčrpnosti, dasi se čutiš medlega ali topega, potem zadržuješ zdravilno in pomlajevalnc moč pomladi, da ne more povsem pre-dreti vate. Tisoči m tisoči ravnajo Iz domače m tuje politike Koncentracija Dosti se je zadnji čas pisalo o potrebi velikih strank. Zavidno so mnogi kazali na severoameriško Unijo, ker se le dvoje strank bori za prvenstvo. V Angliji imajo tri, odkar so Irci odpravljeni. V Nemčiji ic dvoie ver, zato je poleg običajnih treh strank tu še katoliški klerikalizem. Naš strankarski problem je zamotan, ker imamo Jugoslovani žal po troje ver in plemen. Poleg radikalov in demokratov bo še dolgo postojala plemenska stranka Hrvatov, verska stranka Muslimanov in versko-ple-menska klerikalcev. Naravno je, da bomo imeli socialistično skupino, ki bo rastla z našo industrijo. Po teh dejstvih imamo vsaj še 10—20 let računati s 6 glavnimi strankami. Prehodne grupe, zemljoradniki, republikanci brez plemenskega ali klerikalnega «kvasa», so v likvidaciji. V koncerta naših srankarskih velesil je vloga demokratske stranke sama po sebi dana: družiti, graditi, posredovati, ustvarjati v državi, pobijati plemenski in verski separatizem in napram njemu jačiti jugoslovanski nacionalizem, zaiamčiti ravnoprav-nost in zbuditi misel in čut odgovornosti za državo, strinjati interese pokrajin in stanov v skupni državni interes. Posebno nas zanima koncentracija v Sloveniji. Pred vojno smo imeli troje strank ?n ves razvoj kaže, da se ta položaj vrača. Klerikalizem je žal globoko zaieden v naše ljudstvo in plemenska mržnja ga ojačuje. Naša indutrija je dosti močna, da se okrog nje ustvarja razredna delavska stranka. Mi smo sicer mnenja, da bi moralo delavstvo pri nas kreniti drugo pot, a že tradicija socializma sama, zvezana z nepoverenjem, ki vlada med razredi, zagotavlja, da bomo trajno imeli voditi računa o socialnodemo-kratski formaciji v eni ali drugi obliki. Kar tiče tretjo stranko, nasiane vprašanje, katera bo to in kakšna načela bo zastopala. Boj na več front je zlasti na deželi nemogoč. V vaseh prav za prav obstoji le klerikalizem in naprednjaštvo, vse drugo je zaneseno umeino. Boj med njima se vrši ne le politično, on posega v gospodarstvo in kulturo. XIerikalizem je gospodarsko in kulturno do zob organiziran. Vse nepolitično delo njegovih pristašev služi političnemu cilju. To dejstvo samo za sebe mora opredeliti nasprotni tabor. Torej mora tudi ta tabor ustvariti enotno politično in nepolitično organizacijo, ki bo stala v boju. Stanovska ta edinstvena fronta biti ne more. Če je kmečka, odbija obrtnike in meščane, če je mestna, za kmete ne bi bilo prostora. Da bi se vsak stan ločeno boril s klerikalizmom, zato niso dani pogoji. Neuspeh je neizogiben. Boj je danes tako kompliciran, da gre za vsako gospodarsko in kulturno postojanko, za vsako službeno mesto in, lahko rečem, za vsako dušo. Ponavljam, da se ta boj ne more uspešno vršiti na razcepljenih frontah. Iz vsega tega sledi vse nadaljnje samo od sebe. Logika je tako ne-odoljiva, da je vsakega trenutka škoda, za kateri jo izkušajo potlačiti in z glavo v pesku zanikati, kar čivkajo vrabci na strehi. Ali je v Sloveniji prostora za radikale? Mislim da ne! Ne le, ker so nujno plemenska srbska stranka, stranka konservativnih nazorov z nazadnjaškim stališčem v vseh socialnih vprašanjih. Radikali nikakor ne morejo biti ona stranka, ki bi mogla grupirati okrog sebe vse napredne sloje. Njihov prihod znači le novo cepljenje, in to je v bistvu pomoč klerikalizmu. Naše delo v Sloveniji je tako težko, da bi morala biti radikalna stranka toliko pametna, da nas pusti v miru, ne pa da nam strelja v hrbet. Napredna koncentracija v Sloveniji je nujna, toda če se jo napačno zagrabi, je tudi lahko brezuspešna. Poleg naprednih strank je velika «stranka» nepolitičnih ljudi, ki se odtegujejo javnemu delu. Vzrokov ne bomo obdelovali na tem mestu. A to «stranko» moramo predvsem z združenimi močmi skušati razdreti in razgnati. Koncentracija mora vpoštevati momente, ki so privedli do ustanovitve raznih naprednih strank. Ugoditi mora potrebam, ki so stvarno njihova podlaga na drug način, da se jim zadovolji v polni meri. Seje načelstev JDS v Mariboru in Ljubljani, ki so se vršile pretekle dni, so pokazale iskreno voljo in željo demokratov, da se marsikaj pozabi, kar je bilo odveč, kar pa je bilo nezdravo, da se odpravi; kar je bilo potrebno, da se uvažuje In da pridemo do toli zaželjene koncentracije. Odkrito rečeno: Mi ne rabimo združitve naprednih sil v frazi in napit-nicah, rabimo združitev delavcev, delavcev, ki so pri nas v Sloveniji tako redki, da jim nič ne kaže, da se cepijo. Delavni ljudje se bodo brž sporazumeli, frazarji in demagogi pa težko. Koncentracija naprednega dela je ob dobri volji prizadetih kmalu izvedljiva, ako ne ojde formalno, pa pride dejansko sama od sebe. G. 2. Srem Radikalci mislijo bajo otvoriti borbo z Radičem. Tako vsai se tolmači poročilo da je radikalna vlada ravno sedaj odredila podr-jditev Srema v finančni upravi finančnemu ravnateljstvu v Novem Sadu. Glede prometa pa je Srem že do sedaj ločen od ostale Ilrvatske-SIavonije. ker pripadajo železniške proge prometa do Vinkovcev in do Petrovaradina beograjskemu ravnateljstvu. Upravna ločitev Srema od ostale ITrvatskc-Slavonije more sicer v današnjih zmedenih časih veljati kot nekak easus belli. toda ta odredba sama l>a bi vseeno ne pomenila tako hude rdeče rute za Zagreb. Kajti Srem je veljal že doslej kot najbolj srbska zemlja v Hrvatski ter Slavoniji in tudi hrvatski federalisti, ki so brezpogojno zahtevali, da ostane Hrvatska-Slavonija kot celota tudi še zanaprej, so biij pripravljeni v zadevi Srema na kompromis. Stvarno Srem ne more biti predmet vojni napovedi med radikalci in radi-čcvci. Ne po zgodovini, ne po svoji današnji sliki v gospodarskem ali plemensko-političnem oziru sremska župnija enaka ostalim županijam banovine. Srem je marveč svet zase, ki daleko bolj sodi k Vojvodini, nego k Slavoniji ter Hrvatski. V dobi hrvatskih narodnih kraljev, na katero se splošno sklicujejo v svo- jem d ržavn »pravnem stališču Hrvatje, Srem nikdar ni bil del Hrvatske, oziroma Slavonije. Glasom hrvatskih zgodovinarjev samih je bil Srem najpreje avarski, nato 796—829 del panonske Hrvatske, toda le ker so ga tej kot svoji vazalni kneževini priključili Franki, ko so uničili Avare. Potem je bil Srem za sto let (829—930) bolgarski, nato je prehajal po vrsti v roke Madžarom, Samuelu Makedonskemu in Bizantincem, dokler ga niso naposled obdržati Madžari od 1. 1070. dalje. Odslej so nastajali med srbskohrvat-skim prebivalstvom madžarski kraji (Erdut, Ilok, Irig. Erdevik in dr.). Meja hrvatske kraljevine je potekala zapadno od Djakova od Broda na Savi na Donji Miholjae na Dravi. Pozneje je postal Srem za nekaj časa del ogrskega banata Mačva, ki je obsegal v glavnem severozapadni del Srbije med dolnjo Drino in Kolii-baro. Do mohaške bitke 1. 1526. je ostal Srem v direktni zavisnosti od Ogrske, pod bansko upravo hrvatsko-slavonsko ni pri[>adal. Toda Še pred mohaško bitko je Igral važno vlogo v srbski zgodovini. Kakor v Banatu in Bački, tako so tudi v Sremu ogrski kralji podeljevali velika posestva srbskim velikašem. ki so tili pribežali iz podjarmljene Srbije in privedli s seboj na tisoče srbskih družin. Sedai so stari prebivalci befali v varnejše kraje na sever, doseljevali pa so se Srbi iz srbskih pokrajin, ki so se že nahajale pod Turki. Ko se je obnovila srbska desjotovina na južnem Ogrskem — nekaka predhodnica poznejše Srbske Vojvodine — se je nahajalo njeno središče ravno v Sreinu. Ko so po skoro dvestoletnem turškem gospostvu v vsej Ogrski zavladali Habsburžani. se je tudi v Sremu uredila avstrijska uprava. Sedaj 8<>le je dunajska vlada združila Srem i obo-ina pravima slavonskima županijama virovitiško in požeško vred Hrvatski; to se je zgodilo I. 1745. Toda večina današnjega Srema. to je ves vzhodni in južni del. je pri|wtdal ta čas In tja do leta 1831. Vojni krajini, ki je imela popolnoma svojo upravo. Naposl.-d imamo še 1. 1848., ko se je ustanovila srbska Vojvodina, sosto-ječa iz Banata, Bačke in pa iz Srema. v kolikor ni prij>adal Vojni krajitd. Del Vojvodine je ostal Srera, dokler ni bila 1. 1860. Madžarom na ljubo ukinjena. Ko so se po osvobojen ju izpod turškega gospostva Srbi znova selili v Južno Ogrsko, so njihovi glavni Jeli prihajali tudi v Srem; tu se je nahajalo njihovo cerkveno in prosvetno središče, in sicer v Karlovcih, kjer je bil sedež mitropolita in cerkvenih saborov. Od srode 15. stoletja dalje je Srem v narodnih in verskih zadevah najtesneje zvezan z ostalimi srbskimi predeli tostran Save in Donave, Srem, Bačka in Banat tvorijo dejansko skupno ozemlje. Kakor je imel Srem historično malo skupnosti s Hrvatsko-Slavonijo, tako se je tudi do danes vedno smatral kot l>ovsem poseben del Slavonije. Način gospodarstva narodnostne razmere, zemljepisna lega in značaj, vse to so stvari, ki jih ima Srem skupne z Bačko in Banatum. Pj statistiki iz 1. 1910. pri[>ada 45 % prebivalstva Srbom, 26 % Hrvatom. Hrvati pa so zastopani razen po mestih le v zajiadnem delu Srema. kjer tvorijo v kotarih Vin-kovei 60 %, Županja pa 83 %, torej večino, znatneje pa so zastopani le še v kotarih Ilok (19 %). Sid (34 %), Vukovar (24 )%, drugod pa povsod manj ko 10%. Čas bi že bil, da bi se nehali prepiri, čegave so posamezne pokrajine, ali hrvatske ali srbske. Toda ker se vzpričo zadnjih dogodkov napetost med ekstremnimi plemenskimi Šovinisti zaostruje in ker se obeta prvi spopad ravno v zadevi Srema. je bilo potrebno nekoliko komentarja. Dasj je dobil Radié v sremski žnpaniji polovico mandatov — le s jiomočjo Nemcev, Madžarov in Slovakov, vendar se na Srem ne more raztezati niti njegovo •vas ieta strumnih Ličanov ju v tistem hipu so bile razbite v nig vse Duri«» neprijetnih izzivale v. Na naslov onih pa. ki «o to nedeljo naši vasi po vsej sili hoteli dati pečar madžarstva. bodi povedano, naj si svoje renegateke misli kolikor mogoča kmalu sami zbijejo iz glave, ker te hrvatsko historično, niti narodnostna ; bodo sicer znala naosebno poživili dosedanje monotono življenje pri -ias. Narod je hitel z olj-kinimi in vrbovimi vejicami v božji hram, večina v zgolj verski vdanosti, premnogi pa tudi z mislijo, da morajo ta praznik zaradi tega posebno slovesno obhajati, ker so t one strani prispele vesti, da jih pridejo Madžari «osvobodit». Govorice da proglasi Radič na cvetno nedeljo svojo republiko in poruši Jugoslavijo, so bile razširjene kot najresnejša poročila. Stari madžaroni so trdili, da je Radič to slovesno obljubil in so baš zato vo- Hiš so Nemci razdejali In poškodovali 741.993. Do 1. januarja t. 1. je bilo po-pravljneih 533.977 hi»; popraviti jih j« torej treba še 208.01«. Od 3.306.350 ha oMelane zemlje j« bilo poškodovanih 1,923.479 ha. Od tega se sedaj nahaja v normalnem stanju 1 milijon 698.200 ha; za ohdelovanje je treba vzpostaviti še 225.279 ha. Tvornic je bilo porušenih in težko po* škodovaniti 22.900; od teh je do 1. januarja 1923. bilo popravljenih In za obrat sposobnih 19.967; na popravilo torej čaka še 2933 tvornic. 2eloznic je bilo razdejanih in neupo- lilci sosednih občin Dobrovnik, Teša- rahnih 58.097 km; od teh je doslej opo- novci, Muravci in Martijanci spustili skoraj vse krogljice v njegovo skrinjico ... V tem kotu dela izjemo samo Bogojlna ki se je na dan volitev Izrekla za državno edinstvo. Samo par nerazsodnih ljudi se je v naši fari dalo zapeljati po prevratnih elementih in so podlegli tajni radičevski agitaciji. A tudi volilci, ki so na Benko-tov račun popili bekatombe litrov vina, niso sledili radikalcem, zakij v njihovi ekrinjici smo našli samo 30 kroglic. Prekmurje je kakor znano razdelje- rabnlh šele 32.6T>0km. V poškodovanih krajih je bilo pred vojno 4.090.183 duš; sedaj jih je komai 4,074.670. Zanimivo je vedeti, da so Nemci najbolj pustošili po krajih, ki »o bili bogati na zemeljskih pridelkih ali pa industrijsko razviti. Ti kraji sami so pred vojno plačali eno petino celokupnih francoskih davkov. Skoda, ki so jo Nemci prizadejali francoski zemlji, znaša 102 milijardi zlatih frankov. Francija je morala Akodo plačevati doslej iz lastnih sredstev ter je no na dva'voïilna okraja: Murska So-j T "amen potrosila nad JO milijard bota in Dol. Lendava. V slednjem i rankov Nemč.ja Pa je na račun obnove /iL-ru ;,i j, L'floramn i* htl, i«, «"»čila komaj 4 nvhjarde. Ako pnmer- okraju, h kaeremu je biLi priklopljo-na tudi bogojinska tara, je bilo oddanih skupno 6411 glasov, od katerih jih je dobil Klekl 3648. Radič pa 1920 jamo ti dve postavki, nam postane ura-Ijivo, zakaj so Francozi zasedli Poruhrje. Pravilno je. da Francija ne more v fi- je U... I. ou-io. .j i-i nančnem pogledu upropastiti sama sebe, Ce pomislimo, da »o je 24,3 volilcev. ho{a za na-: ravnost brezglavo posto|>anje ljubljanske pokrajinske uprave, odnosno nje- j nega šefa g. Hribarja. Peti vseamerikansk? kongres V mesta Santiago v republiki Chfli Na Radiča so torej stavili mnogi Gornje te dni peti vseamerikanski kon-naši Prekmurci svoje nade. Ker so se 'gre8_ p0 prvotnem načrtu bi se moralo zadnje dni po naših Bumah zares pri- tega kongresa udeležiti po svojih odpo-kazovali madžarski fašistov^ki