Dolžnosti! i izvod
1 P. n. Licejska knjižnica
BMitni pflffis M
;~i dij' id*r~rc&iüib
tmm SiŠ Z tmsšmhtm se rac jjihrosiU tmä! im trna» ođ ii. do 12. u
J&ofcsflg! m m «cečafa. fSs&fSi»' fselkaaeadfe so ^oifeme
TeJefera kiimsrlsž® &.11X
gäiaWMBWffaWiff’ir'^
S-etiUli XV.
PredsDorazum.
Pogajanja, ki so se dva dni vršila med zastopniki radikalne stranke na eni in zastopniki SLS, HRSS in JMO na drugi strani so končana. Ko sta delegata radikalne stranke odpotovala v Beograd, sta dala tole izjavo:
Kar se tiče objave podrobnosti o poteku pogajanj je objava teh odgođena na izrecno željo radikalnih delegatov. Mogoče pa je povedati sledeče: Vprašanja, od katerih je odvisen končni sporazum, niso prišla to pot na razpravo, našla pa se je.podlaga za nadaljna pogajanja, na katerih bi se o teh vprašanjih lahko razpravljalo. Dosedanje razprave so bile le priprave za reševanje spornih točk. V tem smislu je bilo sklenjeno sledeče:
1.	Sporazum je za reševanje spornih vprašanj potreben in mogoč.
2.	Vse točke, ki se naj izvrše kot podlaga za pogajanje za končno veljavni sporazum, so ugotovljene.
3.	Za izvršitev teh ugotovljenih točk se smatra najugodnejša homogena radikalna vlada, ki je v tem slučaju lahko računala na odgovarjajoče držanje revizionističnih strank.
Ti predpogoji, katere naj izvrši nova homogena radikalna vlada, naj veljajo samo kot provizorij, začasa tega provizorija pa se morajo popraviti pogreški, ki jih je zagrešila prejšnja radikalno-demokratska vlada v upravnem, kulturnem in gospodarskem oziru.
Iz tega je razvidno, da je dosežen predsporazum in že to je pozdravila slovenska in hrvatska javnost z veseljem in zadoščenjem. Radikalci so kot zastopniki srbskega naroda, ki jih gotovo ni izvolil iz samega ogrevanja za centralizem, temveč zato, da bo enotno zastopstvo v nekakem narodnem plebescitu, so prevzeli nalogo, da likvidirajo dosedanje nevzdržno stanje. Obljubili in obvezali so se, da hočejo in to je že mnogo, zlasti še radi tega, ker so radikale zastopali pravi in odgovorni zastopniki in predstavniki, katerih stranka, če bi se hotela otresti danih obljub in obvez, ne bo mogla označiti za neodgovorne elemente, kakor se je že večkrat dogodilo, če so radikalci imeli razna pogajanja tako «pod roko«.
Obljube in obveze so tu in sedaj naj radikalna stranka kot glavna zastopnica srbskega življa gleda, da bodo ž njimi gotova. Slovenski in hrvatski narod sta poverila zastopstvo politike SLS in HRSS, katerih državni program zastopa federalistično ureditev države, srbski narod je pa samo za po-skušnjo tokrat oddaj po večini svoje glasove radikalni stranki, da vidi, v koliko se bo dalo potom nje in njene politike storiti v ureditev skupne države in v zadovoljstvo vseh njenih državljanov.
Radikalna stranka kot najjačja zastopnica Srbov je po svojih odgovornih zastopnikih sklenila predsporazum s Slovenci, Hrvati in muslimani in sedaj je na njej ležeče, da ga izvede ter privede tudi do popolnega sporazuma, ki je popolnoma dosežen m sklenjen med zastopniki Slovenije, Hrvatske in Bosne ter se bo tudi odločno in složno in nepremakljivo pokazal v vsakem slučaju: če bodo radikali nadaljevali obljubljeno pot do popolnega sporazuma ali pa, če bi hoteli poteptati in zatajiti dane obljube in obveze.
Kaj vse so radikalci obljubili glede likvidacije dosedanjega stanja, to nočejo dajati v javnost in razumljivo je, da radi tega tudi zastopniki slovensko-hrvatske in bosanske zveze ne bodo svojih namenov in ukrepov za slučaj, da radikalci ne izpolnijo svojih obljub, javno razobešali in razglašali.
Za tako taktiko in diskretnost v predsporazumni dobi govori več razlogov. Radikali so se obvezali, da popravijo krivice, ki so jih sami zagrešili V zvezi z demokrati in če se stranka, kakor je radikalna enkrat izreče, da bo popravljala, kar je poprej sama na slabem pomagala, potem je parlamentarno, pametno ter tudi uljudno in radi tega priporočljivo, naj se pusti, da se sama izkaže, kolikor in kakor more. Popravlja naj se vsak, kakor ve in zna, mi pa, ki nimamo kaj popravljati in ki vedno delamo v zvezi z narodom, ki nam je dal svoje zaupanje, bodemo že vedeli po dosedanjih smernicah, kaj je storiti v vsakem slučaju in to tudi tedaj, če bi radikalci požrli svojo besedo. Tako pravijo zastopniki Slovenije, Hrvatske in Bosne in tako pravi tudi narod.
V radikalnem klubu je neka struja proti sporazumu. Vodi jo baje minister pravde dr. Lazar Markovič. To bi bilo razumljivo, ker je ravno on v svojem delokrogu marsikaj doprinesel k nevzdržnim razmeram in se sedaj boji sklenjene poravnave.
Pa vsi, ki ovirajo že predsporazum, naj se zavedajo, kaj vse zamore proti njim to, kar je že gotovo in sporazumno med Slovenci in Hrvati kakor tudi med onimi Srbi, ki hočejo skupno državo pod pošteno ljudsko upravo brez vseh elementov, ki kujejo nove fraze in nove spletke v zaščito svojih sebičnih in oblastiželjnih namenov.
Predsporazum se lahko razbije po intrigantih, sporazum poštenih in po ljudski 'volji delujočih se pa ne bo in se nikdar ne bo mogel.
Politični položaj.
Komunike o konferenci za sporazum. Predsednik .poslanskega kluba in .tajnik glavnega odbora NRS gg.
Marko Gjurlčič in dr. Vojislav Janič sta se sestala najprej ha poldrugouren razgovor s predsednikom HRSS g. Stjepanom Radičem, pri katerem se je utrdilo, da taT ko Narodno-radikalna stranka, kakor Hrvatska , republikanska stranka smatrate za potrebno in možno, da se vsa medsebojna sporna vprašanja med Srbi in Hrvati rešijo po medsebojnem sporazumu. Nato sta imela oba odposlanca s predsedstvom HRSS, s četvorico odposlancev SLS in tremi odposlanci JMO dva daljša razgovora, v katerima je bilo konkretiziranih več točk, ki bi se imele izvršiti kot predpogoj za sporazum in ki jih more po naravi stvari same, ker se tičejo izpremembe režima v duhu ustavnosti in zakonitosti ter poprave uprave v duhu samouprave, izvršiti najlažje homogena vlada NRS. Po sporazumu v tej glavni praktični stvari je določeno tudi postopanje vseh zastopnikov o-menjenih strank pri otvoritvi skupščine dne 16. t. m. Sklenjeno je, da se razgovori nadaljujejo v svrho definitivnega, sporazuma.
Spisek novoizvoljenih poslancev. Državni odbor je dogotovil spisek novih poslancev. Ta spisek, kakor tudi ves materijal, ki so ga posiali volilni odbori, se bo dal verifikacijskemu odboru na razpolago. V ta spisek državnega odbora je vpisanih samo 308 poslancev, to pa vsled incidenta v raško-zvečanskem okrožju. V tem o-krožju namreč volitve niso dokončane vsled tatvine aktov v selu Vranovi na in glavni odbor tudi ni razglasil izida volitev za to okrožje. Na ta način bo o usodi štirih mandatov tega okrožja sklepa! verifikacijski odbor. Ta odbor bo moral predlagati skupščini, na kakšen način se naj naknadno izvršijo volitve v selu Vranovim. Od teh štirih mandatov pripadajo nesporno trije Džemije-lu, glede četrtega pa bo treba odločiti, da-li pripada Džemijetu ali pa radikalni'stranki. Radikali trdijo, da so v Vranovimi dobili večino, ravno tisto pa trdi tudi Džemijet. Od 308 poslancev, ki so vpisani v spisek državnega odbora, odpada na posamezne stranke sledeče število: n'a radikalno stranko 108, na Radičevo 70, na demokratsko 52, na SLS in bunjevačko 24, na skupino dr. Spahe 18, na Džemijet 9, na zemljoradnike 10, na Nemce 8, na socijaliste 2, na Drinkoviča 2, na Vešoviča (Črnagora) 2, na kmeti jce 1. na Rumune 1 in na srbsko stranko 1.
