ISSN 0350-5561
9 íru^^u ^JuuiH
tm NoMc tmúÉM
Pretežno jasno in topleje bo.
številka 22
četrtek, 14. junija 2001
220 SIT

10. obletnica osamosvojitve Slovenije
Osrednfa proslava v Velenfu
Območno zdniženje veteranov vojne m Slo« venijo« Območna organizacij» Zveze sloven* skth Castnikt)v in mestna oblina Velenje ba&i ob 10. obletnici osamosvojitve $I(»venije in ob dnevu državnosti pripravili osrednjo proslavo, ki bo v petek. 22. junija, s pricetkom ob nil zelenici med Pošto in reko Pako, ob \7.3{\ pa b( »do /aceli družabno srečanje.
Nanj so povabiliveierano vojno za Slovenijo, s;lcivenske častnike, člune polícijskc veteranske organi/acijc Sever, borcc NOV ter vse občanke in občane.
Prav lako v pclek od 10,00 do 18.(10 hoúo
pripravili tehnični zbor Slovenske vojske in policije s predstavitvijo obiwžilve in opreme, ki h) prvi tiiksen zbor v siim<islojni Sloveniji sploh.
Že dan prej tem, v četrtek, lx>do v veteranskem klubu v domu obriimbe ob 18.00 odprli riizsiavo dokumentarnega gradiva z naslovom -Leto 1991."
Svečanost na Golteh
v četrtek. 28. junija, ho na Cioltch svečanost ob iO-letniei prevzema prvega helikopterja Slovenske vojske. Slovesnost / odkrit jem spominske plošče bodo začeli oh 11.00.
"M nebesih še ni

Dolga, razprav polna predpocltniska seja MO Velenje
Nagrafenci znani, pripombe vzete na znanje
'lorkova seja sveta MO Velenje, zadnja pred dt)lgimi poletnimi pt'iitnicami, je bila vsebinsko izredno bogata in pestra. Veliko tem je bilo taksnih, da sov rřizprave potegnile številne tudi sieer najpogt)slejše govornike na velenjskih sejah. Zato kljub truilu svetniki dnevnega reda niso m^ïgli dt>konćali, saj je zajemal kar 22 (bt^lj kot ne) obsežnih točk, ki so zahtevale soglasje najvi,šjega občinskega organa odločanja. Samo prve štiri točke so jim vzele dobre štiri ure časa. Med drugim so svetniki potrdili tudi let(.>bnje občinske nagrajence, ki bi>du nagrade za svoje uspešnodelo v lokalni skupnosti prejeli jeseni, ob prazniku MO Velenje.
Razpravi pa se svetniki tudi pri obravnavi sklepa o podelitvi priznanj MO Velenje niso mo^i izogniti. EVedloge je obrazložila podžupa-nja Ana Roza Hribar, predsednica občinske komisije za priznanja. Za najvišje priznanje, grb MO Velenje, so bili predlagani: Glasbena ^ola Prana Koruna Knžeyskega, Era, d.d. (er Muzej Pním<»j»í»vniSt%'a SÍ<ívenije. Za plakete je komisija po končanem razpisu predlagala <)b-
m<»čno orçanizacyo Združer\ja$k)venskíh čast-nikf»v Velenje in dvu posameznika - y2-lelne-ga Eda Hudovemika, kije prava velenjska le* genda ter 77-letno Marijo Žorž. Za grb mestne občine sta bila predlagana se Franc Sever (pobudo je podala Rezka Lisjak v imenu Aktiva kmečkih žena Vinska (îora) ter Marija Legner (pobudo je p<idid Drugo Kolar). Komisija je menila, da sta bili obrsizložitvi prcskopi in slabo pripravljeni. Prav Sever je imel na predlog nagrajencev največ pripomb. Pa ne zaradi uzaijenosti. je poudarii. Zdelo se mu je. da naio'ade prevečkrat dobivřijo institucije in ne pc^samezniki. S tem si^ se strinjali tudi dru^ raz,-pravljalci, ki so predlagali tudi spremembo pravilnika o nagrajencih.
Po Severjevem predlogu síí o vsakem nagrajencu odločali posamično in jie v *'paketu*\ kol je bilo predlagano. Potrdili so vse predloge občinske komisije za priznanja.
Več o seji na.'^. strani.
Mbs
^^Ogoliufani bomo za milijardo iolarjev
9770350556014

n oisiovitEC e
V Šentvidu so te dni urejali ceste, zdaj pa se bodo veselili
Obujanje starih običajev
Šentvid Je najvišje le/eča krajevna skiipncKst občine Šoštanj, /nHna ludi po tem, da šteje najmanj prehivake>; komaj kakšnih ivtiride^iet. Znajo pa držati skupaj. Koje treba, popnmejo delo« i^najo pn se tudi poveseliti. Jutri (petek) l>odo gostili ptKlokni^irja Pranca l'estotnika s Podoknico Nedeljskega. Z njegovo pomočjo IhhIo ol)udili nekate> re .stare običaje, ki tonejo v pozal)o, živijo pa Še v spomi* nu starejših.
Modsc so povabili ludi druge, da nc bodo pri pripravi programa .sami. "Mi smo majhni, ni nas veliko, zaio belimo pri-(cgniti tudi druge, predvsem tiste i/ okoliških krajev, i? Razborja, Javorja, Belih Vod ia Zavodenj," pravi predsednik KS Milan Kreiič.
Sicer pa v Šenividu v teh dneh hodijo naokoli z zavihanimi rokavi. Prejšnji leden so zaČcH posodabljanje in preurejanje krajevnih cest. Ker imajo asíalia komaj za vzorec, jih na pomlad vedno čaka ohiliea dela, da ecsie posianejo prcvo/ne. "Ugotavljamo, da so Iclas, zaradi zime in pomla-daaskili nalivovvv precej slalwm stanju." Vt'>dovod, listi pro li Uršlji gori, je pod streho. Voda iz njega je stekla brez posebnih otvoritev. "Ta Čas pa se ukvarjamo ludi z vsem po-irchnim za ureditev doma krajanov. Pridobivamo dokumentacijo» skupaj z odgovornimi z Industrije usnja Vrhnika, da pridobimo zemljišče. Računamo, da bi na jesen že lahko Slekla dela, da bomo dom usposobih."
■	rn^P
Za mir in sožitje med narodi
Evropohod na savinjskih tleli
|^vrop<ihod Je simliolna akcija Evropske popotniške xve-ze 7, namenom zdru/.iti pohodnike po pešpoteh Evrope proti Strasl)ourgii in s tem spodbujati mir in sožitje med narodi. Sodeluje okoli 30drAav, med njimi tudi Slovenija.
Pohodniki so svojo pol po Sloveniji začeli 27. maja, ko so prišli v Hodošu z Madžarske, julri» v peiek, jih pričakujejo na Trojanah, kjer jih bodo "prevzeli" planinci PD Dobro-vljc - BraslovČe, slovenska tla pa bodo zapustili 21. junija v Radljah, ko bodo pol nadaljevali Avstrijci.
.lože Marovi, predsednik PD Dobrovlje -Braslovče je povedal, da bodo pohodniki na slovenskih ileh prehodili okoli 4()U km. "V savinj.skem meddru.štvcncm odborujih bomo pospremili na na^m delu poli, se pravi od Trojan, skozi Molnik, Čez Î'reto do Dobrovelj in Savinjskega gaja, preko Slemena na slovenjegraški konec, kjer jih bodo prevzeli KoroSci. Na poli.se udeleženci menjujejo, eni prihajajo, drugi odhajajo. Glavna skupina, ki je vesčas na poii pa šteje desel Članov. Na našem delu poli se jim bo pridružilo slo pohodnikov, loliko je zaenkrat prijav, najbrž pa jih bo še več."
In še zanimivost: pohodniki nosijo s seboj cvrofon, magnetofon v obliki popolne palice, na katerega v vsaki sodelujoči dr/avi posnamejo zvočni zapis kulturne aU naravne značilnosti svoje dežele.
Lahko se jim pridružite!
■	mkp
Nazarje
Za zlato harmoniko Ljubečne
Na/arsko turi.stično društvo in mo/irska območna i/p4)-stava javnega sklada /a kulturne dejavnosti ho.sta tudi letos izvedla glsisbeno in narodopisno prireditev liz roda v rod" in jo dopolnila z izbirnim tekmovanjem za leto.šnjo '^zJatu harmoniko Ljubečne."
Priredilevbo pred gradom Vrbovec v Nazarjah v soboto, 23. junija, ob 16.00, organizatorja pa pričakujeta mnogo nastopajočih, saj bo izbirno tekmovanje veljalo za celotno celjsko področje s Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino vred. Prijave bodo sprejemaU do 20. junija, vsi podatki pa so na voljo številkah 041-746-618 (Ivana) in 041-608-441 (Vanja).
Na "reviji vižarjcv" se bodo predslaviJi godci veierani in samouki, med prireditvijo bodo izbirali tudi "grajskega godca," pripravljajo pa ludi zelo zanimiv spremljevalni program.
■ JP
KRS - Kabelsko razdelilni sistem Velenje
Prestopili osnovni prag, kako najprej?
KONOVO, 7. junija - V ceb>. li uresničen poslovni načrt m leto 200(1 ki so iin pri premtvi omrežja celo pre.segli, dobiček v višini več kot 1,6 milgona to-laqev (tudi letos so ^a ra^p^^re-dili za re/erve), predvsem pa le-lo^i\je razvojne usmeritv e so bi* li i>čitno preskromni razlog m večjo udeležbo delničarjev oziroma njihovih piK^laščencev na skupščini družlw KRS Velenje v prostorih doma krajanov na Konovem.
Zgodba o neuspelem prvem sklicu skupščine se je ponovila ludi letos, na drugem (p;)! ure ka.sncje) pa prisotni ludi niso imeli niti ene pripombe na predlagane sklepe. Nekateri prisotni so ob čakanju nanj ugotavlja-
li, da bodo večje zanimanje del-ničaiji oziroma p<i(^)laščenci pokazali na seji skupščine prihodnje leto, ko bodo imenovali v organe družbe nove ljudi,
Slavko Korenič, direktor družbe, je pri pregledu opravljenega dela v minulih ^lih letih poudaril, da so uresničili v,se temeljne dlje, sprejele v poslwnih usmeritvah do lani. Med drugim je izposlavil legalizacijo prenosa radijskih in televizijskih prodamo v (ze me Ij.skih in satelitskih), obnovo in usposodobi-lev dveh treljin omrežja za večnamensko rabo, nanj je že priključenih 8U0 uporabnikov iniernela, 23-odstolno povečanje deleža prih<"»dkov, ki so ga ustvarili s trženjem sistema in
izvajanjem drugih storitev.
V odgovoru na vprašanje, kako naprej, je Korenič izhajal iz sprejetih dolgoročnih usmeritev družbe do lela 2íH)5, v katerih s^i predvideli lakšno ichno kKko raven dcUwanja sistema, ki bo omogočil kakovostno prenašanje čim večjega Števila programov po sistemu pbčijivc 'IV tudi v digitalni obliki, uporabo omrežja za cxstale namene, povečanje tržnega deleža od prodaje zmogljivosti ter vključitev v proces strateškega povezoviinja »Seveda .so la izhodišča pogojna, kajti spremembe zakomxiaje neposredno vplivajo na poslovanje.« Pri tem je opozoril na spremembe Zakona o lelekomuni-kacijah, ki je zaostril tehnične
pogoje delovanja in izgradnje ter na/xikon o javnih glasilih, la je uvedel 8 odstotni prispevek ixl prihodka operaterja, česar v finančnem načrtu niso predvideli, »Obesili« ga bodo na ramena naročnikov KRS-ja, ki bodo ob že načrtovani vi.^ji ceni v drugem polletju leta lako plačali za 14 od.slotkov višjo uporabnino. Ob koncu se je dotaknil ie delnic. Po njegiwih besedah je bil trg z njimi v zadnjem času zelo živahen, Siy je delnice do .seje skup.^ine dru?be prodalo že več kot 1670 delničarjev. Število slednjih seje s lem zmanjí^alo od 6249 na 4571 oziroma za 27 odstotkov v primerjavi sstanjem v začetku leta 20t)0.
mtp
S srečanja krvotfa/a/cev Šaleške doline
»Kri darujemo za to, da pomagamo sočloveku!«
RAVNE PRI ŠOŠTANJU 9. junija-V prijetnem okolju večnamenskega sportne|<a i^ri.šča v Ravnah pri Soj^tanju je 01)-nutčno združenje RK Velenje letos pripravilo 7. srečar\je krvi>-dajakev občin Velenje, ^»štanj in Šmartno ob Paki. Z njim zaznamuje 4. Junij « dan krvodajalcev; hkrati pa se na taksen način zahvali plemenitim ljudem za njihovo pripravljenost pomagati sočloveku pri ohninitvi zdrav-j» ali rešitvi življenja. Darovanje krvi je nepi'ecenljh'e vrednosti. Kljub razvoju znanosti in ik; pascbcj medicine osla-ja kri Se vedno nenadomestljivo zdravilo, /alo po mnenju nekaterih napovedane spremembe na lem področju niso povsem utemeljene. Predsednik Ob-milnega združenja RK Velenje .Jože Medved pravi, da bi morala biti država pri uvajanju spre-
memb preudarna. Izrazil je ludi prepričanje, da morebitna ukinitev proslega dne slevila krvoda-jalcevv Šaležki dolini bistveno ne bo okrnila. Po napovedili je med njimi le slabih 11 odstotkov lakih, ki se odz(^vejo klicu na pomoč samo zaradi prostega dne. In kaj so nam o tem inosrečan-ju povedali krvodajalci: .lože Jančič:« Do upokojitve sem bil rudar in li so znani kol ljudje, pripravljeni pomagati sr.^člo-veku v.sliski. Tudi hedaj, ko sem upokojenec, se odzovem vabilu za krvodajalsko akcijo. Do sedaj sem daroval kri 69-kfai in nikoli nisem ra/mii>ljal, da bi mi /a to kdo kaj dal. Krvodajalec bom dokler mi bo to dopuščalo zdravje. Kri lahko daruje čkwe-ku le človek in to bi tisti, ki (odločajo o spremembah, morali imeli pred očmi. Še vedno menim, da si krvodajalec za čkwe-
V Sloveniji Je krvodajalstvo prostovoljna, anonimna in neplačana dejavnost. Po podatkih RK Slovenije .sov svetu ol)* likovali nizlične organizacijske mcHlele preskrlie n krvjo, vsi pa zasledujejo cilj samozadostnosti.
Ib pomeni, da si vsak narod poskuša sam zagotovili zadostne količine krvi, krvnih komponent in produktov. Kol dva skrajna modela sla komercializirani (na Japonskem) in nekomer-cializirani (Slovenija, Hrvatska, Av.sirija, Anglija). V sosednji Italiji krvodajalstvo ni organizirano v okviru RK. anipak samo.siojne zveze TIDAS inje plačano.
koljubnost zasluži vsaj prosti dan.»
Tatjana Drev: »Vsakokiat, ko darujem kri, imam občutek, da sem naredila nekaj velikega. Ponosna sem, da sem krvodajaJka. Da sem pKtala, je kriv moz. Tradicijo v družini ostaja, saj je krvodajalec tudi slarej.^isin. Nikoli ni.sem darovala krvi za lo, da bi imela prosti dan. /aradi narave dela ga dolga leta ludi nisem kcv ristila. Bolj je v ospredju prepričanje, da nekomu pomagam. Prav je, da družba krvtxiajalccm namenja pozornost, saj jim s leni priznava njihovo plemenilo delo.«
Marija Lesnjak:«Kji darujem za to, da pomagam sočloveku v stiski in nc zaradi prostega dne. Zadovoljstva, ki ga občutim ob tem, ne more ničesar poplačali. Kakršnekoli sprenwmbe že bodo, name ne bodo vplivale. Je pa seveda prijeten občuiek, če li družba za lo izkaže pozornosl.
Leios sem prejela srebrni znak RK Slovenije, kar je zame še dodatna spodbuda- Vesela sem, da znajo prisluhnili sočloveku v stiski ludi občauivobčlni Šmartno ob Fdki. Na leu^nji krvodajalski akciji je darovalo kri 89 darovalcev, 97 pa se jih je zanjo prijavilo. »
Peter Lipnikar: »Vesel sem, ker sem med plemeniti ljudmi. Tudi Siim sem bil krvodajalec, zaradi zdravstvenih razlogov pa sedaj to ne morem več bili. Zalo pomagam na druge načine. Morda je med krvcxlajalci res kdo, ki daruje kri le, da potem lahko izkoristi prosii dan. Večino pa mi.slim, da pride na akcije z<iradi človekoljubnih namenov. Med krvodajalci niso samo delavci. So tudi kmcijc, upokojenci, mladi. Verjamem, da Ix^do ostali krvodajalci tudi po uveljavitvi napovedanih nekaterih sprememb. O srečanju pa vse lepo.«
mtp
Povprečno daje kriv Sloveniji 5 odstolkcw prebivalcev. pokritje dnevnih polreb zadostuje približno 400 krvodajalcev in krvodajalk, transfuzijske postaje v slovenskih bolnišnicah zberejo na leto približno 45 lisoč liirov krvi, darujejo 100 tisoč krvodajalcev in kr%'odajalk.
Teh je bilo lani v občinah Velenje, Šoštanj in Smurlno ob Paki več kol 5250 ali slabih 13 odstotkov glede na Število prebivalcev.
Jože Jančič
Tatjdnd Drev
Marija Lesnjak
Peter Lipnikar
FTïïT'^d^^ ^ ùlSêda|a:Ô3sopÊsna-29lQ2nl$kdinRTV ■ÉÉuLLJ tfiu2íia. io.o. Vslenje Utaja ob teirtUh. Q9r>a posaFnezne^a izvoda le 220 SIT. mesečna narcinina 830 Siï. tnmes6ćnd naroSmns 2.420 SIT. polletna naroSnna 4 7Q0 srr. letna narofirina S.800 SIT
Uredništvo: Boris lakoieK {direktor in glavni urednik), Slane Vovh (odgovorni uiBiJnkK). Miiere Xrslie-Plarinc (sofnotnlca ureOnkKa), Janes PlesnA. Tatjana PodgorSek, Bot^aŠpegel (novtnarji], Miraûko^it (ursdrttca radija), Janjs Kcéira^lpegel (iehnKnI urednik), Oamir Šmid (obrikovalec). PropagarxJs: Nina Jug (vodia propagande), SHo
KoneCmk, Jjre BeriCnik (propagandista).
Sedež uredništva In uprave: 3320 Veler^e, Kidričeva 2a,p. p. 202.
telefon (03) S9817 50. lelelai (03) 697 46 43.
ho raCun pri APP Velente, Stevdka 5280D-603-3S432
E-maif: n9s.cas(^siol nel
Oblikovanje In gral. priprava: Cas d^^o. TîsicTisfârrB SCTdd.
Nenaroćenlh rotografi) In rokopisov ne vrača mol
Po za^u Û OOV |s 'Naš čas' med prouvode ínlortnaiNfíe^a
znaCaja za Kalere se piačuje davek po znižani stopnji.
14. junija 2001

SEJE
Z junijske seje sveta MO Velenje
Je govoriti o narkomaniji in alkoiiolizmu res jalovo početje?
To so s« v doljjj. ra/licnih in po* (Johnih mnenj |x>liii ni/pnvi o pro4)lvniatiki /lor«ilR*<in>u in kohola fpmivsťm) niťd mladí* mi v Š»l«škj dolini spraševuU tudi občinski svetniki. Prispod* olx>Jť prvi uponihil dr. Vladimir Korun. 7. ni» pa Je Mt) |>oved»-ti. da kljiii) Iri ure dolp ra/pra-v| problema ne IxhI» ne redili in nv /aje/ili. Pa vendarle so svetniki imdeli veliko novih, konslnlh informacij in obliko* vali precej pobud, kako se loci* ti te kuue nove di>be. Zato je veČina menila, daje bilo prav; da so pri.sluhnili zdravniku Pavlu Stuparju, ki v Vetenju vodi eno od 19 nietadonskib ambulant /21 pumc^ t>dvisnikom od ned(H voljenih, (prvdvsem) trdih drog. Indu je prav, da so i/vedeli. luij ph svojem delu opaža l^okalna akcijska skupina LAS. katere delov preteklem obdobju .so ocenili kol /elo dobro, /r v gradivu za sejo so svelniki iwcdcli veliko o ť^cuUjiviinza-hicvni prcbicmat iki uponi!>c dovoljenih (lohak, alkohol) in nc-diwcljcnih (marihuana, heroin, kokain ...) drog. Dcj.slvojc, da uporaba ohojih v Skrveniji narašča, po nekaterih ptxJaikih naj bi bilo v dr/avi slo lisoč alko-ht^likov, zaradi posledic alk<iho-li/nia pa naj bi ir[X'la čelrlina populacije. Alkohol je pač slovenska nacionalna droga, a loje ležko opravičil<'> ob dejsivu. daje uporaba alkohola kar 50Ç? vLsja kol dru^c v Evropi. Žal po alkoholu N'sc bolj poscgaii> ludi mladi, kol ludi po drugih dovoljenih
In nedovoljenih opojnih substancah- Zaskrbljujoče je, da se starostna stopnja uporabnikov znižuje. Najmlajši Slovvnoc. kije žc na zdravljenju odvisntwti od irdih drog v komuni, je siar komaj 12 lel.je med drugim povedal dr. Stupar. In dodal: "V tenju smo metadonsko ambulanto odprli leta 1995. Ooslej smo v r\jej sprejeli 148 odvisnikov. 40 jih Je trenutno vkljiK^enih v vzdri^evalni program i metadonom, ki Je .sicer sintetična droga , ki še vedno pov/.roča odvisnost. 20 jih je v psihosocialni obravnavi. 30 jih je doslej od.šlu na zdravljenje v tujino, v tako imenovane komune. Ksejih je vrnilo in /e več kot leto dni a bs ti ni rajo. Velenje se ud drugih slovenskih mest ti(edepn)l>i^atikedroc ne razlikuje veliko. Po razširjenosti smo v sredini, (udi pri nas starostna doba upada. Uspeh /dnivljenja naših klientov« ki so že močno zasvojeni preden poii^Čejo pomoć, je majhen. Od 15 do 20 odstotkov jih u^pe. a tudi. k(» se otresejo odvism^sti, še dol^o hodijo po tanki črti« ki spet víKÍi vanjo," je povedal Slu-par. Ob lem je povedal da je v šaleški dolini vsitj šc i (K) mladih •'na igli", ki pomoči še niso poiskali. Ker morda Se niso zapadli v preveliko krizo, ki jo povzroči odvisn^wl. /alo jc poudaril, da bi Velenje poirebovalo dnevni kiizni cenier, kjer bi odvisniki dobili sterilen pribor, lo-pel obrok in napitek, človeka, ki bi jih bil pripravljen poslušali
in jih ludi usmerili na polrcbno zdravljenje, "'IVend v svetu in pri nas je, /al, da moramo mlade miučiti varno u/lvati drof>e in ne več, da preprečujemo narkomanijo. 1'rohlem je očilno prevelik. .)e že ušel i/vajeti, da bi bilo sle<lnješe mogf)Če,** je^ do-diil Suipar in povedal, daje njegov občulck ob lem grozen. Največ, kar lahko naredi lokalna akcijska skupina LAS za boj proti drogam, ki deluje ini področju vseh ireh občin v dolini je, da osvešča in seznanja slaršc s problcmalikt^ na rki''manije. To uspešno počnejo, S pt)močjo ozdravljenega narkomana pripravljajo predavanja v vrlcih. asnovnih in srednjih šolah. Po Siuparjevih besedah siarši o dro-gah vedo izjemno malo, Poudaril je še, da po njegovih izkušnjah najhitreje v odvisnosl zapadejo otroci, ki so oropani ljube/ni in živijo v čustveno neurejenih družinah, kjer vlada prezapo-slcnosl, alkoholizem, odiujenosl ali pomanjkanje aviorileie obeh staršev...
V času priprave razprave v svetu MO Velenje so v drôavnem zboru ic pričeli govorili o bolj strogem zakonu o uporabi in doslopnosti do alkohola. Velenjski svelniki bi radi bili s potekom oblikovanja zakona dobro seznanjeni, zalo bodo o njem Še govorili. Nerazumljivo je, da do alkohola laiiko pride prav vsak, bre/ omejitev in sankcij. V razpravi je sodelovalo res veliko svetnikov, vsak s svojimi pogledi in stališči, (iiîvorili so ludi o
legalizaciji droge, poslcdicah prehoda Slovenije v kapiiali-siično drui^bo, ki zlomi mnoge labilne pasame/nikc ... In zalo se jim na koneu ni zdelo Škoda časa, ki so ga posvetili lej lemi.
Mladifiski center ima v. d. direktorja
Na lorkovi seji si) (po tem, k<^ so za obraz loži lev odločitve komisije za imenovanja in kadrc»vske zadeve KV1A7. in uvrsiiiev točke na dnevni red p<nrebi'>va-li debelo uro) za v.d. direklorja Mladiaskega centra Velenje za dobo 6 mesecev imenovali dosedanjega direktorja .\leša Oj-sterška. .Svetniki iz slranke LDS, predvsem Jože Kaviičnik in Drago Marlinšek, so zagovarjali siališče, da jc edini od treh prijavljenih kandidalov ustrezal vsem razpisnim pogojem. Zato niso videli razloga za imeniwa-nje za doK'ičen Ča^ in za vršilea dolžnosli. Po mnenju Članov KVlA/-a pa so bili razpisni pogoji premili pri zahlcvani izobrazbi. Zalo bo v poniwljenem razpisu od kandidatov zahtevana vsaj višje Šolska izobrazba. Kljub temu, da se sptwlopkom svelniki iz LDS nLsosirinjali, so gla.s<wali za predlog, saj niso želeli, da se delo v MC-ju ustavi.
Več o preostalih ločkah junijske seje prihodnjič-
■ Bojana Špeget
Skupni razpis kadrovskih, republiških In Zoisovih štipendij Je že objavljen
Cenzus letos 650 tisoč tolarjev
Konec maja jei/šel skupni nt/-pis kadrovskih, republiških in Zoisovih stipemlij v Republiki Sloveniji za Šol.sko leto 3001/2002. Tokratni ra/pis se Itd krnskega ne razlikuje, pogo* Ji in kriteriji ostajajo praktično enaki kot lani, kar pomeni, da se hod o lako prosilci kot tisti, ki stipendie pixleljujejo, la^Je /na^li v postopku ugotavljanja upravičencKSli do i>(ipemlije. Dijaki morajo vUmje /n repul>lii»ko štipendijo oddali najpozneje do 7. septembra, medlem ko imajo študenti čas do 5. oktobra. tem n>ku vloj* ni možno vladali.
Pri republiških slipcndijah, lako kol doslej, igra glavno vlogo cenzus, ta lokral zna^a 650,497 lolarjev brulo na družinskega člana v lelu 2000, kar predsiav-Ija L^O od^ioikov zajamčene plače. Siari àlip>endisii, ki so pravico do prejemanje le stipendije že pridobdi, imajo lo pravico, da lahko do 10 odstotkov presegajo cenzu.s, pa so do prejemanja SUpendijc i>e vedno upravičeni.
Z^ republiško štipendijo lahko zapro.sijo ludi izredni Sludenti in tisti, ki se šolajo na podiplomskih programih po opravljeni diplomi.
Zoistivc Slipendije, ludi le dodeljujejo zavodi za zaposlova-
nje, se v nekaj pomembnih po drobnosii razlikujejo od repu-bli.ških: niso odvisne od cenzusa. nanîcnjene so posebej nadarjenim dijakom in Studentom, ki izbizujejo izrazito intelektualno in umelniSko nadarjenost, dosegajo najmanj prav dober šolski uspeh oziroma najmanj poprečno occno 8. Z-anje kandidati ludi ne morejo zaprosili sami: Lahko jih predlagajo iz-
obrtižev.ilnizavodi. "Delež Za)-Isovih štipendij se zadnja leia povečuje. Riizlogje v lem, da se na eni .sirani ^manj.^uje število republiških Štipendistov, po drugi pa gre za vedno boljše dosežke dijakov in učence v osnovnih Šolah, predvsem dosežkov na tekmovanjih, kar pomeni, da si zadnja leta učenci, mentorji in siarši bolj prizadevajo za le dosežke," pravi Ro-
Kriteriji za Zoisovo štipendijo
Marsikdaj se v javnosti pojavi mnenje. Češ, ni dobil Z-oisovc Štipendije» pa iítíprav je bil vsu Icla odliCen. Med pomembnimi merili in kriteriji, ki jih mora kandidat za to Štij>endijo doseCi, pravila jasno navajajo javno priznan uspeh oziroma izjemen di>sežek. Za izpolnitev lega kriterija velja: uvrslitev v finale na državnem tekmovanju oziroma uvrstitev do vključno mesta oziroma udeleži*'« na mednarodnem tekmovanju:
nagrajena umetniška ali znaiisiveno-raziskovalna Jela v državni konkurenci:
objava znansiveno-raziskovalne naloge v priznani sirokovni reviji ali zborniku;
objavljena poziiivna recenzija o kandidatovih umeini.ških in znanstveno -raziskovalnih prispevkih: najmanj 30 točk na maturi. V okvir:
Kdaj študijska posojila?
7m Študijskii posojila, za katera pa ni toliko zanimanja kot so pričakovali, ko so jih /nova uvedli, bo razpis izšel septembra. Pcxsojilo je pai posojilo, naj gre za izobraževanje ali pa avto, treba ga je vrnili.
bert RajšterzObmoéne.služné zavoda Republike Slovenije za zaposUwanje Velenje, Se pa v zadnjem Času na glas raz>mLšlja o zaastrovanju kriterijev, kar se iičc tekmovalnih dosežkov, "Dejstvo je namreč, da so možnosti priti na določena tekmovanja v zadnjih letih precej večja: več je tekmovanj, organiziranih na različnih podri>čjih. Pred desetimi leti mnogih ni bil(\ denimo lekmovanj iz zgodovine, gecîgral'ije ... Tako da je neko predpisano Število bronastih, srebrnih ali zlaiih priznan] danes nekoliko lažje dobili kol pa je bilo pred leti". Do danes ludi ni bilo kvot na leni področju in omejitev pri Številu podeljenih Zoisovih štipendij ni bilo, veljajo samo kriteriji'
Letos pa, tako obljubljajo na zavodih, zamud pri odločbah in prvih izplačilih, ki so se pojavile lani, ne bo. Bolje so pripravljeni kar se tiče računalniških aplikacij, pascbno pozornost so posvetili usposabljanju reierentov za vnos podatkov, pričakujejo pa tudi, da bodo vlagalclji vloge oddali pravočasno.
■ Miiena Krstič • Pfaninc
Poslovna
[fíTlÍTiř:
LB Eurocard
Zakdj poslovna kartica LB Eurocard?
Ker omogoča preprostejši način plačevanja z denarjem podjetja.
Ker lahko z njo plačujete in dvigujete gotovino doma In v tujini, na
ustrezno označenih mestih - z nalepko EC/MC.
Ker podjetje poravnava svoje obveznosti le enkrat na mesec.
Ker se z njo lahko včlanite v E.C.I. klub, ki vam ponuja različne ugodnosti in popuste.
Za vse iriformadje smo vam na voljo v Sektorju plačilnega prometa, telefon 899-52-28 (Ivica Dolenc).
banka velenje
Banka Ve fen je d.d-. Velenje,
bâncnâ skupinâ Nove Ljubljanske banke
Občina Šmartno ob Pakl
Naložbeno skromno leto 2001
V občini Smiirlno ob Paki so lefoSn,ieni občinskem prornctinii nuÎTtoviinf nalo/be nsimenili nťk»j kot 17 milijonov tolarjev in 2,5 milijonu SIT zj prostorsko načrtovanje. Premu-U>, da bi liihko kntero od dolgoročnih n:ilo/.h v naslednjih nekaj letih tudi uresničili.
(''isiilna naprava, kaicrc izgradnje so se loUli predlani, bo le-lew osiala očitno ncJolaknjcna. »/.anjo imamo vso polrchno dokumcnlacijo, projekl pa jc skupaj z velenjskim in SoSlanjskim «daj na presoji v Bruslju, od koder se nadejamo mednarodnih sredsiev. Ohljuhili so nam, da bomo denar iz mednarodnega siruklurnega sklada ISPA pridobili leios, a se stvari /a-plelaja Imam obiuLck» da v Velenju, kjer so pripravljali skupen projekt, Ccsa lakcga Sc niso veSii. Dokler lega denarja ne bo, k nadaljevanju del nc bomo pristopili. Za obCino samo jc 10 prevelik zalogaj,« je poudaril smar^ki župan Ivana Rakun. Med večjimi letošnjimi naložbami jc omenil izgradnjo pločnika Paska vas - Ciorenje 1er odseka cesl v Skornom 1er v Malem Vrhu. Uresničili naj bi jih v drugi polovici Icla. Takral naj bi bilo ludi znano» kako bodo reSili oskrbo z zdravo pilno vodo. »Skupaj s Komunalnim podjetjem Velenje bomo izvrtali §c eno vrlino in se po rezultalih analize odločili, ali bomo delali na lem projeklu ali bomo gospodinjstva priključili na magistralni vod. Spodbudni pa so zadnji rezultati analize pilne vode v obstoječem omrežju, in siecr v Velikem Vrhu.« Siccr pa je Ivan Rakun occnil delo v minulih petih mesecih kol obdobje priprave dokumentov. Za zdaj imajo ic žc za urejene komunalne parcele za individualno gradnjo, prav tako je občinaodprodala nekaj zemljii^ča v tako imenovani indus-irijsko-obrtni coni» z uresničitvijo zazidalnega načrta srcdii^čc Smarîncga ob Paki pa v lem času nekoliko zamujajo. Bo naložbeno bolj bogato prihodnje Icio, ko bodo znova lokalne volilvc?
»Priprave nanje so nekatere stranke ic začele, v občinski upravi pa leče delo in življenje normalno, brez priprav nanje lorej. V občini vemo, kdo bo imel prednost - naložbe za potrebe dcveiletke. Dokumentacijo zanje pripravljamo, prihodnje leto pa bomo k uresničevanju pogojev za uvedbo novosli ludi pristopili,« jc se dejal i^upan občine i^martno ob Paki Ivan Rukun.
tp
I o

UTRIP
»"^JIS
14. junija 2001
Ko se je naš minister slabo počutil
Tudi ministri so le ljudje! To pomeni, da se tudi zaradi neka-terih stvari lahko slabo počutijo. Vsaj minister zfl promet, našega območja gore list, Jakob Presečnikje pred dnevi priznal, da se slabo počuti. Slabo pa se je počutil, ker smo šele skoraj sredi leta dobili plan razvoja in vzdrževanja naših najpomembnejših prometnih žil v letošnjem letu. Upajmo, da se slabo počuti tudi zato, ker je za ta namen letos načrtovanega veliko manj denarja kot ga je bilo. Niti pol toliko denarja ni, kot ga je bilo predvideno v starem programu.
Novo torej le ni vedno tudi bolje. To seveda pomeni, da bomo imeli z izgradnjo avtocestne mreže pri nas še veliki) križev. Le cestarska gradbena podjetja bodo imela zagotovljeno delo še za več let. Kaj let, desetletij, če ho šlo vse še naprej tako »hitro« kot kaže sedaj Skoda, da se tudi visoka gosta, ki sta prišla na kolesatjenje v Logarsko dolino, nista tja pripeljala z avlomobilL Naš premier bi tako videl, kako počasi napreduje obnova ceste med Ljubnim in Lučami, predstavnik Evropske unije bi morda spoznal, da bi lahko ta skupnost primaknila kaj denarja za odpravo naših cestnih zagat. Tako pa sta se v to dolino lepo spustila iz zraka, potem pa njej malo pokolesarila. Upajmo, da bo Prodi držal besedo, da se v to krasotico še splača vrnili. In da h) s sabo povabil še kaj več »Evropejcev«. Le tako bo ta dolina kaj imela od tako visokih obiskov.
In ko se ima jo nekateri lepo, gre drugim močno za nohte. V .Šentjurju se 170 delavcev Tola bori za vsakdanji huh. Že večkrat so bili v težkem položa ju, zdaj .se bojijo, da so v neiz-hodnem. Pa zato tudi ne popustijo, .štrajkajo, ker menijo, da nimajo več kaj izgubiti Plač nimajo, regre.sa še lanskega niso do-
bili V obupu niti tega nočejo .slišati da je od dela odvisen obstoj firme. Nekateri to razumejo, tujci za katere delajo, ne. S tem pa ostaja njihova usoda še bolj negotova. Izguba, v kakršno so zabredli, je tako globoka, da presega vrednost podjetja. Rešitev? Kdo jo pozna! Ugodneje se svetlika nad Zrečami kjer je nedavno tega ogenj razžaril nebo nad termami Kopališče je znova pod streho, sredi leta naj hi opravili glavnino del. Objekta ne obnavljajo, da hi bil, kot je bil. Nesrečo so izrabili za prenovo, za novosti ki bodo obogatile ponudbo.
In ko se eni odločajo za terme, sta se naš in hrvaški premier odločila za morje. Na Reki sta govorila o medsebojnih odnosih in po pogovorih zagotovila, da sta našla rešitev za krško nuklearko. Tudi tokrat .se je kmalu izkazalo, da je pri nas veliko takih, ki ne verjamejo v tako preprosto rešitev; in ki seveda menijo, da je Slovenija preveč popustila in se vrnila na .stan je kot je bilo, preden smo rekli stop za dobavo nuklearne elektrike, sosedi Taki) delitev na pol so vzeli za polovičarski). Nekateri se oh tem tudi bojijo popuščanja tudi na ostalih nerazrešenih meddržavnih vprašanjih, predvsem pri meji Ta je še vedno v ospredju tudi zaradi nasprotovanja nekaterih, da bi ratificirali maloobmejni spoivzum. Pa čeprav v obmejnih krajih nekateri opozarjajo, da je treba te zadeve čim prej urediti da bo lažje njihovo življenje. Do končne odprave vseh odprtih vprašanj je očitno še dolga pol. Kot naj bi bila še ilolga pot tudi do dokončne razdelitve premoženja rajnke .skupne države.
Nekateri pa so si v Celju kar po svoje »delili« orožje. Odstotek vojakov, ki tu služijo vojaški rok, je ostal brez kalašnikovk. Štiri take puške so izginile brez sledi	■ (k)
Poklicna In tehniška elektro In računalniška šola SCV
Želijo biti pripravljeni na nove izzive
Na pobudo Silvestra Verhovni-ka, rojenega Soštanjčana, ki že nekaj desetletij živi v Munch-nu, so na Poklicni in tehniški elektro in računalniški šoli Šolskega centra Velenje pred petimi leti navezali stike s podobnim šolskim centrom v omenjenem nemškem mestu. V teh letih so izmenjali nekaj vljudnostnih obiskov, se seznanili z razmerami na šolah, julija lani pa so podpisali pogodbo o dolgoročnem sodelovanju
Ob tej priložnosti seje skupina 13 dijakov iz Velenja mudila na Poklicni šoli za industrijsko elektroniko v Munchnu, temu je sledila izmenjava dveh profesorjev, ki sta en dan poučevala določen predmet na šolah. Sredi prejšnjega meseca pa so bili Velenjčani gostitelji 10 dijakov iz Nemčije. »Gostje so bili zelo presenečeni nad samo opremljenostjo šole, tukajšnjim utripom in tudi nad lepotami Slovenije. Letošnjo jesen namera-
vamo sodelovanje še nadgraditi predvsem pri pouku,« nam je med drugim povedal pomočnik ravnatelja Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole Šolskega centra Velenje Srečko Podvržen. Skupaj z njim bdita nad uresničevanjem projekta mednarodne izmenjave še Darko Lihteneker in Ne-deljko Grabant. Namen in cilj tovrstnega sodelovanja so - po besedah Podvržena - predvsem primerjava

