Poštnina plačana * Slovenski Prezzo - Cena Lir 0.4G Štev. 12. V Ljubljani, v petek, 10. januarja 1042-XX teto VII- tskl|očoa pooblaMVnka ca oglalevanfe Hali lanskega Id tnjege | U red o tl t »o Ib oprava: iopltarjevo 6, Ljubljana Izvora; Union« Pubblicite italiana & A. Milana | Kedazione Amiuinutrazione K.opilor|e»a 6> Lnbiana. Concesslonaria eiclnriv« per I« pabCIldM dl provemenz« Hal t ant ed estera: Union« Pubbltcita italiana Si L Milana II bollettino no. 592: | Intensificate azioni d’artiglierie presso Sollum II Quartier generale delle forze armate co-nnnica: Nella zonn di Sollum Pintensificata azione di fuoro ha consentito al nemico di occupare la zona sul mare, continua la tcnace resistenza dei nostri capisaldi principali. Forze aeree italiane e tedesche lianno svol-to attivitii esplorativa e battute con buon suc-cesso atrezzature portuali e centri di comuni-cazioni delle retrovie nemiche. Alcnne bombe sganciate da apparecchi in-glesi nella regione tripolina non hanno causato danni importanti. ne nessuna vittima. Favorevoli risultati sono stati conseguiti da rinnovate operazioni aeree contro gli appresta-menti bellici di Malta. Un nostro convoglio navale attaccato da ve-livoli avversari ha nroseguito la sua rotta sen-za subire pordite di sorta, due degli aeroplani attaccanti sono precipitati colpiti dai mezzi con-traerei. Vojno poročilo št. '592 : Ojača« topovski ogenj pri Sollumu Uradno vojno poročilo št. 592. pravi:_ Na področju pri S o 11 u m u je ojačeni ogenj sovražniku omogočil, da je zasedel področje ob ihorju. V glavnih postojankah pa se nadaljuje živali odpor na*ih oddelkov. Italijansko in nemško letalstvo je opravilo ogledniško delavnost in zelo uspešno razbijalo pristaniške nanrave in prometna središča v angleškem zaledju. Angle*ka letnla so vrgla nekaj bomb na področje Tripolisa, bombe pa niso naredile pomembne škode. 'Žrtve ni bilo nobene. Ugledni nsoelii so bili doseženi s ponovnimi letalskimi napadi na vojne naprave na Malti. _Naš morski sprevod, ki so ga nanadla angleška Mala, je nadaljeval pot, ne da bi imel izgube. Dve napadajoči letali sta bili zadeti od protiletalskih topov in sta treščili v morje. Japonci zavzeli pristanišče Malacco na Malaji Toki«, 16. jan. s. Japojisko vrliovno poveljstvo javlja, da so japonska lelala bombardirala skupino Moluških otokov, posebno Amboin, druga skupina letal pa je napadla otoško skupino pri Novi Gvineji in je z bombami razrušila ali poškodovala važno vojaške cilje. Japonska letala so na Filipinih silovito bombardirala utrdbe na Vatami in prisilila k molku več ameriških baterij ter prizadejala drugim vojaškim ciljem hudo škodo. Posebno hudo je bilo poškodovano neko letališče na zahodnem delu Luzona. Uničenih je bilo na tleh 40 letal vrste Curtiss. Sunki japonske vojske so bili naperjeni v glavnem na utrjene postojanke, kamor so se zatekli Amerikanci na zahodnem delu Vatana Tokio, 16. jan. s. Agencija Domej pravi v svojem dnevnem pregledu o vojnih dogodkih, da se Angleži obupno trudijo, da bi se obdržali na tako imenovani Pownallovi črti, ki se vleče približno 200 kilometrov vzdolž obeh robov Malajskega polotoka. Japonske sile, ki delujejo vzdolž zahodne obale, go zasedle, važno železniško križišče Gemas, odkoder vozi železnica naravnost v Singapoore. Istočasno je levo krilo japonske vojske napredovalo in se je Singapooreju približalo na ‘275 kilometrov. Hud napad je bil izveden na britanske sile, katere cenijo na 30.000 mož, ki bodo morale nositi vso težo obrambe Singaporeja. Tokio. 16. jan. s. S polotoka Batanga na Lu- zonu javljajo, da popušča odpor ameriških čet, čeprav se general Mc Arthur trudi, da bi si uredil trdno in močno obrambno črto. Navzlic trdovratnemu odporu so japonske sile s podporo letalstva razrušile prvi obroč te obrambne črte ter uničile nove topniške postojanke. Tokio. 26. jan. s. Poročajo, da so Japonci na amerikanskem otoku Guamu ujeli 442 ujetnikov skupaj z guvernerjem Mac Millanom. Med ujetniki je tudi 8 častnikov in 41 podčastnikov. Čeprav je neka severnoameriška podmornica poškodovala neko japonsko bolniško ladjo, pa vendar Japonci ravnajo z ujetniki tako, kakor je treba. Japonci se kavalirsko vedejo do svojih nasprotnikov. Tokio. 16. jan. s. Uradno objavljajo, da so Japonci zasedli letališče Menada na otoku Celebesu. Višek obiska italijanskega zunanjega ministra v Budimpešti: Govor grofa Ciana o neomajni volji Italije in Madžarske za boj do konca ,.v Budimpešta, 16. jan. s. V madžarskih političnih krogih poudarjajo, da so prvemu posvetu med predsednikom madžarske vlade Bardossy-jem ter italijanskim zunanjim ministrom gro-tom Cianom dajala značaj čustva globokega, prisrčnega prijateljstva. Državni upravitelj admiral Horthy in gospa sta pridržala grofa Ciana na kosilu. Regent Horthy je grofu Cianu podaril svojo fotografijo s posvetilom. Predsednik obeh madžarskih zbornic je grofu Cianu priredil slovesen sprejem. Predsednik madžarska vlade Bardossy je snoči v vladni palači priredil grofu Cianu slovesno večerjo. Udeležile so se je vse visoke osebnosti iz Cianovega spremstva, italijanski, nemški in japonski poslanik, madžarska vlada, člani zbornic ter skupina generalov. Med večerjo je predsednik madžarske vlade imel govor, v katerem je izrazil svoje veselje, da more pozdraviti italijanskega zunanjega mini-it stra, ki že pozna Madžarsko in njeno ljudstvo, B tka na severni in srednji ruski fronti se nadalfu e Brezuspešni sovjetski sunki pri Taganrogu — 200 metrov širok uspešsn prodor pri Petrogradu Hitlerjev glavni stan, 16. jan. s. Nemško vrhovno poveljstvo daje naslednje uradno vojno poročilo: Pri Feodoziji in na polotoku Kerču so letalske sile z dobrim učinkom napadle sovjetske zbirajoče se čete, postojanke protiletalskega topništva in letališča. Na Črnem in na Azov-skem morju so bile tri sovjetske tovorne ladje poškodovane z bombami. Na področju pri Taganrogu je sovražnik po hudi topniški pripravi brez uspeha ponovil svoje sunke. Na srednjem in severnem odseku vzhodnega bojišča se obrambna bitka nadaljuje. Pri protinapadu je nemška pehota, ki jo je spremljalo motorizirano topništvo, zajela 8 topov in mnogo drugih vojnih potrebščin. Na sovjetski strani je bilo p»i tem ubitih 600 ljudi. Pri uspešnem nastopu napadalnih oddelkov so na petrograjskem bojišču deli pehotne čete, ki so jih podpirali pionirji, vdrli v širini 200 m med sovjetske postojanke ter uničili 20 utrdb z njihovimi posadkami vred. Berlin, 16. jan s. V dopolnilo včerajšnjega vojnega poročila je nemška uradna agencija objavila, da nemške čete in letala zadajajo napadajočim sovjetskim silam v obrambnih borbah dan za dnem hude izgube. Medtem ko se na srednjem in severnejšem odseku razvija obrambna borba pa nemški napadalni oddelki, ki oblegajo Leningrad bolj-ševikom ne dajo oddiha. Na tem odseku se razvija pozicijska vojna, ki zahteva sodelovanje uničevalnih, inženirskih m pehotnih oddelkov, prav kakor v pretekli svetovni vojni. V preteklih mesecih so Rusi zmeraj zaman skušali vdreti v nemške postojanke pred to boljševiško zibelko, a tudi v bodoče s svojimi poskoki ne bodo uspeli. Berlin, 16. januarja s. Navzlic nevarnostim zaradi snežnih viharjev ter ledu in kljub drugim težavam, so oddelki nemških bojnih letal stalno bili na dolu proti Rusom. Letala bo vzola za tarčo nagrmadene čete in poljske postojanke. V zadnjih dneh so tudi krepko podpirala borbe na tleh ter zadala najhujše izgube boljševikom, ki so kar naprej napadali nemške postojanke. Okrog sto motornih vozil je bilo zažganih in uničenih. Z bombami je bilo uničenih mnogo čet na saneh, ki so imele s seboj vojno oskrbo, in železniških prevozov, polnih vojnih sredstev. Nemško Jetalstvo je bilo tudi močno delavno na severnem odseku bojišča kjer je napadalo ruske prevoze čet. Druga letala so bombardirala pomorske cilje in potopila eno trgovsko ladjo v vodah južno od polotoka Ribačij. Berlin, 16. jan. s. Iz pristojnega nemškega vojaškega vira poročajo, dii je docela neutemeljena novica, da bi bili Sovjeti zasedli Orel. Poročilo o tem je docela izmišljeno. Berlin, 16. januarja 6. Nemška letala so hudo bombardirala Sebastopol in v tej trdnjavi na nekem letališču uničila kakih 20 letal. Prav tako so se spravila nad letališča v okolici Feo-dozije ter poškodovala še mnogo drugih. V napadih na polotok Kerč so nemška letala bombardirala pristaniške naprave v mestu Kerču in zadala zbranim sovjetskim četam hude izgube. Tri majhne ruske trgovske ladje so bile hudo poškodovane. Panameriški sestanek v Riu de Janeiru pričakujemo z vso pozornostjo in imamo vse zaupanje v spretnost in modro odločnost državnikov Južne Amerike, je d-ejal uradni zastop^ nik japonskega obveščevalnega urada Hori zastopnikom japonske?" ' !