Brošura o radikalstem volilnem nasilju. V četrtek šo zborovali zemljoradniki v Sarajevu in prišli so na to zborovanje delegati iz pokrajine in pa novoizvoljeni poslanci, med njimi tudi Joca Jovanovič in pa iz ustaških bojev znani vojvoda Dule — poslanec Dimilrije-vič, ki je bil pri volilni agitaciji v Bosni pretepen od radikalov in demokratskih orjuncev. Najprej se je razpravljalo o razvoju stranke in o njenem delu, potem se je pa prešlo na to, da bo treba v trajen spomin zbrano in zabeleženo nasilje, ki se je sedaj izvajalo pri volitvah, obelodaniti. Ta točka dnevnega reda je zbudila naj večje zanimanje zborovalcev. Vsak je govoril o nasilju takozvanih «državotvornikov« iz lastnega okoliša nad delovnim ljudstvom. Sklenilo se je, da se vsa nasilja in vse zlorabe uradne oblasti opišejo v posebni brošuri, ki ho izdana na narod. Končno so sklenili, da se postavi spomenik Miču Bajiču, ki je bil ubit v volilni agitaciji: Neki kmet se je sam ponudil, da bo sam v svojem ro-gatiškem okraju blizu Višegradajcjer se je dogodil ta zločin, zgradil na lastne stroške prosvetni dom. ki bo nosil v večen spomin ime umorjene žrtve gospodskega terorja Bajiča.
V radikalni klub so vstopili vsi poslanci Džemije-ta, kakor tudi poslanca rumunske in srbske stranke. S temi ima klub 123 članov.
Orjuna in narodna skupščina, že včeraj so zvedeli v Beogradu, da pride danes iz Novega Sada gruča orju-našev, ki mislijo bb otvoritvi narodne skupščine iz galerije delati nemire, če se ne bi vse vršilo po njih volji, V zavrnitev orjunaškega kravala je vse pripravljeno.-
Po svetu.
Notranji spori na Ogrskem. V zbornici je poslanec Sakacs (stranka malih kmetov) protestiral proti vladni malomarnosti v izvrševanju določb detronizacijskega zakona o Habsburžanih. Grajal je širjenje legitimistič-ne propagande in povdarjal, da smatrajo nekateri celo vojvodo Otona za pravega madžarskega kralja. Ugovar jal je tudi dejstvu, da so se državni upravitelj in člani vlade udeležili zadušnice za pokojhim Karlom. Zagotavljal je končno inozemstvo, da more bili mirno, ker je madžarsko ljudstvo vseskozi nasprotno legitimizmu. Na seji vladne stranke se je moral grof Betllen umaknili pritisku desnih radikalcev in kmetskemu delu svoje stranke. Kmetski poslanci, ki so bili vsled zavlačevanja v ureditvi agrarnega vprašanja in popustljivosti gleđp legitimističnega gibanja že zelo razburjeni, so se udeležili polnoštevilno seje z namenom, da Bethlena pri zaupnici preglasujejo. Vsled teh dogodkov se je kriza zelo poostrila. V parlamentarnih krogih se z vso resnostjo računa na razpust narodne skupščine in razpis novih volitev, ker je vsak sporazum izključen.
Izgred v angleškem parlamentu. Povodom razprave o oskrbi bivših vojakov s civilnimi službami je prišlo
do burnih izgredov v angleški zbornici, ker so gospodski zastopniki hoteli na račun vojne oskrbeti samo svoje ljudi, delavce-vojne žrtve pa prepustili svoji usodi in ker so poslanci delavske stranke proti temu zelo o-gorčeno nastopili, da se je konečno udrihalo po mizah in da so padle tudi klofute. Spor je končal v prid gospode. Delavski «zastopnik« Macdonald« je svoje tovariše poslance Labour-party (delavske stranke) rotil, naj ne kršijo običajev angleškega parlamenta in naj se nikdar več tako daleč ne izpozabijo, da bi v zbornici celo peli pesem «rdeče zastave.« S tem je dosežen vsaj za čas zopet uspeh socijalpatrijotizma, ki so formalnostjo pobija odločnejše nastope delavskega razreda.
Dežela, kjer je meso zastonj. Vojska je kriva, da v nekaterih delih zemlje ima gotovih proizvodov v izobilju, dočim jih drugod primanjkuje. Med tem, ko v Rusiji stradajo milijoni, gnijejo v Ameriki ogromne količine žita. V Avstriji, Nemčiji in drugih deželah, ki šo trpele od vojske, si celo bogataši težko privoščijo meso, v Argentini ji pa ga imajo toliko, da ne vedo kam z njim in se meso dobi zastonj. Teleta na primer tam samo ubijajo, ker ne vedo, kam bi šli s takšno množino goved. V Buenos Aires stane en vol manj, kot pri nas — kokoš. Krave kupujejo samo v čredah po 50 do 100 glav skupaj. Takšna čreda stane 2500 do 3000 K. Ker je kupcev zelo malo in ker plačajo tako neznatne cene, pa farmerji živino kar pobijajo samo radi kože, meso pa vržejo proč, ker ga noče nihče kupiti.
Strah pred maščevanjem mumij. Po smrti lorda Carnarvona, ki je, kakor je znano, odkril grob egiptovskega faraona Tutan-hamena, se je raznesla med Egipčani praznoverna vest, da je Carnarvon umrl vsled maščevanja faraona ,Tutan-liamona, oziroma njegovega duha. Toda ne verujejo samo Egipčani v maščevanje mumije, temveč sedaj je nastala, kakor piše «Daily Express«, prava panika med ljubitelji in zbiralci egiptovskih starin po celem svetu. Posledica tega je, da dobiva londonski britanski muzej vsaki dan veliko število zavojev z mumijami in njihovimi deli ter različnimi kipi, ki potekajo iz faraonskih grobov. Zelo malo pošiljateljev je označilo svoje ime, večina zavojev je prispela anonimno, ker. so se pošiljatelji bali, da jim muzej zavoje vrne. Vzrok temu je strah pred maščevanjem, ki je baje zadelo že mnogo raziskovalcev, ki so umrli na dosedaj nepojasnjen način. Med temi pošiljkami so nekatere velike vrednosti. Na te vesti o magični moči egiptovskih starin odgovarja v nekem pariškem listu znani konservator egiptovskih starin v Louvru Bene-dette: «Vse le vesti so otročarija; jaz sem že ostarel med mumijami, pa še vendar živim. Lord Carnarvon je u-mrl vsled slučaja, ne pa radi maščevanja. Egiptološka znanost ni brez nevarnosti. Mnogi raziskovalci so se
I ponesrečiti, bodisi da so pri raziskovanju padli v nepoznate podzemeljske jame, bodisi da so izgubili zdravje vsled dolgega bivanja v grobnicah. A ni kdo ni prej pomislil, da bi pripisoval to osveti mrtvih. Sicer pa raziskovanje grobov in iskanje mumij ni nova stvar. V srednjem veku so bile mumije zelo dragocena stvar, ker so iz njih pripravljali razna zdravila in čarobne pijače.
Koliko knjig se tiska na svetu? Dosedaj so statistiki dostikrat poskušali napraviti pregled, koliko knjig je tiskanih od početka izuma tiskanja knjig pa do danes. Nekateri menijo, da jih bo približno 10 do 20 milijonov. Nedavno je neki angleški učenjak po dolgoletnem raziskovanju objavil sledečo statistiko: V XV. stoletju je tisakno 40.000 knjig, v XVI. 570.000, v XVII. 1,200.000 v XIX. 8,500:000 knjig. Vsega je do XX. stoletja natis-njeo 12,110.000 knjig, a v XX. doseda j že 4,000.000,
Smrt vsled dotika žarnice. V zadnjem času se je na Francoskem dogodilo več slučajev smrti vsled dotika navadne električne žarnice. Dolgo časa niso mogli pojasniti vzroka smrti, sedaj pa je dunajski učenjak Jel-linek dokazal, da je dotikanje žarnice nevarno le, če je žarnica ali roka mokra. Tako se je pred kratkim dogodil slučaj, da je služkinja, ki je ribala sobo, neprevidno pri jela z mokro roko za žarnico in se na mestu zgrudila mrtva. Ker se je pri nas tudi že po vaseh razširila električna razsvetljava, naj bodo ljudje previdni, da se ne zgodi nesreča.