banditi | ¿¡lancih 21 republik novega kontinenta, in rokovnjači in so se pri selu Zitkovci | toda vabilu se je odzvalo le 18 republik. — dobro uro od tu — celo spodili Republika Mexiko je izjavila, da se kon« z našo stražo, so jih mnogi pričako- j gresa ne more udeležiti, ker njene seda-vali v nedeljo tudi pri nas. Zatorej jej n ie vlade Unija še ni priznala. Odsotni zavladala nemala razburjenost. Kar 80 tudi zastopniki republik Bolivija in naenkrat se je po dolgem času zo|>et peru. ker obstoji med njimi in repub-čula madžarska govorica nekaterih — domačinov ... Od nekod se je za-čulo brenkanje starega, slabo uglaše-ne?a klavirja, kjer je nekdo s Se bolj slabimi madžarskimi akordi skušal vzbujati reminiscence na stare predvojne čase suženjstva, ko se naš narod ni smel krrtati kot svobodnjak med drugimi svolodnimi narodi. Pri drugem je bilo zo|>et videti, da hoče [Kikazati svoje staro prepričanje s tem. da si je navihal in namazal brke a la magvar. ali f»a se je obul v svetlo «l>obiksane» madžarske škornje. Dovolj je bilo prilike prepričati se. kako so silili stari, še vedno ne udušeni duhovi na dan in da onemu le ni verjeti. ki si s sladko priliznjenoetjo hoče zadobiti tvoje zaupanje. Izzivanja je bilo čez mero. Hvala Bogu pa je po |)oldne po litanijah jirimarširala skozi dandanes tako, ker so k temu prisiljeni po nenaravnem sistemu življenja ter i p tiklanjajo brezobzirnim zahtevam •poklica in stanu. Ti zabranjaš novemu Cementu, ki obnavlja drevo in na-psnja popje, da bi se zmešal s tvojim 'c-lesom. a zadržuješ stari element, ki H se pa moral otresti prav tako, kak<>r te otresa hrast mrtvega listja, še preden mine zima. In zato se ti sklonijo -amena, se ti [>osiv6 lasje ter se f*0-Arije tvoj obraz z gubami in vraska-mi.» In Mulford piše dalje: «Nežni poganjki pomladi imajo že v sebi moč, ki stvori kesneje močnejši list in vejo. Tudi tvoje bitje ima spomladi v sebi iste nežne, brsteče elemente. Zato vedi. ako je tvoje telo spomladi slabo, da v tebi brsti! To brstje je polno moči. Toda ta moč ne x> utegnila vplivati na tvojo telesnost, ne bo mogla preosnovai tvoje kosti, tvoje mišiee in kite. ako vznemirjaš to brstenje ali novo kristalizacijo ali -a z neumestnim preutrujanjem duha i Mesa morda uničuješ. Potem ško-■ujeS svojemu telesu nekako tako. 'J sv6>'e življenje, kdor hoče ostati eim dlje mlad. lep in sposoben za namspeš-cejr-c delo. ti zna brezobzirno vedno priboriti dovolj miru in počitka. Uve-lost. zgodnja ostarelost in nes|>osob-nost so v večini primerov josledica nemira, bedenja, ponočevanja. Zemlja, živalstvo in rastlinstvo se prerajajo in pomlajajo iz počitka in na solneu. Tega naj v zdravem egoizmu ne pozablja pametni človek. No'.;ono reč ni bolj vredno makar drago plačati, nego mir in solnce. Tega marsikdo ne ve. Zato pa je uvel starec ali medla starka, ko je njun tovariš ali prijateljica iste dobe še mlad in isker kakor postrv v potoku. Zakaj tudi živeti znati je umetr nost! Ljubezen Bablakl so najmanj simpatična sorta moških. Njim ne gre nobena ponosna ženska v past. Kar.si osvoje, je komaj srednje blago ali še slabše, bitja, ki iz lahkomiselnosti. dolgočasja, ničemernosti aH Iz špekulacije omahnejo zapcljlvcu na prsi. Ženska, ki se zaveda svoje cene, postane slaba le, ako je ljubljena, In izda svojo ljubezen le, če ve, da jo moški res ljubi. Hlink-ni ljubezni se ne uda nikoli, in njen čut ji pove vselej s ponoino zanesljivostjo, ali je moški istinito zaljubljen ali pa si jo je izbral le za igračo. • Ljubezen je večna, toda oblekt se Iz-prcr-.bja. Tri moSklh in pri ženskah. Fi-. Iftncn in Bavcida sta zelo zanimiva. To-> da mar tu le vedno spajala 1« Uutezcn? Tista plamenita, vedno vroča, vse zmagujoča ljubezen, ki ju je združila nekdaj, ko sta bila še mlada? Skupno življenje, navada, skupnost interesov ju je vodila, in končno starost, ki uspava strasti- Mar je bila to še ljubezen? To je bila utrujenost, hrepenenje po miru, strah pred izpremembo in nemirom. Tako sta stopala, dobrotno se smehljajoča, drug poleg drugega. • Brez resnične ljubezni nI resnične zmage. Nobene ženske si nisem pridobil, ki je nisem ljubil, in pridobil sem jo le, ker sem jo ljubil. Globoko in pošteno. Kakor svetiljka, ki gori z visokim plamenom, a po kratkih urah zato ugasne. Kakor Don Juan. Ljubil je vse ženske, kt so napravile nanj vtlsk, zakaj njegova ljubezen jc bila večna. Toda utrudila se je, pojemala In vzplamtcla nate znova za novo ženo, znova In znova. • 2enske nikoli ne osvojiš z dovtipl, anekdotami, smehom. Znati moraš, da jo gineš do solz. Le kdor zna biti nevsiljivo globok in tiho resnoben, zmaga. Ženska mora biti prepričana, da ie v očeh svojega oboževalca izjema, da nobena druga nI lepša ali blažja aH pametnejša ali elegantnejša ali ljubeznivejša. 2enska mora čutiti, da raste v svo]i ceni, dokler se ne smatra na vrhuncu. Kako vzvišeno, čaščeno, močno se čuti nad njim — slro. makom! Srečna je! In neketa dne se poniža k njemu. Moder moški, ki pozna ženske vsaj nekoliko, se ne bo nikoli boril za takozva-ne velike lepotice. Najmanj hvaležni objekti ljubezni so te čudovite krinke. Razen lepote nimajo navadno prav ničesar: niti ognja, niti duha, niti duše. Sposobne niso niti močne mržnje, niti močne Iju-bcznL Lepota jim je vse in ljubijo le sebe. Prfčakujelo princa aH milijonarja. A ga nI. Dokler ne dosežejo 30. leta. Potem vzamejo starca aH tepca. Zer.ske ne Hubljo šlev. Čestllec mora biti skromen, a ponosen in pogumen. Z ^^ ljubimcem se hoie žen-ka Postaviti. ; fra'n70R^nemik;ga"''spor J' Kon^r* bo liko Chile spor, ki je sedaj podvržen arbitraži washingtonske vlade. Abstinenca teb treh republik, ki Štejejo okoli 30 milijonov prebivalcev, bo brez dvom« omejila dalekosežnost sklepov, ki bi jib imel stvoriti kongres. Kljub temu pa je program kongresa za bodočo politično vIosto Amerike velepomemben. Glavna točka, o kateri razpravlja kongres, je ustanovitev ameriške Zveze narodov, koje cilj bi bil. da stvarja skupne smernice zunanje politike za vso države nove?» kontinenta. Kongres bo tudi raz-pravjlal o konstituiranju posebnega razsodišča. ki bo reševalo V6e spore med poedinimi ameriškimi državami, kakor tudi vse konflikte trgovskega ali gospo-daiskega značaja med poedinimi državami. Na dnevni red pride tudi predlog argentinske vlade, ki stremi za znižar njem vojaških in pomorskih izdatkov, in končno vprašanje, kakitio stališče naj zavzemejo ameriške države v slučaju, ako bi katera izmed njih bila napadena od neameriške države. Poleg teh vpraianj politične narave bci kongres posvetil vso svojo pozornost tudi gospodarskim problemom. Severnoameriška Unija je namreč stavila predlog o sodelovanju vseh republik glede izboljšanja transportnih razmer, glede po-iačenja vodnega, kopnega in zračnega prometa med Severno in Južno Ameriko. Časopisje tudi poroča da bo kongres pe-leg teh internih vpiašanj razpravlja! tudi o političnih odnošajih ameriškega kontinenta napram Evropi, osobito v radevi Vsakdanji ne sme biti. nego se mora s hrçj dvoma jme¡ veIik |{v M držanje čimerkoli odlikovati od drugih: z dobrot-i *---,,__ ------ -----nniitifrmn nostjo ali 7lobr.ostjo, duhovitostjo aH zvitostjo, eleganco aH genllalno salop-nostjo, podjetnostjo ali smelostjo Solid-nost, štedljivost in ponižnost Imponirajo le še obupanim devicam okoli 40. leta. • Kdor ponižuje svojo ljubico, ponižuje sebe. Skopuh, ki zlorablja dekle ali ženo za svojo sužnjo, mori ljubeče srce. 2ena predstavlja moža ne le s svojo duševno, nego tudi zunanjo kulturo. Kakor govori, kakor se vede, kakor je oblečena in obuta žena aH ljub!ca, takšen je njen moški tovariš — vsa) po duši. Ako ni. gresta prej aH pozneje narazen — vsaj po duši. Pove) ml, koga llubiš. in povem ti, kdo sli Najhuje je. sramovati se svoje ljubeznL Viola M. (Pest BI.) Amerike napram evropskim političnim prilikam. Redukcija sodišč v Ita!sji Iz Rima poročajo: Italijanski ministr-ski svet se je na svoji zadnji seji bavL tudi z vprašanjem odprave nekaterih sodišč. V celem bodo odpravljeni štirje najvišji sodni dvori, štiri prizivna sodišča, 57 deželnih sodišč in 550 pretur. V novih pokrajinah bo prenehalo poslovati priziv-no sodišče v Zadru, ki se bo združilo s sodiščem v Anconi. V Kopru se ustanovi novo deželno sodišče. Sekcija prizlvnega sodišča v Trentu bo prideljena sodišču v Vcroni ter podrejena prizivnemu sodišču v Benetkah. Nadalje bo v novih pokru-nah odpravljenih tudi 8 pretur In sicer štiri v tržaškem okraju in štiri v tren-tinskprrv •tan*]« do SO baaadl 0 t Ceneje in znatno traj n i j e nego od kole! Varstvo' proti vlagi i mraza! Hontoristinja zmožna strojepisja in stenografije v slovenskem in nemškem jeziku, obenem knjigo-vodkinia, le spre me tamj. — Lastnoročne 538 oferte na upravo «Jutra» št. 1110. Enonadstropna hiša, nova, na Škofljici, ležeča ob cesti, oddaljena od kolodvora komaj 5 minut, z dvema stanovanjema. od katerib je eno takoj na ra/.polago so proda. Hiša je pripravna za vsaki obrt. Pojasuila da e odvetniška pisarua dr. M. Pirca, v Ljubljani, Cigaletova uiica 1, kjer se izvedo pogoji. 1071 t akademsko izobrazbo, sedaj višji tehnični uradnik na vodiluem mestu velike železo-tovarne t državi, s parletno prakso r fužinarski, livarski m strojni stioki, samostojen, «nergnen delavec, dober organizator, veič tehničnega in feomercijelnega vodstva, želi preraoniti mesto. Pouudbe pod «Vodja tehnika na upravo «Jutra». 104'J Dobro vpeljana trgovina z mešauim blagom v sredini mesta Maribora naprodaj. Po/.neje tudi s ano-vanje. — Dopisi na Avgust Scbrock, Marii or, Vetriujsua ulica 7. 1103 Gostlna 97y na razpotju v kraju, kjer cvete lesua in iustrija, se odda v najem ali proti točenju od litra. Pripravno je tudi za trgovca z lesom ali obrtuika. Naslov pove uprava «Jutra». Knjigovodja - bUanolst, zmožen bančnega, trgovskega in industrijskega kujigovod Stva, želi premeiuti službo. Popolnoma samostojna moč z vpugie om v zadevajoče pravne posle, popo.uim poznanjem zemljiške kuj ge, dober ki res-ponJeut, kalkulator m organizator* Najrajše gre k kaki večji lesni tvrdki; prevzame tudi upravo večjega posestva. Pouudbe pod «S mostojen iu agileu» ua spravo «Jutra», teli prazno btaoovauje 1032 [SUmcvcm^al Inienjer- kemik išče meblirano sobo s brano ali brez brane v dobri hiši Plača dobro. Poučeval bi francoski in srbski jezik, če bi bilo treba tudi kemijo, tiziko, matematiko in mineralogijo v zameuo za sobo. Pisati je inženjerju-kemiku Dušauu D. ivoslica, carinarnica. Ljubljana, ali se osebno javiti od 8. do 12. ure dopoldnu 10 od dveh do petih popoldue. 1068 Gospodična, 1056 Inteligeutna in pridna, ki si 'teli družinsko življenje in ki bi prevzeia vzgojo treh otrok, i do 8 let starih, se išče irednobt ima trgovsko ua-^¿¿una. ponudbe z navedbo loiMJtlau ega službovanja iu P0 Možnosti s suko na poštni predal 3 v Celju. Proti dobri nagradi iščem stanovanje za takoj, vsaj z dvema sobama in kuhinjo, v mestu ali izveu mesta, v bližini električne železnice. Ponudbe pod « Dobra nagrada» ua poštni predal 43, Ljuit-Ijaua. 11U4 Tajnika 1107 sprejme takoj hranilnica in posojilaicavSmarju pri Jolšah. Soliden gospod išče preprosto meblirano sobo s posebu m vhodom za mesec april, ima lastno posteljuiuo, priložn st konverzaeje v fran-cuskem, italijanskem, in nemškem jeziku. Ponudbe prosim na upravništvo «Jutra» pod «Kotiverzacua» 10a6 1 'Kupim 1 Pstrolejske vrfia S ali breza ibojov in železne harele kupujemo v vsaki mno Kni, Brovat & Komp., Lju-Uiaoa. Vegova uUea 6. TU Dvonadstropno blžo z več stanovanji, v kateri se uabaja trgovina in gostilna ob glavni cesti na najbolj prometnem kraju na Gorenj skem se pr.'da. Naslov se poizve pri upravi «Jutra». 107S Hlia 1090 z vrtom in gozdom, sredi trg i v Železnikih, se ceno proda. Ivan Tavčar, krojač, Železniki 08 nad Škofjo Loko. Franc Erjavec Ljubljana, Stari trg H priporoča svojo trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami po najnižjih cenah. 1 ■■«»««• UWSWI 6 tednov stare, naprodaj". Ogledajo se lahko Cesta na loko 4, Ljubljana-Trnovo. 547 V najem so da popolnoma zagrajen vrt 11320'), ki je služil v zadnjem času kot skladišče,Celie- j Gaberje 21. 1081 : Direktno zastopstvo severoameriških tvrdk za razne izdelke ali prideike, kot avtomobile, mehaniko, orod e, manutak-turo itd. izposluje odgovornim interesentom AMERICAN, d. z o. z. Ljubljana. Beethovnova ulica 10 Alillirani zavod: 609 Juno3laT American Corporation. New York. Prvi in najstarejši specijalni strokovno-tehnično-artistični ateljd za črkoslikarstvo na steklo, kovine, les, zid, platno itd. w S Briceli Izvršitev točna, okusna in precizna v najmodernejšem žargonu. Specijal:sta v izvrševanju napisov na steklo. Slikanje grbov po predpisih. Travnik 1038 v Rožni doliui, približno l'/t ba, dam v najem. Vpraša se t upravi «Ju ra». 1 Ženitvena ponudba. Moški, star 32, let s 100.000 Din premoženja, se želi pri-ženiti na kakšno večje posestvo na deželi z dekletom isie starosti. Vdova ni izkljj-čeua. — Cenjene pouudbe tekom 14 dni pod «Drago» poštnoležeče glavna pošta Maribor. 1092 Opekarne, -mlini, industrije! Nudiva premog lignit, najbolje vrste Kosovec. . . . Din 1800-— kockasti .... 