>ka. Govor nemškega ministra za propagando v Hamburgu Hamburg, 16. jan. s. Nemški propagandni 'minister dr Goebbels je imel včeraj govor, v katerem je poudarjal moralni pomen zrtev> fei jih daje nemška notranja fronta Ltejal je, da je ta nemška notranja fronta trdna in je poveličeval tudi junaštvo zaveznikov, tedanjo vojno je označil kot skupek cele vrste vojn, ki bi gotovo izbruhnile v nekaj jih ne bi bilo že danes. Ni važno — je* dejal dr. Goebbels — kdaj se bo vojna končala, pač pa, kako se bo končala. Zmago bomo zaslužin in tedaj bomo dosegli vse: sirovine, hrano, živ- ljenjski prostor, podlago za nov socialni red naše države in življenjsko možnost človeškega rodu. Če pa vojno izgubimo? V tem primreu bomo izgubili vse to in še več. izgubili bomo naš narodni obstoj. Svoj govor je nemški propagandni minister končal » pripombo, da je v zvezi z zunanjim in notranjim bojiščem treba ostati trden in* miren ter da je treba stvarno gledati na to, da se ne izgube tla pod nogami, novo leto pa začeti z enako odločnostjo, s kakršno 60 bila premagana prejšnja leta katero ga globoko spoštuje kot veljavnega sodelavca Duceja, velikega državnika, ki že dvajset let ravna usodo Italije. Obisk spominja na zgodovinski razvoj odnošajev mea Italijo in Madžarsko od začetka, ko so Italijani prihajali spreobračat Madžare h krščanstvu, preko vseh skupnih bojev za obrambo evropske omike pa do najnovejših časov, ko je veliki Duce izrekel zgodovinsko besedo, da mirovne pogodbe ne smejo biti grob narodov. Ta stavek še zdaj spravlja v hvaležno drhtenje vsa madžarska srca. Stvarno potrdilo je dobil v dunajski razsodbi, ko je Madžarska dobila velik del tistega, kar je nekdaj sestavljalo njeno kraljestvo. Pri dunajski razsodbi je grof Ciano sodeloval kot jas*>n in lojalen sodnik ter si zagotovil večno hvaležnost Madžarov. Italija in Madžarska bosta vedno združeni v istem vzoru. Madžarska je potegnila meč in znova stoji ob boku svojih velikih zaveznic Italije in Nemčije v boju za evropsko omiko. Bori se proti nevarnosti z Vzhoda, kakor že tolikokrat. Končal je govor takole; »Globoko smo prepričani, da bo Previdnost kronala naše zastave z lovoriko zmage in da nam bo tako pridobljena zmaga omogočila ostva-riti tisti novi svet, svet nabodov pobratenih v neodvisnosti in dostojanstvenosti, svet, v katerega verjamemo z neomajno vero in zaupamo, da nam božja pomoč in blagoslov ne moreta manjkati za dosego tega visokega cilja.« Zatem je napil Kralju in Cesarju, Duceju, grofu Cianu in vsemu italijanskemu narodu. ^Grof Ciano je takole odgovoril: »Ekscelenca! Prav prisrčno se vam zahvaljujem za pozdravne besede, ki ste jih izvolili. izreči in za izraze prijateljstva do moje osebe. Ni mi treba praviti, kako jaz ta vaša čustva od} kritosrčno cenim ter jih globoko vračam v radosti, da sem spet z vami v tej plemeniti Madžarski, ki mi je vedno priredila tako navdušen sprejem in pustila v meni neizbrisne spomine. Najbolj se vam pa zahvaljujem za tisto, kar ste rekli o Italiji in o Duceju. Vaše besede bodo vzbudile globok odmev v srcu italijanskega naroda, ki ve kako te besede tesno odgovarjajo čustvom vašega plemenitega naroda in odgovar-jajo starodavnemu preskušenemu prijateljstvu, ki veže naši državi. Veste, da je to prijateljstvo bilo vedno steber italijanske zunanje politike. Leta in dogodki so ga samo še stesnili in ojačili, kar priča kakšne korenine ima v dusali obeh narodov in kako politika naših vlad odgovarja temeljnim zgodovinskim zahtevam Madžarske in Italije. S plemenitimi besedami ste se spomnili dolge zgodtfvine italijansko-madžarskih odnošajev ter poudarili, da ima naša vzajemnost izvire in vezi, lci sta jih naši državi stkali že ob zori moderne omike, katero tako globoko prepaja neumrljivi duh italijanskih izročil. Ne koristi, temveč idealna sila, je večkrat v stoletjih združila Madžare in Italijane, tista idealna sila, ki se poraja samo iz zavesti, da delamo in se borimo za najvišje življenjske vrednote. Za te cilje smo zdaj spet pod orožjem. Vojna, ki jo bijemo ob svoji veliki zaveznici Nemčiji, mora naše duše spominjati na boje. katere smo prestali v stoletjih in v katerih je Madžarska igrala toliko vlogo pri odstranjevanju sovražnega pritiska uinčevalnih sil od naših pokrajin, sil, ki so skušale napadati in razkrojiti etični ustroj Evrope. Zdaj smo se znova spustih v boj, da ohranimo svojo svobodo, ohranimo svoja izročila, obnovimo moralno enotnost Evrope, ki je bila globoko načeta, ko je v omikano skupnost zahodnih držav vdrl tisti mračni barbarski element, ki mu pravimo boljševizem, ta vojna ne pozna primere v zgodovini sveta po svoji obsežnosti in trdoti. Toda nobena vojna še ni imela tako visokih in tako izrednih_ ciljev. Ko se borimo za uničenje mračne grožnje, ki so jo predstavljale rdeče armade, čakajoč v zasedi leta in leta, da bi se vrgle na Evropo, se hkratu spuščamo v spopad in se pripravljamo potolči demokratične imperije, ki so se zaprli v sebičen krog lastnih kansti m zanikavali obstanek naših vzorov, zastavljali pot mladim narodom ter povzročali neizogibno vojno. To vojno, v kateri se Madžarska in Italija borita v bratstvu orožja in žrtve, vzdržujemo in Tokio. 16. jan. s. Oddelek japonskih mornar-, jev se je izkrcal prav nepričakovano na majhnem otoku Granade, ki je utrjen ob vhodu v zaliv Sube, severozahodno od Manille. Otok zapira vhod v zaliv, kakor ga zapira Corregidor v Manilski zaliv. Šanghaj, 16. jan. s. Boje v holandski Indiji označuje živa letalska delavnost z obeh strani. Japonska letala so napadla včeraj pristanišče Bu-lik Pagan na vzhodni obali Bornea. Napadla so tudi skupino holandskih otokov Riouw, ki leži pred Singapoorom. Vesti 16. januarja Hitler je kot vrhovni poveljnik nemških bojnih sil dal generalu Fedelu di Giorgiu, poveljniku divizije »Savonac, odlikovanje viteškega križa reda železnega križa zaradi hrabrosti, ki jo je general di Giorgio navzlic padcu Bardije in velikim preskrbovalnim težavam pokazal s tem, da še vedno vzdržuje tamošnje postojanke, ki močno ovirajo nasprotnikove sile. S tem je Hitler hotel odlikovati ne le generala, temveč tudi italijanske in nemške četo pod njegovim zapovedništvom. Bolgarska vlada je razpustila dvajset skrivnih organizacij mednarodnega značaja. To so ma-sonske lože in razne judovske zveze. Listi pravijo da je ta ukrep vzbudil kar največji vtis v državi. Poleg nakaznic na kruh pripravlja turška vlada nove omejitve zaradi težav, • ki so nastopile pri preskrbi države. Omejen bo železniški promet, ker manjka premoga in električne sile, zmanjšana bo raba papirja in drugih potrebščin. Dosedanji predsednik portugalske republike, general Carmona, je na zahtevo javnosti še enkrat sprejel kandidaturo za predsedniško mesto. Volitve bodo v kratkem. Ameriški tednik »Life« piše, da se Rooseveltu zdaj ponuja prilika, da da ameriško omiko Evropi in vsemu svetu. Dvajseto stoletje naj tako postane ameriško stoletje. Vodilni nemški list »Volkischer Beobachter« v odgovor natančno in strogo raziskuje takoimenovano ameriško omiko in ugotavlja, da to omiko sestavljajo: revščina brez primere, nasilna krinka socialnih fraz, duhovni propad, moralno močvirje, hinavska nesramnost, bogataška igra pod zlagano demokracijo. Čungkinška vlada je odstavila generala Vilinuan-ga« vrhovnega poveljnika v prvem vojnem pasu, ker je odgovoren za poraze, ki so jih doživele kitajske čete pri Čengšou. Dr. Funk o potrebah sedanjega Iti novega evropskega gospodarstva Berlin, 16. jan. s. Včeraj je imel na šoli za gospodarsko politiko v Berlinu govor minister za nemško narodno gospodarstvo dr. Walter Funk. V njem je med drugim dejal, da so evropski narodi zdaj na usodnem razpotju. Močno gospodarstvo bodočnosti bo imelo dve značilnosti: skupno delo in gospodarsko svobodo. Prava gospodarska svoboda je v zagotovitvi sirovin in potrebnih živil. Evropska celina lahko v zadostnih množinah dobavlja glavne sirovine: železo, premog in aluminij. Povsem zadostna je tudi podlaga za prehrano: kar pa na tem področju še manjka, bo dal Vzhod, kier danes divja vojna. _ To bo tedaj, ko se bo lahko izkoristila tudi tista črna rodovitna zemlja za evropsko prehrano. V Evropi ne bo več stiske in blokade, kajti — je dejal končno minister Funk — plodno in trajno skupno evropsko gospodarstvo lahko temelji samo na prostoru in gospodarskem var-stvu Grde besede angleškega podtajnika za letalstvo Rim, 16. jan. s. Angleški državni podtajnik za letalstvo je imel v Londonu govor in je dejal: »Danes imamo enake letalske sile kakor Nemčija. Glede bodočnosti je treba pogledati stvarnosti v obraz in računati z manj ugodnimi morebitnostmi. V bližnji bodočnosti bi lahko imeli težavne in morda tudi črne dneve, in sicer v vzhodni Aziji. V nekaterih razdobjih sedanje vojne se nismo Ereslabo vedli, toda moramo se vesti dosti bolje, astnost, ki jo moramo najbolj razviti pri sebi, je ta, da bomo vedno bolj neusmiljeni.