Politika
Ormož • Pokojninska reforma na plečih revežev
O Stran 5
Po naših občinah Sv. Tomaž •
Nevarnost drog je treba jemati resneje O Stran 5
Po naših občinah Zavre «Ljudi
ob meji motijo prepogoste kontrole O Stran 6
Ptuj, torek, 22. marca 2011
letnik LXIV • št. 22 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Kolesarstvo •
Robert Vrečer ponovno slavil v Istri O Stran 13
Nogomet • Zapravljena priložnost Aluminija, Drava praznih rok
O Stran 11
Spodnje Podravje • 40 let Območne obrtno-podjetniške zbornice
Obrt s pogledom v prihodnost
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj, ki pričela delati leta 1971 s 356 člani, v jubilejnem letu pa jih ima 1541, je od 17. do 20. aprila z Dnevi obrti sklenila osrednje praznično dogajanje.
Leto 2011 je jubilejno za obrt na Ptujskem. Praznične prireditve so pričeli že januarja in jih bodo predvidoma končali septembra, ko bo luč sveta zagledal zbornik Obrt na Ptujskem. Septembra bodo razglasili tudi rezultate fotografskega natečaja z razstavo nagrajenih fotografij. Velik poudarek so v okviru spremljajočih aktivnosti 6. razstave obrti dali tudi promociji poklicev. Že s samim naslovom razstave Včeraj rokodelstvo, jutri inovacije so jasno povedali, da je obrt tista, ki mora dati svoj prispevek h konkurenčnosti Slovenije. Stavijo na znanje in uporabo sodobnih tehnologij.V obdobju krize pa so njihove zahteve predvsem skoncentrirane na zagotavljanje normalnih pogojev za delo, uvedbo pravne države in enakosti pred zakonom za vse gospodarske subjekte, male in velike.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Destrnik • Naložbe in načrti občine
Rokomet •
igra gre v eozako Glavnina denarja za kanalizacijo
O Stran 12 Potem ko je destrniški občinski svet, sicer ne povsem soglasno, a vendarle z večino glasov potrdil letošnji občinski proračun, se bodo v občini nadaljevali že začeti projekti in pričeli nekateri novi.
Med večjimi finančnimi zalogaji je letos nadaljevanje gradnje kanalizacije v dolžini 1,5 kilometra v smeri Vintarovcev, za kar si je občina zagotovila denar z lanskega razpisa regi-
onalnih razvojnih programov (RRP). Celoten projekt je bil ocenjen na dobrih 600.000 evrov, pretežni del sredstev (400.000 evrov) pa zagotavlja Služba vlade za lokalno samo-
Ob kanalizacijski mreži, cestah in čistilni napravi je del občinskega denarja namenjen tudi za obnovo gasilskega doma v Desen-cih (na posnetku). Vendar kot pravi župan Pukšič, če tamkajšnje gasilsko društvo občini ne bo predalo ključev, bodo predvidena sredstva za obnovo namenili za kakšno drugo naložbo ...
upravo in regionalni razvoj. Izvajalsko podjetje je po razpisu EM-GRAD, d. o. o., s Hajdine.
V načrtu je tudi gradnja čistilne naprave v Janežovcih; imela bo 600 populacijskih enot (PE), vrednost gradnje znaša okoli 200.000 evrov, denar pa bo v celoti zagotovila občina iz sredstev po zakonu o financiranju občin (ZOF). Župan Franc Pukšič je glede načrtovane izgradnje pojasnil: „Razpisa za izvajalca del še nismo objavili, ker čakamo na vladno sprejetje oz. potrditev občinskega prostorskega načrta, kar naj bi bilo letos. Vsi roki ministrstev za soglasja so itak že potekli, sicer še čakamo na soglasje kmetijskega ministrstva, ampak to bi moralo biti v kratkem. Vsekakor mora biti plan potrjen letos, ker mora biti v skladu s prvimi petimi razpisi RRP letos kanalizacijski projekt v celoti končan in brez
čistilne naprave to nikakor ni. V nasprotnem primeru moramo vračati ves denar, 1,3 milijona evrov, kar pa se ne sme in se tudi ne bo zgodilo. Pika!"
Znano je tudi že, da na Destr-niku pripravljajo idejno zasnovo za večnamensko stavbo in šestoddelčni vrtec, s katerim se nameravajo prijaviti na pravkar aktualen razpis ministrstva za šolstvo in šport. Sicer gradnje obeh objektov letos še ni pričakovati, bodo pa zato v centru občine že letos urejali pločnik od cerkve do kapele ter cesto z opornimi zidovi in parkirišči v smeri proti lokaciji bodočega vrtca, pod osnovno šolo in nad igriščem. Ta projekt je ocenjen na dobrih 400.000 evrov, večino potrebnega denarja pa si nameravajo zagotoviti z uspešno kandidaturo na razpisu kmetijskega ministrstva za razvoj vasi, ki se pričakuje že ta mesec.
Ce gasilci ne bodo dali ključev, ne bo obnove!
„V tem času pa bi že začeli obnovo gasilske dvorane v Desen-cih, za kar smo po proračunu namenili 40.000 evrov, vendar se dela ne bodo začela, dokler nam tamkajšnje gasilsko društvo ne preda ključev objekta! Če ključev dvorane ne bomo dobili, bomo pač ta delež občinskega denarja prerazporedili za kakšne druge naložbe," je povedal Pukšič.
Ob naštetem bodo na Destr-niku dobrih 230.000 evrov namenili še za redno vzdrževanje cest, ki ga opravlja domače javno podjetje Gradnje Destrnik, d. o. o.
„Poleg vsega tega pričakujemo napovedani šesti razpis RRP, ki ga je sedanja ministrica za lokalno samoupravo Duša Trobec Bučan napovedala za letošnji maj. Na ta razpis se bomo prijavili s projektom kanalizacije v naseljih Gomil-ci in Svetinci, ki je ocenjen na dobrih 600.000 evrov," je še optimistično napovedal župan Pukšič.
SM
Foto: SM
Slovenija • Pokojninski referendum maja?
Zbiranje podpisov se nadaljuje
Ustavno sodišče je odločbo, s katero je minuli teden dovolilo razpis referenduma o pokojninski reformi, v petek objavilo v uradnem listu. To pomeni, da lahko sindikalne centrale od sobote, torej dneva po objavi odločbe, nadaljujejo zbiranje podpisov pod zahtevo za razpis referenduma, so pojasnili v službi državnega zbora za odnose z javnostmi.
Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je povedal, da želijo sindikalne centrale zbirati podpise pod zahtevo za razpis referenduma še približno tri dni. Pobudnik za začetek postopkov za razpis referenduma o pokojninski reformi, torej zveza svobodnih sindikatov, mora najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov vložiti zahtevo volivcev za razpis referenduma skupaj s 40.000 podpisi v DZ. DZ razpiše referendum v sedmih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma, in sicer z aktom o razpisu referenduma, so za STA pojasnili v službi DZ za odnose z javnostmi.
Po zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi akt o razpisu referenduma določa vrsto referenduma, akt, o katerem se odloča na referendumu, besedilo vprašanja, ki se daje na
referendum, dan razpisa referenduma in dan glasovanja na referendumu. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Odločitev za dan glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, pa mora državni zbor sprejeti z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, še pojasnjujejo v omenjeni službi državnega zbora.
Državni zbor se je za posredovanje zahteve na ustavno sodišče odločil 11. januarja, 12. januarja pa so zahtevo poslali na ustavno sodišče. To je bil tudi zadnji dan, ko je sedem sindikalnih central še lahko zbiralo podpise za razpis referenduma. V sedmih dneh, od 6. do 12. januarja, so jih zbrali več kot 42.000, medtem ko jih je za razpis treba zbrati 40.000. Od 35-dnevnega roka za zbira-
nje podpisov, ki ga je predsednik DZ Pavel Gantar določil konec decembra lani, je torej ostalo še 28 dni. Vendar sindikati po Semoličevih besedah ne nameravajo izkoristiti vseh 28 dni, pač pa le še tri ali štiri dni. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pobudo za začetek postopkov za razpis referenduma vložila 15. decembra lani, podprto z več kot 22.100 podpisi volivcev.
Če bo zakon na referendumu, ki naj bi bil po nekaterih ocenah v maju, zavrnjen, zakonodajalec leto dni ne bo smel sprejemati zakona z enako vsebino. Če pa se bodo volivci odločili za njegovo uveljavitev, naj bi v primeru, če bo referendum res maja, začel veljati s 1. avgustom, so pojasnili v di-rektoratu za delovna razmerja in pravice iz dela na ministr-
Država bo za nabavo gasilske opreme prispevala skoraj 1,7 milijona evrov
Uprava RS za zaščito in reševanje je v petek v uradnem listu objavila razpis za sofinanciranje gasilske zaščitne in reševalne opreme, in sicer v višini 1,69 milijona evrov. Razpis je namenjen sofinanciranju gasilske opreme in vozil za prostovoljna gasilska društva ter gasilskih vozil za gasilske zveze.
Kot je navedeno, bo država sofinancirala opremo, ki je bila ali še bo nabavljena med 1. julijem 2010 in 31. majem 2011. Za del opreme, denimo za zaščitne obleke, kombinezone, čelade in škornje, bo zagotovljen 19-odstotni delež sredstev. Za gasilska vozila in za prenosne motorne brizgalne pa bo država zagotovila 81 odstotkov potrebnih sredstev. Interesenti se lahko prijavijo za sofinanciranje ene ali več vrst zaščitne in reševalne opreme, ki je predmet razpisa. Prijavitelji morajo vlogo
www.zares.s
stvu za delo.
Mnenja o
pokojninski reformi ostajajo deljena
Generalna sekretarka vlade Helena Kamnar je dejala, da je glavni problem, da potrošimo več, kot smo pripravljeni dati nazaj skozi prispevke. Tudi ob normalni gospodarski rasti po njenem mnenju država ni sposobna financirati izdatkov, ki so po danih zakonih predpisani kot pravice.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je pa poudaril, da pokojninska reforma krizo rešuje preko hrbtov upokojencev. »Upokojenci so tisti, ki so ustvarili državo in gospodarstvo ter 40 let plačevali prispevke,« je poudaril. Dejal je,
na razpis za dodelitev sredstev z vsemi prilogami, opisanimi v razpisu, poslati po priporočeni pošti najpozneje do 6. junija, in sicer na Upravo RS za zaščito in reševanje.
Gorenjci hočejo svojo regijo
Gorenjska se mora za doseganje razvoja in uresničevanja večjih projektov med seboj povezovati in s tem na nek način sama začeti graditi pokrajino, je bil zaključek petkovega posveta po obisku ministrov in poslancev stranke Zares v regiji. Poudarjeno je bilo, da je oblikovanje gorenjske pokrajine žrtev nesoglasij v drugih regijah.
Občine same so premajhne za opravljanje vrste funkcij, zato je oblikovanje pokrajin zelo pomembno, vendar je doslej debata bolj tekla o številu in razmejitvi pokrajin kot o njihovi vsebini, so na posvetu v Kranju ob zaključku srečanja opozorili predstavniki regijskih organizacij in lokalnih skupnosti. Ob tem so spomnili tudi na šok nad zadnjo varianto
da je leta 2000 povprečna pokojnina dosegala 75 odstotkov povprečne plače, danes pa starostna pokojnina dosega le 63 odstotkov povprečne plače.
Za sprejetje pokojninske reforme je po njegovem mnenju nujno širše družbeno soglasje. »Ni soglasja znotraj koalicije, ni soglasja s socialnimi partnerji, in taka reforma nima možnosti«, je poudaril.
Minister za delo Ivan Svetlik se ni strinjal z Erjavcem, da novi pokojninski zakon niža pokojnine. Dejal je, da želijo z novim pokojninskim zakonom ustaviti padanje pokojnin, saj bodo po obstoječem zakonu pokojnine padale še naprej. Dodal je, da si želijo, da se bodo pokojnine ustrezno usklajevale, da bi tudi upokojenci dobivali višje pokojnine. »Če bi bila zadnja uskladitev pokojnin izvedena po novem zakonu, bi bila na ravni enega odstotka, tako je bila pa na ravni 0,4 odstotka,« je dejal. Svetlik je še pojasnil, da bo ob sprejetju pokojninske reforme vsak novi upokojenec, odvisno do sedanje plače, dobil od sedem do 19 odstotkov višje odmerjeno pokojnino, če bo izpolnil pogoje za starostno pokojnino. Pokojnine se bodo po njegovih besedah usklajevale najmanj enako dobro kot doslej.
oblikovanja pokrajin po škofijah, po kateri bi Gorenjska ostala brez lastne pokrajine. »Gorenjska bi bila nedvomno pokrajina, saj za to izpolnjuje vse pogoje,« je zagotovil minister Gregor Golobič in dodal, da je bila zadnja varianta že zavrnjena. »Škoda bi bilo, da bi bila Gorenjska talec zaplankano-sti in ideje, da je treba pokrajine narediti po principu kosanja. To zna biti problem za Gorenjsko in ostale regije, ki so nedvoumne,« je opozoril Golobič in dodal, da bi bilo za Gorenjsko dobra čimprejšnja regionalizacija, ki pa v mandatu te vlade ni izvedljiva.
Zidar še vedno ne more na sodišče
Predsednica senata v zadevi Čista lopata Vesna Podjed je odločila, da se petkovo nadaljevanje glavne obravnave zaradi odsotnosti obdolženega Ivana Zidarja ne opravi, čeprav je sojenje do sedaj že trikrat potekalo brez njega. Prav tako zaradi njegove odsotnosti naslednjič ne bodo zaslišali nemškega kriminalista Gerharda Schaffnerja.
Prvi mož sindikata Pergam Dušan Rebolj je ob tem glede rasti plač dejal, da je ta prisotna predvsem zaradi izgubljanja slabše plačanih delovnih mest, tako da preostala, bolje plačana delovna mesta samodejno dvignejo povprečje.
Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je pojasnil, da prispevki, ki jih plačamo pri minimalni ali povprečni plači, zadostujejo le za 13 let pričakovane pokojnine. Pokojninska reforma je po njegovem mnenju sicer le eden izmed pogojev, ki jih moramo odpraviti.
Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Janez Posedi je še izpostavil, da je Slovenija manj konkurenčna, ker so odgovorni v gospodarstvu kradli, namesto, da bi se ukvarjali s tem, kako pozicionirati svoja podjetja.
Če bomo želeli zagotoviti konkurenčnost slovenskega gospodarstva, bo po mnenju predsednika SLS Radovana Žerjava treba izpeljati pokojninsko reformo. Zaradi demografije bo namreč leta 2020 skoraj 30 odstotkov Slovencev starejših od 65 let, leta 2030 pa kar 35 odstotkov. Pred temi dejstvi po njegovih besedah ne smemo bežati, potrebno pa je sprejeti odločitve.
STA (pripravlja :SM)
Zidarja na glavno obravnavo na ljubljanskem okrožnem sodišču še vedno ni zaradi zdravstvenih vzrokov, kar je potrdil tudi medicinski izvedenec, ki ga je po obiskal in izdelal mnenje po zahtevi sodišča. Kot je zapisal v mnenju, Zidar ni sposoben udeležbe na glavni obravnavi do konca marca.
Zidarjev zagovornik Aleksander Čeferin je sodnici danes ponovno pojasnil, da je Zidar že večkrat zahteval, da se glavna obravnava opravi tudi brez njega, vendar poudaril, da ostaja odprto vprašanje, ali bi bila Zidarjeva navzočnost, glede na predvideno izvajanje dokazov, nujna.
Sodnica je danes pojasnila še, da je občinsko sodišče v Munch-nu odobrilo zaslišanje nemškega kriminalista Gerharda Schaffner-ja, ki je v Slovenijo posredoval informacijo o domnevnih kaznivih dejanjih. Omenjeno sodišče je predlagalo, da bi zaslišanje preko vi-deokonference iz Nemčije opravili na naslednji obravnavi, vendar bo Podjedova, čeprav »silno nerada«, predlagala naj se zaslišanje preko videokonference preloži, saj ne bi bilo smiselno vztrajati pri predlaganem datumu, če Zidar takrat še ne more na sodišče. (sta)
Uvodnik
Po meni vesoljni potop!«
Pravzaprav sem ta rek francoskega uživaškega kralja Ludvika XIV., ki mu je bilo prav vseeno, kaj se bo z državo in ljudmi dogajalo po njegovi smrti, samo da je njemu lepo, uporabil nedavno tega. Ampak si človek ne more kaj, da ga ne bi ponovno navedel ob besedah predsednika upokojenske stranke, ki tako vehementno razlaga, zakaj moramo biti proti spremembi upokojenske zakonodaje. In ob njegovem obisku v Ormožu smo mimogrede še izvedeli, kdaj lahko pričakujemo ta potop. Ne bo to 21. 12. 2012, kot se je prejšnji teden na tem istem mestu bala kolegica Simona, ampak leta 2025.
Karl Erjavec ima sicer vso pravico, da se ne strinja s predlagano upokojensko reformo, in ker je zmeraj znal spretno krmariti med številnimi čermi slovenske politike, seveda to svojo pravico na veliko izrablja. Še zlasti, ker ve, da se bo s svojim leporečenjem prikupil tolikšnemu številu volivcev, da bo tudi v naslednjih letih sedel na enega najboljeplačanih stolčkih v državi; zmaga na volitvah pa itak ni bila njegova ambicija. Čeprav bi kot politik moral imeti malo širši pogled na stanje v državi, a se očitno, ko se človek enkrat zapre v tisto patrio, njegov pogled precej zoži. Tako je ormoškim somišljenikom predsednik Desusa natrosil kopico resnic, obarvanih s pogledom skozi svoja očala, ki mu včasih očitno več ne kažejo najbolje. In potem že v predreferendomskem zanosu mimogrede navrže še kakšno takšno, ki bo njegov stolček v državnem zboru zanesljivo prihranila za njegovo zadnjo plat. Recimo, da upokojencem pa že nihče ne bo jemal denarja. Kot da bi to bil namen pokoninske reforme. In kako je menda tam pa tam v Evropi pokojnina toliko in toliko... Kot politik bi se gotovo lahko pozanimal, koliko je kje pokojnina -posebej če je tarnanje ob penzijah njegova osrednja pred, po- in medvolilna tema. In potem še najlepša cvetka: tudi če ne bo reforme, bo do leta 2025 dovolj denarja za pokojnine. Kaj pa potem? Nekateri smo namreč toliko neumni, da želimo živeti tudi po letu 2025 (če je že Karlu Erjavcu vseeno). Od česa bomo živeli? K. E. naj ne pozabi, da se naše plače ne morejo primerjati z njegovo. Mi si ne moremo delati kupčka za po letu 2025, medtem ko si ga on lahko.
Reforma se dela za tiste, ki bodo upokojenci v prihodnosti. Zato bi človek od predsednika sedanjih upokojencev pričakoval malo več razumskega razmišljanja in razumevanja.
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Bečirovič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: Črtomir Goznik
Bronaste ključe, priznanje Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, so prejeli Branko Goričan, Franc Hanželič, Vladimir Janžekovič, Slavko Šega, Branko Štumberger in Zoran Zunko.
Ptuj • Dnevi obrti s 6. razstavo obrti
»Zahtevamo, kar nam pripada!«
Osrednji dogodek ob 40-letnici delovanja OOZ Ptuj so bili Dnevi obrti s šesto razstavo, na kateri se je v prireditveni dvorani na Vičavi od 17. do 20. marca predstavilo več kot 100 podjetnikov in obrtnikov, predstavile pa so se tudi šole, zavodi in ustanove ter banke, skratka vsi, ki prispevajo k razvoju obrti in podjetništva. Jubilejno dogajanje je pokazalo, da sta obrt in malo gospodarstvo v tem delu Slovenije v štirih desetletjih dosegla veliko.
V imenu jubilanta, OOZ Ptuj, je govoril predsednik Vladimir Janžekovič, v imenu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Štefan Grosar, podpredsednik OZ Slovenije in predsednik upravnega odbora, v imenu MO Ptuj pa župan Štefan Čelan. Za kulturne utrinke so na otvoritveni slovesnosti poskrbeli najmlajši iz Vrtca Ptuj (predstavili so nekatere obrtniške poklice), zapel pa je tudi ženski pevski zbor Vrtca Ptuj pod strokovnim vodstvom Oli-verja Bučka. Po desetih letih, 5. razstava obrti je bila namreč leta 2001, so obrtniki ponovno prikazali pregled dosežkov na področju obrti in podjetništva na Ptujskem.
Predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič je spomnil na prehojeno pot obrtništva in malega gospodarstva na Ptujskem. V teh letih je bilo doseženega veliko, na dosežke so lahko ponosni. Posledice gospodarske krize so žal vidne tudi v obrti na Ptujskem: obratovalnice je zaprlo 300 obrtnikov in podjetnikov, brez dela je ostalo tisoč ljudi. Že doslej so ptujski obrtniki s trdim delom in vztrajnostjo znali premagati vse težave, tudi zdajšnje bodo, če bo le država tokrat držala obljubo in njihove zahteve spravila v življenje.
Obrtniki in podjetniki so tudi v okviru državljanske nepokorščine zahtevali normalno poslovno okolje, ki ga je dolžna zagotoviti vlada te države, je dejal Štefan Grosar, podpredsednik OZ Slovenije. Zahvalil se je vsem tistim, ki nimajo problemov in lahko normalno poslujejo, pa so izkazali solidarnost z vsemi tistimi, ki nimajo več niti volje niti želje, da bi protestirali, ker so padli na dno, ki si ga sami niso želeli.
V imenu Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je na odprtju 6. razstave obrti govoril Štefan Grosar, podpredsednik OZ Slovenije in predsednik upravnega odbora.
Od države zahtevajo, da za normalno delo dobijo normalno plačilo, saj to sedaj ni urejeno. Po dvajsetih letih samostojne države obrtniki in podjetniki še vedno niso enakovredni državljani, na nekaterih področjih jih imajo še vedno za drugorazredne. Ne morejo več držati zaprtih ust, zahtevajo tisto, kar jim pripada.
Ptujski župan Štefan Čelan je prepričan, da se za prihodnost obrti in malega gospodarstva na Ptujskem ni bati. Če bomo inovativni, bomo našli pot tudi iz te krize. Dnevi obrti naj postanejo tradicija, praznik, ki ga skupaj razvijamo, da bo podjetništvo ponovno privlačno za mlade, ne pa nekaj z negativnim prizvokom, kot »tajkunizacija«.
Bronasti ključi šestim obrtnikom
OZ Slovenija je na otvoritveni slovesnosti Dnevov obrti s šesto razstavo obrti podelila šest bronastih ključev - priznanj OZ Slovenije šestim zaslužnim obrtnikom in podjetnikom s
Ptujskega, ki so s svojim delom pomembno prispevali k utrjevanju zbornične organiziranosti, razvoju obrti in prepoznavnosti na državni ravni. Branko Goričan (splošna gradbena dela in slikopleskarstvo) ga je prejel za delo v najštevilčnejši sekciji OOZ Ptuj in humanitarno delo - na njegovo pobudo že 12 let poteka tekmovanje sli-kopleskarjev Slovenije, Franc Hanželič (ključavničarstvo) za promocijo poklicev in izobraževanje kadrov v obrti ter spodbujanje podjetnega in inovativnega razmišljanja med delavci, Vladimir Janžekovič (elektroinstalaterstvo) za prizadevanja na področju izobraževanja, sledenje novih znanj in napredek tehnologije, Slavko Šega (transport in turizem) za argumentirana prizadevanja za izboljšanje položaja slovenskih prevoznikov, za boljše delo sekcije prevoznikov na lokalni in državni ravni (tudi sam je že 36 let prevoznik), Branko Štum-berger (slaščičarna Sladki bu-tik) za skrb za kadre in njihovo izobraževanje ter Zoran Žun-ko (kamnoseštvo) za aktivno
promocijo poklica in oblikovanje programov izobraževanja v dejavnosti, v kateri vse težje najdejo usposobljen kader.
Priznanja za prispevek k razvoju obrti in podjetništva na področju OOZ Ptuj ter vrhunske poslovne dosežke pa so na odprtju razstave 17. marca prejeli Janez Dolenc, s. p., Čevljar-stvo-rokavičarstvo in zaščita, Jožef Fingušt, s. p., Meso izdelki, MCK, d. o. o., Brigita Miško, s. p., Cvetličarna Roža, Martin Ivanuša, s. p., Videoprodukci-ja, Marko Klinc, s. p., Tapetništvo, Senčar, d. o. o., Tenzor, d. o. o., RM VUK, d. o. o., Majda Vidovič, s. p., Okrepčevalnica, Mlin Korošec, mlin, trgovina in gostinstvo, d. o. o., Sonja, d. o. o., Ivan Slaček, s. p., Gradbeništvo, Branko Glažar, s. p., GIPSI, montaža gradbenih elementov, Stanislav Petrovič, s. p., Parketarstvo PODEKS, Vojko Tajhmajster, s. p., Mizarstvo Tajhmajster, Stanko Dvoršak, Avtoprevoznik, EMITT, d. o. o., Martin Kokol, s. p., Kleparstvo in Slavko Šega, s. p., Transport in turizem.
MG
Ptuj • Podelili 116 priznanj za obrtniške jubileje
Za enakost pred zakonom
»Visoki jubileji v obrti, ki jih danes praznujemo, so dokaz obrtniške sposobnosti in iznajdljivosti, zato vsem prejemnikom plaket izrekam iskrene čestitke,« je na petkovi podelitvi priznanj za doseženih 20, 25, 30, 35 in 40 let dela v obrti med drugim dejal predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič. Podelili so jih 116 obrtni-cam in obrtnikom, ki v obrti vztrajajo skupaj že 2685 let.
Območna obrtno-podjetni-ška zbornica Ptuj je s svojimi dejanji dokazala, da je bil njen nastanek upravičen, njeno delo pa nujno. Kako pomembno je, da so obrtniki organizirani in združeni v enotni organizaciji, ki v njihovem imenu dovolj strokovno nastopa in jih zastopa, so potrdili že številni dogodki. Na njen pomen kažejo tudi aktualni dogodki. Stanje v obrti je zelo slabo, za veliko članov celo katastrofalno. Na področju OOZ Ptuj je obratovalnice v zadnjih dveh letih zaprlo 300 obrtnikov-podjetnikov, delo je
Foto: Črtomir Goznik
S podelitve priznanj za 20, 25, 30, 35 in 40 let dela v obrti
izgubilo več kot 1000 ljudi. »Mi nikogar ne pozivamo k odstopu, ne zahtevamo zamenjav ministrov, ne prosimo za denar iz javne blagajne. Zahtevamo samo uvedbo pravne države in enakosti pred zakonom,« je izpostavil Janžekovič.
Slovenski obrtniki in mali podjetniki so izpostavljeni zakonitemu ropanju. Prevaranti si javno prisvajajo plodove njihovega dolgoletnega dela brez vsakega sramu in brez strahu pred pravico. Velike ribe se vsem na očeh redijo daleč od mrež davkarije, davki in prispevki so obveza le za obrtnike. Obrtniške zahteve so znane, saj jih ponavljajo že vrsto let: uzakonitev plačilne discipline, zaustavitev sive ekonomije, odpiranje trga dela in razbremenitev gospodarstva nerazumno visokih prispevkov. Janžekovič je prepričan, da bodo s svojimi zahtevami uspeli in da bo malo gospodarstvo Slovenijo potegnilo med razvitejše države.
MG
Od tod in tam
Regijski posvet obrtnikov
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih OOZ Ptuj v Vošnjakovi ulici 13 je 17. marca potekal posvet predstavnikov območnih obr-tno-podjetniških zbornic Podravja in Pomurja. Ob
tej priložnosti so izpostavili nekatere aktualne probleme obrti in malega gospodarstva, dotaknili pa so se tudi državljanske nepokorščine. Število obrtnikov in podjetnikov je na tem območju zaradi samozaposlovanja v porastu, zaradi neugodnih razmer pa se znižuje število podjetij s tradicijo. Močno jih je prizadela navezava na gradbince in podjetja iz drugih območij Slovenije, ki jim opravljenega dela niso plačali. Čeprav so z dosedanjimi aktivnostmi v okviru državljanske nepokorščine dosegli sprejetje nekaterih zakonov, pa njihovo izvajanje spremljajo dvomi. Skrbijo jih tudi morebitni povračilni ukrepi zaradi dosedanjega izvajanja državljanske nepokorščine, zlasti še zaradi dvigov gotovine z bankomatov in dvigov v bankah.
MG
Ptuj • Znanje in obrt
Foto: Črtomir Goznik
Drugi dan Dnevov obrti, v petek, 18. marca, je OOZ Ptuj k sodelovanju povabila šole in nekatere ustanove z območja Podravja, ki skrbijo za izobraževanje za potrebe obrti in malega gospodarstva. Odziv je bil izjemen, saj je izobraževalne programe predstavilo kar 25 šol in ustanov, ki so tudi sicer vse štiri dni razstavne dejavnosti skrbele, da so se lahko tako mladi kot njihovi starši spoznali s številnimi poklici, brez katerih ni razvoja obrti in malega gospodarstva. Gre za številne perspektivne poklice, ki zagotavljajo varno prihodnost. Promocije poklicev sije ogledalo več kot 800 mladih iz Ptuja in okolice. Šole so je pri tem izredno potrudile, da so lahko mladi čim bolje spoznali poklice, ki bodo lahko kmalu tudi njihova izbira, ko se bodo jeseni odločali za vpise v srednje, višje in visoke šole.
MG
Ptuj • Likovni natečaj o obrti
	fflft
i¿if-	ipH
i ^ a	— p. i^-.f'
ÍHS	
Foto: Črtomir Goznik
V okviru spremljajočih aktivnosti v okviru 40-le-tnice OOZ Ptuj so izvedli likovni natečaj otrok pod naslovom Pri mojstru v delavnici je lepo. Kot so povedali ob zaključku, je vsaka risbica zgodba zase, vsaka bi si zaslužila, da bi bila zmagovalna. Posebej so se zahvalili Vrtcu Ptuj - ravnateljici Boženi Bratuž in njeni sodelavki Mojci Nahberger. Vrtec Ptuj je bil nagrajen za največ prispelih risb, prejel pa je tudi nagrado za skupinsko risbico, ki so jo ustvarili Taja Mlakar, Iva Prša Djerič, Hana Iskra in Sara Desku; mentorica Boža Zupanič. Nagrado za najboljšo posamezno risbico pa je prejelpetinpolletni Jakob ValMogu iz Vrtca Ptuj (mentorica Irena Vrabl), kije z risbico pod naslovom Avtoserviser najbolj zadel vsebino natečaja.
MG'
Ptuj • 40 let so kovali obrtniško pot
Spomin na pionirje organizacije
V	nekdanjih prostorih ptujske obrtniške organizacije na Vrazovem trgu 1 (tam, kjer je danes Dom kulture, je bil namreč prvi sedež ptujskega Obrtnega združenja) je 16. marca potekalo srečanje bivših predsednikov OOZ Ptuj, ki so se ga udeležili tudi ustanovni člani združenja, nekdanji zaposleni v zbornici, člani upravnega odbora OOZ Ptuj in predsedniki sekcij OOZ Ptuj.
Na srečanje so povabili vseh trinajst še živečih ustanovnih članov: Andreja Herego, Vi-lija Krambergerja, Janeza Forstnariča, Valentina Zamudo, Mirka Bizjaka, Zali-ko Solovjev, Alojza Šmigo-ca, Vlada Korošca, Metoda Senčarja, Slavka Valenka, Danico Kogej, Mimico Še-gula in Antona Habjaniča. Pred 40 leti so obrtniki začeli skromno, a z vizijo.
Srečanje v nekdanjih prostorih OOZ Ptuj je bilo nabito s simboliko. Sekretar OOZ Ptuj Boris Repič je spomnil na čase, ko so se obrtniki še bolj kot danes počutili izigrane, na leto 1968, ko so hodili po enaki poti kot danes, saj so podobno kot 16. marca letos protestirali v Ljubljani. Z avtobusi so prišli v Ljubljano prevozniki iz cele Slovenije, med njimi tudi ptujski, ker jim je takratna jugoslovanska vlada omejila skupno nosilnost vozil na pet ton, Takrat so nastali temelji obrtniškega združevanja, ki je bilo v začetku prostovoljno.
Ptujski obrtniki so svojo stanovsko organizacijo ustanovili kot šestnajsti v Sloveniji. Za prvih deset let njenega delovanja arhiv žal ni ohranjen. Zato so se odločili posneti film, da bi dobili nekak pregled delovanja zbornice. Avtorja filma sta Samo Vrabič in Maja Štager.
V	ospredje so postavili bivše predsednike, ki so spomnili na dosežke posameznih mandatov. Prvi predsednik je bil
Foto: Črtomir Goznik
Ustanovni člani OOZ Ptuj s sedanjim predsednikom Vladimirjem Janžekovičem.