Beležke.
•I
Angleži o naših in balkanskih notranjih razmerah.
j Največji in najresnejši angleški list «Times«; objavlja i članek, ki se peča z notranjim vrenjem, katero se opaža j v vseh balkanskih državah. Glede Jugoslavije podaja I člankar sliko, ki ločno odgovarja dejanskemu položa-! ju. Državo vlada, piše «Times«, z birokratskimi in bal-! kanskimi metodami neka vrsta oligarhije. Po zadnjih S volitvah se je brezdno med centralisti in federalisti, za katerimi stoje ljudske mase, le še bolj odprlo. Sploh se celo vprašanje konstituiranje te države nahaja v stadiju vrenja. List se bavi potem z notranjimi razmerami v'Bolgariji in Rum uniji* V Rumuniji je položaj popolnoma analogen našemu. Angleški list sodi, da mora jo zavezniki temu stanju posvečati tem večjo pozornost, čimbolj so danes v vseh vprašanjih evropske politike
med seboj needini. — Sploh so Angleži o naših razmerah točno in prav informirani, kar se o francoskem časopisju žal nikakor ne more reči. Francozi črpajo svoja poročila iz beograjskega presbiro-a, ki je za nič, ali se pa dajo informirati od raznih agentov, ki jih Beograd pošilja v svet. Angleži takim ljudem ne verjamejo ter se informirajo sami, često tudi na licu mesta.
Beograjski presbiro vedno bolj in dalje po svetu kaže svojo nesposobnost. Chicaški '«Hrvatski Glasnik« se pritožuje, da mora rezultate volitev v Jugoslaviji za stotisoče izseljencev zbirati od vseh koncev in krajev, samo od beograjskih poročevalnih uradov se ne da ničesar dobiti. V Jugoslaviji se menda pri vladi nihče ne briga za to, da bi preko oceana sporočil take zanimive stvari svojim rojakom, na katere se zmislijo menda samo še v zvezi z dolarji. Ob kraljevi ženitvi je pošiljal presbiro v Ameriko vesti o paradah z brzojavi po tisoč besed, kar je stalo najmanj 2000 dolarjev, sedaj, ko bi se volilni rezultati lahko razglasili z malimi stroški kakih 20 dolarjev, pa nočejo poslati brzojava.
Prava beseda ob pravem iasu.
Pod tem naslovom pozdravlja «Slovenski Narod« znano sokolsko poslanico, ter zavrača «Slovenčeve« očitke ter med drugim tudi pravi:
«Dokaze, da bilo pod vašo avtonomijo bolje, nam ostajate dolžni. Da ne bi bil tako velik riziko, bi vam izročili za nekaj časa avtonomijo. V najkrajšem času bi pokazali vspričo današnjih obče vladajočih razmer vso svojo onemoglost. Ne samo to, po našem trdnem prepričanju bi bilo tisočkrat slabše.
To je višek demokratske modrosti. Dokazov ni treba, da bo naša avtonomija boljša, kot pa njihova vlada, ki je dokazala, da je najbolj tiranska in nazadnjaška v Evropi. Seveda ker demokrate srbi lastna koža, njim gotovo ne bodo rožice cvetele, kadar se bo slovensko ljudstvo samo vladalo. In to bi bil res precej velik riziko za demokrate, samostojneže in njihovo gardo Sokole in orjunce, kadar bi slovensko ljudstvo počelo obračunavati ž,njimi. Proti ljudski volji ne bo pomagalo nobeno nasilje od strani polieajdemokratskih Sokolov in orjuncev, ki s svojimi nastopi izgubljajo celo ugled pri lastnih pristaših in katerih se vsak pošten človek sramuje.
Demokrati so pokazali svojo onemoglost s temi da si niso znali pomagati drugače, kot da so ustanovili Orjuno in si udinjali Sokola, da bi se z nasiljem vzdržali na površju. Toda Slovenci smo obračunali ž njimi pri volitvah, Orjuno in Sokole pa bomo tudi kmalu ugnali. Demokrati prerokujejo, da bomo vpričo sedaj vladajočih razmer pokazali onemoglost. Kdo pa je kriv, da smo sploh tako daleč prišli gospodarsko in politično^ da bi po «Narodovem« pisanju morali obupati in križem rok gledati, kako država propada? Ljudstvo to ve in baš radi tega je stavilo vse zaupanje v našo stranko, kot edino zmožno, da ga reši gospodarskega propada. Seveda bi bilo to po prepričanju demokratov tisočkrat slabše — za nje namreč — kajti potem bi bil konec vsem njihovim političnim avanturam; za njihove mogotce bi avtonomija seVeda pomenila propast in zlasti «Narod«, in njegovi tovariši «Jutro« in «Tabor« bi to občutili, kajti potem bi prenehale vladne podpore in bi morali lepo počasi zaspati. Slovenija bi si zopet gospodarsko opomogla, ker je ne bi izsesavala demokratsko-radikal-na klika.
«Narod« nam očita, da hočemo razbiti državo. — Takšna kleveta se mora le v demokratski glavi poroditi. Torej s tem, da se mi hočemo iznebiti nasilja enega plemena nad nami ter hočemo s tem narodom živeti v bratstvu in ker ne trpimo, da bi nas tlačili policuj-demokrati, s tem hočemo razbiti državo! Saj vendar demokrati niso še najbrž država, dasi si to sigurno do-mišljujejo in ako nje vržemo ob tla, bo država samo pridobila, ne pa izgubila. Če pa se ne bomo dali zatirati od Srbov in bomo skušali, da pridejo tudi naši možje na vodilna mesta pri nas in samo tujci, bomo pa tudi Srbom pripomogli, kjer bodo lahko te uradnike uporabili v Srbiji, kjer jih primanjkuje. Ne bomo pa trpeli, da bi ti uradniki prihajali k nam samo kot na «letovišče« — da si opomorejo namreč v žepnem oziru, ampak hočemo imeti svoje ljudi, katere bomo mi kontrolirali, kako delajo za državo in za nas, ne pa Beograd Ako smo se pa z Radičem zvezali, saj vendar to ni veleizdaja, ker se hočemo s Hrvati, katerih predstavnik je Radič, boriti za skupni cilj, namreč, da bomo gospodarji na lastnih tleh, ne pa da bi morali zopet hlapčevati, kot smo za časa Avstrije.
Ako demokrati mislijo, da se bo ta narodova za-hteva dala ubiti z Orjuno in Sokolom se presneto motijo. Kajti nasilje orjuncev bomo razbili, ako ne mirnim potem, pa s silo.	v ..
če smo že bili avstrijski tlačani, nočemo biti sužnji
clemokrato^ Sokolov^n ^june.^  ......... umrm - .
Dnevne novice.
Vsak pošten Slovenec se zgraža in obsoja razbojniško delo Orjune, zastrupljevanje naše mladine potom Sokola in lažnjivo, ter Slovencev nevredno pisavo: «Jutra«, «Naroda«, «Tabora« in «Domovine«. Pomnite pa, da je veliko naših somišljenikov krivo, da lahko širi svojo razbojniško kulturo Orjuna, da prirejajo Sokoli svoje izlete in da imajo policajdemokratje toliko časopisja, ker nalagajo svoj težko prisluženi denar v liberalne denarne zavode. Sedaj po zmagoslavno končanih volitvah je pač dolžnost vsakega našega volilca, da vendar enkrat spregleda in obrne hrbet liberalni posojilnici ali hranilnici, ki s kmetskim denarjem pod-
pira Orjuno, Sokola in policajdemokratsko časopisje. Našim zaupnikom in voditeljem po deželi polagamo na srce, naj na vso moč delajo na to, da izgine naš denar iz nam nasprotnih denarnih zavodov, da si naši ljudje ne bodo z lastnimi žulji spletali orjunskega in sokolskega biča. Trgovcem in gostilničarjem, ki imajo samo nasprotne časopise, naj vsak pošten Slovenec obrne hrbet. Ako so ti volili demokrate in samostojne in imajo denar samo za «Tabor«, «Narod« ali «Kmetijski list«, potem naj prodajajo svoje blago demokratom in pa samostojnim, ne pa našemu dobremu ljudstvu. Naša prva in glavna naloga bodi, da kakor smo nasprotnike polom samozavesti našega ljudstva vrgli ob tla politično, jim tudi z gospodarskim bojkotom za vse čase onemogočimo, da bi še enkrat prodajali slovensko samostojnost beograjskemu centralizmu.
