's 24 štev. ■:f®!'j,n '<# Ljubljani l"1 p® pošti: -m . *C 84 - .4*" a ' • • ./*'!•— V. -r. *.......................... •i> •■' ' ištastvo: , 'Xn.U , ?.Jfen.. k 96*-- jES > ; S0-- ;;«5 «**'-• Cfcn r/:..;,>Vk.'< ,« #'“• V Ljubljani, petek 23 maja 1919. !L leto. /g ' ■■■*» slameas ».aroib« ftre. IPS ' ■ i»i*.''Jv9t¥9 fh;>arf* »v r sdcromo oiln»tL '"Julki »Aj pošiljki *»rošaljin p«. kjusuM. -“JSte v ?lasi s« računajo po p»c rabljena« prostoru m ri~ ws l n »a visok ter 45 :h* . fthr*K prostor »a »akril 40 vin., s* vw£krat popa*. I* as Sterest irgv. Ste?« '19. lelefor 1’pKjvHiBtso jo na Marijinem frgra “■S •... Vi siliraj ^ 8. SnlefoB Sten 44. Pi4s«iiioaaft »tevi&ft -<■. v:i5» Vpro&uije&t $tetk imriitvf k, Ar« se m) pri« :t>$i s;v ilgevir oojdsatc* ali snasnka. - Popisi «aj s« tnmkirajo. — Btkopbi s« ••••« vrtite}«. Vojaška konvencija med Francijo in Jugoslavijo ? Nov amerikanski predlog: Reka svobodna luka pod varstvom Zveze narodov. Zaledje Reke — jugoslovansko. — Grozna rudarska katastrofa. Klic koroških Slovencev mirovni konferenci v Parizu. Ljubljana, 22. maja. Koroški Slovenci - begunci šo odposlali po odboru koroških beguncev v Ljubljani ?.a mirovno konferenco v Parizu ob-rren oklic, iz katerega p( snemamo: liud^tu ni Korotan imenuje slovensko vici — -n? .° domovino. In to po P[a" v-.nr.tf« *a,( ie. zgodovina te ,iuS°s!^‘ 'P'L P°pajine, izvzemši svitio dobo i-. lestenja korotanskih vojvod na gosposvetskem polju no staroslovenskih običajih napolnjena s ‘tugo in trpljenjem* Plemeniti francoski narod je skusil sam na lastneiu telesu germansko krutost in brezobzirnost, ki je ena in ista tako v Nemčiji, kakor v Avstriji. Zato smo prepričani, da bo razumevat nas obupni klic po svobodi, osamosvojitvi in ujedinjenju * državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Navidezno premagana zmija je začela, soodbujana in ojunačena od bivšega njenega sovražnika Italije, dvigati glavo. Za svojo zemljo in narod naš smo trpeli koroški Slovenci med vojno strahovita preganjanja, ker smo bili zvesti zavezniki in zagovorniki naših osvoboditeljev ;n njihovih idej, pričakujoč le od njih rešitve in osvoboditve izpod nemškega jarma. Baš zato so bas kot veleizdajalce Avstrije tirali v ieče, na vislice in morišče. Trpeli smo vjjloo. Vsi naši upi in vse naše nade s»e 80 uPrte Pr°ti zahodu; od zahoda 0 Pričakovali naše rešitve in svobode. mesto kako kl llt0 smo se varaii! Na žit ^akovane svobode in zdru- Srbov ue P°'traiine s kraljestvom ter ■ Hrvatov in Slovencev, za kastno ge neštetokrat glasno in jasno izjavili in manifestirali na shodih, zapadli smo novemu suženjstvu, ki je hujše od prejšnjega. Že bivši cesar Karol je nam Slovencem pod pritiskom političnih razmer in zave-dnjoS se velikih krivic, ki se nam gode, hote! napraviti Scouec temu nečloveškemu tlačanstvu in nam zagotovil v svojem zadnjem manifestu avtonomijo, da nas reši nemškega šovinizma. In celo nemško imperialistična avstrijska vlada, ki nam nikoli ni bila prijazna, je bila volje, določiti Dravo kot upravno mejo med Slovenijo in nemško Avstrijo. A danes? Po šestih mesecih končane svetovne vojne smo koroški Slovenci pregnani iz svoje rodne slovenske. zemije. Zato pa kličemo še v zadnjem trenotku vsem delegatom na mirovni konferenci, katerim je izročena naša. usoda in jih rotimo: Gospodje, zavedajte se, svojega dostojanstva kot razsodit ki in dajte nam, kar je našega. — Odbor koroških beguncev v Ljubljani. Izgradimo čvrst temelj državi! Samo močna država nudi svojim državljanom jamstva za miren in varen razvoj. Z veliko požrtvovalnostjo so darovali mnogi svoje življenje v boju za ujedinjenje, za ustvarjenje velike Jugoslavije. Trupla naših junakov, ki e počivajo v zapuščenih vojaških grofi bovih, so čvrst temelj naši svobodi, naši samostojnosti. Oni so nam stvorih državo, a rieša dolžnost je, da jo nadalje izgradimo, da jo ojačimo. Naša mlada država se je obrnila na nas s pozivom, naj podpišemo posojilo. Prvikrat je, ko se kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev obrača na svoje državljane, naj mu dajo na razpolago potreben denar. Vsi oni, ki čustvujejo za svojo domovino, za svojo državo, dali so, ker popolnoma pojmujejo dolžnosti svobodnega državljana napram svobodni državi. Ti so dali brez ugovora, brez prigovarjanja. Gotovo pa jih je še mnogo, ki odlašajo, ne zaradi tega, ker bi ne bili voljni dati, nego zaradi tega, ker se jim ne mudi in ker so neodločni. Tem je treba, da takoj store, kar so opustili. Kdor hitro da, dvakrat da. Kakor smo na bojnem polju v vrstah eniente inponirali našim zaveznikom in našim sovražnikom, tako moramo tudi imponirati z našo požrtvovalnostjo, ko gre zato, da s svojim delom in s svojim kapitalom klijemo potrebe države. Neznatna je vsota 200 milijonov kron, ki jih damo državi na razpolago. Vsota, ki jo hočemo podpisati, mera biti mnogo višja. Mi moramo našim prijateljem i.: neprija-teljem dokazati, da znamo s skrbjo in požrtvovalnostjo ohraniti s krvjo priborjeno svobodo. Ako smo pod pritiskom avstrijskega režima podpisavali desetine milijonov, moramo sedaj, ko gre za našo dižavo, podpisati radevoije stotine milijonov. Potovanje po Koroškem.