« Anglija je Rusiji dala Dardanele Tokio, 16. jan. s. »Jomiuri Šimbun« poroča, da je pri posvetih z angleškim zunanjim ministrom Edenom v Moskvi Stalin zahteval za Rusijo popolno oblast nad Dardanelami, brez ozira na nedotakljivost Turčije. List poroča, da je Eden Stalinovo zahtevo sprejel. Rusija naj bi tudi bila izrekla zahteve po razširjenju svojega vpliva v Mali Aziji. Tudi te so bile sprejete. V zvezi i tem je treba tudi presojati potovanje bivšega ameriškega poslanika v Moskvi Steinhardta v Turčijo. jo bomo vzdržali z neomajno odločnostjo, zveati zgodovinskemu poslanstvu, ki smo ga prevzeli z Nemčijo, z Japonsko in z drugimi zaveznicami. Gotovo je, da bo hrabrost naših vojska in genij naših poglavarjev zagotovila nam zmago, sveti pa pravičen mir. S tem voščilom ;n i globokimi prijateljskimi čustvi, ki me vežejo na Madžarsko, dvigam kozarec na čast prejasne visokost' regenta, v blagor in srečo madžarskega narodi in na zdravje vas, ekscelenca, ter vaSe oriia«n» družice.* Ijt&ljančani veliko použijejo in radi pijejo Nekaj številk o porabi jestvin, pijač in kurjave v Ljubljani lansko leto Ljubljana, 16. junuarja. Ljudje se zanimajo za marsikaj in zukaj bi se ne zanimali, koliko je »predihala« Ljubljana lansko leto. Mislim namreč, koliko je prebavil njen veliki želodec. Da so meščani veliki prijale! ji vinske kupljice, to je že znano. Kar prav jim damo, da pri kosilu ali večerji zvrnejo kozarček cvička ali burgundca, samo če ga zmorejo in če jim to žep dopušča. Tudi lansko leto so Ljubljančani rudi posegli po polnem kozarcu in so gu čez leto zvrnili 3,164.319 litrov. V tej številki je navedeno le vino iz sodov. Ta številka je od lanskega leta znatno padla. Manjkajo, pač vinorodne štajerske gorice. Znatno pa je poskočila potrošnja vina v steklenicah. 212.268 litrov so použili vina te vrste. Prav znatno sc pozna dovoz italijanskih buteljčnih vin nii ljubljanski vinski trg. Jzvenljubljanskega vermuta, prošeka, maraskina, bermeta in drugih žlahtnih vin pa so »uničili« 66.067 litrov. Moštu je bjlo potočenega v mestu 5111 litrov. Iz tega se vidi, da meščani rajši čakajo, du vino »dozori« v dobro vinsko kapljico. Pa tudi brezalkoholni potrošniki so se postavili lansko leto. Malinovca in drugih sadnih sokov so spravili pod streho 30.586 kg, Tudi tukaj se znatno pozna uvoz italijanskih brezalkoholnih pijač, predvsem torunžud<>. Limonovih, vinskih, mlečnih kislin 'in ostalih sadnih kislin je bilo potrošenih 9244 kg. Po šampanjcu in penečih se vin, pa so imeli Ljubljančani manjše potrebe. Reci in piši, da so jih porabili samo 53 steklenic. 2615 steklenic'pa so porabili domačih penečih se vin. Zelo pa se je povečala poraba piva v lanskem letu. Skoraj za polovico se je potrošnja dvignila. T.eto poprej so porabili piva skoraj en milijon in pol litrov, lansko leto pa so ga »spravili pod streho« 2,337.390 litrov. Ruma, arakn, esenc in arom brez alkohola ali z alkoholom so porabili 48.753 l't«ov. Špirita in žganja so porabili 148.161 litrov Bolj zanimivo je ogledati si meščanski želodec. Iz številk bomo videli, da je želodec velike Ljubljane prav toliko potrošil v primeri z lanskim letom, pa čeprav je nekatera živila mogoče dobiti le na karta. Vzrok temu je velik dotok ljudi iz drugih krajev v mesto. V kolikor se je potrošnja zmanjšala pri posamezniku, toliko več ust se je odprlo. Klavne živine, ki je težka nad 350 kg, je bilo zaklane 4620 kosov, od 250 do 350 kg žive teže je bilo zaklano 1243 kosov, telet do 250 kg je bilo pobitih 7822 in konj 350 glav. Precej |e poskočilo število ubitih konj, saj so meščani spoznali, da je tudi konjsko meso okusno in dobro. Precej Je nazadovala drobnica. Ovac, koštru-nov, koz, jagnjet lp kozličov so v klavnici lansko leto pobili samo 1237 kosov. S prašiči je bila pa stvar taka: odojkov je bilo zaklanih 1264, mladih prašičkov od 12—55 kg žive teže je bilo ubitih 8701, prašičev, ki so bili težji, pa je bilo zaklanih kur 10.658 kosov. V tej številki pu ni vštetih tistih 200 do 800 prašičev, ki so bili zaklani in uporabljeni za domačo porabo zasebnikov. Govejega, telečjega in svinjskega drobovja je bilo porabljenega lansko leto 72.180 kg. Konzerviranega mesa vseh vrst so meščuni potrošili samo 2085 kg, prekajenega in papricirane slanine pa 10.724 kg. Poraba užitne živalske in rastlinske masti pa je znatno poskočila, čeprav je mast mogoče dobiti le na karte. Ljubljančani jedo še zabeljeno, saj so je porabili več kakor druga leta. 328.250 kg so je spravili pod streho. Čez 26.000 kilogramov smo pospravili tudi krvavic, užitnega živalskega loja, ocvirkov, pljuč in glav ter parkljev. Divjadi pa lansko leto nismo toliko pospravili. Vseh vrst divjadi od srn do divjih petelinov in fazanov smo zaužili le 1600 kg. Tukaj pa niso všteti domači zajci, ki so jih pojedli 4700 kg. Zeto pa ja padla poraba puranov in gosi. Ko smo druga leta porabili približno okrog 8000 puranov, smo jih lansko leto dejali na mizo le Občinsko gospodarstvo v Sodražici 144.496 iir izdatkov in prav toliko dohodkov — Novi proračun jo za 63.438 lir višji cd lanskega 1915 glav. Tu se znatno pozna izostanek južnega dovoznega trga. Tudi poraba inalc perutnine je silno padla. Saj smo še v lotu 1939 porabili čez 117.000 glav. Lansko leto je številka padla na 107.549 glav. Močno se je lansko leto zmanjšala poraba jajc. Se leta 1939 smo jih porabili približno 17 milij, kosov, dočim smo jih lansko leto porabili le 6,360.929 kosov. Proti pričakovanju sc jo povečala tudi potrošnja rib, tako sladkovodnih kakor morskih. Ljubljančani so jih premleli 44 tisoč 653 kg. Sem spadajo seveda tudi prekajene ribe, vložene, polži, žabe, raki in ™znc ribje konzerve. i Ribnica Junaka dneva na delu. Nekdaj si lahko mirno odložil v gostilni plašč, dovčeg ali kar koli. Danes moraš biti previden, sicer si ob vse. Zadnje dni je namreč v neki gostilni izginil plaš, vsak dan zmanjkajo kure, živila, drva in drugo. Tako so odnesli junaki belega dneva nekemu posestniku 11 kokoši. Paziti moraš, ko greš v gostilno, da ti ne izginejo rokavice ali celo kovčeg. Kmetijski oddelek Visokega komisariata priredi 27. in 28. januarja v Ribnici dvodnevni zadružno knjigovodski tečaj za člane upravnega in nadzornega odbora posojilnice, ki so včlanjene v Zadružni zvezi in v Zvezi slovenskih zadrug. Predavali bodo odposlanci kmetijskega oddelka Visokega Komisariata v Ljubljani. Tečaj je za vso Ribniško dolino. Organizirata ga odvetnik g. dr. Janko Lavrič in g. Ivan Klun. Sodražica, 16 Januarja. Letošnji občinski proračun je sestavljen po nnjskrbnejši presoji tako, da ne bo potrebno iskati kakih naknadnih kreditov. Je precej višji od lanskega, to pa predvsem zaradi zvišanja osebnih izdatkov in zvišanih postavk za občinska javna dela, popravil občinskega doma, zvišanja podpor i ubožnemu skladu in splošne draginje ter valutne spremembe. Proračun predvideva 144.490 lir Izdatkov in prav toliko dohodkov in je višji od lanskega proračuna za 63.438 lir. Osebni izdatki znašajo 60.456 lir in so za 26.864 lir višji kot lanski, ko so znašali 34.106 lir. Za materialne izdatke je predvidenih 24.100 lir, 10.874 več kot lani. V občinski pisarni bodo morali napravili po naročilu revizorjev posebno steno. Za ljudsko prosveto je predvidenih 15.406 lir, 8220 lir več kot v lanskem proračunu Vzdrževanje šole v Sodražici stane 6270 lir, za šolo na Gori 5290 lir, zn šolo pri Sv. Gregorju 921 lir, zn meščnnsko šolo v Ribnici pa 2625 lir. Za občinske ceste so predvideli 14.500 lir, 7090 lir več kot lani. V občinsko pisarno bodo letos napeljali tudi telefon. Za kmotijstvo je predvidenih 8155 lir. za ljudsko zdravje pa 1700 lir. Precej višja je letos tudi postavka za ljudsko