Feliks Cvetko. V obdobju pred-sednikovanja znanega ptujskega fotografa Stanka Kosija so ustvarili materialno podlago za rast zbornice, z zakonom je bilo določeno obvezno članstvo, pričeli so se postopki za nakup počitniških zmogljivosti. V času, ko je zbornico vodil Mirko Bizjak, predsednik je bil od leta 1982 do 1986, so za sedež OOZ Ptuj izbrali stavbo v Vošnjakovi ulici 13. Mandat Alojza Kaučiča je bil v letih 1986-1990, to je bil čas, ko so bili ptujski obrtniki zelo spoštovani tudi v jugoslovanskem merilu. V obdobju predsedni-kovanja Romana Tomaniča v
letih od 1990 do 1998 je bilo veliko odprtih problemov, v tem času se je Slovenija osamosvajala, zaradi izgube skupnega trga je mnogo obrtnikov propadlo. Že takrat je bila plačilna nedisciplina velika, vendar ni bilo prave volje, da bi se problema lotili. Če bi takrat imeli dovolj moči, danes takšnih problemov ne bi imeli, je prepričan Tomanič.
V mandatu Jožeta Milošiča so v celoti poravnali dolg za nakup počitniških kapacitet, to je bil tudi čas uvedbe davka na dodano vrednost. Lepe spomine na svoj mandat ima tudi Jože Kokot, ki je zbornico
vodil v obdobju 2002-2006. V tem času je bil velik poudarek na izobraževanju. Zdajšnji predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič je bil za predsednika OOZ Ptuj prvič izvoljen leta 2006, sedaj mu teče drugi mandat. Zbornično delovanje želi približati vsem članom, okrepiti delo strokovnih sekcij, ugotavlja pa, da se obrtniki premalo združujejo.
Večer simbolike bo vsem udeležencem srečanja ostal v lepem spominu, saj so se po dolgem času ponovno srečali pionirji ptujske obrtniške organizacije.
MG
Ptuj • Z obrtniške modne revije
Obrtniki so doma tudi v modi
V prireditvenem šotoru na Vičavi je bilo tudi tretji dan jubilejnih Dnevov obrti, 19. marca, zelo živahno. Izvedli so družabno srečanje obrtnikov, upokojenih obrtnikov in pri obrtnikih zaposlenih delavcev. Piko na »i« pa je dala modna revija sekcij tekstilcev, frizerjev in kozmetikov, predelovalcev kož, optikov in zlatarjev pri OOZ Ptuj.
Revijo so realizirali s pomočjo menekenk in manekenov Vulca-no Models ter plesne skupine Dance Two Express. Sodeč po obisku, je bil to najodmevnejši dogodek letošnjih jubilejnih dnevov obrti in malega gospodarstva na Ptujskem, saj ga je
spremljalo več kot tisoč petsto ljudi.
Prva se je predstavila Sabina Hameršak, ki svojo prepoznavnost gradi na krožnih krilih. Mlada kreatorka je ena izmed štirih ptujskih kreatork, ki so bile uspešne udeleženke na nateča-
jih za svečana oblačila za slovenske misice. Sledila je predstavitev modnih izdelkov za ženske in moške po meri kreativnega krojaštva Dana Polajžer. Simona Vajda iz Bukovcev je novo ime na področju usnjenih oblačil z blagovno znamko Monka. Ob
njej se je predstavila tudi optika Prizma. Manekenke so si nadele tudi športno-elegantna oblačila Völkner. Med tistimi, ki že desetletja osvajajo z izdelki iz usnja, je priznana Hiša usnja Herman iz Dolane, z očali je njihovo predstavitev dodatno obogatila Optika Pirc in Zlatarstvo in graverstvo Bojan Tofant, ki je na sceni že od leta 1965. Kreatorka Rika Zadravec je predstavila modna oblačila za ženske in moške, z modnimi očali se je pridružila Optika Kuhar. V njeni kreaciji se je na svetovnem izboru za mis sveta sprehodila naša mis leta 2009 Tina Petelin; tudi to kreacijo je bilo videti v soboto na Ptuju. Pod znamko Izabela ustvarja Anica Majcen, ki je predstavila
□IMEVI OBF
Od tod in tam
Ptuj • Cantemus navdušili
■
Foto: Črtomir Goznik
V kulturni dvorani Gimnazije Ptuj je 18. marca v okviru četrtega koncerta abonmaja 2010/11 Društva za glasbeno umetnost Arsana nastopila vokalna skupina Cantemus. Gre za eno boljših pevskih skupin v Sloveniji, kije lani praznovala deset let. Ptujsko občinstvo jih je izjemno toplo sprejelo, za pot na Ptuj so potrebovali deset let, se je pošalil vodja skupine Matjaž Kač. Predstavili so se v več glasbenih žanrih. Pred osmimi leti so pričeli organizirati festival Sredi zvezd v Žalcu, letošnji bo že deveti, na njem pa gostijo pevske skupine iz Slovenije in tujine. Za svoje petje je skupina prejela že vrsto priznanj in nagrad.
MG
Ptuj • Tori trio v Muzikafeju
19. marca je bil v Domu kulture Muzikafe koncert Tori tria, ki ga sestavljajo slovenski harmonikar Jure Tori, avstrijski kontrabasist Ewald Oberleitner in indijski tolkalist Ganesh Anandan. Jure Tori je ime, ki ga pri nas in v tujini pozna skoraj vsak, ki spremlja glasbeno dogajanje v zadnjih dvajsetih letih. Samosvoj, karizma-tičen glasbenik, čigar doktrina je kakovost, je znan po sodelovanju s ponarodelimi Orleki, ves čas pa igra tudi v manjših zasedbah. Tori trio je alpsko-balkanski groove sestav, ki z energijopunk benda virtuoznopostavlja nove standarde v glasbi.
Polona Ambrožič
Ljutomer • Odlično znanje nemščine
Na državnem prvenstvu v znanju nemškega jezika, ki ga je pripravila Srednja ekonomska šola Maribor, so dijaki ljutomerske gimnazije Franca Miklošiča dosegli izvrstne rezultate. Pod mentorstvom profesoric nemščine Suzane Ramšak, Liljane Kosič in Martine Vogri-nec so osvojili štiri zlata in 15 srebrnih priznanj. Še zlasti sta se izkazala Sara Kikec in Jan Keuschler (na fotografiji s profesorico Suzano Ramšak) z najvišjim naslovom med dijaki tretjih letnikov, zlati priznanji pa sta osvojila še Jani Steržaj in Maša Žižek.
NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Usnjeni izdelki Hiše usnja Herman iz Dolan so prepoznavni doma in v tujini.
Svečane kreacije Barbare Plavec Brodnjak že 15 let nosijo tudi slovenske lepotice.
oblačila za svečane in druge priložnosti, senior Joy pa je blagovna znamka Zlatka Kolariča, ki predvsem ustvarja moško modo in moške obleke iz svile. V zadnjem izhodu pa so manekenke nosile svečana oblačila blagovne znamke Barbare Plavec iz najstarejšega ptujskega modnega ateljeja, katerega zaščitena blagovna znamka letos praznuje že petnajstletnico. Leta 1996 je kot prva ptujska kreatorka oble-
kla takratno slovensko mis Teo Boškin za nastop na svetovnem izboru v Južni Afriki. Za pričeske manekenk in manekenov ter njihov make up so poskrbeli v sekciji frizerjev in kozmetikov OOZ Ptuj.
Z modno revijo, ki je prikazala le delček modnega ustvarjanja na Ptujskem, so ptujski obrtniki in podjetniki dokazali, da je njihovo mesto tudi v svetu mode.
MG
Foto: NS
Ormož • Volilna skupščina Desusa
Pokojninska reforma na plečih revezev
Na volilni skupščini občinskega odbora Desusa v Ormožu so za novega predsednika odbora izvolili Ivana Vajda, podpredsednika pa sta postala Mirko Novak in Veronika Vrbnjak. Skupščine se je udeležil tudi predsednik stranke Karel Erjavec in pregnal vse dvome o tem, ali je stranka proti pokojninski reformi ali ne; jasno je namreč povedal, da se za pokojninsko reformo skriva le zmanjševanje pokojnin in socialnih pravic.
Najprej je Karel Erjavec Or-možanom čestital za lep volilni rezultat in izrazil upanje, da v prihodnjem letu dobijo tudi poslanca iz tega okolja, saj javnomnenjske ankete kažejo, da stranka zelo visoko kotira. Zadovoljen je tudi z dosežkom na državni ravni (okrog 10 %), saj so od zadnjih volitev skoraj podvojili rezultat. Morda tudi zato število članov narašča, veliko vlogo pri prepoznavnosti stranke pa odigrajo tudi simpatizerji. V zadnjem letu se stranki v velikem številu pridružujejo tudi mladi. Zato so se odločili, da bodo ustanovili Mladi Desus, saj želijo to populacijo aktivneje vključiti v delo stranke. Pripomnil je tudi, da stranki raste podpora, ker v njej ni tajkunov, čeprav se v zadnjega pol leta menda oglašajo različni ljudje, ki vidijo možnost svoje interese realizirati preko stranke Desus. Kongres stranke bo v oktobru in tam nameravajo spremeniti statut in poenostavili procedure.
Zanemarili proizvodno dejavnost
Karel Erjavec je povedal, da se socialna država na vseh področjih vedno bolj krha. Kr-
čijo se zdravstvene in socialne pravice, a to je šele začetek. Prepričan je, da se je slovensko gospodarstvo odločilo napačno, ko je opustilo osnovno proizvodnjo in se odločilo za storitvene dejavnosti, bančništvo in podobno. „Leta 1999 smo imeli proizvodnjo in dobre blagovne znamke, a smo jih v teh letih uničili. Če želimo iz krize, bo to mogoče le, če bomo izvažali svoje produkte. Slovenija je bogata država. Lesna industrija nam propada, pa imamo dober les in dobre mizarje. Če bi samo Kitajcem prodajali zobotrebce, pa ne bi imeli težav," se je malo pošalil Erjavec in opozoril, da tudi davčni sistem ni pravičen, saj država zna pobrati davke le na tiste dohodke, ki so evidentirani, cel kup kapitala pa ostaja neobdavčen. Nastal je razred zelo bogatih ljudi, ki so dobro izkoristili tranzicijo.
„Mi se zavedamo, da je pokojninska reforma potrebna, vendar ne takšna, kot jo je vlada v tem trenutku predlagala. Ta reforma je nepravična in preveč radikalna. Vlada jo dela zaradi Evropske unije, ki ji je naložila različne reforme, če želimo ohraniti bonitetni razred, da se bomo lahko še naprej zadolže-
Foto: Viki Ivanuša
Karel Erjavec je jasno povedal, da so v stranki proti pokojninski reformi, ker pomeni le zmanjševanje pokojnin in socialnih pravic. Desno novi predsednik Ivan Vajda, levo podpredsednik Mirko Novak in članica nadzornega odbora Anica Zidarič.
vali. V tem trenutku moramo razmišljati, kako bomo ustvarili nova delovna mesta in zaposlili mlade. Imamo 120.000 brezposelnih. Ob 45.000 brezposelnih je pokojninski sistem še vedno vzdržen do leta 2025 ob zakonodaji, ki velja v tem trenutku. Staranje prebivalstva
ni glavni razlog, da imamo težave s pokojninsko blagajno. Vsaka vlada je s tem denarjem delala, kakor se ji je zahotelo. Viški so šli za vse mogoče stvari, od karavanškega predora do prestrukturiranja gospodarstva. Sedaj pa je blagajna prazna. Ampak pokojnina ni
socialni transfer. Za pokojnino smo plačevali prispevek, da jo dobimo. Zato vlada ne more kar tako posegati v to blagajno," je bil jasen Erjavec.
Prepričan je tudi, da bi bil naš bruto družbeni produkt v kriznem letu 2009 bistveno drugačen, če bi menedžerji,
ko je bila dobra gospodarska rast, namesto da so vlagali v finančne holdinge, vlagali v nove produkte, nova delovna mesta. Erjavec meni, da bi lahko bilo naše gospodarstvo zaradi njegove majhnosti zelo fleksibilno in prilagodljivo.
„V Evropo smo šli v dobri veri, da jih ujamemo, da bodo tudi naše plače in pokojnine evropske, sedaj pa se nam dogaja, da podpiramo grško ekonomijo s 350 milijoni poroštva. Njihovo gospodarstvo je slabše od našega, a povprečna pokojnina menda znaša 1200 evrov, naša pa 570. 130.000 upokojencev prejema manj kot 400 evrov pokojnine. Ne želimo, da se kriza rešuje na revežih. Zaradi pokojninske reforme ne bomo dosegli stabilnosti," meni Erjavec in trdi, da ne vzdrži argument, da bo pokojninska blagajna vedno bolj prazna, ker danes dela le še 1,6 delavca na enega upokojenca. Pri tem se namreč pozablja, da danes 1,6 delavca ustvari več dobička, kot ga je včasih več delavcev, saj se uporablja moderna tehnologija in je proizvodnja visoko modernizirana. Manj ljudi ustvari več. Kje pa ostaja dobiček?
Viki Ivanuša
Sv. Tomaž • 5. redna seja občinskega sveta
Nevarnost drog treba jemati resneje
Člani občinskega sveta Sv. Tomaž so na svoji 5. redni seji obravnavali 11 točk dnevnega reda, najprej pa so prisluhnili varnosti v občini, o čemer je govoril komandir PP Ormož Edvard Cvetko.
Razveseljivo je, da so policisti na območju občine Sv. Tomaž v minulem letu zabeležili kar za 36 % manj kaznivih dejanj s področja kriminalitete kot leto poprej. Komandir Edvard Cvetko tega ne pripisuje kakšnemu posebnemu razlogu ali intenzivnejšemu delu policije, ampak zgolj kot skupek zabeleženih dogodkov. Glede na to, da kriminaliteta po Sloveniji narašča, je ta podatek toliko boljši. Preiskanost kaznivih dejanj je skoraj 70 %, kar je prav tako pozitiven rezultat, saj je na področju PU Maribor okrog 50 %. Na območju Sv. Tomaža je bilo obravnavanih 40 kršitev predpisov, ki urejajo javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja. Prometna varnost je bila primerljiva z letom poprej. Zgodilo se je 16 prometnih nesreč, pa tudi vzroki so ostali enaki: neprilagojena hitrost in nepravilna stran vožnje ter premik z vozilom. Alkoholiziran je bil le en povzročitelj prometne nesreče, a je imel v krvi 1,31 grama alkohola. V prometnih nesrečah sta bila udeležena
dva mladoletnika, obravnavali pa so tudi štiri prometne nesreče s pobegom.
Na ravni celotne PP Ormož, ki obsega vse tri občine tega območja, so policisti lani odredili preizkus alkoholizira-nosti 2658-krat, alkotest pa je bil 212-krat pozitiven. Do stre-
znitve so pridržali 103 osebe, zasegli 10 vozil in začasno odvzeli 153 vozniških dovoljenj. Poseben poudarek so policisti v minulem letu posvetili področju prepovedanih drog. Izvedli so okroglo mizo Droge v našem okolju. Ugotavljajo, da je poraba drog v zadnjih letih
v velikem porastu , zato je potrebno narediti več predvsem pri preventivi in osveščanju mladih. To na območju občine Sv. Tomaž počne Aleš Meško, ki predava o drogali v šoli oziroma vrtcu, vendar ugotavlja, da odziv staršev ni tak, kot bi si ga želeli. Starši se problema
drog bodisi ne zavedajo ali pa si pred njim zatiskajo oči.
Pogovarjali so se tudi o omejitvah hitrosti na posameznih cestah in komandir je svetnike obvestil, da bodo prav v tem tednu policisti in predstavniki občine pregledali ceste in razmislili, ali je upravičena sprememba hitrosti na posameznih odsekih, oziroma kje bi bilo potrebno postaviti kakšne table.
Za zaščito slovenskih nepremičnin
Svetniki so se seznanili s pobudo za pristop občine k Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju, ki jo je predstavila direktorica Alenka Korpar. Potrdili so tudi potrebno dokumentacijo za izvedbo dveh modernizacij javnih poti: Hranjigovci-Vuk (91.350 evrov) in Trnovci (123.000 evrov).
Potrdili so tudi nekaj sklepov s formalno vsebino in izjavo o sprejemu deklaracije občin za uveljavitev zaščitne klavzule v zvezi s trgom nepremičnin.
V	njej pozivajo vlado, da pred 1. majem 2011 pri Evropski komisiji začne postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin v Republiki Sloveniji. K temu sta občine spodbudili Civilna iniciativa Kras in Civilna iniciativa za Primorsko, ki opozarjata, da so se predvsem na območju Krasa in Primorske pokazale resne motnje na trgu nepremičnin, ki so posledica povečanega povpraševanja po nepremičninah predvsem pri tujih državljanih.
Na koncu seje je župan Mirko Cvetko povedal, da se bodo gospodinjstva v enem mesecu lahko priklopila na optični kabel. Pri tem bodo uporabniki lahko izbirali med več ponudniki, izbrali pa tistega, ki bo imel za njih najprimernejšo ponudbo. Ponovno je povedal, da v občini Sv. Tomaž ne bodo pobirali priključnine za širokopasovni internet, kot je to primer v občinah Ormož in Središče ob Dravi. To odločitev je podprl z dejstvom, da so njihovi občani za obnovo cest vedno znova prispevali svoj delež sredstev in nabralo se je skupno za 200.000 evrov.
V	obeh ostalih občinah občani za ceste ne prispejo lastnega denarja. Zato so po mnenju župana krajani prispevali že več kot dovolj.
Svetniki so se pogovarjali še o spomladanskem čiščenju okolja, ki ga načrtujejo za 17. april.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
O varnosti je govoril komandir Edvard Cvetko (desno), ki se je seje udeležil v družbi rajonskega policista Aleša Meška.
Zavrč • Navdušeni nad novim vrtcem in zdravstvenim domom
Ljudi ob meji motijo prepogoste kontrole
Čeprav so svetniki občine Zavrč v petek, 18. marca, na 5. redni seji sklepali o 19 točkah, so bili pri odločanju dokaj hitri. Navdušeni so bili nad idejnima projektoma za nov vrtec in zdravstveni dom v Zavrču, nekaj kritičnih pripomb pa je bilo zaradi prepogostih kontrol policistov v obmejnem pasu, saj ljudi včasih ustavijo tudi po nekajkrat na dan.
Foto. M. Ozmec
Takšna naj bi bila po idejni zasnovi nov završki vrtec (v ospredju) in zdravstveni dom.
Foto. M. Ozmec
Za župana Mirana Vuka in
svetnike je bila zagotovo najzanimivejša predstavite idejne zasnove za nov vrtec in zdravstveni dom v Zavrču, ki sta ga v besedi in sliki predstavila Stanko Tement ter Andrej Pilih iz podjetja TMD Invest. Kot sta poudarila, so pri izdelavi idejnega projekta upoštevali vse zahteve občine Zavrč, zato gre v obeh primerih za klasično gradnjo in kritino (bobrovec), s čimer naj bi bila ohranjena krajevna identiteta. Sicer pa smo slišali, da bo nov otroški vrtec sodoben, funkcionalen in energijsko varčen objekt s površino okoli 800 kvadratnih metrov, v njem pa naj bi bilo prostora za varstvo okoli 60 malčkov. Poleg treh igralnic srednje in višje starostne skupine naj bi uredili še igralnico za malčke jasličnega varstva ter kuhinjo s spremljajočimi prostori.
Le nekaj metrov vstran od novega vrtca naj bi zgradili zdravstveni dom, za katerega je predvidena bruto površino okoli 200 kvadratnih metrov. Tudi ta objekt bo zgrajen sodobno, funkcionalno in energijsko varčno, v njem pa naj bi poleg ordinacije za zdravnika splošne prakse uredili še zo-
Prva monografija o življenju in delu ter številnih patentih juršinskega izumitelja in podjetnika je izšla že pred veliko leti, še pred ustanovitvijo društva. V teh dneh pa se že pripravlja ponatis monografije z dodanimi poglavji o desetletnem delu in uspehih ter težavah društva, ki mu načeluje Vlado Slodnjak.
Kot je znano, je društvo rojaka Janeza Puha že ob ustanovitvi, marca 2000, začelo urejati Puhovo domačijo oz. Puhov muzej, ki sicer ni njegova prava rojstna hiša, ampak je odlično obnovljena cimprača, dober lučaj stran od hiše, kjer se je nekoč rodil Puh. Po dveh hudih požarih, ki so skoraj izničili delo „puhovcev", so člani v muzeju uredili veliko stvari, od kletnih prostorov, ki so namenjeni druženju članov in ljubiteljev starodobni-kov, do razstavnih prostorov v hiši, kjer si obiskovalci lahko kadarkoli po poprejšnji najavi ogledajo staro, tipično opre-
bozdravstveno ambulanto, skupno čakalnico in spremljajoče sanitarne prostore. Ob obeh novih objektih je predvidena tudi izgradnja skupnega parkirišča. Župan Miran Vuk je pojasnil, da v obeh primerih načrtujejo javno-zasebno partnerstvo, sicer pa nadaljujejo prizadevanja za ustrezno ureditev občinskega prostor-sko-ureditvenega načrta ter vse potrebne dokumentacije. Oba za občino prepotrebna objekta naj bi umestili v območju bodočega centra Zavr-ča v Hrastovcu, v neposredni bližini nove občinske poslovne stavbe s kulturno dvorano.
mo slovenjegoriške domačije, poseben razstavni prostor je namenjen starim kolesom, večja soba pa služi kot stalna razstava Puhovih motornih koles. Prav tako je v cimprači urejen še manjši prodajni prostor za nakupe spominkov. Urejena je tudi okolica muzeja; člani so namreč med drugim poskrbeli še za t. i. Puhovo brajdo, ob tem pa stekleničijo tudi svoje puhovo vino.
Kot je povedal podpredsednik društva, juršinski župan Alojz Kaučič, si že dalja časa prizadevajo še za odkup manjšega objekta tik ob domačiji, ki je v zasebni lasti in so ga člani društva svojeročno nekoliko obnovili, da ne propada in kazi videza Puhove domačije z okolico. „V tem objektu bi nato uredili pisarno in trgovinico, vendar se lastniki zaenkrat še ne odločajo za prodajo," je še povedal Kaučič.
Sicer pa bodo člani društva rojaka Janeza Puha tudi letos, kot so se dogovorili na minu-
Težave zaradi pogostih policijskih kontrol
Sicer so z zanimanjem prisluhnili tudi Igorju Belšaku, pomočniku komandirke policijske postaje v Gorišnici, ki je ob predstavitvi varnosti v minulem letu ugotovil, da ta ni zaskrbljujoča, ampak na večini področij policijskega dela celo ugodna. Ob tem je poudaril, da so bili policisti pri svojem delu uspešni, saj so na nekaterih področjih dosegli več kot 80-odstotno raziskanost primerov; to pa to pomeni, da so bili med najuspešnejšimi na območju Policijske uprave
lem občnem zboru, izvedli vse tradicionalne akcije in srečanja -osrednje, mednarodno srečanje imetnikov staro-dobnih vozil bo konec junija - ter še naprej dokupovali eksponate za stalno zbirko. Del društvenega denarja pa bodo letos namenili še za sofinanciranje izdaje ponatisa monogra-
Igor Belšak, pomočnik koma poslušati očitke svetnikov in policistov.
Maribor.
Z ugodno varnostno situacijo so bili sicer svetniki zadovoljni, vendar kot je dejal Robert Vuzem, krajane zadnje čase motijo prepogosta ustavljanja in pregledi policistov v Zavrču in na obmejnem območju. Da je pripomb domačinov zelo veliko, je pritrdil tudi župan Miran Vuk, ki je pojasnil, da je bilo kakih 5 ali 6 let stanje zadovoljivo in brez pripomb; zadnje čase pa ga občani vse pogosteje opozarjajo, da je izjemno veliko primerov, ko jih policisti ustavljajo na poti do trgovine ali zdravstvenega doma in tudi po nekaj-
fije. Slednja bo izdana v 1000 izvodih, zahtevala pa bo okoli 25.000 evrov; od tega jih društvo pričakuje 12.000 iz uspelega razpisa za sredstva leader (LAS Podravje), nekaj manj kot 6000 evrov pa bo publikacijo sofinancirala še občina iz proračuna.
SM
JU
PP Gorišnica (levo), je moral )v zaradi prepogostih kontrol
krat na dan preverjajo njihovo identiteto, pripetost z varnostnim pasom in hitrost vožnje, prepogoste pa naj bi bile tudi preizkušnje z alkotesti.
Pomočnik komandirke Igor Belšak je bil nad kritičnimi besedami nekoliko presenečen, zato je pojasnil, da je cilj policije dobro sodelovanje z ljudmi, ki živijo ob meji, torej z vsemi domačini, vendar pri tem ne smejo zanemarjati nalog, ki izhajajo iz varovanja shengenske meje, pa tudi ne drugih nalog policije, saj so v prizadevanjih za večjo varnost njihovi cilji zmanjšati hitrost in alkoholiziranost voznikov ter povečati doslednejšo uporabo varnostnega pasu.
Franc Kelc je dodal, da nima nihče nič proti policistom in njihovemu delu, a prepogosto ustavljanje je za domačine obremenjujoče. Podžupanja Marta Bosilj je povedala, da so jo pred kratkim policisti brez vzroka ustavili sredi belega dne, nedaleč od njenega doma, in to z modrimi lučmi in tulečimi sirenami, tako da so sosedje začudeno gledali, kaj neki je storila. Da je sicer za red in disciplino ter za dobre stike s policisti, je zatrdil tudi Slavko Pravdič, a v isti sapi nadaljeval, da tudi njega pogosto ustavljajo, preverjajo in pregledujejo avtomobil; verjetno samo zato, ker živi tik ob hrvaški meji. To je dejansko obremenjujoče, saj jim vsak pregled vzame do 10 minut dragocenega časa, poleg tega pa je menil, da bi ga verjetno policisti tudi zaradi pogostega ustavljanja že morali poznati kot domačina, a ga vedno znova ustavljajo.
Pomočnik PP Igor Belšak je županu in svetnikom še enkrat pomirjujoče pojasnil, da je glavna naloga policistov varovanje državne meje in ohranjanje dobrih odnosov z domačini, kar se je že večkrat potrdilo, dobro sodelujejo tudi s hrvaškimi varnostnimi
organi, saj imajo mešane slo-vensko-hrvaške patrulje. Če pa posamezniki menijo, da so bile ob ustavljanju policistov kršene njihove pravice, če ob tem niso zadovoljni s postopkom ali z delom policistov, pa jim je predlagal, naj to zapišejo in sporočijo na policijsko postajo, kjer se bodo potrudili in vsak primer obravnavali ter ustrezno rešili. Vodstvu občine pa je predlagal, da ustanovijo posvetovalno telo oziroma varnostni sosvet, ki bi poleg osnovne naloge, to je prizadevanj za varnost občanov, skrbel tudi za tesnejšo povezavo med policijsko postajo in občino, hkrati pa bi lahko dal hitrejši odgovor tudi na take in podobne pripombe občanov.
Župan Miran Vuk je bil nad predlogom navdušen, saj je gostu v policijski uniformi zatrdil, da si bodo na občini prizadevali za čimprejšnjo ustanovitev varnostnega sosveta, tako da bi ga lahko potrdili že na naslednji seji občinskega sveta. Igorju Belšaku se je v imenu občanov zahvalil za dosedanje delo, da bi zadevo pomiril, pa ob koncu hudomušno pripomnil. »Res je, da je to pogosto ustavljanje za domačine neprijetno, res pa je tudi, da lahko v Zavrču spimo mirno in ob odprtih vratih!«
Potem ko so sprejeli še nekaj sklepov, ki so potrebni za pravno-formalne postopke in lastniške spremembe, so zavrnili vseh pet zahtev za znižanje plačil komunalnega prispevka za priklop na kanalizacijsko omrežje, saj je občinska uprava ugotovila, da ne gre v nobenem primeru za socialno ogroženost prosilcev. Zanimiva je bila ponudba nekdanjega svetnika Petra Vesenjaka, ki je sporočil, da je pripravljen imeti poslovilne nagovore za 50 evrov, kar je 30 evrov manj, kot je bil zadnji sklep občinskega sveta. Potrdili pa so tudi predlog sklepa o plakatiranju v času pred referendumih o malem delu in pokojninski reformi, pri čemer so menili, da bi bilo smotrno, če bi o plakatiranju v času volitev in referendumov izdelali poseben občinski odlok, ki bi to dokončno uredil. Brez pripomb pa so potrdili tudi letno poročilo občine Zavrč za minulo leto 2010, ko so po besedah ra-čunovodkinje Darinke Ivan-čič priposlovali za 1.852.478 evrov skupnih prihodkov ter realizirali za 2.192.712 evrov skupnih odhodkov.
M. Ozmec
Danes praktično ni več sledi, ki bi pričale o dvakratnem požaru Puhovega muzeja; člani društva rojaka Janeza Puha so v njem uredili razstavne in društvene prostore, skrbijo pa tudi za okolico muzeja.
Foto: SM
Juršinci • Društvo Janeza Puha
Ponatis monografije o Janezu Puhu
Društvo rojaka Janeza Puha, ki ima sedež v Juršincih, marca letos obeležuje 11 let obstoja. Osrednji dogodek letošnjega leta, ki ga načrtujejo številni člani društva iz več občin, je izdaja ponatisa monografije o Janezu Puhu.
Gerečja vas • Osemdeset let gasilstva
Jubilej z novimi pridobitvami
V gasilskem domu Gerečja vas je bila 15. marca svečana seja ob 80-letnici gasilstva v tem kraju. Gasilsko društvo je bilo ustanovljeno 15. marca 1931, pred tem pa je bila leta 1929 ustanovljena prostovoljna gasilska četa.
Foto: Črtomir Goznik
S svečane seje PGD Gerečja vas (od desne): Ivo Lešnik, predsednik PGD Gerečja vas, sedanji župan Stanislav Glažar in nekdanji župan Radoslav Simonič
Gereški gasilci so skupaj z drugimi društvi Območne gasilske zveze Ptuj in gosti iz drugih društev svoj praznični dan praznovali z bolečino v srcih: na dan svečane seje so se poslovili od svojega člana Jožeta Turka, z minuto molka so se poklonili njegovemu spominu in dobrim delom, ki jih je opravil v okviru PGD Gerečja vas. Praznično sejo so izvedli s priložnostnimi govori, predstavitvijo društvene kronike in podelitvijo plaket v zahvalo za pomoč in sodelovanje v osemdesetih letih gasilcem, občinam, posameznikom, gasilskim društvom na območju OGZ Ptuj in društvoma, s katerima že vrsto let uspešno sodelujejo: s PGD Pernica so stike navezali pred 30 leti, leta 1997 pa so se prvič srečali s PGD Zgornji Tuhinj.
V	osemdesetih letih je PGD Gerečja vas vodilo 15 predsednikov, zamenjalo pa se je 18 poveljnikov. Skupaj danes šteje 145 članov.
V	jubilejnem letu se bodo gereški gasilci srečali še enkrat: 2. julija bodo svečano
predali novo vozilo za prevoz moštva, je med drugim povedal predsednik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik. Ustanovitev gasilskega društva leta 1931 je ocenil kot zelo pogumno dejanje, zahvalil se je vsem, ki so sodelovali pri tem. Z nastankom gasilskega društva se je
na vasi začelo tudi kulturno delovanje, gasilski dom je bil in je še danes središče dogajanja na vasi. Kljub številnim družbenim spremembam, tudi občasni nenaklonjenosti delovanju gasilcev, je PGD Gerečja vas ves čas uspešno izpolnjevalo svoje poslanstvo
pomagati sočloveku. Današnje članstvo odgovorno in delovno nadaljuje poslanstvo svojih prednikov.
Za uspešno delo društva se je predsednik Ivo Lešnik zahvalili vsem krajanom Gere-čje vasi, simpatizerjem iz ožje in širše okolice ter vsem dru-
štvom v vasi za razumevanje in dobro sodelovanje. Ob sedemdesetletnici delovanja so uredili zunanjost gasilskega doma in okolico, v zadnjem desetletju pa so se posvetili posodobitvi gasilske tehnike in opreme. V letu 2008 jim jo je zagodla narava, saj jim je v celoti uničila gasilski dom, sanacija pa je bila uspešno izvedena v letu 2009 s pomočjo občine, države, zavarovalnice in lastnih sredstev. Letos bodo sanirali še temelje in opleskali garažo.
Na svečani seji so predstavili tudi društveno kroniko in z delovanjem društva povezane pomembnejše dogodke. Za ustanovitev društva je bil najzaslužnejši njegov prvi predsednik in dolgoletni načelnik Janez Kaisersberger. Ustanovni člani društva so bili kmetje in kmečki sinovi. Z ustanovitvijo gasilskega društva so se postavili v bran pred številnimi požari, ki so nekoč pustošili po Gerečji vasi, saj so jo nekdaj imenovali kar goreča vas. Gasilski dom so zgradili leta 1932. Prvi gasilski avto so dobili leta 1935. Leta 1948 so sprejeli pravila o delovanju gasilskega društva, iz tega leta pa je tudi prvi zapis o delovanju društva. Leta 1962 se je članska ekipa udeležila državnega gasilskega tekmovanja in postala državni prvak. Leta 1970 so razvili društveni prapor, leta 1979 so končali dela na povečanju doma in ureditvi garaž. Ob
šestdesetletnici je bila obnovljena fasada doma in sliki na pročelju. Ob sedemdesetletnici društva so bili organizatorji V. dneva gasilca OGZ Ptuj, razvili so nov društveni prapor in izdali kroniko društva. Leta 2005 so kupili novo gasilsko vozilo, vsa leta delovanja pa so posebno pozornost namenjali izpopolnjevanju opreme; v tistem letu so prvič organizirali gasilsko tekmovanje za pokal Gerečje vasi. Leta 2008 so bili gereški gasilci ponovno zelo uspešni, osvojili so tretje mesto na državnem tekmovanju. Letos pa so na valentinovo podpisali pogodbo o nakupu novega vozila za prevoz moštva.