Šentjanžki orjunec kot kulturni delavec. Na veliki ponedeljek je peljal šentjanžki razgrajač, zloglasni u-čitelj Jarc svoje šmarječke. Sokole v Zlatoliče v gostilno Šolar na ogled. Tam so malo potelovadili na pol slečeni, nato se malo pokrepčali pri rujni kapljici, da so si tako nabavili malo korajže za pohod skozi Št. Janž. Bilo jih .je vseh skupaj kakih 10 do 12 in nekaj prav majčkenih šolarčkov od zadaj. Spredaj je stopal Jarc in tokel s petami ob tla, kar je imel moči, da bi ga ja gotovo Štentjanžčani slišali in (videli, kako mogočen gospod je on. Jarc pač misli, da mi šentjanžčani kar trepetamo pred njegovimi par. Sokoli orjunaši in pred njim, kajti v gostilni Zel, kjer je bilo zbranih peščica ljudi, se je zvečer potem Jarc tolkel po prsih, rekoč: «Mi smo komandanti v naši državi, Št. Janž še bo čutil, kaj so orjunaši!« Seveda je bil Jarc malo okajen, toda v vinu je resnica, tako pravi pregovor. Toda učitelj Jarc, ki dela nemir in sovraštvo, kamor pride, si naj zapomni, da so v št. Janžu vroča tla in da se prav lahko zgodi, da bo še on občutil, kaj je Št. Janž. Mi Šentjanžčani smo tudi pri volitvah pokazali, da pri nas ni tal za sokolsko navdahnjene orjunske rokovnjače. Sicer pa ves nemir, vse sovraštvo (nered v šoli zlasti lani pod Jarčevim vodstvom) itd., vse to izvira od učitelja Jarca. Tožbe, trganje lepakov, šuntanje učiteljstva proti župniku, blatenje papežev pred ljudmi itd., take in enake stvari so privatno delo «prezaslužnega« učitelja Jarca. Kot dokaz naj služi dejstvo, da je neki učiteljici rekel pred meseci, da je «šuft«, če govori z g. župnikom. To je ona sama povedala. To je sramota in naravnost kulturen škandal za učitelja, ki celo svoje stanovske tovariše tako nesramno hujska in šunta. Da dela Jarc nemir in sovraštvo, ga opomnimo ob tej priliki tudi na sosednji Sv. Martin, kjer se je Jarc tožil celo z lastnimi pristaši. Kamor pride ta človek, povsod je kreg in prepir, kateremu sledijo tožbe. Da je tak človek, ki vedno nekaj išče, osovražen pri ljudstvu, je samoobsebi raz-umevno, med lem ko druge mirne učitelje ljudstvo spoštuje ,čisla in rado ima.
Beda javnih nameščencev in železničarjev. Celi 2 leti že bobnajo naši liberalci in radikali o zboljšanju gmotnega položaja teh brezpravnih in teptanih sužnjev. Naša vlada ima denar za naorožanje, za Wranglovce, za volitve, s kratkega za vse, samo za te najbednejše ne, ki so zvezani na tleh, da si ne smejo pomagati s štrajkom, kar je dovoljeno dandanes vsem drugim delavcem. Prejemki teh revežev so obmesečno tako minimalni, da ne bi zadostovali ob tej strašni draginji niti za uslužbenca samega, kamoli za celo družino. Družinske doklade so spretno slepilo za nepoučeno javnost in prosimo, da bi se to ne predbacivalo tem revežem, ki dobivajo na račun teh doklad pa toliko manjše plače. Predlagali bi merodajnim političnim oblastem, da dovolijo po gotove dneve v tednu ženam in otrokom teh revežev, da smejo zbirati po hišah staro obleko, živež, ali pa tudi majhne denarne pomoči, kakor se že dogaja v Zagrebu, kjer so večje tvrdke same sklenile zbirati za železniške uradnike, ki so vsled lakote oboleli v tolikem številu, da je ogrožen promet. Ker bode do tega prišlo tudi pri nas itak prej ali slej, prosimo p. n. vso jugoslovansko javnost, da njim priskoči v teh neznosnih razmerah radevolje na pomoč, ker to so vendar javni nameščenci, ki prosijo za pomoč, da zamorejo služiti državi in splošnosti in so torej vredni posebnih ob-zirov in spoštovanja.
Uganka ali varanje delavstva. Kako je to, da zahteva carina vse v zlati pariteti, namreč v zlatih dinarjih? Dohodki carinarnic se stekajo v dnžavno blagajno, iz katere plačuje država svoje uradnike in nameščence ter penzijoniste v papirju. Trgovec kupi in proda po zlati pariteti, z drugimi besedami povedano: Svetovne cene blagu, živežu in vsemu so kalkulirane na podlagi zlate paritete. To je potrebno zaradi trgovine in bi nihče ne imel kaj proti temu, toda plače nižjih uradnikov, nameščencev in delavcev se plačujejo s fiktivno valuto, to je: pripoznal bi naj papirnati dinar enakovreden zlatemu, ki ga še nismo videli in ga tudi nikoli ne bomo, dokler bodo razni stari in mladi Pašiči bankirji in barantači z vsem mogočim. Vzrok današnji draginji in rapidno rastoči revščini v vseh^ slojih, posebno pri nas, ki smo «premagani zmagovalci«, da služimo papir za naše delo, a plačujemo zlato za živež, obleko, stroje, kurjavo (sedaj že tudi stanovanja). Mogoče je to tista «evakuacija«, s katero nam grozi Pašič. Evakuirani pa smo že sedaj temeljito, in to od časa sem, ko smo plačali za dinar «samo« 4 krone in kadar bo dosegla avstrijska krona naš dinar, tedaj lahko računate tudi z amputacijo.
Kaj se pisatelju in kulturnemu delavcu lahko pripeti. Te dni se je še le po naklučjuzvedelo, da je v Mariboru že cel teden dni zaprt pisatelj Avgust Cesa-rec, markantna literarna osebnost mlade Hrvatske. Pisatelj Cesarec je zaprt, ker je komunist in ker je brez potnega lista prišel črez mejo, ko je hodil nekaj mese-
cev po svetu in bil tudi v Rusiji iz neugnanega zanimanja m vedoželjnosti literata. Do tod vse naravno in pravilno. Med komuniste se 'prištevajo tudi mnogi drugi pisatelji, med temi tudi več svetovnoslavnih in če Potuje kdo brez pasa ali drugače krši mostavo, naj občuti posledice in če je tudi pisatelj. Tudi drugod so uhajali pisatelji v svet in tudi drugod so že bili zaprti radi raznih prestopkov, a tako se gotovo'še nikjer m postopalo z znanim literatom kot pri nas, kjer se to-u vo umazanih aferašev tolerira. Pisatelja Cesarca in visokošolca Vujoviča so aretirali, gonili iz zapora v zapor, policijsko obsodili vsakega na tri mesece ter pre-preci i vsako zvezo s svetom onkraj zaklenjenih jet-ms a Ara . ce najhujšega lopova zapro, zvedo o tem znana, da mu lahko oskrbijo, kar zakon dopušča, pisatelj Cesarec, elan odbora hrvatskih književnikov, autor drame «Krema globokega grla«, ki je že sprejeta od zagrebškega Narodnega gledališča, itd. in od profesorjev Dunaja m Pariza čislani medicinec Vujovič pa sedita skoro teden in ne moreta dobiti od zunaj niti mila, da se očistita v zaporu nabrane nesnage. Drugod po sve tu za politične jetnike uveljavljenega merila «custodia honesta« pri nas ne poznajo, policajem ne moremo zameriti, če ne poznajo literature in literatov, a med višjimi organi bi se pa le lahko kdo našel, ki bi vsaj vprašal, kdo je sploh ta Cesarec ali bi pa zaprtemu pisatelju dopustil, da se v svojih potrebah obme do kakega poimenskega znanca iz dovolj naobraženih krogov. Ivo je carska Rusija Gorkija zapirala, so njegovi znanci in čitatelji vedno vedeli, kaj je ž njim, pri nas pa mora zaprtemu literatu slučaj priti na pomoč, da se zve njegova usoda. Aretiranca sta navedla v prvem hipu druga imena. Eden se je izdajal za nekega novinarja v Zagrebu in ko je bil ta zaslišan pri zagrebški policiji, so zagrebški novinarji zamogli razkriti Cesar-čevo usodo. Takoj se je ogiasila «Slobodna Tribuna«, potem «Obzor«, «Jutarnji list« in sedaj upamo, da se oglasi tudi društvo književnikov in pa razne revije, pri katerih Cesarec sodeluje.