1G00- — Orehovec ... , 1300- — Zdrob.....1100 — za 10 ton, franko vagon premogokop. Rudolf Zore & Kcmp.. Ljubljana. Nabava drv. Dne 14. aprila 1923. ob 11. uri bo ustna licitacija (dražba) za nabavo trdih drv v pisarni intendanture komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (vojaščnica vojvode Mišida, objekt XIV., preje Belgijska vojaščnica) za nastopne garni-zije in količine: Maribor...... 7800 kubičnih metrov Celje....... 2200 Ptuj....... 977 Slovenska Bistrica . 140 , „ Ponudbe se prejmejo tudi na manjše količine. Dobava se mora izvršiti v času od 1. junija 1923 do 31. decembra 1923. Varščina: 5 °/0 vrednosti ponujene količine drv. Pogoji za dobavo drv se lahko vpogledajo vsak dan pri omenjeni intendanturi, kakor tudi pri komandi vojnega okrožja v Mariboru in Celju in pri komandi mesta v Ptuju in Slovenski Bistrici. Komanda Dmsfce Mjsfce oblasti E, Br. 477/16 dne 26. marca 1923. 535 Vlijl državni nradnlk v pokoju, vdovec, brez otrok z nekaj premoženjem, se želi sezmuiti v svrho žeuitve z inteligentno gospodičuo sli vdovo ud 40 do 60 let starosti i nekaj premoženjem Le resne pouudlie s sliko se prosi poslati na upravo «Jutra» pod «Mirno življenje». iou Zenltna ponudba. Železničar, srednje starosti, želi zuiuja v svrho žeuitve s kmetskim dekletom, ki ima svoje imetje v bližini kak>ue postaje. Vdova ni izključena. Cenjene ponudbe do 10. aprila pod «Sreča» na podružoico «Jutra». Maribor. 1093 Črno vino liter K 28" čez ulioo vsak petek sveže ribe andl «s gostilna „pri Težaku Ljubljana, Sv. Jakoba trg A. Zs obilni obisk se priporoča 522 Ivanka Vidmar, gostilničarka. ti je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik! ZAHVALA. Za vse izraze sožalja povodom smrti Petra Štempiharja se prisrčno zahvaljujemo. KRANJ, dne 29. marca 1923. ui Žalujoči ostali. AVTOMOBILI MOTOCIKLI DELI IN OPREMA PNEVMATIKA KOLESA LJUBLJANA PALAČA LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE LE NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE BLAGO Za gačenle divjih petelinov in drugih živali, montiranje rogovja, strojanja kož, katere Izdeluje tudi v preproge, se priporoča ROBIDA nagačevalec Ljubljana, Tržaška cesta 22. Vež priznan) že nad 15 let obstoleolh preparatov na. razpolago. Na žello odnaša In prinaža sam na dom, zadostule naročilo z dopisnico. 618 se iščejo v najem v prometnem kraju Slovenije, v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe se prosi na upravo „Jutra" pod „ Promet". 501 novi AEG- motorji motor za vrtilni tok 4 konjske sile I " " " s a •220/380 220 :s80 220/380 220/380 volt sa Din 7500 — K30U-— &< ¡00-— 2500*— « jeraenico, tračnicami in zasaujačem. V zalogi so vse drage vrste motorjev in dinam. Klektromaterijal po najnižjih cenah. B505 ICarei Florijarsčič, Cel le, telefon št. 74. ilBiCIl pletsne jopice 28AV ve3no zadnja novost! A. Šiskovic naši. K. Soss L;ub!iana, Mestni trg 19. V urejeno trgovsko ageuturo in komisijsko podjetje se sprejme družabnik % aktivnim sodelovanjem in nekaj premoženjem. Ponudbe pod „81garna bodoč-ao, trgovin* x mešanim blagom, eksport jajc in perutnine Lutverci-Gomja Radgona; Prva jugoslovanska tvomica plutovinastih ic lesnih izdelkov J. Božič in M. Lašič v Mariboru; Bernard & Dular, trgovina s lesom v Novem mestu: Iiija Goleš in Valentin Radočaj, izdelovanje kruha in peciva, na kupovanje in prodaja moke ter poljskih pridelkov v Novem mestu: Trgovska banka d. d., podružnica Slovenska Bi strica, = V zadružni register se je vpisala Zadružna elektrarna v Hrastniku r. z. z o. z. Izbrisala se je «Samopomoč», gospodarska zadruga javnih nameščencev in upokojencev v Konjicah. = Banka «Bohemia». Iz Prage poroča- ima poslati Predstavništvu monopolske ; jo. da bo moral podpredsednik -Bohe-uprave sol.i m v Kreki na račun kupni- 1 mie» Schwarz odstopiti ne za. sol, vreče, stroške denaturimnja. =, n0v0 češkoslovaško notranje poso-na laganja in ekspedicije. Cim ta denar jjjo. Češkoslovaška vlada so je pričel* prispe, ima navedeno predstavništvo na- ; podajati i Zvezo denarnih zavodov o po-rofujoči tvrdki takoj dobaviti plačano j <0^u v znesku 500 milijonov Kč. — ------------------------------------ , količino soli. Prošnje za dovoljenje na-, = Plači,M teikoče v ^koslovaški Ruska duša je čudna zmes verske indife-! drobni 160-180, debeli 200-220. Ten- -"P* industrijske sob je treba poslati iums|ti industriji Iz Pra^e poročajo: Dve rentnosti in mističnih nagnenj. Ruski pra-1 denca mirna. > Prek° pnstojne trgovske m obrtniške j 5umgki mdustriii v Bratislavi: Rots^hilö voslavni crkvi se bližajo časi «reforma-! Itfmrm«* t. h«. ¿«u ! . . . ...... cije» in je vprašanje, ali bo dosedanja » oficielna cerkev dovoli močna, da izide [ iz «reformacije» vsaj tako, kakor je v j 16.stoletju izšla katoliška. Značilno je,' da si beloruski in ukrajinski krogi na Poljskem tudi prizadevajo sklicati sobor pravoslavne cerkve na Poljskem: s takim soborom bi boljševiki na cerkvenem polju svoje straže pomaknili na poljska tla. Poljski seim je preko predloga o soboru prešel na dnevni red Drobne vesti Gospodarstvo Nekoliko o premogu v Jugoslaviji Leta, 1921. se je izkopalo v Jugoslaviji 2,949.106 ton premoga. Od tega je dala Slovenija 1,272.973 ton, to je 43% selokupne jugoslovanske produkcije, Bosna 915.531 ton ali 31% celokupne proizvodnje, Severna Srbija 401.472 ton, to je 13% in naposled Hrvatska s Sla~ vonijo. ki je dala 359.130 ton ali 12%. Pri tem pa niso vštete one množine premoga, ki jih daje Dalmacija, ki pa so prav malenkostne; tudi minimalna produkcija Južne Srbije ni vzeta v pošte v. Vidimo tedaj, da zavzema v premogovni produkciji Slovenija prvo mesto ¡r Jugoslaviji. Toda zaradi tega se ne imemo prevzeti, da prednost Slovenije abstoja lo v tem, da ima najboljše organizirane premogovnike z najboljšim železniškim omrežjem v bližini, dočim se morajo premogovniki v Bosni in Srbiji boriti s prometnimi težkočami, vsled česar se tamkaj proizvodnja ne more stopnjevati. Ako pa vzamemo v račun, da se bode železniško omrežje spopolnilo, tedaj Slovenija ne bo mogla obdržati svoje prevladujoče pozicije. Kajti premogovne zaloge, ki leže še neizrabljene v zemlji, se cenijo sledeče: V Sloveniji znašajo 394 milijonov ton, v Hrvatski-Salvoniji 154 milijonov ton, v Bosni 3,320 milijonov ton, v Dalmaciji 13 milijonov in v Srbiji okrog 450 milijonov ton, skupno v vsej Jugoslaviji tedaj 4,331 milijonov ton. Te zaloge so sicer na prvi pogled videti velike, toda v pravilno luč jih postavimo, ako jih pri-merajmo s premogovnimi rezervami na primer v Češkoslovaški, kjer znašajo 23.319 milijonov ton, ali v Poljski, kjer znašajo 26.000 milijonov ton. Naše zaloge so tedaj razmeroma majhne in predstavljajo vrh tega močno slabšo kvaliteto nego one v zgoraj navedenih državah. Nastane še interesantno vprašanje, kako dolgo bodo trajale naše premogovne rezerve. Sedaj porabimo v Jugoslaviji ves doma nakopani premog 2,949.100 ton plus 438.000 ton, ki jih dobivamo iz Pe-čuja in iz Bolgarske; na leto porabimo nam zadostovale naše domače zaloge za — preko 1.200 let. Toda z rastočo in dustrijalizacijo bo rastla pri nas tudi potrošnja premoga. V industrijskih državah znaša potrošnja premoga na osebo letno po 2.5 do 5 ton. Ako vzamemo za nas na račun zmerno stopnjo industrializacije, torej po 2.5 ton na osebo vsakoletno, tedaj bi trajale naše rezerve za slabih 150 let. Mogoče, da se odkrijejo v nekaterih naših predelih, osobito na jugu, še novi skladi premoga, v veliki meri pa nam tega ni pričakovati Gledati bomo morali tedaj na izrabo vodnih sil, ki jih imamo k sreči v izobilju in pa našim gozdom bomo morali posvečati čim večjo pozornost. Usoda madžarske krone Nenadoma, kakor svoječasno avstrijsko krono ali nemško marko, je doletelo te dni tudi madžarsko krono katastrofalno padanje. Deviza Budimpešta v Cu-rihu je padla, tekom 6 dni od 0.18 na 0.10. Tako nenaden in ogromen padec v tako kratkem času gotovo ne more biti utemeljen v gospodarskih razmerah v državi, pa naj so te še tako slabe. Zadnje dni se je madžarska krona sicer zopet zboljšala — za kako dolgo, se ne ve. Da madžarska krona že dolgo časa ni imela trdnega položaja, se je moglo že več mesecev opazovati Madžarska finančna uprava je podržavala tečaj okoli 0.20 v Curihu že dolgo časa z najjačjimi umetnimi sredstvi, ki so polagoma morala oslabiti njeno silo. Poleg tega je budimpeštanska devizna centrala kratila potrebe najnujnejšega uvoza in ni dajala dovolj potrebnih deviz. Zato je pričelo veliko tihotapljenje madžarskih kron v inozemstvo. Zaupanje inozemstva je vedno bolj padalo. Jasno ie, da tako stanje mora roditi slabe posledice, čeprav končno tako ogromen padec le ni bil utemeljen. Na slabo stanje madžarske valute vpliva v splošnem poleg omenjenega seveda pasivna trgovinska in plačilna bilanca ter pasivni državni proračun, ki tedaj 3,387.106 ton. Ako bi za naprej po- povzroča vedno večjo inflacijo. Držav-rabili vsako leto le toliko premoga, bi no zadolževanje pri Notnem zavodu transportirala 200 do 250 vagonov te rude iz Semizovca v Švico. Ako bo ruda dobra, namerava firma vzeti rndnike v industrije in tako polagoma pretvoriti gospodarsko razstavo v največji sejem gospodarskih strojev ter plemenske živine v srednji Evropi. Za uvoz razstavnega blaga iz inozemstva bodo imeli razstavitelji največje ugodnosti. Poset-niki iz naše in nekaterih drugih drža» bodo imeli razen tega 75odstotni popust pri vidiranju potnih listov po če&koelo stalno eksploatacijo in bo lahko letno 1 vaških konzulatih izvozila 30 do 30 tiso« ton rude v Švico, j = posojilo M AvSfrijo. Iz Rima poro. = Snmska uprava v Bohinjski Bistrici ¿ajo: Avstrijski poslanik v Londonu razpisuje v svojem področju 2635 prm Frankenstein in generalni ravnatelj Bark mehkega lesa, 330 prm lubja, 11.500 prm bukovih drv poleg nekaj bukovih hlo- sta iz Rima odpotovala nazaj v London. V Rimu sta se dogovorila o podrobno- ¡zbornice z uverenjem. da so vs, davki ; jn d )esna industrija itandard ^ piačam. V prošnji mora biti točno ozna- ^ cv lači!ne težkoče. Obe podjetr ¡cena količina soli. ki J* tvrdki potreb- £onuiajo fo ^^^ v roka dve,-= Trgovsko-ofcrtna kreditna zadruga n.a ,ln » kale™ ™to industrije ah obr- | £ ' v Celju je izvršila svoj redni letni obč- j'' KoIkovma za. Pr0'nJ° ! = Gospodarska razstava v Pragi Ka- ni zbor dne 26. marca. Udeležba na zbo- Din , ? te,m razpisom * omreženo m- ; kor vgako leto prjredi tadi leto6 ru je bila tokrat jako lepa ne le iz Ce- , dus.njskim krogom, ¿atermi so se sta- ;Kmetijsko dnj6tvo fcSkoslovaike repa. lja in okolice, marveč tudi iz drugih v zadnjem času pn nabav, industrij-j bUke V Pragi od 16. do 21. maja veliko okrajev. Poslovanje tega važnega obrt- |ske soh 11 Kreke Precejšnje težkoče. j ?p5podar5ko raistav0. Namen te prire-nega zavoda v preteklem poslovnem letu - Izkoriščanje manganovih rudnikov. d;tve je. predočiti sedanje stanje gospo -je dokaz, da zanimanje za zadrugo vidno j Iz Beograda poročajo: Tn dni «o se mn- i darstva na polju poljske produkcije in raste. Zadruga je pridobila v pretečenem . dili v Beogradu zastopniki neke Švicar- ' letu nad 40 novih članov s 60 deleži, i ske industrijske firme, da si ogledajo Promet leta 1922 v denarju je prekora- nekatere rudnike v Jugoslaviji Zanima-čil 37,000.000. Zadruga je popolnoma po- j h so se zlasti za manganovo rudo. ki se krila svoj dolg pri Zadružni zvezi tudi i nahaja v mnogih krajih Bosne. V krat-za prejšnja leta in vki.iub temu izkaztije j kem bo ta švicarska mdustrijska firma čisti dobiček, ki daleč presega vsoto či- * """ ~~ stih prebitkov vseh prejšnjih let od po-četka zadružnega poslovanja 1913 naprej. Delovanje zadruge je zelo solidno; krediti se dovoljujejo brez velikih forma-litet, kakršne se sicer Mihtevajo od raznih kreditnih zavodov, vendar pa b tako previdnostjo, da je izguba izključena tudi r malfh zneskih. Za malega obrtnika je zadruga prave dobrota. Vplačani deleži so skoro štirikratno kriti z naraslo rezervo. — Izvršila se je tudi volitev novega načelstva in nadzorstva ter so bili izvoljeni za načelnika g. Rafael Krn-šič. za njegovega namestnika g. Ivan Rebek, za predsednika nadzorstva g. Založnik. Pravila se bodo deloma spremenila in se v to svrho skliče izredni občni zbor na dan 30. aprila 1923. V spremembah je posebne važnosti zvišanje članske obveznosti na petkratni znesek vplačanih deležev. Odstopivšemu načelniku zadruge g. Blažu Zupancu je občni zbor izrekel svojo zahvalo. Posebno priznanje pa gre za tako ugodni razvoj zavoda zadružnemu tajniku g. Ivanu Strajnikn. ki je v zavod spravil današnjo živahnost in razumel tekom zadnjih 3 let izredno dvigniti ne le promet, marveč posebno tudi zaupanje občinstva do zadruge. Diference med južno železnico In glavno direkcijo carin v škodo pridobit-nikov. Med upravo južne železnice in carinarnicami obstojajo že daije časa diference, ki povzročajo veliko škodo trgovcem in industrijcem. Do pred kratr kim je bilo mogoče pošiljati carinsko ' blago, ki je dospelo na postajo Ljubljana, neocarinjeno dalje na prejemnika na podlagi povratnice. Ta manipulacija je bila zelo enostavna, ker se je blago oddalo lahko ponovno z novim tovornim listom kratkomalo železnici in je ta potem avtomatično preskrbela carinsko nakazilo na pristojno carinarnico v kraju prejemnika. Glavna