PGD Gerečja vas ni samo uspešno v svojem osnovnem poslanstvu, varovati ljudi in njihovo premoženje pred ognjenimi zublji, znano je tudi po organizaciji številnih veselic in drugih prireditev, na katerih so zbirali sredstva za nakup gasilske opreme in dokončanje gasilskega doma.
Zbrane na svečanem zboru sta 15. marca med drugim pozdravila župan občine Hajdina Stanislav Glažar in v imenu Gasilske zveze Slovenije Janez Liponik. Med gosti so bili občinski svetniki, predstavnik OGZ Ptuj Zvon-ko Glažar, podpredsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec, predsednik VO Marjan Rozman, predstavniki gasilskih društev z območja OGZ Ptuj in nekateri drugi gostje.
MG
Sv. Tomaž • Veterani zahtevajo svoje mesto v zgodovini
Mladi o vojni za Slovenijo ne vedo nič
V kulturni dvorani pri Sv. Tomažu je nedavno potekal zbor članov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Prisostvoval mu je tudi častni član Jurij Ferme, zbrane pa je pozdravil domači župan Mirko Cvetko.
Veterani so delo minulega leta strnili v zbornik, ki so ga prejeli vsi udeleženci. Zato je predsednik OZVVS Miran Fišer v kratkem povzetku lanskega leta povedal, da so si lani zadali obsežen program, a so ga izpeljali in dodali še nekaj aktivnosti. Pri tem so imeli pred očmi predvsem krepiti območno združenje in s tem prispevati k spoštovanju ve-teranstva v naši družbi. Spoštovanje in spoštljiv odnos do veteranov menda ni tako sam po sebi umeven, kot bi si morda mislili. Miran Fišer je prepričan, da je v Sloveniji precej ljudi, ki bi želeli veteranstvo in njihove dosežke izkoristiti za dnevno politiziranje. Ocenjuje, da so v minulem letu v združenju zelo dobro krmarili med tovrstnimi interesi.
Lani je bila 20. obletnica ustanovitve manevrske strukture narodne zaščite. To je bila organizacija, ki je nastala po odvzemu orožja teritorialni obrambi, kar se je v Ormožu zgodilo 18 maja 1990. V njej sta bili združeni teritorialna obramba in milica. V preteklem delu so se veterani posvečali zlasti delu z mladimi. Njihova želja je bila, da bi ti
izvedeli dejstva o vojni za Slovenijo, saj iz učbenikov ne izvedo nič. Miran Fišer se je udeležil več takšnih predavanj in bil nemalo presenečen, ko mu je dijak dejal, da se z vojno za Slovenijo pretirava, saj je bilo v Ormožu le nekaj pijanih teritorialcev, ki so iz čiste objestnosti streljali v prazen tank in potem pokradli z nje-
ga, kar je šlo. To je bil motiv, da so veterani opravili niz srečanj in predavanj za osnovnošolsko mladino in sodelovali v obrambnem dnevu v OŠ Miklavž pri Ormožu.
Skozi svoje delo so upravičili območni značaj organizacije, saj so s svojim delovanjem prihajali v vse tri občine na širšem ormoškem območju,
negovali pa so tudi dobre odnose z vodstvi vseh treh občin. Miran Fišer ocenjuje, da so bili lani pri delu uspešni, ker je bila vodilna ekipa odgovorna, v podporo pa je imela širok krog aktivnih članov. Dobro in učinkovito so sodelovali s sorodnimi organizacijami. Lani si intenzivirali akcijo pridobivanja novih članov, ki se 20
let niso pridružili organizirani obliki, ker še vedno gojijo zamero do nekaterih takratnih rešitev v teritorialni obrambi, ko je večini teritorialcev v Ormožu poveljevalo poveljstvo iz Ljutomera. To je po mnenju Mirana Fišerja v odločilnih dneh delovanja, zlasti v vojni, izkazalo zelo malo pristnih stikov in strokovnega vodenja: „Ko smo pustili tiste čase za seboj, pa se je vzpostavil zelo strog uradniško podprt odnos do pripadnikov TO. Samo s pehotnim orožjem stati proti oklepnim vozilom, ki so se valila s hrvaške strani, se je zdela težka, na trenutke celo nerešljiva naloga. Namesto da bi
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Zbor veteranov je potekal zelo svečano.
Predsednik OZVVS Miran Fišer
veteranom takratno vodstvo v Ljutomeru izkazovalo spoštovanje, so jih osorno odslavljali iz svojih pisarn in to se še danes pozna."
Veterani so nezadovoljni tudi z odnosom vlade, zato predsedniku vlade Borutu Pahorju sporočajo, da z žalostjo sprejemajo uradno obrazložitev Republike Slovenije, da jim ne more pokloniti uniform TO, ki jih sicer mečejo na smeti, ker morajo biti odgovorni do državne lastnine. Fišer je prepričan, da so si veterani te uniforme zaslužili.
Veteranska organizacija letno gospodari s približno 8000 do 9000 evri. Lahko smo slišali, da priliv prispevkov za članarino žal ni bil brez težav, kakor tudi ne dotok sredstev z računa ZVVS, vendar vse to ni ogrožalo uresničevanja uspešnega delovanja OZVVS Ormož in uresničevanja zastavljenih ciljev. Veterani se financirajo iz prispevkov občin (Ormož 1650, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž po 200 evrov), ZWS (2400 evrov) in članarine (2600 evrov). Največ denarja namenijo za strokovno izobraževanje članov, prireditve in srečanja veteranov, različne športne prireditve, strelstvo, šali ter skrb za pomnike na vojno 1991.
Letno organizirajo in se udeležijo več kot 50 prireditev in aktivnosti, od strokovnih in protokolarnih do izobraževalnih, športnih, pa tudi rekreativnih in družabnih.
Viki Ivanuša
Japonska • Katastrofa brez konca
Potres in cunami terjala prek 16.000 žrtev
Potres in cunami, ki sta pred tednom dni prizadela severovzhod Japonske, sta po zadnjih podatkih policije terjala najmanj 16.000 žrtev. Doslej so potrdili 6539 smrtnih žrtev, medtem ko uradno število pogrešanih presega 10.000, vendar utegne biti še precej višje. Število žrtev potresa je tako že preseglo število žrtev potresa v Kobeju leta 1995.
Potres v Kobeju je terjal 6434 smrtnih žrtev. Tokratni potres in cunami sta tako druga najbolj smrtonosna naravna nesreča na Japonskem v zadnjih sto letih za velikim potresom Kanto, v katerem je leta 1923 na območju Tokia umrlo prek 142.000 ljudi.
Potres pred tednom dni je bil sicer z magnitudo 9,0 najmočnejši doslej izmerjeni na Japonskem in je povzročil deset metrov visok popotresni val cunami.
V	potresu in cunamiju je bila poškodovana tudi jedrska elektrarna Fukušima kakih 250 kilometrov severno od Tokia. Pristojni še naprej poskušajo zagotoviti hlajenje reaktorjev, v javnosti pa je mogoče slišati čedalje več kritik na račun ravnanja japonske vlade v zvezi z jedrsko nesrečo, je za STA sporočil Boštjan Bertalanič, ki živi na Japonskem.
Marsikdo se sprašuje, zakaj tehnološko tako razvita država, kot je Japonska, ne najde učinkovitejših metod za hlajenje pregretih reaktorjev, časopis Jomiuri pa poziva vlado, naj vendarle poišče pomoč širše strokovne javnosti. Država namreč razpolaga z vrhunskimi strokovnjaki, ki bi lahko dejavneje pomagali pri reševanju nastale krize.
V	javnosti se pojavljajo tudi pomisleki glede trmoglavosti japonskega političnega vrha, ki zavrača predloge za aktivnejšo vključitev mednarodne tehnične pomoči, predvsem ameriške.
Medtem tuja diplomatska predstavništva v Tokiu svoje državljane pozivajo, naj se iz prestolnice začasno umaknejo. Čez konec tedna naj bi se vremenske razmere spremenile, kar bi lahko položaj dodatno zapletlo.
Mnoge prebivalce Tokia pa še bolj kot radioaktivno sevanje skrbijo prazne police v trgovinah, pomanjkanje elektrike in goriva ter težave v prometu, je sporočil Bertalanič. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Singapur • Surova nafta se je v azijskem elektronskem trgovanju v luči resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) o Libiji podražila. Na naftnem trgu namreč vlada bojazen, da bo to utegnilo podaljšati nemire v tej državi in ogroziti libijski izvoz nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v aprilu se je opoldne po singapurskem času podražila za 1,59 dolarja na 103,01 dolarja za 159-litrski sod - v četrtek se je ta nafta podražila za 3,44 dolarja na 101,42 dolarja. Majske terminske pogodbe za sever-nomorsko nafto brent so se medtem zvišale za 1,24 dolarja na 116,14 dolarja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, s katero med drugim prepoveduje prelete nad Libijo in s tem daje osnovo za letalske napade, s katerimi bi zaustavili ofenzivo vojaških sil voditelja te severnoafriške države Moamerja Gadafija na oporišča upornikov. Bruselj • Kmetijski ministri EU so po živahni razpravi sprejeli sklepe o skupni kmetijski politiki po letu 2013, ki bodo podlaga za pripravo zakonodajnih predlogov Evropske komisije. Želenega soglasja ni bilo zaradi nasprotovanja sedmih držav, zato so sprejeti sklepi manj zavezujoči za komisijo. Slovenija je sklepe podprla. Slovenija je sklepe o skupni kmetijski politiki proti letu 2020, ki vključujejo odziv na prihodnje izzive, povezane s hrano, naravnimi viri in ozemljem, podprla zaradi političnega pomena, je pojasnil kmetijski minister Dejan Židan. Ob tem je še povedal, da je predsedstvu uspelo pripraviti dokaj uravnoteženo besedilo, ki odraža skupna stališča držav članic, ne posega pa na tista področja, kjer ni konsenza. Sklepe je podprla velika večina držav članic, razen Velike Britanije, Švedske, Latvije, Danske, Estonije, Malte in Grčije, medtem ko se je Poljska vzdržala. Moskva • Rusija proučuje možnosti za znižanje stroškov projekta plinovoda Južni tok oz. o njegovi nadomestitvi s projektom, ki bi zagotovil dobavo utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo, je po poročanju ruske tiskovne agencije Ria Novosti dejal podpredsednik ruske vlade Igor Sečin. Rusija s Turčijo še ni dosegla dogovora o gradnji plinovoda. Ruska energetska družba Gazprom in vlada proučujeta različne možnosti, da bi znižala stroške pri implementaciji projekta Južni tok,« je po sredinih pogovorih med ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevim in turškim premierom Recepom Tayyjipom Erdoganom v Moskvi za današnjo izdajo ruskega časnika Kommersant dejal Sečin. Washington • ZDA so januarja zabeležile 0,5-odstotno rast cen življenjskih potrebščin, kar je najvišja stopnja mesečne inflacije po juniju 2009. Na ameriškem ministrstvu za delo pojasnjujejo, da vzrok za to leži zlasti v višjih cenah nafte, ki jih navzgor potiskajo nemiri v arabskem svetu. Prav tako se je februarja precej podražila tudi hrana. Stopnja inflacije je bila v drugem mesecu tako nekoliko višja, kot so napovedovali analitiki. Ti so namreč ocenjevali, da bo rast cen življenjskih potrebščin februarja 0,4-od-stotna, tako kot je bila januarja, poročajo tuje tiskovne agencije. Cene energije v ZDA so se februarja dvignile za kar 3,4 odstotka (v zadnjih treh mesecih za skoraj deset odstotkov), cene hrane pa za 0,6 odstotka. Prav tako so narasle cene novih vozil, zdravstvene oskrbe in letalskih vozovnic. Ena redkih skupin potrebščin, ki se ni podražila, so obleke. Letna inflacija je februarja znašala 2,1 odstotka, osnovna inflacija brez cen energije in hrane pa 1,1 odstotka.
Madrid • Španija je danes prodala za 4,13 milijarde evrov dolgoročnih obveznic z nekoliko nižjo obrestno mero kot ob podobni izdaji pred mesecem dni, kar naj bi kazalo na izboljšanje zaupanja vlagateljev v špansko gospodarstvo, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Povpraševanje je preseglo ponudbo, saj je znašalo 7,7 milijarde evrov. Povprečna obrestna mera za 10-letne obveznice je bila 5,162 odstotka, medtem ko je v zadnji takšni avkciji 17. februarja znašala 5,20 odstotka. Povprečna obrestna mera za 30-letne obveznice je bila 5,875 odstotka, pred mesecem dni pa 5,957 odstotka.
Frankfurt • Nemški letalski prevoznik Lufthansa pričakuje težko leto 2011, hkrati pa napoveduje izboljšanje dobička iz poslovanja in prihodka. Družba je danes potrdila prejšnji teden objavljene rezultate za lani, ko je po izgubi v 2010 ustvarila 1,1 milijarde evrov čistega dobička in povečala prihodek za skoraj 23 odstotkov. Prvi mož družbe Christoph Franz je napovedal težavno leto, kljub obdavčitvi letalskih prevozov v Nemčiji, višjim cenam kerozina in ostrejši konkurenci na daljših letih pa pričakuje rast dobička iz poslovanja in prihodka. Lufthansa je potrdila prejšnji teden objavljene podatke za lani, ko je po 34 milijonih evrov izgube v letu 2009 na ravni skupine ustvarila 1,1 milijarde evrov čistega dobička. Dobiček iz poslovanja je lani znašal 876 milijonov evrov, kar je več kot šestkrat več kot leta 2009, prihodek pa se je povečal za 22,6 odstotka na 27,3 milijarde evrov. (sta)
Bruselj • Iz varnostnega sveta ZN
Večina držav
pozdravlja zadnjo resolucijo VS ZN o Libiji
Foto: yusnews.co.uk
Mednarodna skupnost se odziva na resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov, ki prepoveduje prelete nad Libijo in s tem daje osnovo za letalske napade, s katerimi bi zaustavili ofenzivo vojaških sil voditelja te severnoafriške države Moamerja Gadafija na oporišča upornikov. Večina držav resolucijo pozdravlja.
Ameriški predsednik Barack Obama se je po sprejetju resolucije VS ZN po telefonu pogovarjal s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in britanskim ministrskim predsednikom Davidom Cameronom, da bi uskladili strategijo do Libije po sprejetju resolucije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Voditelji so se strinjali, da mora Libija nemudoma izpolniti vse pogoje resolucije. Prav tako se mora prenehati nasilje nad civilisti. Voditelji so se dogovorili, da bodo tesno sodelovali pri nadaljnjih korakih in bodo nadaljevali sodelovanje z arabskimi in mednarodnimi partnerji, da bi zagotovili uveljavitev resolucije VS ZN,« je v sporočilu za javnost obelodanila Bela hiša.
Evropska unija je danes pozdravila sprejem resolucije VS ZN, hkrati pa je predsednik Evropskega parlamenta Jerzy
Buzek opozoril, da »ne bi smeli izgubljati časa« pri njeni uveljavitvi. Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton sta v skupnem sporočilu za javnost prav tako pozdravila resolucijo in v celoti podprla zahtevo ZN po koncu nasilja in vseh napadov na civiliste. »Varnost ljudi mora biti zagotovljena z vsemi sredstvi,« sta še opozorila.
Tudi Avstralija je danes pozdravila »odločno akcijo«. Kot sta poudarila avstralska premierka Julia Gillard in zunanji minister Kevin Rudd, sta sama nenehno opozarjala, da je treba zaustaviti nasilje Gadafijevega režima, resolucija pa je po njuni oceni ključni korak za zagotovitev tega cilja. »Gre za pomemben korak mednarodne skupnosti, da zaustavi napade Gadifijevega režima na libijski narod,« sta še sporočila.
Kitajska pa je sporočila, da ima »resne pomisleke« glede resolucije, ki avtorizira prepoved območja preletov nad Libijo in vojaške akcije za zaščito civilistov pred Gadafijevimi silami. Peking je ob tem izrecno sporočil, da nasprotuje uporabi vojaške sile v mednarodnih odnosih. Kitajska se je skupaj še s petimi državami vzdržala glasovanja o resoluciji, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Na sprejem resolucije se je odzvala tudi Nemčija. Kot je v sporočilu za javnost poudaril nemški zunanji minister Guido Westerwelle, se je Nemčija glasovanja o resoluciji vzdržala. Berlin je ocenil, da resolucija po eni strani vsebuje zaostritev mednarodnih sankcij proti Ga-dafijevemu režimu, kar Nemčija pozdravlja in podpira, ostaja pa Berlin skeptičen do predvidene možnosti za vojaško posredovanje v Libiji. To po mnenju Berlina s seboj prinaša nevarnosti in tveganja, zato Nemčija tega dela resolucije ne podpira. Westerwelle je ponovil, da nemški vojaki ne bodo sodelovali pri vojaški operaciji v Libiji. (sta)
Zagreb •
Demonstracije se nadaljujejo
Protivladni
protestniki z jajci po poslopju HDZ
Foto: vijesti.me
Protestniki v Zagrebu so tudi na zadnjem shodu zahtevali takojšnji odstop vlade premierke Jadranke Kosor ter objavo datuma parlamentarnih volitev. Med sprehodom po cestah središča zagrebške prestolnice so na sedež HDZ zmetali nekaj jajc.
Protivladni protestniki so petkov shod izkoristili tudi za oglaševanje sobotnega shoda, ki ga že nekaj dni napovedovali preko spletne družbene mreže Facebook, kot najbolj množičnega od konca februarja, ko so začeli na ulicah vsak drugi dan zahtevati odstop hrvaške vlade. Današnji je bil dvanajsti protestni shod zapored.
Na letakih, ki so jih razdelili mimoidočim državljanom, so poudarili, da niso pripadniki nobene izmed strank ali združenj. Izpostavili so, da ne rušijo države, temveč da zahtevajo spremembe na boljše. Dodali so, da so enotni v želji, da »nesposobna in skorumpirana HDZ odide z oblasti«.
Pred sedežem HDZ so klicali »Jaco odidi« in »Odstop«. Policistom, ki so blokirali pristop do poslopja, pa »Čuvate mafijo« in »Delali boste v soboto«. Vstavili so se tudi pred sedežem koalicijske Hrvaške kmečke stranke (HSS) ter klicali »HSS odidi«.
Sicer pa so imeli tudi nekaj novih napisov, kot je »Ne damo Brione«, s katerim so se odzvali na današnjo napoved vlade, da bodo kmalu objavili razpis za koncesijo za znamenite hrvaške otoke v okviru turističnega projekta Brijuni Rivijera. Policisti so prijeli samooklicanega vodjo protestov Ivana Pernarja, ker je prekršil prepoved pristopa v ožje središče mesta.
Preko Facebooka so za soboto napovedali protivladne proteste v 15 hrvaških mestih, največ protestnikov pa pričakujejo v Zagrebu. Kot so poročali hrvaški mediji, naj bi policija angažirala okrog 2000 policistov, ker bo v soboto več dogodkov, na katerih naj bi se zbralo več deset tisoč ljudi. (sta)
Bruselj •
Zasedanje kmetijskih ministrov
Članice EU brez odločitve o dajanju na trg GS0
V1
šttfL*
Foto:kmetijskioglasnik.si
Kmetijski ministri EU niso uspeli sprejeti odločitve o dajanju na trg gensko spremenjenih organizmov. Glasovali so o gensko spremenjenem bombažu in dveh vrstah gensko spremenjene koruze. Slovenija je skladno s svojo prakso, načelom previdnosti in negativnim splošnim javnim mnenjem, glasovala proti, je povedal kmetijski minister Dejan Židan.
»Razmerje med državami, ki smo proti, in tistimi, ki so za, je konstantno isto, tako da ni ne blokirajoče manjšine ne potrjujoče večine, tako da se na koncu vrne zadeva v odločanje Evropski komisiji,« je pojasnil minister.
Ministri so glasovali o odobritvi dajanja na trg gensko spremenjenega bombaža GHB614, koruze MON 89034 x MON 88017 in krme, proizvedene iz gensko spremenjene koruze sorte 1507.
Glede na to, da je evropska agencija za varnost hrane (Efsa) podala pozitivno mnenje o dajanju na trg omenjenih gensko spremenjenih proizvodov, jih bo Evropska komisija verjetno odobrila.
Dogovora o dajanju na trg gensko spremenjenih organizmov v EU že nekaj let ni mogoče doseči, zato na koncu odloči Evropska komisija, ki običajno sledi nasvetu Efse.
Sicer pa so okoljski ministri EU ta teden v Bruslju ponovno govorili o predlogih Evropske komisije, naj imajo države članice možnost, da se odločijo, ali bodo dovolile, omejile ali prepovedale gojenje GSO na svojem ozemlju ali delu ozemlja.
Države članice spet niso bile enotne glede dopolnjenih predlogov komisije o gojenju GSO; veliko jih je izpostavilo zaskrbljenost javnega mnenja. Prizadevanja za opredelitev sprejemljive pravne podlage se tako nadaljujejo.
Nevladne organizacije so sicer nedavno zbrale milijon podpisov ljudi za moratorij na nove odobritve gensko spremenjenih pridelkov, dokler ne bo zagotovljeno zanesljivo preverjanje njihove varnosti za zdravje in okolje.
S to peticijo želijo njeni organizatorji v okviru državljanske pobude Evropsko komisijo pozvati, naj pripravi predlog za opredelitev take evropske zakonodaje, ki bo skladna z željo najmanj milijona Evropejcev. (sta)
Bruselj • Iz
poročila ACEA
V EU februarja rast prodaje avtomobilov
Foto: flickr.com
Prodaja avtomobilov v EU se je februarja v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 0,9 odstotka na 981.429 vozil, je v sredo objavilo Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). S tem se je prekinil desetmesečni trend padanja prodaje, so poročale tuje tiskovne agencije.
Januarja je bilo na letni ravni prodanih 1,4 odstotka manj novih avtomobilov. V prvih dveh mesecih leta je bila prodaja z 2,02 milijona avtomobilov 0,3 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani.
Podatki za EU, pri čemer ACEA za Malto in Ciper ni imel podatka, kažejo, da so februarja v letni primerjavi rast beležili na dveh največjih trgih, in sicer v Nemčiji 15,2-odstotno (224.426 avtomobilov), v Franciji pa 13,2-odstotno (204.400). Najvišjo rast je beležila Litva, 112,6-odstotno (925).
V Sloveniji se je po podatkih ACEA prodaja avtomobilov februarja na letni ravni povečala
za 10,6 odstotka na 5317 vozil.
Padec prodaje so februarja beležili na nekaterih večjih trgih, med njimi v Italiji (-20,5 odstotka na 160.329 avtomobilov), Španiji (-27,6 odstotka na 66.120 avtomobilov) in Veliki Britaniji (-7,7 odstotka na 63.424 avtomobilov). Največji padec je beležila Grčija (-49,1 odstotka na 6989 avtomobilov).
Največ avtomobilov je februarja prodala skupina Volkswagen (+8,4 odstotka na 217.255 avtomobilov), sledili sta skupina PSA (-pet odstotkov na 139.248 avtomobilov) in skupina Renault (+2,9 odstotka na 11.418 avtomobilov). (sta)
Ptuj • Gradnja kanalizacijskega voda na Panorami in v Grajeni
Brez služnosti gradnje ne bo
V Domu krajanov Grajena je bil 14. marca še eden v vrsti sestankov za pridobitev preostalih služnostnih pogodb za izgradnjo primarnega kanalizacijskega voda Štuki-Grajena v dolžini 3200 metrov. Za to izgradnjo potrebujejo 200 služnostnih pogodb; doslej so jih pridobili okrog 100, preostalih sto pa naj bi bili pridobili od 35 lastnikov, ki so jih pričakovali na tem sestanku, a jih ni prišla niti polovica.
Prvič je bil projekt krajanom predstavljen že leta 2009, ko se je začel postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja, za njegovo izdajo pa je potrebno pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bo potekala kanalizacija, ki je po vseh zapletih ostala sestavni del projekta II. faze varovanja podtalnice Ptujskega polja. MO Ptuj namre pripravlja projekt za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda Ptujskega polja (II. faza varovanja podtalnice) v vrednosti okrog 17 milijonov evrov, od tega se okrog polovica nanaša na MO Ptuj. Z njim bo kandidirala za pridobitev mednarodnih in državnih sredstev. Izgradnja primarnega kanalizacijskega voda v Grajeni in Krčevini pri Ptuju je sestavni del tega projekta.
Na ponedeljkovem sestanku, ki so ga sklicali skupaj MO Ptuj ter ČS Grajena in Panorama, so Janko Sirec, vodja oddelka, s strokovno sodelavko Minjo Vučinič, Peter Vajn-berger, predsednik sveta ČS Grajena, in Rozalija Ojster-šek, predsednico sveta ČS Panorama, pričakovali vseh 35 lastnikov še preostalih potrebnih zemljišč, po katerih bo potekala gradnja. Pričakujejo namreč, da bodo vsi pristali na služnost. Na 3,2 km dolgi trasi Štuki-Grajena naj bi ob primarnem kanalizacijskem vodu zamenjali nekatere odseke vodovodnega omrežja, zgradili pločnik in javno razsvetljavo. Investicija v kanalizacijsko omrežje znaša okrog
Foto: Črtomir Goznik
V ponedeljek so se v Domu krajanov Grajena zbrali predstavniki MO Ptuj, CS Grajena in CS Panorama ter lastniki zemljišč zaradi pridobitev še preostalih služnostnih pogodb za gradnjo primarnega kanalizacijskega voda.
dva milijona evrov, medtem ko je gradnja pločnika obveznost mestnega proračuna.
Čeprav je med tistimi, ki naj bi služnosti podpisali, nekaj dvomov, saj so v preteklosti nekateri že podpisali pogodbe za kanalizacijo, pa se ni nič zgodilo, naj bi projekt v osnovi podpirali, potrebno bo le določiti natančne lokacije gradnje, ki bodo za posameznike najbolj sprejemljive. Nekatere moti vpis MO Ptuj v zemljiško knjigo za služnost 30 let, če bo gradnja trajala dve ali tri leta, a je po pojasnilu Janka Širca to potrebno zaradi gradbenega dovoljenja in vzdrževanja. Širec je krajanom tudi obljubil, da bodo pri gradnji iskali
najbolj optimalne rešitve v finančnem in tehničnem pogledu, v nobenem primeru pa se s traso ne bodo približali objektom, da bi jih statično ogrozili. Zaskrbljen je bil, ker se ponedeljkovega sestanka niso udeležili nekateri ključni lastniki zemljišč. Do gradnje bo prišlo, če bo MO Ptuj našla kompromis z vsemi lastniki zemljišč in zagotovila traso. Projekt II. faze varovanja podtalnice je namreč potrjen, vključuje tudi gradnjo primarnega kanalizacijskega voda v Grajeni. Krajani, ki so jim posredovali vzorce služnostnih pogodb, v glavnem tudi že poznajo morebitno traso.
Predsednik sveta ČS Graje-
na Peter Vajnberger je pozval lastnike zemljišč, da k projektu pristopijo skrajno resno. „Če bomo ta vlak za finančna sredstva občine, države in EU zamudili, verjamem, da takega projekta med Grajeno in Ptujem ne bo mogoče izvesti še dolgo ali sploh ne." Tudi Rozika Ojsteršek, ki vodi svet ČS Panorama, pravi, da upa, da bodo našli skupni jezik in bodo potrebne služnosti pridobljene. Ob morebitnih poškodbah nasadov, dreves, ograjnih elementov ali kakšnih drugih poškodbah, ki bi nastale ob tej gradnji, imajo krajani možnost zahtevati vrnitev v prvotno stanje.
MG
Ljutomer • Kaj je pokazala revizija o poslovanju občine
Vodstvo neučinkovito in negospodarno
Najpomembnejše sporočilo revizijske komisije o poslovanju občine Ljutomer v minulem obdobju je v njenem neučinkovitem in negospodarnem delovanju. Podrobnosti je na tiskovni konferenci razkrila ljutomerska županja Olga Karba, ki je že pred nastopom mandata napovedala revizijski pregled, saj je na nekatere nepravilnosti in kršitve že opozarjala.
Z revizijo, ki jo je opravila družba ABC iz Ljubljane, je želela ugotoviti dejansko stanje poslovanja občine ter preveriti učinkovito in pravno korektno izvajanje poslovnih funkcij občinske uprave. Kot je dejala Karbova, občina pri pripravi proračuna za leto 2010 ni realno načrtovala prihodkov in odhodkov, po ugotovitvah revizije pa je v obdobju 2007-2009 ustvarjala primanjkljaj zaradi nizke realizacije prihodkov. Zlasti so bili izpostavljeni kapitalski prihodki od prodaje zemljišč, ki so samo v letu 2009 bili zastavljeni v višini 1,8 milijona evrov, realizirani pa le v višini 90 tisoč evrov.
Revizijsko poročilo razkriva,
da so zapadle obveznosti občine Ljutomer 31. oktobra lani znašale nekaj več kot 576 tisoč evrov; v plačilo so večji del zapadle v septembru in oktobru. Konec lanskega oktobra je bilo v občini za 2,7 milijona evrov odprtih kreditov, od tega okoli 70 tisoč evrov iz mandatnega obdobja 2002-2006, preostanek pa iz prejšnjega 4-letnega mandata.
Pri pregledu obveznosti občine Ljutomer za čas od 1. januarja letos je revizijska komisija ugotovila, da odprte oziroma neplačane obveznosti in potencialne obveznosti, ki izhajajo iz dogovorjenih poslov, znašajo okoli 9,5 milijona evrov, kjer izstopa najemnina za športno-
izobraževali center Ljutomer (5,6 milijona evrov).
Problematično je bilo tudi delovanje stanovanjskega sklada, ki se je 2. avgusta 2009 pripojil občini Ljutomer, saj gre za ugotovljeno kršitev občine, ki je sredstva stanovanjskega sklada v višini 472.833,26 evra porabila nenamensko. Kot kaže, bo znesek, kjer stanovanjski sklad izkazuje presežek prihodkov nad odhodki, morala občina vrniti.
Revizijska hiša je pregledala tudi nekatere naložbe, začrtane v preteklem mandatu (2006-2010). Ugotavlja, da je občina Ljutomer sklenila anekse za dodaten obseg del pri šestih od devetih revidiranih
investicij. Dodatna opravljena dela so predstavljala nekaj več kot 26 odstotkov prvotne pogodbene vrednosti, ta pa je znašala 2,8 milijona evrov. Po oceni revizijske hiše občina Ljutomer pri naložbah ni bila v zadostni meri učinkovita, uspešna in gospodarna. Med težje kršitve v poslovanju občine Ljutomer gre šteti tudi gradnjo vodovodnega omrežja Gode-marci-Moravci brez pridobljenega gradbenega dovoljenja ter gradnjo komunalne infrastrukture za potrebe stanovanjskega naselja Jurševka v Ljutomeru. Z oddajo naročila so bile namreč prevzete obveznosti v višini, ki jih proračun ni predvideval.
NŠ
Pa brez zamere
ZPUPD, ZPPPD!
Droge tako in drugače
Ste se kdaj vprašali, na kateri osnovi neko substanco označijo za prepovedano, druge pa ne? Pa ne mislim na športni doping, ampak predvsem na prepovedane substance, ki jim s skupnim poimenovanjem rečemo "droge". Kaj je torej glavni kriterij, po katerem bodisi nek dar matere narave bodisi produkt človeškega (kemijskega) znanja razglasijo za prepovedano drogo? Zagotovo obstajajo neka uradna in znana merila (seveda pa tudi neuradna oziroma tista prava). V hitrem preletu tematike na spletu se temu še najbolj približajo v Zakonu o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in obravnavi uživalcev prepovedanih drog (s krajšim imenom ZPUPD - beseda, ki ironično zveni tako, kot da bi si jo omislil nekdo, kije bil konkretno zadet), ki prepovedane droge definira kot "rastline ali substance naravnega ali sintetičnega izvora, ki imajo psiho-tropne učinke ter lahko vplivajo na telesno ali duševno zdravje ali ogrožajo primerno socialno stanje ljudi in so opredeljene v zakonu, ki ureja proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami (s spet zelo zadetim kratkim poimenovanjem ZPPPD - op.G. A.)."