Pričakujejo, da bo sodelovanje trajalo kar nekaj let, in da bo na medsebojnih obiskih nastalo
še veliko skupnih posnetkov.
med državo, ki je že v Evropi ter Slovenijo, ki se na vstop v to družbo pripravlja. »Želimo biti pripravljeni na nove izzive, da vemo, kje smo in ali stopamo po pravi poti. Izkušnje so dobre za dijake, šole, učitelje same in nenazadnje tudi okolje obeh šolskih centrov.« Dosedanji obiski so potrdili, da je velenjski šolski center primerljiv z nemškim. Morda je slednji nekoliko v ospredju le glede učnih načrtov. Ti pa so v Slove-niji v procesu prenove. Odziv dijakov jepri enih in drugih precejšen. Čeprav so gostje iz Nemčije med obiskom v Velenju bivali v domu na Plešiv-cu, niso bili tako redki primeri, ko so jih velenjski vrstniki peljali na svoje domove. Verjamejo, da bo tako tudi prihodnji mesec, ko bodo Velenjčani vrnili obisk. »Tudi sami si želimo, da bi izmenjalo izkušnje, navezalo medsebojne stike več dijakov, kot jih lahko, vendar smo finančno zelo omejeni. Za sodelovanje bomo poskušali vzpodbuditi tudi pristojno republiško ministrstvo, saj predvidevamo, da se bomo družili na takšen način še nekaj let,« je sklenil pogovor Srečko Podvržen.
■ Tp
Golte Slovenija
Za 352 milijonov tolarjev naložb
Varnost in dobro počutje smučarjev ter dovolj debela snežna odeja so temeljna vodila upravljavcev smučarskega in turističnega centra na Gol-teh. Prav zaradi varnosti in večjega udobja obiskovalcev so na nihalki že lani izvedli temeljita vzdrževalna in obnovitvena dela. Zamenjali so vlečno in protivrv, namestili
nove kabine in uvedli nov avtomatski sistem pri vstopu vanje.
Letos dela nadaljujejo, saj bodo že v naslednjih dneh dokončno namestili sodobno vodilno in zavorno tehniko z zamenjavo elektro - mehanskega pogona. Lani so v nihalko vložili 28 in letos še 22 milijonov tolarjev. 12 milijonov pa so
porabili za vzdrževalna dela na stebrih nihalke. Dela bodo sklenili najkasneje v naslednjem tednu, vse naprave pa bodo začele obratovati prihodnjo soboto, torej 23. junija, ko bodo tudi uradno odprli poletno sezono na Golteh.
Za poletje so na Golteh pripravili raznoliko ponudbo za vse obiskovalce, na obnovljeni
spodnji postaji v Zekovcu pa načrtujejo kulturne, razvedrilne in športne prireditve. Najbolj razveseljiva vest seveda je, da bodo že v naslednjih dneh začeli gradnjo za-sneževalnega sistema, zanj pa bodo letos namenili 300 milijonov tolarjev.
■ JP
PERSPEKTIVA
Ženska
na(d)loga

Najslavnejša izmed Marij ni zanosila po »naravni poti«. Še več, ob porodu je bila devica. Ne gre pa spregledati, da je bila poročena. Morda bi jo, neporočeno, v jezi nad bodočim pankrtom koj pobili do smrti, tako da je poroka le predstavljala določeno socialno varnost. Ker je Marija zanosila še v fazi zaroke in je to v Jožefu porodilo določene sume, je slednje razblinila prikazen Gospodovega angela, ki mu je zadevo pojasnila in ga naprosila, naj ne dlakocepi, ker se bo rodil božji sin. Jožef, bogaboječ mož, je storil vsem uslugo in oženil Marijo.
Zakon matere s tesarjem božjemu sinu morda ni obetal otroštva v izobilju, pa tudi njegovo rojstvo je potekalo v vse prej kot usti'eznih higieničnih razmerah. V tistem času so vse preostale ženske željo po otroku poteševale pri možeh, ki so jih »spoznali« v bibličnem smislu. Danes pa je s pomočjo medicine oploditev device povsem mogoča. Prav tako seveda tudi samske ženske.
In tu se celotna kalvarija zapletenosti šele začne. Od tod dalje se krešejo papirne in verbalne bitke, morda v kakšni vaški gostilni tudi konkretnejši obračun, kajti izzvani so tudi možje, zlasti tisti, ki se ob vsem skupaj čutijo nekako oropani za svojo moškost, ogroženi in nepotrebni. Ob možnosti oploditve samske ženske prihajajo na dan primarne pravice otroka, da ima oba starša. Na področju prava sem kratke pameti, pa ne morem dojeti, daje ta primarna pravica otroka nad tem, da sploh obstaja. Če torej predpostavljamo, da obstaja lev nekih načrtih ali sanjah neke ženske in mu zatorej pripišemo pravice zgolj zato, da mu je nato vstop v življenje zavrnjen ravno zato, ker mu jih apriori ne moremo izpolniti, na podlagi česa je mogoče, da je splav zakonsko dovoljen? Skupek celic ali malo večji zarodek ima tako manj pravic kot nek hipotetični načrt neke ženske. Toda podlago za ta paradoks predstavlja ravno ta zakon, ki pravi, da je človekovo odločanje o rojstvih otrok svobodno. V vsakem pogledu. Če pravice do splava poročenim ženskam nismo odtegnili, kako lahko pravico do umetne oploditve odtegnemo samski ženski?
Ni dolgo tega, ko so iz enakih nagibov - ravnati odgovorno in v dobro človeške rase - želeli prisiliti določene ljudi, da se razmnožujejo, drugim pa to prepovedati in tudi tragično preprečiti. To je bil klavrn in krut poskus, njegova epruveta pa se na srečo ni razširila po vsem svetu in so jo kmalu uspešno štrli. Čeprav torej hočete nekemu otroku dobro in zato ne želite, da nastane, da ne bi živel ob materi samohranilki ali da ga ne bi v šoli zbadali glede njegovega spočetja, si morate priznati, da sodite in obsodite to mater in njene sposobnosti vzgoje. (Argument »zbadanja v šoli« mi sploh vzbuja brezup. Koga pa niso zbadali?) Marsikdo vidi v takšnih ženskah zadrte feministke, polne kompleksov, ženske, napolnjene s sovraštvom do moških, nevrotičarke, norice in karierist-ke, ki bodo otroka naročile kot nov avto. Četudi bo vsak primer obravnavala posebna komisija in postopek lahko tudi zavrnila, se ljudje strahu pred temi »ženskimi monstrumi«, ki rušijo temelje družine in omogočajo povsem novo družinsko obliko, morda celo tako z dvema istospol-nima starševskema likoma, ne morejo znebiti.
Zato, pa tudi zaradi kupčka denarja, ki bo takole spuh-tel v zrak in dejstva, daje tako delikatna in intimna zadeva stvar političnega obračunavanja, sem precej zagrenjena. Odločamo o stvari, ki se tiče izrazito neznatnega števila posameznic. Te bodo v primeru, da se postopek v Sloveniji ne bo izvajal, lahko odpotovale v države, kjer se bo. Morda pa bodo res, kot jim posmehljivo priporočajo nekateri šovinisti, zadeve »poceni« uredile s kakšnim neznancem za eno noč, stiskajoč zobe, v slabo otroka pa se bo ob tem dejanju nanje prilepila še kakšna bolezen, ker »naravne poti« pač nimajo preciznosti semenskih bank pri izločevanju okuženega semena.
V primem, da bo seznanjen, da ni na ozemlju bi\^e Češkoslovaške, nam bo morda kakšen dobrohotni napotek odlepil Bush, ko že prihaja iz države, v kateri so take reči samoumevne, če so vam le denarno dosegljive. Jodie Foster, ki otroke baje naroča brez izrecne »naravne pomoči« moškega, bi vam to utegnila potrditi, strogo neuradno, seveda. In če bo Putin predlogu prikimal (hm, le na katero stran bi se moral nagibati, da bi Putin prikimal?), potem to že ne bo več stvar vaše vesti, prepričanj in tolerance, ampak narodna odgovornost, da se Slovenija končno že zapečati na zemljevidu in to s konkretno posledico tega visokega srečanja. Do zdaj je bila očem vsaj tako neulovljiva kot pika na koncu stavka...
■ lrena.jakopanec@guestames.si Irena Jakopanec
14. junija 2001
"«Hm
POGOVOR z RAZLOGOM
Dominik S. Černjak, predsednik Stranke mladih Siovenije
''Delamo po najboljših močeh."
Pred nc-davnini seje v Šaleški dolini mudil predsednik Stranke mladih Slovenije in direktor Urada za mladino pri republiškem ministrstvu /a šolstvo, znanost in šport Dominik S. Ceri^ak, Na obisku je osrednjo p4>-»»rnost namenil mladinskima centroma v Velenju ter v Šmartnem ob Pitki, sreàil pa seje tudi s člani te stranke. Ob tej priložnosti smo mu uistavili nekni vprašanj. ^ y marsikaterem okolju lokalne skupnosti niso najbolj navdušene nad ustanavljanjem mladinskih centrov. Razlog je predvsem bojazen, da bi se njihova dejavnost sprevrgla v nekaj drugega, čeniiirje namejena.Je upravičeno?
"Je. Prav zaradi lega urad za mladino namenja določeno vsoto denarja za naložbe in kasneje ludi za programe mladinskih ccnirov. S Icm si zagotavlja možnost vpogleda vanje. Lo-kalnim chlastem bi rad položil nasrće, naj nikakor ne dopustijo, da centri živijo po svoje. Nek st;ilcn, prikriti nadzor je potreben, vendar mora bili takšen, da bo mladim kljub lemu
Dominik S. Cernjak:
omogočil krealivnosl in domišljijo." 0 Ste direktor urada, ki naj bi spremljal položaj mladih v današnji družbi. Kakšen je, po vašem mnenju? "Mladi so v neke vrste "vakumu". Po osamosvojitvi so predvsem zaradi
drugih pomembnejših vprašanj izpadli i/, osrednjega kroga dogajanj. Zato pa imajo težave na področju izobraževanje, srečujejo se z visoko stopnjo nezaposleno.sti, posledica lega so precejšnja sociološka vprašanja. Mlad, izobražen in zapo.slen par, ki nima stanovanja, si težko uslvari družino, saj zanjo nima osnovnih pogojev. Menim, da bi morali mladi glasneje za.siopati .svoje mnenje, povedal kiir jih žuli. Lcikalne skupnosti pa morajo omogočali pogoje za njihovo življenje."
%Kako se urad vključuje i' reševanje
osrednjih vprašanj mladih? "Urad se po svoji osnovni dolžnosti ne ukvarja z nezaposlenostjo, stanovanjskimi vprašanji in podobnim. To je naloga pri.stojnih republi.ških ministrstev, Naša osnovna naloga je spremljanje vloge in položaja mladih v družbi. Prav sedaj zaključujemo raziskavo Mladi 201)0. Z rezultati analize bomo seznanili ustrezna ministrstva in vlado, od katerih prič<ikujemo, da bodo naše zaključke umestili v svoje srednjeročne in dolgoročne pro-
grame. Hkrati pa poskušamo mlade na lej mladostni razvojni stopnji čim bolje informirati in jim ponuditi dodatna znaja. Urad je tudi mednarodno aktiven in/vodenjem mednanxl-ne agencije sodeluje pri izmenjavi mladih, pri izvedbah številnih projektov, ki jim dajejo določene izkušnje in znanja. Tradimo se re.šili vprašanje pripravni.štva. Pri tem se zgledujemo po osnovnih smernicah Evropske unije, ki priznava neformalno, prostovoljno delo kot neke vrsto izkušnjo. Prav z njim bi rad urad nadgi adil vsebino dejavnosti mladinskih centrov."
%Na lanskih državnozborsldb volitvah je bila vaša stranka presenečenje. Ocenjujete, da sle z dosedanjih delom upravičili zaupanje volikev in vo-lilk?
"Težko je po nekaj mesecih delovanja v parlamentu ocenjevali delo. Ib bodo v{>iilci in volilke storili čez slaba štiri leta. Vsekakor pa lahko zatrdim, da smo dosegli osnovni učinek s tem, ko smo postali del političnega prostora in v njem dvignili mnenje, daje
mladi niso več zgolj nekaj nebodisi-galreba, ker delajo nemir v naši okolici. Mladi ao dobili neko težo. Dejstvo pa je, da moramo ti.sli, ki smo v stranki, kot tudi mladi sami lo tudi upravičili. Izkoristili moramo priložnosti ter družbi dokazali, da smo koristni, da smo neke vrste moč in prihodnost naše države. Delamo po najboljših močeh in zmož.n<)stih. Vsega seveda ne znamo. Se še učimo, vendar se hitro učimo. Upam, da bomo čez štiri leta lahko rekli, da smo veliko naredili. Mislim, da smo na pravi poti."
0 Prihodnje leto bodo lokalne volitve.
Boste sodelovali? "Vsekakor. Na nacionalni ravni se je pokaziilo, daje Stranka miadih bila in je potrebna. Na lokalni ravni ne more biti drugače. Ocenjujem, da od lam prihajajo potrebe, želje in sanje mladih, kol tudi osUiiih državljanov. Če hočeš delali državotvorno, moraš le poznali. Mislim, daje sodelovanje .stranke na lokalnih volitvah nujno. "
■ tp
Lani zaključili s prodajo premoženja ESO Opreme v stečaju
Delavci poplačani še letos?
VELENJE - Nekdanji delavci velenjske}{a podjetja ESO Opreme lahko računajo, da bodo njihove terjatve i/ stečiýne mase poplačane še letos. Nekdaj denarja so že prejeli iz jamstvenega sklada, zdaj pa
lahko pričakujejo preostanek.
Kot je povedal Rudi Hraneč, ki vodi stečajni postopek, so lani končali prodajo premoženja. Zdaj je izdelan osnutek delitve terjatev, upnikov je okoli 900, ki pa ga mora pred
dokončno delitvijo potrditi še sodišče. Čeprav so sprva računali, da bi do lega lahko prišlo že v prvi polovici letošnjega !ela, pa je število terjatev — upnikov je okol i fOO - postopke zavleklo,	■ inkp
Tri stvari je težko ugotoviti, četrto pa je sploh nemogoče: ločji korak na kamnu, ptičji korak v zraku,
korak ladje v morju in korak moža v ženi. (Kralj Salamon)
Milan Cajner, direl<tor GG Nazarje, o vračanju gozdov nadškoflji:
"Ogoljufani bomo za milijardo tolarjev!"
Po tehtnem premisleku sem rekel DA, MODRI KASKO, ker..
a) mi zagotavlja ve^o Izbiro, veliko ugodnosti in i večjo varnost.
i.....b) ne bom več samski-
vzamem
.c) vozim avto modre barve.
Izberite mo
Za kar najbolj celovito <r kakovostno zavarovanje vašega avtomobila vam ponujamo novi MODRI KASKO s številnimi prednostmi In novostmi ter nižjimi premijami. Z MODRIM KASKOM boste zavarovani kjerkoli v Evropi, tudi v državah bIvSe Jugoslavije, in četo za škodo, ki bi nastala pri prevozu s hrvaškimi trajekti. Zagotovljeno t>oste imeli brezplačno 24-umo pomoč na cesti doma in v tujini. K MODREMU KASKU lahko ugodno priključite (udi novo kombinacijo T za nziko tatvine in druge izboljšane kombinacije delnega kaska. Kot naš zvesti zavarovanec v najvišjem bonusnem razredu pa boste ob prvi prijavljeni škodi to ugodnost v celoti ohranili.
Nagradna akcija za modri kasKo
Izberite najmodrejšl zaključek zgoraj navedene trditve, izpolnite kupon.
ga izrežite, prilepite na dopisnico in pošljite na naš naslov:
ZM d.d. - za akcijo AK
Csnkatleva 3
2000 Maribor
Nagrajenca bomo Izžrebali 7. julija 2001 NAGRADE:
3 X zavarovanje MODRI KASKO za 1 leto 100 X majica ZM
lm«na na^rsjencev Oc«na cèjsvfli V 7 dnsh požroDanJu v dwniUn V»fi«r, Dete n Dnevnik
Najmodrejši odgovor je:
(obkrožite)
a), b), C)
Ime In priimek;
Ulica In tilšna St.:
Kraj In poštna št.:
AK•NC.2
Usoda nauirskegď gozdnega gdspodiirstva, ra/v<»Jna stremljenja in upanje na uspešno bodočnost, je vveli-ki meri odvisna od denacio-nali/acijskega postopka. "Del politikov , ki seje od-k)čil. da za vsako ceno vstopimo v Evropsko skupnost in ki je že leta 1990 daJ do-loijene mednarodne obljube, si sedaj prizadeva, da na vsak oačin sklenemo prnces denacionalizacije. Pri tem moram jasno poudariti, da ni nobenih dvom<»v glede vračanja krivično odvzetega premoženja in p<» mojem trdnem prepričanju, bi morali biti takšni primeri že zdavnaj zaključeni.
Žal pa se znotraj procesov vračanja in za njimi skrivajo tudi poskusi vračanja premoženja, ki so pravno in formalno nesprejemljivi, ko gre tudi za nuđenje posebnih ugodnosti nekaterim izrazilo priviligiranini. Med temi je na prvem mestu rimsko-ka-toliškaccrkev oziroma ljubljanska nadškofija, ki bo očitno povsem neupravičeno v Zgornji Savinj.ski dolini dobila nazaj 11.200 hektarjev zemljišč, od Lega 8.200 hektarjev go/dov. 'Ib vračilo je zelo sporne», saj glede na zgodovinska in pravna dejstva nadškofija do vračila teh gozdov ni upravičena," trdi direktor Gozdnega gospodarstva Nazarje Milan Cajner.
Ob tem velja dej.slvo, da ima Vatikan velik mednarodni vpliv in da gre po tej pia-ti za velike pritiske tudi na evropski sceni. Zato se je skv
venska politika zavezala, da najkasneje do letošnjegii p()!-letja zčiključi vse postopke na prvi stopnji odločanja, torej na ravni mozirske upravne enote. Milan Cajner: "Da je temu res tako, priča zadnji primer, ko so iznašli povsem nezakonito možnost vračanja gozdov, ki jc vezana na neodmero javnih cest. Zn<mo je, da odmere teh cest niso opravili, namesto tega pa so se odločili, da bodo z deležem površin teh cest ugotovili delež, ki naj bi ostal v lasti države oziroma lokalnih skupnosti, drugi delež pa bodo vrnili nadškofiji. Pravno jc to čista prilagoditev interesom nadškofijc in jo bomo skušali izpodbiti z vsemi pravnimi sredstvi. Kako uspešni bomo je seveda drugo vprašanje, saj vemo, da je včasih tudi delovanje pravnega sistema lahko obremenjeno s političnimi pritiski."
Ob tem se pojavlja šc dodatno vprašanje, to pa jc ocena povečane vrednosti gozdov, saj se je njihova vrednost zaradi izgradnje številnih gozdnih cest bistveno povečala. "Leta 1947, ko so bili gozdovi odvzeti nadškofiji, so bili na celotnem področju 8.200 hektarjev le štirje kilometri gozdnih cest, danes pa jih je preko 150 kilometrov. Če vemo, da izgradnja enega kilometra gozdne ceste na zelo zahtevnih terenih stane od 80.000 do 100.000 nemških mark, je zelo hitro jasno, da ta vložek krepko presega milijardo .slo-
venskih tolarjev. Država pa se očitno odločila, da bo z gozdovi vrnila tudi to premoženje, ki nikakor ni predmet vračanja in nadškofiji v n(ibenem primeru ne pripada," pravi Milan Cajner.
Zanimiva in zelo zgovorna je "zgodba" o sprejemanju podzakonskega akta, ki bi omogočil ugotavijanje povečane vrednosti gozdov. Tega ni storil leta 1994 tedanji kmetijski minister Osterc, přímeni seje izognil njegov naslednik Smrkolj, nobene prave volje pa ne kaže niti sedanji minister But. "Takšno zavlačevanje kaže, da delu politikov ni mar za zakonite predpise in pri.se-go, ki jo je dal v državnem zboru, ampak so zanj pomembnejši interesi iz ozadja. Ta del politikov pri vključevanju v Evropo ne pozna nobenih zadržkov pri po-pu.ščanju tujim interesom, (lozdarji nismo evroskeptiki in se ne bojimo evropskih integracij, saj se gospodarske poti pač ne morejo končati na mejah majhnih držav, vendar nas vse to upravičeno skrbi. Dejstvo je namreč, da je bik) slovensko gozdarstvo pred desetletji razvilo do te mere, da jc bilo vzor državam Evropske skupnosti in slovenski ponos, današnje dogajanje v njem pa je Sloveniji prej v sramoto kol pa spodbuda napredku, ki bi ga v tem obdobju morali doseči," jc o.ster direktor CîG Nazarje Milan Cajner.
■ JP
AKTUALNO
"íÉASí
14. junija 2001
Termoelektrarna Šoštanj
Sledijo planskim usmeritvam
S slovensko ckklrocnvrcct-sko Inlancojc prcdvkicnu, da nnj bi poslnln 'lcrmoelck(rHr-na Šoštanj Ivlos v omre/je (àVVIi ckkCrićne enorgije. V/aC'ctku Jeta jim Je sin l>o ku-mio 7Jiraàl nedorečenosti v slovenski enei^ctikí in žara-
so le šc dobrih sedem odstotkov pt^cl planskimi pričakovanji.
Zaloge premoga so se v prvih incseciij letošnjega lela zaradi nizke prt^izvodiije povećale, najvilje so bile koncc maja. ko je biJo lia deponiji kar li-
lega bloka, ki Se ima nekaj prošlih zmogljivosti. "lo naj bi udejanjili v času rednega remonta prvih dveli bk^kov, na katerih bodo opravili nekaj rednih vzdrževalnih pcïwgtw in potrebne obnovitve, s katerimi b<ido dosegli njiiiovo daljSo ivljenj-
di uj^odnili hidrometeoroloških r»7jner, (akoM)januHr-
jH izpolnili načrtov»na prcd-vidcvanjji le 63^Klstolno. Kasneje so se razmere spremenile in sk])ril:i Je hihi proizvodt^ja kar 40 odstotkov višja od pla* na, maji) p^ dobrih 5 odstot« kov.
Skupaj «w petih mesecih tako poslali v omrežje 1250 GWh (načrtovano je bilo, da naj bi jih 1344) karpi>raeni da
soi ton premoga, konec maja pa Se okoh 663 tisoč ton. V tcni Času se giblje prc^izvcxjn ja malenkost nad načrlovaatini pričakovanji.
Redilo spremljajo v 'lentioc-Icktranii Šoštanj delovanje razžveplalnih naprav, ki .so povsem izpolnile pričakovanja. Pripravljajo pa tudi vse poirebne meritve, da bi dimne pline prvih treh blokov speljali v razžveplalno napravo četr-
sko dobo. Z dosedanjimi ukrepi in seveda nadaljnjimi skrbnimi obnovami in vzdrževanjem računajo, da bodc^ prvi trije bloki sposobni redno obratovali vse do leta 2011, četrti blok do leta 21)17 in peti do leta 2023-'ilidi ivljenjska d(^ba razivepialne naprave je prilagojena obratovalni pri-pravIjencjRii blokov.
■ M.Zahosek
Varstveno - delovni center Mozirje
Tesna povezanost z okoljem
Moxírskí var.stveno - delovni center nekoliko pod sotočjem Drete in Savinje .siml)oliCno pove« zuje ohe dolini, saj tudi varovanci vanj vsakodnev« no prihajajo iz oÍ>eh dolin in b« družijo pri skupnem delu in raznolikih dejavnostih.
Centerso ustanovili leta 1993, prostor za njegovo dejavjK«! pa je omogočila družina iz Mozirja. V teh prostorili je Se sedaj, deluje pa seveda vsklo-pu Centra za socialno delo Mozirje.
Ob ustanovitvi jc bilo vanj vključenih osem varovancev. zanje pa sla skrblila dva strokoviia delavca. Danes je varovancev 14. z njimi delajo trije dclavci, pri delu pomaga jim javna delavka, občasno pa se v pomoč vključujejo tudi vojaki na civilnem sluircnju vojai>kega roka in Študenti,
ra<lipa pomagaji^ tudi številni ljudje, ki delo centra tudi sicer na iak.ten ali drugačen način podpirajo.
Dejavnosi centra je iz leta v lek>boÍj raznolika, saj se varovanci ob rednem delu uveljavljajo ludi na športnem, kuliurnem in drugih ptMjročjih. liidi z okoljem je center tesno povezan, saj imajo za njegovo dejavnost lepo merci razumevanja vse občine, organizacije in podjelniki. pa seveda preprosti ljudje, s katerimi .sc varovanci vsakodnevno srečujejo.
Dejstvo je. da tudi varovanci s svojo prisotnostjo bogatijo okolje, v katerega dnevno prihajajo.
JP
Gozdno gospodarstvo Nazarje
Navzlic velikim težavam še dobiček
Nadzorni svet G(r Na/arjeje prvd nedavnim obravnaval poročilo o poslovanju za lansko lelo in hkr.iti skliuil skupi^ino te družbe. Člani nadzornega sveta so ugotovili, da so po* slovni rezultati dokaj ugodni, /Msti oh upoštevanju i^tevil* nih objektivnih in zaostrenih okoli^in. Tu gre prcdv.sem za še vedno nerešeno vračanje premoženj» in poselnj gozdov, za ncreltcno vpraf^anje koncc* sij pri gospodarjenju z državnimi gozdovi, pa (udi številne (ežiivc z nelojalno konkurenco v gozdni proizvodnji. Ob vsem tem je 20 milijonov čisle« ga dobička res uspeh, nadzor* ni svel pa Je za skupsčino ob» likoval tudi sklepe in stališča /a ]H)doče poslovanje. Poleg tega velja omeniti Se večje naložbe v lanskem in le-toSnjem letu. Najprej so odprodali večji del paslovno nepotrebnega premoženja, torej veJiko mehanično delavnico, ki so jo zgradili pred dobrimi dvajselimi ieti za potrebe vzdrževanja lakrainih 40 gozdarskih kamionov in 30 gozdarskih traktorjev, za danai5nje potrebe pa je bila prevelika, kar velja ludi večja parkirišča. Za tem so posodobili manjšo mehanično dclavnico in dogradili pralnico za goz-
darske kamione ter gozdarske in gradbene stroje, zgradili pa so tudi n<we poslovne priwto-re. lako so pridobili primeren poslovni objekt in zaokrožili vso operativno dejavnost družbe.
Do konca prvega polletja Ixulo primerno uredili 5e okolico, kar predv.sem velja za zahlev-na dela glede odvajanja odpadnih olj in voda. Evropski standardi in tudi slovenska zakonodaja glede mehaničnih delavnic in parkiriSč so zelo zahtevni in strogi. Na nazar-skem gozdnem gospodarstvu jih bodo v celoti upt^Stcvali, ne glede na lo, kaj bo storila država s predpisi o parkirí.íčih. Prepričani sc naitireč. da je nesmiselno in neodgovorno vztrajati na popui^čanju zahtevam in izsiljevanju avt opre voznikov, saj gre le za kratkoročne koristi in špekulacije, kar na drugi strani pomeni veliko ogrožanje naravnega okolja. Če bo torej država ponovno ptvpuslila avtoprevoznikom, bo 10 pomenilo njeno nemoč in predvsem neodgovoren odnt« do okolja, pa tudi do zakonodaje, ki velja v Evropski skupnosti. V Nazarjah jih ta zasilni izhod ne zanima, zato bodo svojo mehanično dclavnico in druge prostore ustrezno uredi-
li, sioritve v delavnici in pralnici pa bi.ido p.mudili tudi ostalim lastnikom gozdarskih, kmetijskih in gradbenih strojev v dolini in izven nje. Z novim objektom bodo bistveno zmanjkali tudi ptUrt^šnjo energije, pri čemer pi^udarja-jo, da z njo v vsej Zgornji Savinjski dolini ravnajo premalo varčno, s tenî pa tudi pretirano obremenjujejo okolje, znova pa poudarjajo, da država tudi na tem področju preveč popušča pri spoštovanju veljavne zakonodaje. Enako po njihovem mnenju velja vsaj še za eno področje. Po dosegljivi h podatkih v dolini letno píwekajo okoli 4().(XlO kubičnih metrov lesa na podlagi tako imenovane medsosed-ske pomoči, kar pc^ njihovem ni nič drugega kol s h/a ekonomija. Priznavajo, da si na ta način nekateri lajšajo socialno stisko, v resnici pa je to posebna oblika nelojalne konkurence, ki je po mnenju nazar-skih gozdarjev nedopustna. Prepričani so namreč, da stalno prelaganje bremen le na tiste družbe in podjetnike, ki poslujejo zakonito, ob hkratnem dopuščanju takšnih in podobnih izigravanj, ne vodi nikamor.
■ JP
Logarska dolina
Povečan obisk, znatne naložbe
Tudi najstarej.^i ljudje v I-o« garski dolini ne |M>mniJo tako mile zime, kot je bila letošnja, saj v d<>llni sne^a skorajda ni bilo. Posledice sosevcda znane,oh tem pa so v tej alpski Icpolici zelo ziidovoljni z iuičetkom letne sezone. Zanimanje /a oliisk in let<»vanje je zelo veliko, prvi |m>-datki pa že kitžejo na uspeitno poletje. K povečanemu ohiskui je precej pripm(^el mejni pre* hod na l^ivličevcm sedlu, saj Je obisk gostov z avstrijske strani meje zxlo spodbuden. Prehod so sicer iHl]>rli Žc lani, vendarje gradnja ceste ovirala gct^te, /ato
se pravi učinki bižcjo ^le letos. Domačini v L^>garski so zeU» /A' dovoljni s povečanim zanima» njem in f»biskom gostov s Hrvaške. ki Jth je vsako leto več, gle* de domaČih gostov p» ])ričakujc-Jo, da Jih vsaj t<ilik<» kot lani.
Poleg redne dejavnosti, torej nenehne skrbi za ohranitev naravnega okolja 1er vzdrževanja in urejanja komunalne in turistične nat^adnje, bodo rudi letos uresničili nekaj pomembnih naložb-Ob vstopu v dolino so lani vcQko gradili, vstopni del s parkirišči pa bodo letos dokončno uredili. C'im več obiskovalcev namreč felijo
spodbudili, da bi vozila pusliJi pred dc^lljui ii: obisk nadaljevali s kolesi ali peš po narc^dopisni in naravcslovni poti.
Naslednja večja naleta, ki jo že uresiiičujejti, Ijo priključitev doma planincev na i;analizacijsko om-rci^e in čistilno napravo,še večja nabžba pase obeta jeseni Začeli bodo nauireč j^adiii sistem daljinskega ogrevanja z lesno bio maso, v sKiein pa bodo najprej povezali vse večje turistične objekte in tri knictijc v osrčju doline.
m IP
Dobrodošla novost in posebna privlačnost Je pianšarija na enem najtepših kotičkov doline -
v Logarskem Kotu.
14. junija 2001
'»H'JS
NASI KRAJI IN LJUDJE
zgornja Savinjska dolina
Dopolnilne dejavnosti niso "na črno"
Slovansko kmetijstvo se je v Aid nJem 6)su znašlo v primeru različnih ki ua p«.stijc> p» vseli plHlťh in o}>ro2»Jo pre^.ivetje na kmetijah, posehej višinskih. Mleko, meso, vključevanje v Evropo in še marsikaj bi se na.^lo. ki\r {sreni /rvljenje ljudem, ki /švijo s kme-tijstvom in od njc};a.
NikakrSno naključje ni, Ja v zadnjih lotih zaradi vseh ich razlogov na ves glas poudarjajo dopolnilne dejavnasti na kme-
tijah, ki naj bi ublažile slisko, omogočile doslojno preživetje in ra/voj, obenem pa omilile posledico priključevanja Evropski skupntwli. volikoje kmetij, ki so se uvajanja dopolnilnih dejavnosti lotile dovolj resno in /av/eto, vse skupaj je p<.)vezano tudi z znatnimi stroški, Žal pa jc priv.scm lem kasnila prav zakonodaja. Skoraj nerazumljivo je» da jc bilo in jc Še največ nedorečenosti prav na lem ključnem področju. Kmetije, ki se ukvar-
jajo s turizmom, predelavo mleka in podobnimi dejavnaslml, naj bi lorej delale •'na črno," nadeva pa vendarle ni povsem črna.
Sredi lanskega leta je siopil v veljavo zakon o kmetij.slvu, ki opredeljuje tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Zakon daje možnosti opravljanja teh dejavnost i, določa kdojc lahko njihov nasilce, seveda pa opredeljuje tudi postopke za pridobitev dovoljenja. Priv.semsku-
p<y pa se ^ vedno zatika Zitkon namreč predvideva §e pomembne in ključne izvedbene akte, ki pa jih §e vedno ni. To je denimo uredba o vrstah, obsegu in pogojih opravljiinja dopolnilne dejavnosti, prav tako o zahtevanih minimalnih zdravstvenih in Ichničnih pogojih za posamezno vrste dejavnosti, kot so turizem, predelava mleka, mesa in podobno, seveda določa tudi usposobljenost nosilcev in še kaj.
Teh podzakoaskih aktov 5e vedno ni, ministrstvo za kmetijstvo pa je zagotovilo, da bodo vsi ti akti pripravljeni áe v prvi pok>viei letošnjega leta. Takšen odgovor so na svoja pt^izvedova-nja dobili tudi na mozirski upravni enoti, kjer tudi poudarjajo, da bodo takoj za tem začeli izdajati dovoljenjaza opravljanje dopolnilnih dejavnosti, seveda pod predpisanimi pogoji.
V Zgornji Savinjski dolini je dopolnilna dejiivnosi predvsem
turizem, uveljavlja se tudi predelava mleka, na Upravi enoti Mozirje pa ne glede na trenutne nedorečenasii poudarjajo, dii so vse kmetije le različne dopolnilne dejavnosti ludi dt>slej opravljale povsem legalno, seveda pa z drugačnim statusom. Karjc ^'na črno,'* pa je bilo, je in šo bo, vendar jc to druga zgodba.
mjp
Šaleška dolina
Nujne na dveh tretjinah kmetij
f-m.
Po iMHiatkih Iris Skrimtin Lidije Diklič z velen,|ske enote Kmetijske svetovalne slu^)« bo v Šalel^ki dolini prei^.ivela oJ kmetijstva samo ena tretjina kntetij. prei»stiili dve tretjini pji IxkIo |>re2ivetie morale mijno ustvarjati dohodek tudi od do-pi»lnilne dejavnosti. V damiŠ-njih ra/memh Jih rei^uje predvsem to, du Je vsaj eden od članov kmetije zaposlen.
Za zdaj sta v občinah Velenje, Šoštanj In Šmartno ob Paki registrirani le dve kmetiji odprtih vrta, in sicer v Belih vodah, nekaj je kmetij, kjer se ukvarjajo Še z žagarstvom, jiridelavo sadik, zelenjave» v Topot^ici pripravljajo vadbi^ za golf, med dopolnilne dejavnosti pa sodijo ludi
storitve strojnega krožka. Po mnenju Dikličevc in ŽiČkarje-ve jc od tega, kako zalitevna je pot za regisl racijo dejavnosti, v preeejfsnji meri odvisna od prožnasti upravnih enot. Velenjska naj bi sodila med dokaj neprilagojene.
Podpora države le na papirju
Med kmetijami, ki občutijo spodbudo dr/avc pri uvajanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, so Apatovi iz Pristave pri Ga-lîcrkah, kjer si že nekaj lel prizadevajo za ureditev kmečkega turizma. »Podporo čutimo na papirju. V praksi so stvari daleč od dejanj. Lani - na primer - je
kmetijsko ministrstvo ponudilo možnost za pridobitev nepovratnih sredstev, vendar pod pogojem, da imiifi za naložbo 25 odstotkov lastnega denarja, 25 odstotkov kredita, prav toliko pa bi lahko pridobil nepovratnih sredstev. Ker se vložen denar ne vrne hitro, moraš vračati kredit prej, kot se li povrnejo si roški vlaganj. Denar moraš črpali iz kmetijske dejavnosti, V teh časih pa razmere v kmetijstvu niso tako rožnate, da bi si laliko privt>i^ilše kredit,«je povedala gospodinja Nada.
Po njenem mnenju so zahteve drŽave pri lem prevelike. Ta zahteva od nj Ih veliko več, kol - na primer - od gostincev. Ti kupi-p izdelke v t rgovini in jili lahko
nato prodiijo. »Mi lahko prodajamo le svojo izdelke. Za izpolnitev tega pogoja moramo zaklali živino doma, kar pt)meni, da rabimo lastno klavnico in polom Še predelovalnict) mesa. Vse le stvari so zelo drage. Predpisi ne dovoljujejo nič Icssenega. plastičnega, římpak mora biti oprema le iz nerjaveče kovine. Za pet, sedem priišičev, kolikor bi jih mi zaklali na leto, rabimo tako urcjen<5 klavnica, kot jo Imajo veliki m osno-p rede lova I ni obrali.» Za zdaj so v ureditev kmečkega lurizmavložiliže več kol 300 tisoč nem.ških mark, izgledov, da bi dejavnost v bližnji prihodnosti registrirali, pa ne vidijo. Kol je še povedala Nada, so si ogledali že kar nekaj
kmcčkili turizmov v tujini in vedno ugotavljali, da imajo pri njih merila precej manj stroga kol v Sloveniji.
Apatova kmetija meri približno 45 hektarjev. V hlevu imajo 45 glav živine, na leto mi-molzejo približno 180 tisoč litrov mleka. Zakaj so se odločili za dopolnilno dejavnost? »Moževa družina je prej živelav Driižmirju, Iger seje iigreznilo Žc preccj zemlje. Da bi lažje preživeli in tudi zaradi razmer v slovenskem kmetijstvu iščemo dodaten vir dohodka.« Pri /jalovih imajo tri sinove, vendar Nada ne verjame, da se bo kdo od njih ukvarjali samo s kmetijstvom. »Nimam srca, da bi prisilila katerega od njih kživotar-