*) (V dneh 9. - 12/5. t. 1.) Prišla je pomlad in s pomladjo je prišlo upanje tako težko pričakovane osvoboditve lužnega Korotana. Mesto tega je pa prišlo razočaranje, zgubili smo že one kraje, ki so se greli v svobodnem solncu. *) Ta članek je bil včeraj zaplenjen. er J® bila zaplemba neutemeljena in neupravičena, ga priobčujemo danes v celoti. Mislim, da je bilo 2, t. m., ko so začeli Nemci iz Ettendoifa obstreljevati postajo Dravograd-Mežo s topovi. Granate so žvižgale čez postajo, šrapneli so pokali v zraku, kroglje so se sipale po strehi kot toča. To se je ponavljalo dan za dr.evom. Iz Veiikovca so prihajale razburljive vesti, naši so ga izpraznili in sd umaknili tostran Drave. Ali tudi tu je postal položaj nevzdržljiv, izpraznili so postajo Velikovec-Sinčavas. Ob 5. zvečer je prišel na vrsto Pliberk, ob 6. zjutraj so prihajali prvi ev.skuacijski vlaki. Vojaštvo se je umikalo v Spodnji Dravograd. V dolini, ki pelje preko Guštanja v Dravograd, so ropotale 6. maia od 9. ure zjutraj do treh popoldne strojnice. Zamolklo so grmeli topotu, odmevalo ie po dolini. Nadporočnik Malgaj celjskega pešpolka je z, peščico hrabrih vojakov oviral pohod nemških tolp v Dravograd. Zadela ga je okoli 3. urtf popoldne pri Tolstem vrhu sovražna granata in šele tedaj so mogli Nemci nadaljevati svoje prodiranje. Naše baterije so iz sv. Janža, Otiškega vrba in Dravograda naperile ogenj v Gušlanjsko dolino. Zmračilo se je. Bil sem ravno pri večerji, ko je nastala na postaji panika. Ni vse v redu se mi je zdelo in tekel sem tja. Prometnini uradnik je dobil ukaz, da odpravi poslednji vlak iz Dravograda, ki se je odpeljal ob 17 uri 15 min. proti Vuzenici. To se je zgodilo tako nepričakovano, ker v Dravogradu je bilo vo- jaštva dovolj, ki bi zadostovalo za uspešno obrambo. Nadalje ima Dravograd ugodno lego, pa je padel, rekel bi, — brez strela. Ker je bila situacija tako nejasna, da nikdo ni znal, kje približno so nem- IX Govoril je nekaj o povračilu, toda naš voditelj °ru je dobesedno položil roko na usta, češ: »Zalilo bi me; to je postranska reč in brez polena med kavalirji. Meni je do tega, da vam ustre-ert\ in vam dokažem prijateljstvo.* In zvito je pomežiknil z očmi: tudi to, da je govoril čimdalje vsi-Uveje o kavalirstvu ter se štel vsak dan nesramneje a grofovega prijatelja, ni bilo brez namena. ^nu£uak°r da n* že zdavnai dokazano, moj vrli ki je as*« je dejal gost z neverjetno hinavščino, borbi, nasprotovala njegovi prejšni duševni likanj nda ne boste sami v zadregi, ko se to- SmuNkf'te zame?< »K ie poskočil: kosti, ka*5 r°e^ n'sem berač! To so malcn- grof/te^^e ^ vedra takorekoč... O ne, gospod da jr^a Se ne bojte nikoli; pri nas je denarja, ga ge dolgčas prihaja in sam ne vem, kam bi tisoč drn-o i onidan sem navrgel Ninki sto ^Pct je zabodel Qro 9ada seme na prava tla. lokave oči v> svojo žrtev, da dote!« vidi i' *’ Pada nekajkrar »V® dovoiil vzhičen smehljaj, kakor že Ogrinjalo ^ ^ase’ kadar je Smučiklas privzdignil j°ee,* Yhoa Jražestna hčerka,« je dejal istotako tipa-pač nevesta, da si kmalu nihče ne bo 96 nadaljevanje, j upal blizu. Kar tema se dela okoli nje od samih častilcev: Babina, Košmeij 1 ne, ta dvori gospodični GrabunČevi — z eno besedo, vsi najboljši sb njeni vitezi. Srečno dekle!« »Hm, srečno!« je zakašljai podjetni oče. »S takšnim kmetom, kakor je Fabina, med nama rečeno? To ni sreča, vse, kar je prav... Sreča bi bila, če bi imela tisto, če3ar si sama želi. In tistega nima; kaj hočemo, mlad človek je rad predrzen v svojem hrepenenju... To ni dobro, ali zameriti s ske legije, kjer sem bil zaslišan, če še , niso vrgli Štajerci Jugoslovanov iz i Maribora, ali prihajajo in kakšna oja- 1 čenja, kje se nahajajo v bližini jugo- j slovanske vojske in kako močna i. t. d. Povedal sem mu seveda vse narobe. ! Verjel mi je, izpustil in voščil še sreč- : no pot. Ko pridem iz gozda pred hišo lesnega trgovca--------------, ki je zave- den Jugoslovan in je pravočasno pobegnil, ostala je doma samo žena in ! hčerka, me slednja zapazi in povabi i v hišo. Gerernu Werdnigu so požgali skedenj, oropali shrambe, odgnali živino. Trgoviso Kaiserjevo so oropali i in poškodovali. Pri Aichoizerju so \ praznovali Nemci in nemčurji »Sieges feier". Prišla sta na to slavnost celo ! prejšnji postajni načelnik Bernhard j in vodja kurilnice Wallner iz Beljaka, Frankfurtarice in rdečo-bele zastave , so visele vse vprek, vojaki so metali za kratek čas ročne granate v Dravo. Pokalo ie na vseh koncih in krajih in j begalo ubogo prebivalstvo, ki čuti : slovensko in ni pobegnilo. V postajo si nisem upa! pogledat, 1 kaj je z mojimi stvarmi. Poslal sem ; ženo nekega prožnega nadziratelja, ki j je bil prej od službe odstavljen, sedaj i pa je opravljal zopet siužbo, naj po- j gleda, kaj je z mojim nahrbtnikom, j Ni ga več naš!a, vrata vlomljena, stvari ■< pokradene. Kaj mi preostaja. Brez perila in drugih potrebščin, za življenje neobhodno potrebnih! Kupovati v teh dragih časih ne gre. Sklenil