Kar nam torej tale kratek navedek pove? Rekli boste, da ne prav veliko; a to ne drži. Pove nam zelo veliko -oziroma natančneje, oblikovan je tako, da pravzaprav pritrjuje in je hkrati diagnoza trenutnega stanja v državi, ki je tako, kot da bi vsak dan, vsak trenutek skupaj z zrakom vdihavali neke čudne prepovedane droge. Kajti stanje, ki smo mu priča, je natanko tako, kot ga definira tudi zgornji citat - vpliva namreč na telesno in duševno zdravje ter ogroža socialno stanje ljudi. Ali v luči aktualne bebave debate (še ene izmed mnogih) o obveznem testiranju poslank in poslancev na prepovedane droge -tisti, ki so to stanje povzročili ali pa ga vsaj dopuščajo, so po tej definiciji zagotovo "na" prepovedanih drogah, saj se obnašajo, kot da bi uživali nekaj, kar vpliva na njihovo telesno in duševno zdravje, tako da potem s svojim ravnanjem posledično vplivajo na naše telesno in duševno zdravje ter seveda tudi socialno stanje - oziroma najprej na tega, potem pa tudi na psihofizično kondicijo.
Pravijo, da so droge velik problem; da je problem tudi alkohol. To drži. Vendar poglejmo zadevo še z druge strani in se vprašajmo, ali državi res gre za to, da svoje pod-ložnike obvaruje škodljivega vpliva drog in torej skrbi za zdravje le-teh, ali pa gre pri celotni zadevi še za kake druge motive oziroma dejavnike? Kajti ena navadna trava (marihuana oziroma kanabis, če ne veste, o čem govorim) ni kaj prida bolj škodljiva kot alkohol (to vam bo potrdil tudi marsikateri zdravnik), pa je vseeno prepovedana - alkohol seveda ni.
Ob sedanjem obnašanju politikov in večine vladajočih ter stanju v državi se je absolutno potrebno tudi vprašati, ali bi raje imeli politike na drogah, ki bi delali dobro, ali "trezne in čiste" politike, ki bi delali slabo? Kajti četudi so vsi politiki in vladarji dandanes čisti kot solza, kar se tiče drog (kar se alkohola, zagotovo niso), zagotovo to, kar nam počnejo, zgleda zelo zadeto, njihovi nastopi in dejanja pa popolnoma skregani z realnostjo, tako da bi morda bilo bolje, da kdaj zvijejo kak džoint. Sicer ne vem za vas, ampak če bi se sam moral odločiti med tem, da mi vladajo zadeti politiki, ki bi delali v mojo dobrobit, ali pa trezni, ki bi delali tako, kot trenutno delujejo naši, bi se v vsakem primeru odločil za "zadetke". Droge gor ali dol, treba je gledati učinek - že res, da naj bi vse droge imele negativen učinek, a kaj se zgodi, ko tudi "čista dejanja" naših vladarjev, ki naj bi vsi po vrsti skrbeli za zdrav duh v (svojih) zdravih telesih, imajo enak učinek? Čas za en džoint?
Gregor Alič
Olga Karba: »Poslovanje na Občini Ljutomer je bilo neučinkovito in negospodarno, je glavna ugotovitev revizije.«
Foto: NS
Ptuj • Mladi glasbeniki žanjejo uspehe
Zlato za vse tolkaliste
V teh dneh se pet tolkalistov Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj udeležuje državnega tekmovanja mladih glasbenikov, saj so na februarskem regijskem tekmovanjih v Mariboru prejeli zlata priznanja, ki so pogoj za sodelovanje na državni ravni.
Foto: arhiv GS Ptuj
Mladi glasbeniki ptujske glasbene šole z učiteljem Boštjanom Vavhom (desno) in Tomom Hajškom, ki jih je na tekmovanju spremljal na klavirju.
Tekmovanje, ki so ga organizirali Konservatorij za glasbo in balet Maribor, ptujska glasbena šola in Glasbena šola Slovenska Bistrica v sodelovanju z več tovrstnimi šolami tega območja, je potekalo v treh delih: 14. februarja so se na Ptuju lahko mladi predstavili s trobento, pozavno, rogom in evfonijem, isti dan v Slovenski Bistrici s harmoniko, dan za tem pa je bil v Mariboru namenjen igranju kitare, klavirja, tolkal in komornim skupinam z godali.
Ptujski učenci so se udeležili samo tekmovanja za tolkala in prav vseh pet je domov odneslo najvišje, zlato priznanje.
»Tovrstnih tekmovanj, ki potekajo vsaka tri leta, se iz naše šole redno udeležujemo. Nanje pošljemo učence, v katerih zaznamo primeren potencial in si tega seveda tudi sami že-
lijo,« je pojasnil Boštjan Vavh, ki je otroke pripravljal za to pomembno priložnost. Doseženi uspeh mu pomeni pohvalo za vložena trud in delo vseh sodelujočih. »Z užitkom opazujem učence, ki to delajo z veseljem. Pripravljali smo se namreč s trdim delom in intenzivnimi vajami, ki so potekala večkrat tedensko, zato je bila potrebna maksimalna angažiranost,« je dodal Vavh, ki so ga uspešni učenci Manca Gavez, Jakob Štrucl, Staš Planinšek, Meta Hunjet in Urban Peklar opisali kot najboljšega na šoli. Dobro razpoloženi in nagajivi tolkalisti, stari med 10 in 13 let, so namreč nad njim očitno navdušeni. »Najboljši je, ker je zabaven, legenda, car, na vse se spozna in je prijazen,« so hiteli pojasnjevati.
Prav tako so nam zaupali, da
so za tekmovanje, na katerem so se predstavili s petimi pesmimi, dosti vadili, da so se ga skoraj vsi udeležili prvič in da so bili omenjenih nagrad zelo veseli. Večina se jih je tudi stri-
njala, da je bil to njihov najboljši nastop do sedaj, nekateri so bili nad uspehom presenečeni, prav vsi pa veseli dodatnih izkušenj.
»Glasbena šola nam vzame veliko časa, poleg vaj smo se na tekmovanje pripravljali tudi z mnogimi drugimi nastopi za zbijanje treme in da se navadimo javnega nastopanja, vendar se splača. Včasih zaradi nastopov ni treba iti v šolo, kar je tudi prijetno. Na splošno v igranju uživamo in želimo nadaljevati tudi v prihodnje,« so si bili enotni.
Ormožani srebrni
Tekmovanja so se udeležili tudi trije učenci Glasbene šole Ormož. Žan Hebar (tolkala, 1. B_kategorija) je učenec 2. razreda, igrati pa se uči pri San-dri Pokrivač. Prejel je srebrno priznanje. V skupini komorne skupine z godali, 1. kategorija, je sodeloval tudi duo Klopotec, ki ga sestavljata Eva Šantič Za-dravec in Kaja Kirič, ki se violino učita že peto leto. Na tekmovanju sta dosegli 88 točk, kar je zadostovalo za srebrno priznanje. Njuna mentorica Eleonora Bruk je na ta rezultat zelo ponosna.
Glede na to, da bodo prihodnje leto v Ormožu imeli že novo glasbeno šolo, je verjetno, da bo del tekmovanja potekal tudi v Ormožu.
Polona Ambrožič
Na knjižni polici
Foto: arhiv GS Ormož
Zan Hebar iz ormoške glasbene šole si je na regijskem tekmovanju prislužil srebrno priznanje.
Markovci • Predstavili so se otroški zbori
Pustite nam ta svet ...
15. marca je v Osnovni šoli Markovci ptujska območna enota Javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravila prvi, naslednji dan pa v Grajeni še drugi del 52. območne revije otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet 2011.
Oba dneva se je predstavi- mljevalko revije. Na srečanju vodjo Aleksandrom Šijancem, lo po osem šol in mladi pevci prvi dan so nastopili zbori OŠ OŠ Majšperk z zborovodkinjo so navdušili strokovno spre- dr. Ljudevita Pivka z zboro- Stanko Erjavec, učenci OŠ De-
Foto: arhiv JSKD
na prvem delu revije v Markovcih se je predstavil tudi otroški pevski zbor OS Majšperk pod vodstvom Stanke Erjavec.
strnik-Trnovska vas, ki jih je vodil Ernest Kokot, OŠ Borisa Kidriča Kidričevo s podružnico Lovrenc z zborovodkinjo Liljano Krošl, zapeli so mladi iz OŠ Cirkulane-Zavrč pod vodstvom Aleksandra Šijanca in OŠ Gorišnica z zborovodkinjo Slavico Cvitanič, Uroš Sagadin je vodil zbor OŠ Breg, Slavica Lajh pa markovskega. Na koncu se je po prostoru zaslišala še »Huda mravljica«, ki jo je zapelo več kot 300 otrok iz prav vseh zborov.
V drugem delu revije, ki je potekal na Grajeni, pa so se predstavili učenci osnovnih šol Olge Meglič, Ljudski vrt in podružnice Grajene, Juršinci, Haj-dina, dr. Franja Žgeča Dornava, Martina Koresa Podlehnik in Videm pri Ptuju.
Vse dogajanje je potekalo pod budnim očesom oziroma bolje rečeno ušesom Danice Pireč-nik, strokovne spremljevalke nastopov. »Letos sem drugo leto prisotna na vaši območni reviji. Programsko je veliko boljša kot lani, tudi izvedbe so tokrat na nivoju, ki se ga ni sramovati niti na visoko zastavljenih pevskih revijah. Danes je tako pravi praznik veselja, iz mladih grl je
Daniel Glattauer Vsakih sedem valov
Ljubljana. Cankarjeva založba, 2010
Daniel Glattauer se je rodil na Dunaju leta1960, tam je tudi študiral pedagogiko in umetnostno zgodovino. Med šestnajstim in dvaindvajsetim letom je pisal pesmi in kratke zgodbe za svojo dušo, nato pa se je lotil študija in novinarstva. Za časopis Der Standard je pisal kolumne o vsakodnevnih temah, nekaj let je urednikoval pri časopisu Die Presse. Prelomnica v njegovi pisateljski karieri se je zgodila leta 2006, ko je izdal roman Proti severnemu siju. Zgodbo že igrajo na avstrijskih gledaliških odrih, zelo verjetno bo v kratkem doživela tudi filmsko upodobitev, saj je prejel že kar nekaj ponudb. Glattauer pravi, da je povsem naključno »zadel vročo točko današnjega dne«. Elektronsko novoromantično dopisovanje samskega moškega s poročeno žensko je podobno pisemskemu romanu Madame Bovary v sredini devetnajstega stoletja francoskega realista Gustava Flauberta, s katerim je le ta oskrunil načela tedanje družbe, da je moral celo pred sodišče. Roman pa mu je kljub temu prinesel nenadejan in velikanski uspeh, s katerim se je vpisal v klasiko svetovne književnosti.
Glattauer je veliko let poročal s sodišča in se navadil, da je dobesedno zapisoval izjave, prav tako uporablja pri svojem delu elektronsko pošto, tako da obvlada dialoge. Ni tip pisca, ki bi čakal na navdih, temveč si zjutraj zastavi cilj, koliko znakov bo napisal tisti dan.
Nekaj časa se je čudil navdušenju bralcev, sedaj pa se je že navadil. Na mnoga vprašanja, ali nastopa v romanu, pravi, da ne gre za biografsko doživetje. Na številne želje, predvsem bralk, po srečnejšem koncu se je po dveh letih odločil za nadaljevanje romana, čeprav se je tega otepal. Žal se je izkazala ta odločitev v vrednostnem smislu za slabo. Drugi del romana je kot nadaljevanje primerljiv prvemu, forma je seveda ostala, novost je nekaj več samospraševanj in igralnih vložkov prizadetosti. Metaforika je še vedno obrtniška, vendar je izgubila na ostrini, duhovitosti in očarljivosti v stopnjevalnem vznemirljivem odkrivanju novega. Skratka, razočaranje, kajti roman bi moral obdržati tak odprt, nedokončan konec. Lahko, da so se tem željam pridružili tudi prodajni vzgibi založbe pri kovanju železa.
V drugem delu romana si Emmi zastavlja vprašanja. Ali je Leo Leike še živ? Živi v Bostonu? Leo je prekinil njuno zvezo tisto noč, ko naj bi se fizično spoznala. Medtem je preteklo leto in pol in Leo se je vrnil. Sedaj ga hoče Emmi vsaj enkrat v življenju zares videti, na samo tako, da sta bila v isti kavarni in se nista niti prav spoznala niti prepoznala. Leo je v Bostonu spoznal Pamelo. Tako se je trikotniku partnerskih odnosov pridružila nova oseba. Pamela ji jemlje njenega e-mail partnerja, rada bi se k Leu za stalno preselila. Preveč sentimentalno pa je v odnos vključiti še otroka, čeprav se zdi, da neizogibno. Jonas ima štirinajst let in manjka mu mama.
Emmi hoče videti Lea, slišati, kako govori, kako posluša, diha. V kavarni je bil pred njo. Ni pripovedoval zgodb, ni ga zgrabila panika. Osupnil je, kako drugačna je bila, kot si jo je predstavljal. Bila je plaha, on pa nedostopen. Emmi želi, da se v kavarni ponovno srečata. Samo za nežen dotik. Odnos z Bernhardom v razumskem zakonu se je ohladil. Bernhard ve za njuno zvezo, zato se je Leo tudi umaknil. Zakaj ga sedaj obrekuje? Saj njen mož sploh ni takšen. Emmi se počuti izdano, prevarala sta jo mož in virtualni ljubimec, zato se je odselila. Za njo bi se moral Leo boriti! S srečanjem, ki pa ni dialoško komentirano, sta razbila čar prvotne zgodbe in prišla na raven vsakdanjih odnosov. Od dragega do najdražjega. Izmikata se koncu odnosa, ki ga sicer oba napovedujeta. Že nekdanji zapornik Henri je na begu v Metulju spoznal, da je prvih šest valov predvidljivih, sedmi je »neuklonljiv«. Tako kot vsa njuna srečanja.
S Pamelo je Leo preživel tri obdobja, vendar je vseskozi mislil na Emmi. V razmerju na daljavo je čakal svojo prihodnost. Ona je bila skrita v njegovi notranjosti in najlepše fantazije so imele njen obraz. Tako kot je odigral vlogo v njunem odnosu Bernhard, na podoben način je moral Leo končati poskusno zvezo s Pamelo. Ko je z velikimi črkami Emmi oznanila KONEC, ni bil njun konec!
Vladimir Kajzovar
namreč resnično zazvenela pesem tako, kot je treba,« je bila navdušena po prireditvi.
Poseben je pohvalila Cvi-taničevo, ki vodi zbor OŠ Go-rišnica. »Sledim ji že več let. Programsko in tudi izvedbeno zna pripraviti zelo lep nastop. Vidim, da dela s srcem, kar se kaže tudi v očeh otrok. Sicer pa ni bilo niti enega slabega nastopa, saj so bili vsi dobro in vzorno pripravljeni. Kaže se odnos dirigentov do svojega dela in
resnično jim lahko samo čestitam,« je pojasnila Pirečnikova.
Strokovno spremljevalko sedaj čaka podelitev ocen. »Naredili bomo izbor za regijsko tekmovanje, ki je v posameznih regijah po Sloveniji, dirigente, ki delajo zelo kvalitetno, pa vzpodbudim tudi za predstavitev na našem največjem tekmovanju - državnem srečanju v Zagorju,« je pojasnila Danica Pirečnik.
Polona Ambrožič
Rokomet
Pomnijo se točke, igra gre v pozabo
Stran 12
Rokomet
Trener Velike Nedelje Samo Trofenik odstopil Stran 12
Kolesarstvo
Robert Vrečer ponovno slavil v Istri
Strani 13
Kegljanje
Fantje zmagali še tretjič zapored
Stran 13
Nogomet
Zavrčani premočni za Podvinčane
Stran 14
Nogomet
Znova reprezentančna vročica
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. SNL
Zapravljena priložnost Aluminija, Drava praznih rok
Aluminij - Bela krajina 0:0
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Bingo, Sambolec, Djokič (od 74. Pučko), Medved, Vračko (od 57. Kmetec), Pu-rišič, Lugonjič (od 53. Rešek), Režo-nja, Bajlec. Trener: Bojan Flis.
BELA KRAJINA: Pešagič, Ži-žič, Svilar, Žagar, Celcer, Slomšek, Rahmanovič, Štukelj, Derviševič (od 46. Balkovec), Vrščaj, Žigon. Trener: Robert Filak.
Po zmagi v gosteh proti Krškemu pred tednom so nogometaši Aluminija v nedeljo gostili ekipo Bele krajine. Šlo je za derbi kroga, saj sta se merili drugo- in tretjeuvrščena ekipa 2. SNL, obenem najučinkovitejši ekipi lige. Glede na tekmo s Krškim je trener Flis naredil le eno menjavo v ekipi: Romiha je zamenjal Bajlec. Pri gostih, ki so na Kidričevo prišli le s 15 nogometaši, je pomočnik trenerja Robert Englaro, nekdanji reprezentant, ki je majico z državnim grbom oblekel kar 36 krat.
Pred približno 150 gledalci so v sončnem, a vetrovnem vremenu srečanje bolje pričeli domačini, ki so želeli kar najhitreje preiti v vodstvo. Tako sta že v 4. oz. 7. minuti zapretila Režonja in Lugonjič, predvsem slednji bi lahko v bližini gola bolje reagiral. Gostje so si prvi priložnosti priigrali v 8. minuti, ko so dvakrat izvajali kot: v prvem primeru je Murko odlično ubranil, v drugem pa je Rahmanovič iz idealnega položaja z glavo streljal preko gola. V nadaljevanju se je igra precej umirila, čeprav so Kidričani poskušali izvajati pritisk na go-

2. SNL
REZULTATI 18. KROGA: Aluminij
-	Bela krajina 0:0, Garmin Šenčur
-	Krško 0:0, Roltek Dob - Dravinja Kostroj 0:2 (0:0), Mura 05 - Labod Drava 2:0 (0:0), Šmartno 1928 - IB Interblock 2:1 (2:1).
1. IB INTERBLOCK 18 8 7
2. DRAVINJA KOS. 18 18 18 18 18 18 18 18
10. ŠMARTNO '28 18
4.	BELA KRAJINA
5.	MURA 05
6.	LABOD DRAVA
7.	ROLTEK DOB
8.	KRŠKO
9.	GAR. ŠENČUR
8	6
8	6
7	7
8	2 6	5 6	4 5	5 4	6 4	4 10
28:17 23:16 30:17 31:22 23:24 24:28 23:28 13:19 28:33 24:41
stujoče igralce že globoko na njihovi polovici. Igralci iz Črnomlja so se izjemno organizirano branili, pri tem pa so jim precej »pomagali« gostitelji, ki so predvsem na sredini igrišča izgubljali preveč žog (Djokič, Režonja, Lugonjič). Tako sta Vračko in Purišič v konici napada dobila premalo uporabnih podaj; slednji se je po žogo velikokrat vračal precej na svojo polovico igrišča.
V drugem polčasu so domačini znova začeli podjetno: Režonja se je v nekaj minutah znašel v treh lepih priložnostih, a je enkrat streljal preko gola, dvakrat pa so gostujoči obrambni igralci njegov strel blokirali. To se je zgodilo tudi Purišiču, ki je sicer lepo prei-graval, a na koncu storil »potezo preveč«. Po desetih minutah igre v 2. polčasu je trener Flis opravil prvi menjavi: v igro sta vstopila Mitja Rešek in Marko Kmetec, nekaj minuta za tem še Pučko. Vsi trije so vnesli precej živahnosti v igro Aluminija, ki je veliko poskušal s prodori po bočnih položajih. Pred gol vratarja Bele krajine je bilo tako poslanih veliko uporabnih predložkov (Rešek, Topolovec, Medved, Pučko), a jih igralci v kazenskem prostoru niso uspeli realizirati. Na drugi strani je v 64. minuti najnevarneje zapretil mladi, šele 16-letni Jure Balkovec, ki se je po samostojnem prodoru znašel sam pred Murkom, a je streljal mimo gola. V zadnjih 15 minutah so domačini povsem prevladovali na igrišču, a gola kljub temu niso uspeli
Bojan Flis, trener Aluminija: »Vedeli smo, da nas čaka trda tekma, saj se zna ekipa Bele krajine zelo dobro braniti. Z agresivno igro smo želeli čimprej pridobili žogo v svojo posest, jo popeljati pred kazenski prostor in si priigrati priložnosti za zadetek. To nam je nekajkrat uspelo, vendar so nekateri igralci v odločilnih trenutkih ravnali preveč egoi-stično in niso podali žoge bolje postavljenim soigralcem. Tako se je tekma končali tako, kot si nismo želeli. Medsebojno sodelovanje na igrišču moramo v nadaljevanju izboljšati in se poskušati obdržati pri vrhu.«
doseči. Najbližje sta bila po samostojnih prodorih Kmetec in Medved, a je prvemu vratar Bele krajine ubranil, drugi pa je s strani zadel prečko, odbite žoge pa Rešek mimo številnih nog ni uspel potisniti v mrežo. Gostje so pretili iz nasprotnih napadov, a je ostalo pri najmanj priljubljenem rezultatu - 0:0, s katerim so bili gostje bistveno bolj zadovoljni kot domačini.
Jože Mohorič
Mura 05 - Labod Drava 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Ošlaj (61.), 2:0 Sprečo (75.).
MURA 05: Luk, Kous, Rogač, Ošlaj, E. Janža, Horvat, Maruško, Gruškovnjak (od 84. Bencak), Lotrič (od 90. Kek), J. Janža, Sprečo (od 90. Janev). Trener: Franc Cifer.
LABOD DRAVA: Bučar, Perger, Čeh, Perkovič, Šturm, Toplak, Gorin-
šek (od 76. Pranjic), Marlon, Kulčar (od 71. Bakovic), Kurež, Dugolin (od 80. Spahic). Trener: Bojan Špehonja.
Srečanje 18. kroga v 2. ligi med Muro 05 in Labodom Dravo je bilo poleg rezultat-skega vidika pomembno tudi glede razvrstitve in tekme več na domačem terenu v zadnji tretjini prvenstva. Na srečanju se je zbralo kašnih 700 gledalcev, precej za drugoligaške razmere, a malo glede na priljubljenost nogometa v Murski Soboti. Kljub sončnemu vremenu so bili pogoji za igro dokaj težki, saj je ves čas močno pihalo. V 8. minuti so prvič resneje zapretili domači preko Gruškovnjaka, toda iztržili so le kot. V 12. minuti je katastrofalno napako storil domači vratar Luk, toda strel Šturma iz bližine, ko se je znašel sam iz oči v oči z njim, je ustavila vratnica. V 23. minuti je bilo pred ptujskimi vrati ponovno vroče: po lepi podaji Horvata je sam proti Bučarju stekel Lotrič, toda zmagovalec dvoboja je bil Ljubljančan v ptujski vrsti. Po tem dogodku se je stanje na igrišču
Andrej Dugolin, nogometaš Laboda Drave: »Do prvega prejetega zadetka smo nadzorovali srečanje, bili boljši, imeli tudi nekaj priložnosti. Prejeti zadetek iz prekinitve nas je presekal in na koncu smo upravičeno izgubili. S tem, ko smo imeli terensko pobudo, smo puščali na drugi strani v obrambi preveč prostora tekmecem, kar so ti znali izkoristiti.«
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Laboda Drave (na fotografiji Tomaž Toplak, beli dres) so v Murski Soboti dobro igrali do prvega zadetka.
Foto: Črtomir Goznik
Boris Sambolec (rdeči dres, Aluminij) je bil eden izmed boljših posameznikov nedeljske tekme v Kidričevem med Aluminijem in Belo krajino.
nekoliko umirilo, še naprej pa so nekoliko več od igre imeli nogometaši v modrem.
Že v prvi minuti drugega dela igre je sam s strani proti vratom Mure stekel Šturm: domačini so obstali, misleč, da je v prepovedanem položaju, situacijo pa je razrešil vratar Luk, ki je strel Novogoričana v ptujski vrsti ubranil. Ptujčani so še naprej prevladovali, toda na žalost dokaj številnih navijačev modrih, ki so prišli v Mursko Soboto, številnih napak domačinov niso izkoristili. V 60. minuti je lepo priložnost za domače zapravil Sprečo, v 61. minuti pa so muraši po kotu z
desne povedli: z glavo je zadel izkušeni Ošlaj, na katerega je ptujska obramba povsem pozabila. Ptujčani so nato vse stavili na napad, zato so v obrambi puščali veliko prostora. V 75. minuti je Sprečo iz hitrega protinapada po čudoviti asistenci Lotriča zadel z lepim lob udarcem - 2:0. Po tem zadetku so si Sobočani priigrali še nekaj imenitnih priložnosti, toda do spremembe izida ni več prišlo.
Ista tekmeca se bosta ponovno pomerila že v naslednjem, 19. krogu, srečanje pa bo ponovno odigrano na stadionu Fazanerija v Murski Soboti.
Tadej Podvršek
Nogomet • 1. SNL
Znova 8 točk prednosti Maribora
REZULTATI 24. KROGA: Olimpija - Luka Koper 4:0 (1:0); strelci: Vršič 9., 82., Škerjanc 65., Lovrečič 86.
Rudar - Domžale 3:1 (1:1); strelci: Bratanovic 27., Tolimir 52., Čadi-kovski 67.; Pekič 40.
Nafta - Triglav Gorenjska 1:1 (1:1); strelca: Jovanovič 33.; Jelar 25.
HiT Gorica - Primorje 4:1 (3:0); strelci: Galešic 5., 29., Franklin 39., Plut 60.; Vidmar 86.
Maribor - CM Celje 2:0 (2:0); strelca: Milec 10., Tavares 32.
1.	MARIBOR	24 15	7 2	43:13	52
2.	DOMŽALE	24 13	5 6	36:22	44
3.	LUKA KOPER	24 11	4 9	35:33	37
4.	OLIMPIJA	24 9	7 8	35:27	34
5.	RUDAR VELENJE24 8	7 9	42:36	31
6.	HIT GORICA	24 8	7 9	30:36	21
7.	NAFTA	24 8	5 11	34:38	29
8.	TRIGLAV	24 7	7 10	25:40	28
8.	CM CELJE 24 5 8 11 29:41 23
9.	PRIMORJE 24 5 5 14 28:51 20 Domačini so v 24. krogu pobrali
skoraj popolni izkupiček; edino točko za goste so v Lendavi osvojili Kranjčani. Maribor je z dvema mojstrskima zadetkoma ugnal Celjane in ima
znova 8 točk prednosti pred najbližjimi zasledovalci iz Domžal. Le-ti so izgubili v Velenju, kjer je Pevnik svoje varovance popeljal do druge zaporedne zmage. Še daljšo serijo ima Olimpija, ki je tokrat visoko ugnala aktualne državne prvake. V primorskem derbiju so slavili Goričani.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanji nogometaš Aluminija Martin Milec (sedaj Maribor) je proti Celjanom dosegel vodilni zadetek.
Rokomet • 1. A SRL (m) - Liga za obstanek
Pomnijo se točke, igra gre v pozabo
Jeruzalem -Slovenj Gradec 27:25 (16:12)
JERUZALEM: G. Cudič (12 obramb - 2 x 7 m), Belec (2 obrambi), S. Žuran; Šišmanovič 5, Korpar, Kra-bonja, Rajšp 1, Bogadi 3, Radujkovic 2, B. Cudič, Ivanuša, Sok 5, Hebar, Kljajic, R. Žuran 11 (2). Trener: Aleš Filipčič.
SLOVENJ GRADEC: Jelen (14 obramb), Kaspar, Kašnik; Kobold 1, Poklič 6 (2), Mehinovic 3, Šavc 3 (1), Zbičajnik, Grujičic 2 (1), Merdanovic 5, Jovanovič, Mujanovic 4, Podsten-šek 1, Apat, Hartman, Kresnik. Trener: Sebastjan Sovič.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/2; Slovenj Gradec 6/4.
1. A SRL (m) LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 1. KROGA: Loka - Gorenje 30:26 (17:13), Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 30:33 (16:13), Cimos Koper - Trimo Trebnje 37:31 (19:13).
1.	GORENJE 23 21 0 2 42
2.	CIMOS KOPER 23 19 1 3 39
3.	CELJE PIVO. LAŠKO 23 16 0 7 32
4.	LOKA	23 12 4 7 28
5.	TRIMO TREBNJE 23 13 1 9 27
6.	MARIBOR BRANIK 23 11 4 8 26
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 1. KROGA: Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 27:25 (16:12), Krka - Slovan 25:25 (13:14), Šmartno - Ribnica Riko hiše 26:35 (11:19).
1.	RIBNICA RIKO HIŠE 23	10	1 12	21
2.	KRKA 23	8	3	12	19
3.	JERUZALEM ORM. 23	9	0 14	18
4.	SLOVAN 23	5	1 17	11
5.	ŠMARTNO 23	3	1 19	7
6.	SLOVENJ GRADEC 23	3	0 20	6
Foto: Črtomir Goznik
Rok Žuran (Jeruzalem Ormož), ki se po koncu sezone seli v Celje PL, je proti Slovenj Gradcu dosegel 11 zadetkov.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Slovenj Gradec 16 minut.
RDEČA KARTONA: Poklič (52 - direkten), Jovanovič (60 - 3 x 2).
IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so na uvodu letošnje Lige za obstanek s 27:25 (16:12) ugnali zadnjeuvrščeno zasedbo 1. A SRL Slovenj Gradec. Domačini so pred tekmo veljali za absolutnega favorita in tako je na igrišču tudi kazalo vse do 15. minute, ko so Ormožani najprej povedli 5:0 in nato še 10:5. Ob lepi prednosti sta bila zelo razpoložena vratar Gregor Ču-dič (9 obramb v 1. polčasu, 2
sedemmetrovki) in bombarder Rok Žuran, ki je do odmora kar 7-krat zatresel mrežo prvega moža gostov, vratarja Jelena. Ta je v prvem delu zbral 8 in v drugem 6 obramb. Do najvišje prednosti so varovanci trenerja Aleša Filipčiča prišli v 43. minuti, ko so povedli 22:16. Sledile so minute gostov, v katerih je zablestel mladi Poklič. Po petih uspešnih obrambah Jelena (ob poskusih ormoških krilnih igralcev Bogadija ter Soka) in ob golu Merdanovica so se gostje približali le na gol zaostanka, 26:25. Da ni prišlo do popolnega preobrata, je z dvema odličnima obrambama poskrbel vratar Belec, ki je v
45. minuti zamenjal Čudiča. Usodo Slovenj Gradca je v 60. minuti zapečatil najboljši igralec tekme Rok Žuran, ki se po koncu sezone seli v Celje. Na koncu so bili v taboru Jeruzalema enotnega mnenja, da se pomnijo točke in ne igra, ki je bila daleč od njihovih realnih zmožnosti. Roko na srce: glede na prikazano v Ormožu bi si fanatični Korošci zaslužili vsaj točko.
V soboto, 26. 3., Ormožane čaka gostovanje v Šmartnem, v 3. krogu pa na Hardek prihaja Ribnica. Cilj Ormožanov v Ligi za obstanek je končno 7. mesto v državi.
Uroš Krstič
1. B SRL			
REZULTATI 17. KROGA: Istrabenz			
plini Izola - Velika Nedelja Carrera			
Optyl 31:28, Grosuplje -		Grča Kočev-	
je 26:25, Sevnica -	Celje PL B 38:29,		
Ajdovščina - Mokerc Ig 27:21, Škoflji-			
ca - Alples Železniki 33:29, Sviš Pe-			
karna Grosuplje - Krško 29:32.			
1. KRŠKO 17	15	1	1 31
2. ISTRABENZ P. IZOLA17	13	2	2 28
3. SVIŠ P. GROSUPLJE 17	11	3	3 25
4. SEVNICA 17	11	1	5 23
5. ŠKOFLJICA 17	8	1	8 17
6. AJDOVŠČINA 17	7	2	8 16
7. CELJE P. LAŠKO B 17	7	0	10 14
8. GROSUPLJE 17	6	2	9 14
9. GRČA KOČEVJE 17	6	1	10 13
10. VELIKA NEDELJA 17	3	2	12 8
11. ALPLES ŽELEZNIKI17	4	0	13 8
12. MOKERC IG 17	3	1	13 7
Rokomet • 1. B SRL (m)
Trofenik odstopil
Istrabenz Plini Izola - Velika Nedelja Carrera Optyl 31:28 (21:14)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kovačec, Kaučič, Hanželič 4, Horvat 3, Bezjak, Veselko, Kneževič 1, Škripec 1, Preac, Ivančič 12, Tu-šak 1, Kumer 1, Špindler 5, Zorec. Trener: Davorin Kovačec.
Po vseh dogodkih v klubu, ki so se zgodili v minulem tednu, in ob dejstvu, da ekipa iz različnih razlogov ni bila popolna, so se rokometaši Velike Nedelje Carrere Optyle na gostovanje proti drugouvrščeni ekipi lige odpravili le z željo, da pokažejo čim boljši rokomet. Vendar so v tej veliki želji v prvem polčasu naredili preveč napak, kar so izkušeni domačini s pridom izkoristili in iz minute v minuto višali svoje vodstvo. Že samo dejstvo, da so rokometaši iz Velike Nedelje v tridesetih minutah prejeli 21 zadetkov, pove veliko o njihovi igri v obrambi.