Preganjanje Spahovcev v Bosni. Radikali so začeli po Bosni preganjati Spahovce in jih celo dejansko napadati. Oblasti so na delu in odvzemajo uglednim muslimanom nasilnim potom orožje, da se ti niti braniti ne bodo mogli. Ob času volitev je nosila v Visokem radikalna skrinjica ime «kraljeva«, a vse druge so bile protikraljeve.
Jugoslovani v Poruhrju. V zagrebškem delavskem listu «Borba« se oglaša jugoslovanski delavec iz Po-ruhrja ter svari svoje rojake, naj ne nasedejo Francozom, ki vabijo tuje delavce v zasedeno ozemlje. V Poruhrju je okrog 30.000 jugoslovanskih delavcev, po večini Slovencev, ki delajo v rudnikih, in pa v Kruppovih Stinnesovih in drugih velikih tovarnah. Položaj delavcev je bil že poprej beden, sedaj pod francosko okupa- . cijo je pa še mnogo slabše'. Francoska zagotovila o dobri oskrbi tujih delavcev so prazna. Okupacijska oblast med delavstvom ne pozna nobenih podanikov zavezniških držav. Če Nemci štrajkaj o, ji je seveda ljubo, da tujci delajo, da zlomi nemški odpor, bi rada imela tuje delavske čete na razpolago, ko pa ne bodo več potrebne, se ne bo hotela niti zmeniti za njih eksistenco.
Črnagora še vedno gladuje. Večji del črnogorskega prebivalstva je v zelo resni nevarnosti radi pomanjkanja prehrane. Zelo trpijo gorati planinski kraji krog Nik šiča in Kolašina, kjer je še sedaj sneg nad 3 mtere visok in je še sedaj prehod iz enega kraja v drugega nemogoč. Radi pomanjkanja hrane deca sploh ne more v šole in so te zaprte. V državnem proračunu je za javna dela v Črnigori predvidenih le 10 milijonov dinarjev in sicer samo radi tega, da dobijo revnejši sloji priliko, da si kaj z delom zaslužijo. Ravnokar omenjena svota pa je veliko premala, ako se hoče res priskočiti na pomoč gladnim in siromašnim Črnogorcem.
Radi zanikmosti od zgoraj. Po Banatu so zanemarile oblasti kanale in nasipe, voda sedaj udira na naj-rodovitnejša polja in jih pretvarja v močvirje. Ako se oblasti ne bodo tozadevno zganile in popravile kanale in nasipe, bo uničenih na tisoče oralov najboljše zemlje.
Beograjska občina dobiva od vlade sto in sto milijonov, Beograd pa le ne napreduje in je daleč za Zagrebom, ki iz vladnih fondov ničesar ne dobi. Beograjski občinski odbor se od vseh strani kritizira, odločno pa le nikdo ne- zna nastopiti proti panamskemu gospodarstvu. Sedaj se je začelo zbirati nekaj odličnih meščanov, ki hočejo kandidirati pri prihodnjih občinskih' volitvah Stojana Protiča za predsednika občine, socijalista Dragišo Lapčeviča pa za gospodarskega upravitelja.
III.	Ljubljanskemu vzorčnemu velesejmu, ki se bo vršil letos od 1. do 10. septembra, je ministrstvo trgo vine in industrije v Beogradu priznalo z naredbo št. 571 od 17. r. area t. 1. značaj čisto gospodarske razstave. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije, uprava za zašči’ industrijske svojine od dne 30. marca t. 1. Pr. št. 3L8 pa se priznava predmetom, izloženim na letošnjem velesejmu prvenstveno pravo v smislu § 160 zakona o zaščiti industrijske svojine in §§ 94 in 99 izvršilne naredbe o zaščiti industrijske svojine. ____
Iz Slov, Bistrice.
Preiskavo o bistriškem razbojniškem napadu je izročilo notranje ministrstvo mariborskemu policijskemu komisarijatu. Policija je že zaslišala vse pri napadu ranjene, ki so enoglasno izpovedali, da so iz strahu pred divjaškimi or junči pribežali v vezo hotela Neu-hold in tiščali vrata pred orjunci. Orjuncem se je vsled premoči posrečilo vdreti skozi vrata m eden je pognal
usodepolno granato med nedolžne žrtve. Ranjenci so tudi izpovedali, da bi spoznali napadalca, ako bi se jim ga predstavilo in je skoro gotovo iz vrst mariborske Orjune. G. višji policijski svetnik Kerševan preiskuje celo zadevo na licu atentata v Slov. Bistrici. Skoro gotovo se bo posrečilo izslediti prave krivce med mariborskimi orjunci in tako dokazati, kako peklensko zlob no so lagali o dogodku «Jutro«, «Tabor« in «Slovenski Narod« in to samo radi tega, da bi krivdo prelivanja bratske krvi zvalili na čisto nedolžne. Da se pa pri celi krvavi slovenjebistriški zadevi dr. Reismanu ne bo godilo dobro, pa je danes tudi dokazano dejstvo. Očetje in voditelji slovenske Orjune so si s slovenje bistriškim razbojništvom sami zadrgnili vrat.
še nekaj h krvavim dogodkom v Slov. Bistrici. — kažnjivo «Jutro« od dne 11. t. m. je prineslo pod naslovom «K dogodkom v Slov. Bistrici« sledeče laži: «Jutro« trdi, da je Ferd. Vernik, župan iz Kovače vasi, naščuval viničarja Henrika Justineka v Kovači vasi, da je nastopil proti Orjuni in bil osebno udeležen pri krvavih . dogodkih v veži hotela Neuhold. Ferd. Vernik je bil pred dogodki v Slov. Bistrici dalje časa odsoten od doma in se je mudil po trgovskem potovanju po Ribnici ter Breznem in oni večer, ko se je dogodil atentat Orjune, Justineka ni niti videl, še manj pa da bi bil govoril z njim. Nadalje laže «Jutro«, da je od orjun-ske granate težko ranjeni Anton Poplatnik, Vernikov kovač. Vernik izjavlja, da zgoraj omenjeni ni njegov kovač in da je minulo že več nego pol leta, odkar je Vernik z njim zadnjič govoril, ob priliki, ko je prišel Poplatnik k Verniku po delavsko knjižico. V tretje se je zlagal «Jutrov« dopisnik s trditvijo, da sta Vernik in okrajni glavar dr. Lajnšič v posebnem prijateljstvu. Vernik izjavlja, da ni imel z g. glavarjem nobenega zasebnega razgovora, ampak samo uradne kot župan. Ob koncu pa treba pribiti, da je viničar Justinek sedaj sam izpovedal pred več pričami, da mu je Alojz Pinter starejši, trgovec v Slov. Bistrici, obljubil 500 K nagrade, ako bi on o krvavi zadevi, ki se je doigrala v veži hotela Neuhold, molčal.
Ob severni meji.
Upravičene pritožbe iz Apač. Po volitvah, po katerih so dobili naši sodržavljani Nemci dosti korajže proti nam Slovencem in to s pretirano agitacijo gosp. Schauerja, so razmere deloma nevzdržne. To posebno, kar se tiče vodstev občinskih uradov. Resnica je, da je mnogo gereritov premalo izvežbanih v vodstvu občin, tega sicer niso krivi naši dobri ljudje, ampak oblasti in urad, kateri bi imeli in imajo dolžnost, podrejene ge-rente poučiti in njim pomagati. Ali ni mogoče tajniku okrajnega glavarstva, okrajnega odbora itd., v enem letu gerenfe tri- do štirikrat podučiti o njih dolžnostih in pravicah, kakor se je to prej prakticiralo v Avstriji.
G.	okrajni glavar ali tudi komisar bi se lahko v treh mesecih potrudili in gerente v tekočem poučili in jim obrazložili, kaj imajo za storiti in kako se pravilno in pravično vodijo občinski uradi, kako je postopati z ljudstvom itd. Vojaška oblast bi tudi lahko vsaj enkrat v letu poslala kakega podčastnika tukajšnje zastopnike občin poučit, kaj imajo za storiti. Ker so x-azmere res nevzdržne tako naprej, bi se morale razpisati občinske volitve, ali pa nekateri gerenti nadomestiti z drugimi, osobito prisedniki občinskega gerentskega sosveta z drugimi agilnejšimi in pametnejšimi zamenjati. Končno bi bilo iz financijelnega ozira pametno in koristno, ako bi se tri do štiri male občine, kakor so tukaj zjedi-nile v eno polit, občino ter bi se tako prihranilo dosti stroškov davkoplačevalcem. Prej so tudi orožniki poučevali občinske predstojnike ,česar pa danes žalibog ne slišimo, pač pa radi pišejo litanije, več strani papirja, ako gre za to, da bi se zamogel kateri gerent obsodili, ali vsaj njegovo delo kolikor mogoče počrniti, pišejo se stvari, katere orožništvo sploh nič ne brigajo, tako ali imajo ljudje enega ali drugega gerenta-Sloven-ca radi ali ne in ako je gerent storil svojo dolžnost, se izgovarja orožnik, gerent je kriv tega, akoravno je bilo zadnjemu predpisano, to ali ono storiti, od nadrejene oblasti. Tako se po nepdtrebnem hujska ljudstvo proti gerentom in to ne gre tako naprej, naj se razpišejo občinske volitve, ali naj se napravi drugače spet red.