direkcija carin pa je izdala odredbo, po kateri je reekspedi-cija neocarinjenega blaga mogoča samo na podlagi deklaracij v triplikatu. Te odredbe se carinarnice držijo, dočim uprava južne železnice te odredbe ne pripoznava in se hoče držati starega načina. Tako si upravi delata medsebojne težkoče, promet je oviran, blago leži v skladiščih, Iežarina teče, škodo pa ima prejemnik blaga. Sicer smo pri nas že dov in mehkih drv v 8 skupinah na pa. ■ stji, gj^g udeležbe Italije pri avstrij-nju. Ponudbe naj se v po m je jo do vite- ! gkem dol sodobnem posojilu Zveze naro-tega 12. aprila 1923 opoldne no upravo j dov Posojilo se bo moglo najbrže že teki dsj* vsa potrebna pojasnila. -j kom meseca maja, emitirati = Prenos deli Škod in ih tvorrir. v na- j = Carinski nadavek v Madžarski šo državo. «Riječ- poroča: V početku Madžarski finančni minister je z veljav-aprila dospe v Jugoslaviji komisija in- nostjo od 30. marca odredil povišanje ženjerjev Skodinih tvornic v Ceškoslo- carinskih nadrivkov povprečno za 60%. vaški, da prouči, ali bi se mogel del pro- Novo povišanje znaša pri nekaterih ki izvodnje orožja prenesti k nam in to v tegorijah samo 50%, pri nekaterih pa Bosno zaradi tamošnjih železnih rndci- ■ tudi 80 do 90% Ta nova mera se sprav-kov. lja v zvezo s padanjem madžarske krc- = Večji dovozi žita na trg. Tz Zagreba 1 ne in z naraščanjem cen zlatu. Carinski poročajo: Ker 60 izgledi za letino po-voljni in ker je sedaj bilo lepo vreme, .ie bil dovoz žita na naša tržišča zadnje dni precej velik. Baje je leto? v državi tudi za 10 odst. več zemije posejane z žitom uego lani. Podoba je, da bodo zaradi ugodnih izgledov letine cene nazadovale, v kolikor ne bo znižana carina na izvoz pšenice povzročala porast cene pšenici. Izvoz suhih češpelj v Fraocijo. Iz nadavki se morajo plačevati vedno zlati pariteti. = Obtok bankovcev v Madžarski se je od P. do 15. marca, zmanjšal za 730.? milijona na 76.3 milijarde madž. kron. = Mednarodni veliki sejem v Padovi se vrši od 1. do 12. junija. Na ta vzorčni sejem so pozvani k sodelovanju tud< naši trgovci in indnstrijcl = Švicarski vzorčni sejem v Baslu. Letošnji baselski vzorčni sejem se bo Beograda poročajo: Več francoskih firm, vršil od 14. do 24. aprila. Glavni namen ki uvažajo češplje. se je obrnilo na na- t«ga sejma, ki je še vedno dobro nspe' še ministrstvo za industrijo in trgovino s prošnjo, da se jim pošlje popis izvoznikov, ki imajo trgovinske zveze s Francosko. Ministrstvo bo tej prošnji ustreglo = Direktni železniški promet nsea Jugoslavijo in Turčijo. Med Jugoslavijo in je. da se pospeši izvoz švicarskih proizvodov in da se pripomore k obnovi mednarodnih trgovinskih zvez. Vsi interesenti. ki žele podrobnih informacij glede sejma, naj se obrnejo na švicarski konzulat v Zagrebu, Preradovičeva uli- Turčijo se vrše razsrovori o direktnem ! ca 24. Na švicarskih železnicah bojo železniškem prometu" med obema drža- j imeli posetniki znižano vožnjo, in sicer tako, da velja, vozni listek II. razreda sa vama. =• Reparacijska živina. Po uradnih podatkih je ministrstvo poljoprivrede in voda doslej sprejelo na račun reparacij iz Bolgarske 12.000 ovac. 5000 konj, 440 volov. 600 krav in 500 bikov, iz Madžarske 3434 ovac, 700 konj, 3257 govedi, iz Nemičje 18.262 konj, 839 govedi. = Bečkereška tvornica sladkorja poviša glavnico. Iz Bcčkereka poročajo, da je tamošnja uprava sladkorne tvornice sklenila, da poviša osnovno glavnico od 6 na 12 milijonov dinarjev. prihod in odhod v ni. razredu, vozni listek L razreda pa za prihod in odhod v II. razredu. Kot najkrajša in najugodnejša zveza iz Jugoslavije v Basel velja danes proga Beograd-Zagreb-Pot>tojnt Benetke-Milan-Chiasso-BaseL Ravnateljstvo vzorčnega sejma v Baslu daje interesentom celo leto brezplačne informacije o švicarski industriji in ostalih gospodarskih zadevah. Z interesenti iz Jugoslavije se dopisuje tudi v srbo-hrvat-skem jeziku. prstov da so mu bili rumeni. Masne bukve, ki jih je držal v roki, pa da so imele na hrbtu napis: „Slovenska kuharica". Razburjenje je bilo velikansko, komaj sva jih spravila spat. Pa so se začeli buditi že ob treh | in jim je bilo treba nažgati luč, da vidijo razkošje Miklavževih daril, drugače bi bili skoprneli. Lev naš mali ni imel pogleda ne za gorke nogavice ne za lepopisnico in neizogibno radirko ne za jabolka in fige, pozlačene orehe in rožiče. Oči so mu iskale le ideal, kravji zvo-De<^ in so ga našle. Res mu ga je bil prinesel sveti Miklavž! To pa gotovo v nagrado posebnih zaslug, ki jih ima naš Lev za izpreobračanje črnih zamorčkov: v blaženo to svrho nosi vsak petek gospodu katehetu list sta-niola in sva zavezana mu kupovati zaradi staniola in nebogljenih zamorčkov ogromne količine čokolade. To sem bil še pozabil od kraja omeniti med stroški! Zagledal je bil naš Lev zvonec, že ga je vzel v roke in je pričel zvoniti in je zvonil in zraven imel odprta nstca in taka rajska sreča mu je sijala z otroškega lička, da naju ni motilo neprestano zvončklianie in so se nama rosile oči in sva bila hvaležna svetemu Miklavžu za ta dar. Potem smo živeli nekaj dni kakor v planinskem raju in je Lev postal suženj svojega ideala. To je bilo zopet maslo bratca najstarejšega. Obesil je Levu zvonec okoli vratu, dal Leva na vrvico in je Lev zvoncu na ljubo postal krava in se dal po vseh štirih bajkati po sobi Taki so naši ideali. In Lev je bil srečen. Peti dan je šel zvonec nenadoma v staro šaro in se ni nikdo več brigal zanj niti se ga spominjal. Taka je usoda idealov. Ne morem baš reči, da so mi ušesa kravji zvonec pogrešala. Ali me je vendar zabolel njegov tragični padec. Najprej ono neugnano in neuto-lažno hrepenenje po njem, kakor da gre za življenje in smrt Potem par dni brezmejne sreče in sladke suž-nosti — a že peti dan pa mrzli in klavrni ta konec! In ni bilo ne cem-pera krivde na strani kravjega zvonca, ki je bil peti dan še prav tak, kakršen je bil prvi dan. Pa mi niti ni bilo žal zvonca. Mrtva stvar je vsakdanja, kravji zvonec večneea zveličania itak ne bi bil dosegel nikdar. Ali mi je bilo žal vseh onih silnih in plemenitih čuv-stev, ki jih je bil vzbudil in ki so bili potrošeni v nemar. Na poti v Varšavo Varšava, 24. marca. Ali so dimi krivi, da je nebo tako sivo? Kadi se takorekoč iz vse Gornje Šlezije, kjer se pravkar vozim, a najbolj nad Katovicami, prej pruskimi, sedaj poljskimi, kjer se dviga fabriški dimnik poleg fabriškega dimnika ter siplje dim in — nekomu denar. Da bi bil ta denar enkrat že zlat, ali vsaj kovan, in ne več papirnat Morda bo; po železnicah čitaš povsod pozive, naj poljski državljani podpisujejo — zlato posojilo. Še svetišč ne pušča v miru luturistič-ua poezija industrije. Misil sem, da ugledam v Čenstohovi starinski klo-šter, staro cerkev Matere božje, a videl sem le tvornico za tvornico. Ko so se pred 8% letom tod suvale čete Nikolaja Nikolajeviča m Hindenburga, ali so se borile za kadilo Matere božje ali za dim fabriški? Poljskega Mancbestra, velikega industrijskega mesta Lodze, ne vidim; stran leži od glavne železniške proge. Znanec mi je rekel, da carska Rusija mestu ni dala samouprave, a sama se tudi ni brigala zanjo in tako je ta veliki poljski industrijski kraj ostal celo — brez kanalizacije. Solnce in priroda zmaguje še kako Wi ure imamo do Varšave. Dolge njive, šume in travniki; vasi so kakor naseja-ne Vidi se, da se Dližamo nečemu velikemu. Točno ob petih popoldne je. Ali se mi zdi, ali je res, da solnčni žarki padajo tako nekako poševno, poševneje nego ob taki uri in v tem času v Jugoslaviji? Toda kdo bo zdaj meril solnčne žarke! Vlak nas je zapeljal v sredino mesta na glavni kolodvor varšavski — rad bi se pred kolodvorom malo orijentiral, toda ni mogoče; sto postreščkov, slug in fantalinov mi ponuja svojo nepotrebno mi pomoč. S težko muko se jih od-križam in odidem po dolgi, dolgi in zelo široki ulici, Jeruzalemski aleji... Po Jeruzalemski aleji? Že mislite, da smo na jeruzalemskem Sionu, kier se bratita stara židovska modrost in novi gšeft Ne, zmotili ste se! V tem najlepšem delu Varšave skoro ni videti Židov in čudiš se (če in dokler hodiš tod), kako so mogli našteti baje 40 % Židov v Varšavi. Samo še par pogledov po hišah in ulicah, predno mi noč — tujcu v velikem !mestu — zapre pot! Ulice so vse široke in povsem čiste, hiše tu visoke na 5—0 | nadstropij, na hišah je napisano, čigava i j»* hiša. (Čigava? Uvideven najemnik-lokator mi je rekel: Ker je naša valuta tako padla, ne dobivajo hišni gospodarji od hiš — nič. Kaj je pa danes 10 000 poljskih mark? Popravke izvršujejo najemniki sami ali pa — nihče!). Hotel bi v kavarno. Toda kavarn : časopisi, kakor smo jih vajeni ml Var' išava nima. So kawiarne, a na pol restavracije, še več je mlečarn in posebno ' fine so „cukiernje" (cukjeroe), t. j., slaščičarne, kjer se razvija življenje kakor po naših kavarnah —^ le da je več slaščic: vse sladko, kakor je sladek in mil govor poljski, ki nam šumi na ušesa. ! Vse prav, a toliko sladkosti je za ment preveč _ kje pa si zdaj ti, čisto in močno jugoslovensko vino mojih Ijuto-i merskih goric? Ko sem hotel ta dopis poslati v Ljubljano, dobim tu „Jutro" v roke in čitam ' o končnem rezultatu volitev v Jugosla j vi ji Ideal ni zmagal; zmagala je trivialnost. Tako je t vseh tragedijah in česte i v zgodovini. A taka zmaga je navidezna !in hipna: ideja živi in bo živela. Dr. Fr. 1USU. G. P. Danüc^sici.r Kristus sejalec Živel je star vdovec kazak Na um. Imel je dva sina, Andreja in Ivana. Naum je obogatel s tem, da je izvažal sol in trgoval z živino. Izselii se je ir. rojstne vasi in se nastanil nedaleč cd nje na samem in si napravil pristavo v stepi kraj gozdov. Ljudje so >'aumu zavidali srečo in bogastvo. Imel je prostorno hišo. na debelo pokrito s kolmežem in okrašeno z barvastimi arabeskami, in dvorišče. obdano z ograjo. A česa ni bilo na dvorišču? Tu so bila teleta, kure, cosi. svinje, krepki, doma odgojeni konji i" pitani, orjaški voli, pa ne samo eden. ampak pet parov, ki so se t .-«po pisani pretegovali, vpreženi v voz soli. šli zanosno in vlekli vsak za dva ali tri. Starec je bil še čil, a je slutil, da bo kmalu umrL K sebi je pozval starejšega sina Andreja. Rekel mu je: — Ti si že oženjen. imaš dobro gospodinjo, imaš male otroke. — Ivan je i« še samec; oddam vama dedščina Vzemi lopato! Peljal je Andreja k gozdu. Bil je večer, mesec je izšel. Dospela sta do gozda in se ustavila na poljani v grmičevju pri krevljastem votlem doli. — Kopiji, — je rekel oče; — jaz bom stražil. Andrej je začel kopati in je izkopal lonec iz litega železa s pokrovom. Oče je vzdignil pokrov: lonec je bil poln srebrnikov^, med njimi so se pa v mesečini bleščali celo cekini. — Poslušaj, — je rekel oče Andreju: — sedaj veš, kje je naše bogastvo. Ljudje me smatrajo za čarovnika, toda stvar je čisto preprosta: Vse je prepojeno z mojim in vašim delom. Pravijo, da je zlato važno in pelje navzgor in da je najlepše šteti svoj denar. Jaz pa rravim: Delaj, orji, sej! Kakršna je ¡njiva, kadar «e orje, takšen je pridelek. Če je pes kosmat, mu je toplo, če je kmet bogat, mu je dobro. Samo ne bakajte se z denarjem in Boga se bojte! Ivan je mlad; kadar se oženi in bo imel prvega otroka, dajta del tega denarja božji hiši, ostalega si pa pra- telo se ciu je. razveseliti Ivana in razdeliti ž njim očetov denar, pa se je bal prelomiti očetov0 zapoved. Nameraval je storiti drugače. Počakal je ugodne prilike, in ko sta orala, je iz-pregel vole. jih izptist.il na pašo In peljal brata k dobu. šalo: «Najbolj?! nakit ?e ženina po-hlevnost.» — Ne toži. — je rekel Ivan ženi po cesti: — tudi mi bomo še imeli denar; 2 njima Je sla tud! Andrejeva Sena. ¿3 bi pokazala zdravniku bolnega otroka, Gana je ostala sama doma. Uredila je po gospodarstvu, dala Andrejeve otro- vično razdelita in pomnožujta. boj-E j _ jj, Ivan si mi dober in pošten se Gospoda, premoženje še dalje. Bog brat, — je rekel: — in tvoja gospo-poplača trud; mravlja je majhna, a dinja spoštuje mojo. Povem ti očetovo prerije gore. Jaz sem tebi. ki si sta- taino*t. On je nama razen posestva za-rejši, povedal to skrivnost: ti krepko pustil tudi denarja. Tu pri tem hrastu, varuj njo in vso družino. na tej strani in pod to korenino, je «a- Lonec sta zopet zakopala v zemljo in se vrnila. Starec je preživel še eno leto. ?e privlekel do jeseni in v jeseni je umrl. kopan lonec s srebrniki m cekini. Tebi povem to za slučaj, da umrem. Nihče, razen mene. niti moja gospodinja. ne ve tega. Vidiš, jaz sem ti Minula so tri leta. Andrej in Ivan odkril; razdeliti si ne moreva do dolo- sta živela prijateljski, delala, trgovala in vodila gospodarstvo, kakor takrat, ko je bil oče še živ. — «Glejte, ni vzela hudoba čarovnikovih ljudi.» — so besedovali ljudje, «ti so še sposobnejši od očeta. Vse čenega roka, — oče je določil pogoj. Povedal je bratu ta pogoj. Ivan se je priklonil Andreju do tal. Govoril je: — Hvala ti, da si mi zaupal. Edo . - , , - „ . ,. ,. - ! drug na tvojem mestu bi utajil tako jim gre izpod rok Zlato kladivo ze-.dedščino; vidim, da s mi pravi brat. lezna vrata prebije!» . Mocoče nama ne bo treba več doliro Spomladi tretjega leta, je Ivan. pri slovesu ob grobu svojih dragih, spoznal črnooko in rdečeličro Gaco. Zaljubil se je. Ljubezen — ni požar; vname se — in je ne ugasiš: Ivan se je odločil, da to snubil. Minul je čas najtežjega dela na kmetih: žito jc dozorelo, bilo r,ožeto in omlačeno. Po vaseh in po pristavah je vladalo pohajkovanje in veselje; saj imajo v jeseni celo vrabci pivo. Andrej je poslal k Ganinem očetu na Pokrov bratove Snubce iu pred štiri-desetdanskim postom se .je vršila bratova svatba. Ženi Andreja in Ivana sta- začeli prijateljsko živeti; p0 vrsti sta pometali hišo, pekli in kuhali, šivali in prali. mol zli krave in oskrbovali perjad in živino. Braa se nista zanimala za svoji svakinji. Tako je poteklo leto. Andrej je videl, da je Ivan še vedno brez otrok in je obžaloval brata. — Spomnil se je očetove oporoke. Zaho- spoštovala bova očetovo takrat ti vsega nakupim in boš ka-!ke spat in sama legla. Vendar ni kor pisana kraljica. Pojdcva na božjo pot. opraviva prošnje molitve in Gospo! nama tla otrok. Otroci — so božji blagoslov; kdor jih ima mnogo, tistega Bog ne pozabi. Gana že tako ni bila v zadnjem času nič kaj dobro razpoložena, a sedaj je postala čL-to aamišljena: Kam ven- mogla zaspati. Nejasne misli so ji švigale po glavi. Gozlni zaklad jI ni Sel iz glave. Gana je stopila iz Lise. si pogrnila suknjo ob pragu in legla. Kajti na zraku je bolj sveže. Noč je bila temna, tiha. Vse nebo je bilo pcsv.to z zvezdami: zlate iskre so padale na zemljo. — dar cika mož? Stvar ni vsakdanja; go- «Kakor cekini!» — je pomislila Gana čakati, volja Ivan je govoril iz srca. Kakor je rekel. tako je tudi delal; ni terjal od brata delitve očetove dedščine. ampak je dalje delal skupaj z bratom, a ^ ni vzdržal, da ne bi vzradostil žene. Ivan je bil z njo na sejmu. Videl je. da vsi, celo najrevnejši in najbolj zanemarjeni kmetje omišljajo razne tkanine in kupujejo ženam praznične obleke. Mar?