Nada Apat:
jenju. Mislim, da je bolje, če se izobražujejo, poiščejo službo, kmetijo pa vzdržujejo, kolikor jo bodo pač lahko,« jc še dejala ob koncu po2<wora.
■ tp
Deteljica - združenje ekoloških pr/tfefovdfcev In predelovalcev Celje
Izdelki »biodar« tudi že pri nas
Vse večja ekološka zavest ljudi ter pri-hli/ev-^nje Slovence livropskl unUi sta pred tremi leti spodbudila nekatere kmetije v Sloveniji k ekolo!>kemu načinu pridelave in predelave hrune. Drxava naj hi spc^dbtijala tovrstno kmetovai^je. kije /a nekatere tudi prí* loxnost /i« prexivetje> s subvencijami. I/delke / blauovno znamko biodar-/nakjanistva /a xivlki i/ nadzorovane ekoloi^ke pridelave • je ponekod /e nio^no kupili. Na poti eko kmetovanja Je tudi 13 kmetij i/. Šaleške doline. R) neuradnih podatkih se je v Sloveniji odloČilo za prehod iz konvencionalnoga v eko kmetovanje približno od 800 do UIOO kmetij. Po pričakovanjih naj hi hilov dr/avi letaš žc 300 registriranih eko kmciij. Zdruihijcjo sc v interesna združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev. Na pobudo kmetov, ki so obiskovali začetni tečaj ekološkega kmetovanja, .so pred dvema letoma tatóno združenje (poimenovali so ga Deteljica) ustanovili tudi na obmtíčju celjske regije. Področje, ki ga pokriva, sega od Koroške do Kozjanskega (območje dchwanja Zavoda za živinorejo in vclcrinarstvo Celje),šte-
je pa že približno 170 članov. Poleg povezovanja jc osrednja naloga združenja seznanjanje članov z novostmi, aktualnimi drugimi informacijami, pomoč pri trčenju izdelkov.
Kol je povedal strokovni tajnik Deteljice Mitja Zupančič se člani združenja ukvarjajo prcdv.scm z živinorejo-s proizvodnjo mesa v sistemu rejo krav dojilj, precej manj pa še z zelišči, zelenjavo, visokodebelnimi nasadi jabolk. »Naše dosedanje izkušnje so sicer skromne, a kažejo, da jc v tem trenutku ponudba manjša od povprasevanja. Pot izdelka od proizvajalca do pí5lroš-nika jc še slaba, zato jih večina prodaja neposredno na kmetiji.« Na vprašanje, kakšne so prednosti in pomanjkljivosti ekološkega kmetovanja, pa jc Zupančič odgovoril:«EkoIoŠko kmetovanje je temelj zdravega načina življenja, saj spodbuja pesirosl življenja, ohranja in dolgoročno povečuje rodo-vitnasi tal, zmanjšuje erozijo tal. ohranja genetsko raznolikost domačih ia divjih rastlin 1er živali, čistost podtalnice in okolja. Izdelki niso obremenjeni z raznimi kcmično-sintctičnimi sredstvi (uporaba teh jc prcpovcda-
Kako potrošniki vemo, da je izdelek res »eko«?
V pravilniku o ekološkem kmetovarvju so točno določeni načini trčenja in označevanja teh Izdelkov. V preusmeritvenem obdobju mora proizvajalec navesti« da so i/delki i/ preusmeritve.
Po praviloma treh pozitivnih kontrolah dobi certiTikal, s katerim kontrolna organizacija potrjuje skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in Iransporia pridelkov, živil in krmil s predpisi za ekološko kmetovanje. Na osnovi lega lahko kmet pridobi blagovno znamko biodar-znak jamstva za živila iz nadzorovane ekološke pridelave.
na), zato so boljše kakovosti. Pomanjkljivost pa jc predvsem ta, da vsi na izgled nist) privlačni- Od kmeta zahteva eko kmetovanje več fizičnega dela, količinsko je letina preccj nižja, sirtjški pa višji kot pri konvenci on al ne m ali inle-grirancm kmetovanju. Zato so ti izdelki v povprečju dražji za 20-odsioikov,«
V Šaleški dolini v kontroii 13 kmetij
Po podatkih velenjske enote Kmetijsko svetovalne službe Zavoda za vcteri-naretvo In živinorejo Celje je od leta 1998 do danes obiskalo tečaj za eko kmetovanje 45 kmetov iz Šaleške doline, v tem Irenuiku pa jih je v kontrolo vključenih 13. Na kmetiji Ferdinanda Ocepka v Podg(5rju so že pridobili blagovno znamko biodar, te pa se prihodnje leto nadejata tudi Ncvenka Ku-gonlč iz Velenja in Ivan Krcnkcr iz PleŠivca. O izkušnjah .sta povedala:

I



Nevenkrt Ku^onič: »Z eko kmetovanjem se ukvarjam dve leti, sedaj pričakujem drugo kontrolo. Na trgu smo se že pojavili z božično-novolet-nimi programi, na njih pa smo seveda navedli, da smi^ v preusmeritvi. Moram reči, da so je zanimanje za eko i/delke v primerjavi z lani preccj ptwečalo, v jeseni, ko bomo prvič na trgu tudi z topas jabolkami, pa pričakujemo Šc večje povpraševanje. Eko kmelujem skupaj z brali na več koi 40 hektarjih zemlje. Če hi>čemo obdržali program, je bomo morali nekaj še dokupili- Z malo zemlje jc namreč težko kolubariii, ki jc pri tem načinu proizvodnje zelo pomembno. Kmelujemo na več lokacijah: v Šentilju imamo njive in sadovnjak, na Dobrovljah piisemo krave dojilje, krmimo prřisiCe in purane, v Lelusu imamo njive zasajene z zelišči, čaji, sojo in bobom,v OkoninI v Zgornji Savinjski dolini prav tako zelišča, na površinah v Matkovém Kotu pa za zdaj kosimo.
Kmet, ki se želi vključili v eko kmetovanje, se mora včlanili oziroma prijavili pooblaščeni kontrolni organizaciji s sedežem v Mariboru in se ravnati po določilih pravilnika In priporočilih za ekološko kmetovanje. Kontrolna organizacija spremlja kmeta v obdobju prcusmeriive proizvodnje, ki traja dve leti (lahko je to (5bdobjc tudi daljk;, pač glede na stopnjo intenzivnosti predhodnega načina kmetovanja, /a l raj ne nasade pa traja pre u sme-ritveno obdobje v povprečju vsaj tri leia) in tudi kasneje, kože pridobi certillkat.
Nevenka Kugonič
fvan Krenker:
Predvidevamo pa, da bomo lu imeli drobnico. Radi bi vso to mod sabo povezali in se predstavili kot turistična kmetija. Čeprav eko kmetovanje zahteva veliko ročnega dela. nam ni težko, ker je takšno sožitje z naravo naŠ način življenja. Nadzor nad proizvodnjo, ki jo moramo plačati sami, izvajajo strokovnjaki iz Maribora in Avstrije. Žalosti me, da v Velenju odg<3Vor-ni nimajo razumevanja za naše izdelke. Vsaj eno stojnico za konec ledna pogrešam.«
Ivan Krenker: «Glede na stanje v našem kmetijstvu in napovedi nisem videl druge prihodnosti kot v eko kmetovanju. Ukvarjam se s prosto rejo krav in telet na nadmorski višini do 8.S0 m. Smo Še na začetku in zadeve Se mîirsi-kjo niso urejene- Kljub lemu so moje dosedanje izkušnje pozitivne. Subvencije za zdaj še nisem dobil, ker jo republiško ministrstvo za kmeiijsivo izplačuje za leto dni nazaj. Žal. Še nimamo urejenega odkupa živali. V Deteljici iščemo možnosti tudi za lo. 10 hektarjev zemlje je premalo za eko kmetovanje, zato bom za lažje prcžjvet-je moral poiskati šc kakšno dopolnilno dejavnost.»
Tp

Avtorici prvonagrajene razisitovalne naioge: Maja Usar in Marija Podkrižniii
Rentno zavarovanje? Ja, za varnejšo starost
Rentno zavarovanje kot rezultat pokojninske refomie Je \'zbudilo zanimanje pri mnogih med nami. Tudi dijakinji 5. letnika Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje Maja lls-ar in Marija Podkrižnik sta želeli vedeti (► tem čim več. Potrebna je bila je majhna spodbuda mentorjev dr. Ivana Voršnika in mag. Simona Muha, da sta dekleti temo obdelali v raziskovalni nalogi In zanjo v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline prejeli prvo nagrado.
Nisla jc pričakovali. Tako kol nc icZc bremena, ki sla si jo z nalogo nadeli na svoja pleča oti oblici rednih učnih obveznosti. »Bistvo najine raziskave je bilo ugcHovili, kako in koliko so ljudje seznanjeni o novem pokojninskem zakonu in na kak.šen način ga sprejemajo.
Marija Podkrižnik
Rezuliail ankeie, v kalero sva vključili zaposlene s povprečnimi plačami, so pokazali, da se ljudje zavedajo posledic pokojninske reforme, za varčevanje za varnejšo siarosi pa se jih je kljub temu odločilo malo. In
Maja Usar
še ti za minimalna plačila.» Pri delu sta se poglobili v najpogo-slej.ša vprašanja laikov. Navezali sla slike z 12 zavarovalniškimi in pokojninskimi družbami v Sloveniji ter pri iskanju odgovorov nanje hkra-
li ugotavljali, kako le izkoriščajo novo priložnost za pridobitev dobička, ki ga prinaša rentno zavarovanje.
Sta sami že »ukrepali«? Ne, ker za zdaj za varčevanje za varnejšo starosl nimata možnosti, Sla pa podrobno zadevo predstavili domačim in jih spodbudili k razmišljanju.
V tem Irenulku sta z mislimi, voljo in zagnanostjo drugje kot pri rentnem zavarovanju, pri zaključnem izpitu in sprejemu na višjo oziroma visoko šolo, smer poslovna ekonomija. Za študij se je prijavilo precej več kandidatov, k{>t jih bodo sprejeli, »reši« pa ju lahko, sta menili, skorajda odličen uspeh na zaključnem izpiiu. Na enem področju sta se že izkazali in držimo pesli, da se bosla tudi pri tej izkušnji.
■ Tp
Mlada raziskovalca Darko Kosaber in Dušan Pantner
»Odgovorila sva sebi in tudi drugim«
Darko Kosaber in Dušan Pantner, dijaka 5. letnika Poklicne in tehniške elektro in računalniške šole Šolskega centra Velenje sta raziskovalno nalogo z naslovom Koristnost in pomembnost malih hidroelektrarn v elektroenergetskem sistemu Slovenije predstavila kar na treh tekmovanjih. Na srečanju mladih raziskovalcev Šaleške doline sta zanjo prejela drugo nagrado, na državnem srečanju mladih raziskovalcev in inovatorjev v Novi Gorici tretjo in minuli teden na državnem tekmovanju Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije v Mariboru prvo nagrado.
Kol sla povedala, sla nalogo -v sodelovanju z mentorjema Simonom Ko n e č n i k o m i n Cvetom Fendretom - zastavila lako, kol da sta bodoča vla-
gatelja, ki ju zanima: kako do potrebnih dokumentov, vrednost naložbe 1er ali in kdaj se jima bodo vlaganja obrestovala. »Že na samem začetku sva trčila na kar nekaj ovir. Ni ustreznih podatkov, kajšele da bi bili ti zbrani na enem mestu. V družbi prevladuje mnenje, da država podpira tovrstna prizadevanja. Sama sva ugotovila, da lemu ni tako. Zanesljivo pa tudi vema, da se izgradnja male hidroelektrarne (ne glede na njene prednosti) vsaj še naslednji dve leti ne bo izplačala. Kasneje pa bo to odvisno od odločitev o obratovanju nuklearke v Krškem, odkupne cene energije oziroma od tega, kako bo sprejet zakon na lem področju zaživel v praksi.« Fanta sla še podčrtala, da ima naloga precejšnjo uporabno vrednost, saj sta z njo odgovorila na skoraj vsa
Mlada raziskovalca Darko Kosaber in Dušan Pantner z mentorjem Simonom Konečnikom
šali, ali je bolj naporno razis-k(waino delo ali zaključni izpit, sla bila enoina:«Raziskoval-no delo delaš iz lastnega zadovoljstva. kar je pa prisila, kot je lo izpit, je že težje.«
■ Tp
najpomembnejša vpra.šanja. ki bi vplivala na kakšno odločitev v zvezi s lem.
Odvisno od uspeha na zaključnem izpiiu se bosta mlada raziskovalca odločala za kasnejšo pot. Ko smo ju vpra-
Uroš Ivančic ima skupaj z mlado ekipo ambiciozne načrte za delovanje počitniškega kluba. Prva naloga je privabiti več mladih ...
Kažipot v Mastodontu
Sveža ekipa in nov program dela
Konei' aprila Je Počitniško društvo Kažipot Velenje na redni letni skupščini dobilo novega predsednika. študenta Uroša Ivančica. Ta je okoli sebe dirai mlado, in po njegovih besedah zagnano ekipo, "kar b(» dal« društvu nov polet". Novo obdobje so začeli s selitvijo na novo lokacijo - MO Velenjejim je dalo v uporabo prostor v podhodu Mastodont. Društvo s 50-lctn« tradicijo na področju aktivnosti za mlade je že začelo zavzeto izvijati cel kup novosti.
Od projektov, ki jili bodo kmalu izvedli, je Uroš Ivančic najprej predstavil projekt "Prvič sam na pot", v okviru katerega bodo pripravili PopotniSki priročnik in niz predavanj, katerih namen bo mlade pripravid na prva samostojna potovanja v iasini režiji. Prva predavanja bodo predvidoma pričeli že konecjunija. v začclku julija naj bi izšel tudi priročnik. Več aktivnosti pa hodo pripravili .septembra, ko se bo spet začelo šolsko leto. Takral bodo spet pričeli izvajali projekt Spoznajmo naSa društva. "Naš namen je natisniti brošuro, v kateri bodo mladi lahko našli kratke opise društev ter njihove kcmtaktne nash>ve. Pripravili pa bomo tudi niz inf<»rmativnib dni v p<»!>ameznih društvih ter predstavitev društev po osnovnih in srednjih šolah v naši dolini," izvemo.
Septembra bodo nadaljevali tudi s krožkom luristični podmladki po o.snovnih šolah Šale.škc doline. V njih binio mladi preko izletov in potopisnih predavanj spoznavali lepole naše domovine in osialegasveta. Udeležence krožkov bodo popeljali na nekaj srečanj osnovnošolcev, Eno od njih ho že septembra v Velenju, potekalo pa bo pod nazivom "Spoznajmo Slovenijo". Oktobra se bodo preko Kažipota predstavniki različnih mladinskih organizacij (folkloristi, lal^orniki, glasbeniki, študenti...) iz na.še doline z mladimi iz madžarskega mesta Pecs.
Veliko mednarodnih izmenjav
Poletje jc tukaj, največ dela pa imajo v Kažipotu prav v vročih mesecih. "Ena izmed temeljnih nalog našega dru.šiva so organizacije mednarodnih izmenjav mladih. Letos bimio odšli v mladinski kamp v nizozemsko mesto Schiedam, to ho .sredi avgusta, in pa kamp v Es.slin-gen, ki bo potekal v času jesenskih pnčiinie." Kiižipot je imel v zadnjih lelih veliko nihanj v članstvu, kije bolj upa-diilo kot kaj drugega. "Aktivnih nas je okoli 15. uradno vpisanih pa 80. Ta številka ni toliko pomembna kot aktivni člani. Zato vabimo mlade. da se nam pridružio. Za prvi vpis nimamo vpisnine in članarine. Prednosti pa so številne. Lahko se udeležujejo mladinskih taborov in konferenc v tujini, članom nudimo tudi pomoč pri potovai\jih. Poleg tega si lahk<i uredijo izkaznice, s katerimi imaj<» popuste pri potovanjih v tujini( IYIIF, I SIC, E 26, knjižice z naslovi Mladinskih hotelov po vsej Evropi). Mladim omogočamo tudi sodeh>vanje v programu AU PAIR, torej pri varstvu otrok v tujini, omogočamo pa tudi udeležbe na tečajih manageinenta. tujih jezikov in še česa tako doma kot v tujini. Zato še enkrat vabim, da se nam pridružijo vsi, ki so polni idej in energije ali če preprosto ne vedo. kaj bi počeli. V Kažipotu bomo znali niyti zanimivoaklivnostza vsakogar!", je pogovor sklenil Uroš. Če želite izvedeli Sekaj, lahko pokličete nagsm 041 21)5-330.
■ Bojana Špegel
mala ANKETA
Dobitniki zlatih priznanj iz materinščine
Minulo soboto je bila v Narodnem domu v Celju pri-lož.nostna slovesnosl, na kateri so podelili priznanja z državnega tekmovanja iz materinščine. Med šestnajstimi dobitniki zlatega Cankarjevega priznanja je bilo kar šest učencev in učenk iz občin Ve-
lenje ter Šoštanj. Na lep uspeh pa jih bo spominjala tudi Toporišičeva Enciklopedija slovenskega jezika - nagrada Slavističnega društva Celje. In kaj so povedali najboljši med najboljšimi? Živa Čonkaš, OŠ Mihe Pin-tarja Toleda Velenje: «Bila
sem druga najboljša med zlatimi Cankarjeve! iz celjske regije. Skupaj z mano se je uspeha veselila tudi mentorica Ne-venka Razboršek. Pomeni me veliko, saj je to edino tekmovanje, kjer sem želela doseči viden uspeh. Od nas je zahtevalo kar veliko znanja, sama pa sem se bolj zavzelo pripravljala na .šolsko kol na državno preizkušnjo. Poleg tega sem sodelovala sem še na tekmovanju iz matematike, kemije, angle.škega jezika, vesele šole, poskusila sem se tudi kol mlada raziskovalka.«
Vesna Glinšek, OŠ Livada Ve-lenje:«Z mentorico Dragico Kralj .sva se vneto pripravljali na državno tekmovanje, ki je bilo dokaj zahtevno. Trud ni bil zaman. Nisem se dokazovala samo v znanju iz materinščine, ampak še na drugih področjih, najuspešnejša pa sem bila prav tu, kjer nameravam nadaljevali študij. Po Splošni in strokovni gimnaziji, kamor sem se vpisala sedaj, bom najbrž Izbrala novinar-slvo. Z zlatim Cankarjevim priznanjem sem poleg mentorice razveselila še sošolke,

Živa Čonkaš ,Vesna Glinšek,Katja Centrihjjaša Kljajičjina Dobeišek, Doris Jurkovnik
prijateljice, tudi domači niso oslali ravnodušni. » Katja Centrih, Oš Gustava Šiliha Velenje: «Lani sem bila lik pod vrhom, letos sem sem se še bolj potrudila in uspelo mi je. Zlato priznanje je bilo zame presenečenje, odziv domačih in mentorice Biserke Ilrnčič pa je bil »Tuli«. Slovenski jezik mi leži, vendar za zdaj o študiju v tej smeri ne razmišljam. Se bom odločila, ko bom videla, kako uspešna bom v Splošni in strokovni gimnaziji.« Tjaša Kljajič, OŠ Gustava Šiliha Velenje: «Zame je bil uspeh že lo, da sem se uvrstila na državno tekmovanje. Presenečenja sem bila vesela sama, z njim sem razveselila še mentorico Biserko Ilrnčič in domače. Upam. da bom uspešna tudi na nadaljnji poli. Zanimajo me tuji jeziki. V tem šolskem letu imam za sabo že kar nekaj takih preizkušenj, ampak prvo mesto iz znanja iz materinščine pa je pika na i.«
Doris Jurkovnik, OŠ Biba Ro-ecka Šoštanj: «Lani sem v tekmovanju iz znanja materinščine osvojila bronasto, letos zlato priznanje. Vesele sem ga, ker sem s tem potrdila lastno znanje, ker bom imela boljše možnosti pri vpisu na Splošno in strokovno gimnazijo in za pridobitev Zoisove štipendije. Skupaj z mano je zadovoljna tudi mentorica Sonja Bric. Razmišljam o novinarstvu in priznanje me še dodatno spodbuja pri tem.« Tina Dobeišek, OŠ Biba Ro-ecka Šoštanj:«Ko sem dobila rešitve, se mi je zdelo, da nimam ničesar prav. A, sem se na srečo uštela. Priznanje je torej zame prvovrstno presenečenje, za mentorico Sonjo Bric pa seveda dokaz o dobrem delu. Veselim se že počitnic, komaj jih čakam. Prihodnje šolsko leto bo pred mano nov izziv. Veseli me naravoslovje, zalo sem se vpisala na Splošno in strokovno gimnazijo v Velenju.«
■ tp

mum IM aaopisMi mm * uu>uaa m asomn mozaik

Nu, pu imamo ^ ene|^ šiileija. Marjan Siap-nik, tonski tehnik na Radiu Velenje je v petek v prvo uspeSno upravi! vozniški izpit. Čestitamo! Zdaj se vneto ukvarja z razmišljanjem, kakšen avto bi bil najbolj primeren za za skoraj vsakodnevno premagovanje razdalje iz Za-drečke dt»line, Kjer je doma, v Šaleško dolino, kjer dela. Avtobusi bodo ostali brezrednej^a po-
tnika, taksisti bodo príknyšani za kikšiiega jur-ja, Marjan pa bo pridobil nu času.
V uredništvu Na.šoga ča.sa pa /c "spravljamo" skupaj posebno prilogo z naslovom Polclje v ŠaleSki Joiini. Po obilici priredilev, ki jih napovedujejo v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki lisiim, ki bodo če/ poletje ostali doma, ne bo moglo bili dolgčas, Težave utegnejo nastopili le v primeru, da bi kdo želel bili zraven pri vsem, kar se pripravlja. Priloga izide 21. junija.
Nina, Jure in Sašo, naši trije pnipagandisti, pa dobgo v ponedeljek pomoč. Prihaja Petra Kal te ne ker.
■ mkp

KRATKO
FARAONI
Etien najstarejših slovenskih bentlov še ni izumrl. Po krajšem premoru se spel vračajo v stari postavi, širši javnosti pa se botlo predstavil! na letošnjem MMS-u s skladbo »Solinar«.
FOXY TEENS
Prejšnji teden so promocijsko predslavile nov videospot za skladbo »Sanjam«, ki jo še vedno lahko naidemo na njihovem zadnjem albumu. V spotu se lisičke pojavljajo v vlogi nagajiviti in vročekrvnih navijačic • cheerleaderk.
ZLATA SIDOHARTA
Njihovemu zadnjemu albumu »Nord« je v samo treh tednih prodaje uspelo doseči magično številko 5000 prodanih izvodov, kar v Sloveniji pomeni zlalo naklado. Čestitamo!
EROS V NEDELJO
V nedeljo, 17. junija, bo v ljubljanski dvorani Tivoli nastopil eden največjih italijanskih pop zvezdnikov zadnjega desetletja in pol, Eros Ramaz-zotti. Predstavljal bo svoj aktualni izdelek »Stilelibero«.
JINXOVA AVANTURA
Zagrebška skupina Jinx razveseljuje svoje oboževalce s svojim četrtim albumom »Avantura počinje«. Album je poln poletnih hitov, prvi single, ki že navdušuje, pa je skladba z naslovom »Tamo, gdje je sve po mom«.
JOVANOTI
Za liste, ki se sprašujete, kam je izginil eden od najbolj simpatičnih italijanskih glasbenikov devetdesetih let, je tu odgovor. Še je živ. Konec maja ja izšel njegov novi album »Passaporte«.
ELTON PRODAL SVOJE AVTOMOBILE
Londonska dražbena hiša Christie's je pretekli teden na dražbi prodala luksuzni vozni park pcvea Eltona .lohnaza dobrih 6,2 milijona nem.ikih mark. Elton John je na dražbo postavil 20 sv[)jih avlomobilciv, med njimi pa so bili tudi redki modeli Benileya in en Rolls Royce, model Phanlom VI. Iz dra/be-ne hiše so sporočili, da so na
vič po letu 1993. Pred koncertno dvorano Palau Sani Jordi v Biuceloni je ves dan čakalo okoli 18.000 njenih oboževalccv, za koncert je bilo akreditiranih več kot 500 novinarjev, navzočih pa je bilo okoli 200 znanih osebnosti. Če .si želite oglodali enega od koncertov turneje in vstopnice še nimale zagoiovlje-ne. se lahko obrišete pod nosom. Po Evropi so vstopnice za Madonnine koncerte namreč
Mmn [BQDÛSlûîïi
»DELO Ml NE LEZI«
Kako čas hitro beži... Si lahko mislite, da je od legendarnega albuma Janeza Bončine - Benča, albuma »Obšanku« namreč (kje drugje pa), minilo že $ko(H)raj dvajset let ?! Hej, v tem času s« pridni prebijejo od prvega razreda osnovke do doktorata. Ampak Benč ne sodi med (e. 'tako vs^j pravi v naslovu zadnjega albuma, ko prostodušno priznava: »Delo mi ne leži«. Pa mu prav smrdi verjetno tudi ne. saj je že več- kot tri desetletja vedno in zelo prisoten. Ni ravno buuum, ki hi povzročil vihar na domači sceni. To že dolgo ne, čeprav je ob svojem začetku, konec šeiitdese-tih in v sedemdesetih, bil tudi to. Zdaj velja za sivo eminencn domačega p<»pa in vsi ga sp(»štuje-jo. Še posebej kritika, saj je skoraj aboniran na nagrade strokovnih žirij (ali pa vsaj na nominacije) številnih domačih t^tiva-lov.
Zadnja leta je, kljub pojavljanju na festivalih, živel bolj na lovorikah stare siavc. Poglejte samo naslove njegovih izdaj v zadnjih desetih ielih: »Najlepši neuspehi«, »Staro vino«, »Bendologija« in »Antologija« {Mladi levi). Bolj v preteklost zagledano, a ne? A nič čudnega, z leti je spomin na zlate čase pač vedno prijetnejši, 'tudi z novim izdelkom se Benč vrača h koreninam svoje glasbene kariere. Novi album namreč diSi po starem soulu in R ťt B-ju, ki sta ga zastrupila že v začetku kariere s Ilelioni, Mladimi levi, The C}enerals, skupinama Srce in September in drugimi zasedbami, s katerimi je sodeloval. Kljub vonju stare patine soula in R&B, pa prinaša deseterica novih Benčovih skladb novo
zvočno podobo in predvsem veliko mero glasbene prefinjenosti. Pri nastanku albuma je namreč iskal somišljenike, s katerimi je uspel naredili predvsem izdelek za svojo dušo. Z njim bo seveda zadel v srce še marsikoga. Predvsem tiste, ki prisegajo na čutno atmosfero, izvrstno vokalno interpretacijo in tiste, ki verjamejo, da ni dobrega komada brez dobrega sola.
■ MiČ
dražbi iztržili dvakrat toliko, kot je bila i/JcIicna ccna za avtomobile. Novi lastniki avtomobilov .ÍC niso znani, John pa je bil zelo zadovoljen s prodajo jeklenih konjičkov, ki jih ni prodal zaradi kakSnih tinančnih težav, ampak preprosto zaradi dejstva, da se ne more voziti s toliko avtomobili naenkrat, (sta)
MADONNA ZAČELA TURNEJO
Minulo soboto je v Barceloni amcri.^ka pevka, igralka in vsestranska umetnica. Madonna, začela svojo .svetovno turnejo »Drowned World "lour 2001«. S to turnejo se Madonna vrača na svetovne koncertne odre pr-
povsod takoj razgrabili. Uradne cene vstopnic so se gibale med
12,000 in 26.000 tolarji, (sta)
ZEUS
»Pridi nazaj« je naslov prihajajočega videospota štajerske skupine Zeus. Skupina je pravkar končala s snemanjem skladb za svoj novi album in sedaj vneto
iSče primernega založnika. Sicer pa bo lo drugi album tc skupine, katere korenine segajo daleč nazaj. Okostje zasedbe, od katerega sta danes ostala dejav-
na le še dva člana, je namreč nasuilo že ieta 1984, letii 1990 pa je zasedba ludi ilobila ime 21eiLS. Njihov prvi album »Polnoč« izšel leta 1995.	■ Mi
ra
f u ^^ 14. junija ^^^^ 2001 (torej danes, vendar v času pisanja tega članlui je to še bližnja prihodnost) bodo študentke in študentje na študentskih demonstracijah v Ljubyani in v Maribonina Trgu svobi>de udarili po mizi in rekli: Dovolj nam je! Dovolj, da hoče država, kljub interesu po več izobraženih, (»bdavčiti štipendije, študentsko delo in otroške dodatke, da hoče znižati subvencijo za bivanje pri zasebnikih, da želi uvedbo šolnin, da ne naredi dovolj za dvig kakovosti študija, Zgodovina študentskega gi-
Študent naj bo
študent ostane vedno rdeč
banja je polna protestov s podobnimi zahtevami: proli pravnemu in stKialnemu zkirablja-nju in ignoriranju študentov, prizadevanju za avtonomijo univerze, demokratizacijo šolskega sistema in družbe, če se prestavimo trideset let nazaj, v maj in junij 1971, in prestopimo prag Filozofske fakultete, naletimo na lepak Franka Adama, kjer med drugim piše: «Študentje, napočil je čas gve-rile, uprimo se avtoritarizmu in porajajočemu se kapitalizmu!« Avtor se jc znašel v kazenskem postopku, za študente pa je bil to povod, da so iakulteto za nekaj dni zasedli {26. maj - 2,
junij) in jo spremenili v »delovno kolonijo«. Študentje so delali, prebivali, jedli in spali na fakulteti, pripravljali okrogle mize, non-stop diskusije o različnih temah. Po jutranjem vstajanju je na strehi fakultete potekal redni obred dvigovanja rdeče ziislave in petja Interna-cionale...
Petnajst vrstic je krutih, za več pixlrobnosti o študentskem gibanju predlagam, da prelistate kakšno Rit...
P.S. Franka Adama so izpustili, za ostale zahteve pa stavkamo še danes.
■ Ana Kladnik
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako sobolo oD 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9,30 In po poročilih ob 18.30.
1.	BRANDY & RAY J - Another Day In Paradise
2.	BON JOVI - One Wild Night
3.	REM - Imitation Of Life
"Another Day In Paradise« je blia pred led velika uspešnica Phila Collin-sa. Tokrat sla jo predelala Brandy & Ray J in vam se je minulo sobolo skladba zdela najboljši izbor, Za sabo je pustila celo taki veliki imeni kot sla ponovno objjenl Bon Jovi in legendarni REM.
LESTVICA
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 10. junija: 1.SH0W BAND KLOBUK: Krava
2.ZARJA:	Fletna navada
3.CVET:	Vaški harmonikar
4.GAJ:	Veselje polna vreča
5.PTUJSKIH	5: Naj odmeva Predlogi za nedeljo, 17. junija:
1.CIK:	Na klančku
2.DAN	IN NOČ: Presnete grablje 3-FINK: Na Dolenjskem luštno je
4.GAMSI:	Če vedel bi, da si jokala
5.K0PITAR:	Izpijmo ga, prijatelji
■ Vili Grabner
12 glasov 11 glasov 5 glasov 2 glasova O glasov
I ■
I
■
I