zdravje, saj znaša prispevek ubožnemu skladu 20.200 lir. Skupno je predvideno za socialno skrbstvo: prispevek ubožnemu skladu, zaščita otrok in mladine, podnore brezposelnim in dobrodelnim društvom 23.100 lir, 10.797 lir več kot lani. Za občinsko pokopališče se je vnesel poseben kredit in se je grobarju povišala plača na 2400 lir. Za rezervni kredit za materialne in osebne izdatke je predvidenih 2096 lir. Med dohodki je občinski svet moral povišati vse občinske takse in trošarine. Primanjkljaj se bo kril ravno iz najvišje predvidene trqšarine na alkoholne pijače, ki je dovoljena za tržne dni. Od zakolov živali se bo pobirala 2% občinska trošarina od vrednosti žive teže živali. Prav tako je oličinski svet prikrojil prilikam proračun občinskega veterinarskega sklada. Zivinozdravniku se ie povišala subvencija od 456 lir na 1000 lir. Zvišane so tudi takso na pse. Vse ubežne podpore in Akad. slikar Zoran Mušič, ki razstavlja v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti 3, je s svojimi deli, zbranimi iz Španije, Dalmacije, Goriškegu in Ljubljane, vzbudil posebno zanimanje. Odlikuje jih prijetna barvitost in pestrost motivov. Pripominjamo, da so gornji prostori galerije, kjer je razstava odprta, toplo zakurjeni in je ogled mogoč dnevno od 9—12 in od 14—18. oskrbnine so se povišale v sorazmerju 100 din — 80 lir, to je za 200 %. Letos prvič Je v občinskem proračunu priključen tudi proračun cerkvene občine Sodražica. Pod njo spadajo le podobčinc Sodražica, Žimarice, Zamostec in Vinice, izključene pa so vasi Petrinci, Janeži, Kržetl, Kračalji in IJetonovo, nekdanja podobčina Gora, ter vasi Hudi konec, Hojče, Graben, Brinovšica in Črnec, ki spadajo pod zasebne fare. V kritje primanjkljaja bodo od teh pobirali 20% naklado na vse državne neposredne davke Argentinski list »Pampero« piše, da bo od sklepov, ki bodo sprejeti v Riu de Janeiru na v6earne-riški konferenci, za dolga leta odvisna usoda Argentine- List pravi, da se bo Argentina lahko ognila vojne, ki je ljudstvo ne mara, in je prepričan, da bo podpredsednik Castillo držal dano besedo. Z odstopom egiptskega finančnega ministra je nastala kriza v kabinetu Huseina Sihri paše. Ostavko sta podala še dva ministra, ki pa bosta ostala do končne rešitve v vladi. Spori pa so nastali zaradi predsednikove politike glede preskrbe Egipta z živežem. Soerabaja na otoku Javi, je središče zavezniškega odpora, poročajo uradno iz Batavije. Tu je sedaj glavno oporišče zavezniških oboroženih sil na ozemlju Holandske vzhodne Indije. Japonske vo|aške oblasti bodo ustanovile posebne smučarske oddelke, ki se bodo začeli vež-bati že z današnjim dnem, pa do srede marca. Japonska se bori samo proti holandski vladi, ne pa proti domačemu prebivalstvu, ki bo prav gotovo sodelovalo z Japonci, kakor to že delajo Filipinci in Malajci, je dejal japonski zastopnik vlade časnikarjem, Na smrt je bila obsojena v Opelu mladenka Marija Opiela, ki je pod pretvezo, da je zaročenka nekega nemškega vojaka, ki je padel na bojišču, izvabila od njegovih staršev velike vsote denarja. Bolgarski kralj Boris je obiskal nekaj vasi v severni Bolgariji, kjer se grade nova kmečka naselja. Iz Londona v Lizbono je odpotoval bivši finski poslanik dr. Grippenberg, odkoder se bo povrnil v Helsinki. Ozemlje Džebel Drusa, ki je bilo pod upravo francoskega komisariata ločeno od Sirije, je znova priključeno Siriji. Uprava ostane še nadalje, teda pod nadzorstvom Damaska. 2170 tonski danski parnik »Axel Carl« je zadel na mino in se potopil. Posadka se je rešila. Novice z jugovzhoda Kuhinja za siromašne otroke. V Kraljevo so te dni odiprli kuhinjo za številne siromašne otroke, ki so ostali brez staršev. Dozdaj je za to kuhinjo prijavljenih že mnogo otrok. Ustanovitev državne policije, v kateri J> do žundarmerija, mestne policije in obmejna straža skupno organizirane, se pripravlja v Srbiji. Vse te skupine bodo odslej tvorile eno enoto. Za katoliški božič so se spomnili beguncev mnogi premožni Bclgrajčani. Mnogi so darovali lepe vsote za zimsko pomoč, drugi so zopet povabili na kosilo številne begunce in jih lepo pogostili. Dimitrij Ljotič je imel v Šabcu veliko politično predavanje. Govoril je o vzrokih današnjega političnega položaja. Novi načelnik v Kraljevu je imel ob nastopu daljši govor, v katerem je napovedul, kako numeravu svoj okraj urediti in ga preskrbeti z vsem potrebnim. Mnogo kavurn in gostiln bo dal zapreti, da se narod nu ta način izogne lenarjenju in pohajkovanju. Preko 52.000 knjig je do sedaj poslal Srbski rdeči križ za vojne ujetnike. Knjige so darovale razne ustanove in tudi ^svojci ujetnikov. Pakete za delavce v Nemčiji lahko pošljejo iz Srbije. Tehtati smejo do 20 kg. Velik duhovni koncert so priredili najboljši belgrajski zbori v Saborni cerkvi v nedeljo, 4. januarja; Koncert je zelo lepo uspel in jc bil med največjimi kulturnimi dogodki zadnjega časa. Predsednik vlade g. Nedič okrožnim načelnikom. Na vse okrožne načelnike je predsednik vlade imel daljši govor, v kuterein je najprej govoril o važnih nalogah, ki jih bodo okrožni načelniki imeli v Srbiji. Znova je podčrtal dejstvo, da je po treznosti srbskega naroda zdaj komunizem popolnoma zatrt. Dalje je govoril o važnosti občinskih odborov in še prav posebej poudarjal, da se morajo novi okrožni načelniki pobrigati za številne begun- Angleški veleposlanik Stafford Cripps v Kujbiševu I je zaprosil za svojo razrešitev, poroča svetnik angleškega lista »Dpily Telegrapha«. Angleški zunanji minister Kilon je na zahtevo več poslancev obljubil, da bo te dni v poslanski zbornici temeljit razgovor o vojnih oporaci-jnh na Malaji in o vzrokih tamošnjih angleških neuspehov. Japonski cesar je vfernj odlikoval 4323 častnikov iz vojske, mornarice in letalstva, med njimi tiste, ki so se odlikovali v prvih eedunjih bojih. Predsednik Združenih držav Roosevelt je povedal časnikarjem, da se bo Amerika z Avstralijo zdaj pogajala in posvetovala naravnost, ne več po posredovanju angleške vlade. Nemške oblasti na Norveškem so ponovno zaprle vse aktivne častnike norveškega letalstva in vojne mornarice zaradi preloma častne besede, ki jo je dalo približno 100 norveških častnikov, ko so bili izpuščeni iz vojnega ujetništva. Listi pišejo, da so častniki osramotili deželo, ko so prelomili dano besedo, dočim noben kmet niti delavec doslej ni pobegnil iz svoje dežele. Sodni postopek proti krivcem zloma Francije se bo pričel prihodnji ponedeljek v Riomu, poročajo iz Vichyju. Nckn podmornica je potopila japonsko 5017 tonsko bolniško ladjo »llarbin Maru« v južnem delu Kitajskega morja. Smrtna kazen velja zn vsako sovražno dejanje, ki biga zagrešilo prebivalstvo na Filipinih proti Japoncem, pravi, proglas japonskega glavnega stana. V pariških listih je bila objavlj'ena okrožnica, po kateri se morajo vsi ameriški državljani, ki prebivajo na ozemlju Seine, po enkrat tedensko zglaševati pri pristojnih polic, oblasteh. 500 dolarjev bo dala neka floridska banka vsakemu ameriškemu letalcu za vsako potopljeno sovražno ladjo, poročajo iz Newyorka. ce. Glavno načelo naj jim bo: Vse za Srbe, vse za srbski narod, nič proti, njemu. Užigalnike bo treba zopet žigosati, kakor je bilo to v navadi včasih. Kdor bo hotel rabiti vžigalnik, bo moral plučnti takso 100 din. Do zdaj je bila poraba te koristno naprave še tako rekoč prosta. S Hrvaškega Z vlaka je padel 21 letni Brckovič, že ko je vozil vlak na zagrebško postajo. Mladeniču je zdrknilo in je padel z vlaka tako nesrečno, da je obležal nu mestu mrtev. Tudi v hrvaških mestih, kjer je nastanjena hrvaška vojska, med tednom prirejajo kulturne ustanove razne prireditve, pri katerih se vojaštvo zastonj zabava. Tudi v hrvaškem Zagorju je zapadlo precej snega in so železniške proge zometene tako, da je železniški promet le s težavo mogoče vzdrževati. Na obeh zagrebških kolodvorih se je nabralo toliko pošiljk iz tujine, da štirinajst dni ne bodo sprejemali nobenega blaga, ki prinaja iz inozemstva. Ko bodo vse nabrano blago ocarinili, bodo blagovni prome* 6pet odprli. Vendar pa ta omejitev ne velja za pošiljke premoga, kok6a in stvari, namenjene vojaškim oblastem. Poročajo, da so podaljšali moratorij do 2. aprila 1942 za vse. plačilne obveznosti, ki so nastale pred 1. januarjem 1939. Pripravljajo nov zakon, ki bo urejeval tako imenovane stare dolgove izpred 1. 