¡kdo je še spomladi kakor osiro-jen štor. — a za zadnjo polrubljevko kupi ženi kaj novega. Ta rdečo volna-to ruto. oni ovratni nakit iz koral, pisane čevlje, ali kak robec. Ivana »e je polastila nevolja. Tisto leto je bila slaba letina, slaba kupčija z živino in vsi so gnali nazaj domov neprodano blago. Kako naj bi tedaj prosil brata za denar za ženino obleko? Andrej je bil že za 6vojo ženo »kop za take stvari in je govoril za tovo ima kaj posebnega v mislih. Začela je izprašovati moža. a on se ni izdal. Ko pa so šli na božjo pot in so so vrnili domov .'-kozi gozd. je I -\in. kakor da bi lil utrujen, sedel pod hrast, prisilil ženo. da se je zavezala, da nikomur ne izda inegovik besed, in ne le. da bi povedal samo o očetovi oporoki glede zaklada, ampak ji je celo pokazal tisto mesto, kjer je bil zaklad zakopan. Žena je od radosti za-plakala in se je zaklela pri vseh svetnikih. da nikomur nc odkrije tajnosti, ki jo je nji povedal. Od tega časa je postala Gana vesela in je ?e raje delala za moža in za bratovo družino. Vstajala jc prva in zadnja je hodila spat. Kopala jc na vrtu in plela: predla, ali je pa stala v vodi do kolen in prala, a ni umolknila glasna pesem. Ljudje so govorili: «Andrejeva žena je pravi korenjak, Ivanova je pa še boljša; nihče ne omlati m ne ožine bolje od nje; po njihovi pristavi in zemlji je hodil Bog.» Bilo je o Petrovem. Viharno poletje. Oblaki so se zbirali in zastirali nebo. Odmevalo je silno grmenje in padal je obilen, blagodejen dež. Žito je dozorelo čudo hitro. Trava je zrastla do pasu. Podražila se je živina, ovca in sploh vse. Brata sta gnala na bližnji trg nekaj starih krav in ovac, kar jih je bilo odveč, in sta izvrstno prodala. Sklenili so — in so peljali na drug. bolj oddaljen trg za zimo pitane voli. in si je s suknjo pokrila glavo, da bi ne videla teh padajočih isker, tega neprestanega bliščanja. — «Ne. to je božja soba.? — je mislila. — «zvezde so okna in skozi nje lete angeli n;i zemljo!» Naenkrat je vztrepetala in ni ve-dela. ali je v snu ali bdeča, pretrpela to, kar se je potem zgodilo z njo. Gana je premišljevala: «Kaj bi Ivan dt-lil zaklad z Andrejem? Ivan je boljši od Andreja; tako krasen in dobor. iu me ljubi... Sama zagospodariva oče tovemu bogastvu; ue smejejo se v~i zaman in nas imenujejo skope gospodarje: pokaževa ljudem, kako je treba živeti, — da me mož še bolj vzljubi.» — Spomnila se je. kam je postavila lopato, in jo je vzela ter sla v gozd ne da bi se obula. ampak bosa. V gozdu je bilo tiho in temno. Gina je poiskala poljano in hrast in začela kopati pri njegovi korenini, a roki sta se ji tresli, da je komaj držala lopato. Premagala je strab, izkopala lonec ln je poravnala zemljo, celo s travo je pokrila mesto, kjer je bil zakopan. Privzdignila je pokrov, poti-pala pod njim z roko in je prebledela: lonec je bil v resnici poln o>narja. — «No. kam sedaj s tem?» — je premišljevala Gana: — «doma ga ne morem niti skriti, niti spraviti; vzdignejo se. preiščejo in vse najdejo.» — Šla je globoko v gozd, mahala z rokami in nogami in je zagledala pri svetlobi Oblačilnica za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani. -=== Centralno skladišče: v „Krsslji'1 (vhod Iz Llngarjeve ulice št. f, I. nadstropfe). - Podružnice: v Ljubljani: v Stritarjevi ulici št. 5 In na Dunajski cesti v hiši „Gospodarske zveze", \r Sombonu (Sacka), Aleksandrova ulica št. 11. i86 Lastna konfekcijska tovapna. Telet, št 550. Solidna postrežba in solidne cene! A__A_A__A. /"V rt__rt. .rt rt. rt rt _rt. .rt . rt. rt. .rt . t Priporočamo knjigo Dr, Jos, ličar, Nalezljive bolezni. 1 i Opisi važnih nalezljivih bolezni z navodili za nego bolnikov, b slikami, fj Cena s poštnino vred 16 Din 50 p. Naroda se pri Tiskovni zadrugi \ Ljubljani, Prešernova ulica 54. I 8£ Z Z z 55 55 ** 00 00 fs Z 's, 00 t* 00 00 t* 00 Z Z z z 0« ** Z 55 t* d« d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški m trboveljski premog vseh kakovosti, t celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tndi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premosf m koks vsake vrste in vsakega isvorater?Š05* Iačehoslo vaški in angleški koks za livarne in d uma e o np orali o, kovaški premog, črni premog in ferikete. lica ii rezerve nfifv *f Nasiov: IV Prometsi zavod za pramon, d. d. cenlrala v IjoblJaDl, Millošlšeia c. 15 /11 Potirulnica i floiein Sado (Backs). Beograd, Bjelovar, Brod n./S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor. Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šibenik, Sabae, Velikovec, Vršac. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska). Skofja Loka, Monošter CBaranja). Agencij a: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afilifaclje: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split; Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi utca 35; Bankhaus Milan Robert Alexander, Wien I., Augustinerstraße 8. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. «o ^tii^'Z-1',*' Pl*»P P**'*'?'? f t* VW t*}» -nt x -r* -cj-.r leSžSfesSESEK NAC sv«3 soHo lipo, Id so jo vedno vidsll ie daleč s polja ter zakopala pod njo lonec. — «Sedaj ne najdejo!» — je •mislila Gana in odšla ter se ogledo-/ala. da bi si bolje zapomnila izbrano mesto. Prišla je domov, postavila lopato na mesto, kjer je bila poprej legla ob pragu in zaspala, Gana je dolgo spala in se ni spominjala in ni več mogla «poznati, ali je spala tu isto noč, kot ja šla v gozd, aE je bilo to čez nekaj dni, samo slišala je, da zraven nje govore. Tiho je obrnila glavo: videla je, kakor da bi bilo svetlo, in zraven nje je ležal Ivan, ki se je vrnil s trga. a k njemu se je nagni], ga budil Andrej, ki je bil bled in nič več podoben sam sebi, in mu je aekaj tiho in preplašeno govoril. — «Kaj ti je?» — ie vprašal Ivan, ko se je zbudil — «Kaj? veliko gorje., — «Kakšno?» — OSetov zaklad iq ukradli-» — «Kako to veš?» «Sel sem gledat; izmaknili 60 ga.» -v solzah prosila žalostna ženka: — moj mož ie dober človek, a denarji imamo malo; vse. kar pridobimo, etaž gospodarstvo: dom je kakor jama nikdar ga ne napolniš; jaz. u božiča nimam niti svilenega robca, nit; dobril-biserov, niti krasnih čevljev. Moža d-: sedaj ne spoštujejo na svetu . . . — Vse zraste iz zemlje po vaših ro kah, — se je glasil odgovor: — ko b*" klas. bo tudi glas. Gana je slišala in zopet je nastal vrtinec. Vzdignila je glavo. Mdela je, ds je sama lfžaJa na obrazu na tleh. na poljani, pri hrastu. A nad gozdom grmi in švigajo bliski ter gre proti nebu bel oblak, in od tega oblaka gre. kot od kadilnega dima. prijeten duh pc vsem gozdu. Gana je vstala. Na tistem mesni kjer je bil zakopan zaklad, je raste' zrel. sočen klas, kljub temu, da je bila suša. Gana je vse povedala možu in gs pripeljala sem. Ivan je izruval klas it-povedal Andreju, kaj ee je zgodilo ? ženo. Brata sta pomislila In dala ves zaklad, za spomin na očeta, ubogim ir cerkvi. V njihovi vasi še danes kažejo * cerkvi steno med ladjo in oltarjem, krasno poslikano na njihove stroške Gani je dal Bog kmalu po prikaza: sina. ki so ga roditelji imenovali Bogdana. Iz najdenega klasa je vzrastla * tistem kraju pšenica, kakršne dotlej £ za neoptirane Din 175*—. Delnice so deležne dividende od 1. januarja 192S. ter opremljene s kuponom za leto 1923.; za čas od L januarja 1923. do vplačila subskribirane vsote je plačati pri subskripciji 7 •/. obresti. i) Subskripcija se vrši pri blagajni Zadružne gospodarske banke v Ljubljani pri njenih podružnicah v Djakovu, Mariboru, Sarajevu, Somboru, Splitu in Sibenikn ter pri ekspozituri Bled. 5.) Dodelitev delnic po končani subskripciji si pridržuje Upravni svet. 6.) Po dodelitvi delnic ee izroče subskribentom proti vrnitvi potrdil v subskribi-rarih delnicah, začasna potrdila v številu dodeljenih delnic. Subskribentom, katerim se ne bi mogle dodeliti delnice ali pa ne v subskribiranem iznosu, se vrna do 1. maja 1923. zadevni znesek, oziroma prebitek plačanih delnic in obresti ' 7.) Delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnih potrdil v dodeljenih delnicah, V LJUBLJANI, dne 20. marca 1923. Tovax>ne zaves „Štora", dL. d. v St. Vida nad LJubljano. Tretja vellfcoBoČna priíoga «Jcíra» 5t 77, dne 3Y. marea 1923. Književnost in umetnost doma in drugod Slovenska upodabljajoča umetnost Osnovni ton, ki don! skozi roman našega «upodabljajočega» življenja je — -ecitativ o bedi naših umetnikov, o nemarnosti vlade, ki je letos črtala ves tozadevni bodget, je — dejstvo, da si morajo naši umetniki služiti kruh z rokodelskimi naročili, če se hočejo preživet;. Ločen in z vulgarnim delom prezaposlen človek pa ne more poroditi rrjjchelange'skih otrok, to je jasno kakor beH dan. «Ljudje mislijo,» pravi naš Ja-Sopič, in rezka zareza bolesti se mu med smehljajem pojavi v obrazu, «da umetnik ni umetnik, če ni lačen in razcapan.» Portreti in ilustracije pa p!akati, to je vse, kar odpade nanje, pa še zato se morajo boriti... Čudno ie, kako da še kateri sploh «e-ksistira». Z vlado ni nič, ;6 je jasno. Torej narod. Ta nima zanimanja, ne veselja, ne denarja. Méni, da je dovolj, če obišče razstavo, plača vstopnico za tri dinarje. Pa še ti so redki. Z eno besedo; ne zavedamo se svojih kulturnih dolžnosti, nimamo narodne discipline, nimamo še zavesti, da ie slovenske umetnosti treba, če hočemo pred drugimi kaj veljati... Jakopič dela karkoli, da se preživi, Siernen ravno tako, ker mu pičla pla-5ica na tehniki ne zadostuje, Gaspari se lovi -s plakati, Vavpotič ima portretna naročila tu pa tam, kadar jih nima, mora gledati v zrak in slikati obrtno, da iahko proda. Kam naj to dovede našo jmetnost naprej? Jakac je šel zadnje leio stradat v Pra-20, da se nauči stradati doma. Silno veliko imamo upati od tega simpatičnega ianta — samo, če bi ljudje imeli interes za to, da jim visi po stenah namesto sonda umetniška Htografija! Pilon je v Ajdovščini slikar in — pek. V očetovi pekarni nadzira pomočnike, ki pečejo ■intlje. Od časa do časa sleče belo čepico in tedaj ie slikar. Začel je namreč siikati. Tratnik se ie nedavno vrnil iz Italije in namerava zopet oditi v Florenco. Zadnji cas ie slikal neko «Likarico». Šantel sli-' vori o bodočnosti, o tem, koliko pomeni naša doba za bodoča stoletja. Oeividno hočemo na ta način opravičiti svoje usodepolne zablode. , O utopijah vlada mnenje, da so gola a®aišljija. Res je, da vznikajo na čisto miselnih tleh in s pomočjo fantazije, vendar pa utopije niso v nepr&raost-jl1^ razdalji od življenja. V utopijah s? skriti zarodki bodočih resnic, slutnje dob, ki še leže daleč pred nami; v njih je izraženo povsem naturno stremljenje, da razširimo današnje možnosti do naikrasnejše točke. V minulih dobah je bilo marsikaj utopičnega kar se nam danes dozdeva sarao ob sebi umevno. Poslužimo se preprostega primera: V srednjem veku je bilo utopično, da bi se Človek dvignil v zrak kakor ptič in letel čez visoke gore in čez daljna morja. Šest sto let — in to je primeroma kratka Soba — se ne Čudimo avijatiki. Se JuJJes Verne ie cisal o cutoDičnih* [ iznajdbah, ki so se uresničile par desetletij rozneje. Zdi se, da se polagoma uresničujejo tudi politične utopije. Platon, Morus, Campanella in drugi misleci davnih časov so izdelali idealne načrte o ureditvi bodoče človeške družbe. Marsikatera njihova zasnova se je danes uresničila, če ne obvisimo na samih besedah, marveč izločimo duha, ki leži za mrtvim ogrodjem jezika. Duh sodobne demokratične države je precej blizu onemu, ki so si ga zamišljali omenjeni utopisti. Toda z današnjim stanjem še niso izčrpane vse možnosti. Razvoj bo šel v bodoča stoletja, — vseeno, ali na tem ali na onem kontinentu. Današnja ruska država je prva konkretna oblika nekoč utopične države z vsemi napakami in slabostmi, ki nujno potekajo iz tega, kar obstoja danes v resnici. Utopija in življenje se zrcalita druga v drugem kakor nebo in jezero. Utopijo je Marx izpremeni! v znanstveno formuliran gospodarsko-poli-tični sistem, kakor izpreminja kemik razne tvarine in s tem ustvarja nove možnosti. Tako se razvoj življenja suče med utopijami, ki izžarevajo iz človeškega uma kot najčudovitejša emanacija materije, in med realnim življenjem, ki obtstoji iz s - činiteljev. Katera današnja utopična zasnova bo neki izpolnjena v tisti neznani dobi, ko bo človeštvo pisalo leto Gospodovo 10.000 po Kristusu? Kdo more reči, da ta ali ona danes še fanfastična utopija ne bo takrat sama ob sebi umevna, suha realnost? Vsaka doba si domišlja, da je nalla absolutno veliavne resnice. Vsaka kultura je vzrasla v upanju, da bo postala last vsega človeštva KoIi'.:o kulturnih edinic je propadlo v dveh tisočletjih od Kristusovega rojsva — torej v primeroma kratki, čeravno intenzivno preživljeni dobi? Ohranile so se zgolj* tiste ideje, ki so imele dovolj kaljivosti za nove kulturne edinice, ki so mogle plavati z novimi s trn jami. Tudi danes se ponašamo s kulturo in vendar ... V razmeroma kratki dobi bo nastopilo 1. 