sem, da grem domov. Ce sem riskiral tu sem, pa še naprej, domov, na — pri Beljaku. Pri Otiškem vrhu me usiavi straža, nato pa nisem videl ne žive d'J§e tja gori do Pliberka. Vlaki so vozili do Dravograda, pa se nisem upal preje vstopiti, kot v Pliberku, ker bi me lahko kdo spoznal. Nadalje so pa opravljali v imenovanih postajah prej odstavljeni nemški uradniki zopet službo. ' Mesec je sijal, ko sem stopal po zapuščeni cesii. Sel sem skoz Guštanj, Prevalje in za Prevaljami po napačni cesti. Znašel sem se v Črno in iti sem moral čez hribe, da sem našel pravo cesto. Zjutraj sem dospel v Pliberk. Vojaštva nisem videl nikjer nobenega, vse so koncentrirali pri Spodnjem Dravogradu. Ob 11 uri 12 min. sem se odpeljal proti Celovcu in Beljaku. Frekvenca je bila zelo velika, ker se ljudstvo iz Celovca trumoma vozi v sedaj nam odvzete kraje .hamstern’ (nakupovat živila). Cel »včaai so raj pravili, da trpijo veliko pomanjkanje. V-------------sem izstopit in čakal, da se je zmračilo. Hotei sem neopažen priti domu, ker sem se bada me kdo ne spozna in naznani. In iti bi moral v Spita! ob Milstatskem jezeru, kot jih gre na tisoče ir živeli bi moral ob konjskem mesu in zelju brez kruha. Ob 10. zvečer sem dospei domu. Zvedel sem marsikaj zanimivega. Kar je zavednih Slovencev, so jih Nemci internirali v Spiialu. Tudi mobilizacijo so razpisali, do 10. maja bi morali odriniti oni, katere zadene, v vojaško službovanje. Ker so se zanje boji ugodno iztekli, niso smatrali več tega za potrebno in se omejili — Če se r.e motim — samo na dva letnika. Prej enkrat so uorizorili ljudske glasovanje. Od 80 000 glasov jih je prišlo za Jugoslavijo 88. To omenjam mimogrede onim, ki se navdušujejo za plebiscit na Koroškem. Ko se je mudila amerikanska komisija pri nas, je trdil nadučitelj, da je tam 95% Nemcev in samo 5 % Slovencev, kar je Bručane sila razkačilo. Povedali so radjuteni, da je ravno narobe res. Na Bruci se mudi 1 stotnija nemške garde, ki preskrbuje potrebne straže na Karavankah. Spravil sem vse potrebno skupaj, se malo pokrepčal, vzel v roko okovano palico in se o polnoči istega dne poslovil. Šel sem čez Karavanke, po nSjzapuščenejših grapah, umikal se skrbno stez in koč, da me ne zapazi nemška straža. Ko hodim približno. 1 uro, začujem v bližini lajanje psov. „Te pasje mrcine0, sem si mislil, ,sedaj bo pa slaba!" Zgubil sem upanje, da se mi posreči priti med stražami čez goro. Jiho sem čepel v mali vdrtini med grmovjem, Še dihati se nisem upal. Lajanje psov se je oddaljilo in naposled utihnilo. Vzdignil sem se in šel počasi naprej. Na sem se skrbno ognil lovske koče, šel v----------- ---------in od tam navzgor. Snega pa toliko, da sem se udiral mestoma čez pas. Drevje, od viharjev podrto, je ležalo križem. Danilo se je že, jaz pa še vedno gazim sne? in grem izmučen proti vrhu, kedaj ga dosežem. Premočen, izmučen, obupan sem dospel na vrh. Kot ubežen kralj, ki je moral v temni noči zbežati iz svojega kraljestva, sem dospei na vrh ob prvem jutranjem svitu, a predno sem krenil z vrha navzdol na drugo stran, sem se vzrl v svoje kraljestvo, čigar lepote se preje nisem zavedel. V zadnji uri sem gledal raz gore ves čar svoje ožje domovine, bistre reke, modra jezera, plodonosne doline, zelene šume, bela mesta, prijazne vasice, videl sem v ozadju gore š snegom krite, ki žarijo v jutranjem solucu, zamahnem z roko, oko se mi je zasolzilo in opotekaje sem krenil na drugo stran z vrha navzdol. Zgubil zemljo) zgubil vojske svoje, skriva se ko zver po gozdu plaha... Spozna! sem tvojo krasoto, tužni Korotan, ko si ležal pred mano, kot na dlani, tih kakor grobišče in vendar se mi je dozdevalo, da odmevajo iz te tišine zamolkli glasovi, klici ubogih bratov in sester po odrešitvi. Da, Korotan, ki sem ga prepotoval zadnje dni, je izgubil popolnoma slovensko lice, slovenska govorica se je umaknila ošabnemu nemštvu: slovenska pesem, koroška narodna pesem ne zveni več ob tihih večerih iz vasi. Zibelj Slovenstva, Korotan, doživlja temne ure, med tem ko drugim svita j solnce svobode Zamahnil sem v poslednji pozdrav in šel na rirugo stran, na Kranjsko in odtod na Štajersko na novo službeno mesto. F. B. Prosimo, ko vpošljcte denar na naše upravnišbvo, zapišite zadaj na odrezku namen fošiljatvc, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij. koroških beguncev, j W »"*• » V dneh bede in borbe smo pribe- ! Zali koroški Slovenci čez visoke gore k j bratom dežele bele Ljubljane in zelene ! Štajerske. Srce nas je vleklo v naše j središče, v belo Ljubljano. A nikoli nismo mislili, da borno došli oropani, 1 brez imetja. Iskali smo pri Vas zavetja. j Našli smo je, a še več, našli smo pri j Vas srce. Dan na dan čutimo Vaše sočustvovanje, ne samo v besedah m po lislih, temveč tudi v velikodušni ; radodarnosti. Posebno prisrčno pa se zahvaljujemo združenemu ženstvu, z gospo dr. Tavčarjevo na čelu, ki se je zavzelo za nas z ženskemu srcu prirojeno ljubkostjo. Prosimo slavno občinstvo, če bodo prišle v teh dneh ljubljanske dame kot prosilke za nas koroške begunce k Vam, da jih blagohotno sprejmete, nam