1939. V Helsinki je prispel hrvafski poslanik dr. Bošnjakovič. Na kolodvoru ga je 6prejel finski zunanji minister. Hrvatska vlada je odredila, da hrvaškim delavcem. ki se izseljujejo v države, s katerimi je Hrvatska sklenila delovno pogodbo, ne bo treba plačati posebnega izseljenskega davka. IS. januarja se bo hrvaška nogometna enajsterica Gradjanski pomerila z nemško reprezentanco. Igralci se marljivo pripravljajo na tekmo, ki jo v Žagrebu pričakujejo z radovednostjo in nestrpnostjo. Kakor v Zagrebu, tako so bili tudi po dru-ih hrvaških krajih kaznovani številni trgovci, ;i niso imeli v izložbah označenih cen. Saje iz dimnika so vnele drvarnico na nekem zugrebškein dvorišču, škode je bilo za 5000 kun. Zadnjo nedeljo je bilo v osješkem narodnem gledališču veliko tekmovanje nujlepših hrvuških narodnih pesmi. Ob tej priliki je bila tudi letna skupščina hrvaške pevske župe. V mešanem zboru je nastopilo okrog 400 pevcev. Izvajanih je bilo tudi 12 umetniških skladb. Od Dugega Sela do Oborova so začeli postavljati daljnovod, ki bo omogočil elektrifikacijo posavskih vasi. 11 ur je ležala na mrtvaškem odru kmetica Dora Stanišik iz okolice Oborova in čakala na pokop. Po tem času pa se je prebudila in se dvignila z mrtvaškega odra. Prosila je za črno kavo,-ki so ji jo tudi dali. Seveda je bilo med ljudmi mnogo strubu. Med pogovorom je dejala Dora: »Prav vesela sem, ker vidim, da ste me za pogreb lejio in dobro oblekli.« — Zena je živela dober dan, nakar jc umrla. Zdaj pa zares. V hrvaških Križevcih ie bilo osnovano nemško-hrvaško društvo. Tudi odbor tega društva je že sestavljen. Do se izpopolni častniški zbor hrvaških pilotov je bil te dni objavljen razglas, ki vabi vse rezervne častnike, da se prijavijo za pilote. Seveda jih je morala pregledati posebna sprejemna komisija. V hrvaškem službenem listu jc izšla po-glavnikova odredba, da se v Banji Luki osnuje vrhovno državno sodišče, prav tako pa tudi državno nadodvetništvo. Z istim ukazom je bil ukinjen znani stol sedmorice v Zagrebu in nad-državno odvetništvo. V Zagrebu in Sarajevu je bilo z istim odlokom ustanovljeno višje državno tožiteljstvo. Kakor poročajo hrvaški listi je v Zagrebu občuten mraz. Na Slemenu je bilo te dni kar 12 stopinj mraza in tudi snega je zapadlo 1 m in pol. £ s^Earl Dorr Biggers cSL ameila »Sijajno,« je vzkliknil šef. »Potem imate takoj glavni nagib, C harlie. Da bi bila vsaj napisala ime, kakor ji je bil nasvetoval ta Tarneverro.« Očitno nerad je začel zdaj Charlie govoriti o dogodku, ki bi kmalu povzročil izginotje pisma. Presenečen ga je poslušal šef in nazadnje rekel: »Ne bi ei mislil, da bi se vam moglo kaj takega primeriti, Charlie.« »Kakor se je nazadnje ugotovilo, vsa stvar nima tolikega l>omena,« je mirno odgovoril Chan. Njegov obraz pa se je spet raznežil, ko je začel pripovedovati o svojem kasnejšem odkritju pod preprogo, ki jc podalo dokaz, da je bilo pismo pomembno ie kot potrdilo za Tarneverrovo poročilo o sestanku. Potem je bila uničena fotografija, nad katero se je popoldne Shelah Fane sklanjala in jokala. »Nekdo je hotel preprečiti, da bi vi videli sliko,« je rekel Šef in nagrbančil čelo. »Do tega sklopa sem se dokopal tudi jaz,« je pritrdil Charlie. Popisal je prihod igralca Roberta Fyfeja pri njegovem drugem obisku v obrežni vili in slednjič prišel na pojav potepuha Smitha. »Vzeli smo mu pretne odtise in ga potem izpustili,« se je vtaknil vmes šef. »Ta ne bi mogel ubiti niti muhe.« Chan je pritrdil. »S to pripombo imate nedvomno prav.« Razlaganje nenadnega lažnivega priznanja Fyfeja je dalo njegovemu poslušalcu očitno precej misliti. Charlie je omenil tudi robec, v katerem so bili izdajalski stekleni drobci in katerega je našel v Martinovem žepu. Potem je omenil tudi zamujeno Bradshavvovo priznanje, da je robec njegov. (Zaključil je s slišnim vzdihom: »Tako torej stoje stvari ta trenutek.« Njegov šef ga je gledul in se lahno smejal. »Tako, Charlie, sem si mnogokrat mislil, da se po svojem povratku e kopnega tukaj ne boste več počutili zadovoljnega. Nekoliko dolgočasno, ne? Nobenih večjih primerov, kakor pa tam. Lov na nekaj igralcev in podobno golazen, to ni nič preveč razburljivo, mar ne? Honolulu se vara gotovo ne zdi več primeren za vaše sposobnosti. Mislim pa, d« se vam bo danes ponoči le spet zazdel pomemben.« »Imam neprijeten občutek, kakor da bi spet postal nekoliko pomemben,« je priznal Chan. »Kako se bom izvlekel iz te zagate? To je veliko vprašanje, katerega rešitve niti 6um ne poznam.« »Mi 6e moramo kar prepustiti zagati,« je prepričljivo odgovoril njegov šef. Bil je prebrisan mož, ki je vedel, na koga se sme zanesti. In videl je že v naprej, da bo moral to sledeče dni bržkone tudi storiti. Njegovi pogledi so počivali na pomagaču, ki je bil videli truden m izmučen. Tolažil se je s spomini. Razen tega je bil Chan bistrejši, urnejši in odločnejši, kakor pa bi se dalo sklepati iz njegove zunanjosti. Preudarjal je. »Ta Tarneverro, Charlie, kdo pa je prav za prav to?« Chanu se je razjasnil obraz. »Nikar ne udarjajte vedno žeblja na glavo! Tarneverro je videti bolj mrk, kakor pa deževna noč, toda to spada v njegov posel. To je silno priseben človek. In zd-i se, da mu je mnogo «a tem, da bi rad pomagal ubogemu nevednemu, kakor sem jaz.« »Ali se vam ne zdi nekoliko sumljiv?1 Chan je potrdil. »To sem si tudi že mislil. Toda pomislite: izjavil je, da bo onadva stara človečka, s katerima je eedel ves Ca«, pripeljal kot priči za svoj alibi. Jutri bom to prekon-troliral, vendar pa nad tem ne dvomim. Ne, prepričan sem, da ni prišel prej v hišo Shelah Fane, dokler nisem jaz sam v njegovi družbi prišel tja. Osstale okoliščine pa tudi govore zanj.« »Katere?« »Pripovedoval sem vam, da je že pred umorom govoril z menoj o morebitni aretaciji. To bi bilo pač preveč neumno, če bi sam mislil zagrešiti umor. I nTarneverro ni neumen človek, temveč prav nasprotno. Dalje je pokazal resno voljo, da bi mi pomagal pri zadevi z uro. Podal mi je zelo pametno razlago — sicer ne nujno potrebno, ker sem pravo resnico izvedel že od kuharja Vuja, pa vendar je to zadosten dokaz za njegovo dobro voljo. Ne, ne bi mogel verjeti, da je on zločinec. Toda navzlic temu ...« »Navzlic temu, Charlie?« »Mnenja sem, da si razlago tega smem prihraniti zase. Lahko ima to svoj pomen, ali pa tudi ne.« »Vi 6tc hekaj uganili, kar se tiče Tarneverra,« ga jc živahno vprašal šef. »Glede njegovega delovanja prav nič. V trenutku, ko je bil izvršen zločin, sc je nagajal nedvomno nekje drugje. Mislim namreč v neko drugo smer. Ljubeznivo mi dovolite, da bom v to drugo 6mer še nekaj ur opazoval, preden si bom upal govoriti.« Debelušni detektiv si je položil roko na čelo. »Žalibog, doslej še vedno blodim kot izgubljenec v poplavi dvomov in tesnobnih vprašanj.« »To pa morate zdaj za kratek čas pustiti, Charlie,« mu je prijateljsko svetoval šef, vendar pa je bil nekam zaskrbljen. »Gre namreč za čast policije, če ti ljudje mislijo, da so enostavno prišli v naše tiho mesto, da bodo drug drugega ubijali, jim moramo dokazati, da jim tega ne bomo pustili kar tako. Popolnoma se zanesem na vas.« štev. 12. Stran 3. S snago se obvarujemo uši! Snaga Je pa tudi edino zaščitno sredstvo proti širjenju pegastega legarja Ljubljana, 16. januarja. Pri nas že od nekdaj uši veljajo za največjo sramoto. Narod namreč nadvse ljubi snago, prav tako se pa sedaj tudi zaveda, da mrčes prenaša kužne bolezni. Zaradi tega je pa uš gotovo najbolj nevaren mrčes, ker edino uši prenašajo kužni pegav ec ali pegavi legar, Ta grozna bolezen ie do 18. stoletja večkrat praznila tudi naše vasi, predvsem pa mesta. Posebno hudo pegavo kugo so naši kraji prestali kraj 10. stoletja ob času škofa Hrena. Za naj-ostrejši boj proti kugam so tedaj Ljubljančani postavili »zdravstvene skrbnike«, ki so se latinsko imenovali »provisores sanitatle«. V splošno korist so imeli diktatorsko moč, da so lahko popolnoma zaprli in zaplankali ne samo posamezne hiše, temveč tudi dele mesta. Ob neki kugi je bilo več tednov zaplankano vse šentpetrsko predmestje. Ker se župan ni hotel pokoriti strogim odredbam zdravstvenih skrbnikov, so ga enostavno zaprli. Ti možje so v skrbeh za življenje občanov vedno tvegali tudi svoje življenje, zato jih je pa prebivalstvo spoštovalo in podpiralo ter ubogalo. O kužnih časih nikdo ni smel v mesto ali iz mesta. Kadar pa v mestu ni bilo kuge, je za po- potovanje vsakdo moral imeti zdravstveno spričevalo, ki so jih izdajali zdravstveni skrbniki in so veljali za potne liste. Da bi prosili Boga mi- losti in prizanesljivosti