Krajevna skupnost Skale - Hrastovec
15. medobmočno srečan
Iffii lo riAitiomknoico^	Godbeniki, m
■ mM I I W 0 V III W III N II W I d W •	JiiniJ» ~ ^^^ prircdilva-
B H	H	H	mL ki sc) se zvrstile minuli kiincc icdnii. vc-
golf ali cesta?
Kntjani vaške skupm^sli Skale so pred ěasoni pripravili /bor krajanov, nalo pa so o lanskem rinanênem in delovnem programu 1er lelošnjih osrednjih ciljih spregovorili se na skupnem /boru s krajani preostalih vaških skupnosti Podlubela in Hrastovec. Kiir oštri so bili krajani, je med drugim povedal Herman Ariič, predsednik sveta KS Skale - Hi-astovec. i/postavili pa so predvsem štiri vprašanja: vračanje denarja za preveč plačane prispevke/a i/gradnjo lelelbn-skega omrežja (takih naročnikov naj hi bilo v KS 107, vrnjeno pa naj bi dobili po 4869 nemških mark), ureditveni načrt pokopališča. /apiranje trgovine (v zvezi s lem so se dogovorili, da bo KS sama poiskala Iranšizne-ga najemnika, če ga ne bo Era, ki je imela to trgovino do sedaj) in regionalna cesta, ki pelje čez Skale.
»To vprašanje se vleče že 30 let. Toliko časa je namreč že minilo od takrat, ko sc je cesta, ki smo jo /gradili krajani sami, zaradi rudarjenja začela ugrezati. Leta 1972 so takratni odgovorni v dolini krajanom na zboru zagotovili, da bodo cesto zgradili nazaj takoj, kt) bo lo mogoče. Lani so za to območje izdelali prostorsko ureditveni načrt, ki pa na področju, kjer bi morala bili vrisiina cesta, predvideva rc-
srečanje
kreacijsko cono. Krajani so ogorčeni in zahtevajo vrnitev ceslc bivši gasilski dom - ribiška koča.« Po Ariičevih besedah so hoteli zaplet rešiti na seji sveta mestne občine Velenje, vendar so bili vedno preglasovani. Zato so sc krajani na tokratnem zboru odločili, da bodo pomoč poiskali pri političnih slrankiih, ki jih bodo v njihovih prizadevanjih pripravljene podpreti. Načrtujejo tudi sklic posebnega zbora, na katercgii btxlo povabili predstavnike republiških ministrstev ter cestnega izvedenca. I lerman Arlič je prepričan, da za rešitev zapleta obstajala dve možnosti, in sicer vris ceste ali odškodnina. Če se bodo odločili za slednjo, bodo k temu pridja-li še zahtevo po ureditvi klanca. »Če soglasja ne bomo dosegli, se bomo priložili na mednarodno sodišče, pa naj to pove, ali je pomembnejša cesta ali rekreacija, naiančneje goli'.«
Skupnci vprašanje krajanov KS Skale - Hrastovec je tudi ureditveni načrt pokopališča, ki sc je prav tako ugreznih.) zaradi rudarjenja. Tema naj bi bila aktualna že 50 let. »V zvezi s tem so sedaj nastopile nove težave -parkirni prostori. Pri pripravi ureditvenega načrta predlagatelj ni upošteval mnenje KS, ki jc predlagala ureditev parkirišč na bivšem prostoru šole in tclo-
Srečanje s Cankarjeve
B reško
Breško. Ni se dosti spremenil v tridesetih letih.
Pred tridesetimi leti je kiit trinajstletni deček prišel iz Gostivaija v Velenje. K stricu, ki je imel v Zidanškovi slaščičarno. Delal in pnida-Jnl je štiri vrste sladoleda: čokoladnega, vanilijevega in dva sadna. Pa torte. Jude, baklave, turški med . K njemu smo znosili vse kovance. Ce smo imeli srečo, da nam Je prišel v n)ke kak "ta rdeč", za 100 dinarjev, zagotovo ni bil dolgo naš, kmalu Je bil nje-
gov.
Kepa je bila pri njem vedno kepa, nikoli kepica. In to smo si zapomnili. Tudi po tridesetih letih, zdaj v slaščičarni na Cankaijevi, ni drugače, le da zdaj prodaja 24 vrst sladoleda in da "ta rdečih" za sto že dolgo ni več v obtoku.
Velenje jc zapustil samo za toliko, da je v Ohridu končal znamenito slaščičarsko šolo. Tisto, ki sojo obiskovali številni njegovi rojaki, ki so danes
vadnice. Postavil jih je na njivo, ki je bila nekoč predvidena za pokopališče. Pred nekaj leti jo je Urad za okolje in prostor pri mestni občini Velenje prodal, lastnik pa sedaj slišati noče. da bi tu uredili parkirna mesta.»
Poleg skupnih so krajani zaselka La/iščc i/poslavili še težave s tamkajšnjo cesto. Radi bi jO asfaltirali, a bi jo morali prej razširili. Kljub temu. da sodi med javne ceste, jim lastnik za tak poseg ne da soglasja. »S predlagano rešitvijo Urada za okolje in prostor pri mestni občini Velenje nis{) najboj zadovoljni. Vztrajajo pri {)dločiLvi, da jc cestišče urejeno proti gasilskemu domu in vrtcu, tudi če ostane neasfaltirano.«
Poleg zapisanega povzroča ne-zad{Woljstvo še d{)vozna cesta na Turn in grad, za katerega so krajani prepričani, da bi uprav-Ijaleczanj moral bolje poskrbeti. da ne bi ta še naprej propadal.
Izj"ii/ili pa so zadovoljstvo, ker bo končno kanalizacijsko omrežje služilo svojemu namenu. Črpališče obratuje dober leden, v začetku tega tedna pa so nanj priključili prva go.spodinj-slva. V naslednjih dveh mesecih naj bi na omrežje priključili 80 hiš. V jeseni pa, pričakujejo, bodi) rešili še tretjo lazo kanalizacije.
■ tp
raztreseni kdo vc kod vse. Slaščičar je njegov oče, slaščičar jc stric, slaščičar je bil tudi njegov ded. Z njegovimi slaščicami so sc sladkali Romuni. Družinska tradicija. skratka. In ko smo ga spraševali, ali bo ludi kdo od njegovih petih otrok, štirje živijo v Gostivarju, najmlajši je z njim in ženo v Velenju, šel pc» njegovih, de-dovih in pradedovih poleh, se je samo nasmejal. Eden bo že! Če ne otrok, pa brat. Štirje so še. Nazadnje jc bil v GOvStivarju pred devetimi meseci, zdaj bo v kratkem spet šel.
Rekli smo mu Breško in Breško mu pravimo še danes. Njegovo pravo ime je Saban Muharcmi. Poznajo ga številni, tako kot on pozna njih. "Zdravo Milica, Franci, Branko, Anica ..." Po imenih. Na dan. zdaj, ko je sezona, proda za kakšnih 30 tisočakov sladoleda. Ljudje, tako pravi, pa šc vedno najraje posegajo po čokoladnem in vanilijevem. čeprav je zdaj tudi drugih okusov v izobilju. "Tako kot sc je spremenil način izdelave sladoleda v ich letih, so sc spremenili tudi recepti. Prodajajo sc sladoledi izdelani na mlečni bazi in z naravnimi pastami. V Velenju nam je lepo. Zadovoljni smo. Občini redno poravnamo, kar ji pripada in nobenih težav nimamo." Ne vem zakaj, je dodal la zadnji stavek. Ampak, če sc mu jc /del. potreben...
VELENJE. 9. junija - Med prireditvami ki so sc zvrstile minuli konec tedna velja omeniti 15. medobčinsko srečanje pihalnih orkestrov, ki sta ga na prireditvenem pro.storu Turist ično-rckreacijskega centra ob Velenjskem jezeru pripravila velenjska izpostava Sklada RS za Ijubiiclj-.skc kulturne dejavnosti in pihalni orkester Zarja Šoštanj.
Savinjski rogisti, godbeniki iz Šmarja pri Jelšah, Slovenskih Konjic, Zgornje Savinjske doline. Tekstilne tovarne Prebold. Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, godbe Zarja Šo.štanj 1er KUD Laška pihalna godba so marsikomu ptipe-strili sobolno popoldne.
Nastop godbenikov iz Laškega so popestrile tudi plesni par in mažoretke. Te so spremljale
tudi šoštanjsko godbo.
IHMHtCI IK IMUrrEiaJISTI (I«!
Zivljei^e na gradovih -Herbersteini
Naša dekleta v začetku tega stoletja in deloma še v prvi polovici prejšnega pri s-vojih poklicnih željah pač niso mogle biti zelo izbirčne. Nekatere med njimi so do poroke lahk{) ostale doma in tam opravljale delo malo boljše dekle. saj so vendarle bile domače hčere, večina drugih pa so zares postale dekle v tujih hišah. Le malo je bilo takih, ki so šle za (spel!) dekle v "boljše" (t. j. bogatejše) hiše ali pa morda celo v mesto. Dekleta iz Ša-leka so npr. zelo pogosto dobile delo v Zagrebu, kjer so biJe kuharice ali sobai'ice. Le redke so dobile take "line službe" v domačem kraju. Nekatera med njimi pa so vendarle postale kuharice ali sobarice - "pedcnlncr-cc" na velenjskem gradu, na gradu Turn ali v vili Merber-siein. Njihovi spomini na mlada - rosno mlada leta so dragocen vir različnih kulturnozgodovinskih podatkov.
Večina med njimi jc seveda c pokojnih, a z nekaterimi sem napravil kak zanimiv intervju /c pred leti in /apisi njihovih mladostnih spominov st> zdaj za zmeraj shranjenivvelenjskem muzeju; takole so pripovedovale; "Na gradu I lerbcrsie-in so imeli {bilo je to okrog leta 192()-op. J. II.) eno taki^ staro francosko učitijico, ki smo ji vsi morali reči "majmazel" in jc bila tedaj že zelo stara, menda okrog šestdeset ali petinšestdeset let. Ampak lepa jc pa bila in šc vedno sc jc imela za mlado in jc razlagala o svtijih nekdanjih snubcih, pa o madžarskem grofu, ki jo je /a.snu-bil, vendar jo je stara gospa grofica prepričala, da je ostala z njo kol njena družabnica. Vsako jutro vem. da je vstala ob štirih zjutraj, iz svojega gnezda pa je prišla šele ob sedmih. Kaj je sama s sabo delala ne vem, ampak poznalo se je; res je dolgo zgledala mlada. Drugače so bili pa 1 lerbcrsteini zelo nobci staro plemstvo in se zalo z Adamoviči z velenjskega gradu, ki so bili le baroni niso posebno dosti družili. Drugače pa nisci bili vedno polni denarja; stari I ler-
berstein, ki se je k")čil txl svoje žene in jo z otroci vred poslal v Velenje je imel sicer sedem "cukerfabrik" na Češkem in v Španiji, pa preživnine svoji ženi ni vedno poslal. Zato sem kasneje izvedela, da so bili včasih trgovcu Tišlcr-ju. pri katerem so kupovali stvari za sproti vsak dan. kar prccej dolžni. Siccr pa so vse boljše stvari, rake, školjke, ribe, in drugo fino hrano kupovali v Celju.
Vila Herberstein v času med obema svetovnima vojnama
Imeli pa so kar pogosto goste in to je bilo za mene na začelku zelo težko, ker je bilo treba na toliko stvari misliti. Že sam sedežni red je bil kompliciran, ampak gospa grofica je zmeraj zelo pazila na lo. Na čelu mizeje sedela ona, poleg nje pa d(wača kontesa, na desni in na levi tuji gost in potem takt> naprej do konca mize, kjer jc imel xvoj sedež domači hišni kaplan pater Keller. Pa jc bilo treba paziti tudi na to, da nista skupaj sedela dva moška ali dve enski. Najhuje pa je bilo, če sem mizo že pripravila -vsakemu domačemu sem pripravila njegov pribor in njegovo servieto v zlatem obročku / njegovim imenom - pa je še prišel kak nov gosi in ga je bilo treba pravilno posadili z^ mizo in premaknili vse že pripravljene pogrinjke. V.sak je imel poleg zelo lepega porcelana -šc tri kozarce na mizi - za vodo, vino in pivo."
O icm. kaj je potem prišlo na mizo, pa kdaj prihodnjič.
■ mag. Jože Hudales
14. junija 20Q1

MNENJA IN ODMEVI
11
Pogled naprej: Človek ali snovi?
Cî<»pa Kalina, oglašam se na Va^c pismo, s kalcrim sle sc v prejšnji Slcvilkl Nagega časa obrnili ny širšo (strokovno) jiivnosi in jo po/vali k icmu, da začne razmišijaíi o zasvojenosti med mladimi na po-drt'>čju naše obiine. Kot diplomirana socialna delavka z žc kar nekaj Icinimi izkušnjami delovanja na lem področju pa se mi zdi prav, da spregovorim tudi o moči in nemoči listih, ki imajo dovolj energijo In ki bi želeli nekaj narediti na icm področju tudi vsvojcm domačem okolju.
Strinjam se z Vami, ko opozarjale na dejsivo, da se olroci že v svojih najnežnejših letih srečujejo z raznovrstnimi oblikami droge, odrasli pa jih pn vsem lem gledamo in v glavnem ne naredimo ničesar. S lem dejstvom sem se uspela med drugim (še enkral) srečali v preteklem letu, ko sem pri (?enlru za socialno delo Velenje opravljala pripravništvo, lekom kaicrga sem se nekoliko bolj posvelila mladostnikom in njihovim družinam, pa tudi "obravnavanju*' odvisnosti od prepovedanih drog. Kar nekaj staršev sc je v skrbeh za svoje otroke obrnilo name, ko so v svojem stanovanju našli travo. Predvsem pomanjkanje informacij in pa slaba komunikacija med družinskimi člani sla bili listi dve glavni okoliščini, ki sta jih pripeljali do mene. Pa marsikdo tega ni videl ali ni hotel videli, /anje je bil otrok tisti, kije bil v centru pozornostiin ki mu je bilo potrebno povedati, da njegovo ravnanje ni bilo pravilno. Nikakor pa starši niso hoteli prevzeli odgovornosti nase, ko smo skupaj prišli do spoznanja, da šepa delovanje družine. Da je otrok tisti, ki mu droga pomeni samo sredstvo, s katero kliče na pomoč. In da je poleg lega, da postane oirok ozirpma mladostnik zopet "čist", zelo pomembno tudi, da se začnejo spreminjali odnosi znotraj družin samih.
Pri tem je vloga socialnega delavca zelo jasno dellniriina -pomagati družini, da hi uvidela svojo težavo, iz katere izhaja njena stiska in jo usmeriti k temu, da bi se lahko začela spreminjali. Tega sem se naučila predvsem v času, ko .sem i« kot študentka prostovoljka delovala v okviru vLsoko-pra/ne terapeviske skupnosti Projekt Clovekv Ljubljani. Veliko pa nije pomagalo tudi delo v Clení ru za preperčevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog v velenjskem Zdravstvenem domu, kjer sem se po zaslugi sestre Vilme, dr. Stuparja in pa uporabnikov samih naučila veliko o življenju zasvoljenega človeka, o njegovih stiskah in težavah, pa tudi o načinih, kako se s sladnjimi ludi spopadati. V okviru tega je bila (in je Še vedno) naŠa želja, da bi Center za preprečevanje in zdravljenje od-visnosli predstavljal neko zaokroženo celoto, da bi si pridobil prosior, kjer bi lahko potekalo delo z zasvojenimi ljudmi nemoteno in brez nenehnih zgražanj, da ti ljudje sploh obstajajo. Pač pa to je resničnost, kt ji ne moremo ubežati in s katero se bo morala naša družba slej ko prej prijazniti in nekaj tudi narediti.
Sama sem sc te realnosti
začela zavedali dokaj zgodaj. Do sedaj sem kot prostovoljka namreč nudila oporo marsikateremu mlademu človeku, vrstniku, vrstniku, ki jc imel "Šc en problem več". Vendar v tej vlogi s strani okolice velikorat nisem bila sprejeta preveč lepo. Nezaupljivi pogledi, dvom v ljudi (zasvojence), s katerimi sem se družila ipd., bi pri marsikomu lahko biii v/rok za lo, da bi odnehal že kar na začetku, Sama pasem nekako vstrajala še naprej. In Še vedno vztraj am. .saj menim, da bom le tako lahko pripomogla k re.ievanju te vedno bolj raz-sir-jene socialne problematike. Kljub številnim padcem in neuspehom, ki me pri mojem delu vedno znova spremljajo. I Ikrati pa v meni predstavljajo nekakšno motivacijo za naprej, kajtei če uspem pomagati samo enemu samemu človeku osvoboditi se iz pekla drog,
10	zamer pomeni zelo velik uspeh!
Nisem edina, ki razmišljam in delujem na takšen način. Sploh ne. Z gotovostjo lahko trdim, da .so vse instilucije, katerim je bila namenjena vsebina Vašega pisma, namreč povezane med seb(3j in kar precej dela in energije je bilo do sedaj žc vloženega v to, da bi .skušali razrešiti ta trd oreh. kako se spoprijeli z drogo, kajti to zagotovo ni lahka naloga. Bi pa za konec Še enkrat ponovila naslednjo misel: Da pridemo do učinkovitejše strategije za rehabilitacijo in preprečevanje, ne da hi .se odpovedali temu, kar je bilo že storjeno» se je treba pozorno posvetili predvsem glavni osebi v tej drami današnjega časa: človeški osebi v težavah!
■ Mateja Tajniek
Univerza v Sloveniji samo za bogate!
Se še spominjate hrezskrbnosti in sproščen^^sti študentskih let? Danes jc drugače. Idila Študentskih let jc le Še spomin.
Oderuško stanarine, vse manj Štipendij, še te iz leta v leto ni^e, visoke cene bonov in vedno dražji študij jasno kažejo odm>s naše oblasti so šiudenia.
Na Univerzi v Ljubljani hodt> 14- junija volili novega rektorja.edini kandidat in dosedanji rektor dr. .lože Mcncingcr, se je ošolninalí izrazil takoic: »Uvedba simboličnih šolnin, na primer lOD.OÍX) SIT, sc mi zdi povsem sprejemljiva«. Podol)nega mnenja je ministrica za šolstvo, zna-noM in ŠptJrl dr. Lucija čok. ki pravi: »Šolnine bi Študente sli-mulinile k holj.^emu Študiju.«.
Vlada pripravlja nov zakon o dohodnini, ki uvaja obdavčitev vseh prihodkov, tudi Študentskega deln. Štipendij, preživnin, (îirt^kih dodatkov, bančnih obresti in vseh do sedaj neobdavčenih stKialnih transferjev. Študent je sedaj oproščen plačila dohodnine če z deiom preko študentskih servisov zasluži do 1.200.U(H) SIT Vlada namerava to mejo znižati na približno 50n.lJ(K) SI T. V to kvoto bodo vključeni še vsi twla-
11	prihodki: od štipendije do preživnine. To v praksi pomeni, da bodo vsi študenti s štipendijo višine, kot je Zoisova, plačali dohodnino od svojih prihodkov od študentskih servisov.
Na podlagi astavne pravice do pridobitve ustrezne izx^hrazbe, ustavnega določila, da je Slovenija socialna država, in dejstvo da je Št^lsivo nacionalna priorilela, študentje zahtevamo:
-	odpoved vsakršni uvedbi šolnin, vpisnin ali predpisanim simbolnim prispevkom.
-	Ohranite socialnih ugodnosti študentov: neobdavčenje Študentskega dela in ohranitev do-hixJniiîskc olajšave za študente in dijake na obstoječi ravni; neob-davčevanje Štipendij in otroških dodatkov; ohranitev višine subvencije za bivanje pri zasebnikih.
-	Reševanje stanovanjske problematike študentov: uresničitev projekta 4.f>no novih študentskih p(">stclj in odprava odemških najemnin pri zasebnikih v univerzitetnih središčih.
-	ZagiUoviiev dodatnih finančnih sredstev za ustavitev trenda manjšanja Štipendij z vzpostavitvijo dolgoročnega sistema Štipendiranja, ki bo temeljil na sodelovanju države, gospodarstva, lokalnih skupnosti in don a t or je v,
-	Dvig kakovosti Študijskih priv gramcw in pn^cesov, uvedba kreditnega sistema študija, razrešitev príwtorske stiske vis(îke-ga šolstva in univerzi letnega Šp<v rta. pospeševanje mobilnosti študentov in prolesorjev,
-	Zagotovitev sodelovanja študentov 07. mladih v procesu približevanja Slovenije Evropski Uniji in upoštevanje naših stališč.
14. junija bomo študentke in Študenti, dijakinje in dijaki ter starši udarili s pe.stjo po mizi in rekli: DOVOLJ NAM JE! Dobimo se v MARIBORU na Trgu svobode in v UUBUANI na Trgu republike ob 14.tH.î, danes, 14. junija!!!
■ lt:
Moje mnenje o noveli zakona o oplojevanju z biomedicinsko pomočjo (OBMP)
SEM PROn, ker sem proti temu, da bi samske ženske uporabljali kol izgovor pri uvajanju novih, iz proračuna financiranih postopkov za načrtno rcprtxluk-cijo otrok brez c>četcjv (kasneje morda celo brez staršev). Č'e bi Šlo le za posamezne» neprofitne primere, vlagatelji novele nc bi bili tako vztrajni. Trenutno posuv pek hrez sodetiwanja ženske še ni mogoč, se pa čas, koje njena maternica vi>aj nekaj mesecev Še neobhodno ptMrehna- nevarno skrajšuje. Še malo, pa bomo me na Istem kot naši moški, otroke pa bo načrtno pr(Mzvajala država v javnih valilnicah. (Hm. ideja za Farmin)
Nihče ne more zagoiwjii. da bo otrok, spočel na umeten način, iz s certifikatom potrjenega uvoženega semena nezjia-nega dajalca, zares bolj zdrav in bolj inteligenten niti da bo živel bolj k'valitetno kot povprečen Slovenec. ?.e mogoCv, da ho na pogled bolj pastaven, ampak tudi mušančki in bobovci so se izkazali 72 bolj trpežno sorto kot lina uvožena jabolka. ( Izkušenj s kravami raje ne omenjam)
Referendumska odločitev je pomembna kot prvi primer ali s tujko precedens, na katerega se lahko izvajalci, st^dišča in zakonodajalci sklicujejo kasneje, ko uvajajo nove, bolj sporne primere. Vsekakor se moramo pri sprejemanju novih, nepredvidljivih (^{jveznosti ziivedati, da bodo sredstva, ki so v proračunu namenjena za zdravstvo, zaradi rece.sijc vedno bolj omejena.
Silva Kuzman. prof. angleščine In francoščine na SC Velenje, .wetnica. sodna prevajalka za angleščino in dolgoletna članica Društva znanstveno tehniških prevajalcev.
Nase stališče
Ćlani mestnega (Odbora Nove Slovenije Velenje smo se soglasno odločili, da bomo na referendumu glas<ivali proti uveljavitvi sprememb zakona o p<5stopkih umetne oploditve. Prepričani smo, da sla za celovit otrokov razvoj potrebna tako mali kot tudi oče. Zavedati se moramo, da se v zgodovini človeštva nikoli ni pojavila družbena inŠti-tucija, ki bi uspešno konkurirala družini. Dejstvo je, da skupnost moi'd in žene najbf>ije ptiskibi za celovit in uspešen razvoj njunega potomstva.
Zal tudi v družinah niso vedno zagotovljeni idealni pogoji za otrokove pravice in interese. Vendar smo prepričani, da družina nudi boljše pogoje za otrokov razvoj, kot pa samska Ženska, ki bo z umetno oplodil-vijo dobila otroka. Sporna zakonska določba ni podprta s strokovnimi argumenti, temveč je sprejeta zgolj zaradi politične prevlade. M(>žnosli umetnega oplojevanja odločno nasprotujejo najvidnejši predstavniki medicinske in pravne stroke ter tudi etična komisija.
Posameznikom ne odrekamo pravice do svobodne izbire življenjskega sloga, vendar morajo odgtworno sprejemati posledice svojih odločitev, imenske, ki sosi izbrale življenje brez partnerja, se morajo zavedali, da z umetno oploditvijo ne bodo mogle dc^-biii otroka. Možnost umetne oploditve samske ženske je lahki) zgolj prva stopnja pri poseganju v vrednote, ki predstavljajo temelj zahodne civilizacije. NiČ se ne ht>mo čudili, če bo jedro vladajoče koalicije že v bližnji prihodnosti po hitrem postopku sprejelo zakone o genetskih pn-scgih na človeku, kloniranju, ev-tanaziji in tako dalje. Takšnemu odločanju brez sodelovanja širše javnosti nasprotujemo, ker bi sc morala ob takšnih vprašanjih v celotni družbi opraviti temeljna strokovna in tehtna razprava, ki hi v državi pripeljala ilo splošnega soglasja. Razpis referenduma
bo zagotovo prispevali tudi k boljši informiranosti javnosti o navedeni problematiki, kar bo povzročilo globljo osveščenost o leh temeljnih čUwcških vprašanjih.
Pravico otroka do normalnega otroštva je potrebno postavili pred pravico samske ženske di> materinstva brez partnerstva. Ker se čutimo odgovorne tudi za Še nerojene državljane in za zagotovitev kolikor mogoče ugt)dnih psihok)ških, socialnih in materialnih pogojev za njihovo rast in razvoj, bomo na referendumu glasovali proti predlaganim .spremembam zakona,
■ Mestni odbor N.Si Vefe-nje
Referendum
Sem samska Ženska in sem PROTI temu, da bi zdrave neporočene samske moške in ženske razmnoževali na moj račun! Moj denar, ki ga dajem z-a zdravstvo, lakii gre v druge namene, česar ne smem kontrolirati.
Kosem 4.junija prišla k itežiir-nemu zdravniku in mu povedala o svojem obc^lenju dihal ter o bolečinah v uše.sih, kjer mi je pred leti zaradi neustreznega zdravljenja počil levi bcHmič, mi je dal recept za sredstvo proti kaŠlju. Zdravilo sem morala v celoti plačati, kot da ne plačujem zava-rwanja. Za podot>en primer mi je dežurni zdravnik pred dvema letoma dal antibiotik in .sem bila dobra v treh dneh, zdaj pa se mi obolenje obotavlja že več kol deset dni.
Za moje denarne prispevke — premije zdravstvu zahtevam, da zdravijo mene in druge bolnike bolj učinkovito. Na zdravih naj poskuse delajo na račun tistih, ki si žele tak luksuz in hočejo spoznati, da bodo dragi poskusi le sedem<idstotno uspešni. Prispevki za zdravstvo se višajo, usluge pa slabšajo: ne (»dobrijo nujnega zdraviliškega zdravljenja. ne dajo u.streznih zdravi) s popustom, pclde.set odstotkov diagnoz je napačnih- Cc imajo
oblastniki otroke radi. naj vsem podvojijo otri^ke dodatke, kot je to storila Amerika. Po^ku-sov na račun otrok, revežev brez znanega očeta ali matere, se ne sme delali. To se lahko kruto maščuje, kot se je že. Delale se bodo razlike med državljani, ker bodo eni smeli imeti podatke o obeh starših, drugi pa ne, če.sar demokratična ustava ne sme dovoliti. Pregovor pravi: "PosiuŠaj. sin mi^j. vz^oj(5 svojega očeta, ne za-metuj nauka .svoje matere!" Kako se bo revček lega držal, ko ne ho jmel o enem niti podatkov! DrugI se bodo pa iz njega norčevali.
Adolf Hitlerje razmnoževal mlade, zdrave in neporočene na časi ljubljeni, višji in zaželeni rasi nemških nadljudi, pa vidimo, kako je končal s samomorom in z milijoni umorov na vesti.
Govore o razmnoževanju z zamrznjenim semenom neznanega očeta. Če je neznano seme, je lahko ludi Hitlerjevo (od kakega moralnega gospoda zagotovo ni, ker moralni gaspod ne taji svcije-ga očetovstva). U memo oplojene samske ali poročene revice bodo tako postale lahko zaradi neznanega semenodajalca mamice mladih nitlerčkov, obremenjenih z nezjianimi duševnimi boleznimi. Po njihovi zaslugi bo naša zemlja postala nemška, ila-lijanska ali madžarska, le slovenska ne. /a takega ''zaželenegíť* otroka hi^mo krivi tudi davkt^-plačevalci. če se bomci strinjali s takim usí^dnim slepi^mlšenjcm.
Ni tragično, če kdo ne more Imeti olrok, tragično je, če je svojega ali tujega oiroka ubil. Nekatere ženske so neplodne zaradi splava, zaradi svoje in ginekologove nezrelosti, neumnosti In ne-moralnosli. Zdravstvo naj se ukvarja s samskimi in poročenimi bolniki, ne pa z zdravimi In z njihovimi željami na moj račun. Ginekologi naj zdravijo, ne pa ubijajo in .šušmarljo, pa Slovenci ne bomo izumirali!
■ Marija Jeten Saiek 91, Velenje
Letni koncert MePZ Gorenje
Pred srebrnim jubilejem
Mešani pevski zImrCiorenjeseJe na letn^i koncertu, na katerem so se v orgelski dvorani velenjske ghishene šole Krana Komna KužvIJsk^a |)r«ds&ivil s {>estrini i/lmnmi pes* mi. V ^usteso povsilnli še mlade pevke in pevce 7l)oni Viva la niiislca i/ Luč.
V prvem delu koncerta seje MePZ Gorenje, ki bo v naslednji sezoni pripravil jubilejni koncert ob 2.^-le t niči delovanja,predsiavilz nekaj latinskimi, sakralnimi in duhovnimi pesmimi, ki so lepo izzvenele ludi oh orgelski spremljavi Marije Skorašck, ki kot pianistka spremlja zbor žc vrsto let. Zboru, ki ga zadnja leta
aspcšno vodi Tadeja Cigale, seje veni izmed skladb pridružila še mlada velenjska violončeli sika Jasmina Novak.
V drugem delu koncerta je zbor predstavd več ljudskih pesmi in izbor, s katerim bo nastopil že desetič zapored na vsesplošnem pevskem srečanju v Stični. Nato so se predstavili Šc mladi pcvci iz Luč pod vi'îdstvom obetavne študentke glasbe .lerice Bukovec. Zbor se je najprej prestavil s tujimi umetnimi pesmi, vendar namenja precejšnjo pozorn<vit ludi tehtnim priredbam ljudskih siovcn.skih pesmi.
■ HinkoJerčič


i


•Pred nedavnim je slavil Abrahama Martin Lah, znani rekreativec iz sekcije Gorenja. Za jubilej )e pretekel maraton od Velenja do svojega rojstnega kraja, Središča ob Dravi. Tek je bil dolg približno 106 km, spremljali so ga tekači Gorenja. Vročina je bila peklenska, žeja ne-znosna, a vse je bilo pozabljeno na cilju. doma. kjer so Martinu pripravili veličasten sprejem.
•Čeprav v nedeljo ni skrival zadovoljstva. ker so se nogometaši Esotecha iz Smartnega ob Paki uvrstili v prvo nogometno ligo, pa je direktorju kluba Alojzu Podgoršku že naslednji dan padel ^'mrak na otV*. Zdaj bodo šele zanj nastopili problemi! Odločitev: iti ali ne iti, je skoraj enaka Hamletovemu: biti ali ne biti.
Stari vici
Smarčane je v nedeljo bodrilo vse, od blizu in daleč. Eni so sicer trdili, da zato> ker sta bila po koncu tekme in koncu sezone^ zapovedana brezplačen golaž in pir Za vse. Na fotografiji omizje Velenjčanov. Čakajoč. Na gol ali golaž?
»
o-

« I
M
ZA
ZAKON!
Za srečne, zaželene otroke! Za svobodo odločanja!
o spočetju vedno odločajo drugi,..
Ob spoče^ si sami ne izbiramo ničesar Ne izbmwo si osebnih značilnosti, ne izbiramo & staršev, bratov in sester, ne izbiramo si države, v l^teri se ix>mo rodili.
Naša izbira se začne šeie z vstopom v svěř, svet, v katerem lahko kot posamezniki uresničujemo svoje sposobnosti, želje in sanje. Svet, kjer lahko izb'ramo in smo izbrani. Svet, kjer viada svoboda...
Za tak svet pa se moramo boriti vsak dan.
Ponudimo ga tudi nerojenim otroKomI
Glasujmo za sprejetje
Zakone o zdravljenju neplodnosti!
m
r-i

Mesinl odbor Velenje
Obmofina organlzadja Območni odbor Vrenje	Vetenje
Zdravnik: "Ste Žc bili na pregledu zaradi shidkorja?*"
Pallient: "Ne íc. gospod dok-lor. Samo zaradi kave, enkral na Šentilju.'"
Olga -sc je opraskala po roki in plane vjok.
*'Ljubi Bog bo to hiiro ozdravil!" jo lolaži mama.
Mala vpraša: ^i bom morala jaz gor, ali pride on dol?'"
Bel zajcck je imel na vrhu uhlja črn irikotnik» pa mu je §lo/elo na ^ivce... Šel je dolinice. Svetovala mu je, naj si ga pt:)beli. Do prvega dežja je bilo vse v redu, po le m pa spel enako. Zdaj je i^el do sove. Reklamuje, naj gre doMe/-niške proge, nastavi uhelj na lir in vlak mu ga bo odrezal. ZajCek sc cjdpravi do lirov in nastavi uhelj, da bi mu vlak odrezal samo Crn Irikotnik. Toda kolesa ubogemu /aj<5ku odrežejo glavo.
Nauk: Moški zaradi črnih
irikoinikov izgubljajo glavo.
*'Nov(5pcćcna'' tašča (v kratkem razdobju sla seji piTi^ila sin in hii) sreča svojo dobro prijateljico. Ta jo pobara, kako kaj zakoni njenih otrok. Iz taSče se kar vsuje: "Oh, grozno, da ima ravno moj sin lako smolo in porcKÍi lako leno žen-sko! Ti povem, da ji kuha, pere, pospravlja. Z«i nameček je pa iU! ves nor nanjo: darila, rože, večerje ... Saj bom se /norela!" Prijatcijiea: "Ja lo je pa hudo. Kak^^ pa kaj hči?" Taiiča: **Ja, ta ima pa srećo. NimaS pojma, kakšnega zlatega moža ima! Vseji naredi, da ji iUi s prslom ni treba mignili pa kako jo ima rad ...P
Mujo se vrže z nebotičnika. Ko prileli na tla. se polmere in se malo očistL K njemu priteče nek mcjstó in ga vpraša, kaj se je /godilo, Mujo odgovori: **Kako naj jaz vem, saj sem ravnokar prišel."
FRKANJE
Prva liga
Smarlnoob Pakj.scjezncv va močneje zarisalo na no-gomctneinzoTljevidu Sl(we-nije. Zdaj se bodo morali velenjski knapi ^ irudhi. da ne potonejo v Paki.
Na podstrešje
Ra/.slavo o zgodovini NOB naj bi uredili na podstrešju gradu, Tislim. ki bi radi lo naSe pomembno obdobje spravili »na píxlstrežje zgodovine«. bi bilo to kar váeč.
Ne v rožah
Pra>'ijo, da v odmwih med krajesoio skupni» Ijo Mo/irje in ekolasko hor ti k uli urnim dra-^tvom Guj ne LTeiejo ravno ro ice.
Težave z vodo
v krajih v Zgornji Savinj» ski dolini imajo stalne lei^iive / v<ido. Ali zaio, ker je je preveč, ali jc primanjkuje. Preveč je pogoste tiste, ki leče po Še vednoslalx) urcjenih strugah. Premalo liste zdrave pitne: ludi ta leče marsikje pi^slabilj ^>si rugah«-saloni inih Lcveh.
(Ne)dolocen čas
ludi na območju Saše v-se
več ljudi zaposlujejo za določen čas. Negolovotil delav-eev zaradi tega traja za ne-doltTčen čas.
Udarne
Efenka, Slane... so nekoč veijali za udarne za sovrit?-nike! Zdajsoposvííjenti^Snc udarne tudi ceste, ki se po njih imenujejo, /a voznike!
Kake so razmere
Nekatere v Velenju moti, da se p<xlalki o vremenu iz njihovega kraja ne pojavljajo na osrednjem radiu in lelcvi-/iji. A marsikateremu tudi ti podatki ne bi pomagali, da bi videl, katónaje klima v Velenju in kam piha veter.
Nova doba
Izkii/alo se je. da je velenjsko Era z otvoritvijo blagiwniee v Žalce resnično prinesla novo trg(wsko dolio. Več ?ivah nosli je vnesla Uidi vtisiale konkurenčne irg^ivinc. Kar naenkrat so vsem kiipcizelo mar!
Vsi na kolo
v Velenju ?e dolgo govorijo o potrebi po ureditvi stez /a kolesarje. Ampak kol da se tc stvari nič ne /asučejo.
14. junija 2001

NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Praznik krajevne skupnosti Nazarje
Kulturna doživetja in druženje v naravi
Delovunjť krajvvn« skupiiosli Nazarje se pogosto prepleta z akcijiimi, pri re<) i Ivam i in seveda ludi naložbami ol)čine N^iza-rj«. Vse t« je velikokral težko razmejili, v Na/arjah pa upravičeno trdijo, daje ni^nmcnif)-nej§e skupno delo. Prav dela in skupnih naporov ne ho nnar\ika-lo niti v letošnjvm letu. ki l>o
V nedeljo sla krajevna skup-nosi In nazarsko planinsko diTjj^lvo s pi>rm>Cjo umikjijšnjih giLsilccv in članov ZS AM po lanski prv i izvedbi se dnjgić pripravila drui^enjc krajant)v v naravi. Ib jc vkljućcvak) polKui do sv. Url>ana na Dorbovljah. ki so ga dopolnili 7, dnr^inskim oricnla-cijskini lekmovanjein in kole-
sarsko ickm(» na dobriii 6 kilometrov dolgi ra/dalji. Zaradi spicla naključij organizaiorja / udeio/bo krajanov siccrnisia bila pcvsebej zadovoljna, kar pa ne pomeni, da okrog peldeset krajanov ni pre:?ivelo prijetnega dneva v prelepem okolju Dobro ve Ij.
mjp

Pok^U in medalje veselijo, najbolj pomembno pa je prijetno druženje
celotnem krajevnem in občinskem prostoru zelo pestro. Vse skupaj lK)dc» ^okro2il[ s sep' temhrskim slavjem oh prazniku občine Nazitrje in UH)- letnici lesne industrije v tem kraju, ko ikkio v^adu Vrb(»vecodprii tudi prvi muzej lesarstva in j^oz-darstva v Sloveniji.
Zelopeslerje in bo mesec junij. V lorek. 12. junija, je nazar-ska krajevna skupnost slavila svoj v.sakoletni praznik. Posebej so ga obeležili s kuliurnimi nastopi, saj so se v petek in soboto s koncert i predst avili kilarLsi-ka Suzana hcbar, mladinski pihalni orkestri velenjske glasbene Sole in njene šoštanjske po-druî^iiicc ter glitsbcnc kHc Nazarje in ućenet soIo petja nazarske §ole z večerom samospevov in zimzelenih niebdij.
Tekmovanje družin v orientaciji /e lepo nedeljo le Še po-
lepšalo