2123. in že bodo ljudje gledali na svet z drugačnimi čustvi in z bogatejšim mišljenjem. Dve sto let! V tem času se izmenja nekoliko generacij in že to je dovolj, da se javne razmere izpre-' mene skoraj do temeljev. Ibsen pravi, da politične «resnice» ugasnejo v 30 letih. V naglo živeči dobi, kot je naša, je treba veliko manj, da se popolnoma izzive in postarajo razni programL Včerajšnja vodilna ges!a so danes prazni anahro-nizmi. Od današnjega krika in vika bo ostalo to, kar ni bilo rojeno za trenutke, kar je presegalo obzorje dneva. Amiel vprašuje: Koliko nam prav- za prav ostane od 20, 30, 40 let preživ-ljenega življenja? Izračunajmo ure in pomislimo, da je vsaka od teh ur pomenila za nas neizmerno več kot pomeni sedaj, ko je v hladni minulosti. Bolesti sedanjosti in posameznikov so majhen val na površini široke reke časa in življenja. Izginejo. Čez dve leti gleda človek na samega sebe z drugimi očmi. Misli, ki so se dozdevale' v primernem trenutku skrajno važne in visoke, izgledajo že v dru-eem trenutku prazne, če le nistjpi kak nov moment, ki kakor vrtinec za-suče mišljenje v drugo smer. Življenje daje stvarem svojo svetlobo ali barvo, da privabi naše duše kakor cvetlica metulje. Vse se izpreminja in nad vsem zmaguje večni sodnik — Čas. Življenje ima svoje, nam neznane in za naš duh večno neizčrpne možnosti. Veliki duhovi so tisti, ki jih zaslutijo. V neskončni daljavi zagledajo njih obri-e in jih zabeležijo s sredstvi, ki so jim dana. Oni, ki so pisali indijske Vede, so posegali v tiste globine kot je posegal Schopenhauer. In vendar — ka ka razlika v izražanju misli! Tudi jezik se neprestano razvija, izpopolnjuje in razteza do svoje prirodne elastici-tete. Veliki duhovi slišijo odmeve daljne bodočnosti in jih podajajo v oblikah, ki so za njihovo dobo fantastične. Toda prave meje med utopijami in življenjem ni. Mi ne moremo reči, kje je konec življe-ja in kje je začetek človeške domišljije. Mi hočemo preliti življenje v školjke kakor otrok morje. Otrokovim školjkam se smejemo, sami pa delamo isto. B. Borko. „Na krvavih poljanah" «Ali ste bili na Tavčarjevem pogrebu? Ali ste bili pri otvoritvi kavarne «Emone»? Ali ste se že prijavili pri radikalcih? Ali ste videli smučarsko tekmo? Ali ste slišali Polakico? Feš, kaj?» Kakor da ni bilo vojne. Kakor da r.ismo s krvjo svojih najboljših pogno-jili domače in tuje zemlje in rosili svoj znoj in svoje solze naaie. od VTadivosto- ka do bregov Moselle, od mrzle Drine dc vročega peska pri Bizerti. v Karpatih, v Ukrajini, Polesju, Dobrudži. Albaniji, na Solunu, v Asinari, na Piavi, na mrzlih alpskih vrhovih, na Gabrijelu, tem pekle vsega pekla ... Kakor da nismo doživeli poloma Avstrije, rojstva Jugoslavije, združenja Jugoslovanov, največjega dogodka v svoji zgodovini! Kakor da se nas drži še staro prekletstvo: «Plazil se boš po trebuha Ir žrl prah.» Samo poglejmo to svoje življenje, poglejmo, kaj delamo in mislimo in govorimo mi vsi vBak dan, — in se vprašajmo, ali zaslužimo kaj boljšega? Svojo literaturo poglejmo, — saj je ona navadno merilo kulture, — in jih vprašajmo, vse te svoje žalostne llterate — kaj naj jih vprašamo, ko pa nimajc ušes, da bi slišali! Preslišali so Se vse drugačna vprašanja in krike ia so molčali! Nimamo niti svoje epopeje niti ana baze, nimamo narodrie pesmi ne umetne, nimamo himne, ne memoarov. Edini, k. bi mogli pisati memoare o svojem dele in svojih nadah. so še vedno sredi najbolj napornega dela. še vedno se žrtvujejo in še vedno dobivajo v zahvalo nizka sumničenja, malenkostno brbljanje fc zavist. Oni drugi, ki so korakali ujeti v Tomsk in Tobolsk in čito, oni, ki sc bili v Dobrudži in na KajmakČaianu, oni. ki so ginili na Fajtjem hribu, pri sv. Mi-belu, na Podgori, Sabotinu in Gabrijele, gnili v Asinari in v Sassari, — vsi ti molče. — molče skoraj tako, kakor oni tovariši, ki so ostali v vseh teh in še tako mnogih drugih krajih strašne imena. 5»rv t» T«stl, pot«» a« preošn^ «rtrgKT rragofleven«» afrforp «SrTSfiBtJ» p» (pjtireafTa p» gvrouT Se par ttarnej. Mi se vsekakor če povrnemo k temu nas vsako leto vsaj eno tretjino, sploh Parižani so ji ob prihodu vse odpustili. vprašanju in začnemo odločno borbo proti vgakemu brezvestnemu gledališkemu upravniku, a na korist jugoslovenskih dramatikov ter na naše tako prejo ane dramske književnosti. Tako piše «Savrememk» (bT. 3.) v Zi-ifreba, ki sta mu urednika Milan Begovič in A. R Simič. Zagrebški najodličnejši mesečnik Društva hrvatskih književnikov ni povedal nič novega. 2e pred desetimi leti je Slovenska Matica v Ljubljani sklicala anketo, ki se je bavila z vprašanjem, kako bi se literarne in sploh umetniške vezi med Jugoslovani dejanski okrepile in kako bi postala slovenska, hrvatska in srbska umetniška produkcija resnično last vseh Jugoslovanov. Referati so izšli v knjigi Tain je tudi poročilo glede ožjih stikov jugoslovenskih gledališč ter glede obsežnejšega uporabljanja domačih dram in oper na jugoslovenskih odrih. Vsi predlogi pa «o ostali pium desiderium. Kar piše «Savremenik», podpisujemo ■s obema rokama. Med gledališkimi upravniki vobče je premalo ljubezni za domačo, a še dosti manj za jugosloven-sko ali celo za slovansko dramo in opero. Med dramaturgi so klikarji in enostranski orijentiranoi; tudi nekaj ne-vednežev je med njimi, ki poznajo pač francosko, nemško, tudi angleško dramsko in operno literaturo, a niti ne domače, kaj še jugoslovansko in slovansko. V bistvu resnični očitek «Savremeni-ka» pa velja v prvi vrsti Beogradu, kjer se ni menda še nikdar nikoli uprizorila niti ena slovenska moderna drama, ali opera. Beograd kot glavno državno mesto in prestolica Jugoslavije tekom peterih let naše svobode še ni našel slovenskega dramskega avtorja za svoja dva odra, dočim igra najboljši in najslabši tuji dramski in operni repertoar. Priznati pa treba, da goji domačo dramo — od najstarejše, čisto diletantske. do najnovejše — s prav vzorno vestnostjo. znova in znova. Nikjer v Jugoslaviji ne ljubi publika tako vneto in navdušeno domače drame nego v Beogradu, Skoplju, Novem Sadu in po srbskih mestih vobče. Najbolj zastarele, «sto uprav naivne srbske drame, ljudske igre in burke uživajo Srbi radi vedno in vedno, in zato jih uprizarjajo gledališča zmerom z uspehom. Zagreb in Osijek gojita dokaj intenzivno hrvatsko in srbsko dramo poleg m je, ki je seveda v večini, za slovensko dramsko produkcijo pa se zanimata prav malo. Razen Cankarjevih «Hlapcev» in Kraigherjeve «Školjke* Zagreb že leta in leta ni uprizoril slovenskega dramskega dela. Pač pa je zagrebško gledališče uprizarjalo V. Parmove opere ;n operete, izvzemši opero «Zlatorog». Najmanj zasluži «Savremenikov» oči-fek Ljubljana. Od nekdaj smo tu gojili hrvatski repertoar. Zajčeve, Vilharjeve, Albini jeve, Mandičeve i. dr. opere in r>perete so bile dolga leta stalno na našem repertoarju. Igrali smo Vojnovičeve, fucičeve, Begovideve i. dr. drame že pred prevratom. Jugoslovenskih dramskih del je bilo pri nas predlani 7, lani 8 in letos že 7. Vrh tega so igrali nekaj ruskih in čeških. Manj se je gojila poljska drama. Da navedemo posebej vsaj nekatera hrvatska in srbska dramska dela! Leta 1919. smo igrali «Svet» in Smrt majke Jugovičev»; 1920. «Hasa-uaginico» in «Golgoto»; 1. 1921. «Kneza .Semberijskega» in «Navaden človek», ,-Jugano, vilo najmlajšo» in «Požar strasti»; 1. 1922. «Gozd», «Ploho» in «Požar -trasti». Vse te igre so se kajpada ponavljale in se ponove. Letos pride znova na. repertoar «Hasanaganica» itd. Tudi Maribor goii jugoslovenski repertoar in igra hrvatske in srbske igre celo v originalu! slovanski avtorji pa skoraj polovico repertoarja. Res je: malo je doslej vsega skupaj, a Ljubljana stori za jugoslovensko dramatiko vendarle že dosti več liego Zagreb in Beog.ad zaeno. Vzlic tema pritrjujemo «Savremeniku»: gledališča so za to tu, da goje kolikor največ mogoče domačo, jugoslovensko in slovansko dramo in opero! Kažipota pa naj nam bosta Beograd in Zagreb! f Sara Bernhardt Dre 26. t m. ob 8. zvečer je umrla v- Parizu velika igralka Sara Bernhardt. Bolna je bila le par dni, pa ne nevarno. Nenadoma pa se ji je stanje na dan smrti zjutraj poslabšalo. Po-[>olclne se je dala prevideti. zvečer pa je do zadnjega trenutka ohranila zavest. Vso prejšnjo noč sta cula pri njej zdravnika Prévost in Marot, ki sta zjutraj ob 8. oflšla domov. Ob 11. so ju zopet nujno pozvali k bolnici; tedaj pa sta izjavila, da so njene ure štete. Vest o Sarini smrti se je v pol ure raznesla po vsem Parizu in je napravila silen vtis. V Théâtre Sarah Bern hardt, ki je bil last pokojnice. so *{*>-ročili vest o njeni smrti sredi prvega akta drame «Aiglon», v kateri je po-kojnica tako rada nastopala. Predstava se je takoi končala. Po vseh drugih gledališčih so se predstave po prvem aktu prekinile v znak žalosti. Rojena je bila 22. oktobra 1843. v Havre kot nezakonska hči neke učiteljice klavirja in petja. Njen oče je bil državni uradnik, ki je pustil hčer. ki je bila po materi židovka, katoliško vzgojiti v samostanu Grand Champs v Versailesu. Leta 1858. je absolvirala z odličnim usi>ehom pariški konserva-torij in takoj nato vstopila v Comédie Française, kjer je igrala prvo vlogo kot Ifigenija. Svoj prvi večji uspeh je dot-egla leta 1867. v Odéonu v vlogi Zanette v Cop-péejevi drami «Passant». Potem se je odlikovala v drami «Ruv Blas» od Hu-goja tako. da je skoraj mahoma postala popularna po vsej državi. Mod vojno 1870. ni igrala. Po vojni pa je vstopila zopet v Comédie française, kjer je dosegala take uspehe s svojo umetnostjo, da« je bilo že čez par mesecev vse na jasnem, da je Sara Bernhardt prva tragedka na svetu sploh. Zatemnila je slavo svojih slavnih prednic Marsove in Raohele. Sara je bila nemirnega duha in je hotela biti vse mogoče: slikarica. pisateljica. glasbenica, trudila se je tudi s kiparstvom in se je pridno vežbala v sabljanju. Nekaj mesecev je bila tudi novinarka. Rada je vzbujala pozornost občinstva in je bila vsa srečna, če so listi pisali o njej. Njena najhujša sovražnica igralka Marie Colombin, njena tekmica, jo je pamfletirala v knjižici «Sarah Barnum», kjer je razkrila vse njene grehe. Sara jo je pa tožila in zmagala, dočim so Marie zaprli. Drame, katere je napisala, so slabe, igrala se je le «Zlata starost», pa še ta samo — iz pietete do umetnice, ki ni bila pisateljica. Leta 1879. je bila povabljena v London, kjer je priredila več recitacijskih večerov in otvorila tudi — razstavo evojiii slik in kipov. Drugo leto je imela v Comédie veliko afero, ki je napravila vrišča. Ne me-nivši se za pogodbo z gledališčem, je odpotovala v Ameriko na turnejo, ki ji je prinesla svetoven sloves in ve Potem je ostala v Parizu in nastopala v ulogah Sardouievih junakinj. Sardou je več let pisal skoraj izključno samo zanjo. Okrog 1000. je kupila gledališče Champ du St. Martin in malo potem večje gedališče, ki nosi njeno ime, Najrajši je nastopala razen v klasičnih, Shakespearjevih in Sardoujevih komedijah v ' «Toski*. «Ernaniju», «Fe-dori»; nastopila pa je tudi v moških ulogah v «Hamletu», kjer je ustvarila znamenit tip glavnega junaka, dalje v Rostandovem «L'Aiglonu» in v Zamo-coizovem «Buffonu». SJeflte •naIxE> -r!te« so TiTe njena fibrineflSDe prfttTemê. aforavno Kri- realistična isrra. čista. jasna In blago-zvočna dikcija in nepozabno mehki organ. Tudi v Zagrebu je gostovala dvakrat, 1. 