Po prijateljskem pogovoru med odmorom in besedah spodbude trenerja Davorina Kovačca in pomočnika Dejana Ivančiča so gostje v drugi polčas vstopili veliko odločnejši. To se je takoj pokazalo pri igri v obrambi, saj so domačini veliko težje prihajali do zaključnih strelov. Razlika se je počasi manjšala in gostje so imeli lepe priložnosti, da bi se popolnoma vrnili v igro, če v vrata domačinov ne bi stopil odlični Martin Gregorčič. Ta je ubranil nekaj čistih strelov in tako preprečil, da bi v končnici gledali stresen zaključek. Do-
mači trener je sicer menjaval veliko igralcev, vendar je bil v odločilnih trenutkih primoran vrniti v igro igralce prve postave, saj bi zagreti gostje lahko kaj hitro obrnili potek tekme v smer, ki ne bi najbolj ustrezala Izolčanom, ki so resni kandidat za napredovanje v 1. A DRL.
V soboto čaka rokometaše iz Velike Nedelje domača tekma proti Ajdovščini in v igri je samo en cilj - zmaga.
Danilo Klajnšek
Bojan Munda -novi trener
Minuli konec tedna je prišlo do spremembe na trenerski klopi rokometašev iz Velike Nedelje. Sedaj že bivši trener Samo Trofenik je ponudil odstop in v klubu so ga sprejeli. Njegovo mesto bo prevzel Bojan Munda.
Rokomet • 2. SRL - končnica (m)
Gorišničani izpadli iz boja za vrh
Moškanjci Gori-šnica - Radovljica 31:32 (16:15)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 12 (9), Zorli 3, Leskošek
1,	Planinc, Valenko 2, Arnuš 2, Balas
2,	Lozinšek 7, Golob, Cvetko, Luka-ček, Koražija, Prejac, Firbas, Dimec
3,	Trener: Sebastjan Golob.
Rokometaši iz Gorišnice počasi izgubljajo stik z ekipami pri vrhu, saj so tokrat na domačem igrišču izgubili z ekipo Radovljice. Ta je sedaj na 3. mestu, Gorišničani pa za njo sedaj zaostajajo za tri točke (v primeru zmage bi imeli točko več od njih). Tokrat so imeli domači fantje podporo številnih gledalcev, saj dvorana že dolgo ni bila tako polna.
Igra in rezultat sta bila ves prvi del srečanja izenačena.
2. SRL - od 1. do 8. mesta
REZULTATI 4. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Radovljica 31:32, Cerklje - Drava Ptuj 32:28, Dobova - Mitol Sežana 23:23, Dol TKI Hrastnik - Črnomelj 40:24.
1.	DOL TKI HRASTNIK	4	3 1	0	16
2.	DOBOVA	4	2 1	1	14
3.	RADOVLJICA	4	2 1	1	13
4.	CERKLJE	4	2 0	2	12
5.	MOŠKANJCI - GOR.	4	2 0	2	10
6.	MITOL SEŽANA	4	112	9
7.	ČRNOMELJ	4	10	3	4
8.	DRAVA PTUJ	4	1 0	3	2
V drugem polčasu so imeli rokometaši iz Gorišnice v 40. minuti prednost 20:16 in proti koncu še vedno 29:25. Pričakovalo se je, da bodo točke ostale doma. Sledila je dramatična končnica, ki pa se ni dobro končala za domače rokome-taše. Gostje so naredili delni izid 1:6, s katerim so povedli 30:31. Takrat so imeli Gorišni-čani v polju dva igralca več ter tako možnost za izenačenje, vendar so gostje prestregli njihov napad in zadeli za 30:32. Gorišničani so lahko do konca le ublažili poraz, po tekmi pa razočarani obležali na parketu.
Danilo Klajnšek
Blizu, a vendar daleč: Cerklje - Drava Ptuj 32:28 (16:17)
DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš 3, Horvat, Verdenik, Bračič 3, Bezjak 5, Požar 1, Sabo 7, Pukšič 2, Janže-kovič 3, Bedrač 2, Dogša, Bedenik, Ferk 2, Šamperl. Trener: Ladislav Sabo.
V 4. krogu končnice 2. lige so igralci Drave iz Ptuja gostovali pri ekipi Cerkelj. V 1. krogu končnice so Ptujčani to ekipo premagali za gol (26:25), tokrat pa so bili boljši Gorenjci in tako ostajajo v boju za prvaka ter napredovanje v 1. B ligo. V srečanje so sicer bolje krenili Ptujčani, ki so prvi pol-
čas odigrali na zavidljivi ravni. Obramba je bila dovolj trdna, svoje je dodala dobra igra v napadu, temu primerna pa je bila realizacija. V 20. minuti so gostje celo povedli za tri zadetke (11:14), kar je bila njihova najvišja prednost na srečanju. V končnici prvega polčasa pa so mladi dravaši nekoliko popustili in domačini so to znali izkoristiti za zmanjšanje zaostanka (16:17).
Medtem ko je bil prvi polčas gledano z gostujoče strani dober, pa tega nikakor ne moremo trditi za drugi del. Tempo so že od začetka diktirali Gorenjci, ki so najprej izenačili, nato pa kmalu ušli na +5 in zmagovalec je bil praktično odločen. Drava, ki je igrala v bistveno močnejši zasedbi kot na preteklem srečanju s Sežano (zaradi poškodbe je tokrat manjkal le Fridrih), je sicer imela priložnost vrniti se v igro, toda v napadu je imela preveč nerazpoloženih igralcev, da bi lahko upala na kakšno točko na Gorenjskem. Skrbi predvsem realizacija, ki na zadnjih treh srečanjih šepa, tokrat pa so ptujskim mladcem proti koncu srečanja pošle tudi moči.
V soboto bo Drava gostovala v Radovljici.
tp
Boks • Turnir v Slovenski Bistrici
Grb Slovenske Bistrice Aljažu Venku
Boks klub Slovenska Bistrica je ta konec tedna pripravil dvodnevno tekmovanje za 18. grb Slovenske Bistrice. Kakšno je bilo zanimanje za ta boksarski dogodek, najbolje kaže podatek, da je bila dvorana oba dni polna ljubiteljev boksa. Ti so lahko spremljali nastope boksarjev iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije in Slovenije. V sedmih kategorijah je bilo prijavljenih več kot 30 tekmovalcev, med njimi tudi štirje iz BK Ring.
Ptujski boks so zastopali Marko Makovec, Blaž Škrja-nec, Aleš Kujovec in Nejc Nedeljko. Za njih je bil nastop v Slovenski Bistrici pravi test, saj so do sedaj zbrali od 10 do 20 dvobojev. V močni konkurenci so si tokrat nabirali predvsem izkušnje: Škrja-nec, Kujovec in Nedeljko so že v polfinalu naleteli na ruti-nirane tekmece, s katerimi so po dobrih dvobojih častno izgubili. Edini, ki se je prebil v nedeljski finale, je bil trenutno najboljši ptujski amaterski boksar Marko Makovec, ki boksa v srednji kategoriji do 75 kilogramov. V polfina-lu je Makovec v zanimivem dvoboju premagal Gala Šmida (As Ljubljana), ki je v zadnjem obdobju zelo napredoval in se razvija v dobrega boksarja. V finalu se je Makovec meril z domačinom Aljažem Ven-
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši ptujski amaterski boksar Marko Makovec (BK Ring) je v Slovenski Bistrici izgubil finalni dvoboj srednje kategorije proti domačinu Aljažu Venku.
kom (BK Slovenska Bistrica). V sila izenačenem in kvalitetnem dvoboju so sodniki z rezultatom 5:3 zmago dosodi-li Venku. Na koncu je slednji za prikazano dobil 18. grb Slovenske Bistrice.
Bivši član ptujskega kluba Mitja Dišič je dobil dvoboj s srbskim predstavnikom Ne-manjo Kukičem, ta borba pa je dobila naziv najboljšega boksarskega para.
Na 18. grbu Slovenske Bistri-
ce smo videli kvaliteten boks, predvsem pa je turnir služil za preverjanje trenutnega stanja najboljših slovenskih amaterskih boksarjev. Ti so pokazali kar veliko znanja, v prihajajočem koncu tedna pa se bodo v Kopru pomerili v 6. krogu državne lige, v kateri so si naslov državnih prvakov Slovenije že zagotovili člani BK Ring iz Ptuja, ki jim je enak dosežek uspel tudi lani.
David Breznik
Kegljanje • 3. SKL - vzhod (m)
Fantje se tretjič zapored, dekleta že slavijo
Ljubitelji kegljanja na Ptuju so v soboto imeli veliko razlogov za veselje. Dekleta, ki sicer v tem krogu niso nastopila, so po porazu Rudarja v Celju tudi teoretično postala prvakinje. Tako bodo v soboto opravile zgolj še zadnjo formalnost v tej sezoni, potem pa se bodo odpirali šampanjci, saj je z uspehom deklet ptujsko kegljanje doseglo nov mejnik.
Moški del ekipe je v zadnjih tednih v odlični formi, saj so slavili še tretjič zapored - tokrat so premagali Lokomotivo. Drago Arnuš je že uvodoma napovedal ugoden razplet, saj je podrl kar 586 kegljev, njegov rezultat pa je bil tudi najboljši rezultat tega kroga. Ostali fantje so dodali svoj del in novi dve točki sta odpotovali na Ptuj.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 17. KROGA: Lokomotiva - Drava Deta Center 1:7, Raden-
ska - Nafta 4,5:3,5, Piramida -	Gašper Korotan 6:2, Rile servis - Žalec Petrol 3:5, Litija - Prepolje 5:3.
1.	LITIJA 17 11 1 5	23
2.	NAFTA 17 9 2 6	20
3.	GAŠPER KOROTAN 17 10 0 7	20
4.	PREPOLJE 17 9 1 7	19
5.	DRAVA DETA CENTER17 9 0 8	18
6.	ŽALEC PETROL 17 8 1 8	17
7.	RADENSKA 17 8 1 8	17
8.	LOKOMOTIVA 17 6 0 11	12
9.	PIRAMIDA 17 5 2 10	12
10.	RILE SERVIS 17 6 0 11	12
LOKOMOTIVA - DRAVA DETA CENTER 1:7 (3088 - 3228)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 586, Podgoršek 523, Čuš 514, Pre-mzl - Ilič 500, Sušanj Žnidarič 569, Kozoderc 536
Danilo Klajnšek
Odbojka • 3. DOL - končnica
Tekmo odločili prodorni servisi gostij
ZOK AC Prstec Ptuj - Braslovče 0:3
(-12, -11, -7)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: Horvato-va, Vidovičeva, Krajnčeva, Intihar-jeva, Vindiševa, Krambergerjeva, Kosijeva, Leskovarjeva, Zupaničeva, Islamovičeva, Kokolova, Mahoričeva; trenerka: Jasna Zajšek.
Morda odločilna tekma za napredovanje v 2. ligo je prinesla na ekipo ŽOK Prstec Ptuj (pre)velik psihološki pritisk, kar se je videlo v igri. Gostje iz Braslovč so imele bučno podporo s tribun in so popolnoma nadigrale domačo vrsto. V njej se je zelo poznala odsotnost prve podajalke Nuše Andjelko-vič, ki zna s svojimi izkušnjami in kvaliteto razigrati svojo ekipo. Nalogo podajalke je tako prevzela Nuška Zupanič, ki v zadnjem obdobju ni bila članica ekipe. Čeprav se je zelo trudila, se je videlo, da napadalne akcije niso bile izvedene dovolj natančno. Delno zaradi odsotnosti Andjelkovičeve in tudi Breznikove (še ene članice prve postave) so bile gostje veliko boljše in so zasluženo zmagale. V vseh treh nizih so dobivale točke v serijah, morda celo odločilen dejavnik pa je bil servis. S prodornimi začetnimi udarci so Braslovčan-
3. DOL (ž) - za 1. mesto
REZULTATI 4. KROGA: AC Prstec Ptuj - Braslovče 0:3, Nova KBM Branik II. - Dravograd 3:1.
1.	NOVA KBM BRANIK II	4 3	1	13
2.	BRASLOVČE	4 3	1	11
3.	AC PRSTEC PTUJ	4 2	2	6
4.	DRAVOGRAD	4 0	4	0
ke dobile veliko lahkih točk, saj je ponovno šepal sprejem domače ekipe.
Prvi niz je bil izenačen do približno desete točke (9:11), nato pa so se gostje razigrale in s serijo desetih zaporednih točk zmagale. Slab sprejem Ptujčan-kam ni omogočil konkretnih napadalnih akcij, prav tako pa so gostujoče igralke imele trden blok in silovite zaključke akcij. Tako so bile ptujske odbojkarice kljub vzpodbudi trenerke Jasne Zajšek tudi v drugem nizu popolnoma nemočne. Kljub želji po preobratu je tretji niz samo še potrdil premoč ekipe iz Bra-slovč, ki je z raznovrstno igro in odličnim serviranjem prišla do suverene zmage.
Porazi so resda sestavni del športa, vendar je tokratni nepopolno ekipo ženskega Odbojkarskega kluba AC Prstec Ptuj oddaljil od napredovanja v višjo ligo, kar je bil tihi cilj ptujske ekipe za to sezono.
David Breznik
Tenis • 2. zimska liga
REZULTATI 9. KROGA: TK ŠTRAF - VETERANI 0:3 (Fras - Šebela 4:9, Korošec - Pušnik 1:9, Cajnkar/Fras - Pušnik/Tumpej 5:9), CIVIS PTUJ - PSS PTUJ 0:3 (Bezjak - Čeh 0:9, Lebar - Čajič 1:9, Bezjak/Lebar - Ča-jič/Čeh 1:9), TK SKORBA GAD - TK SKORBA 2:1 (Šlamberger - Ules 9:4, Šuntner - Zebec 5:9, Ogrinc/Drobnič - Berlak/Zebec 9:5).
Vodilni ekipi sta prepričljivo zmagali, o končnem prvem mestu pa bosta med sabo odločili v zadnjem krogu. TK Skorba Gad je premagala TK Skorba in ga na lestvici prehitel za točko.
	Igre	Geml
1. VETERANI	21	216
2. PSS PTUJ	19	205
3. TK ŠTRAF	16	191
4. TK SKORBA GAD	13	181
5. TK SKORBA	12	182
6. CIVIS PTUJ	0	34
1. liga
Pari 10. kroga, 26. marca: ob 8.00: TK Gorišnica - TK Šumari, Trgovine Jager - Hortikultura; ob 11.30: TC Goja - Hiša Kager.
JM
Kolesarstvo • Istrska pomlad
Robert Vrečer ponovno slavil v istri
Kolesarji Perutnine Ptuj so od četrtka do nedelje nastopali na tradicionalni dirki v hrvaški Istri, imenovani Istrska pomlad. Na njej so dokazali, da so zdravstvene težave že preteklost, saj je štiridnevno tekmovanje dobil njihov član Robert Vrečer. Dirka je bila na sporedu že osmič, pred tem pa se je imenovala Jadranska ma-gistrala. Na njej so že tradicionalno dobro zastopane ekipe iz Slovenije, tudi konkurenca iz drugih država je na zavidljivi ravni, zato je slaviti na posamezni etapi, kaj šele v skupnem seštevku, posebno doživetje.
V	četrtek je bil najprej na sporedu prolog v dolžini 5,8 km, na njem pa je takoj zable-stel Robert Vrečer, član ptujskega kluba, ki je tekmece ugnal za 25 sekund in zanesljivo slavil. Vrečer, ki je bil v dobri formi že pred Istrsko pomladjo, je veljal za enega izmed favoritov tudi za skupno zmago, na uvodu pa je te napovedi le potrdil in oblekel rumeno majico. Med prvo deseterico se je na prologu uvrstil še en član Perutnine Ptuj: Matej Mugerli je bil 9.
V	1. etapi, ki je bila na sporedu naslednji dan in je potekala od Poreča (Zelena laguna) do Labina, so Ptujčani uspešno branili napade tekmecev, zmagovalec pa se je odločil v kratkem ciljnem vzponu do Labina. Največ moči je imel član kranjske Save Luka Mezgec, Robert Vrečer pa je s 13. mestom (v cilj je prišel v glavnini) in sedmimi sekundami zaostanka za članom Save zadržal rumeno
Foto: Marjan Kelner
Najboljši trije v skupni razvrstitvi dirke Istrska pomlad: Mitja Mahorič (3. mesto), Robert Vrečer (KK Perutnina Ptuj, 1. mesto), Radoslav Rogina (2. mesto).
majico vodilnega v skupnem seštevku.
Po pričakovanjih se je dirka odločala v 2. etapi s ciljnim vzponom v notranjosti Istre, na Motovunu, kjer pa je svojo odlično formo še enkrat več pokazal Robert Vrečer in z veličastno zmago v skupnem seštevku povečal prednost pred tekmeci na 52 sekund. Sicer je tudi v tej etapi ekipa Perutnine Ptuj vozila složno in homogeno ter povsem obvladovala položaj. Četverici kolesarjev je sicer uspel pobeg, a ga je glavnina na čelu z izjemnima Vre-čerjem in Mugerlijem brez posebnih težav ujela. Po silovitem
Foto: Marjan Kelner
Ekipa Perutnine Ptuj je odlično izpeljala celotno dirko.
Robert Vrečer, Perutnina Ptuj: »Od vseh etap je bila zadnja zaradi močnega vetra še najtežja. Sicer pa je bilo na letošnji dirki lažje zmagati zaradi ekipe, ki je bila okrog mene, saj je opravila vrhunsko delo, jaz sem dodal le piko na i.«
tempu Mugerlija na začetku ciljnega vzpona je v ospredju ostala le še četverica kolesarjev. Prvemu napadu Vrečerja je nato lahko sledil le še Hrvat Rogina, drugemu pa nihče več. Celjan v ptujski vrsti si je s tem zagotovil odločilno prednost za skupno zmago na dirki Istrska pomlad.
V zadnji, 141 kilometrov dolgi etapi s ciljem v Poreču, je slavil Nemec Christopher Roth, ki je bil najboljši v sprintu skupine kakšnih 60 kolesarjev. Pri 50 kilometrih je sicer pobegnila četverica kolesarjev (v skupini je bil tudi Tadej Valja-vec), toda glavnina jim velike prednosti ni dovolila. Ptujski kolesarji so tako kot vse dni na Hrvaške delovali odločeni, da ubranijo rumeno majico Roberta Vrečerja, ki jo je oblekel že takoj na uvodu. Vsa ekipa je delovala kot celota, zato tudi končni uspeh Roberta Vrečer-
Prolog: Tinjan - Sv. Petar u Šumi, 5,8 km
I.	Robert Vrečer (Perutnina Ptuj) 9. Matej Mugerli (Perutnina Ptuj)
II.	Dejan Bajt (Perutnina Ptuj)
1. etapa: Poreč - Labin, 137 km
1.	Luka Mezgec (Sava)
13. Robert Vrečer (Perutnina Ptuj)
2.	etapa: Vrsar - Motovun, 157 km
1. Robert Vrečer (Perutnina Ptuj)
3.	etapa: Pazin - Poreč, 141 km
1. Christopher Roth (Ceven Stones)
Končni vrstni red:
1.	Robert Vrečer (Slo) Perutnina Ptuj 10;27:03
2.	Radoslav Rogina (Hrv) Loborika 0:51
3.	Mitja Mahorič (Slo) Adria Mobil 0:57
ja ni mogel izostati. Celjan v vrsti KK Perutnina Ptuj je tako le ponovil vajo, saj je na omenjeni dirki slavil že lani. Tretji v skupnem seštevku je bil letos Ptujčan Mitja Mahorič, član ekipe Adria Mobil.
Tadej Podvršek
Kikboks • Medobčinsko prvenstvo
Kvalifikacije za državno prvenstvo
V Kickboxing centru Ptuj sta v februarju in marcu v dveh delih potekala dva od petih turnirjev medobčinskega prvenstva v disciplini semi kontakt za dečke, deklice, mladinke, mladince, članice in člane. Bila sta kvalifikacijska za uvrstitev na turnirje za državno prvenstvo. Na obeh je sodelovalo 43 tekmovalk in tekmovalcev. Sodili so domači sodniki Milan Breg, Mateja Er-lač, Franc Slodnjak, Aleš Skle-dar in Franc Vrbančič.
Rezultati (rang lista po dveh turnirjih - prva dva uvrščena):
dečki do 30 kg:
1.	Timi Sitar
2.	Žiga Korenjak
dečki do 40 kg:
1.	Patrik Šulek
2.	Jakob Štrucl dečki do 60 kg:
1.	Simon Kaisersberger
2.	Gašper Mlakar dečki do 55 kg:
1.	Uroš Potočnik
2.	Alen Selinšek deklice:
1. Lara Vajda Vuzem mladinci do 75 kg:
1.	Tilen Abraham
2.	Sašo Vidovič
mladinci nad 75 kg:
1.	Vito Čurin
2.	Luka Vindiš
mladinke do 60 kg:
1.	Alexandra Arnuš
2.	Nina Duh
člani do 70 kg:
1.	Tadej Valenko
2.	Robert Matjaž člani nad 70 kg: 1. Tomaž Kristl
Foto: Franc Slodnjak
Najuspešnejši tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj s trenerji konec leta 2010
2. Izidor Janžekovič
članice do 60 kg:
1.	Sabina Kolednik
2.	Marjeta Vaupotič
Večina napisanih potuje tudi na drugi turnir državnega prvenstva v Novo Gorico.
Franc Slodnjak
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga
Zavrčani premočni za Podvinčane
3. SNL-vzhod: slab začetek Stojnčanov
Prvi tekmovalni spomladanski dan je nogometašem v 3. SNL -vzhod prinesel sončno, vendar hladno vreme. Seveda so bili na koncu bolj ogreti dobitniki točk kot pa tisti, ki se jim ni izšlo po načrtih. Svoje delo sta z odliko opravili vodeči ekipi, čeprav so verjetno v Odrancih pričakovali višjo zmago, a se Bistričani niso dali in so ves čas srečanja pretili domačim. Celjani so gostovali v Stojncih, kjer so si domačini zagotovo obetali boljši rezultat, kot ga je na koncu tekme kazal semafor. Očitno je, da varovance trenerja Klingerja čaka trd boj za obstanek; tokrat so pač naleteli na premočnega tekmeca. Po tekmi v Malečniku je bil verjetno zelo razočaran domači trener Viktor Trenevski, saj jih je nepričakovano porazil zadnjeuvrščeni Šentjur.
Stojnčani in Bistričani bodo morali biti izjemno previdni, da jim tekmeci na razpredelnici ne bi preveč ušli, saj bi to zanje pomenil dodaten pritisk.
REZULTATI 14. KROGA: Stojnci
-	Simer šampion 0:4 (0:1), Odranci
-	AHA EMMI Bistrica 1:0 (1:0), Paloma - Tehnostroj Veržej 3:0 (1:0), Ma-lečnik - MU Šentjur 0:1 (0:0), Zreče
-	Grad 2:0 (2:0), Tromejnik G Kala-mar - Kovinar Štore 4:0 (2:0), Čarda
-	Koroška Dravograd 2:2 (0:1).
Foto: Črtomir Goznik
Nogometašem Stojncev (temni dresi) se ni posrečil uvod v spomladanski del prvenstva: s Simerjem šampionom so na domačem igrišču izgubili 0:4.
1. ODRANCI	14	11	2	1	36:15	35
2. SIMER ŠAMP.	14	8	4	2	35:13	28
3. KOV. ŠTORE 14 14		7	3	4	23:21	24
4. TROMEJNIK	14	7	2	5	25:20	23
5.DRAVOGRAD	14	6	4	4	26:28	22
6. ČARDA	14	5	5	4	17:17	20
7. GRAD	14	5	5	4	23:24	20
8. ZREČE	14	5	4	5	15:16	19
9. TEHNO. VERŽEJ 14		6	1	7	26:31	19
10. MALEČNIK	14	5	2	7	21:24	17
11. PALOMA	14	4	3	7	15:23	15
12. A. E. BISTRICA 14		3	3	8	25:27	12
13. STOJNCI	14	2	3	9	17:31	9
14. MU ŠENTJUR	14	2	3	9	16:30	9
STOJNCI - SIMER ŠAMPION 0:4 ( 0:1)
STRELCI: 0:1 Djuranovič (19.), 0:2, Žagar (52.), 0:3 Kožar (78.), 0:4 Kožar (88.).
STOJNCI: Simonič, Fridauer (od 68. Gajšek), Golob, Janžekovič (od 85. Roškar), Milošič, Ratek (od 46. Krajnc), Topolovec, Kokot, Mikulec, S. Meznarič, Nežmah. Trener: Boris Klinger.
ODRANCI - AHA EMMI BISTRICA 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Oluič (5.). AHA EMMI BISTRICA: Stegne,
Novak, Hrušman (od 70.	Mlinar),
Hren, Danilovič, Korošec,	Razbor-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so v lokalnem derbiju z goli Murata in Fridla ugnali Podvince Betonarno Kuhar (na fotografiji sta v belem dresu Šnajder in Kuserbanj).
šek, Modrič, Čander, Tkavc (od 54. Jelenko), Iršič. Trener: Mladen Da-banovič.
Štajerska liga:
Ormožani brez točk na domačem igrišču
V štajerski ligi so nogometaši vo-dečega Zavrča v lokalnem derbiju proti Podvinčanom prišli do nove, že trinajste zmage v sezoni. Gostje so prvič klonili tik pred koncem pr-
vega polčasa, odločitev o zmagovalcu pa je padla v sredini drugega, ko je Franci Fridl z dvema zadetkoma svoji ekipi prinesel neulovljivo prednost. Zavrč je tako obdržal prednost pred zasledovalci iz Šoštanja, ki so v Pesnici prišli do zmage v zadnjih sekundah tekme (pred tem je bil na vsaki strani izključen en nogometaš, igralci Šoštanja pa so zapravili 11-metrovko). V Šmarjah so gledalci videli sedem zadetkov: gostje so kar trikrat vodili (0:1, 1:2, 2:3), na koncu pa so domačini dve minuti pred koncem zadeli v polno za celoten izkupiček. Nogometaši iz Gerečje vasi so gostovali v Limbušu in že do polčasa zaostajali 0:2. Kljub vsem naporom, da bi to vodstvo vsaj znižali, jim to ni uspelo. Ormožani so v edinem nedeljskem srečanju pred svojimi naj-zvestejšimi privrženci položili orožje pred nogometaši iz Rogaške Slatine.
REZULTATI 14. KROGA: Zavrč -Podvinci Betonarna Kuhar 3:0 (1:0), Marles hiše - ZAVA Gerečja vas 2:0 (2:0), Carrera Optyl Ormož - GIC Gradnje Rogaška 1:2 (1:1). Boč Poljčane - Mons Claudius 2:1 (1:0), Koroške gradnje - Peca 1:1 (1:0), Šmarje pri Jelšah - Pohorje 4:3 (2:3), Tehnotim Pesnica - Šoštanj 1:2 (1:0).
13.	MONS CLAUD. 14
14.	ZAVA GER. VAS 14
2 2 10 12:42 1 4 9 15:39
Foto: Uroš Hozyan
Nogometaši Carrere Optyla Ormoža (modri dres) so razočarali svoje pristaše in izgubili na domačem igrišču.
1. ZAVRČ	14 13		1	0	58:9	40
2. ŠOŠTANJ	14 11		1	2	48:14	34
3. POHORJE	14	8	2	4	36:24	26
4. TEH. PESNICA	14	8	2	4	30:18	26
5. ŠMARJE PR J.	14	6	4	4	33:23	22
6. MARLES HIŠE	14	7	0	7	24:33	21
7. BOČ POLJČANE 14		5	4	5	25:25	19
8. GIC ROGAŠKA	14	6	1	7	23:31	19
9. PECA	14	4	4	6	15:25	16
10. CO ORMOŽ	14	3	5	6	17:28	14
11. KOROŠKE GR. 14		3	3	8	19:33	12
12. PODVINCI -1	14	3	3	8	22:33	11
ZAVRC - PODVINCI BETONARNA KUHAR 3:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Murat (44.), 2:0 Fri-dl (65.), 3:0 Fridl (70.).
ZAVRC: Sagadin, Gabrovec, Lenart, Murko, Rumež, Kuserbanj (od 88. Simonič), Darmopil (od 78. Vin-kovič), Čeh, Šnajder (od 67. Marinič), Fridl (od 72. Antolič), Murat. Trener: Miran Emeršič.
PODVINCI BETONARNA KUHAR: Vesenjak, Kokot (od 46. Novak), Marinič (od 84. Kuserbanj), Lah, D. Petrovič (od 67. Mulej), R. Petrovič, Toplak, Juršek, K. Brumen (od 46. Ivančič), Hauptman (od 78. Šebela), Bratec. Trener: Miran Ljubec.
MARLES HIŠE - ZAVA GEREČJA VAS 2:0 (2:0)
STRELCA: 1:0 Glamočič (27.), 2:0 Verdnik (43.).
ZAVA GERECJA VAS: Zupanič, Kokot, Horvat, Draškovič, Gerečnik, Miha Lešnik, Šešo, Čeh (od 65. Šmigoc), Hertiš, Stokanič (od 46. Kaisersberger), Veber (od 65. Miha Lešnik). Trener: Ivan Ornik.
CARRRERA OPTYL ORMOŽ - GIC GRADNJE ROGAŠKA 1:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Hernavs (22.), 1:1 Novak (26.), 1:2 Mikše (70.).
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, Jurčec, Štiberc, Kuhar (od 75. Zidarič), Piberčnik, Panič, Kolarič, Fijavž, Druzovič, Strmšek (od 46. He-bar), Novak. Trener: Aleš Jurčec.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Judo • Na Ptuju prvenstvo evropskih upov
Letos dodatno še državno prvenstvo članov in članic po pasovih
Judo klub Drava iz Ptuja organizira mednarodno prvenstvo za Pokal Ptuja 2011 v judu. Ob letošnji enainpetdesetletnici izjemno bogatega delovanja kluba bo to že 24. zaporedno tekmovanje, ki privabi tudi številne tekmovalce iz tujine.
Kot novost na tekmovanju so pred tremi leti uvedli tudi starostno kategorijo cicibanov in cicibank. Dvodnevno tekmovanje, ki šteje za Slovenski pokal med kadeti, kadetinjami ter mladinci in mladinkami, bo tudi letos v Športni dvorani Center na Ptuju v soboto in nedeljo, 26. in 27. marca. V nedeljo bodo organizatorji izvedli še letošnje državno člansko prvenstvo za moške in ženske po pasovih. Začelo se bo ob 14. uri.
Uradna otvoritev tekmovanja bo v soboto ob 13. uri, med govorniki bo tudi najuspešnejši tekmovalec kluba Filip Leščak, olimpijec, legenda slovenskega juda, trikratni udeleženec olimpijskih iger, tudi športnik Ptuja v letu 1992.
Domači tekmovalci bodo nastopili v vseh starostnih kategorijah. Kar nekaj obetajočih je v mlajših selekcijah kluba in bodo gotovo ponovno prispevali svoj del k čim boljši ekipni uvrstitvi.
UR
Judo • JK Drava Ptuj
Klubsko prvenstvo mladih
V sredo, 16. 3., so trenerji JK Drava izvedli klubsko prvenstvo mlajših selekcij. Tekmovanje je bilo prilagojeno po starostnih in težin-skih kategorijah ter znanju oz. sposobnostim vadečih mladih judoistov in judoistk. Razlog za izvedbo klubskega prvenstva je približati mladim judoistom tekmovalne razmere: od
pravilnega prihoda na tatami (judo blazine), pozdrav z nasprotnikom, upoštevanje sodnikovih odločitev ter spremljanje časa borbe in točk na tatamiju. Tekmovanje so si ogledali tudi starši. Mladi judoisti, ki so bili razdeljeni v 6 skupin, so prikazali veliko odločnosti in borbenosti, kar jim bo v naslednjih dveh mesecih na tekmovanjih prišlo še kako prav. Prvo večje tekmovanje bo že konec tedna na Ptuju.
SK
1. skupina	3. Kevin Kondrič	1. Jure Lesjak
1. Rene Gomilšak	4. Rene Kloar	2. Nika Šlamberger
2. Jure Mislovič	5. Matija Vidovič	3. Niko Cilenšek
3. Pavel Čič	Žmauc	4. Luka Šlamberger
2. skupina	4. skupina	5. Michael Gomzi
1. Samanta Kajnih	1. Mihaela Vogrin	6. Aljaž Kos
2. Patricia Mar	2. Jan Hodžar	6. skupina
3. Urška Vidovič	3. Matic Neuvirt	1. Deivis Kajnih
3. skupina	4. Leon Pihler	2. Alen Pihler
1. Jure Vogrin	5. Žiga Križanec	3. Sebastijan Vučina
2. Jaša Dajčman	5. skupina	4. Alen Marin
Nogomet • 1. SŽNL
Dornava blizu zmage
V prvem krogu spomladanskega dela prvenstva je bilo zelo pestro. Po pričakovanjih je Krka slavila v Mariboru in ima sedaj že deset točk prednosti pred prvimi zasledoval kam i iz Velenja, ki so presenetile sosede v Slovenj Gradcu. V bistvu vsem preostalim ekipam ostaja samo borba za drugo mesto, za katero pa se lahko realno potegujejo štiri ekipe. Nogo-metašice iz Dornave so bile izjemno blizu prve zmage: pričele so odlično, saj so v prvem polčasu dvakrat zadele v polno. Gostje iz Velesovega so na začetku drugega dela znižale, nato pa so domačinke dolgo držale minimalno vodstvo. Dve minuti pred koncem so gostje vendarle izenačile in tako preprečile prvo popolno veselje domačih nogometašic.