ter varstva pred kugo, so ljubljanski tigovei ustanovili bratovščino Odrešenika sveta — Rcdemptoris mundi. ki je prirejala slavne pasijonsko procesije ob velikih petkih prav zaradi molitve za odvrnitev kužnih Iiolezni. Podobico te bratovščine ljubljanskih trgovcev smo lani spoznali z velikonočnega voščila ljubljanskega župana ter čitali več o zdravstvenih skrbnikih in spričevalih. Že ti zdravstveni skrbniki so z vs^mi mogočimi sredstvi preganjali mrčes, čeprav še niso vedeli, da pegavi legar prenašajo samo uši. Pegavec so namre? ne naleze po zraku, niti l obleko, hrano in i dotikom drugih stvari, temveč samo tedaj. ie uš z bolnika pride na zdravega človeka ter ga uj<5. Ze v starih fasih so pa bile na meiah urejene karantene, kjer .so ljudi, obleko in celo pisma desinficirnli z vročino. Tako postajo za desinfek-cijo smo imeli tudi na meji v Metliki, kjer so popotniki iz drugih dr>?.el morali po voč tednov ostati v karanteni, pošta je pa morala dati vsa pisma tej postaji. Pisma in obleko so okadili na žerjavici, kjer so sežigali razne močno dišeče rastline in dr tipe snovi. Vsako tako prekajeno pismo je bilo označeno z napisom ali posebnim žigom v italijanskem jezik«: Nefto fuori e dentro. S tem žicrom označenih pisem je prišlo prav mnogo v Ljubiiano, vendar so pa danes že velika redkost, še vedno pa so zaradi vsebine žiga silno pomenljiva. Netto fuori e dentro! ie naizancsliivejši recept zoper vse nalezljive bolezni in tudi zoper pegavo kugo ali pegavec. Vso snažno zunaj in znotraj! nam je veleval ta žig pred stoletji in to goslo nam tudi dandanes ukazuje najučjnkovitejše orožje zoper kužne bolezni: Snago zunaj in znotraj! V snažni hiši. kjer ne štedijo vode in metle, 3*} večkrat prebelijo, zamažejo vse razpoke in pazilo na red, da cunje, smeti in nerilo ne leže na •m kupih, se mrčps ne more zarediti. Ljudie. ki vsaj vsak teden oblečejo sveže perilo, se redno konlje-jo in umivajo po vsem telesu ter češejo, ne bodo dobili uši. Ne rečemo, da ni mogoJfe z obleko pobrati uši tu ali tem. toda v snažnih hišah in na snažnih ljudeh se uši ne morejo razmnožiti. Zato se pa po deželi in v mestu, kjer so vsa poslopin In vsi ljudje do skrajnosti snažni, tudi pegavi legar ne more razpasti v nevarno kugo. Kakor smo že rekli, samo uš, okužena pri sesanju krvi na pegavcu bolnega, lahko prenese bolezen v telo zdravega. Brez posredovanja uši sc pegavec ne prenaša. Pri tem meramo ugotoviti, da je razlika med ušmi, ki se zarede v laseh na glavi, in pa med ušmi, ki se rede v perilu in obleki po truplu. Saino uši, ki se rede v perilu in obleki, prenašajo kugo pegavca. Te uši se rede predvsem po notranjih plasteh perila in obleke, zlasti v gubah in šivih, kjer je večkrat vse potreseno z gnidami, ki so tesno prilepljene na blago. Na srečo pa ta uš pri navadni sobni toploti ne živi dalje kot 10 dni. Dobro si pa moramo zapomniti, da pri nizki temperaturi živi dalj časa. Tudi gnide ostanejo v mrazu dolgo časa žive. » Zato se tudi kužni pegavec navadno pojavi pozimi in proti pomladi. Najhitreje preženemo uši iz perila in obleka z vročino. Suha vročina pri 60» C ubija uši v 45 minutah, vročina 80° C pa uniči uši in gnide ter sploh vso zalego že v 15 minutah. Zelo hitro pa pokonča zalego vodena para. V eni uri se po- I polnoina znebimo uši tudi s 5% raztopino lizola. I \ — Vsaka gospodinja pa lahko prav naglo pokonča zalego že z ličkanjem perila in obleke z vročim likalnikom. Seveda pa likanje mora biti natančno in počasno, da so zlikani vsi šivi in vse gubice ter na ta način doseže vročina likalnika vso zalego. Formalinske pare, ki hitro ubijajo kali raznih drugih nalezljivih bolezni, so proti zalegi uši brez moči in učinka. Plini cianovodika, ki jih poznamo za posebno učinkovite pri razsteničevanju, prav tako pa tudi plini žveplene kisline, posebno liitro pokončajo zalego uši v perilu, obleki, posteljah in prostorih. Toda ta način desinfekciie ali razmrčesenja je precej drag. Razen najnatančnejše snage ni nobenega zanesljivega sredstva, da ne postanemo ušivi. Zato v dandanašnjih izrednih razmerah moramo posebno vestno paziti na snago ter do črke natanko izpolnjevati navodila in odredbe oblasti. Pri vsem tein se pa zavedajmo, da je uš v obleki prcnašalka strašnega pegavca. Seveda pa te grozne kužne bolezni pri nas ni. Ker pa vemo, da se najrajši pojavlja proti koncu zime. je tudi i>otrebno, da vemo vsaj nekaj tudi o načinu njenega prenašanja — skratka: Snaga zunaj in znotraj! — Netto fuori c dentro! Skromnost ljubljanskih milijonarjev Pravljica o Rotschildu — Milijonarji z dežele Koledar Danes, petek, 16. januarja: Marcel, p. Sobota. 17. januarja: Anton Pužčavnik. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt. Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec, Cesta 29. oktobra 31. Spored orgelskega koncerta, ki ga bo izvajal v ponedeljek, dne 19. t. m. v Hubadov; dvorani poslopja Glasbene Matice v Vegov: ulici, skladatelj prof. Matija Tomc iz cikla predkiasične glasbe: I. DeOrto (okoli 1500): Ave Maria, 11. BrutJiel (okoli 1500): Regina Coeli; III. Schlick (rojen 1460)• Koralna zaigra »Marija, nežna roža«; IV. Svveelinck (1562—1621): Variacije na koral »Aloje življenje se bliža koncu«; V. Frescobaldi (1583—1644): Preludij in fugi g-mol; VI Buxtehude (1637—1707): Preludij in luga fis-mol; VII. Bachelbel (1653-1706): Koralna zaigra »O Jagnje božje«; Bohm (1661— 1733): Preludij in fuga c-dur; IX. H a mil (1685— 1759): Koncert v d-duru, I. stavek; X Bach (16S5— 1750): Preludij in fuga c-dur. Začetek koncerta bo ob pol 7 zvečer. Koncert je zelo zanimiv in poučen, saj nam prinaša orgelske skladbe od vseh početkov do prave virtuoznosti. Zato opozarjamo nanj. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Kako hvalisave o raznih Ljubljana, 16. januarja, čudovite, obširne in vzhičene članke, anekdote je že objavljal svetovni tisk ameriških multimilljonarjih, o Carne-gieju, kralju jekla, ki je bil podpornik znanosti in ustanovitelj raznih institutov in knjižnic; o Rockefellerju, kralju petroleja, in o Fordu, kralju avtomobilske industrijeI — V nedavnih časih, še pred 50 leti. so zgovorni pravljičarji in pravljičarke po Notranjskem in Karsu kaj radi ob mrzlih zimskih večerih, ko so se ljudje greli za veliko domačo pečjo v sobi ali pa sedeli okoli velikega kraškega ognjišča, pripovedovali o silnem bogastvu dunajskega Rotschilda, židovskega magnata. Pravili so v bujni fantaziji, da ima njegova hčerka zlato palačo, dvorane in sobane se bleste v zlatu in draguljih, a sama so žalostno sprehaja s krinko na obrazu po teh dvoranah, sameva in joka. Zeli si ljubečega moža, lepega ženina, toda nikdo je ne mara. Prihajajo ženini. Hčerka jih sprejema v veliki dvorani, odvzame krinko, a snubci takoj prestrašeni beže iz dvorane. Pravili so naši pravljičarji, da je imela ta Rotschildova hčerka namesto prave — mrtvaško glavo. In refren te pravljice je navadno končal: »Ne maram biti Rotschild milijonar, da bi moral imeti hčer z mrtvaško glavo!« V nedavnih časih sta bila med Notranjci zelo spoštovana dva rojaka-milijonarja, ki se jih mnogi notranjski inteligenti s hvaležnostjo spominjajo. Bila sta to Kalister in Ivan Gorup, oba iz postojnske okolice. Kalister je živel v Triesle, Ivan Gorup pa na Fiurrve. Oba sta ustanovila lepe dijaške ustanove, s pomočjo katerih so mnogi notranjski dijaki mogli dokončati svoje študije. Ivan Gorup pa je postal na pobudo takratnega ljubljanskega župana tudi mecen mnogim slovenskim pisateljem in umetnikom. Po potresu je ta sezidal dve veliki stanovanjski hiši v ulici, ki nosi po njem ime. Ljubljanski milijonarji, ki so se pojavili po vojni, so splošno zelo skromni. Njih sloves ne sega daleč. Krog meri nekaj sto kilometrov, kamor Se sega njih ime. Skromno žive, mnogi so na skrivaj bili in so 2e podporniki revežev in umetnosti. Nočejo pa mnogi Slišati o raznih slavospevih v javnosti. Koliko milijonarjev šteje sedaj Ljubljana, ni mogoče točno povedati. To bi nam mogel pač v vseh podrobnostih razodeti fi-skua, tam na davčni upravi pač vedo imena teh srečnikov, a knjiga o njih je s sedmimi pečati zapečatena. Zadnji čas pa se je začelo mnogo govorili o že pokojnem kamnoseškem mojstru Alojziju Vodniku, ki je 9. januarja 1939 umrl. 2e ob njegovi smrti je Ljubljana mnogo govorila o nje-i .govem velikem premoženju. Penini Al Pokojni Al. Vodnik Dve minuti pri gospodinjah.... Začimbe so bile nekdaj znatno dražje ko danes Novodobni nauk o prehrani uči, da našemu zdravju bolj godijo naravne domače rastlinske začimbe ko pa ostre tuje. Zato se takih rezkih tudi bolj izogibljemo. Včasih pa ni bilo tako. V srednjem veku so bili prav vneti za močno začinjene jedi ,čeprav so bile začimbe tedaj hudo drage. Zato je bila splošna vnema razširjena — kakor vedno — zlastii med petičnimi. Poper, muškatni oreh, cimet, ingver, žafran so bili tedaj desetkrat dražji ko danes.