G.	Schauer je obljubljal Nemcem dosti, kaj vse bo storil, še ne vemo. Svetovali pa mu bi, da naj ljudstva ne hujska po nepotrebnem. Naši mlinarji nas izkoriščajo, kolikor se le da, vse trguje, ker trgovina nese več kot pošteno delo. Zadnjič se je eden živinotržec izrazil, da 100 dinarjev lahko zapije vsaki dan in zraven še u-dobnO živi z obiteljo in si denar prihrani. Mali posestnik z večjo obiteljo pa še davka ne more plačati.
Raznovrstnosti od naše severne postojanke Apačke kotline. Na naslov okrajnega glavarstva v Ljutomeru in gradbene direkcije v Ljubljani! Kakor znano, je Apačka kotlina zelo obljudena in se nahaja v njej le malo gozdov, osobito malo lesa za kurjavo ter stavbe sploh. Takozvana konkurenčna posestva murske regulacije, kjer se je nahajalo nekaj drv, pa izkorišča že leta samo en gospod, v zadnjem času tudi že s pomagači (podrepniki). Upostošeni so deli državnih zemljišč, izkoristil jih je korupten in širokousten samostojni radikal in Nemec petolizec Anton Propst iz Drobtine. Ubogi sloji pa si ne morejo nabaviti potrebnih drv za kurjavo in so primorani deloma krasti posestnikom, dajo sodniji opravila ter se po nepotrebnem morajo dati obsoditi in kazen v luknjah odslužiti. Mnogo posestnikov je izgubilo zemljo ob reki Muri, morajo pa davek plačevati še od nje, akoravno jim je voda zemljo že davno odnesla proti Legradu. V poštev za nakup drv in stelje »a konkurenčnih posestvih bi prišli tedaj ubožnejši sloji, kakor tudi. posestniki, ki so dosti zemlje izgubili
ob Muri. Anton Propst, širokousten kot je, je pa še dobil nagrado in je bil imenovan na mesto zavednega in izvoljenega Slovenca kot načelnik krajnega šolskega sveta, zastopa gerenta in gospodari z nami s pomočjo oblasti, kakor hoče. Stavimo tedaj prošnjo na merodajna mesta, ako so ista voljna skrbeti za revne sloje, drva in steljo oddati potrebnim in ne nepotrebnim bahačem in prvovrstnim koruptnežem. Prosimo tudi, da se cela stvar nepristransko preišče in napravi red, da ne bo imelo ljudstvo povoda godrnjanja in upravičene nezaupnosti v naše oblasti. Propst bi se moral, ako bi se malo objektivno sodilo, odsloviti kot gerent krajnega šolskega sveta in kot namestnik gerenta občine Drobtin ci, ker tje ne spada in ne more imeti zaupanja na noben način.
Povolitveni glasovi od Sv. Ane v Slov. gor. Naši vrli Anovčani in sosedje, ki so volili na našem volišču, so se imenitno odrezali. Kar verjeti nismo mogli, da je od 569 oddanih glasov dobil dr. Korošec kar 508. Še bolj smo se začudili, da slabostojneži niso v vseh osmih občinah dobili več kot štiri glasove. Nemec Schauer je Rožengrutarje zmešal, da so mu dali svoje glasove, en par je bilo tudi Ščavničarjev, upamo, da še bodo pri drugih volitvah tudi ti zaslepljenci spregledali. Obetal jim je lepo, pa dajal jim bo slabo, oziroma nič. G. dr. Gorišek pa se je imenitno poslovil. Prinesel, oziroma pripeljal je seboj cele kupe letakov in lepakov za Kukovca, pa je propadel ž njimi vred, kakor je dolg in širok. Očividci pravijo, da ko je šel črez Kremberg, so leteli letaki za 1. skrinjico od njega, kakor iz kakšnega avtomata. Pa vse je bilo zaman. Naši ljudje so v ogrom ni večini ostali zvesti SLS. In prav je tako. Ostanimo tudi v bodoče tako edini in neustrašeni na strani naših voditeljev. G. Seyfriedu pa resno svetujemo, da si poplača preje svoje dolgove, ki mu že čez glavo silijo, potem se naj šele peča s protiklerikalno politiko, sicer je nevarno, da ga enega lepega dne dobi ščavniška občina v goste. Klerikalnega kruha liberalni trebuh ne bo prenesel. Mož, pamet v glavo, pa delo v roke, pa se še rešite! Liberalne backe pa lepo pri miru pustite, pa pošteno živite. Vsem zavednim volilcem anovskega volišča a kličemo: Bog Vas živi!
, Zanimivosti od Sv. Ane v Slov. gor. Do smrti se je pobil dhe 9. t. m. občeznani in spoštovani kmet na Ščavnici Anton Špindler pd. Kronar. Z nekim tovarišem sta pozno v noč pila, oba močno vinjena se spravita k počitku; omenjeni spravi pijanega sodruga v hlev, da tam svojo pijanost prespi, sam pa gre na hlev po odejo, da ga pokrije. Tu pa ga je nesreča dohitela. Ali mu je izpodrsnilo, ali kako drugače, padel je v škedenj tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in še drugače zado-bil močne poškodbe. Mrtvega so našli zjutraj, zvečer ni nikogar pustil, da bi mu svetil, temveč jim je kratko-malo zapovedal, iti spat. Domači trdijo, da še nikoli niso tako brezkrbno spali, kakor omenjeno, noč. Povedano bodi, da pokojni ni bil pijanec iz navade, vendar se ga je tu in tam hudo nalezel, kar ga je komaj črez 50 let starega spravilo pod grudo. Bil je zvest naš pristaš, odbornik pri občini ter krajnem šolskem svetu. Zapušča ženo ter 4 nedorasle otroke. Žalujočim domačim, bratu in sestri naše sožalje, rajnega pa priporočamo znancem in prijateljem v molitev. N. v m. p.
Naša severna meja je še vedno nespremenjena. — Pred volitvami se je slovenska javnost smejala, ko je čitala v «Taboru« dr. Kukovčev brzojav na kralja: Na ' severni meji zmagujeta Nemec in Radič, jaz odklanjam vsako odgovornost. Dr. Kukovec. Ali je kralj gospodu Kukovcu na to brzojavko kaj odgovoril, nam ni znano, pa menda že ne, ker sicer bi bil Kukovec gotovo objavil ta odgovor. Volitve so minule, Kukovec je razrešen sedaj po volitvah vsake najmanjše odgovornosti, a kljub temu, da so dobili Nemci svoj mandat, da je Radič zmagal, pa je severna meja še vedno taka, kakor je bila tedaj, ko si je domišljeval dr. Kukovec, da je on za njo odgovoren. Vsak Slovenec, ki je pri zdravi pameti, je mnenja: Hvala Bogu, da je že vendar enkrat čisto . skopnela dr. Kukovčeva odgovornost, s katero nam je samo škodoval in nas po svoji omejeni pameti prodajal beograjskim centralistom. G. dr. Kukovca je slovenski narod razrešil prav vsake odgovornosti in on lahko j sedaj mimo dremlje, pa tudi zasmrči, ker odgovornost za obstoj severne meje je zaupalo ljudstvo drugim. Dr. I Kukovcu povemo v tolažbo, da je sicer mnogo poklica-I nih, a le malo izvoljenih.