v pomoč, sebi v čast in celemu narodu v zadoščenje. Odbor koroških beguncev v Ljubljani, Poljanska cesta 4- Naše severne meje. Boji na severni meji. Nemci poizkušajo z napadi. Ljubljana, 22. maja. LDLJ poroča iz uradnega vira ob 9.: Pri gostilni Samec zapadno od Slovenjega Gradca smo odbiii trikratni napad močne nemšKe patrole. Sicer je položaj neizpremenjen. Nemci pokvarili železniško progo med Cmurekom in Radgono. n Maribor, 22. maja. (Izv. por.) Nemške tolpe so med Cmurekom in Radgono pokvarile železniško progo. Naši vlaki vozijo samo do Cmureka. .Politični pregled. P »Jugoslovanski Glasnik". V Solunu je začel izhajati dnevnik »Jugoslovanski Glasnik". Uredništvo dnevnika je prevzel Voj. Jovanovič. p Nemčija podpiše mirovno pogodbo. LDU Berlin, 21. maja. OKU Danes so se sestali ra posvetovanje o mirovnem vprašanju vele-berlinski delavski svet, komunalni delavski sveti in vojaški sveti. Po deloma zelo burni, večkrat hrupno prekinjeni debati je bil sprejet predlog neodvisnih, ki zahteva, da se mirovna pogodba podpiše. p Razporoka na Odrskem.LDU Budimpešta, 21. maja. (Brezžično.) Revolucijonarna vlada svetov je izdala naredbo o ločitvi zakona. Naredba določa, da se more doseči razporoka na podlagi medsebojnega sporazuma in sicer potom ustnega naznanila pri civilnem uradu ali pred sodiščem. Po določitvi istovetnosti, se sestavi zapisnik, ki ga inorafa oba zakonca podpisati. Na podiag: take prijave loči sodišče zakon brez razprave z odlokom. Odlok postane takoj pravnoveljaven. ; p Politične borbe med demo- f krati in srbskimi radikalci v Bosni, t Sarajevo, 22 maja. (Izv. por.) V I Sarajevu je nastopila velika in strastna j politična borba med demokrati in srb- ! skimi radikalci. Dr; g drugemu očitajo i razne politične pregrehe in se med- [ seboj osumljajo. Demokratsko glasilo t »Glas naroda' prinaša uvodnik z nad- f pisom „Proti Belgradu". v katere..i trdi, da so radikalci proti Belgradu. Pokrajinske vesti, / kr Avtomobilisti iz Celja in okolice, ki žele napraviti šoferski izpit, naj se prijavijo s tozadevno prošnjo in nravstvenim spričevalom pri šta-cijskem poveljstvu v Celju. Izpiti se bodo lahko napravili v Celju. kr Gornjigrad. Na Koroškem je padel iskren domoljub Tonček E r m e n c iz Gonijegagrada. Po razpadu Avstrije je šel takoj prostovoljno v legijo nadporočnika Malgaja in se na njegovi strani boril za domovino. Pri zadnjem umiku se je ta hrabra Malgajeva četa postavila sovražniku v bran in naš vrli Tonček je zaklical na poziv, naj beži: „Per moj duš ne grem!" Pri celo. Slava junaku! kr Razuščeni občinski odbori. Deželna vlada za Slovenijo v Ljubljani je razpustila občinski odbor v Vitanju. 'L - odsevom občinskih poslov! je poverj-.n gerent Jožef Vester kam-nosešk mojster v Vitanju. — Občinski odbor v Selnici ob Muri je razpuščen. Vodstvo občinskih poslov se je poverilo ge/entu Miroslavu Očkerlu, posestniku v Li(aškem vrhu. kr Izprernembe v osebju. VišjL živi,-..-zdravnik Jane-: Fischer v Celji® je zopet sprejet v$lužbovaije deželne* vlade za -Slovenijo. Premeščeni so:i Josip Poljanec, učitelj v Sv liju vi Slov. Goricah za strokovnega učitelja? na deško meščansko šolo v Maribor; Henrik Bregant je imeaovan za nadučitelja v Shdkein vrhu, Ara Bregant za učiteljico na Sladkem vrhu prt Trnovem. Angela Lebar, učiteljica na Poleiišaku, je premeščena k Sv. Lovrencu v Slov. Goricah. kr Osepnice so se tekom tedna na novo pojavile: v Špilju 1, pri Sv. Martinu pri Vurbergu i. v Hreuovicah občina Sv. Peter 1, v Rušah 3, v Poljčanah in Studenicah 22, pri Sv. Benediktu v Slov. Goricah 4, Rudečibreg 1 slučaj. kr V Sv. Andražu v Slov. Goricah ie predaval 11. t. m. koroški begunec g. Poljane:, župnik iz Škocjana Pii Velikovcu o žalostnih dogodkih na Koroškem. kr Splošno uradniško menzi v Mariboru pri Gambrinu je prevzel odbor ustanovljenega društva »Urad* niška menza". kr. Notarska vest Notarski?1 namestnikom odstavljenega notafia Vilibaida Svvobode v Konjicah j« krožno sodišče v Celju imeno^0 gospoda Frana Presečnika, notar3kega kand.data v Ljubljani, ki je zače ura' dovati 12. t. m. v ondotni do sedanj1 notarski pisarni. , kr Sejmi v Št. Jurju ob juž. žel. Dne 5. t. m. se ie ^ršil Florjanov sejem za govejo živino. Prignalo se je 81 goved in nekaj ovc ter koz. Prihodnja sejma se vršita 16. junija in 23. ju-nija t. 1. — Gotovo je za naše gospodarstvo zelo razveseljivo znamenje, da so se zopet začeli sejmi. t kr Služba sekundarija na internem oddelku obče javne bolnice v Celju je razpisana. kr Pogreb dr. Ambroschitscha je bil 18. t. m. v Celju, kamor so ga dali svojci prepeljati iz Ljubljane-kr Amerikanska moka v se oddaja v mestni aprovizacij’ od' slej naprej brez kart. kr Koncert Celjskega pevskega društva, naznanjen za 21. t. m- ie preložen na soboto 24. t m. kr Za naše legionarje! Oddelek celjske legije dobrovolicev, ki pod vodstvom poročnika Detička opravlja v težavnih razmerah obmejno služb0 na koroški meji po strmih, rteubljU' denit«, zasnežeseh krajih, apelira n* rodoljubna celjska srca, da nu naporu0 siužbo olajšajo. To storimo na ta n?' Čin, da