- Tudi mnogo soli 60 tedaj rabili (čeprav so je v tedanjih časih imeli že po rojstvu precej v glavi!), tako da se je oblastem izplačalo, ko 60 uvedli poseben davek na sol. Kakor začimbe je bil tudi sladkor do 16. stoletja hudo -drag. V zgodnjem srednjem veku so zato jedi sladili samo z medom, sladkor pa 60 spočetka prodajali le po lekarnah, in to po resničnih »apotekapskih« cenah. Cene sladkorju 60 bile ugod- nejše šele tedaj, ko 60 ga začeli v večjih količinah uvažati Kasneje pa 60 cene še bolj slabele, ker 60 po mnogih državah jeli pridelovati sladkor iz sladkorne pese. Mimogrede pa si še tole zapomnite Če ste jedi preveč osolile, jih spravite ponovno na štedilnik, vtaknite v lonec srebrno žlico, ki naj se kuha nekaj časa z jedjo v.ed. Jed bo dobila dober okus! Okenskih kljuk ni treba tolikokrat enačiti, če jih kdaj pa kdaj odrgnete s časopisnim papirjem! Ostankov niiila ne zametujte! Spravite jih v majhne vrečice — vedno Vam bodo prav služile! Pomivalne cape, ki so po rabi postale mastne in spolzke, umijte v osoljenem kisu; kmalu bodo spet raskave in pile vodo! I je bil doma iz Podutika in poznavalci prilik poudarjajo, da je bil pokojnik iz rodu Valentina Vodnika. Valentinovi starši so imeli v Zg. šiški lepo in veliko posestvo s hišo pri »Kameniti mizi«, katero posestvo s to hišo so pozneje dobili v last Pogačniki. Po vojni je hiša prešla v druge roke. Iz rodu Pogačnikov pa je Alojzij Vodnik vzel za ženo Ivanko Pogačnikovo, ki je postala sedaj vdova. Koliko nepremičnega in premičnega premoženja je Alojzij Vodnik zapustil? Zapuščinska razprava je trajala dobri dve leti. Sodno je bilo vse pokojnikovo imetje cenjeno na okoli 25 milijonov. V zemljiški knjigi so pred dnevi izvedli prepis pokojnikovih nepremičnin na dediče. V pri-sojilni listini so bili kot dediči navedeni: Ivanka Vodnik roj. Pogačnik, ki ji je bilo priznano sedem osmin zapuščine, eno šestnajstino je dobil kamnoseški mojster Alojzij Jankovič v Rožni ul. št. 21 in eno šestnajstino pokojnikova pranečakinja ml. Branka Kokalj v Kolezijski ul. št. 36. Pokojni Alojzij Vodnik je zapustil več nepremičnin (hiše in zemlješke parcele), ki so vpisane pod zemljiško-knjižnimi vložki štev. 365 in 469 k.- o. Petersko predmestje I. del, kakor tudi pod vi. št. 365 in 26 isle k. o, pod vi. št. 221 k. o. Kapucinsko predmestje, pod vi. st. 162 in 79 k. o. Glince in pod vi. št. 501 k. o. Ligojna, okr. Vrhnika. Mnogi milijonarji z dežele so sc zadnji čas začeli zanimati za nakup hiš in zemljišč v Ljubljani. Opažati je primerno živahnost na nepremičninskem trgu. V prvi polovici tega meseca je bilo zaznamovanih že nad kupnih pogodb za vrednost do 2,500.000 lir. —d. Kcli rm - nadomestile za selato Ljubljana, 16. januarja. Ta mesec, ko zemljo pokriva debel sneg in ko je tudi drugače treba uporabiti na koristen način vsak vir živil, se je na ljubljanskem trgu pojavila nova vrsta zelenjave, namreč kali repe. Mnoge gospodinje, zlasti one iz tipičnih meščanskih krogov, začudeno vprašujejo prodajalke, kakšna zelenjava je to in čemu je dobra ter kako se pripravlja. Prodajalke rade volje pripo-vedujejo, da so to sveže kali repe in da nudijo izvrstno nadomestilo za solato. Nekatere gospodinje so nejeverne ter odkimavajo z glavami, nekatere pa so le opogumijo ter kupijo to čudno vrsto zelenjavo, in najbolj zanimivo je to, da prodajalke to zelenjavo res vso prodajo. Repa namreč prav sedaj, v mesecu januarju, ko je trda za vsako zelenjavo, poganja sveže kali, ki se razvijajo v zeleno, nežno brstje. Te kali so ponekod že poprej uporabljali za dodatek v prehrani pozimi, v splošnem pa to ni bil splošen običaj. V resnici pa so repne kali sedaj, ko so sveže, skoraj prav tako okusne, kakor ohrovt ali karfijola. Repne kali je treba lepo očistiti in prevreti v vodi .ter osoliti. Ohlajene naj gospodinja poleni pripravi tako kakor solato: z oljem 'ali z drugo zabelo, če pa ni zabele, pa vsaj z jesihom. Okus je prav izvrsten. Repne kali pa morejo nekateri uživati tudi neprekuhane, tako kakor solato, drugi pa jih imajo rajši pripravljene kot prikuho, recimo kakor dušeno zelje ali ohrovt. Mnoge družine imajo sedaj v kleteh ali v zemlji zakopano zalogo repe, ki povsod ?ec*aj poganja kali. Do sedaj so gospodinje te kali odrezale in vrgle na smetišče. Ako so gospodinje pametne, naj jih pripravijo tako ali tako za dodatek h kosilu in prihranile si bodo stroške za drago solato ali drugo sočivje. Trgovshe hntige štrace, blagajniške kniige, sa'dakcnte žu?nale ter odiemalne knjige kupite v Papirnici Ljudske kniignrne v Ljubljani Piel ftknfijo 5 In Miklošičev« ci sta 5 Tei. 25.2« Tel. 30-30 Slavni komik Vlasta Burinn je prepustil svoje skeče stalnemu komičnemu gledališču, ki ga je ustanovila skupina Gledališča mladih z Veselimi berači in ki bo imela svoj prvi veseli spored v soboto, 17. januarja, ob pol 7 zvečer v Frančiškanski dvorani. Poleg Burianovih skečev še domače satire, burke, parodije, narodne pesmi, petje, jazz Veselih beračev. Ponovitev sporeda v nedeljo, 18. januarja, ob pol 3 popoldne in v ponedeljek, 19. januarja ob pol 7 zvečer. Predprodaja vstopnic v Frančiškanski dvorani vsak dan od 10 dalje Shodelica »ALT*A« čaja hr&posti in zdravja da ja Cepljenje proti tifusu je meseca novembra na področju mestne občine opravil mestni fi-zikat, za okolico pa okraino glavarstvo. Mestni fizikat bo za vse one mlekarice, ki razpečavajo mleko po Ljubljani, in za vse perice, ki pe-rejo za ljubljansko prebivalstvo, napravil kontrolni pregled v ponedeljek in v torek, 19. in 20. t. m. Vse zoper tifus cepljene osebe opozarjamo. da morajo v ponedeljek in torek, 19. in 20. t. m. imeti pri sebi pri uradih dobljena in z lastnoročnim podpisom opremljena potrdila ter morajo ta potrdila na zahtevo predložiti uradnim orgunom tako na mitnici, kakor tudi v mestu. KOMEDIJA « GLEDALIŠČE MLADIH LJUBLJANA in Jazz VESELI BERAČI . FRANČIŠKANSKA DVORANA SOBOTA 17. t m. ob 18.30 - NEDELJA 18. t. m. ob 14.30 — PONEDELJEK 19. t. ra. ob 18.30 Ljubljansko gledališče Drama. Pelek, 16. jan., ob 17: »Voda.« Premiera. Red Premierski. Sobota, 17. jan. ob 17.30: »Rokovnjaču. Izv. Nedelja, 18 jan., ob 14: »Dom«. Izven. Znižane cene. — Ob 17: »Voda.« Izven. Opera. Petek, 16. jan., ob 15: »Rigoletto.c Izven. Dijaška predstava. Zelo znižane, cene. Nedelja, 18 jan., ob 10: »Princeska in zmaj.« Izven. Mladinska predstava. Zelo znižane cene. Ob 15. Ples v operi. Opereta. Izven. Ponedeljek, 19. jan.: Zaprto. Prihodnji teden bo premiera francoske komedije »Lepa pustolovščina. Napisala Cailavet in Flera-Etienne Rey. Dejanje te salonske igre pokaže beg neveste pred poroko in pustolovščine, ki jih doživlja, ko se zateče s svojim izbrancem v svojo podeželsko hišo. Delo bo zrežiral režiser Jože Kovič. V glavnih vlogah: Kraljeva, Levarjeva, Vlad. Skrbinšek in Nakrst. ZDRAVILNA ZELIŠČA VSEH VRST kupuje in najboljše plača Grom Jože, Ljubljana, Tržaška cesta 11. Igor Zagrenjen: 110 Zavetfe v pečevju Da bi te zlodej že vendar, ti dolga noč! Zlodej naj te odnese! Ali še ne bo jutra? Kaj pa praviš za Francoze? Se slame jim niso dali pod živote, s ] čim naj 6e pokrijejo? Ali se ti naj smilrjo? j Kje pa, ljuba du&a! Ali misliš, da je bilo kar tako, leo so nam streljala očete, matere, dekleta, žene im prijatelje? Nobeden ni bil kriv! Tako 60 jih prijeli, ceš, če se bo kaj napačnega zgodilo, vi nam boste porok, va6 bomo spravili ob življenje, čeprav nemara marsikdo med varni niti prijatelju v šali ni bil skrivil lasu na glavi! Vse ste nam pobrali, še tistega, kar podedujemo od očeta do 6rna nam niste pustili! Kdor je malo boljše oblečen, kdor ima, postavim, kožuh, ali kaj podobnega, brž po njem! Tega ©te obesili, onega ustrelili, tej družini ste ubili očeta in mater — otroci, vi pa, zdaj vas bomo naložili, nekam vas bomo že pripeljali! Ce boste živi prišli do tistega kraja — dobro! Če pa ne — še boljše! Kar med potjo naj vas zmanjka — to bo zares najboljše! Kaj pa je treba tega ljudstva, saj se je le prištulilo! Tudi, če se zdi, da je prvo obdelalo