Veille popust ob plačani naročnini!
Maseasres
Četrtek z Našim cásom
popusta ob plačilu enoletne naročnine. Polna cena; 11.000 Sïï, s popustom: 8.030 SIT.
Ime In priimek
43%
Kraj (ulica)
popusta ob plačilu dveletne naročnine. Polna cena: 22.000 SIT, s popustom: 12.540 SIT.
Pošta
Telefon
Datum naroČila
8
Naš čas naročam najmanj za 1 leto Naš ča$ naročam najmanj za 2 leti
Za naročnike s plačano naročnino v vsaki številki brezplačen nekomercialni mali oglas do 80 znakov!
^ Podpis
'e berem Naš čas, vem vet če v njem oglašujem vedo, drugi več o meni
mmrmmfmmmmmmfmfm^
sto let Antonije Golob - Lambizer
"V nebesih še ni prostora zame
ff
*'(»o!>P4kI pat<;r. jaz bi rada šla v nelKsa.'* je prijazno in vdano izrazila svojo željo. ^'NiC nv bo» Si* mi sporočili, da zaenkrat ni prostora, zato bo treba Še nekaj let počakati,*'je odločno in z nasmehom od}>ovoril pater, in jc pc»6ikala. ]Mlc»Je to kakšno leto pred njeno stoletnico. In to Je Antonija Golob, rojena Lani bi «fr. teta Tončka za njene najbližje in še za
^\nion:ja (îolohje prva krajanka Na/arij in občanka nazarske divine, ki je dočakala častitljivih in zavidljivih UKI iet. KorajJ'na. ponosna in hu-domašna je sprejela vse, ki so jih prišli čestitat in voščil vse
novoletna vissCiJa ?e nekaj let ne po7abljajo, prišli so sosedje. na domu jc daroval mašo pater, ki je ludi sicer kar njen prijalelj, iskreno srečna pa je bila, koso jo d>iskali nečaki in ostati sorcxJniki, večinoma i/ Šaleške doline.
Amonija (iok»b je namreč krajanka Na/arij ''šele" sedemnajst let. vei^ina njenega življenja jc vezana na i.>l>n.>nkc nad I^alcško dolino, lam seje rodila, kmalu iz^ibila starce in morala dojiia. Na kmetije, kjer je trdo delala od jutra do noći. kjer je bilo veselja in razvedrila malo. PoroCila se je pozno, /ato ji inalerinsrvo n\ bilo asojeno, usoda pa ji je
njeni visoki obletnici. Ir-doživosii ji ne manjka. íe pri devetdesetih jc prestala tc/ko operacijo, dve ieti kasneje pa ji pruha ni bilo već možno operirati, in samo to ji greni zadnja leta. Pa zaradi te^H ne larna.
Vesela jc obiskov in z veseljem p<ikramlja. pripoveduje zg(xii>ice iz svoje mladosti, ki je bila trda. a zanjo vseeno lepa. In sptîniin! Mnoga desetletja nazaj se spominja sic-hernega dne, dogodka, <>se-be, vsega lepega in slabega, čeprav na slednje ol> svoji ve-drosti najraje "pozabi." Izkušnje kažejo, da se starejši spominjajo v.sega za desetlel-
Ponosna in srečna je bila, ko so jo obiskali vsi njeni
najlepše, ki so ji z veseljem prisluhnili in &e jih iz srca na-smejah. Z zavidanja vredno vedr^wtjo je nazdravila, rada odgovarjala na z\'cdava vprašanja in strcsalii preproste življenjske rc.snicc. ki sijih velja /ap^jmniti, še l>oije upoštevati. Z iskrenim voščilom in darilom so se oglasili nazarski ž-upan in predstavniki krajevne skupnosti Nazarje, ki na
prav kmalu vzela Uidi moža. Nazadnje je bila pri LevCcvih v Pesju. ki pa so se morali zaradi posledic rudarjenja preselili na novo domaćijov Nazarje. Cisto kratek čas je bila v doma naiopas^íjoLevčcvi in Zagorčevi odpeljali na svoj in njen mwi dom, Pravo družinsko i^ivljenjc, vzorna skîh in razigrantwl Z.agorčevili olrok, so ludi prispevali kanček k
j a nazaj, dogiKlki prejšnjega meseca, tedna celo dne. pa hitro uhajajo iz spomina. Pri Tončki ni tako, Vse pomni In ne more.^ je (.^oljulaii.
Vsi. ki so jo obiskali, so se p<islovili z iskrenim na svidenjem. Je kar povedala, da bo vesela obiska, bi hitrodvignila kozarccrujncga.koje zagledala rot(Xiparal. Naj se vidi in ve!
mjp
Velenje, Gora Oljka
Ze deseti pohod bosih
Pre<l desetimi (eti so se štirje ůbni planinske)^ društva velenjskega Premoi*ti>itilui na jxthudo likla PrisCovšIut malo za .šalo in malo zares o<lločili, da hodo vsako leto lN>si prehiKfili pot o<i Velenja do (i<ire Oljke. Tako so se mi« milo soboto /e desetič /a|)i»red /brali pre<l ^»stiščem ()sir(»vršnik vPe.sju in lx>si krenili proti lepiph ri, letos pa je korajxtJ /hralo 50 hiKlnikov i/. Velenja in tudi i/ nekaterih drugih slovenskih krajev.
O desetletnem izročQu tega. v
Sloveniji edinstvenega pohoda.je nû krmko spregovoril eden od šli-rih pobudnikov Matej Bcnelovič. "Da bi planinci kdaj pa kdaj vpla-nine krenili ludi bosi, sva se domislila s kolegom Cdo Pri-.suwškom, na prvi pohod pa smo -se podali štirje. Vmes je seveda bila tudi Slava - tisti, ki poti ne bi zmogel, naj bi plačal zaboj piva, Uspcb" smo vsi in tako se je pohod začel- prvo leto smo sjimi plačali kartončke, v kalere vsako leto vtisnemo žig, majice in plakate. Za-
dnja leta nam to omogočajo po-kroviiclji ki smo ji m seveda iskreno hvaležni. Pol vedno začnemo pri Ostrovr.^niku v Pesju. krajši postanek imamo na kmetiji Ro-geljšek. kjer se okrepčamo, sklepno druX'nje na Gori Oljki pa se vedno raztegne na dve, tri prijetne urice. Vsaki» leto za .število pohodov podelimo tudi bronaste, srebrne in ziate značke, vsako leto pa se pohoda udeleži tudi Pavel Šibane s svojo harmoniko."
■ B. Mugerle
MODROIBIË]LA KRONIKA
14-
Več nesreč z gmotno škodo
Velenjski policisti so v ponedeljek, 11. junija, obravnavali kar deset prometnih nesreč. K sreči se je večina od njih, razen ene, končana samo z zvito pločevino, lahko pa bi se tudi drugače.
V	prometni nesreči na Tomšičevi je bil poškodovan pešec, J. G. iz Velenja, ki ga je na prehodu za pešce pri menjalnici Atka zbila voznica osebnega avtomobila S. D. iz Velenja. Pešca so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju.
Že prej, ob 11.30, pa je prišlo do prometne nesreče v bližini odcepa za Esotech. Voznik osebnega avtomobila B. V., iz Velenja je zaradi neprimerne hitrosti (preizkus alkoholiziranosti pa je pokazal, da je imel v izdihanem zraku 2,02 g/kg alkohola) trčil v osebni avtomobil U. K. iz Velenja.
V	četrtek, 7. junija, je prišlo do prometne nesreča pri odcepu za Bevče. V njej so bila udeležena štiri vozila. Voznik osebnega avtomobila J. B. je zavijal desno, zaradi prekratke varnostne razdalje voznikov M. O. in E M., pa je prišlo do trčenja. V nesreči je bilo udeleženo tudi vozilo A. J., ki je pripeljal nasproti.
Mazda dobila noge
V	petek, 8, junija, v jutranjih urah, je neznanec v Dobriši vasi ukradel osebni avtomobil mazda 323, rdeče barve, registrskih oznak CE D3-929, letnik 1989, last B. H. Lastnik je oškodovan za vsaj 400.000 tolarjev.

14. junija 2001
izbruhnil v prostorih laboratorija. Ker ni bilo mogoče ugotoviti vzrok požara, se je ogled kraja nadaljeval v ponedeljek. Po oceni odgovornih na inštitutu, je zaradi požara nastalo za okoli 10.000.000 tolarjev gmotne škode.
Ogenj s kosilnice na poslopje
V soboto, 9. junija, okoli 8.15, je zagorelo na gospodarskem poslopju ob stanovanjski hiši Šmiklavž 28, last J. S.
Do požara je prišlo na kosilnici, v katero so pred tem domači nalivali bencin in jo kasneje tudi spravili v pogon. Kosilnica je zagorela pred gospodarskim poslopjem, z nje pa se je ogenj razširil po tleh in nato na celotno gospodarsko poslopje. To je popolnoma zgorelo. Požar so gasili gasilci okoliških gasilskih društev. Gmotna škoda znaša okoli 3.000.000 tolarjev.
Naslednji dan, v nedeljo, 10. junija, okoh 18. ure, pa je zagorelo v kurilnici ob stanovanjski hiši na Gomilskem, last S. R. Vse kaže, da je požar povzročil samovžig v odpadnem kupu iveric. Požar je povzročil za okoli 300.000 tolarjev gmotne škode.
Ukradel gorski kolesi
Neznanec je v soboto, 9. junija, s hodnika stanovanjskega bloka v Mozirju, odtujil in neznano kam odpeljal dve nezaklenjeni moški gorski kolesi, eno črno rdeče barve v kombinaciji z rjavo belo, drugo pa modro bele barve. Z dejanjem sta lastnika N. K. in S. P. oškodovana za okoli 180.000 tolarjev.
r J"!!!»""!" " J'"®!'?«'^® Hudo poškodovan motorist
V petek, 8. junija, nekaj pred 20. uro, je izbruhnil požar v prostorih Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu. Policisti in kriminalisti, ki so opravili ogled kraja požara so ugotovih, da je požar
V soboto, 9. junija, ob 20.40, se je na regionalni cesti v naselju Ma le Braslovče zgodila prometna nesreča, v kateri se je ena oseba hu

Z TioviTn nad staro
Fori d.o.o., Prešernova la, tel.: 03 898 47 24
Iz starega kombija lahko iztisnete 250.000 tolarjev!
■ Pripeljite nam dostavno vozilo starejše od deset iet. Ob nakupu novega vozila Vito ali Sprinter boste zanj dobili 250.000 tolarjev, oziroma 300.000 tolarjev, če imate staro dostavno vozilo znamke Mercedes-Benz. Tako boste pomladili svoj vozni park in poskrbi za čisto okolift- Odkunlifina stara vozila bomo namrftč «knloško
uničili ter delno reciklirali. Oglasite se pri vašem najbližjem prodajalcu vozil Mercedes-Benz.
Fori d.o.o.. Prešernova la. tel.: 03 898 47 24
MprrpHpQ-Rpny
Nagradna križanka GOST d.o.o. TRC JEZERO
kimifA
nemški fizik, kije odkril dopplerjev ppjav pri kanalskih žarkih (johannes)
angleški filmski igralec ((terence,
prileten
držalo za rokopise pristav.
OTOAIII
zgalec
&DMA
am.film. igralka
tADonu;
pavle
noi A D
pristanisce v severnem čilu, po-membna izvozna luka,
PFWA POPPW PROnUlk
puščav-niki, sa-
liAOTAD II
deuvka v misi-jonu,re-
vzdevek goetheje-
antično rimsko ko Pii iQrF
italu. filmska igralka
UAr^M&MI
nemška
wouiimi/a
VUnuiitNn.
goz.rastl.
PiKl li IMC
I iiMvi.imt
sl.pisate-ljicama-LFNŠFK
arthur
111 TDAl/D
del el motorja
prista-
Mléřc
sl.pesnik, pisatelj (anton.
dejstvo;
da je kaj nuRiFwn
13.0zir. 15. dan v mesecu v
OTnitiii
WATDAM
her-cegovec,
UDUlřlQAl .
znamka st.nem.mc
TAril^l A\1

pritok rena pri
himalaj-
ante
albert
nADi ro
okrasna
rum IP A
učiteljeva míza v
RA7RFnil
etnična skupjna vjuzni
AlirOIL/l
andrej Rr}7MAM
nadaljevanje
AF.QI A
petçr
H/AMfir
nordij.
GD
Gnst:
Tel.; 03/5866-466, Fax; 03/5866-468 e-mail; trc.jezero@rlv.si
Vabimo vas, da si privoščite kakšno urico zase in izberete katero izmed števiiniti možnosti rekreacije, ki vam Jih ponuja TRC Jezero, Tenis iahko igrate na igriščih na prostem, (9 igrišč) aii v Beii dvorani (2 igrišči). Za športne igre iahko izberete odbojko na mivki (3 igrišča), maii nogomet, košarko ali mini goit V Beii dvorani iahko pridete tudi na fitnes. Vaši maički se medtem lahko zabavajo na domiselno urejenem otroškem igrišču. Telefonska številka rezervacij za športne aktivnosti: 03/5866-464.
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Foitova 10, Velenje, s pripisom TRC Jezero, najkasneje do 25. junija. Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada: mesečna karta za fitnes
2.	nagrada: 3 ure najema igrišča za tenis
3.	nagrada: 1 ura najema igrišča za
n/Hhnil/n
Radarji
Velenjski policisti bodo v tednu, ki je pred nami, dvakraf umirjali promet z radarji: v soboto, 16. junija, popoldan in torek, 19. junija, dopoldan. Od 20. junija naprej pa deset dni -vsak dan (laserski merilnik hitrosti). Če vam je kaj do sebe in drugih udeležencev v prometu, potem ne samo v teh dneh. ampak vedno - po predpisih!
do poškodovala. Gmotno škodo na vozilih, udeleženih v nesreči, ocenjujejo na 1.500.000 tolarjev.
23-letni A. S. iz Kaple je vozil motorno kolo iz smeri Sentruper-ta proti Letušu. Pred naseljem Male Braslovče je pred desnim slabo preglednim ovinkom prehitel dva osebna avtomobila. V tem trenutku se je za ovinkom s stranske ceste vključil v promet na regionalno cesto 54-letni voznik osebnega avtomobila J. Ž, iz Podvina pri Polzeli, ki je že zapeljal v smeri Šentruperta. Motorist je zaviral, pri tem pa izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v osebni avtomobil ter padel po vozišču. Pri padcu se je hudo telesno poškodoval.
Kdo je vozil BMW-ja?
Na regionalni cesti v Kropi, seje 10. junija, ob 7.10, pripetila prometna nesreča, v kateri seje ona oseba huje, tri pa lažje poškodovale. Neznani voznik neregistriranega osebnega avtomobila znamke BMW je vozil iz Gornjega Grada proti Bočni. V dolgem desnem ovinku je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal v jarek.
Pri tem seje 23-letni B. P. iz Luč huje poškodoval, trije mladeniči, stari med 18 in 22 let pa so bili lažje telesno poškodovani.
^ RAZPIS ZA PROSTO DELOVNO MESTO:
Oh^ VODJA TRGOVINE Z EKSKLUZIVNIMI MODNIMI OBLAČILI
Razpisni pogoji:
-	V., VI. stopnja izobrazbe - EKONOMSKA ali SPLOŠNA DRUŽBOSLOVNA SMER,
-	zaželene delovne izkušnje na področju vodenja trgovine, poslovodenja, znanje tujega jezika je prednost,
-	obvladanje dela na računalniku (Windows okolje - Word, Excel...)
Od kandidatov pričakujemo :
-	samostojnost in vodstvene sposobnosti, komunikativnost, -opravljenvozniški izpitkat.R
Zaposlitev je za nedoločen čas s G-mesečno poskusno dobo.
Vse prošnje s krajšim življenjepisom v pisni obliki nasloviti na FORI, d.o.o., Prešernova 1 A. 3320 VELENJE (s orioisom ZA RAZPIS), naikasneie do 20.06.2001
POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CELJE POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA
Kosovelova 4, Celje
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Odločite se za Izobraževanje na sodoben način, s sodobnim pristopom ob pomoči visoko usposobljenih predavateljev In si tako pridobite kvalitetno strokovno - teoretično znanje!
PRIDOBITE SI POKLIC, KI SI GA ŽELITE IN VAM NUDI MOŽNOST ZAPOSLITVE V POSLOVNO-KOMERCIALNI ŠOLI Celje se lahko v šolskem letu 2001/2002 vključite v programe Izobraževanja odraslih za pridobitev Izobrazbe:
-	ekonomski tehnik (PTI)
1,5 letno izobraževanje po končanem izobraževanju za poklic prodajalec
-	poslovni tehnik (PTI)
1,5 letno izobraževanje po končanem Izobraževanju za poklic poslovni tajnik
-	ekonomski tehnik
3,5 letno Izobraževanje po končani osnovni šoli
-	prodajalec
2 letno izobraževanje po končani osnovni šoli
-	prodajalec - prekvalifikacija
6 mesečno Izobraževanje po končani poklicni šoli
-	poklicni tečaj za pridobitev poklica ekonomski tehnik
6 mesečno izobraževanje po uspešno končanem četrtem letniku gimnazije ali temu programu ustreznem srednješolskem programu po prejšnjih predpisih
ORGANIZIRAMO TUDI TEČAJE;
-	tujih jezikov (osnovni in poslovni nivo): angleški, nemški, italijanski in španski jezik
-	računovodstva
-	računalništva (začetni in nadaljevalni: word, excel, access, power point, delo z Internetom, oblikovanje spletnih dokumentov - domače strani)
-	pravopisa (obnovitveni tečaj znanja pravopisa in delo s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika za zaposlene v administraciji) INFORMATIVNE PRIJAVE sprejemamo do konca meseca junija oz. do zapolnitve mest v Poslovno-komercialni šoli v Celju, Kosovelova 4, ali na telefonski številki 03/548-29-30.
o iniAi iTCTkÊn i^ríDDATon nrt nnnmu jiirn7ftfne»Tf Tiioncf in/rj
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE AVTO ŠOLA ANTLEJ VEIENJE, objavljene v tedniku Naš čas, 31. maja:
1. nagrada: brezplačni izpit za A kategorijo: NATAŠA HUDEJ. Gaberke 75, Šoštanj; 2. nagrada: 10 ur praktične vožnje za B kategorijo: IVAN JERAJ. Kidričeva 6, Velenje; 3. nagrada: 5 ur praktične vožnje za B kategorjjo : ARTEJ GLOJEK, Šmartno ob Raki 38 a, Šmartno ob Raki
Nagrajenci naj se oglasijo v AVTO ŠOLI ANTLEJ na Trgu mladosti 6 v Velenju, ali
nnl/liÓQÍn na tal 0/11 /RQR-y^Q/l l/ior ca hncto Hnnnwnrili 70 l/nričponio nonrorlo
14. junija 2001
"»^AS
STANOVANJSKA PRILOGA
15
Za vse J ki vedUg da JB dam nekaj več
Premoženjsko zavarovanje
Osnovni pojem, ki ga jc potrebno pri leh zavarovanjih razložili je škoda ali škodni primer, saj ljudje nemalokrat lo zamenjajo za vzdrževanje. O škodi govorimo takrat, koje la nastala zaradi požara, strele, viharja, vloma ropa, toče... in ne kol posledica dotrajanosti, slabega vzdrževanja ali gospodarjeve malomarnosti. V primeru, da vam pušča streha, ker je material že dotrajan, zavarovalnica ne plača škode, če pa je puščanje posledica odkritja strehe zaradi močnega vetra in je bila do takrat normalno vzdrževana, vam zavarcwalnica seveda pcivr-ne nastalo škodo.
Pri zavarovanju hiš ali blokov in stanovanj v njih ločimo dve vrsti zavarovanj. Prva je zavarovanje objekta, kar lahko na primeru stanovanjske hiše opišemo kol zavarovanje temeljev, zidov vgrajenih elementov, slikal instalacije ali poenostavljeno vse tisto, kiir ni mogoče dvigniti in odnesd iz hi.še.
Druga vrsta pa so zavarovanje stanovanjske opreme kol so mize, stoli, omare, tapiserije ... skratka vse, kar se lahko dvigne in odnese iz stanovanja. V primeru več stanovanjskih blokov lahko upravitelj na podlagi soglasja vseh lastnikov zavaruje blok kol objekt, lastniki stanovanj pa zavarujejo samostojno svojo stanovanjsko opremo.
V takem primeru se škoda, ki nastane vskupnih prostorih (stopnišča, kleli, kolesarnice, streha.
ťasada) piača iz zavarovalne police. Velik problem nastane, če pride do takih škod. lastniki pa se niso mogli dogovoriti za zavarovanje in so potem vsi dolžni popravili nastalo škodo v sorazmernem deležu glede na velikost njihovega stanovanja v primerjavi z vsemi ostalimi. Nekatere zavarovalnice ponujajo tudi možnost zavarovanja t.i, elažne lastnine, ko stranka lahko zavaruje svoj delež skupne lastnine. Npr. v bloku pride do požara v kletnih prostorih in blok kol celota ni bil zavarovan, vi pa ste sklenili etažno zavarovanje. Vsi lastniki stanovanj so dolžni popraviti nastalo škodo. Vaš delež v tem primeru plača zavarovalnica. tisti pa, ki niso sklenili tega zavartwanja, plačajo svoj
delež iz .svojih prihrankov.
Zelo zanimiv rizik, ki ga vključuje večina zavarovalnic je odgovornost. Zavarovalnica vam krije škodo, ki je bila nenamerno povzročena tretji osebi. Poznamo odgovornost iz naslova objekta, kjer npr. ob neurju s strehe odne-.se del kritine in pade na sosednjo zgradbo in povzroči škodo. Zavarovalnica iz naslova vaše police pokrije škodo na sosednji zgradbi. V primeru, da tega nimate zavarovano, ste vi odgovorni z-a škodo in ste jo tudi dolžni plačali.
Druga vrsta odgt>vi)nn)sti je civilna, ko recimo stanovalec nenamerno v trgovini prevrne polia) z izdelki in nastane škoda, ki jo povrne zavarovalnica iz police vašega stanovanjskega zavarovanja.
Foitova 2,3320 Velenje
Tel.: 03/B97-58'13
GSM: 041/624-775, 0411605-786
I Posredajem pri nakupu, prodaji, najem in oddaji stanovanjsldh in poslovnih prostorov, hiš, lanetij, zemljišč.
I Urejamo dokumentacijo za vpis v zemljiško knjigo in dokumentacijo za gradnjo različnih objektov.
gorenje
gorenje/<tv/7//7/e
Partizanska 12 3320 Velenje Tel.: (03) 898 51 10 Fax: (03) 898 51 13
Kuhlnla DELU
gorenjeKbpa/n/ce
Primorska 6/b 3325 ŠoSanj Tel.: (03) 898 53 10 Fax: (03) 898 53 13
gorenjeKe/am/te
Gorenje 1/b 3327 Šmartno ob Pakl Tel.: (03) 896 61 10 Fax: (03) 896 61 13
Cj
s
o
rt
ÛX)
CL>
>CA)
a >
<v
O ^
O Çu
<D
C
ISI
rt
«
PU
www.gorenje-no.si
SKUPINA
E
A
Trgovine prijaznih nakupov

Nakupni center
Vis a Vis
vabi z obogateno ponudbo!
Pokličite tel. 03/5862-817 ali 5864-322
VKTNJCENTER
BOGATA PONUDBA:
-	sobnih 1n balkonskih rastlin
-	okrasnih lončkov in drugih posod za sajenje okrasnih rasti in
-	gnojil in sredstev za zaščito rastlin
-	orodja in strojev za pomoč pri delu na vrtu Po želji vam priskočimo na pomoč tudi s strokovnimi nasveti ali s kakšno izvirno idejo za lepo darilo.
mmm
si lahko izberete keramične izdelke in opremo najnovejših trendov domačih in tujih proizvajalcev.
v.
t
Na
lesnem eààem
bodo navdušeni
vsi, ki znajo narediti kaj tudi sami in seveda vsi osatli. Na voljo je široka paleta lesnih polizdelkov (lepljen les, zaključne letve, stenske, talne in stropne obloge, profilne letve,...) ter vse vrste orodij in pribora za obdelavo lesa In kovin.
Vsem, ki ne veste, kako bi se lotili popravil in izdelave saml, bo s strokovnim nasvetom pomagal naš MOJSTER JAKA, če ne bo šlo, bo prišel k vam domov.
NOVO!!!
Vsem, ki bi radi sami doma
kaj naredili, pa nimate ustreznega orodja, nudimo možnost, da si tega izposodite pri nas. Posodimo vam lahko lestve, ki vam bodo v pomoč pri delih na višini ali tovorno prilkolico za kakšen večji prevoz.
E
^ SaCDEW©
RA
KOPLAS. d.0.0.
telefon: 03/896-02-
senocryl ®
Večslojne Izolacijske plošče Iz akrlla
Senocryl izolacijske plošče so UV -obstojne, ne porumenijo in ne postanejo krhke, nudijo najboljšo toplotno izloacijo in obdržijo svoje dobre optične lastnosti. Uporabljajo se za rastlinjake, športne in industrijske hale, za zimske vrtove ter za nadstrešnice v kombinaciji z našim sistemom alu-profilov. Na razpolago so v več izvedbah in širinah
40
(debelina 16 nvn), transparentna, opalna in bronza.
Izolacijske plošče - PC pol ikarbonat
Senolex - PC izolacijske plošče združujejo dobro izolacijo in visoko propustnost svetlobe. Posebna površinska obdelava zagotavlja optimalno stabilnost na
UV žarke.
Material za arhitektonsko zahtevne namene v kombinaciji z našim sistemom alu-profilov: za banjaste oboke, svetlobnike, velike svetlobne strehe, rastlinjake, aricade ter za postavitev sejmov. Na razpolago v specialnih kvalitetah,
transparentna, opalna in bronza.

Pritisnite na alin!
utekočinjeni naftni plin
L
y-:
t, i f D-a
^ ker (e ekonomîien vir energije zo ogrevanje, kuhinje in gretje vode, obenem po prijazen tudi do okolja, ^ ker boste prihranili dragoceni prostoi^ ^ ker noži inîenlrji poskrbijo za strokovno izvedbo Instalacij, preglede In vzdrževonje plinskega rezervoarja, ^ ker zagotovljamo zanesljivo in hitro
dobavo plina po vsej Sloveniji, ^ ker je vrhunska kakovost naših storitev potrjeno s standardi ISO 9001
AAA 4AOO Ker ugoden nojem plinskega rezenroarja IIICII Ix/X bisWefloolajiavoioinvesticijol
Pokliiite nas na brezplačni telefon UIIU IfaCiU
CEUSKI PUNI, EUROPUN, PUNARNA MARIBOR OISTRAGAS O isTŘABmi

iKJsmíL^ini
D
lAJ
m©
(M«
Florjan 135, 3325 ŠOŠTANJ
TeUFax: 03/58-82-143, GSM: 031/833-005
IZVAJAMO:
■	inštalacije za vodovod, plin in kanalizacijo
■	Inštalacije za centralno ogrevanje
■	montaža m vzdrževanje solarnih naprav
Vgrajujemo tudi vse najsodobnejše materiale pres sistemov alumplast in ostalih proizvajalcev
^LOK
JYOTRftnjE
^OfllLIJg
Morijo Sisernih s.p., Pohorsko 6/0, Slovenj Grodec
l«l.: 02/88-45-413
*kuhinje*spQlnice*otroške sobe* 'pohištvo zo VQŠ dom*
o»
«tADOHO

Ta hip akcija: KAVČ IHiRKA samo 33.990,00 3IT!!!
Lesene talne obloge
Ponudba Uilnih oblog iz lesa in lesnih malerialov jc v vseh pogledih zelo pcslra in odločilcv je lahko prccej le/ka, saj lahko izbiramo medštevilnimi vi-stami. (ilede na kvalilelo (in s lem seveda ccno) izbranih materialov, zahlevnosl polaganja 1er zaključnih detajlov, lahko lesene lalne obloge razvrsiimo v štiri kategorije:
V	kategorijo Zelo zahtevno sodijo predvsem klasični mozaični parkeli iz masivnega lesa, kjer največji luksuz predstavlja unikátnost pripravljenih in položenih vzoreev, liiki tipi parketov so primerni za vgradnjo predvsem v velikih prostorih, zato jih srečamo pri adaptacijah starih grajskih objektov ali meščanskih rezidenc in vil in pa pri no-vozgrajenih luksuznih vilah večjih tlorisnih pxm-šin.
V	kategorijo Zahtevnejše uvi'ščamo klasične parkete iz ina-sivnegb lesa. predvsem iz trših lipov evropskega lesa (hrast, bukev, jesen) in pa 1. razreda, kjer je struktura lesa zelo enakomerna in pravilna, 'la tip parketa se odlikuje s svojo dobro odpornostjo na obrabo in udarec in predstavlja d<ilgoi\)čnt> rešitev. V isto kiUegorijo sodijo tudi klasični parketi iz eksotičnega masivnega lesa. ki se odlikujejo po svoji trdnosti in s tem odporno-sli na (ibrabo in udarce. V pri-meijavi s parketi iz evropskega lesa imajo tudi pcmcm dioigačno stmkturo in hai"vne odtenke, tako da nudijo kvalitet«: sk<vi drug pogled. Visokokvalitetne talne obloge so tudi panclni parketi, ki so se pojavih z razvojem novih tehnologij obdelave lesa. Sestavlja jih več prečno eden na dmge-ga položenih slojev lesa, kar zmanjšuje delovanje lesa in s tem povezanimi premiki in posledično razpokami. Odlikujejo se svojo visoko trdnostjo, odpornostjo na obrabo in homogenostjo površine, saj so zaključni sloji tovarniško strojno nanešeni vvečih slojih in imajo zato tudi daljšo garancijsko dt)bo. Ker po polaganju ni potrebno brušenje
in lakiranje zgornjih povi"šin, sodijo med lesene talne obloge z najčistejšo vgradnjo, kijih takoj po polaganju lahko začnemo uporabljati, zato so zelo primerne pri adaptacijah bivalnih prostorov.
V	kategorijo Zahtevno so uvr.ščenc podobne lesene lalne obloge kot v skupino Zahtevnejše, le da je kvaliteta lesa slabša (struktura je neenakomerna, prisotne so lahko tudi grče, stiki med deščicami so manj natančni itd.) oz. so uprab-Ijeni mehkejši, manj homogeni tipi lesa, ki skozi življensko dobo talne obloge bolj neenakomerno delujejo in kvarijo homogenost talne pi^vi šine. Panel-ni parketi pa imajo poleg tega tudi slabše pripravljen in obdelan zaključni sloj.
V	kategorijo Nezahtevno smo uvrstili lesene talne obloge, ki v celoti izplonjujejo vsaj minimalne zahteve standiudov o stanovanjski gradnji, imajo pa krajšo življensko dobt), večji je tudi odstotek napakv materialu, ki povzročajo veq<i nehomogenost talne površine, estetsko ustrezajo le osnovnim standardom. Tudi te lesene talne obloge dajejo prijeten občutek v bivalnih prostorih...
Zaščite lesenih talnih oblog
Medtem ko so panclni parketi, laminati in lurneti ter parket s pluto v večini primerov že v proizvodnji končno zaščiteni, pa je potrebno klasične in lamelne parkete ter ladijski pod po polaganju še obrusiti (in s tem izravnati površino) ter zaščititi z ustreznim premazom. Ta premaz so najpogosteje različni laki, posebni voski ali olja. Pri nas jc najbolj razširjen način lakiranje lesenih talnih oblog. Glede na namembnost prostorov in s tem povezano uporabo položenih lesenih talnih oblog (obremenitev, vlaga, vzdrževanje,... ) lahko izbiramo med tremi vista-mi lakov-poliuretanski, kislinski in vodni. Poliuretanski velja-
jo kol najodpcii'nejši na mehanske vplive in najčvrstejši ter so primerni za najbolj Irekvcntnc prostore. Kislinski so nekoliko manj odporni, vendar primerni za večino stanovanjskih prostorov. Oboji pa vsebujejo nekaj zdravju škodljivih snovi, ki pa se izločajo samo v času sušenja laka. Pti osašitvi niso več zdravju škodljivi. Vodni laki so zdravju prijazni, vendar zaradi slabše trdnosti in odpornosti proti obrabi, primerni predvsem za malo Irekvcntnc bivalne prostore.
Za bolj rustikalen in Ixîlj naraven izgled lesenih talnih oblog pa lahko uprabimo posebna zaščitna olja ali tekoče voske. Taka zaščita poudari strukturo lesa in daje občutek domačnosti, jc pa nekoliko bolj zahtevna za vzdrževanje, saj je taJna obloga manj zaščitena pred tekočinami.
Zaradi različnih debelin materialov talnih oblog moramo po-tebnc višinske razlike tlakov določiti najkasneje ob polaganju estrihov oz. vgrajenih pripirnih lelev(vsu»novanjih nam to višino največkrat določajo že pi edhod-no vgrajena vhodna vrata ali pa položena keramika v sanitarnih prostorih in kopalnicah). Te višine niUTi včasih lahko tudi pogojujejo izbiro zaključnih talnih oblog (glej debeline v tabeli).
Medtem ko se klasični in lamelni parket lepita na podlago (po želji lahko tudi panclni parket), se panclni parket in lami-nat najpogosteje polagata prosto na tanko plast izravnalne Ib-lijc, ki nudi tudi določeno zvočno zaščito. Vse prosto položene lesene talne obloge se ob uporabi zaradi spodnje položne Iblije rahlo podajajo in nekoliko votlo donijo.
Klasični in lamelni parket jc potTcbno po polaganju obrusiti, da se dobi ravna in gladka površina primerna za lakiranje. Ob bmšenje nastane velika količina lesnega prahu, kar je posebej neugodno pri adaptacijah, saj sc prah zaleze v vsako najmanjšo poro. Sledi lakiranje, s
kiiterim ziiščitimo les talne obloge, obenem dobi les željen len in sijaj (v odvisnosti od i/diranega laka), prav tako pa se ustvari lepa gladka povi\šina. ki jo je relativno lahko vzdrževati, žal pa so prostori po lakii anju nekaj tednov neprimerni za bivanje zaradi obilice hlapov, ki dražijo oči in dihala (mogoče je seveda izbrati lak na vodni osnovi, ki pa je nekoliko manj odporen na obrabil). Ce se ob uporabi površina parketa poškoduje, jo je mogoče ponovno obrusiti in prciakirati. Panclni parket in laminat, imata ziiključni sloj že industrijsko končno obdelan in ju je mogoče uporabljati takoj po vgradnji, ki je tudi bistveno čistejša.
Pri izbiri talne obloge iz lesa oz. lesenih materialov je pomembno še, da izberemo lake materiale, ki so dobro odporni na mehanske poškodbe (trdni) ter so kar najmanj občutljivi na temperaturne in vlažnoslne razmere v prostoru (so stabilni). Pri teh kiirakteristikah so v prednosti gotovo panelni parket in laminati. ki imajo strojno pripravljen zaključni sloj v večih plasteh, predvsem pa tako sestavo, da so manj občutljive na vlago in temperaturne spremembe. Pri klasičnem in lamelnem parketu gre za masivne kose lesa, ki so še »živi«. Zato se je pametno posvetovati s strokovnjaki in izbrati trše in stabilnejše tipe lesa (hrast, paijena bukev, akacija, jesen, ....in nekatere vrste eksotičnega lesa).
Odločitev za lesene lalne obloge je gotovo dobra, čeprav morda nekoliko di'ažja. Vendarvam bi") zadovoljstvo ob prijetnem bivalnem ambientu, enostavnost vzdrževanja in dolga življenska doba talne <ibloge gotovo pregnala dvom o smiselnosti večjega Unancnega vložka na začetku. Seveda tudi tu pri izbiranju prave lesene talne obloge ne bo odveč previdnost, saj široka ponudba včasih pod »ugodna ponudba« lahko skiiva tudi izdelek, za katerega kaj kmalu ugotovimo, da si nezasluži imena iz naslova.
Zunanja ureditev in oprema
če trdimo, daje lepa streha pri hiši kol negovana pričeska in obraz, lasada pa kot obleka pri človeku, lahko mirno rečemo, daje okolica in njena urejenost kol avto. s katerim sc človek vozi. Negovan vil, urejeno dvorišče, skladna ogjaja z vhcxiniiiii vi^j-ti. diskretna razsvetljava in oprema na vi tu dajo o hiši prvi vtis, ki je nadvse pomemben. Lahkih jc siccr zavajajoč, enako kot obleka in avto pri ljudeh, vendar k hiši, ki naj izpolnjuje višje zahteve po standardu, vsekakor sodi skladno urejena ok<iIica. Prav iz tega razloga se vedno več ljudi odloča, da .se pri snovanju zunanje ureditve posvetuje s ki^ajinskim arhitektom, ki izdela ustrezen načrt. Seveda je pri urejenem vitu prav tako kot zasnova pomembno vzdrževanje in negovanje, saj nekontrolirano razraščene rastline že v nekaj tednih lahko precej pokvarijo izgled okolice, zato je tudi pri nas vedno več vr tnarjev ki danes prezapx)s!enim ljudem nudijo tovi-stne storitve. Naslednji kriteriji lahko služijo za ocenjevanje in razvrščanje stanovanjskih nepremičnin glede na njihovo urejenost okolice:
Velikost zemljišča
okrog stanovanjske nepremičnine je pravgotovo velikega pomena, saj velika parcela zagotavlja večjo mero zasebnosti in manj tn{)tečega vpliva okolice. Več kvadilanih metr ov zemljišča pomeni tudi večje začetne in tekoče stroške vzdrževanja, zato k nadstandardním in luksuznim hišam običajno sodijo večji vrtovi in dvorišča. Sama velikost zemljišča pa nikakor ne določa razvrstitve nepremičnine v višjo kategorijo, saj lahko hiša z ogromnim vendar zanemarjenim dvoriščem in vrtom ne ustreza niti standardnim zahtevam. Nasprotno pa jc lahko mestna hiša brez vrta ali pa hiša v strnjenem naselju zaradi majhnega dvorišča ali vrta šc vedno nadstandardna ali celo luksuzna.
Zasaditev vrta
ima lahko neko vsebino in je sistematična, zalo sc takoj opazi, da je bil pri snovanju prisoten strokovnjak krajinar, lahko pa je tudi brez koncepta in na njem rasle vse povprek kar pač uspeva. Zasaditev jc lahko tudi preprosta, kar pomeni, da prevladujejo rastline ki so poceni ali pa so bile vzgojene ljubiteljsko. Na vi'tovih, ki so lahko tudi pravi parki pa lahko rastejo stara drevesa, eksotične in drage rastline, ki zahtevajo skrbno nego in drago vzdi'žcvanjc. Seveda jc stvar osebnega okusa kakšen vrt je bolj naraven, prijeten aH domač, vendar strokovnjak takoj ugotovi katere rastline povečujejo vrednost vrtu, katere pa so cenene.
Povozni tlaki In zunanji pohodni tlaki
so bistven sestavni del urejene okolice. Z ustreznim izborom materialov, katerih cene sc gibljejo v velikem razponu, predvsem pa z učinkovito razporeditvijo lahko pričaramo pravljični vtis urejenega vrta, povečamo njegovo vrednost in s tem celotne nepremičnine.
Škarpe
so nujno zlo predvsem v nagnjenih terenih in se jim z estetskega vidika največkrat ne posveča veliko pozornosti, saj morajo opravljali predvsem svojo funkcijo. Visoke zidane škiupe z globokiin temeljenjem, v slabem drsnem terenu so prav gcv lovo zahtevnejše in seveda dražje kot nizke zložene iz betonskih korilnic v čvrstem terenu. Večkrat se zgodi, da škarpa predstavlja velik strošek in tako prccej poveča vrednost nepremičnine, brez da bi se zato povečal njen standard. Vsekakoi" pa k hiši višjega cenovnega razreda, če jo že mora imeti, sodi estetsko dovršena škarpa, ki se ujema z okolico.
Ograje
so tudi pomemben sestavni del zunanje ureditve, kjer je cenovni razpon zelo velik. Izbiramo lahko med preprostimi žičnimi ograjami pa vse do dragih zidanih ograj v kombinaciji s kovanimi kovinskimi mrežami.
Dvoriščna vrata
tako za osebe kot za avtomobile, so lahko zelo preprosta in cenena, zvarjena doma iz nekaj jeklenih profilov, lahko pa so starinska, izdelana po načrtih in so kot del portala v vrtni ograji prava umetnina.
Zunanja razsvetljava
daje predvsem ponoči lahko dvorišču in vrtu prav skrivnosten izgled. Lepo jc kadar je raz.svetlajva diskretna in se pcxinevi svetil ne opazi, ponoči pa osvetlijo in poudarijo najlepše stvari na vrtu.
Avtomatizacija
je kot povsod prisotna tudi pri zunanji ureditvi, saj so na tr gu dosegljivi razni avtomatski namakalni .sistemi, varnostni .sistemi s kamerami, daljinsko odpiranje vrat in še in še. Vse to seveda povečuje vrednost zunanji ureditvi, vsekakor pa ni nujni pogoj za razvrstitev vrta v najvišje cenovne lazrede.
Zunanja oprema
pri zunanji ureditvi z.ajema vso tisto opremo, kije več ali tnanj stalno postavljena na prostem. Sem sodijo vodnjaki, korita, klopi, vi tne ule, športna oprema, igrala.... Seveda je tudi ta kriterij zelo raztegljiv in lahko z raznimi vodnimi objekti kot so
14. junija 2001
«"Hias
STANOVANJSKA PRILOGA
17
A
Uporabnike komunalnih dobrin oz. storitev obveščamo, da sprejemamo reMamaciJe glede oskrbe v dežurnih službah Komunalnega podjetla Velenje na telefonskih številkah:
PE ENERGETIKA: 03/896-12-56 PE VODOVOD: 03/889-14-20 PE KANALIZACIJA: 03/889-14-08
T
Ob morebitnih nelasnostlb ter dodatnih polasnilib glede obračunavanja komunalnih dobrin oz. storitev, smo Vam na voljo na Koroški cesti 37 h ali na telefonskih številkah :
individualne hiše: 03/896-11-50 ali 896-11-52 Dlokovna gradnja: 03/896-11-46 ali 896-11-48 industrijski uporabniki: 03/896-11-44
T
z veseljem bomo sprejeli vsak Vaš klic In skušali v najkrajšem možnem času rešiti Vaš problem!
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Pročelje
Tako kot pregovor "obleka naredi človeka" ne drži vedno, tudi pri hišah velja, da samo pročelje ne naredi dobre stanovanjske hiše. Je pa zelo pomemben element hiše, ki lahko poskrbi, da je bivanje v hiši še dolgo let prijetno. Namesto lepe slovenske besede pročelje, se pri nas pogosto uporablja beseda fasada, W pa se še po-gostje zamenjuje z enim od sestavnih delov, ki dajejo hiši zunanji izgled in sicer z zunanjo oblogo zunanjih sten. V resnici pročelje sestavljajo naslednji glavni elementi, ki šele usklajeni daje-
jo hiši celoten izgled: Okna so oči hiše in poskrbijo za količino svetlobe v prostorih in za to kaj In kako vidijo stanovalci hiše svojo okolico. Oblikovno so danes možnosti praktično neomejene, s pravilno izbiro materialov pa lahko poskrbimo za manjše izgube energije v objektu, m dolgo življensko dobo oken, za njihovo enostavno in udobno uporabo in nenazadnje za lep izgled Zunania vrafo so prav tako zelo pomemben element hiše. Morajo biti čvrsta in varna ter udobna za uporabo. In naj bodo lepa, skladna z osta-
limi deli hiše. Vhodni portal je prvi stik (včasih tudi edini) obiskovalcev s hišo, zato je prav, da jim poda prvi vtis o hiši in ljudeh, ki živijo v njej. Garažna vrata so prav tako zunaja vrata in kot taka morajo zadoščati istim kriterijem: varnost, udobnost, prostornost in lep izgled.
Zunanje okenske police so nadaljevanje ali zaključek oken z zunanjo oblogo. Lahko so iz istega materiala kot okenski okvirji, lahko pa se uporabi trpežne naravne ali umetne kamne. Vse je odvisno od tega, ali bodo služile samo kot dekorativen element na fasadi