jim zberemo čaja, sladkorf* likerja, posebno pa duhana in cigar«1. Pozivamo celjsko cbčmst to, posebrt0 one gospode, ki iz kakoršnegakof vzroka šc niso v legiji organiziran1/ naj se odzovejo z bogatimi daro^* Narodno ženstvo pa prosimo da naši1? mladi n, navdušenim domobi anceifl dejanju izkažejo svojo ljuba* z m r' Ijivim sodelovanjem pr; nabira11' darov. Tozadevni darovi se sprejeiJ*3) v pisarni dr. Kukovca v Celju. • kr Savinjska podružnica S?, • ima 24. t. m. občni zbor v g?9^ g. Robleka ob po! dvajsetih v Z&c j kr Pri sv. Marjeti ob so nemčurji z blatom pomazal1 „,0 glase o prekem sodu. Nek.»ter T0 celo raztrgati. Hudobneže ne b°- ie_* najti, če se jih bo resno iasls°oV ’ kr Ljutomer. V nedeljo 25 'n^e, prirede Slovenke v L.jutoni'rU P Kni0 černicah v gostilni „Triglav“ tombolo v korist koroškim beguncem. kr Šalek. Tu se je us^novrU kmetijska podružnica ter je prist . že 114 članov. s 24, štev- j y‘20 SLA VIJ A “ dne 23 maja iy?6. Sira;, 3 kr Hrastnik. 7 ukajšnji cocial.-demokrati pogosto pojo slavospev boljševizmu. Ker pa v našli okolici ni fnnogo magnatov in so se ti, kolikor .jih, .Nemci in nenrčurji grdijo noljše viki narodno zavednim Slovencem du hovnikom in učiteljem. M ogim bolj treznim deiacem s - to čudno zdi, zakaj ravno proti narodno zave d tim Slovencem. kr Maribor. 'Dr. Vilko Marin večletni sekundarni zdravnik na fcirur-gičnem in gy rekologičnem oddelku $taj. deželne Štefanijine bolnišnice v Leobnu, sedaj sekundarij na mariborsk deželni bolnišnic', se je naselil s po-&tkcm 1.1. v M obor ter prične svojo Pdvatno praks *v Elizabeta: ulic! št. 15, ”a severnem oglu Reiserjeve in Elizabetine ulice. — Mladega slovenskega rojak;; priporočamo vsem porodnicam, kakor tudi vsem drugim bolnikom in telesnim ponesrečencem. Ordinasije oa 14. do 16 ure (2—4) popoldne. kr V Ptuju postajajo odločnejši v narodnem oziru. Ptujsko glavarstvo je razposlalo tale razglas: »Znani in neznani hujskači pohajajo v zadnjem Času po deželi, ki z vznemirljivimi vestmi razburjajo prebivalstvo, delajo protidrzsvr.o propagando ;n vzbujajo roed ljudstvom nezadovoljnost ter strah. Svarim tem potom vsakogar pred občevanjem s takimi izdajicami sovražniki naroda ter domovine, s pozivom, Tpa zasledujejo te zločince, oddajo najbližji orožniški po-ki im31-' pa občinskemu predstojniku, t>flni„aiQ navodila za nadaljnje pošto-reioču *’ državljani, ki se ne; mo- <. ■ 'h azat* s pravilnimi potnimi l^t:, j povsod aretirali. Istotako svarim vsakogar pred neprevidnim go-voeitenjem ?n razširjanjem vznemirljivih vesti, ker se bode proti vsakomur, k* bi hotel v govoru ali dejanju, posredno ali neposredno škodovati državi, oziroma odvračati druge od državljanskih dolžnosti, postopalo * najstrožjimi sredstvi. Opozarjam končno še enkrat, da se kaznuje tudi vsaka odpornost zoper domačo vlado in njene organe Sli zaničevanje njih odredb glasom § 2 naredbe. Narodne vlade SHS, z dne 13. januvarja 1919, št. 272, z globo do 2000 K, oziroma zaporom do treh mesecev, ali pa z globo in zaporom obenem. — Vodja okrajnega glavarstva: dr. Pirkmajer m. p. ■ fbtievne vesti. dn Včerajšnja zaplemba Jugoslavije" ni bila samo protipostavna ampak tudi popolnoma neopravičena. Ugodila se je brez vednosti pristojnega 'djaškega cenzorja, ki te ob 1 uri po-run ® avojim lastnoročnim podpisom se 1’ da {]i v listu hičesar, kar bi m°r«ilo zapleniti. Irs vendar je nekdo V.°*inč> odredil zaplembo in sicer seie zjutraj ob tričetrt na 5, ko je bila ec;na lista že dotiskana. To je čisto navadna a/strofilska šikana našega dnevnika in jugoslovansko-zavednega slovenskega občinstva. Celo zadevo 8tno izročiii pristojni obiasti, ki bo preiskala in dognala, kdo je zakrivil neopravičeno zaplembo. Oseba, ki se je drznila preko glave pristojnega vojaškega cenzorja samovoljno šikanirati »n povzročati škodo jugoslovanskemu dnevniku, naj se kaznuje po vojaških Postavah. v . dn Akademski dom v Zagrebu. ***> ki so prosili za sprejem v -Aka-^®ski Doi.nK za drugi tečaj, zvedo svojih prošenj pri uprav-sam 3 v Zagrebu. Upoštevale so se Kdor J^nje vložene za drugi tečaj biti on priliki izpita v Zagrebu Alf-i.i začasno na stanovanje v pis‘u.etnski Dom“, naj vpraša po do-v2.ua l‘,prav* »Akademskega Doma* se n ie prostor. Novih prošenj hah KDr?j«oia več. Tajništvo se na-s:na »ec,ai v pisarni odvetnika dr. jo-tin™,JLay.ren2»č-a v Ljubljani, Dalma-a °hca št. 5. Tajništvo. dil , Merodajnim oblastim v Te . lz Radovljice nam pišejo: brocliul *e prišla v Radovljico žena thfoea ?