v teh krajih polja in si postavilo hiše — to se 6amo zdi! Saj ni res — mi smo bili prej tu, čeprav enio nabirali le srobe in radič in še nismo znali postav- ljati hiš, niti ni nikomur od nas prišlo na misel, da bi zasadil ralo v ledino! Prava reč! Pa nazadnje, tudi če smo mi prišli šele za vami — recimo, da je bilo tak6 — kaj nam to mar? Gosposki narod smo in vi nas morate poslušati! Vaš kraj se nam je zdel vreden, da 6edemo nanj, da bi nas pa zaradi samovolje manj pekla vest, zato moramo poskusti, če se ne bo dalo iz vas napraviti Francozov! Tako moramo reči: Francozi smo bili že davno pred vami tu, vi ste bili — tako je, tako mora biti — tudi Francozi, pfttlej 60 vas pa drugi potujčili! Zdaj smo se pa vpet oglasili, da vas znova vrnemo materi Franciji in našemu velikemu Napoleonu! Pa se naj ti tile možje smilijo? Samo zato, ker so zdaj v revščini? _________ Ni-kari ne pozabi, da so bil. prej mogočni, ko so mislili, da bodo obvladali ve6 6vet! Na vzhodu že rdi jutranje nebo. • Vse druge zvezde izginejo, samo danka še sije na zelenem jutranjem nebu 6 svojo 6vetlo, mrzlo lučjo. |. Saj si me tudi na tujem poznala, ti zgodnja zvezda, pridna oznanjevalka jutra in večera! Po njih dveh si dobila ime, ti zvezda tolažnica! Malo je mar ljudi drugim zvezdam, tvojim sestram! Prižgo se s temo, 6vetijo in romajo po, nebu in ugasnejo. Samo zamišljenega na- j pravijo človeka, zaspanega in počitkat že-, ijnega. Ti pa nas že zvečer presadiš v čislo druge kraje, tja nam poneseš misli m srce, kamor si zmerom skrivaj želimo, da bi kdaj prišli! 1 ako čisto zagoriš, komaj ugasne rožnata zarja! Sele potem pridejo trume tvojih sestric in zacveto na praznem, temnem nebu kakor se spomladi zeleneči travnik odene z marjeticami! Zjutraj pa se spet razžariš! Bolj ko so trudne sestre in bolj ko se jim mudi spat, da ena ugaša za drugo, lepše svetiš, bolj milo siješ! Samo ti ostaneš zvesta potepuhom, tistim, ki so vso noč obračali težke misli in pridnemu človeku, kateremu ne da dalj spati zapoved: nikoli ne čakaj, da sine zarja, zmerom jO prehiti 1 * Samo ti, danica, si še ostala! Po jutru te kličemo, to nas budi k delu, ko 6iješ zvečer, nam hladiš vroče, počitka željno srce, k spanju nas napravljaš in k miru! Zjutraj pa nam vlivaš novih moči! K delu na6 v?biš in k boju! Kako lepo migljaš, danica! Kmalu bo svetlo, le vdignite se, vi možje! Tako nam govoriš! Le vzdignite se, kmalu bo že kar zares 6vetl6, potlej šele bom odšla! Dobro se držite, da vam bom zvečer, ko se spet prikažem, lahko voščila sladdk počitek po delu, na k?>~^ 6e boete kmalu za dane6 odpravili 1 Tik, danica, zdaj se torej zares poslavljaš! Saj se bomo kmalu 6pet videli! Kakor se zdaj tem d odpira in razklanja, tako se bo čez nekaj ur spet zapirala in sklepala. Ti boš pa že zasijala, še preden bo ugasnila zadnja zlata zarja, zasijala boš, nemara da kar neučakana, češ, le kako 60 se ti možje, ki 60 me zjutraj gledali in se z menoj tako potihem pogovarjali, da še skoraj sami ni60 vedeli, da so se — kako le 60 se ti možje obnesli čez dan? . ,. Prisveti nam na čisto nebo, prisveti nam v mraku na dobro opravljeno delo v žarečem dnevu, prisveti nam in nam reci, da smo zaslužili pošten počitek! • Nekateri so že čisto budni, drugi pa se še potuhavajo, da jih ne bi kdo na-nagloma segnal pokonci. Da bi nas le bilo kaj več takih! Pošteno smo trudni! Pa mr^z je, da kar ne kaže že zdaj vstajati! Kakor je že kateri vedel in znal, si je bil čez noč napravil tako, da se mu je v mrzlem jutru zdelo, boljše je pa le še, če takole ležim, vsaj majhno gorkote čutim — kakor pa, če bi moral prav tale mah vstati! Pa kaj češ, dan prihaja čedalje razločne jši! Zmerom bolj je svetlo. Čež glavo odet 6e razgrneš toliko, da pogledaš iz zatišja ven, kako kaj je. Mrzlo ti zabrije v obraz jutranii «ater. Zdai, zdai bo ugasnila danica. Da bi nas le še nobeden ne 6egnal pokoncu! Dan pa kaT naprej vrste. 2e se je poslovila danica. Vse nebo je zagorelo na tisti plati, odkoder nas bo kmalu začelo greti sonce. Kakor je svetlejše, toliko bolj se ljudem zdi prav. da se bo treba pretegniti in se lotiti dela, ki jim ga je bil namenil prihajajoči dan. Tone je spal kakor ubit. Malo ga' je še zdelavala rana in zaradi nje tudi prehojena pot. Ko se je zbudil, so prvi žarki zasijali čez nebo. Vrh Pruke se je že svetil v rumeni jutranji blisčavi. spodaj pa je jezno pa vendar domače in znano — kakor zmerom gledala na gozdove pod seboj siva, mračna stena. »Lepo smo 6e bili zaležali!« je zagodel Tone sam pri sebi. »Prav lepo smo 6e, zares t Pa tak čeden dan!« Vendar se je še preložil z ene plati na drugo in se 6am potolažil: »Nič hudega, danes bomo spet doma eni že kar zdajle zarana, drugi pa pra\ gotovo še pred večerom! Tudi, če sm< malo zaležali, nič ne de! Bomo pa potle kakšno jutro opravili listo, kar smo dane zaležali, nič ne de! Bomo pa potlej kakšm mudili! Re6 se nam ne bo treba čehljait za ušesi in ei spraševati vesti, zdaj, k< bomo na svojem! Mimogrede bo vrnje na zaležana urica!« Andrejčkov Žalost in veselje Risal Jože Beranek Besedilo priredil Mirko Javornik Roman v slikah UD * 011' 325 »...Takoj jo dobiš, pravico, če hočeš!« se mi je zarežal in vzel iz omare dva samokresa. »Tu sla dve priči, ki bosla razsodili « Jaz dvoboja nisem maral in sem dejal, da se bova videla pred sodnijo. Malevž se mi je pa še hudobneje zakrohotal. Odšel sem naravnost v sodnijo ... 326 »... Pri sodniji so spoznali mojo izpoved za pošteno Še tisti večer se je odpravila policija, da bi namišljenega grofa Tiralskega prijela. Vratar pa je policajem povedal, da se je grof še pred zoro odpeljal kdo ve kam... Vse moje prizadevanje |e bilo zdaj zaslonj. Nisem vedel, kaj bi...« 327. ».. Vse sem prehodil, vse preiskal, a o sinu ni bilo ne sledu ne tiru Ker nisva zdaj z ženo imela doma več česa iskati, sem pisal, naj dajo vse posestvo v najem, meni pa denar pošljejo. Z njim sem si kupil lepo hišo in imetje zunaj mesta. Tam sva z ženo začela novo življenje ...« Novo nemško zakonsko pravo V Nemčiji so izdelali nov zakonik, čigar dn-■vejajo razmerje med možem in ženo ter ne dolžnosti do otrok in do narodne vi zakonik nosi ime »Nemžki ljudski leg navedenega daje družinski skupnosti jvih pravic, ter posebno poudarja, da mor ti otroci vzgojeni v narodno sociali- stičnem duhu. Navaja tudi razlog«, zaradi katerih bo odslej kdo od zakoncev upravičen zahtevati ločitev zakona. O novem nemškem »ljudskem« zakoniku obširno piše Giorgio Sansa v svojem poročilu iz Berlina ter med drugim poudarja: Nemški »ljudski« zakonik v resnici niti ne uvaja bistvenih sprememb v dosedanje družinsko življenje'. V veliki meri pa uzakonjuje običaje in šege, ki so bile že prei ukoreninjene v nemški družini, prenavlja pa tudi dosedanje napisane zakone, ki se nanašajo na zakonsko zvezo. Na polju nemškega prava so te spremembe naravnost presenetljive. Dolžnost do otrok in države Nemška družina ni takšna kot na primer italijanska. Ni lahko v nekaj besedah razložiti te razlike, a razlika je in 5e celo zelo občutna. Opaziš jo, čim stopiš v nemško hišo. Mož ni tam vrhovni poglavar družine v tistem smislu kot v Italiji. Mož in žena v Nemčiji uživata nekako enako avtoriteto pri otrokih, in razne odločitve družinskega značaja, bodisi tam, kjer so otroci, ali pa v družinah brez otrok, so odvisne od sporazuma med možem in ženo. Če do takšnega sporazuma ne pride, smatrajo v Nemčiji, kakor tudi v Italiji, da mož v družini ne zna ukazovati. Na drugi strani pa smatrajo v Nemčiji seveda za čisto naravno, Iom. Prosita odpuščanja.« »Tiho! Poslušaj zdaj orgle.« Vse sveče so bile že prižgane. Organist je bil na svojem mestu. Rahlo, kakor bi ga hotel vzbuditi, je pritiskal na svoje staro glasbilo, ki je kakor v j^zi hreščalo. Ko pa je zapel zvonček, ko so zadonele orgle z vsemi glasovi in ko so vstopili strežniki in mašnik, je prijela Luiza naskrivaj kakor ljubimec moža za roko. Ti roki. ki sta se skrivaj stisnili, sta govorili o bližnjem dogodku, o težki odločitvi, ki je bila še skrivna in ki ni bila šc nepreklicno sklenjena. Mala, nemirna rpka je rekla »Pogum!«. Moška roka je odgovorila »Imel ga bom!«. Za ljudske tiskarno t Ljubljani, Jote Kramarič - Izdajatelj »ni Sodja - Urednik M rko Javornik - Kok..,, *,, ae vračamo - ^l°*en*kl dom« ofc U Mesečna naročnine 2« t lit. M Inozemstvo 10 U« — Uiedailt.voi Kopitarjeva alte« UH - Uptata» EopiUije« ulica t, Ljubljana - X«l«Ua Me*. do 40« - Podtalnica, Noro nuat*