^ s;
is-š,
s s
mlinÍLmci ^řTxci ribo rLt

1'IA
III
11



li
« Il ! ■ ■
11 11
un
đw II


©
teo
Prodaja poslovnih prostorov in stanovanj:
1.	Poslovni prostor
Velenje, Nakupovalni center, Pivnica Martin Krpan
2.	Poslovni prostor
Velenje, Stantetova 2, nekdanji VTV studio(140 m2)
3.	Poslovni prostori, novogradnja Žalec, Heroja Staneta 1 b (od 28 m2 do 200 m2)
4.	Poslovni prostori* novogradnja Šoštanj, Aškerčeva c. 5 (od 46 m2 do 113 m2)
5.	Stanovanja, novogradnja Šoštanj, Aškerčeva c. 5 (od 46 m2 do 91 m2)
Vse dodatne informacije dobite na tel.: 586-97-95 (g. Purg Sebastjan). Pozanimajte se!
a
Zvončki, trobentice, mačice in vijolice,.. Vam bodo olajšali odločitev pri izbiri ener^enta za Vaš dom, zato jih nikar NE ZGREŠITE! Plinovodni priključek in plinska peč iz naše paketne ponudbe 2001 že od neverjetnih
^ 278.500.00 SIT dalje,..
ali pa bodo tudi nosile težo okrasnih cvetličnih in drugih lončkov domačih Ijubiteljev(ic) okrasnega vrtnarjenja. Senčila skrtiljo za senčenje prostorov v objektu, za zaščito oken pred vsemi vremenskimi vplivi in zastirajo pogled v notranjost. Imajo uporabno In koristno vlogo, prav pa je tudi, da se estetsko vključijo v celotno podobo hiše. Zunanja obloga zunanjih sten -(fasada) predstavlja največji del hišnega ovoja. Zasnovana je večsloj-no, pri čemer ima vsak od slojev svojo vlogo pri zagotavljanju zgoraj navedenih zahtev. Na podlagi izbranih ma-

teriaiov nekaterih slojev, lahko tudi fasada razvrsti objekt v različno visoke kategorije, pri čemer ima najodločil-nejšo vlogo material zaključnega sloja in zahtevnost arhitekturne zasnove fasade. Zunanja obloga na talnem zld-cu (od 0-50 cm nad terenom) ali pogovorno »cokel«, je prav tako večsloj-na, le da tu uporabljamo materiale, ki so nekoliko bolj odprni na vlago in mehanske poškodbe. Pri gradnji individualnih stanovanjskih hiš, kjer je izpostavljenost fasade večjim mehanskim poškodbam relativno majhna, je priporočljiva izbira tankoslojne fasa-
de. Ta tip fasade povsem zadovoljivo opravlja vse funkcije kot ostali prej omenjeni tipi fasad, le odpornost na mehanske poškodbe je manjša. Zato pa so cenovno sprejemljivejše, pa tudi sama izvedbe je v primerjavi z ostalimi tipi fasad najhitrejša. Ker so vsi sloji relativno tanki, so tudi časi njihovega sušenja kratki in ne povzročajo velikih časovnih zamikov pri vgradnji posameznih slojev. V odvisnosti od velikosti objekta in pa od zahtevnosti arhitekturne zasnova fasade in posameznih detajlov, se čas izvedbe tankoslojne fasade giblje med 2 do 4 tedni.
2000 Maribor, Plinarniška ul. 9, Telefon: 02! 252-41-41, Telefax: 02! 252-22-72, E-mail: plinarna@plinarna-maribor.si, www.plinarna-maribor.si
Stanovanjsko podjetje d.o.o., Velenje
Upravljanje stanovanj in poslovnih prostorov
Prešernova 8, tel: 03/ 5869 435, 03/ 899 17 60 fax: 03/ 5869 436, E-mail: info@linea.si
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE

Parižlje 1, Braslovče, Ifel.: 70-33-130, Fax: 70-33-136'g
NUDIMO VAM MATERIAL ZA: RADIATORII: «ORAM "f
-	centroino ogrevanje	.^-t»^ BIAL	^ -vodovod in plin aklimat I
•I	■	vooiL • Noet alVIllllal £
-	pnlMr u zalnranie
K01LI ZA OUE, PUH IN TRDA GORIVA: ^mđfc FEROTERM
EUROHRE Buderus t^aSm	^^^VgiHant
P^^arHi»» -weishiaupt- ECOftam

GORILNIKI:
Kopalniško oprema in keromllne ploščice:
Nreanni
AKCIJA
MEBKURJEVE VRO^ CBK	^
IZ NAŠEGA PRODAJNEGA PROGRAMA eerM«^»^^
kolpa-sofi JJ^i' fOHflNSR deSiet!
Za vas
opravljamo tudi vse vrste storitev pri prometu z nepremičninami v Veienju in širši okolici.
PRODI NAKDl
UI.IÍI
M
STANDVAHJ, HIŠ IN POSIOVNIH PROSTOROV
Pokličite nas, ogiasite se pri nas -sliupaj bomo hitreje našii rešitev!

LJUBIJA 11 3330 MOZIRJE Tel.: 03/839-03-60 Fax: 03/839-03-61 Email: asc2000@siol.net www.asc-2000.com TRGOVINA ■ VODOVOD ■ OGREVANJE
Prodaja, montaža in servis
•instalacije za ogrevanje •vodovodne instalacije •piinsite instalacije •oljne instalacije •sanitarna keramika •klimatske naprave •talna ogrevanja •kolektorji sončne energije •toplotne črpalke
•montaža In servisiranje instalacij In gorilnikov
iVaiilanl
Aschutz
Buderus
veoiL « Noor
^JUNKERS
Bo9ch Thermotechn I k
[^BnoLj]
B aklimať
UGODNI KREDITNI POGOJI ŽE OD T -i- 0 % GOTOVINSKI POPUSTI, UGODNE CENE
[J BentonS
SVETUJEMO, PRODAMO, DOSTAVIMO, ZMONTIRAMO
18
TO IN ONO
«lifAV
14. junija 2001
ffOŘOtfCOř
OVEN OD DO 21.4.
Ceprov ic boili? pùosi ij>el uiivelt med ^iere prrjofelje. iî veJ* no ne Mi fflko sprosčsni m mirni, kof bi somi Ultli. Sirevio obdob;e se bo podoljtolo Kfdi rcrodř pomonjkonio denotjc. ki p bosic ipel mo0)eje obcuiili. Nikor ne mi^hfc. do bocb vie v^te iežove izgmijfi <cz noć. (c ie botfe pričeli obno^oii Icmu spoznanju primemo, bo ie konec IcdnQ lepii m prtjelnejtr, Le porinet bo ie noprci nsrgov in bo od vos zahlevol nemoçoÊc.
81 K OD 22.4. DO 20.5.
Neko pohvflia vom pomenrio veliko več, kol io drugi pričakovali m kol sle m\ pc^zoli. Oobili boilejekkno voljo m zoslov-jeno 2alo brei ie^ov irpeljoli do konca. h\ delif )« čas. do slo* pile i? svo)e sencs m pokažefe vse, kor ;nale (n zmoisle. lo se bo poznalo Kidi v kifverli. ralo le pogumno nopfej. Kor pa ^e ljubezni lice, lohko ;ečemo le. do zvezde ne napovedujejo nic dromaličnega m ničnove-
DVOJČKA OD 21.5. DO 216.
Sedaj nt čos, do bi deloii velike nacrle» uij se vom bodo podirali koi hiiico IZ ko<k. ^ma bo p/ekrolko. h\o se raje ifsmenfe dtv-gom. k drugim oklivnosfim in nikar ne mnliie. do bosle koj zamudili. ^mlodi bosle nocrl izpeljali hiiro, brez ležov m večjih si/eiov. Bolje bo, do ie bolj posvelile dtiižim m poskuiole z njo preživeli čim već čo^a. Spločolo se bo. verjemife.
RAK OD 22,6. DO 22.7.
Se nekaj napornih dni je pred vomi, o počaii ie bosle umirili m ^ef zožtveli polnejše življenje. Nikor ne misMe, do bo laUio: še nekoj krepkih preizkušenj vo} čoko. Ko bosle že misMi, do sle iz najhuliego, bosle izvedeli presenefljivo novico, ob koleri ne bosle osioli ravnodušni. Prijolelji vos bodo pogosio obiskovoli, kar vam bo v^eč, soj vom bo čos velib hilreje mineval, po k na skrbi boile pozobili.
LEV OD 23.7. D0 2B.8
Lobko sc zgodi, do ^e bosle zopleHi v precej čudno ljubezensko ignco, ki bo spominjolo no vsebino kakšne felevizijske nanizon-ke, ki se bo lokrof dobro končalo. Vteeno vas bo sfolo nekoj živcev, o bosie se pravi čas spoznali, koj morale sforiii in koko re-ogirofi. če želiie rešth, kar ie ie leiili do. kirodnik vam bo po-skušol vsilili ^voje mnenje. Moice go že poslušajle. o r^e preveč, saj vse. kar vam bo povedal, ne bo čislo držalo.
DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9.
Vgi vu]kdin poslojo loko dolgočosen. do je že itn. do ga malce iprenvnife m rozgibale. Poskusile se vsoj zo k^sen Irenul^ odlepili od doma in se posvefife sivorem, ki vos pomirjajo. U dolgo ni}le ušpičih nič zo svojo duio, po scpni vesle, koko močno vas lo sproščo. ^e nap/ej bosfe precej rozireseni m pozobljivi, o ne bo hudego. Vsoj la feden bosle z zdrovjem kor zodovoljni. monj po z ljubezenskimi dogodivsčinomi.
TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10.
Previdnosl naj v pribodnjib dneh ne bo odvečne beseda. lo velja loko v pramelu kol pri ravnanju z denofjem. ^loh, če bosle urejali neke urodne zodeve oli če bosle imeli v rokoh veliko lujega dencfjo. od vas pa bodo prič^oli. da ga b^le pomeho noložili. leden vsekokoi ne bo ugoden za špekulacije, zolo se roje drzife poli. ki vodijo naravnosf. Zdelo se vam bo, do vom manjka somo-
polrdilve m nežno^li.
ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11.
Kaj lahko se zgodi, dc vo( bo parinerjevo ravnonje počosi spravljajo ob dobro voljo in ob živce. Povejle mu. koj vi mislile o vsej zodev^ poleni po se roje liho umoknih. loko bo slobo volja oba mmilo somo in bosla imela roda. Le krolek vihorček bo lo. Pri delu botle želi le pohvole; fudi loke, ki vom bodo res veliko pomenile m ne le loke. ki bodo bolj malo od srco. ludi linorčno se vom bo poznalo.
STRELEC OD 23.11 DO 22.12.
Irudili K bosle. da bi resili nekoj, kar počosi ugoio in umira, a bo vse bolj kazolo, do je vose počelje neplodno. Pri iem ne pomislile. da bi se morali spremenili iudi somi. ne le parW. lo se vam zA prehudo, kojne. ResiKre ne bo, če se lo ne bo zgodilo, zolo poišctfe ludi kokšen sirokovni nouvel. Ni res. do je vedno pa-melno poslušali le srce in svoj fozum. Već ljudi k vedno već ve. Po čeludr so vmes loko osebne reči, kol pri vas Irenulno to.
KOZOROG OD 23.12. DO 20.1.
Ne bo^le si mogli predilavljah, koliko iežov lahko povzroči mojhro lož. ki se vom je za pov^if zdelo ie cisfo nedolžno. Znašli se bosle v provcm klopčtcu čudnih pnpeiljajcv m zorner, kr vom bodo pri odmolovanju ip^le kar nekaj kivi m živcev. lo bo za vas več kol dobro šolo. No koncu bosle iz vsego poiegnili le konsli, saj bosle v dol9e^^ m iskrenem pogovoru nekoga spoznoli mno-Ç0 bolje »r^ 2 l^se ploli.
VODNAR OD 21.1. DO 19.2.
Ddloćilr ^ bosle, do z romen odvržele nekoj bremen, lo bo do-mo povzročilo nejevoljo, vos po bo norovnosi zabovolo. Uživali bosle v vsokem proslem Irenulku, saj bosle spet našli Iji^zen, ki sle JO že skoraj pokopoli. In lo bo ludi vzrok vseh vosih spremenjenih nočriov. Nekdo bo zaradi vsego lego Irpel bolj. kol bosle lobko sami verjeli. Bodile iskreni do sorodnika, ki vas bo prosil zo pomoč.
RIBI 0D20.2. DO 20.3.
V službi se bo morsikoj premaknilo no slobse. kor nekoí reci pa se bo hjdi izboljšalo. Najlepše bo lo, do vos lo sploh ne bo vec melolo 12 liro. Pomembnejše van^ bodo druge reči, ki vas polnijo: energijo in »ečo. Ino lej bosle kmalu spel lahko govorili z leskom v očeh, ki bo pomenil ludi l|ubezen. Ko se bo popravilo Kidi fmončno slonje. bodo le še neki boleči spomini lisli, kt vom ne bodo pusiili. da b( bill respopolnomo srečni.
Ste pripravljeni na počitnice ?
l^di »>.Hlndk(jrus(2« sv pri-blinjjcjo počitnicc. Nekateri ^rc' dit UH mr»rjť samí. clru^i sprem-y» jootrokť, vniikc! in pravnuku; nekaterim pomeni morje vse, drugi p» prisv^ajo na rekrcHcijsi v zxlraviliš^u — ponudbn res ni slaba. po^r>.sto je ludi cenr)vn<i u^idna.
Ki^l za naScga jeklenega konjička, pa monimo ptekri^cli ludi za »opremo«; pregledali je îreha zak^ge zdravil, merilnih lističev; pa tudi ustrezno lorbo ptnrebujcmo 7a vse stvari (morda z raoinc'ïvljo hlajenja po pi>ti? ). Nikaktsr ne bo škodil kakšen izvid, kjer je (ořnoopisčino irenulno slanje Vaše bolezni - za vsak primer» Ce bi polrei>ovali nasvet ali pomoč. Tudi jezik (.slovenščina) ne bo laku ovira: inzulin in lablele upt>rahljamo Slovenci povsem enake kol vsa druga Evropa.
V naši ambulanli ravnamf> enako: pripravljamo sc že za popoCii-nisko dek> jeseni. Poleg ncwwli glede zacelka merilevssislemom
za neprekinjeno merjenje krvnega sladkorja smo zelo povećali doslopnust naše ambulanie. Pri 3-drKvnih meritvah krvnega .sladkorja so še občasne lehnične težave (zaradi različne kvaliicîe merilnih .senw'krjev}, ki pa se bodo izbilljšale z dobavo nove serije (sesianekspredsiavnico ameriške llrme Minimed je bil pred kralkim v Ljubljani), řc torej řelite preverili Vaše meritve s samo kont rok) gletle sladkorjev, se lahko dogiworimo za >»priklop<< na novi sistem,
?!e sedaj poleii» Se b*>ij pa jeseni. se bo izkazala večja dostopnost boln^niine ambulante. 9o novem dela naš koc^rdinator dela ožinama mcxíemo reieno xwe-ba za stike zjavni>sijo« medicinska sesira gospa Vlićimi vdiabe-tok*>ki ambulanij pelinih 8 ur. lega boik> najbolj veseli bolniki ?. okvaro .stopal, po daljšem času pa bt)mo lahko klicali na predavanja o dieii in samokonia»li fn vseh poznih zaplelih sladkorne bolezni tudi zunanje (loje ambu-
BOLNIŠNICA TOPOiJiCA
DAMJANJUSTim
1 SLADKOm^
(PO NAŠI Mini)
lantne) bolnike. Vzporedno se je jzbt>ljšalo tudi sianje po drugih dveh ambulantah: v Velenju se na predavanje zainteresirani lahko javijo medicinski sestri g^wpe
Šuninikovi,vNazarjihpa(p<.^ncv vem paironažni) sesiri gospe Gradnik, /aradi orgtini7<tcije pa-tronažne službe bo .weiovanje polekaU) \3hk0 kar na domu.
Ob lem naj opozorim ludi na >*samokontrolo'< rednih sprem-IjajoCili pregledov: če Va.^ osebni zdravnik in Va? diabetolog pozabila, sami opomnile na redno kontrolo:
2-kjal lelno kcmirola krvnega sladkorja, za bolnike na inzuiin-ski lerapiji 3-kral;
l-krai letno kontrola krvnega siadki^rja po jedi (po zajlrku ali po kosilu), zaradi kar se morale navadno dt^govorili v laboratoriju:
l-kral leinovsaj (priporočeno 2-krat) kcmlrola maščob: porami je namreč holeslerol pravilo-
ma viSjit zaželene so vse nižje vredn<xsti (po pript>ročilih svetovne zdravstvene organizacije), to je skupni lK>leslert^lpod5Ji. LDL (»nevarni«) holesterol pod 4. drobni irigliccridi pa p".>d 2 J (vsekakor pa pod 4,0. sicer so ob dieti polrebna še zdravila!);
l-kral lelno konirola pri okulistu: poleg molenj zaradi dic^trj-je so za .sladkorne Ixilnike bolj nevarne izgube i'wlrine vida, pa ludi pritisk v očesa Tudi siva mrena je pogostejša!
seveda pa je p^»irebna tudi redna kontrciia krvnega pritiska in morda Šc česa, če sle imeU na tistem področju težave.
Tako: če s(c /lo^li vse stvari v svoji' predalčke in naredili »križce« ai jesenske d(>lKt»ve, kar na dopust Vabimo pa, da pošlje-le jesen.ske predstavitve po-sžimeznih podmčji sladkorne bolezni Va^ zelje. Z veseljem jih bomt» upoi^te^'ali in (>dg(»vorili na \iiiia vprH!Íar),ja,	■
MLADI DOPISniKl POROČAJO
Mozaik iz i(amenči(ov naše šole v naravi
(Trije kralji, 28.05.2001 - 01.06.2001)
KimĆRo je prišel (a dani Ob prihodu avtobusa sose nam mulo za-solzite oči, siy je bil pred nunú leden l>re/domaćih pa tudi (eden brez
irije kralji-pcn/.ion Jakec, Tukaj smo bivali že lani. ko smo imeli preživetje v naravi, Icto^ pa tečaj prve pomoči.
Nina , 7. a
.lulro sc je kopalo v soncu, mi pii smo oživljali nak> Ajičko. vendar je bila pokvarjena. Šli smo na malico, sošolec pa se je izkazal za pravega mojstra, ker jo je popravil,
/ačel seje najboljši del lega dne. oživljanje. Ančki smo preverili življenjske znake. Očistili >mo ji dihalne p<ili» usla prekrili z gazo. jo prijeli/a n(y> in pričeli oživljali vlakem vrslnem redu, kol smo se prej učili. S posku5anjeni smo ugotovili, da poslopek ni tako enostaven.
Minka, Zala, Poiona, 7. c V ponedeljek zvečer smo imeli disko. glavni D.I pd je bii Mitja. Nii
/;iČeLku nt bilo na plesišču nikogar, ko pa je glasba poslala ^asnej.ía.je bilo plesih polno. Vsi.'ioplesiili in tiživali. Ko smo morali ol) enajstih končali, je vsak hoiel slisaii 5e zadnjo pesem. Ker nas je bilo vec. lU' dt »zadnja« pesem ni bila ena suma. Končno smo se le ixlpravili spal. vendar le navidezno..,
Janja, 7.b
Nasa razredničarka, giispt^dicna Naiaíj, namje pokazala, kako ma^ sirarno hrbet. Masaia je polekala zunaj na klopeh. Delale i>mov piuih: nekalen dekleta so bila »»modeli",
<lruge pa so pt^ niivoililu masirale. Bilo pa je ludi nekaj gledalcev. Še |X)sei>ej «obiliradwedni l'anlje.Ne-kaieri .so se prihuljcno pla/ili oh gozdu, da bi kaj videli.
Spoznali smo lehnike ^ladenja, otiranja, gnetenja, likanja in sko-blanja. Kar smo se naučile, smo ^cčer, ko ni nihùi videl. Irenirale na si^šolkah v sobah.
Karmen, 7.b
Odbojka je bila ena naSih najljućih aklivni>sii. Igrale soje ludi učiieljiee. Ko sjuo igrali z razred-ni6irko» je ziiCelo deževali. Učiielji-ea je zbegala pred decern, mi pa smo z igR^ nadaljevali Deževalo je vsemivneje.zato smo v igri ostali le najbolj vztrajni. Obii^tek jebil gro-