*a ok,®futanega glavarja Ma- liicV 7r SjC v Gorici P1* Radovih duh jo je privedei tam od nekje iz <5or. Avstrije. Ker jo poznamo še iz časa paševanja njenega moža, smo ure pričara, d a jo dobri nameni niso pripeljali nazaj v nekdanji njen paša!ik, kjer ,e je cedilo žganje, vino itd. Najmanjše zlo, ki ga bo tu povzročila bo, d;1, bo zabavljala na polna usta čez nehvaležno Jugoslavijo, ke--je na tako »nesramen* način izgnala rak talent, kakor je bil njen mož. Zahtevamo v imenu javnosti, posebno pa z ozirom na preki sod. da jo merodajne oblasti takoj pošljejo v spremstvu preko meje. Ravnotako zahtevamo, da merodajna oblast zaseže v korist tukajšnjih reveže/ ono zalogo živil, ki jo hrani še tu Mathias, kajti to zalogo je itak dobit od žena nekdanjih vojaških oproščencev. dn Ljubljanski škof Anton Bonaventura je naročil, ker se bo naslednje dni odločila v Parizu usoda Jugoslovanov, duhovnikom in ljudstvu, da poivoje svoje prošnje do Boga za blagor in mir naše lepe domovine. Praznik Vnebohoda Gospodovega, dne 29. maia! naj bo za vso škofijo dan molitve pred Najsvetejšim, Duhovniki naj darujejo sv. mašo za blagor domovine, in verniki naj prejmejo sv. zakramente. V društvih naj izostanejo vse prireditve, ki imajo veselični zmagaj. Končno prosi škof, naj ohranijo v teh težkih dneh, ko se odločuje naša usoda, med seboj duha krščanske ljubezni in edinosti. dn Banka „S!avija* v Ljubljani je podpisala 1,000.000 kron 4 % drž. posojila. dn Subskripcija 4 o/o državnih bonov. Pri Ljubljanski kreditni banki y Ljubljani in njenih podružnicah se je do inki. 20. t. m. subskribiralo od 645 strank K 10,691.500*— 4% drž. bonov. — Ker se je rok za upi so vanj e 4% državnih bonov od finančnega ministra podaljšal do konce tega meseca, s,- vsi interesenti ponovno opozarjajo, na izredno ugodno naložbo denarja v imenovanem posojilu ter se vabijo, da svoje prijave pravočasno pošljejo Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ali njenim podružnicam v Splitu, Celovcu, Sarajevu, Celju in Mariboru. dn Nemška šola v Virantovi hiši v Ljubljani je tudi čisto nepotrebna. Ni za drugo, kakor da nemški otroci po ulici v Šolo in iz šole grede nemško izzivajo. — Med vojsko so Nemci zaprli slovensko »Mladiko* ter mnogo drugih šol ter napravili iz njih nalašč bolnice ca — ostudne bolezni, medtem ko so nemške šole po večini imele reden pouk. Na Dunaju so Nemci krzlkomalo zaprli šole češke Matice školske in je tam gotovo več čeških otrok, kako; pa nemških v Ljubljani. Zakaj torej taka pretirana obzirnost co Nemcev v heii Ljubljani. Koliko stanovanj bi se lahko naredilo iz nemške šole v Virantovi hiši, oz. koliko' uradov bi lahko dobilo tam prostore! Pa ne, temveč slovensko ljudstvo trpi, ker smo premehki, pre neodločni. Ali nam tudi' dogodki na Koroškem še niso odprli oči?! dn Orožne vaje za mornarje. Po pravkar došli naredbi se merajo odevati vsi bivši mornarji letnikov 1890—94 vpoklicu k orožnim vajam in _ se nemudoma javiti pri svojemu . vojnemu dopolnilnemu poveljstvu. Oni, kateri bi se ne odzvali pozivu, bodo strogo kaznovani po vojnih zakonih. da Preselitev. Evidenčni in in* ; formativni urad za mornarico, kateri ; je bil do seaaj nameščen v poslopju Komande mesta (Bavarski dvor) se je preselil v sosedno hišo, Duna*ska- c. ! št. 31, pritličje. dn „Kasinovereinu“ v Ljubljani je prija oio svoj vstop več Ljubljančanov. Odbor pa je njih sprejem odklonil in ni navedel za to razlogov. Razumljivo oa je, da se boje člsnov-Slovencev,, ker hočejo biti v »Kasino-vereinu- izključno samo Nemci. dn Ušel je srednjevisok belec (Simei) Francu Kraškovicu v Ljubljani, Stari trg 22. dn Verižnski in navijale?. — Vodo za petrolej 1 V vsej Sloveniji je nastopilo absolutno pomanjkanje — petroleja. Nekateri ljudje plačujejo naravnost strašne cenč za liter petro- leja, ki je navadno smrdljiva voda. To pomanjkanje so brezvestni veriž-niki vporabilt za svoje navijalske kupčije. V zadnjih mesecih ao se dogodili pogosti s;učaji. da so kmetje iz dežele nasedi na limanice nekemu premetenemu goljufu, ki je ponujal posame.zn m petrolej 5 do 6 kron liter na prodaj. Stranke so navadno z veseljem sprejemale cele sode te tekočine, izplačale visoke zneske dot?čniku, ne da bi preizkusile kupljeno blago. Doma so se šele kmetje prepričali, da je v sodih čisto navadna voda. Dolgo časa je brezuspešno policija iskala tega sleparja. Dne 20. maja 1.1. se ji je vendar posrečilo, ga izslediti v osebi Kar! Mišek, rojen 1892 v Cholticah. Imel je zvezo z nekim narednikom, kateri mu je pomagal pri goljufijah. dn Kolekujte — sicer boš! Vsi tisti, ki pošiljajo na belgradske urade kaicoršnekoli pismene vloge, se opozarjajo, da morajo biti vse vloge ko- lekovane, sicer jih uradi vržejo naravnost v koš, ne da oi jih rešili. Ce pa so kolekovane. se pa na vsak način vzame; v pretrc- m se rešijo. dn Stanovanjska beda v Ljubljani bi se lahko olajšala, če bi se bolj energično postopalo. Mnogo je še v Ljubljani Nemcev, >ri imajo obsežna stanovanja, pa tudi nekateri Slovenci imajo preveč sob v primeri s številom članov svojih roVihin. Tu bi se moralo energično poseči vmes. — Kmahi bo konec majnika, pa se še nič ne vidi in ne sliši, da bi se začelo graditi novih stanovanj. Kaj pa je s tistimi 10 milijoni kron, ki jih je dovolila Deželna vlada v Ljubijani za olajšanje stanovanjske bede?! Ali bo ostalo zopet samo pri obljubi? ! dn Begunec Jožef Rojc, posestnik na Trnovem hribu Št. 250 pri Gorici, ki ie bival k ri begune# v mariborskem okraju, nai takoj naznani svoj natančen naslov posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani Najnovejše vesti, Jadranski problem. Amerikanski predlog: Reka