1899. in 1909. v treh francoskih dramah. Pred leti je ohromela na levj nogi. a še ni pustila odra. Bila je lepa, duhovita fantastično navdahnjena ženska. Denarja ji je vedno primanjkovalo, čeprav ji je umetnost nesla lepe milijone. Leta 1882. se je poročila s srednjo nadarjenim igralcem Damal<\ kateremu je prinesla v zakon s seboj svojeera nezakonskega sina Mavricija. Bila je velika igralka in — interesantna ženska. O ljudeh in priredi Mezopolamske izkopine Vest, da so našli 4000 let staro svetišče v haldcjskem mestu Ur, je vzbudila zopet veliko zanimanje za razvaline južno Evfrata med Bagdadom in Basro. Mesto Ur, znano iz sv. pisma kot bivališče Abrahama, jc bilo glavno mesto Su-rucrijcev, ki so popolnoma propadli. To je eno najstarejših mest Babilonije in s tem tudi vsega sveta. Mesto !e bilo na višku blagostanja okoli 3000 let pred Kri-stom, svetišče boga Nanarja, ki so ga sedaj izkopali, pa }e bilo zgrajeno 2400 let pred Kristom v Ur Engurju. ki Je živel več kakor tisoč let poprej kakor Tutan-khamen. Še za časa Nebukadnezarja (600 let pred Kristom) le bilo Ur jako cvetoče mesto; razrušili so ga Perziici pod kraljem Darijem in ga popolnoma izravnali z zemljo. Od takrat žive tamkaj le be-duini. Mezopotamija (Irak) je eno najstarejših človeških naselbin človeške kulture. Tu se dobe iz starodavne pradobe velikanske stavbe, vodovodne naprave, vrtovi in utrdbe. Opeko so uporabljali prej kakor v Egiptu. Skoro tritisoč let le bilo mesto Ur pozabljeno in ie imenovano le v starem testamentu. Pozneje so našli v razrušeni palači Asurbanipala in zasutih arhivih v Nipurju dokaze, da ie bilo v mestu Ur veliko svetišče. Britski muzej in ameriška univerza v Filadelfiji sta pričela zato med Bagdadom in Basro z izkopavanjem in sta zadela kmalu na zakopane razvaline velikega mesta. Povsod so razkriti sledovi sumeriiske kulture. Po razrušenju Ura so zmagovalci vsa zna-menitejša poslopja izravnali z zemljo in Jo pokrili z velikimi skalami. Kjer se nahajajo te skale, so našli raziskovalci cele arhive tablic z napisi o življenju in kulturi Sumerijcev. ki so sklepali že pogodbe o nakupih in prodajah in o oporokah pred šestimi pričami. Kakor ie slavni Schliemann pri svojih mikeneiskih iz-kopinah domneval, da Je našel Aga-memnonov grob, tako mislijo sedai navdušeni angleški raziskovalci, da so našli kamenite dokaze o Abrahamovem prebivanju v Uru in o prodaji njegovega imetja pred odhodom iz Ura. Iz dosedanjih najdenin Je mogoče sklepati, da so Sumerijci za časa Abrahama že skoro izumrli in da so zapiski starejšega izvora, kakor oni iz Nipurja. Našii so tanke listke zlata, ki so Jih polagali mrtvim na ustnice, dalje 90 cm visoko figuro iz zelenega kamna, kamnite sekire in različne druge predmete. knjigi piše Buctiaiian med drugim tudi svoje spomine o zadnjem ruskem carin Nikolaju II., in pravi: «Car, ki se je po odpovedi od prestola umaknil v svoj bivši glvani stan v Mogi-ljevu je dobil naslov kapetana in so ga nazivali kratkomalo: kapetan Romanov. Dne 20. marca 1917. so ga odvedli v Carsko Selo. kjer je bil zopet skupno s carico. Carica se prvotno nI mogla vživeti v to, da se jc car odpovedal prestolu, toda kmalu sc Je pomirila in nosila svojo usodo s polnim dostojanstvom in razumevanjem položaja. «Sedaj nisem nič drugega, kakor bolničarka,» je rekla. Ko se je pokazala nevarnost, da pride do spopada mod stražo, ki je čuvala palačo hi med vstaškimi četami, je šla s ton. telesni zdravnik rimskega eesar skega dvora, izdal obširno delo v Štirih zvezkih o kozmetiki, aioravno «a v srednjem veku izšli dve debeli knjigi o zdravniški in nezdravniški kozmetiki, vendar ne morejo biti ti kulturnozgodo vinski literarni proizvodi podlaga" nyv demi kozmetiki, ker ne vsebujejo vc'< ko znanstvenega materiala. Šele v novejšem času, ko se je medicinska veda z upeljavo dermatologije visoko dvigni la, je prišla tudi kozmetika do evojib pravic, tako da obstoja danes ie kot stroka zase. Veliko je pripomogla k temu tudi radioterapija in kemična industrija v svojem ogromnem razvoju. Po vseh časopisih lahko srečavamo kričeče reklame in oglase, v katerih priporoča ta ali ona tvrdka svoja olepševalna sredstva za rast las zoper rdečico obraza in aparate za negovanje po'-. | ti. Največ teh kozmetičnih sredstev se seveda razpečava brez zdravniške apro bacije in delimo jih lahko v tri skupine. Prvič so to izdelki, ki so na popolnoma racijonalni podlagi, ki niso dragi, a potrebujejo precej reklame, da najdejo svoje odjemalce. Drugič so izdelki, ki so sami na sebi neškodljivi, včasih celo koristni, pri katerih je pa njihova cena v razmerju t njihovo vrednostjo pretirana; gotovo zato, ker se plačuje obenem z izdelkom tudi reklama izdelovatelia, eksotična, luksurijozna zunanjost in etiketa (na njih čitamo: čar idealne lepote, večea pomlad itd.). Tretja skupina je skupina nevarnih izdelkov, ki preplavlja svetovni trg r svojimi zdravju škodljivimi sredstvi, * hčerko k oficirju m ga prosila, naj pre- kri5efio in TSakovrBtne 5udeže obetajo preči prelivanje krvi. Otroci so ii zbo- „ ____„.-"iL leli za oscpnicami in zlasti prestolonaslednik in velika kneginja Marija so kazali znake težke bolezni. Carica je zato neprestano bdela ob bolniških posteljah otrok. Za časa bivanja v Carskem Selu je car zelo skrbel za svojo r° Pa i že spet ne;k špetir za toto slovejnsko!» Kakor da jezdijo štirje apokaliptični ¡Tako je on registriral Jugoslavijo, jezdeci in jib vidiš na svoje oči in čutiš mrzli zadah, gnus, razkroj, gnilobo, kri, možgane, drob, smrad, plin, glad, mraz, blazno grozo . . . Kar ustvariš iz sebe, nezavedno, iz resnice, je umetnina, Ivan Matičič je šel, da postane zgodovinar planinskega polka in je postal več, namreč vesten slikar naše duševne bede. Hotel je opisati trpljenje vojaka prostaka, telefonista in je s kratkimi potezami, namenjenimi le ozadju drame, opisal psihološki razvoj od medlega Avstrijca v trdnega Jugoslovana. Od častnika-boga do Janeza-uporni-ka. kolik prepad! Toda ta prepad so polnila trupla, kri, beda, gorje, dokler se ni prepad napolnil in prelil. Da je vojna trajala manj časa, — ali bi bil Janez izpregledal! Ta portret duševne mizerije, r kateri nas je pustila «inteligenca», nas vse, in se rogala idealni mladini, ki je že pred vojno zaslutila istino. — ta portret naše duševne revščine je še bolj pretresujoč, ko zgovorna- in mrka slika vojaškega trpljenja ter nagli pogledi na trpljenje v zaledju. Življenje samo je največji umetnik. Matičič ga je povsem točno podal e sijajnim kontrastom, ko nam opiše smrt ujetega Ceha legionarja, ki sam izvrši ; ovedovanje ima pečat pristnosti. Tu ni nič izmišljenega, vse je doîivljeno, resnično. In se bas r tej svoi živponski bo nečastno dotaknil e. kr. avstrijski ra-belj. Mi pa smo se v Codrojpu upiianili in uprli le, ker nam je bilo preveč trpljenja in gladu, in ne, ker smo bili morda revolucionarji ix nreoričania. Uprli «Na krvavih poljanah» je ponovno trpljenje, trpljenje fronte in trpljenje ob analizi našega bitja. Tem bolj je nazorno in živo, ker je spis vzet iz polnega. Sedaj, po petih letih, pisatelj ni mogel več molčati. Napisal je, kar je doživel in kar živi ▼ njem tako močno, da ie vso n. pr. pohabljenje nog kitajskim otro- Kozmetika in njena sredstva Ni še dolgo tega, ko se je pričela ba-viti medicinska veda zopet s prastarim kultom, ki je ostal toliko stoletij pozabljen. s kozmetiko. Kult lepote, lahko bi rekli kult Iepotičenja si osvaja mno-golične oblike našega modernega življa. Bivati v okolici lepih stvari, pa naj si bo obleka ali stanovanje, ali pa služiti lepemu idealu, ki si ga je človek Izbral, to je znak današnjega časa. Zakaj bi ne govorili tu v pomlajeni obliki o prastarem hrepenenju, ki je tako človeško, o hrepenenju biti lep in zakaj bi bili vsi tako ponižni, da ne bi iskali sredstev, ki nas napravijo lepše, kakor nas je pa obdarila mati narava? Samo kratek pogled v kulturno zgodovino nas uči, da so bila kozmetična prizadevanja v širšem pomenu besede na vseh kulturnih stopnjah in v vseh časih ideal vsem ljudem, najbolj seveda pa ženskemu srcu. Ta različna nazir&nja človeške, v prvi vrsti ženske lepote pri različnih naro- Ceprav brez obeh nog še ena o ženskah! Na Dunaju so aretirali 471etnega trgovca Evg. Rodi-tija iz Kaira. Mož je brez nog. kajti obe sta mu odrezani. Toda imel jc deklet, kolikor je le hotel. Njegovi lTletna služkinja je priznala, da jo je onečastil. Da! ji je piti toliko likerja-da je bila končno nezavestna. Njena prijateljica je to obtožbo potrdila. Kako je to mogoče? Prijateljica je bila pri pijančevanju prisotna in je ves pri zor gledala, ne da bi prijateljico rešila. A tudi mati žrtve je zvedela za zločin; a trgovca ni ovadila, ker ji je da! razne darove. Mati .je hčer celo ¡iregovorila, naj le še ostane pri Rodi-tiju in služi dalje. Kmalu nato je dekle pripeljalo še svojo tretjo prijateljico. 161etno Magdaleno. In tudi to je Roditi upijanil In onečastil. Magdalena v nato privedla še svojo sestro učenk' meščanske Sole. in tudi to je razuzda-nec opojil in zlorabil. Tudi mati teh dveh deklic je zvedela vse. a Roditi jo je plačal, in mati je molčala. Končno sta sestrici privedli še tretjo sestro, llletno Anico. Roditi je imel vsak teden druge ženske. Za denar jc dobi! vse. Naposled je postala pozorna policija ter ie aretirala obe materi in zločinca. Ker pa je brez nog, so ga poslali zopet domov. Državno pravo-ništvo pa ga zdaj preganja. Otroke so izročili socialnemu skrbstvu. Strašna je moralna propaloet. kjer so matere tako brezvestne in deklice tako izgubljene. Vzroka pa sta beda in zanemarjenost. O rodbini Borgia Palača Barberini v Rimu, nekdania last papeža enakega imena, pripada sedaj španskemu poslaništvu. In ni mords slučaj, da se mudi v tej zgodovinski hiši slaven zgodovinar. Španski poslanik pri Kvirinalu, grof Villauruta, si je pridobi! v zadnjem času sloves priznanega zgodovinarja. Njegova specialiteta Je, ds izkuša dokazati vpliv, ki so ga imeli v srednjem veku na Italijo In na ves ostali dih. so si izmislila evropskemu okusu | «vet španski Jezik, španska kultura, špac-tako nerazumljive manipulacije kakor ; ski običaji m moda. V zadnjem času se bavi poslanik Vil- to bedo moral bruhniti iz sebe. elementarno. kakor jo je doživel in kakor ga še vedno preganja v sanjah vsa ta doba, j narodnostne in kulturnozgodovinske in-ki je obenem tako ogromna in obenem i teresantne posebnosti tako pritlikava ... i Moderna kozmetika nasprotno se se- i veda zadovoljuje s tem, da spravlja te-«Učiteljska tiskarna» je dodala spisu ; !esno zunanjost kolikor mogoče v sklad nekaj slik. Dobre so, same po sebi, ven- z normalnim človeškim tipom. Imamo dar v primeri z ogromno vizijo in ponav. j ortopedijo, s pomočjo katere lahko od-ljanjem vsega tega doživetja so pritli- , pravljamo napake normalne skeletne kave, blede, brez krvi so, kakor kine- ; rasti potom telovadbe ali operacije aii matografske. nepristne. Beda ni sposob- na drug mašinelni način; nadalje orto-na za fotografijo in reprodukcijo — bva- dontijo, s pomočjo katere izpreminiamo Ia bogu. abnormalne zobne položa« v estetično . bolj odgovarjajoče. Najbolj se pa seve-Ivan Matičič, tvojo knjigo bo marši- da ^^ kozmetika z napakaci v ustro- Icom ženskega spola, fantastično tetovi- i Iauruta posebno z znano rodbino Borgia. ran;e obraza in ostalega telesa in druge i ki je po njegovem naziranju popolnoma kateri nekdanjih borcev s solzami in v drgetu prečital dvakrat in trikrat in ris-kiral bo. da se mu bodo smejali mlečno-zobi pobje, ki so šolo «špricali» tačas, ko to okrog Gorice grmeli topovi Ta pa, ki je tvojo knjigo prečital in še enkrat ponovil, kar je pred leti doživel, bo morda vsaj za hipec pobožneje pogledal po naši »veti Jugoslaviji in jo morda prosil odpuščanja za »voje grehe, storjene proti njej, najsvetejši, takrat ln »Maj .. ; V. A. C. ju in zunanjosti poki, in to jo tudi glavna vsebina pojma kozmetike. Preprečiti izpremembe normalne polti s higijenski-mi ukrepi, estetsko odstraniti motnje, ki so nastale po bolezni ali pa izenačiti, prirojene telesne potvore, vse to je predmet te stroke. Medicina je seveda posvečala kozmetiki v čaalh, ko so jo čakale bolj nujne stvari, telo malo pozornosti Akoravno sta te v autični periodi med drugimi odlikovala dva velika medicinska avtorja, Hipokrate» in Galen. ki eta proučevala neupravičeno na tako slabem glasu. Cla-| ni rodbine Borgia so španskega izvora ' in so se imenovali poprej Bori a. Italija" so jih sovražili že prej, preden so iih spoznali, pač zato, ker so bili sploh vs-tujci osovraženi Odtod izvirajo tudi številne legende in slab glas. ki se Je razširil o rodbini Borgia. Ako se. pravi gro; Villauruta, ne ozira na tedanjo splošno in res čudovito pokvarjenost in na malo vrednost, ki io je imelo tedaj življenje neprijateliev, potem ne ostane dosti grehov. Papež Aleksander je b9 v duši vedno Spanec, česar mu Rim ni mogel nikdar oprostiti. S svojimi otroci in prijatelji ie vodno govoril samo španske. Cezar Borgia Je postal osovražen zato. ker je na papeškem dvoru uvedel borbo z biki. On sam je bil «spada» (tot-rero) in je samo na er.l predstavi ubil šest divjih bikov. Istotako ie tudi Lukre-cija Borgia naletela na mečno mržnjo Italiianov, ker Je udomačila v Italiji španski duh, propagirala špansko modo itd. Torel, morda vrag le ni bil tako črn, kakor &e zdi [ski dnevi v Beogradu (IV. glavna skupščina JSS, dne 25. marca 1923.) Jttgoslovensko Sokolstvo je doživelo preteklo soboto in nedeljo dva lepa dneva, na katerih se je pokazalo, da