zen. (îmielo in bi iskalo je. postajalo je v?e icmne)e. zalo Jimo Judi najbolj vztrajni /bežali. V sobo sino priisli vsi premočeni, /ato smo .se morali preobleči. Nekatere ie tlanes boli grlo...
Matic, 7.a
V	sredo smo si i na Veliki vrh. Ija smo se napotili že lani, vendar smo zgreiili in hcxlili v dolino namesto v hrib. Lelo^smosîi po pravi poli in po naporni hoji vsi zadihani pri^ina eilj. Z vrha je bil Čudovit razgled. Videli smo Uidi sti>lp na Marib<>r-skem P(Hn>:ju in vtxini) zajetje, kije blizu Ptujske gore in Pragerskega. Vraêali snio se po drugi poli,
Maruša, 7.c
V	easu nagega bivanja na Pohorju smo imeli kar dva pomembna obiska: v lorck novinarja radia Maribor gospoda Toneta PeielinJka, v sreilo pa ravnatelja i^ole g. Darka Meniha. Ot>eh .smo se razveselili: prvega zalo, ker bo glas o nasi soli v naravi preko maribor>^kega radia §el po eeli naJi dotnovini; drugega pa, ker nas je presenetil s polnim prtljažnikom sadja iii sladkarij, namenjenih nagradam za različna Športna tekmovanja in urejenost sob, Prijetno so nas presenetili tudi sponzorji: Aeman. d.o.o. namje sponzoriral jalmlka. ViSinsko vzdrževalno delo LIMA previxc nekaj u6;neev ler Žiigarsivo Mešii slailke dob role.
■ Razredničarke 7.a,b.c.
Osnovna šola Gorica
Šola v naravi v Poreču
Osnovna šala (inricj) Je skupaj s podružnico v Vinski gori letos že tretjiř izvedla s<»lo v naravi za tretješoice v Poreču. Cnote<len-ski poukvnaravije v lepem vremenu prež ivy a lo otrok pod stn)-kovnim vod.sOom ra/rednii^rk in šestih vaditeljev plavanja,
Renata Slopar je povedala, da so otroci ves leden izvajali različne akiivnasti, .s pmchnini poudarkom na samostojnosti. Umivali so v isportnih igrah, se uCili plavanja in na i/leiih spoznavali (^kolii>kc kraje. Najbolj zanimiva sia bila celodncvna izleta v Rovinj in na ('r-veni otok. Olroci dveh Irctjib razredov z Ciorice in enega iz Vinske Gore so se dc^mov vrnili z lepimi in nepozabnimi obCulki.
■ îTF?n
Tretji razred z Gorice (6. M.)
Tretji razred z Gorice (B. M.)
Športni dan - oreîentacîiski pohod
Vêvtriek. 07.116. 2IH>] smo imeli «»Anuvnoivotd Livade ori en btcij ski po* hodni dan. Pred iolosmo se zbrali po skupinah in posamezne so začele pc»l .s triminulnim/umikom. Podali 5mu se v Clrkovce. Ucenciod I. do 4 razreda $0 imeli iri konlrolne točke, Kjer su odgovarjali na vprašanja iz Šolske snovi in vsakdanjega ^Jv^enja.
Ućenei od 5. do H. razreda pasoprehoililidapopol in opravili .sedem kontrolnih ioCk. Na cilju so nas Čakale prijazne kuharice, ki so nam obogatile dan z okusno malico - kraiîjsko klobaso in sokom. V Cirkov-cah je ludi sp<->rlno igrišče, lako da smo se lahko po napornem pohodu ludi sproslile z žogo in na gugalniel Zaradi slasine nagrade je bilo tek-nitwanje napelo v^e do zadnje skupne. Zmagovalna ekipa 8.b sije prislužila za nagrado pizzo velikanko.
tudi vožnja do Velenja je bila zabavna. V Cudoviicm vremenu je dan kar prehitro minil in odpravili smo se v^k na svoi dom.
■ Agata Hvartič 7. b
14. junija 2001
'»H'JS
TV SPORED
19
ČETRTEK, 14. junija
SLOVENIJA i
03.00 Odmevi 08.30 Moslovi
09.00 Mâle sm celice, tv kviz. finale
09.50 Zgodbe iz školjke 10.80 Nadonat geographic. 3/7 11.20 Po dolgem in poće2 11,45 Ijmelnost bivanja, tv Maribor
12.15 Svetovni izzivi 1S.Q0 Pomočila, sport, vreme 13.35 Intervju 14.25 Zoom 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, èport, vreme 16.45 Vditovi, čarovnice in velikani
16.55 Arcibald, 7/26 17.05 Enajsta šola 17.45 Kalanpayat, dokum. oddaja 16.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Tednik 21.00 PfviindrugI 21.20 Osmidan 22.00 Odmevi, iport, vreme 22.50 Podoba podobe 23.20 Oavid Hockney, dokum. oddaia
00.15	V Afriko. 5^
01.50 Brane RonČel izza odra
SLOVENIJA 2
06.00 Vremenska panorama 09.15 Videospc^Ke 09.85 flad imam Lucy. nan. 10.00 Obljubljena delela, 3/22 10.45 Caroline v velemestu. 13/13
11.05 Murphy Bfowřn, 1/24 11.25 TVpnDdaja 12.35 Zlate vrtnica Portoroža 14.20 SvetpO(Oča 14.50 Proti večem, franc, ital. Rim
16.30 Rad iiïiam Lucy. nan. 17.00 Obljubljena dežela, 4/22 16.00 Kaj je slišal gluhi mo^
amer, film 19.35 Videospc^íce 20.05 Osamljeni planet 21.00 hiaše malo mesto, 10/13 21.50 Poseben pogled 23.45 Sestra in brat, r^emsKi Rim
01.G5	Videospotnice
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Vse za poljub, nad.
It.OO	Crni biser, nad.
11.50	Obala ljubezni, nad
12.40	TVprodaia
13.10	Lepo je biti milijonar
14.05	Zakon v Los Angelesu. nan.
15.00	TVpnxîâja. nan.
15.30	Oprah show
16.25	Obala ljubezni, nad.
17.20	Crni biser. nad.
16.15	Vse za poljub, nad.
19.15	24 ur
20.00	Recept za maščevanje,
kanad, him
21.40	Urgerva, nan.
22.30	Blažen med ženami, nan.
23.00	Teksaški rT>ol postave, nan.
23.50	M.A.S.H..nan
00.20	24 ur, ponovitev
<52>
lean Al I
27
SS
09.00 Naj spot dneva 09.05 V mojem košku je pa
mavrica, ponovitev 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Video top, ponovitev
glasbene oddaje 11.10 Videostrani 16.55 Naj spot dneva 19.00 Re^onalne novice 19.05 Spoznajmo jih'Obisk v
Živalskem vrtu 19.30 Obvestila 19,55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Gremo v kino. oddaja za
ljubitelje filma 20.30 Moj rodni kraj, rnoj rodni
dom, glasbena oddaja 20.55 Regionalne novice 21.00 Agencija za kmetiistvo.
trg in razvoj podeže^a 22.00 Motor sport mundial, tedenski pregled dogajanja na f)odročju moto športa 22.30 Naj spot dneva 22.35 Videoštrani
PETEK, 15. junija
SLOVENIJA 1
08,00 Odmevi 08,30 Prisluhnimo tišini 09.00 Kljukčeve dogodi^ine, 2/2
09.10 Volkovi, čarovnice in velikani, 14/26 09.20 Ariibakl. 7/26 09.35 Enaistašola tO.OO Oddaja za otroke 11.15 Alpe-Donava-Jadran 11.45 Potovanje v preteklost. 1/3
13.0 Poročila, šport, vreme 13.25 Prviindmgi 13.45 Narava gre svojo pol 14,35 Osmidan 15.05 Vsakdanjik in praznik 16.00 Moslovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Rdečigrafit 17.10 100 minul počitnic. 3/5 17.45 Resnična resničnost 18.20 Dosežki 18.45 Risanka 19.0 Kroni b
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 V dobrem in slabem.
5/13 21.00 Oeteiiica 21.10 TV poper 22.CK) Odmevi, šport, vreme 22,50 Gledališče Rok 22.55 Polnočni klub 00X5 Gospodična Smila in njen občutek za sneg
SLOVENIJA 2
09.10 Videospotnice 09.35 Rad imam Lucy, nan. 10.00 Obljubljena dežela, 4/22 10.40 Osamljeni planet 11.30 TV prodaja 13.10 Zvečer vse mimo, amer, film
14.50 Vrata noči, franc, čb film 16.30 Rad ima Lucy, nan, 17.00 Obljubljena dežela, 5/22 18.00 Oebureau, hanc. iilm 19.35 Videospotnice 20.05 Sloves, 1/12 21.05 Semenj ničevosti, 3/6 21.55 Dežela gluhih, ruski him 23,50 Mccallum,8/10 00.40 Jazz festival 2000 01.40 Moškaliga.4 del 02.05 Videospotnice
J
[t- .. -TV
07.00 Dobn> jutro, Slovenija 10.00 Vse za poljub, nan. 11.00 Cmi biser, nan, 11.50 Obala liubezni, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Urgenca, nan, 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan.
15.00 TV prodaja 15.30 Oprah shov^ 16.25 Obala ljubezni, nan. 17.20 Cmi biser. nan. 18.15 Vse za poljub, nan. 19.15 24 ur
20.00 Sino^ groma, nan, 21.00 Sanjsko mošivo. amer, tilm
22.45 Zlata knla, nan. 23.40 Blažen med ženami, nan. 00.10 Nevarne dirke, nan. 00.00 24 ur
©
27
sa
SOBOTA, 16. junija
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08,30 Zgodbe iz školjke 09.10 Radovedni Taček 09.15 Malesiveceiue, kviz, finale
10.10 Gumijasti Tarzan, danski film
11.35 Lingo, tv Igrica 12.00 Tednik
13.00 Poničila, Sport, vreme 13.10 Mostovi 14.10 4x4
14.40 Examination for lieutenant, ang. film 16.30 Poročila, šport, vreme 16,45 Pika Nogavička, 6/26 17,10 Carski sel. 6/26 17,50 Na vrtu 18.15 Ozare 18,20 Svet čudes, 13/13 18.50 Risanka 19.00 Danes 19,05 Utrip
19.30 TVdnevnik, šport, vreme 20,05 Pikana! 21,35 Murí^y Bfown, 2/24 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Sopranovi, 22. del 23.30 Gipsy eyes, amer, film
SLOVENIJA 2
09.05 Videospotnice 09.35 Vprašanie zakonjtosti, 4/7 10,00 Štafeta mladosti 10,55 Boš videl, kai dela
Dolen'c 11,40 TV prodaja 17,45 Grand prix v speedwayu,
posnetek 18.45 SP v veslaniu, posnetek 19.30 Videospotnice 20,05 Jefferson v Parizu, ang. film
22,15 Praksa, nan. 23.00 Sobotna noč 01,00 Videospotnice
08.00 TV prodaja 08,30 Zajec dolgouhec in pnja-t^ji
10.00 PrincesaSissi. ris. serija 10.30 Oliver TwisI, risana serija 11.00 Crni Kozak, risana serija 11,30 Robocop oddelek Alla 12.00 Osem prijateljev, nan. 12.30 Smo že nazaj, risani tilm 13.50 Zakon v Los Angelesu, nan.
14.50 Umor iz usmilienja, amer, film
16.30 Otroški zdravnik 17.30 Onnitvojsin. amer, film 19.15 24 ur
20.00 Lepo je bHi milijonar 21.30 Dežurni krivec, amer, film 23.10 Nič ne vidim, nič ne
slišim, amer, film 01.00 25 ur. ponovitev
<S3>
kanali 2T
SS
09.00 09.05
09.00	Dobro jutro, infonnativ-	
	no-razvedrilna oddaja	1 10.05
10.00	Gremo v kino. oddaja za	i 10.10
	ljubitelje filma	
10.30	Vabimo k ogledu	I 11.10
10.35	Naj spot dneva	
10.40	Motor sport mundial, ponovitev	1 11.50
11.10	Videoštrani	1 18.55
18.15	Naj spot dneva	1 19.00
18.20	Regionalne novice	
18.25	Športni blok	\ 19.25
18.30	MIŠ maš. otroška oddaia	[ 19.55
	(3. TV mreža)	1 20.00
19.30	Obvestila	
19,55	Vabimo k ogledu/Oglasi	1 20.20
20.00	Pod mengeško marelo.	
	glasbena oddaja	\ 21.20
21.05	Anton Jelen: Mojkrižev	
	pot, dokumentami zapis	1 21.30
21.45	Regionalne novice	
21.50	Športni blok	1 22.35
21.55	Iz oddaje Dobro jutro	
22.45	Naj spot dneva	1 22.55
22.50	Videoštrani	1 23,00
r^ai spot dneva Miš maš. oddaja za otroke, ponovitev Vabimo k ogledu Pod mengeško marelo, {m.
Anton Jelen: Mojkrižev
p<». doku mentami zapis
Videoštrani
Naj spot dneva
AvtomotMisko zrcalo. 17.
oddaja
Obvestila
Vabimo k ogledu / Oglasi 999. VTV magazin, reg. informativni program Glasbeni labirint, oddaja z narodnozabavno glasbo Madeira, otok sonca, reportaža
ROKOMET, posnetek tekme. Slovenija : Hrvaška VTV magazin, pon. Naj spot dneva Videoštrani
NEDELJA, 17. junija
SLOVENIJA 1
08,00 Živ^v
09.55 Z delavsko godbo okoli sveta
10.25 Med valovi, tv Koper 10.55 Svet divjih živali, 9/9 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.00 ljudje in zemlja 13.00 Roro^la. ^wt, vreme 13.15 Pa se sliš,pa se sls. pevski zt»ri 14.45 V dobrem m slabem, 5/13 15.30 lz^rn(n)i, oddaja o ^ubf
teljski kutturi 16.00 Umetnost bivanja 16.30 Poročila, ^rt, vreme 16.50 Vsakdanjik in praznik 17.45 Slovenski magazin 18.15 Družinski izlet 18.45 Risanka 18.50 Žrebanjelotd 19.00 Danes 19.05 Zrcalotedna 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Zoom
21.40 Odmevi, šport, vreme 22.25 Adijo, knapi.dokum.odd. 23.15 Zgodbe o knjigah 23.25 Srezreza 00.25 Moon Water
SLOVENIJA 2
08.30 Videospotnice 09.05 VAiriko,5/6 09.55 Našemakimesto, 10/13 10.45 Pripravljeni, oddaja o
sk)v. vojski 11.15 Naša pesem Maribor 2001 11.50 TVprodaia 12.25 MotociklizemzavnCrta-
lunye, 250 ccm 13.20 Košarka nba action 13.55 MotociklizemzavnCata-
lunye, 500 ccm 15.00 £P v RG, posnetek 16.00 Športni film 18.30 EP v RG, posnetek 19.30 Videospotnice 20.05 Naše 20. stoletje, 5/12 21.00 Trend 21.35 Homo turisticus 22.05 Končnca 22.35 Urga.msko franc, film 00.25 Tri dobe, amer, nebi film 01,25 Videospotràce
i 08.30 Zajec Dolgouhec in priia-
I	telji
•	10.00	Princesa Sissi, nan.
i	10.30	OliverTwIst, ris. serija
i	11,00	Cmi Kozak. ris. serija
j	11.30	Robocop oddelek Alfa,
i	ris. serija
j	12.00	Osem prijateljev, nan.
\	12.30	Brata, amer, film
i	1300	Otrok druge ženske, am. f.
i	14.45	Kdoje slofilec?. amer. f.
:	16.30	Gorskizdravnik, nan
i	17.25	Relerendum. vklop v živo
i	17.30	Morilsko poletje, nem f.
:	19.15	24 ur
\	20.00	Vojna zakoncev Rose.
i	amer, film
\	22.00	Tat za vedno. nan.
i	22.50	Allan Quartermain in izgubljeno mesto, amer. f.
:	00.30	24 ur, ponovitev
kanali
27 A^ 69
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 09.00 MišMaš,odd. zaoťoke 10.00 Iz pon. odd, Dctm) jutro 10.50 998. VTV magazin 11.10 Športnitorek 11.30 Športnigost, pog. vstu-diu, Ob dnevu slovenskega rokometa, gostvstu-diu VTV: Darko Repenšek 12.15 Vabimokogledu 12.20 OkADglamiza, pogovc^.2 bazena za bazen: ob 25-letnici Plavalnega kluba Velenje
13.35 Gremo v kino, oddaja za
ljubitelje filma 14.05 Izsred. odd. Dobro jutn^ 14.55 999. VTV magazin, reg.
informativni program 15.15 Izpet, odd. Dobro jutro 16.05 Videoštrani 17.00 ROKOMET, posnetek tekme, Slov^ija : Hrvaška 18.05 Pod mengeško marelo,
glasbena oddaja 19.05 Anton Jelen; Moj krl^v pot, dokumentami zapis 19.55 Video top 20.55 Videoštrani
PONEDEUEK, 18. junija
SLOVENIJA 1
08,00	Utrip
08,20	Zrcalotedna
08.40	4x4
09.10	Rdeči grafit
09 35	100 minut počitnkj, 3/5
10,00	Oddaja za otroke
10-35	Resniôna resničnost
11-10	Dosežki 11.30 Na vrtu
11-55	Svet čudes, 13/13
12-25	l2vir(n)i
13.00	Poročila, špol, vreme
13.30	ljudje in zemlja
14.20	Polnočni klub
15,30	Podobapodobe
16.00	Dober dan. Koroška
16.30	Poročila, šport, vreme
16,45	Mikin Makin črkopis
16,50	Telebajski
17.15	Radovedni Taček
17,45	Recept za zdravo zivlienie
18.35	Žrebanje 3x3 plus 6
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.06	Julija. 10/13
21.00	Aktualneteme
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Branja
22.55	TemiinaJ
00.15	Recept za zdravo življenje
SLOVENIJA 2
09,00	Videospotnice
09.35	Rad imam Lucy, nan.
10.00	Obljubljena detefa, 5/22
10,40	Semenj ničevosti, 3/6
11.30	TVprodaia
12.25	Sloves, 1/12
13.25	Trend
13.55	Sobotna noč
16,00	Pripravljeni, oddaja o slovenski vojsld
16,30	Rad imam tiicy
17.00	Obliubljena dežela, 6/22
18-00	Teie M. oddaja tv Maribor
18.30	Jasno in glasno
19.30	Videospotnice
20,05	Mogočne konstrukcije,
2/1Q
21.00	Studiocity
22-00	Med sosedi. 2/13
22.30	Metropolis
23,00	Brane Rončel izza odra
00.25	Ot/oci galerije, čb lilm
03.20	Videospotnice
07.0	Dobro iutro, Slovertija 10.00 Vse za poljub, nad-11.00 Črni biser, nad. 11-50 Obala (julKzni, nad. 12.40 TV prodaja 13.10 Tat za vedno, nan. 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan.
15,00 TV prodaja 15.30 Oprah show 16.25 Obala [j u bežni, nad. 17,20 Cmi biser, nad. 18.15 Vse za poljub, nad. 19.15 24 ur
20,0	Kd<on2,amer. film 22.00 Možje v belem, nan. 22.50 Blazen med ženami, nan, 23.20 Teksaški mož postave, nan.
00-10 M.A.S,H., nan. 00.40 24 ur, pono^tev
Hmnmn
a?
M
oa
09,00 Dobro jutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10,00 999. VTV magazin, pon. 10.20 Vabimokogledu 10.25 hJaj spotdneva 10,30 Glasbeni labirint, pon, 11,30 Videoštrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Regionalne novice 19.05 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev oddaje 19.35 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Okrogla miza, kontal^a oddaja. Problematika par-k^nřti prostorov v Veleniu 21.00 ROKOMET (Ž), posnetek tekme, Sktvenija ; Hr-vaška
22.05 Regionalne novce 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23,00 Najspotdneva 23.05 Videoštrani
TOREK, 19. junija
SLOVENIJA 1
08.30 Mostovi 09.00 Čarobni šolski avtobus, 3/39
09.25 Radovedni Taček 09.40 Lahkih nog naokrog 10.20 Oddaiazaotrc^ 10.30 Recept za zdravo ziv^enie 11.20 Naokoli po Nemčiji 11.45 Julija, 10/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13,40 Aktualneteme 14.30 Pikanal 16.00 F\>dPeklrskoGorco 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Oddaia za otroke 17.00 SkrivnidnevnikJadrana
Krta, 10/13 1745 Namišljeno življenje 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 10 let sk)venske države.
dokum oddaja 21.00 Aktualno o slovenski
državnosti 22.00 Odmev, šport, vreme 22.50 f^tovanle v preteklost.
2/3, drama 23.40 Namišljeno življenje
SLOVENIJA 2
09.00 Videospotnice 09.35 Rad imam Lucy 10.00 Obljid}ljenadež^a, 6/22 10.40 Mogočne konstrukcije. 2/10
11.30 Nase 20. stoletje, 5/12 12.20 TVprodaia 13.15 Examinatbn for lieutenant, ang. film 14.55 Studiocity 15.55 Metropdis 16.30 Rad Imam Lucy, nan. 17,00 Dbijubljena dežela, 7/22 18.00 Boulevard, franc, film 19.30 Videospotnice 20-05 Polje, kdo bo tebe ljubil,
1. oddaja 20 55 Rdeče klasje, slovenski film
22.20 Alica, dokum. film 22.45 Svet poroča 23.15 Vohuna, slovensiu (îlm 23.25 Ljubezen, slovenski kratki film
23.35 Ušina, iranski film 00.45 Videospotnice
07.00	Dobro jutro, Slovenija
10.00	Vse za poljub, nad.
11.00	Cmibiser,nad.
11.50	Obala liubezni, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Možje v belem. nan.
14.05	Zakonv Los Angelesu, nan.
15,00	TVprodaia
15.30	Oprahshow
16.25	Obala ljubezni, nad.
17.20	Čmi biser, nad,
18 15	Vse za poljub, nad.
19.15	24 ur
20.00	Ameniko dekle, amer, film
21.40	Naša sodnica, nan.
22.30	Blažen med ženami, nan
23.00	Teksaški mož postave, nan.
23.50	M.A.S.H.. nan,
00.20	24 ur, ponovitev
kmnmn 2T
sa
09.00 Naj spot dneva 09.05 Okrogla miza, ponovitev. Probijati ka parkimih prostorov v Veleniu 10.05 Vabimokogledu 10.10 Najspotdneva 10.15 ROKOMET (Ž), posnetek tekme. Sbvenija ; Hrvaška 11.20 Videoštrani 18.55 Najspotdneva 19.00 Rockotočec 1998 19.30 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 1000. VTV magazin, reg.
infonnativni program 20,45 Dan slovenskega n:^
meta. reportaža 21.30 Športni torek, športna informativna oddaia 21.50 Iz produkcije ZLTV; TV Ptuj
22.20 VTV magazin, pon. 23.05 Športni torek, pon. 23.25 Najspotdneva 23.30 Videoštrani
SREDA, 20. Junija
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Dober dan. Koníka
09,10	Babar, 75/78
09.30	Carski sel, 6/26
09.50	Oddaja za otroke
10.05	Skrivni dnevnik Jadrana
Krta. 10/13
10,30	Ungo, tv igrica
11,00	Namišljeno življenje
11.55	10 let slovenje dežele
13,0	Poročila, špofl, vreme
13-15	Obzorjaduha
13,45	GumfjasTi Tarzan, danski film
15.10	Aktualno
16.00	Mostovř
16.30	Poročila, špwt, vreme
16.45	Podktobukom
17,45	National geograptiK, 4/7
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20.05	Mogočnost, amer, film
22.00	Odmevi, šport, vreme
22.50	Gospodarski izzivi
23.20	Evropski koncert berlinskih filfiarmon^ov 2001
SLOVENIJA 2
09.00 Videospotnice 09 35 Rad imam Lucy, nan. lO.OO Obljubljena dežela, 7/22 10.45 TartarinizTarascona,
franc, čb film 12-10 TVprodaja 13.45 HomoturistKUS 14,15 Mica, dokum. film 14.40 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 15.35 Komomi oriœder 16,30 Rad imam Lucy, nan. 17.00 Obljubljena dežela, 8/22 18.00 Aligator po imenu Daisy,
ang. film 19.30 Videospoûiice 20,05 Zlata vrtncaVrbskega ie-zera
21.35 Umori. 10/23 22.35 Dream with tlie fishes,
amer. Rim 00,05 Videospotnice
07.00	Dobro juťo. Slovenija
10,00	Vsezapoliub, nan.
11 00	Cmi biser, nad.
11-50	Obala ljubezni, nad.
12.40	TVprodaja
13.10	Naša sodnica, nan,
14.05	Zakc^ v Los Angelesu, íían.
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah show
16.25	Obala ljubezni, nad
17.20	ČTni biser, nan. 18.15 Vse za poljub, nan.
19.15	24 ur
20.00	Izginotje, amer, film
21,40	Newyorška policija, nan.
22-30	Blažen med ženami, nan
23.00	Teksaški mož postave, nan.
23.50	M.A.S.H., nan.
00.20	24 ur, ponovitev
<53>
tcmnmu 8T
ea
09.00 Dobro juto. informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 1000. VTV magazin, pon. 10 45 Špoitni torek, ponovitev 11.05 Vabimokogledu 11-10 Najspotdneva 11.15 Dan slovenskega rokometa. ponovitev 12,30 Videoštrani 18.20 Najspotdneva 18.25 Regionalne novice 18.30 Mladinski program - Čas
za nas 19.25 Obvestila 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 Naj spot, kontaktna glasbena oddaja 21-00 Vivaturistica 21-30 Regionalne novice 21,35 Iz oddaje Dobro iutro 22.25 Najspotdneva 22,30 Videosirani

NK Esotech Šmartno
Po Šestnajstih letih znova med najboljšimi
V	Smarinvm oh I^lki Je bil v nv-ik'ljo /novn pnui niitíi>ni(;}ní pniz-nik. lumíci lî^otocha so si mimre^
nic.sto in |ki .^slnajstili lelili ponovno motnost igranja mccl ni<Jlx>ljšim» v Sloveniji, k cnkrnt-nt*mu mzpoU>/«nJu pji je svojo prispevalo preko lisoč ljul>tteljev no* gomctH. ki M) prišli Šmuráine v odločilni (ekniis|)od!mjaiii/.i^or> nje in Spodnje Savinjske ter <lolin«> vodstvo kluliH p» slavje "okrepilo" & slastnim bo-^mćem m vse
Prav vodstvx) kluba jc seveda po velikem uspeiiii pred <xig(w<irno naloga-zagotovili motnosti za igranje vpivi li^.lukDj med velikim slavjem dok»>nine odkićilve seveda Se niso iTKigli sprejeli, aklivno-sli. predvsem glede /agoloviive p(Mrebmh linanCnih srcd^slev, ho nadaljevali v vseh minulih dneh. predsedsivť) kluba pa ht^ cjJloCilev sprejeltî konec ledna.
V	zadnjem kixigu d rjge državne lige so nt>gometnži 0&t>teeha lorej goKlili Dravinjo i/. Slovenskih Konjic. ki 'p víxii J(.«ip V\jgrinec» tek-
ma p;i je odloCalii n "/magiwíileu" itv(ířxíja med Smarêani in Aluminijem za končno drugo mc.sto, Smarski nogometaši na svojem igriŠCu niso izpui^lili prilike iz rok in nog. Žilavega in borbenega nit-sprotnika so premagali z 2 : fl in zadržali prednt"«t dveli točk pred nogi'imeia.^i iz KiiIriCevega» ki sov nedeljo visoko zjiiagali nagosîtiva-nju v [vanOni (toriei.
Najboljši strelec dnige lige Borut AfliCje upravičil laskavi naskwin je domaČe z izrednim zadetkom / razdalje popeljal v vcxlst\\> v piwm polčasu, zmago in slavje pa je z golom s prostega sirela v drugem zagotovil Klemen Bingo.
Začetek tekme je bil živčen, ol>c m<»Šlvi sla so bc^rili za vsako ped igrišča, zalo pretirane leptHc v igri ni bilo. V taktičnem boju in Ixîju za prestiž ik>mači vendarie prevzemali piibudo in zasluženo odSli naodmorzvotKivom I :il
V nadolijevanju so nt>g(^meraSi Cs^ïieelia zaigrali ^ bolj odločno, givsije pa hudega ritma niso več zdržali. Po drugem zadetku Šmartanov je njiluwa ladja poto-
nila.- Izid bi lahko hii ^ višji, vendar je v zadnjih minutah sreča zapustila najprej Smajloviča, nato pa^' Ulago, ki jeprejgralSliri g^i-stujoče branilce, njegov udarec pa je zaasiavjla vratnica,
TVener Esotťcha \ojislav Sime-unovič: "Zelo sem srečen in zadovoljen, saj smo naredili nekaj, kar je izgledak> nemogoče. Î'cstitam najprej igralcem, ki «i vse Jo izdržali in si priigrali prvo ligo. Njim ludi pt^darjam ta uspeh, saj st> zanj z mojo pomočjo najbolj ziislužni, podarjam ga ludi vsem .Smarcanom in njihovemu županu, prav tako predsednici kluba /ofiji Kuk<wič ter Alojzu Polaku in wxlela%vem vsirokovnem ^labu. Moja "misija nemogoče" v S ma rinem ob Paki je tak<^ končana. Odhajam, vsem paželim veliko uspeha v prvi ligi."
Aloj	direktor kluba:
"Seveda sem presrečen in v trenutkih slavja je ležko z besedami izraziti lepe občutke. Zdaj smo preiUnlg^worno nalogo iagt^tovi-ti pogoje vii naslopanje med naj-boljî>imi. Glede na kakovost
mt>Stva in na vehko zanimanje navijačev v Šmartnem in na veliko širnem t^hmočju pa upam» da .se bnmo odloČili za napredovanje. Trener Simeunovič je sicer naptv vedal odiiod. vendar se K>mo 5e pigovîîrili. prav tako z igralci. Na-vudSen sem tudi nad množico navijačev, ki so igralcem in vckLsIvu kluba podarili enkratno raz-pt^ložen]e. Oti tem sem prepričan, da ho podoben obisk tudi na prviv ligaških tekmah, čc se bimo zalo (idlocili. Že pred leli smo namreč sloveli prav po obisku in pri tem ne glede na majhnost kraja preka^li veliko večja mesta."IJorul .Ariić, najlîoljsi strelec: 'Res sem dobro igral, bila pa je to tudi odlična se-zona cele ekipe. Začeli smo mak> slaWe. natopil igro stopnjevali vse dc^ konca in di.> zasluženegii dnige« ga mesta. Nekaj ponudb imam iz drugih klubw. vendar se bomo najprej pogovarjali v Smarinem. fiele nato bom izbiral. Prednc>st bo gotovi^ imel klub, v katerem bom lahko tlokazal svoje sposi> bnosti in najhitreje napredoval."
NA KRATKO
NK Usnjar
Za konec poraz
V	ircUi državni liiii je hilo ž« v«iiko pred zadnjim krogom ^nano, dn bodo prvaki ni»gomc-tasi Asfaltov Ptuj in drii^i igralci sosCanJskeua Lsi\jurja, prav zadnji krofs pa je odločal o Še dveh ekipah, ki sla pt»lvfi ravenskega Fu/inaiju izp»dliV&c i>liri o(»roi^c*ekipesfjv ^i<ln]em krih 811 /.niHcalv. po končnem niTplviu pa sta h* v nuiriborsko medalKinsko ligo preselili ekipi nia-rilKirskega K<ivinarja in Uujsow.
Prav pri Ri'^ozi so gostovali Soi5(anjùini. Domačini sobiiizžadetkoma veierana Milka Dju-Mv^kega bt)lj5i/2: ll. kar pa jim ni zado5čak> za nlîstaiiek. Prvo mcMoje lako z 68 (»»čkami osvojila ekipa Asfalli Ptuj. Sostnnjéani na diugcm bo jih /brali 52. Kogak na (retjeni pa 45.
Š7K Ve/en/e
Rok Bizjak dvakrat podprvak
Na dr/iivnem pr» venst^u dečke in deklice doUleuki cajc pn-jsiyi teden vzorno izvedel !^leski teniski klub. seje med (kmiaćinii igralci najbolje 'xtre/íil Rok lii/jak. Tako meti posamezniki kot v dvojicah z Maribor^anotn No-vnkom .seje iivrsiil v fninle. lýer pa so hili tekmeci močnejši,
Poknwttelj prvenstva je hilo podjetje Blues, ki jc zmagovalcema v posamični konkurenci podarilo enoletni štipendiji.
TK AS
Tretji v tretji iigi
V	tretji državni tenKki lí}>í j€ pomh^ena ekipa velenjNkega kluba AS osvojila tretje mesto. V /sidnjih nastopih .so premagali msiriborski železničar s 4:1, Hm*c s 5:0 in Malcčnik iz Maribora s 4:1. i74*ubili pa so s rru,|C'm {l;4j in Bistrico
Lokostrelstvo
Tokrat dve zmagi
Na drugem letošnjem turnirju za slovenski p«>ka] v disciplini 2x70 meirr>vv Zaliii sta/a miK zirski klub zntagi dmeghi l>u^an P«rhav nie<l vetenmi in Alek.<iander (Hep med kadeti.
Drugi mesti v svojih kalegoiijah sta osvojila Miran Burilnor in Sebastjan Ošcp, tretji pa Janja in Primi>Ž Perhač. Slednja dva -su sc izicaza-la Kidi na <Iržavncm prvejislvu osnovnih loi. saj je za Rečicii ob Savinji Primož Zinagai..lania pa je bila druga.
Dviganje uteži
Verbnjak 6. na študentskem SP
Diunjan Verbnjuki/TAK Velenje je naíludcnl-skcm svetovnem prvenstvu v dviganju uteži na SfovjÇkctiuloscgel sijajen uspeh. Vsvojikaieg^v rijije v p<Hcgudvignil 12tl. vsunku pa kar I6() kg. si<upni sc^^tevek 2WJ kg pa mu je prinesel ixl-lično6. mesto. Damjajiaje za na.^lop pripravi jal trener Peter Koîenc. ki ga je na leknuwanju ludi vixiil.
Balinanje
Končno visoka zmaga
v 7. krogu dru^e clrŤavnc lige so Iralinaiji ekipe Velenje Premogovnik z 2premagali ekipo S^xtčťk in se povzpeli na .^estn mesto, po točkah pa st> se nKič no prihliž^ili tekmecem pred njimi.
Dve zmagi z grenkim priokusom
Velenjski invalidi so iz>'edlf Iclosi^je p<idroCno tekmovanje v balinanju za člane in članice, nastopile pa so ekipe iz Kočť^ja. Hrastníkis. 1>bo-veli« Laivkega. Žalca in Velenja. V obeh kategiv rij a h sta zmagali velenjski ekipi in si zagotovili nastop na dr/^vnem pnenstvu. Za Claniiv so hti-linale Šte(k<i Drolc, Jožica Sterk. \nkd Pirma-anšek. Cilka Ki>M<tmas in Nfarya Ko<)run; va Člane pa .su nastopili Franc .Špiter. Mirko Krk. Že\íko Voglar, Rujan Ix^nika in Anton TVatnik.
Za vzorno izvc<îejio in uspcstjo tekmovanje pa voija gfcn.ik priokus, saj ni biionikc^ariz Dl Velenje, ki hi teknioviilee vsaj pozdr.ivil, se jim zahvalil za udeležbo in športno igro. kaj ^'le, da bi izjx)én priznaiija ZH dose/cna mesta. Res čudno. spi>tljjik( invalidi bi si namreč vsaj malo pozornomu vendarle zaslužili
Plavanje
Nina druga v Kranju
Na dvodnevnem »lednanKlncm prvenstvu mesta Krai\j seje nanl velenjskimi plavalci najbo^ i/kaziila Nina Sonnek V absolutni konkurenci jevdi.sciplini IDO m prosto z rezultatom I:(H155 i»svojila drugo mesto. Sicer je na tekmovanju nastopilo 41111 plavalcev iz lOdrûiv: Obe jx^tní-ei na mladinska» evropsko pivenstvo Tina Pan<iža in Maja Siwinck ter.Iuiv Primořiisc v športnem centru Maiaro pri Barceloni pripravljajo na letošnja naj pifflwmb nejita lekmtwanja.
Smučarski skoki Revija se hitro bliža
Velenjski sbiknlci so konec minulega ledna nastopili na pokalni tekmi v (»uncljah pri LJub-liani. uvrstitve - clam; I. Marko Perse; mladinci do 16: 12. Andrej .Saronja Peln»v, 15. Luka Sniag«\|. 16. Igor ŽiMk; dečki do 14:6. IgorŽíúk.
10. Žiga Urlvb, 12. Ri^lart Hrgohi: de^ki di» 12: 3. Klemen Omladil, 5. Gnsper Kerlot, M. Žiga Omladič: de^ki do 10:11», TomnA Ži^ťk.
Mitro se bliža ludi leloSnja revija skokov, lela« botlo velenjski organizatorji izvedli dve tekmiz^ celinski pokal. Prvabo vpeiek, ó, julija, za rudarsko svetilko, druga za pokal (îoreoja pa v sol\v 10,7. julija. Obe tekmi Kwla noày'i in za obe pripravljajo ognjemet ler presenečenja pri žrebanju vstopnic.Za nasîop se zanimajo sicviliic rcprezen-Uoicc. nastop pa sti že piïirdile Japonska. Rusija. Kii/ahstan, ('"eska. Avstrija in «evedaSioveni-ja.
ŠZ Velenje
Veter v laseh 200 otrok
Športna zveza Veleix|e je tudi letos sodelovala v vseslovenski akciji 'Veter v laseh • s špt»rtom pnMidrt»fii,"vkaterojev"kUuC'cnih preko 50 slovenskih mest. V Vele)\|u .Mije preji^r\ji le<lcn /J>ra-lo preko 2ÍH) otrok, ki so .se pomerili v p^Hh disciplinah.
Uvrstitve najbc»lj?{h - koš<irk<i: 1. Liva<ia 1.2. Bi-baRoeek, .^.Livada lliodbcjjka: 1. (îustav Šilih 1,2. Gustav .Šilih 2.3. Anion Aikci'c 1: spreînosl-no rolanje - deck i: 1. Luky P5xlgi->r5ek. 2.Luka Smagaj, Miha Lviz-ir; deklice: I. "lanja 13raCiC. 2Tin3KriCcj,3. Vtamika Skoćaj. V razvedrilnem pri^gramu so nastopile si iri plesne skupine z 0§ Aiuona A.^kerea in OŠ Salek.
KK Velenje
Zadnji krog za pionirje
V nedeljo so pionirji A velenjskega košarkarskega kluba odicrati 5. kt)]oll. SKL pri pr* vouvTscent ekipi na lestvici v Krskem. Kljub borbeni igri in razpoloženemu igralcu Danda* novičn so morali priznati preinui: dumacini»v in se na koncu ^adovoUiti z rezultatom .^2:36. Po 5. kolu so velenjski mladi koi>arknrji !>c vedno na drugem mestu.
Pionirji B so v nedeljo gostovali v Laškem, kjer jiil jc ćakal pravi derbi, saj so se Laščani okrepili s štirimi m wími igralci in se maščevali velenjski ekipi za poraz v Velenju. Kjjub veiiki l>or-bcnosli in nioiivaciji VelenjCani niso mogli obrniti rezultata v svoj prid in na koncu jc bil izid 60:.^ I za La^nc.
10 nedejjo í-hí potekal dvojni prodam v leU>-vadnieiOSŠalek. Pioniiji A tKid(> igrali pn>li Preboldu, pionirji Bpa proti Slovanu. Pr\\i tekma ho ob 9. uri, ilmga pa ob 11.30.
S tem kolom sebozjkljuíil prvi del tekmovanja in vse do scpiembni bodo injeli fxlnior. takrat pa se bodo pridela redna ligaška tekmovanju ludi '/Ji vse osiale ekipe.
Tako so igrali
Druga SNL, 29. (zadnji} krog: Esoîech-Dfavfnia2:0(l':0) Esotech; Kalisek, Ulaga, Bor^trar^Vedenik, Mernik, Bingo. Repovi, Mujakovič, Ariii (Komn), Kraljevič, Smallovic (Zloděj) Strelca: 1 :0- m (38), 2:0 Bingo (62). Tretja SNL, 30. (zadn|i) krog: Rogoza'Usnjar2:0(1:0)
Atletika
Jolanda vodi za veliko nagrado
Nh mitingu lAAl^prve k^itej^orije ta veliko na)>rado v Atenah jv hila med tremi slovenskimi atletinjami najl>oljšž) ,fohinda Ceplak, Z o.sťbnim rekonUim 2:tM),03 je v zelo izenačenem teku o.svujila 5. me.slo in z 19 točkami prozclđ vodstvi» v točkovanju za veliko nn}>rrido v leku na metrov. Njena slovensiui tekmica Brigita l>»nfterho1c je hilu osmu ,s ča.som 2MMi.
Le peti in šesti
V	.soIhUo in ncsleljo jc bih» v Celju tekm<ivanje slovenski atletski pi>krt1. Od predstavnikov velenjskvi^a kluba so bllc najboljše Lidija Tamše> Katica Pirecnik in Slavica l'o/nić, ki .so osvojile pnn tri mesta v teku na IDOO m /.ovirami, zmagal pa je sc B^iAtjan Buc na .VHM) m z ovirami.
Druga mesta so osvX)jili Anja Ar/enJek na nu Jolanda Ceplak na 40() m. Sergej Šalamnn na 4i )0m zovirami in Alei Sko-l>erne na 110 m zwirami.Vekipni konkurencije med člani zmagal domači Kladivnr, pri ženskah prvič sploh aAK Ljubljana, velenjski ekipi pa sla bili skromni peta in k^sla.
Flnaie atletskega šolskega poicafa
Odlični v Novi Gorici
V	Velťnju jv bilo v dru^i polovici majn področno prvenstvo xu mali in veliki ý>lKkiatletski pok^iK na katerem so nastopili mladi iz Nelenja, Šoštanja, Šmartnegn ob l^ki. Luč, (iornjecn (»ra-d2i in Nazarij. 21 od njih pa sije prilH»rilo niistop na drûivnetn llnalu v Novi Gorici, Na področnem tekmovanju so bili sicer naj-l>i»ljj>i atleti in atletinje OŠ Livada» ki so osvojili 9 pnih. 7 drugih in 6 tretjim mu.st. med 21 llnalisti pa jih jc bilo iz tc ^olc osem.Uvrstitve v Novi Gorici: mla. pionirke - daljina: 2- Nina Kokot: 60 m ovire: 4. Nina Kokol.8. i^iva Koželj nik. 9. Sabina Ali-hodžič; i(K) m: 2. Živa K<'>žcljnik, 4. Sabina Aiihodžič (vse Uvađa); l(XH) m: I. Kajn Rudnik (Bratov Letonje: st. pionirke - krogla: 1.^. Maja Kelc (Šalck); M) m: 14. Deja Grazer (Gorica): 10t^)m:2. Spcia.íandník(Salek):3(H)milLÍpclaPávlin:ml. pi-oniiji - daljina: fi, Gaíper Peč ni k: 6() m: K, Andrej Breznik: žogica: Miha Pučnik (oba Gorica): si. pionirji: m: 1L Mihael Vi-dem^k (Gorica); 60 m ovire: 1. Ciorazd Křivánek (BR). X Ado Aiimetovič (MFl ): daljina: 3. Ado Ahmetovič (MPI ). Go-razd Křivánek (BR): kf(.>gla: 9. Jernej Rt>§er (Livada),
Šaleška planinska pot zdaj padla v sedemnajstih urah in poli
Uspelo tudi Marinku Beri
Prehitela }>a je sicer Ank^i Pu^elj.a ne^ledemi ti». usf)eh Ma-rinkii Bere Iz Velenja ni nič manjši, l'isto, kar Je obljubljal, je v soboto, 9. junija, i/polnil: v manj kol enem dnevu« tučno v sedemnajstih urah In pol • /a velo nn>Je bil hitrejši ikI .Anke • je prehodil 141) kilometrov dolj^o Šaleško planinsko pot! Spremljali so ^a Stanislav Kožuh. Robert RU2ič in Marjan Ska/ji.
V ponedeljek je utrujen in žuljavib n(^gpovcdj|:"Na pol sem izpred Kavčiča v Saleku krenil oh 5.10 minut in na cilj, velenjski grad, prispel ob 22.4Í). Največjo krizo sem imel po prehojenih lOD kilomeirih poti, pri v/ponu na Goro Oljko. Zdaj sem zadovoljen, čeprav sem na vprašanje soseda, kaj imam od lega. lahko odgovoril samo. da ž^uljc. Konec mcseca grem v vi-.sokogorje." jc povedal Marinko Bera.
■ mkp