prosto . mestopod varstvom Zveze narodov LDU Berlin, 22. maja. DKU j »Lokalanzeiger* poroča iz Lyona: Vest o odpotovanju italijanskih ministrov v Porto Vecchio je duhove nadvse razburila. Javno mnenje je prepričano, da gre tu za odločilne ure Italije. — Kakor domneva pariški dopisnik „Cor-riere della Sera“ iz amerikanskih krogov, se je italijanskim delegatom z ozirom na Reko stavil nastopni predlog: lteka ho prosto mesto, pod garancijo društva narodov: Za pet do petnajst let ostane reško pristanišče prosta luka. Wilson je sprejel zahteve Jugoslovanov, da ostane mesto popolnoma ohdano od : jugoslovanskega ozemlja. »Coriiere della Sera* je mnenja, da bo posebno zadnji pogoj Italija težko sprejela. Italijani popuščajo. — Orlando odpotoval iz Pariza. LDU St. Germain, 21. maja. (DKU) „Matin“ poroča, da je Orlando včeraj zapustil Pariz ter se podal v Porto Vecchio, da predseduje tam ministrskemu svetu. Pogajanja z ita ! lijansko delegacijo o jadranskem problemu so povoljno napredovala, ker je Italija z ozirom na london-j ski pakt privolila v znatne terito-! rijalne odpovedi. Italijani zahtevajo ! priznanje njihove narodne suvereni-j tete nad Reko, so pa pripravljeni pripustiti v upravo mesta vse intere-i sovane elemente. t Vprašanja mej Štajerske in Koroške. — Vojaška Konvencija med Jugoslavijo in Francijo. LDU Pariz, 22. maia. (ČTU) Pozno zvečer se je razširila vest, da se mora vse delo glede mej Sta jerske in Koroške pričeti znova, ker želi Italija najprej ureditev mej Tridenta in Dalmacije. Italijanov v Parizu se je poiotiia nhraščujoča razburjenost, ker se izkuša, kakor poročajo depeše iz Milana, ustanoviti vojaška konvencija med Jugoslavijo in Francijo Italijani se boje, da bodo v vzhodni Adriji obkoljeni, ako se pridruži tej konvenciji tudi Grška. Celovec in Prekmurje. Zagreb, 22. maja. (Izv. por.) Glasom naj novejših poročil iz Pariza, se izvede plebiscit za Celovec in okolica. Vprašanje Prekmurja, kjer stanuje 95 odstotkov Jugoslovanov, se nanovo razmotriva. Rok za podpis miru z Nemšijo podaljšan. LDU Pariz, 2i. maja. (DKU) Reuterjev urad poroča: lz uradnega vira javljajo, da so dovolili Nemcem za predloženje njih pr< tipredlogov podaljšanje roka do 29. maja. LDU Versailles, 22. maja. (CTU) Pariški jutranji listi prinašajo k izmenjavi not med Brockdorff- Rantzauem in Clemenceaujem o podaljšanju rok?, d < 29. maja vest, da bo potreboval svet četvorice približno 8 dni za proučitev protipredlogov. Potem dobe Nemci rok enega do dva dni za sprejem ali odklonitev. Agrarna reforma za Slovenijo. Be Igrad, 22. maja. (Izv. por.) Poverjenik za agrarno reformo v Slo veniji dr. Lukan je posetil ministra dr. Poljaka, da prejme navodila za izvedbo agrarne reforme v Sloveniji. Povišanje železniških pristojbin v Vojvodini, Zagreb, 22. maja. (Izv. por.) Iz Belgrada'javljajo, da se železniške pristojbine za Vojvodino povišajo za 300 odstotkov. Železniški tovorni promet na Hrvatskem. Zagreb, 22. maja. (Izv. por.) Od včeraj je na vseh železniških progah Hrvatske povsem ustavljen tovorni promet vsied pomanjkanja vagonov, ki se uporabljajo v druge svrhe. Savski most n,ed Z emunom in Belgradom. Belgrad, 22 maja. (Izv. poroč.) Rekonstrukcija savskega mostu preko Donave med Zemunom in Belgmdom bo dovršena konctm junija. Stroški poprave bodo znašali nad tri milijone dinarjev. Grozna rudniška katastrofa v Šleziji. 32 rudarjev mrtvih, 26 ranjenih in 80 pogr* šamh. Dunaj, 22. maja. (Pos. por.) Grozna rudniška katastrofa sc je včeraj pripetila v rudniku Lazy v tešinskem okraju. V Novem rovu je nastala velikanska eksplozija, ki je zahtevala mnogo žrtev. LDU Moravska Ostrova, 2! maja. (DunKU) Dodatno se poroča o včerajšnji eksploziji v Novem rovu: Rešilna dela so se nadaljevala vso noč. Po dosedanj h vesteh ;e bilo 33 mrtvih. Y boinici leži 26 oseb, ki so deloma zastrupljene po plinu, deloma poškodovane. Pogreša,o še približno 50 rudarjev V trenutku, ko se je dogodila eksplozija, je delalo v Novem rovu okoli (350 rudarjev, katerih večina se ;e- rešita skozi stranski izhod. Od druge strani se poroča, da pogrešajo šc 80 rudarjev. N. Praga, 21 maja. (ČTU) V plenarni seji narodne skupščine je prišla na razgovor veilka rudniška kitasto,fa v Lazyh. Minister za j^vna deia Šta-nčk je izjavil, da še ni znano, kako je nastala katastrof i. Doslej <*o našli 32 mrtvih. 26 ranjenih iti 78 oseb pogrešanih. Izdajatelj in odgovorni Anton Pesek, Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubija*:. mm-zi«swsa&KammmuRwmam Ovojni papir m. 1 Tin supenor n bel in rujav, se proda. Oddajo se le cele bale, oziroma role ali ce vagon. —• Pisma pod »Ovojni papir*, Ljub' Ijaoa, postni predal 74. IHEDVED Trgovcem z miifakturnini biapsn se priporoča tvrdka J. Medved iz Gorice £■5“ sedaj -«ua v Ljubljani, S«. Petra nasip 7, ! SVETLA*! Generalna reprezentanca za baterije, žarnice, clektrotebuiko, (izdelek svetovne slovanske tvornice) za kraljestvo SHS Danko Pogačar, Zagreb, začasno Ljubljana, Ilirska ulica št. 29/1. Dražba za pleme nesposob. žrebcev na Selu pri Ljubljeni V torek dne 27. maja 1919 ob 10. uri dopoldne bo v žrebčarni na Selu pri Ljubljani javna dražba 10 za plemenitev izločenih državnih žrebcev, 1 žrebeta in 2 plemenskih kobil. Dražbe žrebcev in žrebeta se lahko udeleži vsakdo, posebno se opozarjajo dobri jahači. Stanje žrebcev je prav dobro. Dražbe obeh plemenskih kobil se smejo udeležiti le konjerejci okrajnih glavarstev ljubljanska okolica, Krško, Novomesto in Kočevje pod običajnimi pogoji, ki so bili objavljeni za dražbo dne 15. aprila 1919. Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani. tv* ■ ■ ■ 11 '*"* 1 $ Proda se: L* Uw ‘ Uradniška obleka, dobro ohranjena, in salonska suknja, poceni naprodaj. Vpra-ša se v gostilni Sv. Petra cesta št. 7S. 1103 Sveža jajca po (55 vin konvd ima v zalogi Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta 15, 616 Prodam 5000 komadov rezane strešne opeke po nizki ceni. Janez Jenko, Javornik, Gorenjsko, 645 Revmatični. Aparat za termalno in parno kopel, dobro ohranjen, se proda. Najboljše in hitro zdravljenje. Ogleda se v pisarni vinske trgovine; Brata Molan, Glavni trg, Celje. 609 Lepa birmanska darila. Nikelnaste in srebrne ure z verižicami, uhani, zavratne verižice srebrne in zlate z obeski nudi Fr. Čuden Sin, nasproti glavne pošte v Ljubljani. 459 ijj Kupi se: ■Vinske sode 50—500 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upravništvo pod »Vinski sodi", Tamburaške instrumente za cel zbor ali posamezne Kupi Mladinska skupina rNa-rodno-socij«lne Zveze. — Ponudbe na NSZ, Narodni dom, I. nadstropje, desno. 624 3-1 Čaj kupujem. — Naslov v upravništvu. 591 Pisalna miza, Še dobro ohranjena se kupi. Ponudbe na: Anončno ekspedicijo Al. ''Matelič Ljubljana, Kongresni trg 3.____________________ t04 Kupujem smrekov les, jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETi, parna žaga za drž. kolodvorom, Ljubljana. 419 Službe: Stenografa ali stenogra- finjo, obenem strojepisje, za slovenski in nemški jezik, takoj sprejmem. Pogoji ugodni. Dr.Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani, Miklošičeva ulica štev. 6. 1145 Pletene torbice za trg izdeluje in razpošilja v vsaki množini in velikosti Pletarska šola Strnišče pri Ptuju. Zahtevajte ponudbo Trgovci dobe popust. 1128 K. Linhart, urar Marija Terezija c. 7. Veikazalogazlatih, srebrnih in nlklastih ur kakor Omega, Schaffbausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno tzvrše. 990 F> Priporoča se tvrdka t JOS. PETELINC Ljubljana, S«. Petra nasip št.7 mT ob Ljubljanici. Tovaruiškn z it Loga šivalnih strojev za vsako obrt in njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga. Večja partija pisemskega papirja v pismih in kartonih ter ovitki za urade. Iščemo za takojšnji nastop x strojevodja, 1 if»teiista, ter več gozdnih delavcev na parno žago; hrana in stanovanje zasigurana. — Ponudbe na tvrdko torstje Tavčar, Vuzenica, Štajersko. 1131 Živo apno, zidno in strešno OpekO jitfvagonih) fini mizarski lim (od 100 kg višje) ponuja Valentin Urbančič, Ljubljana, Bleivveisova cesta 18 (nasproti liceju.) »taro in novo, slivovko, rum itd. nudim po najnižjih cenah. Kupujem suhe gobe, dobre vreče. M. Rant, Kt*anj. Za uvoz iii izvoz prevzamem blago vseh vrst, kakor žito, moko, milo, itd. katero imam vedno v zalogi. Cenj. tovarnam in podjetjem se priporočal# kot tvrdka z D- referencami. import in Ejcport ' Ferdo Seri, Maribor. 1006 Koroška cesta 21. Svežo koruzno moko in pšenične otrobe razpošiljajo na odpremne izkaznice, ki se imajo naročbam priložiti Sjedmjeni paromlici D. D. v Bjelovaru. .______________________________ i Pirketne deščice dobava in poklada kakor tudi vsa popravila ^ ter v to stroko spadajoča dela priporoča 969 JOŽEF PUH, Ljubljana, f.radaška ulica žt. 22 S Na novo otvorjena trgovina FRRNJO KEMDR, Bled blizu hotela ..Triglava" priporoča svojo bogato zalogo pristne svinjske masti, slanine, razne testnine, raznovrstne moke, riž, kavo, likerje, čajev in kuba-rum, olje, la. bosanske slive, sir, salame, sardine, marmelado, sveža jajca, najboljše milo, pralni prašek i. t. d. Točna in solidna postrežba. Majnižje cene. »Narodna knjižnica". Snopič 1 in 2. flalentina Hodnika izbrani spisi Cena 3 krone. Natisnila in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Proslavimo spomin Valentina Vodnika s lem, da ga spoznamo l pST Naročite takoj! Gosposvetsko polje naše Kosovo! Dr. Bogumi! Vošnjak: Poglavje o stari slovenski demokraciji i Z epilogom dr. M. Županiča. — Iz angleščine preložil ing. V. Zupanc. V Ljubljani 1919. — Natisnila in založila „Zvezna tiskarna" v Ljubljani. =============== Cena 2 kroni. ........... Dr. Vošnjak, ki je živel ves čas vojske v inozemstvu, je informiral s tem spisom entento o našem koroškem vprašanju in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je sam volil svoje kneze -Brošuro razširjajte med ljudstvo, v vsako slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Sole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno. Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodoče! Spoznajmo Koroško — zavedajmo se svojih pravic do svoje zemlje!______________