REZULTATI 11. KROGA: Dornava - Velesovo Kamen Jerič 2:2 (2:0), Jevnica - Pomurje Beltinci 5:2 (2:2), Maribor - Krka 0:2 (0:0), HV TOUR Slovenj Gradec - Rudar Škale 2:3 (0:3).
1. KRKA	11 10		1	0	56:3	31
2. RUDAR ŠKALE	11	6	3	2	36:12	21
3. SLOV. GRADEC	11	7	0	4	35:16	21
4. JEVNICA	11	6	2	3	35:20	20
5. POMURJE BEL.	11	5	2	4	38:24	17
6. MARIBOR	11	3	1	7	20:28	10
7. VELESOVO JERIČ 11		1	1	9	8:70	4
8. DORNAVA	11	0	2	9	9:64	2
DORNAVA - VELESOVO KAMEN JERIČ 2:2 (2:0)
STRELKE: 1:0 Saša Veličkovič (21.), 2:0 Martina Potrč (29.), 2:1 Kaja Eržen (58.), 2:2 Eva Grah (88.).
DORNAVA: Alenka Murko, Patri-cija Golob, Lucija Hameršak (od 87. Marina Baklan), Mateja Arnuš (od 77. Nuša Ploj), Saša Ljubec, Martina Potrč, Daša Veličkovič, Gabrijela Mi-lec, Katja Nežmah, Nina Podhostnik (od 70. Jana Mohorko), Saša Fras. Trener: Mitja Serdinšek.
Nogomet • Kvalifikacije za EP 2012
Znova reprezentančna vročica
Slovenska nogometna reprezentanca znova prihaja v ospredje športnih vesti, saj sta pred njo izjemno pomembni marčevski preizkušnji v kvalifikacijah za EP leta 2012 v Ukrajini in na Poljskem: v petek se bo v Ljubljani pomerila z Italijo, naslednji torek pa še v gosteh s Severno Irsko. Selektor Matjaž Kek je svoje varovance že pričakal v tradicionalni bazi na Ptuju, v hotelu Primus, v Kidričevem pa so v ponedeljek dopoldan že opravili uvodni trening.
Kek je vpoklical 24 igralcev; ob treh vratarjih je na seznamu še osem branilcev, devet vezistov in štirje napadalci. Selektor se je za nekoliko večje število igralcev (običajno 21) odločil zato, ker nekaj igralcev »visi« zaradi rumenih kartonov, nekaj pa jih ima težave s poškodbami. S prejšnjega reprezentančnega seznama tokrat manjka Dalibor Ste-vanovič, medtem ko je tokrat zraven Goran Šukalo, ki je proti Albaniji vskočil namesto poškodovanega kapetana Roberta Korena. »Tekmi, ki sta pred nami, sami po sebi nosita izjemno pomembnost v zelo izenačeni skupini. Na zbor sem vpoklical preverje-
na imena: skozi tekme se je izoblikovalo jedro reprezentance, zato tu večjih presenečenj niti ne more biti,« je ob objavi seznama povedal selektor Kek.
Robert Koren je od izpuščene tekme v Tirani že dodobra okreval, Slovenija bo ponovno močnejša tudi za Samirja Han-
danoviča. Se pa Kek s svojim strokovnim štabom in zdravniško službo tudi tokrat ubada s poškodbami članov udarne enajsterice. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci v hotelu Primus je med drugim povedal: »Do manjših sprememb sicer še lahko pride predvsem zaradi poškodb Tima Matavža
Strelstvo • 5. turnir Pokala SZS - Juršinci
Ptujčani sezono zaključili z zmagoslavjem
■ v i
V soboto se je v Juršincih zaključila letošnja ligaška sezona v streljanju z zračnim orožjem v 1. A in 1. B DL. Na zadnjem, 5. turnirju je tako postalo jasno, katere so najboljše ekipe in posamezniki, kdo je izpadel iz najmočnejše 1. A DL ter kateri ekipi sta si zagotovili napredovanje iz 1.B DL.
Že pred zaključkom v Jur-šincih je bilo odločeno, da je ekipni prvak 1. A DL s pištolo postala ekipa SD Jožeta Ke-renčiča iz Miklavža pri Ormožu, ki je tako svojo premierno sezono v najmočnejšem tekmovanju zaključila z bleščečo skupno zmago. Za višjo uvrstitev na preostalih dveh mestih na stopničkah sta se krčevito borili ekipi iz Brežic in Rečice, slednji pa so kot branilci ekipnega naslova iz lanske sezone s slabim zaključkom zapravili ogromno točkovno prednost, zaradi katere so bili pred nastopom praktično že prepričani o svojem uspehu. Lanskoletni podprvaki iz Jur-šincev so sezono na domačem turnirju zaključili z uvrstitvijo na 8. mesto, v skupnem seštevku pa predvsem zaradi nena-stopanja njihovega najboljšega strelca Simona Simoniča ml. pristali na precej skromnem 9. mestu. Najbolj hladne živce za odločilne zaključne turnirje pa so znova obdržali v ptujski ekipi, ki je enako kot v lanski sezoni na Ptuju dosegla lepo zmago in se v skupnem seštevku povzpela na solidno 6. mesto, s katerim so bili Ptujčani zelo zadovoljni, sploh glede na vse zdravstvene težave Potočnika in Kostanjevca, s katerimi so se srečevali med sezono.
Za velik uspeh ptujske ekipe na zadnjem turnirju je poskrbela njihova najmočnejša zasedba strelcev v tem trenut-
ku - Majda Raušl, Matija Potočnik in Robert Šimenko.
Najboljša slovenska strelka s pištolo je z drugim rezultatom kvalifikacij s 385 krogi izenačila še državni rekord članic! Precej podobno kot Peter Tkalec na lanskoletnem zaključku na Ptuju, ko je zmagal z ligaškim rekordom 390 krogov, pa je najboljši kvalifikacijski rezultat letošnje sezone prav na koncu postavil Brežičan Srečko Vidmar s 388 krogi. Rezultat vsaj 380 krogov je bil pri vseh strelcih v 1. A DL dosežen samo 8x (od tega 3x ligaški prvak sezone Vidmar), Raušlova pa je s 385 krogi izenačila drugi najboljši izid, ki si ga delita s Simonom Simoničem.
Med finaliste zadnjega turnirja so se uvrstili: dva strelca Maroka - kasnejši zmagovalec Juvan in Kunšek, Boštjan Simonič, domačin Pšajd, najmlajši strelec lige Gregor Zver in Škofjeločan Peter Jenko. V tesnem obračunu če-trfinala, kjer je odločitev padla šele v 6. strelu, je proti Jenku izpadla Raušlova, Zver se je moral posloviti proti izrazitemu favoritu Vidmarju, na veliko veselje domačinov je napredoval Pšajd, najboljše streljanje pa je pokazal Klemen Juvan, ki je s petimi deseticami izločil Boštjana Simoniča (3 x 10) s 4:1. Po četrtfinalu je postalo jasno, da je Raušlova kot lanskoletna ligaška prvakinja 1. A DL sezono končala s 5. mestom, na katerem je pristala tudi v skupnem seštevku, B. Simonič pa je končal kot 7., v skupnem seštevku pa z drugim mestom osvojil naslov ligaškega podpr-vaka.
V polfinalu so številni domači gledalci pesti stiskali predvsem za svojega Pšajda, a ga je kljub dobremu streljanju
izločil Vidmar s 3:2. Na koncu si je Pšajd v boju z izpadlim Jenkom iz drugega polfinala po napetem dodatnem strelu priboril bron in bil najvišje uvrščeni strelec iz klubov Spodnjega Podravja. V zanimivem finalu pa Vidmar ni zdržal pritiska fovorita in bil izločen že po 3 strelih. Zmaga je tako po silovitem finišu zadnjih 3 strelov z 2x 10,6 in 10,8 znova šla v Sevnico, vendar tokrat ne zmagovalcu predhodnega turnirja Blažu Kunšku, temveč Klemnu Juvanu. Psihološka razbremenitev za Vidmarja se je izrazito lepo videla po odločilnem 3. strelu, ko je v zadnjih dveh strelih dosegel 10,7 in 10,8, zadoščenje za dobro nastopanje čez celotno sezono pa je dočakal na podelitveni slovesnosti, kjer je bil razglašen za li-gaškega prvaka 1. A DL in tako velja za prvega favorita med člani s pištolo tudi na bližnjem DP v Kidričevem. Med ostalimi strelci s Ptujskega je bil visoko uvrščen tudi drugi Ptujčan Ma-
Slovenija, seznam reprezentantov:
Vratarji: Samir Handanovič (Udinese, ITA), Jasmin Handanovič (Em-poli, ITA), Vid Belec (Crotone, ITA);
Obrambni igralci: Siniša Andelkovič (Palermo, ITA), Mišo Brečko (Koln, NEM), Boštjan Cesar (Chievo, ITA), Branko Ilič (Lokomotiva Moskva, RUS), Bojan Jokič (Chievo, ITA), Matej Mavrič Rožič (KSV Superfund, AVS), Marko Šuler (Gent, BEL), Mitja Viler (NK Maribor);
Zvezni igralci: Armin Bačinovič (Palermo, ITA), Valter Birsa (Auxer-re, FRA), Josip Iličič (Palermo, ITA), Andraž Kirm (Wisla Krakow, POL), Robert Koren (Hull City, ANG), Nejc Pečnik (FC Krylya Sovetov, RUS), Aleksander Radosavljevič (ADO Den Haag, NIZ), Goran Šukalo (MSV Duisburg, NEM), Dare Vršič (Olimpija);
Napadalci: Zlatko Dedič (Bochum, NEM), Zlatan Ljubijankič (Gent, BEL), Milivoje Novakovič (Koln, NEM), Tim Matavž (Groningen, NIZ).
Italija, seznam reprezentantov:
Vratarji: Gianluigi Buffon (Juventus), Salvatore Sirigu (Palermo), Emiliano Viviano (Bologna);
Obrambni igralci: Davide Astori (Cagliari), Federico Balzaretti (Palermo), Leonardo Bonucci, Giorgio Chiellini (oba Juventus), Domenico Criscito (Genoa), Daniele Gastaldello (Sampdoria), Christian Maggio (Napoli), Andrea Ranocchia (Inter Milano), Davide Santon (Cesena);
Zvezni igralci:Alberto Aquilani, Claudio Marchisio (oba Juventus), Stefano Mauri (Lazio), Riccardo Montolivo (Fiorentina), Thiago Motta (Inter Milano), Antonio Nocerino (Palermo), Marco Parolo (Cesena);
Napadalci: Antonio Cassano (AC Milan), Alberto Gilardino (Fiorentina), Sebastian Giovinco (Parma), Alessandro Matri (Juventus), Giampa-olo Pazzini (Inter Milano), Giuseppe Rossi (Villareal).
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tiskovne konference v hotelu Primus, na kateri so sodelovali Boštjan Cesar, Milivoje Novakovič, selektor Matjaž Kek in Samir Handanovič.
in Boštjana Cesarja. Po natančnem pregledu zdravniškega tima slovenske reprezentance in konzultaciji z dr. Vogrinom se bomo odločili, kakšni bodo naslednji koraki,« je o pereči temi v zvezi z Matavžem in Cesarjem povedal Kek.
Štirikratni svetovni prvaki Italijani prihajajo v Ljubljano
kot favoriti, selektor Prandelli pa se je tokrat odpovedal uslug Daniela de Rossija (Roma) in Marca Balotellija (Manchester City). Kek se pred tekmo zaveda, da bo vse odvisno zgolj od pripravljenosti slovenske reprezentance: »Izgubljati besede o nasprotnikih je povsem brezpredmetno, pomembno je, v kakšnem stanju bomo v tekmi stopili sami. Italija in Severna Irska sta izredno zahtevna tekmeca, predvsem go-
stovanje Italije v Ljubljani je povzročilo izredno zanimanje. Jasno je, da bo stadion ponovno poln, vsi skupaj pa se zavedamo svoje odgovornosti pred takšno tekmo. Ob vsem spoštovanju do nasprotnika, želja po pozitivnem rezultatu je ogromna, imamo pa svoje adute, ki nas lahko pripeljejo do želenega rezultata. O Severnih Ircih bomo govorili šele po tekmi z Italijo.«
Jože Mohorič
šiču s 356 krogi na 21. mestu. Iz lige sta izpadli ekipi Morisa iz Kočevja in IX. korpusa iz Pirana. Zadnji mesti v 1. B DL s pištolo in puško pa bosta zapolnjeni po kvalifikacijski tekmi v maju, med potencialnimi kandidati za dobro uvrstitev pa bodo zagotovo tudi strelci Kovinarja iz Ormoža, ki uspešno nastopajo v 2. DL s pištolo.
Iz 1. B DL s puško sta si napredovanje v najvišjo, 1. A DL zagotovili ekipi Trbovelj in Triglava Javornikov, iz lige pa sta izpadli ekipi Leskovca in Žalca. Obe ormoški ekipi Kovinarja in Tovarne sladkorja Ormož sta v Juršincih
1. A liga, pištola
Foto: Simeon Gönc
Ptujčani so se v Juršincih veselile lepe zmage s svojim letošnjim najboljšim dosežkom 1129 krogov. Nastopali so Matija Potočnik, Majda Raušl in Robert Šimenko, ekipo je vodil trener Zlatko Ko-stanjevec, ki napoveduje dobre nastope Ptujčanov tudi na bližajočem se DP v Kidričevem, ki bo potekalo od 8. do 10. aprila.
tija Potočnik s 375 krogi na 9. mestu, v skupnem seštevku pa si je z dvema nastopoma priboril 22. mesto, v deseterico v skupnem seštevku pa sta se uvrstila še Ciglarič in Simonič z 72 točkami.
Iz 1. A DL s pištolo sta izpadli ekipi Vremščice in Olimpije, vanjo pa sta se kot prvouvršče-ni ekipi 1. B DL uvrstili ekipi Kamnika in Slovenskih Konjic. Kidričevska in dornavska ekipa sta s 1051 oziroma 1063 krogi osvojili 9. in 11. mesto, v skupnem seštevku pa sta osvojili 7. in 9. mesto. Med posamezniki smo najboljše streljanje v drugem kakovostnem razredu s pištolo spremljali prav v Jur-šincih, kjer je zmagal Srečko Vinko iz Trzina s 381 krogi pred Hodžičem iz Izole s 380 krogi in Tomaševičem iz Železnikov s 378 krogi. Najboljša dosežka med posamezniki za kidričevsko ekipo je dosegel Jurček Lamot s 362 krogi na 13. mestu, za dornavsko ekipo pa je to uspelo Jerneju Peter-
Ekipni rezultati:	Krogi	Točke
1. SK Petlja Ptuj	1129	38
2. SD Marok Sevnica	1126	40
3. SK Brežice	1125	46
4. SD Jože Kerenčič	1124	69
5. SD Štefan Kovač	1118	39
6. SD Mrož Velenje	1113	19
7. SD Kopačevina	1113	30
8. SD Juršinci	1109	24
9. SD D. Pož. Rečica	1106	45
10 SD Grosuplje	1101	37
11. SD Olimpija	1090	17
12 SD Vremščica	0	5
Posamični rezultati strelcev:		
1. Klemen Juvan, Sevnica,	379	65 (10.)
2. Srečko Vidmar, Brežice,	388	97 (1.)
3. Ludvik Pšajd, Juršinci,	378	56 (12.)
5. Majda Raušl, Petlja Ptuj,	385	80 (5.)
7. Boštjan Simonič, J. Kerenčič, 378		90 (2.)
9. Matija Potočnik, Petlja Ptuj,	375	29 (22.)
11. A. Ciglarič, Jože Kerenčič,	374	72 (7.)
16. Simon Simonič, J. Kerenčič, 372		72 (8.)
23. Robert Šimenko, Petlja Ptuj, 369		5 (36.)
25. Mirko Moleh, Juršinci,	368	17 (28.)
30. Rok Pučko, Juršinci,	363	16 (30.)
1. B liga, pištola		
1. SD Železniki	1105	45
2. SD Trzin	1105	37
3. SD Kamnik	1100	67
4. DSBV Izola	1084	37
5. SD Slovenske Konjice	1081	57
6. SD Škofja Loka	1081	41
7. SD Domžale	1069	28
8. SD Moris Kočevje	1067	15
9. SD Kidričevo	1063	28
10. SD Gorenja vas	1052	21
nastopali dobro in dosegli svoje letošnje najboljše ekipne rezultate - Kovinar 4., TSO pa 6. mesto. Med posamezniki se je najvišje v letošnji sezoni uvrstil Tadej Horvat, ko je s 388 krogi osvojil 3. mesto, prav tako pa je bil najvišje uvrščen ormoški strelec tudi v skupnem seštevku, kjer je s 77 točkami osvojil 8. mesto. Na zadnjem turnirju je zmagal hrvaški strelec Kovinarja Marko Peras s 390 krogi, mlada generacija ormoških strelcev s Šumakom, Verni-kovo in Muhičevo pa je osvojila mesta med 16. in 20.
Simeon Gonc
11 SD Dornava	1051	24
12.	SD IX. korpusa Piran	1038	10 Posamični rezultati strelcev:
1.	Srečko Vinko, Trzin,	381	80 (6.)
2.	Emerik Hodžič, Izola	380	102 (2.)
3.	Klemen Tomaševič, Železniki, 378	91 (5.)
5.	Rožle Repič, Kamnik,	376	104 (1.)
6.	Cvetko Ljubič, Slov. Konjice, 375	102 (3.)
13.	Jurček Lamot, Kidričevo,	362	40 (16.)
21.	Jernej Peteršič, Dornava,	356 14 (30.)
22.	Matevž Mohorko, Kidričevo, 355	27 (20.) 28. Bruno Šincek, Dornava,	348 8 (33.)
30.	Staša Simonič, Dornava,	347	31 (18.)
31.	Uroš Mohorko, Kidričevo,	346	45 (15.)
1. B liga, puška
1.	ŠD Črenšovci	1159	55
2.	SD Triglav Javornik	1155	45
3.	SD Trzin	1154	41
4.	SD Kovinar Ormož	1153	41
5.	SD Mesto Ljutomer	1149	40
6.	SD TS Ormož	1148	26
7.	SD Tabor Ježica	1145	29
8.	SD 1956 Trbovlje	1144	62
9.	SD Juteks Žalec	1128	18
10.	SD Mrož Velenje	1121	24
11.	SD Postojna	1115	21
12.	SD Leskovec	1088	8 Posamični rezultati strelcev:
1.	Marko Peras, Kov. Ormož, 390	47 (16.)
2.	Samo Ftičar, Črenšovci, 390	79 (6.)
3.	Tadej Horvat, TS Ormož, 388	77 (8.)
4.	Jernej Adlešič, Trzin, 388	86 (3.) 10. Andraž Dovč, Tabor Ježica, 385	92 (1.) 16. Jan Šumak, Kovinar Ormož, 382	59 (13.) 18. Petra Vernik, Kovinar Ormož, 381	19 (28.)
20.	Barbara Muhič, TS Ormož, 380 17 (30.)
21.	Boris Hergula, TS Ormož, 380 15 (33.) 24. Polona Bitenc, Juteks Žalec, 379 88 (2.)
Piše: Aljaž Jelen • Pismo iz Amerike (17. del)
Obiskal sem mega kmetijo
Wisconsin je zvezna država, znana posebej po proizvodnji mleka in mlečnih izdelkov v ZDA. Odločil sem se raziskati, kako pridelujejo mleko. Z ostalimi dijaki na izmenjavi iz okolice sem se odpravil na eno izmed večjih kmetij (farm) v daljni okolici. Za prihod na kmetijo nismo porabili veliko časa, mnogo več časa smo porabili za ogled farme.
Foto: arhiv Aljaž Jelen
Trije izmed štirih velikih hlevov, v katerih imajo 3700 krav molznic.
Na kmetiji nas je sprejel eden izmed vodilnih mož, ki tam dela tudi kot veterinar. Povedal nam je, da to ni družinska kmetija. To je dejansko podjetje, ki se ukvarja s pridelavo mleka, tega pa prodajo naprej večinoma za izdelavo sira. Lastniki upravljajo s kar dvema velikima farmama. Celotna farma je zgrajena na podlagi podatkov, koliko krav lahko po-molzejo. Ta proces merijo na desetinko sekunde natančno, saj želijo kar najbolje izkoristiti čas molže. V razgovoru nam je gospod predstavil njihovo uspešno podjetje.
Kmetija ima štiri velike hleve ter vse druge pripadajoče objekte. V hlevih imajo 3700 krav molznic, ki skupaj dajo dnevno kar 120.000 litrov mleka. Molzejo jih trikrat dnevno. Celoten postopek je avtomatiziran. Tako lahko hkrati mol-zejo 75 krav. Celoten proces molže traja 8 minut. Sama molža traja okoli 4,5 minute, preostali čas pa se porabi za pripra-
Pri ličenju je treba upoštevati tip ženske. To pomeni, da morajo ženske same sebe čimbolj spoznati. Opisi posameznih tipov se brez težav najdejo v literaturi, tudi v ormoški knjižnici so dobro založeni s tovrstnimi knjigami. Pogosto je namreč tako, da se ženske li-čijo z neprimernimi barvami, ki jim ne pristajajo najlepše. Smisel ličenja je, da se poudari tisto, kar je lepo, in prikrije tisto, kar ni. Pri tem je potrebno upoštevati barvo las in oči, da se s pravilno izbiro barv za li-čenje doseže najboljši učinek.
Irena Jerše je najprej opisala štiri osnovne ženske tipe. Po-
vo na molžo (razkužitev) in za njeno dokončanje.
Na kmetiji je stalno zaposlenih 35 ljudi. Zaposlene imajo inženirje, veterinarje, nekaj pa tudi navadnih delavcev. Navadni delavci so poceni delovna sila iz Srednje in Južne Amerike, predvsem iz Mehike.
Krave na kmetiji tudi telijo - okoli 15 krav dnevno. Teleta sami vzgojijo do 7. meseca starosti. Nato jih odpeljejo k drugim rejcem, ki jih redijo do starosti 2 let. Takrat jih pripeljejo nazaj v matično čredo. Po vrnitvi jih oplodijo, da imajo teleta in seveda mleko. Tako se
mladni tip ima porcelanasto bledo kožo, svetle lase in modre oči. Te najuspešneje senčimo z roza, vijolično ali rjavo barvo, nikakor pa z modro, kar je sicer zelo pogosta napaka pri modrookih blondin-kah. Blondinke z bledo kožo se morajo izogibati živahnim barvam - turkizni, živo rdeči, oranžni. Tudi poletni tip ženske je svetlolas, a ima temnejšo kožo, ki hitro in lepo porjavi. Zimski tip je temnolaska, ki ima lahko bledo ali porjavelo kožo. Najlažje je mediteranskemu tipu temnolask, ki jim pristaja skorajda vse. Lahko posegajo po močnih barvah,
cikel nadaljuje.
Pri ogledu hlevov in ostalih objektov sem bil zelo presenečen nad moderno tehnologijo, s katero razpolagajo. Po večini so vsa opravila v hlevu avtomatizirana oz. jih upravljajo z računalniki. Tako je pri hranjenju in molži krav. Hlev je bil presenetljivo čist. Živalim na-stiljajo z mešanico odpadnega materiala, ki nastane pri izdelavi toaletnega papirja, in slamo. S takšnim načinom na-stilja v hlevih so zelo zadovoljni. Tla so obložena z gumijasto podlogo za lažjo hojo živali.
Kmetija temelji na samoza-
dostnosti. Vse stranske produkte, ki nastanejo pri vzreji živali, poskušajo uporabiti v čim bolj koristne namene. Tako metan, ki se sprošča iz nastalih fekalij, v svoji biopli-narni izkoriščajo za izdelavo električne energije. Z njo oskrbujejo 1000 gospodinjstev v okolici. Prodaja elektrike na trgu kmetiji oz. podjetju prinaša čisti dobiček, saj je kmetija dejansko rentabilna že s samo proizvodnjo mleka.
Živino krmijo z mešanico krme in drugih sestavin. Te sestavine so stranski produkti, ki nastanejo pri izdelavi glavnih
produktov. Mešanico sami naredijo na farmi. H krmi dodajajo semena bombaža (smrtno nevarna za ostale živali razen krav), stranski produkt, ki nastane pri izdelavi piva, itd. Zelo neobičajna sestavina, ki jo dodajajo krmi, je posušena, v prah zmleta živalska kri, ki jo predelajo v klavnicah. Vsi dodatki so vključeni v prehrano zaradi njihove dobre beljakovinske vrednosti.
Kmetija proda večino pridelanega mleka za izdelavo sirov. Te sire nato uporabljajo v boljših picerijah po celotnih ZDA. Lahko se pohvalim, da sem v tem času pokusil veliko vrst različnih sirov. Razlikujejo se po obliki, trdoti in nenazadnje po barvi. Težko bi si zamislil barvo sira, ki je tukaj ne bi izdelovali. Na voljo so od snežno belega pa do zelenega.
Seveda tudi v Wisconsinu
ustnice si lahko brez skrbi namažejo živo rdeče in izgledale bodo odlično. Napačna je izbira nežnih barv, saj se jih na temnolaskah sploh ne bo opazilo. Najbolj mora pri izbiri barv paziti tipična rdečelaska, sploh če so lasje v kakšnem oranžnem odtenku, koža pa svetla. To je jesenski tip ženske, ki se mora izogibati vijolični in modri barvi. Za ustnice naj uporabi nežen li-pglos, čimbolj podoben barvnemu odtenku las, senčilo za veke pa naj bo v rdeče-rjavih, bronastih tonih.
Ličenje vsebuje veliko zelo efektnih trikov, ki videz bistveno izboljšajo. Majhne ustnice se da lepo in učinkovito povečati z obrobo s svinčnikom in lipglosi. Pri tem je treba paziti tudi na izbiro barve, kajti če je barva ustnic pretemna, bodo ustnice izgledale še ožje.
V praktičnem delu je Irena Jerše obiskovalkam najprej naredila korekturo obraza z
niso samo takšne velike farme, kot je tukaj opisana. Obstajajo tudi manjše farme in manjši proizvajalci mleka. Tisto so dejansko družinske kmetije. Lastniki zraven dela na kmetiji še ponavadi hodijo v službo.
Od ogleda kmetije naprej še vedno urejam misli glede dodatkov k prehrani živali. Posušena kri živali po mojem mnenju ne sodi v prehrano živali, zato se vedno bolj sprašujem, ali ni to vzrok za različne bolezni živali. Očitno je dobiček pomembnejši kot naravna pridelava mleka in mesa. Zadovoljen sem z mislijo, da po hribih v Halozah še vedno krmijo krave s posušenim senom in otavo, da živino v poletnih mesecih pasejo na pašnikih ter ji kot priboljšek nudijo tudi kakšen koš sočne detelje.
Aljaž Jelen, Sheboygan Falls - Podlehnik
oblikovanjem obrvi, kajti lepo oblikovan lok obrvi naredi oko lepše, večje, ga odpre. Rdečico obraza je prikrila z zeleno barvo, ki jo je uporabila kot kamu-flažo. Rdeča in zelena barva se namreč nevtralizirata. (Zares deluje!) Nato je nanesla tekoči puder in puder v prahu za fi-ksacijo. Nadaljnje ličenje pa je prilagodila tipu obiskovalke.
Pri letošnjih trendih ličenja prevladujejo živahne barve, vendar Irena Jerše svetuje, da vsaka ženska preuči, kakšen tip ženske je, in zase presodi, ali ji to tudi pristaja. Opozorila je tudi, da se deklice danes zelo hitro pričnejo ličiti. Slabo je zlasti to, da v tej starosti pogosto še ne znajo primerno skrbeti za svojo kožo in jo zato pogosto zapackajo, da se pojavijo akne. Kožo je treba najprej primerno umiti, očistiti, negovati in šele nato naličiti, zvečer pa ličila zelo natančno odstraniti.
Viki Ivanuša
Ormož • Ličenje za vsak dan
Največ je dovoljeno temnolaskam
Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož je ob 8. marcu svojim zvestim bralkam pripravila poučno predavanje o ličenju z delavnico. Vodila jo je vizažistka Irena Jerše, ki je bralkam svetovala, kako naj se pravilno in privlačno naličijo za vsak dan.
Foto: Viki Ivanuša
Po krajšem predavanju je bil na vrsti praktični del, v katerem je Irena Jerše nekaj udeleženk strokovno naličila in jim dala nasvete, kako naj to počno same.
Okoli sveta - Iran (71) • Piše: Filip Kovačič
Smučanje v Iranu
S poti na smučišče
Foto: Filip Kovačič
nico smuči. Na najino začudenje so imeli tudi najnovejše elanke!
Ko smo si oblekli smučarsko opremo in si pripeli smuči, smo se odpravili na raziskovanje tega v Iranu znamenitega smučišča. Odprto je bilo že v času šaha Pahlavija, leta 1969. Že takrat, pa tudi sedaj so na smučišču vladala neka druga pravila. Čeprav so še pred nekaj leti imeli vlečnice posebej za ženske in posebej za moške, zdaj tega ni več. Nikjer drugje v Iranu se ni dalo videti žensk brez pokrival, v Dizinu jih je bilo veliko. Nikjer drugje se ženske niso smele oblačiti v
ozke kavbojke ali hlače oziroma so morale imeti čez nekakšno haljo. Tukaj, v Dizinu, so bile lahko tudi v ozkih smučarskih hlačah, tako da so razkazovale obline, kar naj bi bilo prepovedano. Pravzaprav so na smučišču delovali drugi zakoni in morda je nekaj resnice v izjavi, ki mi jo je nekoč povedal nek musliman, da si Alah na višini nad 2500 metrov in pod gladino morja zatisne (vsaj) eno oko in na ta način omogoči nekatere stvari, ki običajno nikakor niso dovoljene.
Smučanje zaradi južnega snega ni bilo najboljše, bilo pa je zanimivo zaradi ljudi, ki so se smučali. Pisana množica Irancev višjega sloja, kar se je videlo že na smučarski opremi. Z nekaterimi smo se zapletli v pogovor ...
Nadaljevanje prihodnjič
Naša pot se je počasi zaokroževala. Utrujeni od pohajkovanja po Isfahanu smo na avtobusu hitro zaspali. Kar je bilo dobro vsaj zaradi dveh razlogov. Enega je odkril kolega, ki se je med vožnjo zbudil in nekaj časa gledal proti vetrobran-skemu steklu. Pozneje nama je razlagal, da je avtobus večino časa prehiteval in še takrat, ko ni bilo nikogar na cesti, vozil po levi strani. Očitno si je naš voznik krajšal čas in odganjal spanec s svojevrstnim adrenalinom.
Takoj ob prihodu v Teheran smo se ponovno odpravili v severni del velemesta. Na slovenskem veleposlaništvu so nas že čakali. Odpravnik poslov nas je sprejel in nam ponovno ponudil vso pomoč pri organizaciji poti do našega naslednjega cilja - smučišča Dizin. Lepo smo se mu zahvalili za izjemno gostoljubnost, pobrali smučarsko opremo, ki smo jo hranili na ambasadi, in se odpravili novim dogodivščinam naproti.
Smučanje v Iranu? Verjetno veliko ljudi ne ve, da ima Iran številne visoke gore, med njimi tudi najvišjo Mount Dama-vand, ki je svojo višino 5610 metrov že zdavnaj zašel med perzijsko mitologijo. To naj-
Prejeli smo
Rimska vojska kar tako!
Prav in lepo je, da se na Ptuju poleg arheologov in zgodovinarjev z Rimljani ukvarjajo tudi še drugi, ki o tem obdobju ptujske zgodovine nekaj, pa tudi veliko vedo. Tako so tem prednikom, ki so živeli in delali na prostoru današnjega Ptuja, posvetili veliko pozornost tudi v ptujskih Termah, kjer poizkušajo z raznimi prireditvami predstaviti življenje v rimski Petovioni. Lepo je, da se ponašamo z našo, predvsem rimsko preteklostjo in med drugim posvečamo prav posebno pozornost predstavitvi življenja in opreme rimskih le-gionarjev in rimske vojske. Na tem prostoru sta že v 1. stoletju imeli svoj vojaški tabor legiji VIII. Avgusta in XIII. Gemina, ki sta nedvomno vplivali na politične razmere v takratni rimski državi.