H gojenju in razpečavanju kumare, zgodnjega krompirja ter paradižnikov, kamor spada, je ljudstvo ! napodilo pri zadnjih volitvah pri obmejnih Slovencih j najbolj osovraženega bivšega poslanca Mermoljo. Za : nedeljo, ko so se naši novi poslanci zopet peljali v Beo-! grad in je glavna izdajica slovenske samostojnosti g. j Mermolja ostal doma, je priobčil ta Janez iz Vertojbe j v «Narodu« uvodnik pod naslovom «Vsi na branik dr-, žave.« Celi članek je čisto slabostojna rezanica, iz ka-! tere odseva jeza, ker so samostojni čisto propadli in j imajo v rokah moč Korošec. Radič in Spah o, ki so g. j Mermolju posebno v želodcu. Ob koncu članka poziva rajni poslanec Mermolja vse napredne organizacije, naj I se strnejo v eno močno bojno vrsto ter stopijo združene ! v nove volitve. Stvar poslancev, ki izidejo iz teh novih I volitev, pa bo, da si za voditelja tega novega, državo ; vzdržujočega, v resnici naroečnega pokreta poiščejo ju-I goslovanskega Mussolinija. G. Janez Mermolja, ki je že svoj -čas tako temeljito skrahiral na Goriškem, ki je bil j v naši jugoslovanski državi eden glavnih mešetarjev s slovensko samostojnostjo in je danes po ljudski volji že j zopet v političnem grobu, se zamišlja kot politično od-! žagana suha veja v ulogo jugoslovanskega Mussolinija. ! Mermolju in dr. Kukovcu so se po zadnjih volitvah či-i sto omehčali možgani in nikdo se ne bo čudil, ako bo začel hoditi g. Kukovec okrog v namišljeni ulogi jugo-
slovanskega Mussolinija in oba ta dva porušena politična stebra pa bosta enkrat doigrala svoji ulogi kje v — blaznici.
Smrt uglednega moža. Na Špičniku pri Svečini je ■ umrl dne 14. aprila g. Gašpar Gaube, posestnik in dolgoletni občinski odbornik. Rajni je bil prvi v občini, ki je sadil amerikansko trto ter daleč na okoli znan kot vzor vinogradnika in kletarja ter tudi bil večkrat odlikovan s častnimi diplomami. Rojen je bil dne 2. jan. 1859. Zbolel je meseca oktobra 1922 na srčni bolezni' Med boleznijo sem ga večkrat obiskal. V srce se mi je smilil pri pogledu, kakšne muke je moral zadnje tedne pretrpeti, ali po dolgem trpljenju se je preselil ta ugled-ni mož v boljšo življenje. Blag mu spomin!
j Iz Maribora.
Kako postopa poštno ministrstvo pri izgubi paketov napram uslužbencem? Meseca aprila leta 1922 je j predala tvrdka Pošinger na kolodvorski pošti v Mariboru pakete, kateri so vsebovali samokrese. Ti paketi so se zbirali v priklopnih vozovih, ki so se pošiljali brez spremljevalca preko Čakovca v Zagreb. Čez nekaj časa pride reklamacija, da manjkajo iz enega paketa, ki je bil naslovljen na B. Dimitrijeviča, Senta, 4 revolverji. Ta oplena, kakor nam poroča zagrebška pošta, se je tam ugotovila ter napravil tozadevni zapisnik. Ker pa ni bilo mogoče konštatirati, kdo jo je izvršil in ker so imeli zagrebški uslužbenci dobre zagovornike, se je cela zadeva obrnila na mariborske uslužbence. Tukajšnje osobje, ki je imelo s tem paketom opravka (to je devet uslužbencev), je obsodila poštna direkcija, oziroma ministrstvo, z naredbo št. 72729-22 od 8. XII. 1922, na povrnitev odškodnine in sicer eno devetino od zneska 392 din in 10 para, to je 43.56 din. vsakemu uslužbencu, ki je imel s tem paketom opravka. In to svoto so jim dne
1.	februarja pri blagajni odtegnili. Takšnega škandala pri izgubi kakšnega paketa, oziroma njih vsebine, napram uslužbencem še sploh ne pomnimo, pripomniti treba k temu dogodku, ako se krivica zgodi uslužbencem, ki so imeli opravka s tem paketom, tedaj naj se zgodi krivica vsemu kolodvorskemu poštnemu osobju ter plačajo vsi z uradništvom, kar bi znašalo povprečno 4 din. na osebo. Da je pa prišlo do tega, da so morali plačati samokrese samo oni, ki so imeli opravka s paketi, se imajo zahvaliti nekemu uradniku, ki je protestiral proti temu, katerega pa danes ne bodemo imenovali. Pripoznati pa bodo morale merodajne oblasti, da se kaj takega ni nikdar zgodilo v Mariboru in poštni uslužbenci v Mariboru so pošteni ljudje, pa ne kakor v Zagrebu, ki imajo vsaki dan pri pošti kake druge bog-ve odkod skupaj nagnane potepuhe. Da pri zagrebški pošti noben pošten človek ne ostane, je kriva plača, in morda še kakšne šikane, ali pa ker se je tamkaj že večkrat poročalo o tatvinah poštnih zavojev. To so najbrž tajni sklepi bivše demokratsko-radikalne vlade, ki je hotela neuradniškim kategorijam z vso silo še kožo sleči. — Še en slučaj! Pred par dnevi se je pri poštno-carinskem uradu zgubil utež enega grama, kar je tam lahko mogoče. Uslužbencu, ki je bil obsojen radi tega, se je odtegnilo samo 100 K. Tvrdki Pintar in Lenart se ima zahvaliti, da je dobil ta utež brezplačno in na ta način dobil spet izplačano globo.
Predsednik akcijskega odbora mariborske Orjune v službi policaja. Predsednik akcijskega odbora Orjune dr. Cacafura je pred dnevi kar na lastno pest aretiral nekega kolesarja, ki se je vozil po za kolesarje prepovedani poti in ga tiral s kolesom vred na policijski ko-misarijat. Pri policiji so mu pa povedali, da je že lepo, ako se skrbi za red' na cesti, a to službo vrši še do sedaj policija, ne pa akcijski odbor Orjune. Radi zlorabe oblasti je ovadil policijski komisarijat dr. Cacafuro drž. pravdništvu. Ko je prišel Cacafura minuli petek na po-• ličijo vprašat, kako je s kolesarjem in kolesom, so mu tamkaj povedali, da bo ulogo dr. Cacafure kot policaja nagradilo drž. pravdništvo.
Krščanska ženska zveza v Mariboru, naproša vsa društva in organizacije, ki se nameravajo v večjem številu ali z zastavo, udeležiti slovesnosti blagoslovitve nove zastave KŽZ, ki se vrši v nedeljo, dne 6. maja, da to blagovolijo čimpreje sporočiti odboru.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Dopisnikom, ki se oglašajo proti gledališki upravi, sporočamo, da se ne maramo vmešavati v spore gledališkega osobja.
Dognali smo, da so notice, ki so napadale dr. Če-merja, sodnika pri Sv. Lenartu, izhajale od slabo informirane strani, za katero pa ne stojijo pristaši SLS.
H,	G« )VELLS:
Zgodba o nevidnem človeku.
'44
Kriki so zbudili rr. ni hram, nagli koraki so odmevali po vseh hodnikih. Gospod Heelas sam je hitel zapirat vrata na verando in v tistem hipu se je pomolila Kem-pova glava preko vrtnega zidu. In koj nato je ves Kemp prelezel zid, skočil med špargeljnove nasade in stekel I proti hiši.
»Ne morete noter!« mu je klical Heelas in porival
I zapah. »Ne morete noter! Žal mi je — pa če je za vami, vam ne morem odpreti!«
Poln groze se je pojavil Kempov obraz pri oknu. Silovito je stresal za kljuko. Ko pa je spoznal, da je zaman njegov trud, je stekel krog ogla k stranskim vratom. Nato pred glavna vrata in od tam na cesfo, kjer je izginil- .	-
Še je gledal prestrašeni gospod Heelas za njim, ko « so nevidne noge priteptale črez špargeljnove nasade in • po trati —, In tedaj je prestrašeni gospod Heelas zbežal
' Slran 4.
STRAŽA
po stopnicah v prvo nadstropje in divji lov se je odtegnil njegovemu opazovanju —.
Kemp je ubral smer po cesti navzdol proti mestu. Se dosti naglo in vztrajno je tekel za človeka, ki ni vajen takih naglih kretenj. Njegov obraz je bil bled in ves moker od znoja, pa njegov razum je bil hladen in miren. V velikih skokih se je zaganjal i» kjerkoli, je bila cesta kamenita, kjerkoli se je bleščal košček zdrobljenega stekla tJa je stopil in pustil svojemu zasledovalcu, naj si išče pot preko teh težkoč, kakor sam ve in zna.