sokol-t!;a ideja raste in fce razširja po vsej naši domovini. Razveseljivo je to dejstvo zlasti v teh dneh, ko se na raznih političnih sestankih ugiblje in baranta, Jiako razbiti in uničiti v teku štirih let vsaj deloma konsolidirano stanje ujedi-njene države. Sokolska zborovanja v Beogradu so pričala, da vlada v sokoljih* v-rstah še trdno prepričanje, da je »nas in napredek jugoslovenskega naroda samo v edinstveni jugoslovenskl državi, zakaj vselej in povsod se je nanašalo in poudarjalo, da stoji sokolska organizacija na istih temeljih in principih, ki so bili iznešeni in ugotovljeni ob ustanovitvi sokolskega Saveza pred štirimi leti. t. j. edinstvo naroda. Sokolska zborovanja v Beogradu so imela interni značaj, vzlic temu so se ob tej priliki razvile .iavne manifestacije, ki so pokazale Sokolstvo kot organizacijo nosite-Ijico jugoslovenskega edinstva. V soboto zjutraj in deloma že v petek so dospeli delegati vseh sokolskih žup in starešinstvo Saveza v Beograd. Sokolska župa beogradska je vzorno ooskrbela za prenočišča in za zborovalne iokale, tako da se je vzpored zborovanj, četudi je bil obširen, izvršil v popolnem redu. Prva je bila seja Saveznega prednjaškega zbora, ki se je vršila ob pol v dvorani razredne loterije pod predsedstvom saveznega načelnika br. dr. Murnika. Zasto- sklene, da se natisne v obliki letaka in razdeli med članstvo. — Konferenca zavzame stališče glede udejstvovanja so-kolskih delavcev na političnem polju. Sprejme se načelo, da Sokolstvo ne more kratiti članstvu svobode v političnem delovanju. Proti članu, ki se pri političnem delovanju pregreši zoper sokolska načela, naj se disciplinarno postopa. — Starosta br. Paunkovid prečita pismo starega Sokola br. Tasa Popovida, ki se zaradi obolelosti ne more udeležiti skupščine. Pismo, ki navdušeno proslavlja sokol si; o misel, se objavi v «Sokol-skem Glasniku», tročlanska deputacija poseti obolelega Popovida in se mu zahvali za pismeni pozdrav. — Sklene se, da si smo vsaka župa izbrati svoje ime, ki naj bo v zvezi z znamenitimi zgodovinskimi dogodki ali slavnih mož. — Vabiti k udeležbi na velike sokolske slavnostl in pošiljati sokolske zastopnike k manifestacijam in velikim prireditvam sme samo Savezno starešin-panib je bilo 24 žup in vsi člani tehnič- i stvo. — Zleta bolgarskih Junakov v So-nega odbora. Br. načelnik je podal po- i se jugoslovensko Sokolstvo ne ude- premembami, ki jih predlaga starešinstvo Saveza. se sklene predlagati skupščini pravilnik, ki je bil priobčen v «So-kolskem Glasniku» v potrdilo. V Savezno starešinstvo se sklene predlagati iste člane kakor doslej, namesto izstopiv-šega br. Kostnapfla pa br. Slajpaha, za namestnika pa br. Poženela. — Glede prireditve večjega zleta v letu 1924. se sklene, prepustiti Saveznemu prednja-škemu zboru, da določi, ali naj se zlet priredi in kje naj se priredi. — Br. Gangl ^ prečita resolucijo, ki naj se predloži j ~0b' ¡ST 9. otvori skupščini. Resolucija je bila soglasno ^ ^^ ^ R^mar skupščino, kon-m t navdušenjem sprejeta, obenem se >ira -k]ep5nost in pozdravi navzoče. sMann >1»» e« nnlisna TT rthlll/l lOralT-l. 1T> ' . . . Pozdravi mesto Beograd, ki je gosto- Vežbe je «premija! lastni sokolski orkester. Akademija je napravila na navzoče najboljši vtis in Sokoisko društvo je doseglo z njo velik ugled in priznanje. Glavna skupščina J. S. S. se je vršila v nedeljo v dvorani narodne skupščine. Delegati žup so prišli v so-kolskih krojih, poleg teh pa se je nabralo toliko članstva v civilni obleki, da je bila dvorana preko dve tretjini zasedena. Vladalo je takoj izpočetka sve- ročilo o tehničnem stanju žup in poročal, da je doslej priredilo 6 žup svoje prednjaške tečaje, 18 žup pa jih namerava do letošnje jeseni še prirediti in imajo večinoma vse župe že predpriprave dovršene. Z ozirom na to se sklene, da se vprašajo župe, ali naj se obdrži v Ljubljani še posebni prednjački tečaj za župne predniake. — V izpraševaino komisijo za savezne prednjaške izpite se izvolijo bratje: Ambrožič, Poženel, Vidmar in dr. Jamar, za njih namestnike: Vojinovid, Šulce, Mergentaler in dr. Po-povič. — Savezni odborovi seji se priporoča, da sklene pripustiti nova društva v zvezo žup in Saveza le tedaj, ako se župa preko župnega tehničnega ¡ ¿¿¿¿"¿¡^ "¡0"bíie' "JTrimerne"to" prav odbora izjavi, da so dani predpogoji za dob izvedenc. Va* Ženskega naraščaja leži. — Obravnavajo se razni predlogi žup internega značaja, nakar br. starosta zaključi predkonferenco. Sokolska akademija. Sokoisko društvo Beograd je priredilo v čast delegatom v soboto zvečer sokoisko akademijo v starem gledališču «Ma-neži». Vzpored akademije je bil obširen in priznati moramo odkrito, da so bile izvajane vso vaje izvrstno, tako da kaj takega niti pričakovali nismo. Sokoisko društvo Beograd je dokazalo t tem nastopom, da je delavno in da izvrstno napreduje tako po številu vežbačev kakor tudi po izvedbi vaj. Vaje ženske in obstoj društva. — Za saveznega načelnika se izvoli br. dr. Murnik, za njegove namestnike pa bratje: Ambrožič, Vojinovid in Palčič. Namestniki se izrečejo, da se v Savezni T. O. pozo ve jo dosedanji člani — Na predlog zagrebške župe, da se uvede v Sokolstvo vojaško poveljevanje, se sklene i večino glasov, da izdela T. O. tehniško in jezikovno pravilna zajedniška povelja za redovno so spominjale skoraj na balet. Nekaj novega je pokazalo društvo z nastopom moškega naraščaja. Dečki so predstavljali, kako in kaj se dela v sokolski telovadnici. Izvzeroii nekaj težkih vaj na bradlji je bUa ta točka najlepša izmed vseh točk vzporeda. Prednjaški zbor je pokazal težke in dovršene vaje na bradlji, člani ruskega odseka so izvajali vaje „ _ i v mečevanju, članice so pokazale proste vaje, poleg teh pa naj se nauči članstvo ■ vaje iu -e 9 lenimi kepami pod tudi vojaških povelj. - Predlog beo-|;menoin «Devetka». Težke, v obliki'ra-i-rajske župe. da se imenuje sokolska | vstopa izvršene vaje so bile ;ieea poletarci. naras&j pa sokoliči, se ob6instvu tako ^ n; mirovalo. soglasno odkloni in se obdržii dosedanje | dokler n;50 elanir.e vji ponoviie. Tu(ii imenovanje. - Sklene se podaljšati rok aast £!anf)V dostavi potem z občudo-manj stanu... Toda zavedel sem se ; vanja vredno enostavnostjo, «dovo-ob onem pogledu, da doslej še nisem j lite, da vam služim še naprej in da žive! in da pričenjam svoje življenje ! postavim v vašo službo vse, kar šele sedaj... Razume! sem, da mi je j imam, svoje srcc, svojo osebo, svoj za življenje potrebno, da diham isti | meč, svoio dušo, samega sebe. še vedno v opasnosti Toda v pomoč mi je prišel gospod nadškof in sedaj kardinal Ivonski, kajti njegove prošnje pri kralju in pri bratu kardinalu so odstranile vso opasnost od mene.» Nekaj časa preneha. Morda se je? pojavlja v srcu celo nekakšno ob- zrak, katerega dihate vi... Vprašali i Onega dne, ko boste osvobojeni in j žalovanje... ste me, zato imam dolžnost, da od- j ko dosežete svoj čili, se bom odstra-; «Gospod Trencavel... govorim po pravici... Ničesar se nisem nadejal, verujte mi... toda prepričan sem bil in sem še sedaj, da vas nc zmore nobena sovražna zloba, dokler živim jaz... Onega dne, ko je baron de Saint-Priac bil dovolj predrzen, da vas je napadal na ulici, sem skočil.. Annais se zdrzne in ga pogleda. «Ali je to bilo takrat, ko se me je lotil Saint-Priac v ulici Sainte-Avovc?» ga vpraša. «Da, takrat. V bližini mojih vrat. Ali sem vam zbudil ob tem imenu neprijetne spomine na nesramneža? Oprostite mi!» «Nadaljujte!» pravi. Na tihem pa dostavi: «Tudi takrat je bil on. Sicer prijatelja ni!, molče... prisegam vam...» j sva...» pravi naenkrat, kakor da se Annais je bila ganjena nad iskre-1 je odločila. "Izbrišite iz svojega spo-nostjo tega glasu. Vkljub temu jo je j mina misel na najina prejšnja sreča-nekoliko žalila ali se jej je vsaj ne- j nja in ohranite si, kakor jaz, samo rodna zdela ta zaščita, zaščita nizko-! spomin na nocojšnji večer.. rodnega, brezimnega, četudi junaka,: Trencavel obstane, hudo zadet po nad njo, visokorodno hčerko kralja; hladnosti tega slovesa. Sedaj je vse Henrika IV., uiedinjevalca in dotlej! končano. Vse končano? Vse konča -najslavnejšega kralja Francije.. no! Vse? In kaj ostane? Šimera? «Gospod de Trencavel...» prične, j Senca? Bolna misel? Med Annais in Misel je bila gotovo delikatna. i njim je danes zjutraj, davi še bila Toda s kretnjo neizrekljive finosti jo j med njima realnost nekih sanj... Se-on prekine: j daj se odpira med njima strašen pre- «Gospa, bodite kraljevski do krajaj pad razlike med njim in ... kraljeve in blagovolite se spominjati, da se ' hčerjo... kličem samo Trencave! brez vsakrš- j «Zbogom, gospod Trencavel!* pra< nega plemiškega pridevka!» : vi še enkrat Annais. Annais pobledL Potem zavzdihne ! In mu ponudi roko, ... toda on n* pa, kdo naj bi bil sicer drugi, ko le j kakor v zadušeni jezi in zardi. Toda' seže v njo. on?!» ' skoraj istočasno premaga občudo- (Dalje prihodnjič.) Theodolite, tachvmetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantografe, civelačpe in trasirne ietve, merilne trakove, Iibele, logaritm. računala, šablone za pisma, trioglata, prismatična in druga precizna merila; risalna orodja, risalne stole, aparate za svetlotisk, svetlobne, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi 533 delavnic« za precizno mehaniko Ljubljana, Šelenburgova nlica štev. 4 (na dvorišču). Vsa v stroko spadajoča popravila se izvrše točno in solidno. j Vsem našim zavarovancem in prijateljem želimo vesele velikonočne praznike \ „L5 Union", francoska zavarovalna družba v Parizu j Glavno zastopstvo za Slovenijo: „Mexida", družba ss o. z. Ljubljana, Sv. Petra cesta S3. i oS9 xa d&mske kostume v največji izbiri pri A. a E. Sksbcrnč Ljabl|am, Mestii tri 10. Najstarejša siovenska !Li3iRiorsiann loan Brícelj, Dunajska cesta 16 se priporoča. Inriifei toEai. esos ravni. Parna pekarna Ivan Žužek v Skofji Loki želi vesele velikonočne praznike vsem svojim uglednim odjemalcem v Ljubljani in na deželi; obenem si dovoljuje sporočiti, da je sezlja za pristne loške preste z Veliko nočjo pri kra|u ter se z na lepšo zahvalo [ za dosedanja naročila priporoča za nadaljnjo naklonjenost, i __ Pravi „Goisef-leulji, cevni za smuči ter lovski levlji vseh vr»t se izdelujejo v znani solidni čevljarski delavnici 125 i« SftUJEH LJubljana, Torjašfcl trs (Brzg) I. Istotam «e izdelujejo tudi rte vrste drugih obnv&l, od najpreprostejše do najfinejše izdelave. Ceno solidno! PosfreSba fo£ns! Bremen - New York Direktna zveza s krasnimi ameriškimi vladnimi parallel. Nsprekos» Ijiv! po udobnosti, čistosti in po Izbornl oskrbi. Hitra In varne ladje. " 34 „George Washington" „America" „President Roosevelt" „President Harding" Zshtevsjta podrobna pojasnila In brodar. Ust št 285. TATES LINES Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Eeogr&d, Palata Beograjske Zadruge tmu uMsnmm istni tesarski mojster 139 Ljubljana, Linhartova ulica št. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. éMNKMEÜ 1 = NaJstareiSa Spediciiska tvrdka v Sloveniji . R. RANZINGERl Uutoliana ipiácijsia pissrsa Jesenice Podjetje *a prevažanje blag"1 južne železnice, Breovossl is tovora) nabiralni Moaet ia Avstrije in * Avstrijo. Zacarinjeuje. Podjetje ca prevažanje pohištva. Skladišče a posebnimi caprtimi kabinami a pohištvo. Enojar!: Baaslager. r - • Isterurban telefes «O. ^o Oglje in drva! „Carbonaria1*, d. z o. z. za eksport oglja En drv V Kočevju, kupi po najvišjih dnevnih cenah vsake množino lepega, suhega, dobro žganega, brezprašnega in brez-primesnega, z vilami nakladanega bukovega OgEja ter lepih suhih bukovih drv, sposobnih za eksport, CčpaniC bre2 okroglic. Ponudbe je poslati z navedbo množine razpoložljivega bi agí in cene franko vagon nakladalne postaje na naslov: „Družba Carbonaria, Kočevje". Plačilo takoj pri prejemu blaga, Riflektira se samo na lepo, brezhibno blago. Prvovrstni laceni tirne ž svetlorcmen in svetloriav, zajamčeno čist, 7 sodih in ročkah torpeaiinsko olje, D ©kalin in laneno olje nndimo po najnižjih dnevnih cenah 461 HEO¥ÄT & KOMP., LJUBLJANA Telefon intercrb. 30L Brzojavke: HROVATPORT. Največji dav&;i 29 katere plačate, Vam nastanejo, ako ce gledate na to, Icier nakupujete, iignbite ('ecar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Snttuer (Imetnik Henrl Katre) T Ljubljani it. 6. Ta Vam svetuje resuično dobre ure, špecijalne suamke »IKO« is lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilnu in eteuske ure, verižice, prstene, rapestoice, nhane, namizno orodja, krstna :n birtnska darila in vso drugo zlatnino in srelirnino. Pa t :di porsune predmete, kakor n. pr. škarje, oeže, britve, la^striine in brivska stroje, steklorezec, doze za tobak, svaicice in emodke, nažig&Oe in denarnice kupite dobro ia ceno pri tvrdki: H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani it 6, Zaloga klavirjev in piamnov najboljših torsrn BSssndorier, Crapira, Ehrbar, HSlsL Sebweigtoier, Original Sita^l Itd. Taii ni obroke, m JERICA HllBAD, roj. DOLENC, ¡SSSSSi iVAN ZAKOTNIK Telefon št 379 mestni tesarski mojster Telefon št 37S Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t. d. Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna žarra. » Tovarna furnirja.