w
Ceiti stoletja Plavalnega kluba Mladinski servis Velenje
Z bazena za bazen
Mineva četrt stoletja, odkar so se okoli Ervina Prislana zbrali velenjski plavalni zanesenjaki. Že od niale}>a Je imel rad plavarge, a v Vel«i\ju v Tistih lelih m tu kakih posebnih možnosti ni bilo. Občudoval je Slukovnike, Že\*arte in tis>le, ki so plavali v bazenu na jezeru (se$e spomnile lesenih baze* nov?). Potem je tKiâel v vojaško šolo. Kadarkoli je prí^ domov in stopil z avtobusa, se mu je po^^led najprej ustavil na bazenu. Raz* mišljal je, da je ta premalo izko* rBčen, da m bilo dobro var\j še kaj ^TKSti.Ko.je opravil tren^ki leČ^j, Je stopil v stik z Vero ZupanČit^. ta je takrat vodila Športno društvo in Marjanom Oaberskom, iáo} di* rektorjem M cluba ter pri<^eli s smn'aniem sekcye.'lako seje pred 25. leti zabelo.
"'Ib jc bil /amctck in /nCcick današnjega plavćiliicga kluba. ZaOeli smo brc/ izicušenj» a ker srno znali navezati slike z drugimi klubu Celjem, Krškim, predvsem pa amo dobro sodelovali z ravenskim Fu/inarjcm. smo le hitro pridobili. Pojavili so se prvi rezuUali na pionirski ravni, kar nas je se dcxJai-no spcxlbiïjalo." se spominja usla-novilelj kluba lilrvin Prislan. "V Velen ju lakrat ni bilo pniv Veliko ljudi, ki bi se spoznali na lo pi>-dročjc. Bil je Emil Pei^nik, bivJI plavalec, ki je veliko pomagal. Si-
cer smo se pa kar prijatelji med selx^j dogovorili, kdt) bo predsednik, kdo bo tajnik.." Letno so imeli od 60 do 120 aktivnih plavalcev. "'la šport je naporen in zahleven. Ko plavalec doseže določene rezu|late, je Ireba trenirati dvakral na dan ^udi po pel ur, opraviti diKlalne vaje na suhem, se udeleževali priprav, lekmovanj ... In lu se potem pojavi osip, kije naravL^n. Vedno pa nam je uspeli» sestaviti eno do dve dobri skupini, do 30 kakov<islniJi plavalcev» kisci lahko nastopali na tekmovanjih. V lakialni Jugoslaviji smo na državni ravni dc^egali dobre rezultate. Katja Žibert je na balkanskem mladinskem prvcnsivu dosegja 3. mesto, ztílo dobra je hiki Meta Her-lah. uspešen, vse do mladinskih lel, je bil v prsnem slogu Ma^až (;aberiek... imeli smo izredno dobro razvilo .štilo za neplavalce, tiste iz vrtcijv pa vse do 4. razreda osnovne šole. Plavati pa smo naučili ogromno starejših ljudi. Še danes dobim kakšno razgjednico z dopusta, ki mi jo napiše kdo txl sla-rejših, kismogii v tistih lelih naučili plavali. 10 mi je v zadovoljstvo," pravi Prislan.
Bila so lo lela, ko so bili pogoji za vad(y> neprimerno boljši od današnjih. Čeprav znajo lo pt^manj-kljivost danes dobro nadomeščali s posebno vnemo, kije lastna (emu
klubu. Vedo, da se nc da čez noč. a upanje, da ho prišlo do obnove lelnega bazena, ^ vedno lli. "Res )im samo s pridnim delom uspeva vzdri^evati kakovost. Prav veseli me, ko vidim, da danes moji biv^ plavalci ?e somi vodijo v ta klub svoje otroke, kar pismeni, da je u.spelo temu mestu zgradili bazično tradicijo. To me izjemno veseli." prvi Enin Prislan. Pred dvema letoma so kJubu dodali inK Mladinski servis Velenje. ''Zdaj je malo hižje. IX>bili smo pomoč, ne loliko v denarju kol v diugem. <xl računovodskega do pisarniškega servisa in podobnega. Obnašati se moramo tr^.no, prifa-gajanu>.sc razmeram in se Irudimo ohranjali poio/aj v slovenskem pla-vanju." pravi Marko Primožič, predsednik kluba. "Naša dejavnosl je zelo razvejana. Od 8. ure zjutraj pa vse do pozjie-ga večera imamo plavalne lečaje za male šolarje, za učence 2.,5. in 7. razreda. Dvakral na dan sov vodi
Ervin Prislan, ustanovni član kluba: "MoJi plavalci, danes v liiub vodijo že svoje otro-ke."
naši plavalci, in to po 70 na dan. Najboljši od njih trenirajo dvakral na dan, oslaU enkrat. Tu so še plavalne šok
V sobi>li> lx) na terasi Iwena slovesno, pripravljajo priredilevz naslovom 7. bazena za bazen. "Lokalno skupnost želimo spodbudili k razmišljanju, da mesto Velenje potrebuje letni bazen. Poleg ra-vcnskegti Fuž.inarja smo edini klub v Sloveniji, ki ga nima. Mesto pri-
Da uspehi plavalcev niso v sorazmerju s pogoji, v katerih delajo, smo pisali že večkrat. Samo na zimskih prvenstvih Slovenije so v tej sezoni osvojili 31 medalj, od tega 14 zlatih, 10 srebrnih in 7 bronastih. VeČino leh medalj so dosegli v članski in mladinski konkurenci. Imajoveč članskih državnih prvakov, tudi ženska štafeta jc državni prvak, plavalki Tina Pandža in Maja Sovinek sta se uvrslili na letošnje mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo julija na Malti...
Marko Primožič, predsednik kluba: "Smo med šestimi najboljšimi klubi v Stoveni'
jir
lozncïsti tak bazen potrebuje in za nas je bistvenega pomena, da ga dobimo. Najbolj bi si želeli, da bi
bil, kol sem že večkrat rekel, na tej lokaciji, kije najbližja otrokom, tu so šole, zdravstveni dom pravi Primožič.
V st>bolo lx)do imeli na terasi bazena mladi plavalci svojo zabavo, speljali b(xlo tekmovanje, kjer se b(xlo pomerili nekdanji tekmovalci, ob 19. uri pa bo slavnostna prireditev. Na slovesnost so povabili vse nekdanje plavalce, teh je oktv li 500, wc vodilne iz mestne občine, prijatelje po podictjih, ki jim nudijo pomoč in jim omogočajo» da lahk(i delujejo.
Z<i klul"K>m je 25 let, pred klubi'im novih 25. Načrtov je vclik<^ v ospredju pa boj za ohranitev položaja, ki so si ga priplavali. '"Smo med Šestimi najboljšimi klubi v Sloveniji, la položaj želimo ohranili, kar bo težko, če v Velenju .še nekaj let ne l>o zunanjega bazena," pravijo v klubu.
■ Mifena Krstić - Planine
Za izgradnjo bazena
v praznovanju 25. ktnice v«ler\jskef{a pkivalne|*a kluba se iMimo prikJjuCil tudi v lokalnentodlxHii (LO) Str«ink« mladih Slovenije iz Ve« knja. Mnenje LO Velenje Stranke mladih Slovenije je, da Velenje |>o-Irehuje nov bazen, ki bi se /^^radil na obstoječi lokaciji. Ibkn Immo v SMS v Velenju spro lU petii(|o> s katero ellmo l/raziti podp4)ro čim* prejšnji i^^adnji ba/ena v Velenju. Zato pozivamo vse, da se nam pri-dru ile pri zbiranju pcxipisov v soboto. 16. junija, ob 11.00, na liicwem irgu v Velenju.
Ob zbiranju podpisov bomo poskrbeli I udi za zabavo in s simboličnim namakanjem v miniaturnem bazenu, postavljenem na Titovem trgu, opozorili, da Velenje bazen resniCno potrebuje in da je njcgcwa izgradnja nujna,
Pridru iicse nam in ssvojim podpisom podprite čimprejšnjo izgradnjo bazena v Velenju.
Davorin Tonkli, predsednik LO Velenje Stranke mladih Slovenije
Podkraj » Kavče
Teklo kar 80 krajanov
V krajevni skupnosti Podkraj • Kavče so pred leti začeli prirejati kr^ievne Športne in vaške igre. Ž« kmalu seje izkazalo, daje bil samo en tekmovalni dan prema* lo, mii) so igre podaljšali na teden in več dni. Letns pa so sestavili kar celoletni pn^gram krajevnih prireditev, ki vključuje pestro izbiro športnih i^^er in tudi kultur* nih prireditev.
Ena izmed lekmovalnih panog krajevnih prireditev je gozdni lek. ki se ga je minulo soboto udeležilo natanko 8() tekačev iz vseli petih ZAselkov te krajevne skupnosti na južnem delu občine Velenje. Tekmovanje je potekak) na že kar stalni tekaški progi v Podkraju, kjer Si> se na najdapi progi med selx^j pomerili med drugimi krajani tudi velenjski alpinist Ivč Kotnik, športnik Samo FrankoviČ, maratonec Vasja Jerčič in atlet Blaž Barborič. Na cilj so pritekli v obratnem vrslncm redu. Med tekači je bil tudi predsednik krajevne skupnosti Oto Brglez, ki je dokaj težavno progo pretekel v manj kot dvajsetih minutah, sam tek pa je ocenil kol eno najuspešnejših prireditev v krajevni skupnosti.
Naj(K>ljše uvrstitve gozdnega teka p<i kategorijah: proga 150 m -
Klemen Korelc in Spela Mestnik: WK) m - (îfLspcr Berlol in Janja Habe; 1000 m: Aljoša Pongrac in Valerija Jamnikar, proga 32(K) m - moštu: M/19: Janmikar, Kolene, Moravec; M/20: BarlK)rič, Jerčič, Frank<wič; M/40: Stropnik, Oder, Flego; M/50: Kolnik, Tajnik, Jerčič: M/r>t) Veler, Melanšek. Meza: ženske: Ž/20: Berkn, Mcža. Guče k; , Ž/40: Stropnik, Grabner» GluSič: ?:/50: Cestnik. Meža. Družinski štafetni tek: 1. Habe (Peter, Marko, Branko); 2. Meža (Mirko, Ivica, Barn arda).
Končni vrstni red ekip v teku: Sp<')doje Kiivî^e 183 ti>čk. 2. Podkraj - Prihova 142, 3. Zgornje Kíívče l3,4.Podkraj-ZabrdoSl, 5- lajna - Roperce 33.
Po namiznem Jenisu, šahu, kmečkih igrah, balinanju in gozdnem teku je stanje naslednje: Spodnje Kavče 26 točk. Zgornje Kiivče 13, Pi>dkraj - Prihova 22, lajna Ropcrče 9 in Podkraj - Za-brdo 7 to^k.lgre bodo nadaljevali ob koncu naslednjih dveh tednov s pohodom po mejah krajevne skupnosti in odlx)jko na mivki, v jeseni pa še z malim nogometom, otroško olimpiado in kegljanjem
■ HinkoJerčic
Klub 81 Šmartno ob Raki
20-letnica delovanja
Klub 81 iz Šmartnega ob Paki letos praznuje 20-letnico delovanja, športnej^ druženj» ob nct^omelni in dejavnosti, ki so se oh tem |K>rodjle. Jubilej bodo zaznamovali z več aktivnostmi.
Danes (v Četrtek) b<xlo v smar^kcni kuliumem domu pripravili slavnostno sejo, na kateri se bodo spomnili prehojene poti (začeli jo bodo ob 19. uri), dan kasneje (v petek) pa bo na nogometnem stadionu pri šmarSki cenovni šc^li že nogometno srečanje ekip Kluba 81 in poslancev Državnega zbora, 'lekmo Ixido začeli ob 18. uri. V mesecu juliju pa naj bi se njihovemu vabilu za giistovanje odzvali Športni prijatelji iz Nemčije.
■ tp
Na gozdnem teku v Podkraju je sodelovalo natanko 80 krajanov, kar je tepa številka tudi za kakšno že znano in
tjavtjeno množično tekaško prireditev v Sloveniji.
V spomin Dragu Bizjaku
(4.11.1944-31.5.2001)
Mnogo prerano je ugasni/a luč življenja Kar/u jjizjaku - ragu. Svoje oirošivo je preživel f več krajih .šaleške doline, največ či\sa pit ť ŠoStanju in Velenju. Vključeval se je v različne akliv-nosli, veliko prostega časa pa je žrtvoval zei šport. Tega je vzlju-hi! že v ranem otroštvu in z njim živel zíirav način življenja.
Poleg igranja rokometa in lenima se je kot mladenič začel ukvarjati s smučarskimi skoki, fíilje član mladinske državne reprezentance, kjer je dosegel odlične rezultate. Po končani športni karieri je pričel aktivno delovati i» Smučarsko-skakalnem kluhii Velenje. Med drugim je opravljal različne funkcije v organizacijskem komiteju revije skokov v Velenju in hil nekaj časa tudi predsednik SSK Velenje. Urez njegovega prispevka, dela in organizacije, ne bi imel smučarskoskakalni šport v Velenju tako lepih objektov ob velenjskem gradu. Mnogim mladim Jan tom je hil in ostaja vzor športnika.
7.a ^'voje delo i' športu je prejel več priznanj.
Tako se je mnogo prehitro zaprla knjiga Dragovega življenja. Člani smučarskoskakalnega khiha ga bomo zelo pogre.^ali tudi na raznih družabnih srečanjih, ko je oh koncu vedno rad zapel rudarsko in smuča rskos kaka Ino himno.
Drago, Tvoja prerana smrt nas je zelo prizadela. Vsi smo želeli, da hi v l)orhi s kruto fx)leznijo hil Us^pešert, tako kot si hil mnogokrat v tvojem življenju. Želeli smo. da bi bil še dolgo med nami. Toda usoda je hotela drugače.
Ohranili te bomo r lepem spominu.
Čiani Smučarskoskakair\ega kiuba Velenje.
Nazarje
5. dan slovenskega rokometa
Sijajne uspehe minule sezone bodo rokumetaši in rokumetitšice /a-okro/ili /. dnevt>in slovenskega n»k<tmebt, ki bo tokrat /e peti po vrst^ prireditev p:) Ik) v solMto« 16. junya, v novi športni dvorani v Nazarjah. Ta dan bo hkrati p4»menil prićetek priprav vseh reprezentmc za nastope na svetovnih prvenstvih in sredozemskih l^rah, hkniti pa se IhhIo v Na/arjah /hmli vsi, ki v rokometu nekaj veljajo in jim (a igra veliko pomeni, organizatorja pa sta Rokometna zveza Slovenije In ol>čma Nazarje.
Spored:siarcjsi dečki (Jetnik 84): vzhod - zahod ob 8.3tJ,siarejšc deklico (8.5): vzhod - zahod ob 9.25, kadeti (82): v/hod - zaht^d ob 10.20, kadc-tinjc (83): v/hod - zahod II. 15, mladinke: Slovcnijii -Hrva.5ka oh 12.30, mladinci: Slovenija - Hrvaška 14.15, članice: Slovenija - Hrvai^ka 16.00 in člani: Slovenija - Hrvai>ka ob 18,00.
Prijatelju Petru Jakliču v slovo
NenioČm sem stal med obnemelo mno ico, Id je prišla na zadnjo slovo od Pet m Jakliča. Tesnoba je bila v mno ici ljudi, eleli smo spregovoriti i/l se posloviti^ povedati nekaj česar nismo pcjvedali ob naših mnogih srečanjih. Pa smo molče síaliy zrli v afv, v grjwmike ter nismo dojeli da tebe, h'ter, nikoli več ne bo med nami.
Vimenu .^fe\'ilnih športnikov, ií/x^rínih delavcem pnjate/jei: predvsem pa iz lastne elje in potrebe, dragi in .spoštovani Peter, pišem lale neknj-logf da razbremenim veli/io alost, ki je nastala, Ico smozivdeliza tvojo mnogo prerano smrt.
Ne vem, zakaj ljudje tako redko pohvalimo dnig dmgega za dobro dejanje. Zakaj s pohwlamitako dolf^ čakamo, da jih dostikrat nimamo mo nosîi povedati in iikazati tistemii, kisiiozasln ijo? Zakaj gredo iz nas kritike in gmje tah) hitro, lei>e besede po tako le ko k/)t hi se jih sramovali?
Spoštovani l\'(er, ti si znal pohvaliti IjtulL znal si povedati dobre ter vzpodbudne besede ljudem ob pravem ča.^LNa primeren način, včasih hndonvtšno in Šaljivo, .'iif udi znal opozarjati na napake in pomanjkiji-vosii, vendar nisi hil niluú aljiv. Bil si pmvi^ntebnen in vedno pripravljen p<magaii.
7.a opravljeno delo nisi pričakoval pohval iii nagrad. „ Se bova e unenila, boš dal pa za pijačo, "so bile t\oje besede, potem si tudi pijačo pogosto plačal kar.sv m.
z l^dvajsSeiih lefih najinega sodelovanja sva do.MikriU imela ntzlične poglede na dogodke in probleme. V vseh teh letih se zaradi različnih pogledov nisva nikoli zares sporekla in v večini primerov je bila lo tvoja za.'ilu^a. Taksen je bil tvoj značaj. V ljudeh si i%kalpoziti\vost, zu naše napake si našel vzroke z\majnasin nas stem razbremenjeval te eknv-de. Zaradi tega si hil v Š/ujrtnih kn)gih zelopriljnhijen. Nikoli nisi elel hitiprK-i, najpomembnejši, zctres nisi elel medalj, nagrad, javnih pohval Čeprav sijih zashi il
Rezidfati tvojega dela Ixjdo ostali v šponnih objektih Velenja, kot so tenis igrišče, skakalnica, terpredv.^em v Ijtuleh. f)eitebe }yi vedno ostal z nami ki.smo te poznali, te imeli nuli in le spošiovalL
Za v.se. kar si storil za ljudi in za naše mesto, se Ti, dragi in spoštovani Perer. v imenu šporlnikov, športnih deia^cex'in pivdsedstva Športne zveze Velenje naji.'^kreneje zahvaljujem.
Jo ef Kavtičnik
22.
OBVESCEVALEC
«»^CilS
14. junija 2001
KINO VELENJE-
h.o. t
veim
LEPOTICA POD KRINKO
akcijska komedija Režija: Donald F^lrie Vloge; Sandra BulIocK, Michael Caine, Benjamin Bratt Dcrfžina: 109 minut
Čelrtek, U6.. ob 18.00 p6tek.15.6..ot> 18.00 in 20.30 Sobota, 16. d., ob 20.30 in 23.00 Nedelja. 17.6., ob 20.39 Ponedellek. 18.6.. ob 18.00 fn 20.30 Sreda. 20.6.. ob 20.30 Eden najbdi zloglasnih ameriških Mm-cev, "Državljan", ki že leta ustrahuie ljudi z Ďorrtjamí, požigi in streljanjem, zagrozi, da bo naslednjič uda;1l na svečanosU c^ izboru n^lepSe Američanke, FBI ga že dolgo zasleduje in končno se |im ponuja priložnost, da ga primejo. Ena od njihosrfh agenik se bo pod krinko pojavila na prireditvi kol lekmovalka ki nai bi na odru ostala prav do konca. Maćri je preprost, Zťdomi pa se pri Iskanju primerne agentke. Vse, ki jih imajo na razpolago, so že na prv) pogled popolnorna nefologenične razen posebna agentka Grade Hari, Id je na računalniški sílld oblečena v kopaJke In je videti naravnost krasna. V večerni obleki, visoloh petah in z urejeno pričesko bi
gotovo vse preslepila, Toda Gracie ne no-
---------------------------------------------------------------
Kino nagrajuje
Izrežite kuponček in ga pošljite ali prinesite na uredništvo Našega časa, Kidričeva 2a. Vsak teden bomo izžrebali tri ljubitelje filmov za brezplačen ogled ene izmed fílmskih predstav.
Ime in prihnek:_
Nosiov:
Izrebali smo: tadejo Olup, Kavne 6Z a, 3325 Šoštanj, Drla Krevhs, Podkra) 46d, 3320 Velenje. Sonjo Zidarn. Podkiaj 64a, 3320 Vefenfe.
si večernih oblek in «selili pet, niti si ne ureia pričeske. Kot pravi njen kolega In vodja tajne operacije Eric Matthews, je prava "podrlija". In Gracie nima nobene že^je, da bi se pridrjSla vrstam lepotic, ki niso zanjo nič drugega kol "obešalniki za bikinke. ki hočejo samo mir na svetu".
VOLČJA BRATOVŠČINA
zgodovinski mistični spektakel Režija: Christophe Gans Vloge: Monica Bellucci, Emilie Denquenne Dolžina; 137 minut
Četrtek, 14.6., ob 20.30 Petek. 15.6., ob 22.45 Nedelja, 17.6., ob 18.00 Leto 1776! Nekaj grozljivih umorov seje zgodilo na francoskem podeželju. Kralj poSlje v izvidnico poslovneža, znanstvenika in avanturista, k) s pomočjo svojega prijatelja indijanskega rodu, ki nosi v sebi duh volka, da ugotovita kdo je odgovoren za te pokole. Kajti pokole naj bi zakrivil volk, ki pa ga ljudje opisujejo kot veliko zv«* z nadnaravno močjoz ogromnim gobcem in neizmemo močjo. Bo zver ponovno morila In ali bosta prijatelja lahko preprečila nekaj kar je nepremagljivo? Ne priporočamo za mlajše od 15 let!
SHREK
animirana družinska komedija Režija: Andrew Adamson, Vicky Jenson
Glasovi: Mike Myers. Eddie Murphy, Cameron Diaz Dolžina: 89 minut
Premiera I
Sobota, 16.6., ob 18.00 Torek, 19.6.. ob 18.00 in 20.30 Hudobni lord Farquaad je iz dežele Duloc pregnal vse pravljice. Le trije junaki mu stojijo na poti: pošast Shr^, zvesti Csei in princesa Rona, s k^ero bi se rad poročil in postal kralj.

VOLČJA BRATOVŠČINA
zgodovinski mistični spektakel Sobota, 16.6., ob lO.ISin22.00
LEPOTICA POD KRINKO
akcijska komedija Nedelja, 17 6.,ob 19.15
MOGOČNI JOE YOUNG
avanturistični film Otroška matineja Sobota. 16. 6.,ob17.00 Nedelja. 17 6., ob 17.00
Največjega orangutana na svetu ugrabijo nepridipravi in želijo z njim zaslužiti veliko denarja. Toda opica ima veliko prijateljev!
PLESALKA V TEMI
Rimski dkius: ŽEhBKE ZADEVE drama
Režija: Lars von Trier Vloge; Bjork Dolžina: 139 minul Ponedeljek. 18. 6., ob 20.00 Torek. 19.6.. ob 20.00 Pretresliiva drama d tem, kako želi mati rešiti sina pred slepoto. Cames 2000-Zlata P^ma, evropski film leta!
Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT predpremire 700 SIT otroSke mati-neie 400 SIT Infoimacije in predprodaja vstopnic tudi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalie. NI rezervacij vstopnic!
K A IM O V L li: K J i:
8 : 897 5005
ČETRTEK, 14. juni jo: 6,00 Dobro jutro; 6.30 Poročila: 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8,00 Policijski nasveti; 8,30 Poročila: 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje: 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja- športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 15.00 Kdaj,kje,kaj: 16.30 Poročila: 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PnEK,l5.junii<i;	6.00 Po-
zdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 16, junija: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepsajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi ledna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rokšok;18.00VimenuSove; 19.00Na svidenje.
NEOBUA, 17.junija:	6.00 Do-
bro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Po-
ročila: 9.00 Kdaj, kje, kaj: 9.30 Poročila: 10.D0 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: I. blok čestitk: 14.45 EPP, 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namlne čestitke: 17.30 Mirute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje,
PONEOEUEK, la. lonljo: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Ma današnji dar; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šporl; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK J 9. [unijo:	6.00Dobrt)
jutro: 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Radijski dž-uboks; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aklualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji In ljudje; 18.00 S,O.S. - slovensko obarvane skladbice; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
StEDA, 20. junijđ:	g.OO Dobro
jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dar; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročila; 8.03 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.20 Govorimo o filmu; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
ÍELAX-oví poletni klubi
lotrok od 2. do 12. leta brezplačno
NO¥i mm.
<^£e(C joAi/^uéene ^AufUne fioéiùtèce
icuCmùuUe
pruetno doživetje
^RELAX
pruetno doživetje
E^ RELAX
RELAX UELENJE SEDAJ NA NOUI LOKACIJI NA CANKARJEVI I TEL.: 898 63 10
RELAX ŽALEC U STAVBI NOUE POŠTE TEL.: 712 13 30
ULCMJ
ĐEČIČI
TURISTIČNA AGENCUA
14. junija 2001

OBVESCEVALEC
23
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
PRODAM PLETILNI STROJ. Tele-ton 5865-492..
KUPIM
KUPIM OTROŠKI STOL za hranjenje. Telefon 03/5881-841.
PODARIM-SPREJMEM
PODARIM TRAVO Z enega hektarja travnika v Velenju, Telefon 041/ 467-138.
PREKLIC
PREKLICUJEM DEJAVNOST na ime VEL-DOM, trgovina na drobno, Marija Tepej, s.p„ Stari trg 35, Velenje z 26. 6,2001, STIKI-POZNANSTVA SIMPATIČEN MLADENIČ 30 let, samski, želi spoznati pošteno žensko staro 20 do 30 let, za lepo
skupno življenje. Kom. tel. 090/7442.
SIMPATIČNA 50-letna ženska želi resnega prijatelja do 61 let starega. Kom. tel. 090/7442. VELENJČANKA, 39-letna, si želi resno zvezo z moškim starim do 51 let. Kom. tel. 090/7442. MOŠKI, 39 let, samski, s hišo, želi spoznati preprosto mamico za resno vezo. GSM 041/899-422. VDOVA, 38 let. mamica, žeii spoznati poštenega moškega, ki bi prišel k njej na kmetijo, Kom.Tel, 090/54-24,
RAZNO PRODAM
BALKONSKO ŽELEZNO OGRAJO.
12 m In stružnico kopirko, prodam. Telefon 5893-035, VENTILATOR ZA PREZRAČEVANJE
delavnice. 380 V, prodam za 5000 SIT Telefon 041/547-526.

V tednu od 4,junija 2001 do 10,junija 2001 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah ^AMP) na območju Mestne obůine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Pakl, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneli:
B.junija 2001
9,junija	2001
10.junija	2001
AMP ŠOŠTANJ AMP ŠOŠTANJ AMP ŠOŠTANJ
165 mikro-g S02/m3 289 mikro-g S02/m3 208 mikro-g S02/m3
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 4.junija 2001 do lO.junija 20Q1 (v mikro-g S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka kritična vrednost: 700 mikro-g S02/m3 zraka
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
iOinHJ TOPOldCl ZAVOOKJE SR*SKA VEIENJE VEUKIVRH ^KAIE GORA
|B*,jun □S,jun BS.jun D?,)»!! B8,jun QS.Jun Hlfl.jun |
I	KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
ut OBVESTILO
Ob izgubi svojca vam ne moremo odvzeti bolečine, ki jo občutite, lahko pa vam pomagamo s tem, da poskrbimo za pogreb pokojnika. Pokličite nas na telefon 03/891-91-53.
Pokopališka dejavnost
STANOVANJE
v NAJEM ODDAM DVOSOBNO
opremljeno stanovanje. Telefon 041/374-049,
GARSONJERO NA GORICI zamenjam za večje stanovanje. Telefon 031/818-852.
STANOVANJE V IZOLI Oddam za turistične namene. Telefon 05/ 641-40-41,
KUPIM STANOVANJE do 65 m2.
Telefon 041/240-685.
HIŠO Z VRTOM v Mariboru prodam
ali zamenjam za vikend v okolico
Velenja z doplačilom. Telefon: 041/
260-994.
VOZILA
AUDI 80,1,6,1.92.95.000 km, avt. menj., klima, radio, prodam za 850.000 SIT Telefon 041/825-820.
ŽIVALI
KOZO, dobro molznico z dvema kozličkoma in 2 HA gozda nad Dobrno, prodam. Telefon 03/ 5778-445.
JAGENČKE PRODAM. Telefon 031/542-798,
PUJSKE, težke 25 - 30 kg prodam. Telefon 5885-570. DALMATINCE, ČISTOKRVNE MLADIČE, brez rodovnika, prodam. Na voljo so samo psičke. Telefon 03/ 5875-628.
ZATEKEL SE JE čistokrvni irski se-ter s kovinsko ovratnico, star cca, 2 leti. Telefon 897-50-63. TELIČKO, SIMENTALKO, Staro 10 tednov, prodam. Telefon 031/826-631, zvečer,
TELIČKO LIMUZIN, staro 6 tednov, prodam. Telefon 5885-290.
PRODAJA NESNIC 80 17. 6.
Od 8. do 8.30 urevšaleku pri cerkvi. Telefon 02/876-1202.
KRATKOROČNA
GARANCIJA: KARÍICE, OSEBNI DOHODEK
PE CELJE Kosovelova ló
03/ 492 68 93 T
DEŽURSTVA
POPRAVEK
V zadnji številki Našega časa, dne 07.06.2001, se je na 13. strani pri sestavim Pokopališka dejavnost v Šaleški dolini v drugem odstavku Cene storitev vrinil računalniški škrat.
Pravilno je:
Cene najema grobnih mest znašajo za pokopališči v Podkraju in v Skalah za: grobnico 10.572,00 SIT, za družinski grob 6.861,00 SIT, za enojni grob 3.848,00 SIT, za žarni grob 2.614,00 SIT in za otroški grob 2.183,00 SIT; vse cene so z DDV.
Za neljubo napako se opravičujemo.
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo l'as, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne me-dicinsl<e pomoči. Na to teiefon-sko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
Četrtek, 14. junija - dopoldan Čotič, dr med., popoldan Klemene, dr. med., nočni Blatnik, dr. med. in Stravnik, dr med. Petek, 15. junija - dopoldan Biatnik, dr. med., popoldan Urbane, dr. med., nočni Lovrec-Ve-temik dr. med. in Friškovec, dr. med.
Sobota, 16. junija - dežurni Pir-tovšek, dr. med. in Puvalič, dr. med.
Nedelja, 17. junija-dežurni Pir-tovšek, dr. med, in Puvaiič, dr, med.
Ponedeljek, 18. junija - dopoldan Čolič, dr, med., popoldan Puvalič, dr, med., nočni Budnjo, dr. med, in Rus, dr. med. Torek, 19. junija - dopoldan Puvalič, dr. med., popofdan Stravnik. dr. med., nočni Čolič, dr. med. in Friškovec, dr. med. Sreda, 20. junija - dopoldan Puvalič, dr. med., popoldan Pir-tovšek, dr. med., nočni Vidovič, dr med. in Stupar, dr, med.
Zobozdravniki:
16. in 17. junija - Darinka Š-uster, dr stom., v dežurni zobni ambulanti. Vodnikova 1, Velenje (od 8, do 12. ure)
OSEEEK^
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujniti zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od13,00 do 14,00, telefon 898-1880.
mMmmmm
Od 15. junija do 22. junija-Simon Miklavžin, dr, vet. med., gsm 041/633-676,
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Mateja Jeseničnik, Velenje, Jenkova c, št. 8 in Andrej Felle, Mislinja, Šentlenart 25.
Jožef Slavko Mežnar, roj. 1922. Radeče, Starograjska ul. št. 29; Franc Nahberger, roj. 1921, Celje, Savinova ul.št. 4; Amalija Fi-javž, roj. 1918, Laška gora št. 12; AdelaJežovnik, roj. 1930, Šoštanj, Metleče št. 43; Ana Bračun, roj. 1927, Velenje, Jenkova c.št. 23; Jurij KlepiC, roj. 1943, Štore. ul. Cvetke Jerin št. 2; Ana Navodnik, roj. 1941, Ga-bert<e št. 54; Anton Kajba, Šoštanj, Aškerčeva c. 7/b; Franc Jelen, roj. 1916, Šentvid pri Za-vodnji 16; Franc Pančur, roj. 1914, Zadobrova 59.
mali OGLASI in ZAHVALE
8: 898 17 51
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo lia (pri Veliki Pirešici)
Tefefon/fex: 03/ 572 80 60
POSEBNA	PONUDBA ^		
CUE ZVEZDA 12/1L	179,90	KRMNI JEČMEN 1K6	41,90
PIVO PILS LAŠKO ZABOJ	1.600,00	KORUZA 1 KG	41,90
MOKAT500 25/1 KG	89.90	PRAŠEK SUPER 10KG	1.849,00
VEGETA 1KG	849,90	ARIEL 6KG	1.999,00
KAVA BAR 100G	149,90	ČOKOLINO 2KG	1.399,00
ORA6x1,5L samo 499,00		HOBBY DOG 2,5KG	599.00
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE V TRGOVINI Z ŽIVILI IN V KMETIJSKI TRGOVINI, SAJ VAS PRIČAKUJEMO OD PON. DO PET. OD 7. - 19.b, OB SOB. OD 7. -15.1), OB NED. OD 7. - 11.30ti.
*** NOVO: PRODAJA ŠKROPIV! *** *KDOIt VARČUJE V TRGOVINI KOŠARICA KUPUJB!*
Trpljenja mnogo, cvetja malo, to ti je življenje dalo. Povsod praznina, v srcih naših bolečina.
ZAHVALA
Vsem, k] so se poslovili od
IVANA M EZA
se islcreno zahvaljujemo. Zahvala vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom in drugim, ki sle sočustvovali z nami.
Žalujoči: žena Antonija, sinova Janko in Bojan ter hčerka
Brigita z družinami.
Srečno rudarji! HVALA
PETER JAKLIČ
I Ivala vsem Petrovim sodelavcem in prijaleljem. I Ivala vsem, ki ste nam stali ob sirani in pokaziili veliko človeške topline. Vaš slisk roke. be.sede tolažbe in objemi so nam veliko pomenili.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
(.)b izgubi dragega
IVANA KOSANA
30.5.1920 - L 6. 2001
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znanccm in vsem, ki ste nam pomagali 1er ga pospremili na zadnji poti.
Njegovi
4. srečanje Jevšnikove • Mačkove rodbine
Tudi peto bo
Večnamensko igrUce v Kav* nah pii Šoshmju ja Í>ílo pno Junijsko .sohoio kraj, ki so ^a i/bnili Jťvšníkuvi. po clomuC« Malčkovi /a srečanje, /m Hp<i-/juivanje ter krvpilvv sonKlsrvi> nih ve/i.
Približno 150 se jih je zbralo, prftli w i/vsijh koncev in krajev, luiij tujjne."Cc bi bili vsi, bi nas hilo približno 200. Toliko Članov namrccAicjc na^c drevo življenja," nym jc pt>vcdal Martin .lev!>nik*orKanl/atorč«trtť* ga .srečanja .levšnikove rodbi-ne, kise je od zadnjega srečanja p<wcCala za 26 Člrinov. Obujali so spomine na dni svojega oiroi^lvo, se spominjali svojih
klenih prednikov, kal cri h korenine so pognale na prija/ni domačiji nasproli Marov.ške graščine v Ravnah pri ŠoSianju. Seveda se niso mogli izognili današnjemu Času, v kalerem je zaradi prehitrega lempa vse manj řa^za klepet ali obLsk.
Nu MaCkovi domačiji gospodari že Irctji rod. l ine jc skrben in pridcji gosptxlar. Skupaj 7 ženo Angelco sia posodobila kmetijo po najboljših moOch.
Ob koncu srečanja sose dc^go-vorili, da se bodo dobili ludi na petem. Kdaj bo lo, bo odvisno od lîrganizaiorja (Xziri^ma prejemnika ključa-Janka Jevsnikí; iz Smilja.	■ tp
Kadar so ijudje skupaj, se razumejo ter znajo prisluhniti drug drugemu. Je vedno tepo.
Tekmovanje Gasilske zveze Velenje
Na preizkušnji 50 članskih in veteranskih ekip
Najboijše tri ekipe v vsaki skupini so dobiie pokaie, udeiežiie pa se bodo tudi
regijskega tekmovanja
Po tem, ko .so prejšnjo nedeljo svojo iispo.siihljenosl poka/ali mladi t^asllcl. so to nedeljo do* |)oldne tekmovale članske in ve-teranske ekipe Prostovoljnih {gasilskih društev, /dru/enih v Gasilsko /ve/o Velenje. Kar 50 Jih Je bilo, ra/vrscenih v sedem tekmovalnih skupin.
Odličen pmsior za tekmovanje sojini odstopili na Premo-uovniku. saj so svojo usposo-hljen<»st poka/^ll na parklnt^Oii
pri upravni slav]ii v Novih Prelo h.
Za prostor se je v svojem gcjvo-ru gasilcem Premogovnika zahvalil ludi poveljnik G/ Velenje Jože Drobež, kol ludi P( »D Pcs-je /a odlično soi organizacij o medobčinskega tekmovanja, fek-mnvanje je pc^ekalo gladki\ brez zapletov, Tri prvo uvri^ene ekipe iz vsake skupine so sc uvrstile ludi na R.'gijsko tekmovanje, ki bo septembra, veijeino v Velenju.
Poglejmo rezulialc. Članice .A;
I.PCiD	[opolf^ica.2.PCfDŠka-le, 3. POD Lokoviea: Člani A: 1. POD Šentilj I., 2. POD Velenje
II..	X PGD Velenje I.; Članice b: i. P(îD Skale, 2. P(jD To-polšica, 3. P(iD Lokoviea; Člani b: l.Premogcwnik.lPODS-alek, 3, P(5D Skale; Veteranke: i. PCiD De^'će, 2, POD Smart-no oh Paki, PCiD Gaberkc: Vetenmt: 1. POD Be\tV,2. PiiD ákale]L,3. POD Velenje...
Ze dvajsetič okteti rudarjem
VELENJE - V peiek zvečer je bila v veliki dvorani velenjske glasbene šole prva lcU«njH prireditev v počastitev dneva rudarjev. To je bilo 20, srečanje z naslovom OkieU rudarjem. na katerem st) ludi letos na.^iopili okiet Tosama Domžkilc» Ljutomerski oklel.
zadnji je - za viSek večera -zapel áe solist Tomaž Ktwačič. (ilasbeni program je bil pester, s pnveZíwanjem gaje polepšala Aea Pilles in večer je bil prijeten, kol se za 21). jubilejni kc^nccrl ludi spodobi.
V juniju 1^82 }C bilo prvič organizirano srečanje okletiw
^ I t È^ f 'f , 9 t »fc pí ft •	*
~ • •	I	% \	i
IB
Leio 1987 je bilo za prireditev prelomno, vklj učena je bila v kullurni del prireditev ob praznovanju stanovskega pra/nika in naslednje leto je dobila uradni naziv "Okteti rudarjenť'.
Predsednik združenih oklc-iwje od začetka dr. Franc


Zagorski oktet. Rudarski oktet, za popestritev programa pa še dekliški nonet Vivera 1er barilonist Tomaž Kovačič. Vsak oktet je zapelpo iripc.s-mi, nonet pet pesmi, skupni prodam združenih okletovpa je zajemal §esi pesmi in pri
i'i 1 f
J i ill : J i
v Velenju. Priredite\'je sovpadala s priizrjovanjem dneva rudarjev, nast(jpili s(3 Irije okteti: Ljutomerski. .Šaleški in Rudarski in dogovorili so se, da bodo ta .srečanja poslala ob rudarskem prazniku tradicionalna.
i^erdin. 'Ibkrai je vspomin na 20. srečanje podelil nastopajočim kipee Barbare -zavelni-ec rudarjev- in priznanja, pozdravil pa jih je ludi pred.sed-nik Rudarskega t^kieta mag. Marjan K(vlenc.
■ Dragica Mariniek
8. srečanje pevskih zborov socialnih zavodov Slovenije
Kdor poje rad, ostaja mlad
Tekmovanje za pokol
"Šaleške doline"
Š-ALKK - Prostovoljno gasilsko dru.^tvo Šalek bo izvedlo to soboKî 33. mednarodno gasilsko tekmovanje članov In članic za pokal SaleiUce doline. Tekmovanje bo pred gasilskim domom, z začetkom ob 9, uri in predvidenim zaključkom ob 14. uri.
VKLlîN.IE, 7.JunMi>-Na8. srečanju pevskih zborov-socialnih zavoda Slovenije v velenjski Beli dvorani je nastopilo 38 sestavcw oziroma 620 pcvcev in pevk. Kot je v pozdravni bc.scdah dejala Lidija (irošeU. direktorica Doma m varstvo odnislih Velenje (organizator srečanja). ni pi^ naključju pevska dejavnosi med varovanci domov tako priljubljena. "Obogati nam življenje, nas zbliža, verjamemo pa tudi zlatemu življenjskemu pravilu: kdor poje rad, <i.siaja mlad." Po njenih besedah je pomen teh srečanj tudi la, da se na njih tkejo nove vezi, poznaastva in prijaieljsiva. In prav te vrline so pomembnejše od tekmovanja.
Srečko Meli, /upan mestne občine Velenje pa je med drugim menil, da so pevci in pevke prišli v pravo okolje, saj v Šaleški dolini deluje kar 47 pevskih zborov. Izrazil je Se prepričanje, daje drui^ba dolžna skrl>eti za :^ivljenjskc pogoje starejših in otrok. Dokaj daleč je občina v prizadevanjih za ureditev negovalnih sob v prasUjrih velenjskega zdravstvenega doma. kar bo pripomoglo k izboljšanju pogojev in dvigu kakovosii bivanja starejših oKamw.
Druženje so pevcem In pevkam popestrili.še najmlajši iz Vrtca lln^ kara. Člani folklorne skupine Olja iz Smartne^ ob I^tki. vi'jkalna, plesna in ias t rumen talna skupina liinovne Šole (îorica Velenje, harmo-nikarski orkesler Premogovnîkii Velenje in ansambel Sredcnšek. Prihodnjič bodo pevci in pevke socialnih zavodov nastopili v Kamniku. Pravila igre sti namreč laka, da zbor, ki Zinaga, pridobi tudi pravico organizatorja prihodnjega srečanja.	■ tp, foto:vos