Prvikrat v življenju je iznašel Kemp, da je pot v mesto neznansko dolga, in nikdar ni verjel, da se tudi z najurnejšim tekom pride tako počasi naprej. — In ob straneh so ležale elegantne vile, udobne hišice, in se belile v jasnem solncu —- vse zaklenjene in zaprte. Saj je sam tako naročil! Pa vsekakor, za vsak slučaj bi že bili smeli pustiti odprto kako okence —!
Končno je vendarle prihajalo mesto bliže. Tamle se je začela cestna železnica. Pravkar se je pripeljal voz do vznožja hriba. In malo dalje, tam je bila policijska stražnica. — Ali so bili to koraki, to teptanje za hrbtom —'i Naprej!
Ljudje so ga začudeni gledali, par fantov je steklo za njim. V grlu ga je rezal zrak in srce mu je burno tolklo. — Cestna železnica je bila že čisto blizu, pri «Veselih kvartavcih« so hiteli zapirati vrata.
Onstran železnice so ležali kupi gramoza, desk in tramov. Kanal so delali. Za trenutek je mislil, da bi skočil v »cestno«, pa odločil se je za policijsko stražnico. Sedaj je stekel mimo »Veselih kvartavcev« in mestne ulice so ga obdale in človeška bitja so bila krog njega. Voznik »cestne« in njegov pomočnik sta vsa zavzeta zrla za njim. Na robu novega kanala so se prikazale glave delavcev —.
»Nevidni človek —!« jim je kriknil, pokazal nazaj po cesti in skočil črez jamo. Med njim in med zasledovalcem so bili sedaj delavci —.
Misel na stražnico je opustil, obrnil se je v stransko ulico, pomišljal za desetinko sekunde pri vratih slaščičarja, se obrnil v drugo ulico in stekel nazaj na glavno cesto.
Spet je bil ob tiru cestne železnice, za seboj je čul hrup in krik in ljudje sp leteli vkup.
Pogledal je.
Kakih 12 metrov za njim je dirjal velik, plečast delavec, klel v odlomkih in jezno vihtel lopato in trdo za njim je tekel sprevodnik «cestne« s stisnjenimi pestmi. Više gori so leteli še drugi in vpili in vihteli pesti. Spodaj globlje v mestu so begale sem ter tja ženske in otroci in iz trgovine je planil človek s palico v roki.

»Sklenjeno vrsto črez cesto!« je vpil nekdo.
Mahoma je Kemp razumel položaj. Ustavil se je in si brisal pot-s čela,
»Trdo za menoj je!« je vpil. »Sklenite vrsto črez —!«
Dobil je udarec s pestjo pod uho, da je odletel. Obrnil se je in udaril po praznem zraku. Nov sunek je dobil pod čeljust in je zletel na tla. Dvoje nevidnih kolen mu je pokleknilo na prsi in dvoje rok ga je zgrabilo za vrat. Ena je tiščala slabeje. Zgrabil je zapestje in stisnil. Nevidni napadalec je kriknil in tedaj je žvižgaje priletela osta delavčeva lopata in zamolklo udarila ob mehko stvar. Nekaj mokrega je kanilo Kempu na obraz, prsti okrog vratu so popustili. Sunil je kvišku in se oprostil nevidnih rok ter zagrabil za rame. V hipu je bil na vrhu.
»Dobil sem ga!« je vpil!«. »Držite ga! Pod menoj je! Za noge ga primite!«
Ljudje so planili na kup in tujec, ki je bil slučajno prišel mimo, bi bil mislil, da gleda pred seboj posebno strasten prizor iz nogometne borbe. — Nihče ni kričal, nihče ni govoril, le udarce je bilo čuti, topot nog in težko sopenje.
GUMBKE PETE im
GUMENE POTPLATE
ttncl« Ih trajnija s« kakor iisnan* 3 Najbolj*	proti wfcagS 9 «»ras® 9
Gre Herici za seme
prosena kaia, koruza in za krmo
najceneje pri
JOSIP ROSENBERG
Gruča je zavalovela. Nevidni človek je z vso silo rinil kvišku. Kemp je visel na njem kakor pes na divjačini in tucat rok se ga je oprijemalo kakor klešče. Sprevodnik »cestne« ga je prijel za vrat in pritisnil nazaj k tlom.
Spet se je podrla na tla gruča ljudi. Silovite sunke je deževalo na nevidnega.
in tedaj je zadonel divji krik: »Usmiljenje! Usmiljenje!« Zamrl je nagloma v zadušenem hropenju.
»Proč —! Pustite ga!« je zaklical Kemp. Krepke, mišičaste postave so se umaknile.
»Ranjen je, vam rečem! Pustite ga!«	'
Ljudje so se suvali v stran in krog žarečih radovednih obrazov je obdajal Kempa, ki je klečal par decimetrov, se je zdelo, v zraku in tiščal nevidne roke k tlom. Za njim je stražnik držal nevidne noge.
»Nikar ga ne spustite, je vpil plečasti delavec s krvavo lopato v roki. »Pota ji ti se hoče!«
»Nič se noče potajiti«, je dejal Kemp in se previdno dvignil. »Držal ga bom.«
Njegov obraz je bil opraskan in rdeč. Nerazločno je govoril, ustnice so mu krvavele.
Tipaje po zraku. »Usta se mu penijo«, je dejal, »in
Hlastno je vstal in pokleknil ob nevidnem telesu —.
Težki čevlji so ropotali po tlaku. Ljudje so prihajali. Vra aPri «Veselih kvartavcih« so se odprla. Nihče ni go-vo’1 ’ J5.1^mP je	kakor se je zdelo, po praznem zraku.
»Nie vec ne diše —. Srce ne bije več —. In tule — oh!«	J
Stara ženica, ki je stala za širokimi plečami delavčevimi, je zavpila:
»Poglejte!«
In vsi so pogledali in videli na tleh roko, prozorno kakor steklo. Kosti in žilice so bile že videti. —
m vedno jasneje strmečimi očmi.
»Halo!« je vzkliknil stražnik. »Tule pa se Dokazujejo nog-e 7-!«	1	1 J J
(Konec prihodnjič).
oifflsna uuca stav. 6, p. 2, i n, z.
obrestuje od 1. novembra 1922 navadne hranilne vloge, katere se zamore vsak čas dvigniti .
Vloge na trimesečno odpoved po 5%®/#« večje in stalnejše vloge po dogovoru od 6% do 6 y,»/,.
2—»
Šivilja
za perilo gre na dom Loška'
šivat.
1-2 I74
Učenec
se sprejme. Oton Trattner, slikar, pleskar in črkoslikar, Maribor, Krekova ulica 8.	181
Dr Alf 9 se enonadstropna lepa riUUQ hiša z vrtom v Mariboru. Naslov pri g. Kliček, go-srilna, Tržaška cesta, i—3 180
Inserirajte!
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL W0RSCHE, Maribor,	10
Perje za postelje!
Drn vi m se nova hiša z gostilno, rSUUa inventarjem, tri četrt orala zemljišča v Studencih pri Mariboru pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravništvu. 1—2 168
Dneoefira gostilne, hiše, riilCdlVOi trgovine, vile prodaja Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.	3 i77
jNishŠša se ie listnica z de-AiSjUtfilti narjem in železničarsko legitimacijo. Najditelja se prosi, da vrne vsaj legitimacijo z imeoom R. Standeker, v trgovini B. Lešnik, Gosposka ul. J.4.
412
Ivoz iaic
P. J. KLEFISCH-Piui
Ljutomerska cesta 4
kupuje vedno vsako množino jajc po najvišji dnevni ceni.
BRZOJAV: KLEPISCH, PTUJ.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretnžuo vest, da je po težkem in dolgem trpljenju preminul v soboto, dne 14. aprila 1923, ob pol 16. uri previden s svetimi zakramenti v starosti 64. let naš dobri in skrbni oče, gospod
Gašpar Gaube
posestnik in dolgoletni občinski odbornik
Pegreb nepozabnega rajnkega se vrši v pondeljek, dne 16. aprila, ob 9. uri iz hiše žalosti Špičnik št. 23 na pokopališče v Svečini.
Svete maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Svečini.
ŠPIČNIK, dne 15. aprila 1923.
Kalariea Gaube,
soproga.
Emanuel, Oton, Marica,
otroci.
MARIBOR
1-3 173
S i. aprilom preselim svoio sedlarsko, Jermersko in torbarsko delavnico iz dosedanjih prostorov na Koroški eesti na Slomiko* trs 6 (naioroti stalne «efktei.
Zahvaljujem se za dosedanje zaupanje, ter se priporočam za nadalje	_ i#Bkt|A|
Tisk tiskarne sv. Obrila v Mariboru
Izdaja konzorcij «Straže«.