Kljub temu da kot arheolog nisem posebno navdušen nad »rimskimi igrami« v Termah, me je zgolj slučajno v odmoru med terapijami zaneslo v hotel
višjo goro na vsem srednjeazij-skem vzhodu, slavijo v iranski folklori in mitih. Donbavand, kot gori tudi pravijo, je najvišji vulkan sploh v Aziji.
Nedaleč stran je največje in najbolj priljubljeno smučišče v Iranu - Dizin. Pravijo mu tudi iranski St. Moritz. Dizin je eno najvišje ležečih svetovnih smučišč, saj so smučarske naprave razporejene vse do višine 3600 metrov.
Najeli smo si taksi in se skozi gost, skoraj neprehoden promet v središču mesta odpravili proti gorovju Alborz. Čeprav je smučišče relativno blizu Teherana, se vožnja do tja vleče in vleče ... Prevozili smo nešteto ovinkov, medtem ko smo se vzpenjali na višino 2600 metrov do obeh hotelov, kjer smo tudi mi prenočili. Sezona naj bi trajala do maja, vendar se je letos narava očitno odločila drugače. Čeprav je bilo šele v začetku marca, se je zelo oto-plilo in je tudi na višini preko 2500 metrov pobralo že skoraj ves sneg. Malce smo kar bili zaskrbljeni, saj je bilo smučanje v Iranu naš glavni motiv za to pot, in če se ne bi mogli vsaj malce peljati, bi bili razočarani.
Po nastanitvi v hotelu sva z Dragom poiskala izposojeval-
Na iranskem smučišču v Dizinu
Foto: Filip Kovačič
Gora Damavand
Foto: Filip Kovačič
Terme. In tako sem zgolj slučajno opazil, da je rimski vojak (lutka) skoraj v popolni bojni opremi z oklepom čez tuniko, s čelado na glavi in gladiusom pred popkom, bos ali lepše brez obuvala. Več desetletij se že ukvarjam z rimsko vojsko, katere legije so prekrižarile celo Evropo južno od Rena in Donave, Britanijo, Bližnji vzhod in severno Afriko po dolgem in počez, pa nisem še srečal zapisa, ki bi govoril o bosonogih rimskih legionarjih. Morebiti pa se je legionar, ki na hrbtu nima z »vezalko« pritrjenega oklepa, pripravljal za vstop v bazen, oklep pa obdržal le zato, da ga ne bi napadla in raztrgala kakšna požrešna riba?!
Pa saj tako omalovaževanje rimske vojaške zgodovine in kulture pri nas ni prvič. Vsak, ki si je ogledal ali sodeloval v lanski jeseni na »pohoduplamenic« v zaledje III. mitreja na Zg. Bre-
ki v rimski družbi niso bile boginje, ampak device in svečeni-ce ter čuvajke ognja v Vestinem svetišču zraven foruma v Rimu in ki jih je izbral pontifex maximus iz vrst patricijskih družin.
Bile so neoskrunjene, saj so jih v nasprotnem primeru lahko žive pokopali.
Na poletni Primusovi paradi ali triumfu je bilo rimsko ljudstvo - plebs sicer lepo oblečeno v tunike, vendar so imeli na nogah adidaske, na nosu sončna očala, v žepih in na ušesih mobitele, z ženskih pasov pa so viseli nekakšni prazgodovinski obeski.
V decembru so hoteli tebi nič -meni nič praznovati kdajsibodi najbolj vesel rimski praznik v letu, čas uživanja, dobre volje, čas obdarovanja in prižiganja sveč. Ta praznik so Rimljani slavili od 17. do 19. decembra, ne prej in ne pozneje. Praznik se je začel z žrtvovanjem v Satur-novem templju, pojedine, ki je sledila, se je lahko udeležil vsakdo, ljudje so oblekli svečana oblačila, sužnji so bili oproščeni svojih dolžnosti in to je bila edinstvena priložnost, da so v javnosti igrali igre za denar.
Zgodila se je tudi javna »kr-stitev« rimskih legionarjev -novakov. V rimski vojski so brez bičanja in kaj vem česa še opravili pregled orožja novih legionarjev in ob prisotnosti
veteranov zaprisegli poslušnost in vdanost svojemu vrhovnemu poveljniku, cesarju in imperiju: »Idem in me!«
Letos pa smo ob promociji svetovnega boksarskega prvaka v ljubljanskih Stožicah izvedeli, da ga je ob prihodu na ring pričakala kohorta (dvajseterica, op. p.) rimskih vojakov (SLO novice, 21. 2. 2011). Tako številne kohorte v rimski vojski vsaj do sedaj še ne poznamo.
Pa naj bo dovolj o pomanjkljivostih in neznanju o resnih rimskih običajih. Če jih že predstavljamo, naj bodo vsaj približno resnični, saj tudi znanega Ribničana ne predstavljamo s ponvami okoli vratu, ker je pač nam tako všeč. Rimskih običajev in navad ne moremo spreminjati, potvarjati in si jih izmišljevati, pa naj gre tudi in samo za komercialno zasluž-karstvo. Žalostno pri vsem tem pa je, da nekateri domačini sprejemajo takšno ponarejeno rimsko zgodovino kot sveto, tujci pa se lahko le čudijo neznanju domačinov.
Ivan Tušek,
univ. dipl. arheolog, kons. svetnik
Na valovih časa
Torek, 22. marec
Danes goduje Vasilij. Danes je svetovni dan voda.
1213 se je rodil perzijski pesnik Nuskih al-Din Sadi, ki ga primerjajo s Ho-racem in La Fontainom.
1312 je francoski kralj Filip IV. prisilil papeža Klementa, da je razpustil templarski red.
1599 se je rodil flamski slikar Anthonis van Dyck.
1933	so pripeljali v Dachau prve jetnike.
1945 je bila ustanovljena Arabska liga ali Liga arabskih držav, ki naj bi
povezala arabske država, da bi utrdila njihovo suverenost.
1947 je predsednik ZDA Harry Truman imel govor, ki je omogočil senatorju
Mc Carthyju »lov na čarovnice« oziroma iskanje komunistov v ZDA.
Na valovih časa
Sreda, 23. marec
Danes goduje Jože.
Danes je dan meteorologov in dan artilerijskih enot Slovenske vojske. 1391 je umrl bosanski kralj Tvrdko I. Kotromanic. Pod njegovo vladavino je dosegla bosanska fevdalna država največji razcvet. 1849 je feldmaršal Radetzky pri Novari odločilno premagal sardinskega kralja Karla Alberta, ki je v noči na 23. marec abdiciral v korist sina Viktorja Emanuela II.
1900 se je rodil ameriški posihoanalitik nemškega rodu Erich Fromm. 1904 se je rodila ameriška filmska igralka Joan Crawford.
1912	se je rodil ameriški fizik nemškega rodu Wehrner von Braun. 1918 je začel nemški top Debela Berta obstreljevati Pariz z razdalje 120 km.
1918 je 1. svetovna ponudila priložnost, da je Litva razglasila neodvisno republiko. Njenemu vzgledu sta sledili 9. aprila tudi Latvija in 23. maja Gruzija.
Četrtek, 24. marec
Danes goduje Gabrijel.
Danes je svetovni dan tuberkuloze.
809 je umrl peti abasidski kalif Harun Al Rašid. Njegov dvor in prestolnica
sta prizorišče zgodb iz Tisoč in ene noči.
1603 je po 45 letih vladanja umrla angleška kraljica Elizabeta I.
1822 se je rodil francoski pripovednik in pesnik Henri Murger. Njegovo
delo, zasnovano na njegovem življenju, je bila osnova za Puccinijevo opero
La Boheme.
1869 je bil po več kot pol stoletja po izdaji Karadžicevega Srbskega riječni-ka v Srbiji uradno sprejet njegov pravopis in s tem načelo: Piši kot govoriš. 1874 se je rodil ameriški iluzionist Harry Houdini, znan predvsem po senzacionalnih pobegih, potem ko se je dal zvezati in zapreti na različne načine. 1944 so Nemci ustrelili v Ardeatinskih jamah blizu Rima kot talce 335 Italijanov.
1976 je bila v nekrvavem državnem udaru odstavljena argentinska predsednica Isabela Peron. Petek, 25. marec Danes je materinski dan.
1786 se je rodil italijanski optik in astronom Giovanni Battista Amici, graditelj prvih zrcalnih teleskopov in natančnih mikroskopov. 1821 je izbruhnil v Grčiji velik upor proti Turčiji. Trajal je vse do leta 1829 in je pripeljal do neodvisnosti Grčije.
1867	se je rodil italijanski dirigent Arturo Toscanini.
1881 se je rodil madžarski skladatelj, muzikolog in pianist Bela Bartok.
1913	je dobila tržiška tovarna čevljev ime Peter Kozina & (in) Co., leta 1928 pa po ustanovitelju Petru Kozini ime, pod katerim se je proslavila - Peko. 1941 sta predsednik vlade kraljevine Jugoslavije Dragiša Cvetkovic in zunanji minister Aleksander Cincar Markovic podpisala pristop Jugoslavije k trojnemu paktu.
Sobota, 26. marec Danes goduje Maksima.
1713 sta sklenili Španija in Anglija pogodbo, s katero je bila priznana Angliji, kot edini evropski sili, pravica do trgovine s sužnji v južnoameriških kolonijah Španije.
1840 se je rodil arheolog amater George Smith, človek, ki je rešil pred pozabo Gilgameša.
1868	se je rodil v Kairu Ahmed Fuad Paša, prvi kralj Egipta po tistem, ko je britanska vlada leta 1922 enostransko razglasila neodvisnost Egipta, nad katerim je ohranila velik vpliv.
1902 je umrl Cecil John Rhodes, ki je leta 1895 ustanovil državo, ki je dobila ime po njem - Rodezija.
1914	se je rodil ameriški dramatik in pisatelj Tennessee Williams.
1934	so uvedli v Britaniji obvezne šoferske izpite.
1940 je umrl grški atlet Spiridon Luis, tekač, ki je na prvem olimpijskem
maratonu na olimpijskih igrah v Atenah leta 1896 osvojil zlato kolajno in
postal narodni junak.
Nedelja, 27. marec
Danes goduje Rupert.
Danes je mednarodni dan gledališča.
1676 se je rodil transilvanski vojvoda Ferenc Rakoczi II., ki je v začetku
osemnajstega stoletja vodil vstajo Madžarov proti habsburški nadoblasti.
1713 si je z mirovno pogodbo, ki so jo sklenili v Utrechtu, Velika Britanija
zagotovila oblast nad Gibraltarjem.
1779 se je rodil francoski pesnik in pripovednik Alfred de Vigny.
1803 se je rodil nemški gledališki igralec Friedrich Beckmann.
1863 se je rodil Frederick Henry Royce, eden od ustanoviteljev znamenite
tovarne avtomobilov in motorjev Rolls Royce.
Ponedeljek, 28. marec
Danes goduje Janez.
Danes je cvetna nedelja.
Ker je danes zadnja nedelja v marcu, prehajamo na srednjeevropski čas in pomikamo uro za 1 uro naprej.
1566 je Jan Parisot de la Vallette položil temeljni kamen za novo utrjeno mesto na Malti, ki so ga po njem poimenovali Valetta. 1749 se je rodil markiz Pierre Simon Laplace, francoski matematik, astronom in utemeljitelj nebesne mehanike.
1800 sta se združila irski in britanski parlament in tako je postala Irska del
Velike Britanije. Irci so sicer potomci Keltov.
1868 se je rodil veliki ruski pisatelj Maksim Gorki.
1890 se je rodil Paul Whiteman, ameriški jazzovski glasbenik in dirigent, ki
je izoblikoval simfonični jazz.
1938	so z dekretom judovskim skupnostim v Nemčiji odvzeli legalni status.
1939	se je končala španska državljanska vojna. Po štirih letih krvave državljanske vojne so čete generala Franca vkorakale v Madrid.
1963 so zaprli slovito ameriško kaznilnico Alcatraz.
AvtoD^OM
Luksuz in inovativne tehnologije
Nemci so po seriji 6 kabriolet, ki so jo pokazali na avtosalonu v Detroitu, razkrili še kupejevsko različico BMW-ja. Skupaj z značilnim užitkom v vožnji prihaja na trg tudi široka ponudba inova-tivnih sistemov pomoči za voznika in zabavne vsebine. Vozniki z debelo denarnico bodo lahko izbirali med dvema bencinskima motorjema: osemvaljnikom 650i (407 KM) ter šestvaljnim vrstnim strojem 640i (320 KM).
Srčni utrip ljubiteljev športnih avtomobilov z željo po luksuzu ter inovativni tehnologiji bi znal s prihodom serije 6 coupe precej poskočiti. Ker so novo generacijo kupeja najavili na avtomobilskem salonu v Parizu, ko so obiskovalcem pokazali takrat še konceptno vozilo, velikoserijska podoba ne predstavlja nekega presenečenja. Poteze še naprej tečejo v slogu BMW, kar pomeni dolg nos vozila s prepoznavnimi svetili (v katera so integrirane LED diode) in nepogrešljivi ledvički na nosu ter značilen C-stebriček z značilnim prelomom zadnjega stekla. Oblikovne dinamike je resda več, a o neki revoluciji zunanjosti ne moremo govoriti, ker se novi model močno naslanja na drugo generacijo.
Serija 6 coupe še naprej ohranja sedežno logiko športnega avtomobila 2+2 (dva potnika spredaj in dva zadaj), a tokrat s 75 milimetrov daljšo dolžino
karoserije in medosno razdaljo, pa tudi izboljšanim udobjem sedenja, kar zagotavljajo športni sedeži z aktivnim zračenjem in ekskluzivno usnje Nappa.
V potniški kabini seveda ne manjka preostalih prestižnih materialov, kot so brušeni aluminij, les ali usnje z vidnimi šivi na armaturni plošči, ki je tudi tokrat nekoliko obrnjena proti vozniku. Naj še omenim ostale „dobrote": 7- ali 10,2-palčni barv-
ni zaslon na sredinski konzoli, panoramska streha, avdiosistem Bang & Olufsen ter navigacija. V opremi bodo tudi stabilizacija vozila DSC, zavorna asistenca DBC, samodejno prilagajanje zaviranja med vožnjo v ovinku, 19-palčna platišča, sistem regeneracije zavorne moči, iDrive, nadzor tlaka v pnevmatikah, opozarjanje na vozilo v mrtvem kotu, kamera za vzvratno vožnjo, parkirna asistenca, projekcija podatkov na vetrobransko steklo in aktivni tempomat z vzdrževanjem varnostne razdalje do pred seboj vozečega vozila. Prihajajoči kupe bo prvo vozilo v svojem razredu s prilagodljivim snopom žarometov z LED tehnologijo za dolge in zasenčene luči, vključno z lučmi za osvetlitev notranje strani ovinka, meglenkami in zadnjimi lučmi, prav tako z LED tehnologijo.
Čeprav tega kupeja ne bo nihče kupil zaradi velikosti prtljažnega prostora, je treba dodati, da gre vanj za 460 litrov prtljage.
Pod dolgim motornim pokrovom se bosta na začetku prodaje vrtela dva stroja: 4,4-litrski osemvalj-nik twinpower turbo motor z direktnim vbrizgom, 407 KM in 600 Nm navora. Zmore najvišjo elektronsko omejeno hitrost 250 km/h in pospešek od 0 do 100 km/h v 4,9 sekunde. Po podatkih tovarne tak motor pokuri v povprečju in ob nešportni vožnji dobrih deset litrov goriva na sto kilometrov vožnje, škodljive emisije 243 gramov ogljikovega dioksida pa niti približno ne bodo pogodu okoljevarstveni-kom. Šibkejša različica s 3,0-litrskim šestvaljnikom zmore 320 KM, 450 Nm navora, Nemci pa pravijo, da na 100 kilometrov porabi 7,7 litra goriva in da so emisije 179 gramov CO2 nekoliko sprejemljivejše. BMW 640i coupe od 0 do 100 km/h pospeši v 5,4 sekunde, najvišja hitrost je prav tako omejena na najvišjo dovoljeno 250 km/h. Obe pogonski varianti sta na voljo z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom ter inovativnimi ukrepi, s katerimi zmanjšujejo škodljive izpuste v okolje ob sočasnem povečanju zmogljivosti motorjev: vbrizgavanje goriva neposredno v zgorevalni prostor, prilagodljivo delovanje ventilov, regeneracija zavorne energije, samodejno ugašanje in zagon motorja, gume z nižjim kotalnim uporom in indikator prestavljanja. Kasneje bodo ponudbo obogatili še z nepogrešljivim dizelski agregatom za predvsem evropske kupce in športno strupeno različico M6 z okoli 570 konjskimi močmi.
Tretjo generacijo serije 6 coupe bodo izdelovali v tovarni Dingolfing v Nemčiji, s tem da cene še niso znane. Če se naslonimo na prejšnji model, potem bi 640i na nemškem tržišču lahko stal okoli 80.000 evrov, ob pogoju, da kupcu ni do dopla-čljive opreme. Javnosti bodo kupeja uradno predstavili 21. aprila na salonu v Šanghaju, v prodajne salone pa prihaja pred jesenjo.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Tradicionalna zdravila rastlinskega izvora
Tako imenujemo zdravila, ki vsebujejo zdravilne rastline in pripravke iz njih. Evropska unija (EU) je sprejela direktivo, s katero je poenotila obravnavo tradicionalnih zdravil v vseh državah unije z namenom, da se zagotovijo večja kakovost, varnost ter ustrezne informacije za uporabnike.
Direktiva je določila sedemletno prehodno obdobje, ki se zaključi 30. aprila letos. Po tem datumu se bodo morala tradicionalna zdravila rastlinskega izvora uskladiti z določbami direktive, kar pomeni, da bodo morali proizvajalci urediti dovoljenje za promet. Slovenija je v svojo zakonodajo vnesla določbe direktive že leta 2006.
Med tradicionalna zdravila rastlinskega izvora zakonodaja EU uvršča zdravila, ki so v uporabi najmanj 30 let (od tega v EU najmanj 15 let), so primerna za samozdravljenje (to je za bolezni, pri katerih ni potreben zdravniški nadzor) in ki se uporabljajo v oblikah za uživanje, vdihovanje ali za zunanjo uporabo, ne smejo pa biti v obliki injekcij.
Namen poenotenih pravil na področju tradicionalnih zdravil rastlinskega izvora je
ta, da se v največji možni meri zagotovi varnost uporabnikov - potrošnikov. Nadzor nad kakovostjo izdelkov in ustrezne informacije za potrošnike bodo zagotovljene z registracijo teh zdravil. Registracija je bistveno enostavnejša kot za druga zdravila, saj za zeliščna zdravila ni potrebno predložiti podatkov o kliničnem preizkušanju. Njihova učinkovitost in varnost je verjetna na podlagi dolgoletnih izkušenj in farmakoloških študij (te študije proučujejo medsebojno delovanje zdravila in organizma).
Za potrošnike pomeni registracija izdelka kot tradicionalnega zdravila zagotovilo, da izdelek res vsebuje sestavine, ki so deklarirane, da je kakovosten, varen in primeren za področje uporabe, ki je navedeno na ovojnini in v navodilih za uporabo. Zdravila še pred začetkom trženja preveri
farm., spec.
neodvisen organ, pristojen za zdravila. Ob kakovosti, varnosti in učinkovitosti preveri in odobri tudi navodilo za uporabo in označevanje na ovojnini.
Zdravilne rastline in pripravki iz njih so najstarejša poznana sredstva, ki jih ljudje uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni. Med ljudmi je prisotna napačna predstava, da je vse naravno zdravo in neškodljivo. A ni tako. Tudi zdravila rastlinskega izvora imajo lahko neželene učinke. Za mnoge rastline so odkriti toksični učinki (toksičnost je lastnost neke snovi, da v že majhnih količinah povzroči škodljive učinke na živem organizmu). Zadnja leta se je povečalo zavedanje o medsebojnem delovanju izdelkov z zdravilnimi rastlinami in sintetičnimi zdravili. Velja npr.
za šentjanževko, česen, ginko, ginseng. Posebej pomembno pa je tveganja za zdravje zaradi neustrezne kakovosti tako samih zdravilnih rastlin kot izdelkov, ki jih vsebujejo. V pripravkih, ki vsebujejo zdravilne rastline, so že večkrat zasledili vsebnost strupenih rastlin zaradi napačne identifikacije. Velikokrat so prisotna onesnaženja izdelkov s težkimi kovinami, pesticidi, mikroorganizmi. Izdelki z eteričnimi olji so povzročitelji alergičnih reakcij. Pogosti so neželeni učinki posledica napačne uporabe, prevelikega odmerjanja, neupoštevanja opozoril in previdnostnih ukrepov.
Trenutno ima dovoljenje za promet 67 zdravil rastlinskega izvora. Podatek, ali ima zdravilo dovoljenje za promet oz. ali je registrirano, je mogoče preveriti tudi v bazi podatkov o zdravilih na spletnem naslovu www.zdravila.net (v okencu baza izberete C-OTC).
Vsi izdelki, ki vsebujejo zdravilne rastline in njihove izvlečke, seveda niso tradicionalna zdravila. Zdravilne rastline se bodo še naprej smele uporabljati v živilih, med katera spadajo tudi prehranska dopolnila, in v kozmetičnih proizvodih.
Nadaljevanje prihodnjič Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Zdaj pa je zunaj veliko dela
V tednu, ki je pred nami, sejemo številne enoletnice, da bodo na vrtu hitreje zacvetele. Največja nevarnost pri vzgoji sadik je, da spomladi temperatura v manjših (seveda tudi v večjih) rastlinjakih zelo niha. V sončnem dnevu, tudi če je zunaj še zelo mraz, je v rastlinjaku hitro nad 30 oC. Ker so noči mrzle, energija pa zelo draga, običajno ponoči ne ogrevamo tako močno in lahko prihaja do velikih razlik v temperaturi med dnevom in nočjo. To lahko zelo ovira predvsem kaljenje rastlin. Za kaljenje je namreč potrebna čim enakomernejša temperatura, brez razlik med dnevom in nočjo. Idealne temperature za kaljenje so okoli 25 oC, vendar tudi ponoči, zato je veliko bolje, če si za kaljenje omislimo kar prostor v hiši. Včasih so bile to kurilnice, danes, ko imajo številni že plinske peči, pa izberemo katerikoli prostor, ki ga ogrevamo tudi ponoči. Svetloba pri kaljenju za večino vrtnin ni potrebna, zato se nanjo ne oziramo.
Paziti pa moramo pri setvah zelišč, saj jih večina kali na svetlem. Tudi nekatere cvetlice so med njimi. Tako na svetlem kalijo bazilike, timijan, melisa in kamilice, med cvetlicami pa so svetlokalivke ageratum, ognjič, begonije, drobne marjetice, zvončnice, celozije (petelinov greben), lepe očke (koreop-sisi), vodenke, statice, lobelije, celo spominčice, tudi salvije in žametnice. Tudi na vrtu tako potreben in želen ognjič je svetlokalivka. Te rastline posejemo tako, da seme s prsti le narahlo pritisnemo ob zemljo, pokrijemo pa le z vermikulitom, ne pa z zemljo. Pazimo, da se potem seme ne izsuši. Sama setev zaradi tega zavijem v folijo za živila, dokler rastlinice ne vzniknejo. Po vzniku seveda vse setve takoj prestavimo v svetel rastlinjak.
Foto: Miša Pušenjak
Čeprav se mnogim zdi veliko enostavneje sejati direktno na prosto, pa mi verjemite, da se vam bo vzgoja sadik aster ali cinij povrnila z veliko zgodnejšim in tudi obilnejšim cvetenjem. Vem, da imajo mnogi kasneje velike težave, saj astre na prostem ne kalijo rade, na začetku počasi rastejo in se zvijajo. Vsemu temu se izognete, če jih zdaj posejete v multiplošče, v vsako luknjico več semenk. Seme le zelo na tanko pokrijete z zemljo. Če boste nasuli preveč zemlje, bodo astre slabo kalile, ker za uspešen vznik potrebujejo nekaj svetlobe. Popolna tema znižuje in upočasnjuje kaljivost.
Balkonske rastline
Vsako leto do sedaj sem lahko predstavila kakšno novost med balkonskimi lepoticami. Moram reči, da letošnje leto kakšne posebno nove rastline žal ni. Je pa nekaj takih, ki jih še vse premalo srečam v balkonskih koritih. Med njimi so meni zelo ljubi javorčki ali abutiloni. Nekoč so veljali za sobne rastline in smo jih poznali kot precej velike grme. Danes pa jih srečamo v balkonskih zasaditvah v številnih oblikah in barvah. Obstajajo taki, ki v dolžino zrastejo tudi do dva metra, na sončnem mestu pa se na njih pojavijo krasni rdeče rumeni zvončkasti cvetovi. Imamo pa tudi take grmičaste, ki se lepo prevešajo v bogat grma. Cvetijo obilno, barve pa so od bele, preko rumene do oranžne in rdeče. Cvetovi so podobni lepim zvončkom in so nekaj prav posebnega. Lahko jih gojimo na sončnih delih hiš, uspevajo pa tudi v delni senci, le da takrat cvetenje ni tako obilno.
Seveda so cvetoče rastline tisto, kar nam najbolj potrka na srce, ko gledamo poleti svoja domovanja. Trenutne zasaditve niso pisane, ampak barvno usklajene in zasledujejo samo eno barvo. Pestrost dosežemo tako, da kombiniramo več rastlin v sorodnih barvah. V letošnjem letu pa spet prihajajo na dan pisane, kontrastne zasaditve, zato je možnost kombiniranja barv in oblik cvetov neskončna. Še vedno pa velja, da cvetočim lepoticam dodamo nekaj strukturnih, zelenih rastlin, ki dajo koritu višino, širino in/ali dolžino.
Letošnje leto je sicer v ospredju vijolično-roza zasaditev. Res pa je, da Slovenci pastelnih barv nikoli nismo prav sprejeli. Med rdeče cvetočimi rastlinami so že več let kraljice be-gonije zmajevo krilo. To se ni spremenilo. Še vedno jih svetujem vsem, ki želite veliko bujnega cvetenja in malo skrbi oz. nege. Še vedno se na njih ni pojavil kakšen nevaren škodljivec, uspeva pa tako na močnem soncu kakor v senci. Ravno zato je tako priljubljena, saj lahko z njo zasadimo tako senčne kakor sončne balkone in okna okrog hiše. Je bujna rastlina, zato k njej kombiniramo samo močne strukturne rastline in večje trave. Dobimo jo v beli, roza in seveda rdeči barvi. Mnogi so jo že preizkusili in še nihče se ni pritožil čeznjo. Zato skoraj ne morete pogrešiti, če se odločite za to rastlino.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Kontroverzna ameriška pevka Lady Gaga znova privablja svetovno medijsko pozornost, tokrat s humanitarno potezo. Pevka seje namreč odločila, da bo pomagala žrtvam potresa na Japonskem. Preko Twitterja je objavila da je oblikovala posebno zapestnico, imenovano „Japan Prayer Bracelet", celoten prihodek od prodaje pa bo namenila žrtvam katastrofe na Japonskem. Lady Gaga pa ni edina glasbenica, ki se je na pomoč obrnila preko Twitterja, saj so se za podoben korak odločila še nekatera svetovno
znana glasbena imena, kot so Justin Bieber, Taylor Swift, Britney Spears, Diddy, Adam Lambert. Številne akcije za pomoč žrtvam so podprli tudi Dave Chappelle, Ellen DeGeneres, Paris Hilton, Alicia Keys, Darren Criss in tudi
zasedba Linking Park.
®@®
47- letni britanski pevec George Michael je objavil svojo verzijo hita skupine New Or-dera True Faith iz leta 1987. Singel je bil najprej izdan v Veliki Britaniji, celoten prihodek odprodaje pa bo pevec
Lady Gaga
Foto: wordpress.com
To je to
George Michael
Foto: wordpress.com
prispeval britanskemu skladu Comic Relief, ki se bori za svet brez siromaštva. George Michael je v svoji bogati karieri po celem svetu prodal že več kot 110 milijonov albumov, trenutno pa je zaprt v studiu, kjer pripravlja material za novi album.
Po dolgih 44 letih bo legendarna ameriška zasedba The Beach Boys izdala „izgubljeni" album Smile. Album, ki ni doživel izdaje v šestdesetih, bo sedaj izdala založba Capitol Records pod naslovom The Smile Session. Zaenkrat še ni znan točen datum izdaje, zagotovo pa nove Beach Boyse lahko pričakujemo še letos. Vodja zasedbe Brian Wilson je sicer v letu 2004posnel solo album Smile, na katerem so bile nove verzije skladb z omenjenega albuma. V lanskem letu se nekateri mediji ugibali in napovedovali, da se bodo člani zasedbe letos ob 50. obletnici ustanovitve ponovno zbrali skupaj, a zaenkrat o tem še ni nič znanega. Eden izmed ustanoviteljev te zasedbe Al Jardine je takrat izjavil, da se bodo v originalni zasedbi zbrali in predstavili vsaj enkrat.
Osemčlanska hrvaška zasedba Jinx, ki je zelo popularna tudi v Sloveniji, še naprej uspešno promovira svoj zadnji album Diksilend. Dve skladbi z omenjenega albuma sta postali že veliki uspešnici: Da smo se voljeli manje in Na zub su me uzeli mama in sta osvajali lestvice po celotnem območju nekoč skupne države. Na radijskih postajah po Sloveniji že lahko prisluh-
nite njihovemu tretjemu sin-glu z omenjenega albuma, ki nosi naslov Čuvaj me, ne daj me.
®@®
Kultni ameriški filmski režiser David Lynch, ki je zaslovel s serijo Twin Peaks in filmi, kot so Mulholland Drive, Izgubljena cesta, Resnična zgodba in Divji v srcu, se je lotil še enega zanimivega projekta. Legendarna britanska zasedba iz 80. Duran Duran mu je namreč zaupala režijo njihovega vrnitvenega koncerta v Los Angelesu. Koncert bo 23. marca v teatru Mayan in bo služil tudi kot najava za njihov novi, težko pričakovani album All You Need Is Now, ki bo izšel dan pred koncertom. Koncert bo s pomočjo popularne inter-netne strani YouTube viden po vsem svetu. Ekscentrični režiser David Lynch se je pred nekaj meseci preizkusil tudi v vlogi pevca in je do sedaj objavil dve skladbi: Good Day
Today in I Know.
®®®
Angleška težkometalna in rock zasedba Iron Maiden, ki je na glasbeni sceni prisotna že 36 let, bo izdala še četrto zbirko svojih največjih uspešnic. V tokratni izdaji bo zajeto njihovo glasbeno ustvarjanje v zadnjih 20 letih. Na albumu, imenovanem From Fear to Eternity: The Best of 1990-2010, ki je najavljen za 23. maj, bo 23 skladb , ki so jih izpostavili kot ključne v tem obdobju svojega ustvarjanja. Iron Maiden so do danes objavili 15 studijskih albumov, zadnjega z imenom The Final Frontier lani.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
2.	F**K YOU (FORGET YOU) - CEE LO GREEN
3.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
2.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
3.	S&M - RIHANNA
NEMČIJA
1.	GRENADE - BRUNO MARS
2.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
3.	HIGHER - TAIO CRUZ feat. KYLE MINOGUE
Ljubljenčki
Mačke želijo whiskas! In psi, ti naravnost obožujejo pedigre! In prav je tako, saj imajo le tako psi zdrave zobe, mačkam pa je od nekdaj jasno, da imajo zaradi slastnih konzervic prav svilnato dlako. Saj je vendar jasno, ko pa se v vseh reklamah takole motovilijo okoli tistihle vrečk. In kako se jim gobček zaviha v nasmešek, ko lastnica vrečko odpre in iz nje iztisne prečudovite, ravno prav mehko popeče-ne piščančje prsi najboljše kakovosti. Ob teh iz vrečke izpade še nekaj ravno pravšnjih koščkov govedine, preko vsega skupaj pa se pocedi božanska mesna omaka s tartufi.
O, kakšna radost je to! Sploh ne vem, kako si kdorkoli lahko sploh domišlja, da bi ljubkim mucam kar pustil, da se podijo za mišmi; saj to vendar ne gre! In da bi jih takole hranili z drobovino? Saj mucke vendar ljubimo! In ravno v tem je problem ... Ljubljenčke ljudje ljubijo. Potem pa pridemo do tega, ko jih oblačijo in ma-skirajo, pa frizirajo in manikirajo ter ličijo in vozijo na akupunkturo in jogo. Ker si je nekdo preprosto zabil v glavo, da žival vse to potrebuje. In človek je celo dober in skrben lastnik, če za vse to tudi poskrbi, pa čeprav je vse to absolutno nasilje nad živalmi.
Rad imam živali, vendar jih ravno zato pustim pri miru. Niso vredne nič manj kot jaz, so živo, avtonomno in samosvoje bitje, ki je samo zase in katerega lastnik preprosto ne morem biti. Ravno tako kot si drugi ne morejo lastiti mene. Nimam sicer nič proti, če kakšna žival živi z mano, a ob tem se zavedam, da sem izključno njen skrbnik in ne lastnik. Zavedam se pa tudi, da živali ne potrebujejo nobene človeške ljubezni, za katero si nekateri iluzorno celo domišljajo, da jim le-to živali vračajo. Napaka.
Živali tega ne potrebujejo. Njihovim ledvicam niso namenjene omake in začimbe, njihovo telo ni narejeno za prekuhano ali prepečeno hrano. Mačke lovijo miši in krte in voluharje in ptiče, ne pa vrečic. Vendar takšna mačka, po možnosti še kakšna me-šanka, ne sodi v dandanašnji prostor. Sem sodijo snežno bele dolgodlake perzijske mačke, ki imajo seveda rodovnik in niso kar tako. Ostale se slej ko prej znajdejo v smetnjaku ali v kakšni vreči kje ob cesti. Tako pač je, če domov v gobcu privlečeš kakšno miš ali kaj podobnega.
Kar je tako ali tako logično ... Golazni pa res nihče noče imeti na pragu ali vrtu, ko pa vendar prenaša vse mogoče bolezni. Naj se miši in podgane le množijo in preplavljajo mesta, jih bomo že s kakšnimi strupi pokončali, pa četudi na koncu vse to konča v vodi, ki jo pijemo. Mačke so vendar za razstave in za ljubljenje, mar ne? Kaj neki bi se ukvarjali s svetovnimi problemi in dejstvi, da zaradi naše požrešnosti ljudje na drugem koncu sveta umirajo in da ubijamo svoj planet. Pa kaj, če ljudje, pa ne nekje daleč, tukaj in zdaj, nimajo jesti . Raje ljubimo živali, bodimo srečni, hranimo jih s fileji in žlahtno penino.
Kaj si mislim o takšnih "zaljubljenih" obsesivnih fanatikih, raje sploh ne bom zapisal .
Matic Hriberšek
Pevka Santi White, ki se skriva za umetniškim imenom Santigold, je podpisala pogodbo z družbo Roc Nation Menagement. Lastnik omenjene družbe, ki bo v prihodnje skrbela za njeno kariero, je eden izmed najuspešnejših poslovnežev med raperji Jay-Z. To ne bo njuno prvo sodelovanje, saj sta leta 2008 skupaj posnela sklad-
bo z naslovom Brooklyn Go Hard. Santigold je še naprej uspešna avtorka skladb za druge izvajalce, v zadnjem času je sodelovala predvsem s Christino Aguilero in Lilly Allen. S prihodom v Roc Nation se je Santigold pridružila izvajalcem, kot so Mark Ron-son, Rihanna, Solange Kno-wles in J. Cole, za katerih ka-riereprav tako skrbi Jay-Z.
Janko Bezjak
Le s t v i
NAJ
1.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
2.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
3.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
4.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
5.	GRENADE - BRUNO MARS
6.	SALE EL SOL - SHAKIRA
7.	FUCKIN' PERFECT - PINK
8.	HOLD MY HAND - MICHAEL JACKSON/ AKON
9.	SHE'S GOT NOTHING ON - ROXETTE
10.	YOUR SONG - ELLIE GOULDING
11.	STAY - HURTS
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Smeh ni greh
TOREK
zapečene testenine z zelenjavo, solata SREDA
kisla repa, zabeljen fižol, kuhana prekajena vratovina ČETRTEK
rižota z mletim mesom, rdeča pesa v
solati
PETEK
ribji cmočki*, peteršiljev krompir,
solata
SOBOTA
pomladanski zavitki, solata iz kitajskega zelja** NEDELJA
zelenjavna kremna juha, naravni zrezek, pire, solata PONEDELJEK
krompirjeva omaka s hrenovko, kompot
*Ribji cmočki
Sestavine: 50 g belega kruha (en dan starega, brez skorje), 350g ribjega fileja (oslič, losos), 1/2 šopka peteršilja, 2 žlici limoninega soka, 1 jajce, sol, sveže mlet poper, 0,75 l olja za cvrenje, 1 žlica nastrgane limonine lupine (neškropljene), po potrebi bele krušne drobtine.
Sredico belega kruha narežemo in jo zmehčamo v mrzli vodi. Ribjim filejem s pinceto odstranimo kosti in jih zrežemo na majhne kose. Peter-
šilj operemo, otresemo in drobno sesekljamo. Namočen kruh dobro ožmemo in skupaj z ribo in limoninim sokom zmiksamo s paličnim mešal-nikom. Počasi umešamo jajce in dodamo peter-šilj, sol, poper, koriander in limonino lupinico. V kozici, voku ali fritezi zelo močno segrejemo olje. (Ali je dovolj vroče, preverimo z leseno ku-halnico, ki jo z držalom za hip pomočimo v segreto olje. Mehurčki, ki se bodo pri tem pojavili, zagotavljajo, da je olje dovolj vroče za cvrenje.) Iz ribje mase za preizkus oblikujemo mini cmoček: roke pomočimo v mrzlo vodo in nato iz žličke mase oblikujemo cmoček. Potopimo ga v vroče olje in čakamo, kaj se bo zgodilo: če cmoček razpade, pomeni, da je zmes premehka, in jo je treba učvrstiti s krušnimi drobtinami. Sedaj se lotimo cmočkov: oblikujemo kroglice in jih cvremo po 4 ali 5 naenkrat. S penovko jih po 3 do 4 minutah pobiramo iz olja in polagamo na kuhinjski papir. Cmočke lahko jemo vroče, tople ali hladne.
**Solata iz kitajskega zelja
Sestavine: 1 glavica kitajskega zelja, 1 ša-lotka, 10 dag slanine, olje, kis, sol, poper, 1 žlička kisle smetane.
Zelje očistimo, operemo in narežemo na trakove. Na olju popražimo drobno narezano šalotko in na trakove narezano slanino. Prelijemo preko zelja, po potrebi oziroma po okusu dodamo še malo olja, kis, sol, poper in žličko kisle smetane. Narahlo premešamo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
Živiš samo enkrat, a če to narediš pravilno, je enkrat dovolj. - Joe E.
Lewis
-k-k-k
Življenje zahteva od nas samo tisto silo, ki jo imamo. Le en uspeh je mogoč: da ne zbežimo.
- Dag Hammarskjold •k-k-k
Uspeh v življenju ne pride od tega, da se oklepamo dobre roke, temveč od tega, da tudi z nespretno roko igramo dobro. - Denis Waitley in Rem L. Witt
-k-k-k
Življenje ni spektakel niti praznik, temveč godlja. - George Santayana -k-k-k
Zelo slabo je, če se navadiš na srečo. - Publilij Sirijski
-k-k-k
Včerajšnja kriza je jutrišnja šala. - H. G. Wells -k-k-k
Prihodnost pripada tistim, ki verjamejo v lepoto svojih sanj. - Eleanor Roosevelt
-k-k-k
Stvari, ki bolijo, nas učijo. - Benjamin Franklin -k-k-k
Ne gre za to, kaj ješ, temveč kako to prežvečiš. - Delbert McClinton
KOLO
Ura telesne vzgoje. Vsi učenci ležijo na hrbtu in vozijo kolo. Učitelj vpraša Jureta:
"Jure, kaj pa je s teboj? Zakaj samo ležiš in nič ne delaš z nogami?"
"Peljem se s kolesom po klancu navzdol."
©©©
PET
Učiteljica je vprašala Jureta:
"Koliko je dve in dve?"
"Štiri!"
"Sedi, pet!"
"Aja, pet je, ja!" ©©©
KRAVAL
"Jure, kaj pa pomeni ta kra-val v dnevni sobi?" je vprašala mama.
"Dedek uči očka, kako se naredi moja domača naloga." ©©©
MAVRICA
Učiteljica skozi okno zagleda mavrico in reče:
"Poglejte, otroci, tisto barvasto črto med nebom in zemljo! Kako ji rečemo?"
"Nimam pojma! Verjetno spet reklama za kakšno stvar!" se
oglasi Milan.
©©©
NOVICE
"Tone, povej mi primer ustne novice!" je rekla profesorica.
"Radijske ali TV novice."
"Pravilno! In kakšna je razlika med tiskanimi novicami in ustnimi novicami?"
"V tiskane novice lahko kaj
zaviješ, v ustne pa ne." ©©©
SESTAVIL
EDI KLASINC
višavje, planota
mariborsko kopališče
delavec pri učenju
spojine amoniaka
kremasta pikantna omaka
makedonsko kolo
kozno vnetje, mahovnice
iz besed hari + trap
nemška biatlonka meisner
nekdanji polk
uhajanje, odrekanje
igralec na srečo
zila lasnica
levi pritok save
mesto v kanadi
izraelski šahist
leseno pihalo
revija za vrtce
sovjetska tekačica (nadežda)
tabla z diagrami
goba s kraki
naš hokejist zupančič
novinar doberšek
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
rimski zdravnik
puškino kopito (zastar.)
pripadnik gezov
ravnina
tone rop
mesto v egiptu
igralka stark
zdravilna veščina
medvedje šape
jezik v gani
reka v švici
tropska vzpenjava palma
stanovanj. prikolica
dolina pod jalovcem
premetenec
zvišan ton a
nauk o teoriji o analizi
brazilski nogometaš
venetov
vesna umek
radij
ločitev dela drzave
menjavanje, spreminjanje
prebivalec trente
časomerilci
italijanska biatlonka (saskia)
PRIHRANEK
"Očka, prihranil sem ti denar!"
"Kako? Ti meni?"
"Seveda! Se spominjaš, da si mi rekel, da mi boš dal sto evrov, če izdelam razred. No, uspel
sem ti prihraniti denar!" ©©©
ČRTA
Študent se je na ustnem izpitu zelo slabo odrezal, zato mu je profesor rekel:
"Na tablo narišite črto, podaljšajte jo do stene, nato jo potegnite do vrat in jih zaprite od zunaj."
©©©
POZNAVALEC
"Dajati je vedno bolje kot prejemati! Kako si razlagate to misel?" je vprašal učitelj.
"Moj očka tudi tako pravi!" reče Mihec.
"Kaj pa je tvoj očka po poklicu?"
"Boksar!"
©©©
GOLOTA
Profesorica je vstopila v razred in na tabli zagledala narisanega golega moškega.
"Po končani uri naj se mi javi tisti, ki je narisal tole!" je dejala.
Javil se ni nihče. Naslednji dan, ko je vstopila v razred je na tabli zagledala napis:
"Še vi narišite, kaj nudite, pa
se bom javil!"
©©©
DOVOLJ
Petrova dobra stran je hranjenje, slaba pa matematika. Učiteljica se trudi na vse načine, da bi mu razložila osnovne matematične operacije.
"Peter, ko greš od doma v šolo, ti mama da za s seboj dve žemlji, ko pa prideš v šolo, ti dam jaz še tri. Koliko žemelj boš torej imel?"
"Mislim, da jih bo dovolj!"
Ugankarski slovarček: AKAN = jezik v Gani, AVRUH = izraelski šahovski velemojster (Boris, 1978-), IČIRO = japonski namiznoteniški igralec Ogimura, OLIZARENKO = sovjetska tekačica (Nadežda, 1953), RAE = mesto v Kanadi, RATAN = tropska vzpenjava palma, SANT = malteški politik, premier 1996-98 (Alfred, 1948-), TARTAR = kremasta pikantna omaka.
■jajues 'ajn 'ueojuaji 'aiuej| -ueA 'eijsaoas 'puaA 'e>je>| 'e>p|eue 'jeiuei 'ueAejeo 'uejej 'e^ujei 'oo>| 'ez|3 'zag 'aisaiqo 'm '^¡n 'eias -ue|d 'o>juajez!io 'qnjAV 'sea 'eje||d -e>j 'Ljjeujed lues '0j|0| 'jbuun 'oje|d :ONAVHOQOA ■»Iiibzuji a» Aa^
íPoíHulajtz naí na iue.toun.zm it
ßCRADIOPTUJ
ko, ¿filetee
Govori se ...
... da je prvi človek slovenskega Desus-a stopil med vedeževal-ce, saj je napovedal, da po letu 2025penzij ne bo več. A se še ne ve, če bo tako zaradi pomanjkanja denarja vpenzijski blagajni ali zaradi konca sveta.
... da so na nedavni obletnici ptujske obrtne zbornice večini prejemnikov priznanja padla na tla. Zlobneži trdijo, da je to dokaz več, da je slovenska obrt že čisto na tleh.
... da bodo v najstarejšem slovenskem mestu končno zgradili pokrit poslovilni prostor tudi na svojem zadnjem počivališču. Žal se to samo govori.
... da novi šternatalski župan na zbor upokojencev v Lovrencu pripeljal kar svojega kandidata za predsednika tega društva, čeprav ta še ni upokojen. Očitno je bilo pomembno že to, da je iz njegove stranke. A upokojencev ni prepričal, zato je sejo zapustil vidno razburjen. ... da so veterani vojne za
Slovenijo neupravičeno zgroženi, ker nekateri šolarji ne vedo skoraj nič o vojni za Slovenijo. Kako naj bi si zapomnili kaj o 10-dnevni, če ne vedo nič o 4-le-tni svetovni.
. da ni res, da je moško delo povsod plačano bolje od ženskega. V završki občini imajo dva pogrebna govornika, pa je govornica za kar 30 evrov bolje plačana od govornika.
... da so med ljudskimi instrumenti Dravskega polja odslej
tudi kastanjete;pred kratkim so jih na neki prireditvi predstavili ljudski pevci iz Rač.
Vidi se ...
... da je Štajerski Mišo uspešen tudi kot pridelovalec domače brajdešnice. Na letošnjem ocenjevanju v Lovrencu je prejel kar dve prvi nagradi - za najboljši kvinton in za najboljši ge-maj; Pomeni to, da bo letos na enako kvaliteto povzdignil tudi za svoje petje?
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Janez Klajderič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je fotografijo poslal Janez Klajderič iz Dolan, ki je fotografiral psičko Laki, ko je uživala na pomladnem soncu sredi pomlad rož. Najbrž se enako veseli pomladi ko vsi mi.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
4	3			6	7		8	
	5	8		4		9	7	
			1					2
5	1	6			8	7		
		3				4		
		7	6			2	5	8
6					4			
	2	5		3		6	9	
	9		2	5			1	7
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€	000
Bik	VV	©©©	€€	0
Dvojčka	V	©©	€	000
Rak.	VVV	©	€	00
Lev	VV	©©©	€€	0
Devica	VVV	©©	€	000
Tehtnica	V	©	€€€	0
Škorpijon	VVV	©©	€	000
Strelec	VV	©©©	€€	000
Kozorog	VVV	©©	€	0
Vodnar	VV	©©©	€€€	0
Ribi	VVV	©©	€€	000
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 22. marca do 28. marca 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 28. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme: Manca Matjašič, Sela 28b, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU.
Anekdote slavnih
Angleški jezikoslovec Richard Bentley je bil v družbi silno neroden. Ko je potoval po Franciji, je bil povabljen h grofici Ferrers. V salonu je bilo slučajno več ljudi kot navadno. Znanstvenika je to spravilo v tako zadrego, da je čez nekaj minut vidno zbegan odšel.
»Kdo pa je ta nenavadni tujec?« je neki povabljenec vprašal gostiteljico.
»To je učenjak,« je odgovorila grofica, »ki ve, kako se
reče 'stol' v vseh jezikih, ne ve pa, kako se sedi na njem.« ***
Slovenski matematik dr. France Križanič je znan kot pisec matematičnih učbenikov. Med študenti je krožila naslednja njegova prigoda.
Zjutraj je prišel dr. Križanič na fakulteto premočen od dežja. Vsi so ga spraševali, kaj se mu je zgodilo. In je razložil: »Ko sem se odpravil peš od doma, še ni deževalo. Ko sem bil ravno na pol poti, je začelo liti kot iz škafa. Pa sem si mislil: Od tu do doma je enaka razdalja kot od tu do fakultete - torej bom enako moker, če grem proti domu ali pa če grem kar naprej. Odločil sem se za drugo varianto, kar je tudi logično - če bi šel proti domu, bi sicer lahko tam vzel dežnik, a bi moral potem opraviti še celo pot do fakultete in bi bil na koncu kar pošteno moker.«
O tej modri odločitvi je razpredal še kar nekaj časa, vsi okoli njega pa so se vedno bolj smejali. »Zakajpa se tako smejete?« je vprašal.
»Zato ker držite dežnik v roki.«
***
Dr. Pâl Erdôs je bil slaven madžarski matematik, ki je velik del življenja preživel v Ameriki. Nekoč je srečal nekega drugega matematika in ga vprašal: »Od kod pa ste vi?«
»Jaz sem iz Vancouvra,« je odgovoril sogovornik.
»Potem pa mogoče poznate mojega dobrega prijatelja Elliota Mendelsona?« je vprašalErdôs in dobil odgovor:
»Jaz sem tvoj dobri prijatelj Elliot Mendelson.«
Ptuj • Sodni epilog po uboju v Kidričevem
Za smrt Samirja Demaja devet let
Na okrožnem sodišču v Ptuju se je prejšnji teden končala glavna obravnava zoper 29-letnega Ala-ksandra T. iz okolice Gorišnice, ki ga obtožnica bremeni uboja 21-letnega Samirja Demaja iz Kidričevega. Sodišče ga je spoznalo za krivega in mu prisodilo 9 let zaporne kazni.
Naj spomnimo, da je v soboto, 12. septembra lani, okoli 4. ure zjutraj prišlo do prepira in pretepa v blokovskem stanovanju v Kidričevem, v katerem je 28-letni Aleksander T. iz okolice Gorišnice tako hudo pretepel 21-letnega Samirja Demaja, da je ta zaradi poškodb umrl. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja uboja so 28-letnega Aleksandra T. takoj pridržali, kriminalisti pa so opravili tudi temeljit ogled kraja kaznivega dejanja.
V pogovoru s pretresenimi domačini smo po tragičnem dogodku zvedeli, da je do uboja prišlo v stanovanju Pin-taričevih v prvem nadstropju bloka četvorčka v Kajuhovi 14. V tem stanovanju naj bi se, odkar je pred leti umrla mati, oče pa je zaradi kapi v domu, dogajale »čudne reči«. Policisti naj bi za to vedeli, saj naj bi bili sosedje že večkrat videli može postave, ko naj bi v tem stanovanju posredovali zaradi različnih kršitev javnega reda in miru. Po Kidričevem pa se je že lep čas govorilo, da naj bi se v tem stanovanju, kjer naj bi zaradi neplačevanja odklopili
elektriko, pri sinu zbirali mladi fantje, tudi brezdomci, ki naj bi pogosto popivali in celo uživali prepovedane droge. Popivali naj bi tudi tisto usodno septembrsko soboto in v noči na nedeljo. V zgodnjih jutranjih urah, okoli štirih, naj bi se med skupino petih mladeničev, ki niso stanovali v tem stanovanju, vnel prepir, domnevno zaradi dolga oziroma zaradi neplačane droge. Tedaj 28-le-tni Aleksander T. naj bi med prepirom pretepel 21-letnega Samirja Demaja iz sosednje Kraigherjeve ulice in ta je zaradi poškodb umrl. Izvedeli smo, da je po tragičnem dogodku storilec celo sam poklical na policijo, tam pa pozneje uboj tudi priznal.
Samirjeva mati, 60-letna Neža Kramberger, ki ima precej zdravstvenih težav, je bila nad sinovo smrtjo pretresena in zgrožena. Toliko bolj žalostna in čustveno popolnoma zlomljena pa je po drugem tragičnem dogodku, ki jo je do-letel, saj je le devet dni pozneje v delovni nesreči v Belgiji izgubila še starejšega sina Urima Demaja.
Foto. M. Ozmec
Do krutega uboja Samirja Demaja je prišlo v stanovanju Pintariče-vih, v prvem nadstropju četvorčka v Kajuhovi 14.
V glavni obravnavi zoper 29-letnega Aleksandra T. senat ni verjel zagovoru obtoženega, da Samirja Demaja ni zadavil, četudi je imel v krvi med 1,75 in 1,85 promila alkohola; to po mnenju sodnega izvedenca ni bila takšna opitost, da ne bi vedel, kaj počne. Patolog je celo menil, da je moral Aleksander prijatelja, s katerim je le nekaj ur pred dejanjem vlomil v kidričevsko trgovino in ukradel nekaj steklenic vodke in zavojčkov cigaret, daviti vsaj tri, če že ne štiri minute.
Zato je senat zavrnil zagovor obtoženčeve odvetnice Metke Matjašič Šerdoner, da naj bi bil obdolženec dejanje storil v silobranu, saj je Aleksander T. že sedel na žrtvi, ko jo je pričel daviti. Tožilec Konrad Reber-nik je za uboj zahteval 12 let, senat pa mu je prisodil devet let zaporne kazni.
Sodba še ni pravnomočna, sicer pa je zagovornica obtoženega že napovedala pritožbo, o pritožbi pa razmišlja tudi tožilec.
-OM
Dornava • O požaru ni več sledi
Hiša za Petkove že pod streho
Pred dobrim mesecem in le Petek in njene družine o pogoreli hiši ni več niti
Kot je znano, so se v akcijo pomoči vključili številni posamezniki in institucije; dornavsko društvo upokojencev je v nekaj dneh zbralo skoraj 3400 evrov, dvakrat toliko denarja se je nabralo na dobrodelnem koncertu, svoj delež je dodal tudi ptujski Lions klub, pri izvedbi pa poleg občine in župana zelo veliko pomagajo obrtniki ptujske Obrtno-podjetniške zbornice z Brankom Goričanom na čelu.
Potem ko so domači obrtniki nekaj dni po požaru odstranili ostanke pogorele hiše in kaj kmalu zastavili tudi temelje z zidovi vred za novo, se je minulo soboto pri Petkovih zbralo veliko članov Lions kluba iz vseh koncev Slovenije in skupaj z obrtniki pokrilo celotno ostrešje z opeko. Kot je povedal predsednik Lions kluba Albin Brencl, so del sredstev, ki so jih zbrali na minuli zelo uspe-
šni obarjadi, namenili nakupu strešne opeke za Petkovo hišo, ki je stala okoli 2500 evrov. Del zbranega denarja bodo namenili še za podlehniško družino Piškurjevih, ki jim je hiša do tal pogorela v začetku leta, in del za nakup mamografa.
In kot je bilo v soboto opoldne, po skoraj končani akciji pokrivanja ostrešja, še slišati med številnimi zbranimi člani Lions kluba in obrtniki, tempa akcije
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner, 7,9 kWh/kg, pakirane v kartonih. Tel. 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova, in gabrova drva. Možnost razreza na 25 ali 33 cm, z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM manjši vinograd z brunarico na lepi lokaciji. Tel. 041 779 755.
BUKOVA drva, razžagana na 33 cm, zložena v paleti, prodam. Tel. 041 893 305.
PRODAM odojke, težke od 25 do 40 kg. Tel. 041 694 960.
PRODAJAMO BELE piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33.
PRODAM bukova drva, metrska ali žagana, brejo telico simentalko in kravo ali menjam za teleta. Tel. 041 288 063.
PRODAM mlade rjave nesnice, cepljene, v začetku nesnosti. Bauman, Zupečja vas 48 a, tel. 02 790 03 51 ali 031 346 153.
PRODAMO MALO rabljen predse-tvenik širine 2,20 m z dvema valjema. Tel. 041 562 179.
PRODAM svinjo domače reje, okrog 190 kg, mlado, tudi zakoljemo. Cena po dogovoru. Tel. 051 234 885.
PRODAM prašiče v teži od 25 do 100 kg, mesni tip, linija 44 in 54, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
BIODA - urejanje,podiranje in obrezovanje vseh vrst drevja, tudi sadnega. Obrezovanje živih meja ter ostalega grmičevja, negovanje
VRTIČKARJI, brezplačno oddam vrt s sadovnjakom. Tel. 746-65-41.
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 031 532 785.
PRODAM jagnjeta iz ekološke reje. Telefon 041 353 243.
NEPREMIČNINE
KMETIJO, njivo ali pašnik, najmanj 5000 m2 ali več, v Miklavžu ali okolici, na relaciji Šenti lj—Podlehnik, ob glavni cesti, kupim. Tel. 040 971 899.
PRODAM dvosobno stanovanje v Kidričevem, 1. nadst., obnovljena kopalnica. 041/754 850.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju z lepim razgledom na Ptuj, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
UGODNO prodam novo preurejeno in obnovljeno mansardno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 396 757.
V	DRUGEM NADSTROPJU rdečega bloka na Ptuju prodamo enosobno stanovanje v velikosti 46 kvadratnih metrov. Informacije na tel. 041 81 77 37.
PRODAM gradbeno parcelo v Gajevcih. Telefon 031 233 264.
V	CENTRU PTUJA damo v najem 25 m2 urejenih prostorov - kozmetične storitve, alternativno zdravljenje. Telefon 031 741 540.
DOM-STANOVANJE
V NAJEM ODDAM opremljeno sobo študentki , ki ji nudim tople obroke, vse ostalo po dogovoru. Tel. 031 430 122.
ENOSOBNO OPREMLJENO stanovanje, 50 m23, oddamo v najem v Hajdošah. Tel. 040 644 601.
MOTORNA VOZILA
PRODAM ŠTIRI PLATIŠČA številke 14 za 80 €, prevoženih 2.000 km. Tel. 031 414 563.
VOZNIKA C-, E-KATEGORIJE z izkušnjami v mednarodnem prometu, špedicija - smer EU, zaposlimo. Lamot, Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391.
IŠČEM izvajalca za izdelavo ostrešja
travnih površin in razrez drv za kur- (rušt, kritina, žlebovi), plačilo kom-javo. Vse informacije na 041 847 penzacija za avtoplašče. Tel. 040 799, Jože Pogačar, s. p.	971 899.
pol smo poročali o silovitem požaru, ki je v nekaj minutah uničil hišo Ange-v Dornavi. Izjemna akcija pomoči Petkovim je stekla v enem dnevu in danes sledi. Prav nasprotno - na mestu pogorišča že stoji lepa novogradnja.
pomoči ne nameravajo zniževati. Donatorji oken in vrat za hišo so se namreč že javili, prav tako se bo v teh dneh začela urejati električna in ostala napeljava po novi hiši, tako da naj bi po napovedih družina Petek lahko zaživela v novogradnji že letos poleti.
SM
OBČINA KIDRIČEVO Ulica Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo Tel. št. 02/799 06 10
OBVESTILO
Občina Kidričevo objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo:
•	tipske kompaktne čistilne naprave s kapaciteto 60 PE,
•	črpalnega jaška z opremo in
•	2 kom. PVC greznic prostornine 12 m3.
Vse nadaljnje informacije o predmetih prodaje, izhodiščni ceni, pogojih za sodelovanje, plačilnih in drugih pogojih, terminu javne dražbe, merilih za izbor, dodatnih informacijah in ogledu najdete na spletni strani www.kidricevo.si.
Občinska uprava
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
Ji f
POP 7 TOP
POSKOČNIH
1.	Ans. ŠARMERJI - Le pesem ti poklanjam
2.	Ans. NOVI SPOMINI - Venček ptujskih
3.	Ans. BRANETA KLAVŽARJA- Imej me rada
4.	IGOR IN ZLATI ZVOKI & IRENA VRČKOVNIK- Moj šocej
5.	ALPSKI KVINTET - Štiri desetletja
6.	Ans. BUM-Avto bi rada
7.	FOLK IDOLI -Tisto poletje
1.	TANJA ŽAGAR - Majhne nežnosti
2.	MARJAN ZG0NC in TOMAŽ VRHOVNIK - Bila si kot cvetje spomladi
3.	ATOMIK HARMONIK - Traktor polka
4.	ŠPELA GROŠELJ - Poljubi moje ustnice
5.	P0P'N DEKL- Muzikant Franček
6.	ANDREJA - Daj ljubezni nove
7.	MARJAN SMODE - Zapoj še eno pesem zame stari muzikant
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Z veliko zbrane finančne pomoči in še več dobre volje številnih ljudi je nova hiša Petkovih v Dornavi danes že pod streho; sredstva za nakup strešnikov je doniral ptujski Lions klub, njegovi člani in obrtniki pa so prostovoljno pomagali tudi pri prekrivanju ostrešja.
Ime In priimek: Tel. Številka:
Glasujem za: Naslov: _
Glasovnice poäljite na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.jp.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Foto: SM
Prireditvenik
Torek, 22. marec
8.30
9.00
9.00
9.00
11.00 18.00 18.00
18.00 18.00
18.00
Zg. Polskava, Kulturni dom: 2. del območne revije otroških gledaliških skupin 14. gledališki dnevi
Stročja vas, osnovna šola: Območno srečanje otroških folklornih skupin
Ritoznoj: Dan sira in vina na vinogradništvu Frešer v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj
Ptuj, Revivis, Krempljeva ulica: brezplačna delavnica - Samozaposli-tev, da ali ne
Ptuj, hotel Mitra: tiskovna konferenca 10. regate Ptujčanka Ljutomer, Glasbena šola Slavka Osterca: javna produkcija Majšperk, Breg, Tovarna umetnosti: odprtje razstave akademskega slikarja Jerneja Forbicija: Jernej Forbici 2001 - 2011 Skorba, Dom krajanov: prireditev Športnik leta občine Hajdina Slovenska Bistrica, dvorana gradu: predavanje Zorana Furmana - Centralna Amerika - iz Gvatemale do Paname in z barko v Kolumbijo
Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predstavitev avtorske slikanice Zdenke Detiček - Opič »Štorklja Digi in njen prvi let«; kulturni program: člani KUD Janko Živko iz Poljčan - uprizoritev pravljice ČriČek in Ina Olup z glasbeno točko
Sreda, 23. marec
17.00 Tinje, knjižnica: pravljične urice - Obljuba je obljuba
18.00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: okrogla miza Zavoda za
kulturo Iz bistriške preteklosti 19.00 Maribor, Literina knjigarna: tradicionalno pomladno branje poezije - Pesniki pomladi; predstavilo se bo 14 pesnikov srednje mlade in mlade generacije
Četrtek, 24. marec
9.00 Ormož, Dom kulture: območno srečanje lutkovnih skupin Ostržkov dan 2011
10.00 Ptuj, grajsko dvorišče: rez vinske trte
15.00 Makole, knjižnica: pravljične urice - Špelca in bradač
16.30 Slovenska Bistrica, knjižnica: pravljične urice - lutkovna predstava
Kdo je ukradel vrata 18.00 Mala Nedelja, OŠ: prireditev Mama, hvala, da si 18.00 Slovenska Bistrica, MC Miš: Potopisno predavanje, Jan Zorič - Burma
18.00 Ormož, zelena dvorana Glasbene šole Ormož: koncert udeležencev republiškega tekmovanja 19.00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča: večer poezije in glasbe s Sašo Pavček - Obleci me v poljub, ob svetovnem dnevu poezije in pričetku bralne značke za odrasle; glasbeni program:Aljoša Rijavec - klaviature, Dino Džopa - kitara in Jan Oršič - bas
Petek, 25. marec
14.00 Kidričevo: svečano odprtje nove športne dvorane 17.00 Ptuj, Minoritski trg: postavitev velike velikonočne pisanice v organizaciji MO Ptuj, TD Ptuj in Turistične zveze Koprivniško križevske županije iz Hrvaške; kulturni program - učenci OŠ Olga Meglič, OŠ iz Koprivnice in učenci ZGŠ v samostanu Sv. Petra in Pavla 18.00 Babinci, gasilski dom: proslava ob materinskem dnevu v organizaciji TKD Babinci
18.00 Lovrenc na Dravskem polju, dvorana Društva upokojencev: razstava udeleženk delavnic ustvarjalnosti Sončnice - Društva Invalid Kidričevo
19.30 Ptuj, Mestno gledališče Ptuj: premiera predstave Harolda Pinterja Strešni jašek
19.30 Draženci, kulturna dvorana: predstava »Hrup za odrom« ŠUS teatra
Kulturnega društva Draženci 20.00 Ptuj, CID: bobnarska produkcija mladih bobnarjev, ki se učijo pri
mentorju Alešu Zorcu, z glasbenimi gosti 20.30 Ormož, Central Caffe - nakupovalni center Holermous: koncert
Vlada Kreslina ob materinskem dnevu 21.00 Slovenska Bistrica, MC Miš: Petkov clubbing -	Slovenska Bistrica, grad: pričetek starobistriških večerov kulture; go-
stje so dobitnice Borštnikovih prstanov Ivanka Mežan, Iva Zupančič in Štefka Drolc
KINO Ptuj
petek, 25. marec: ob 17.00 Art program: dokumentarec Želvino osupljivo
potovanje; ob 18.30 romantična drama/mjuzikl Burleska; ob 20.40 Oskarjevi nominiranci in nagrajenci: zgodovinska drama Kraljev govor.
P1UJSKA TELEVIZIJA
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
TV
www.siptv.si
TOREK 22.3.
8.00 Večer zmagovalcev
Ptujskih festivalov 3.del 9.30 Polka in majolka 10.30 Video strani 18.00 Polka in majolka 19.00 ŠKL
20.00 Kronika iz občine Destrnik 21.00 Destrnik - Iz domače skrinje 22.05 Ptujska kronika 22.15 Mozaik kulture 22.40 Glasbeni utrinki 23.00 Video strani
ČETRTEK 24.3.
8.00 Kronika iz občine Dornava 10.00 Polka in majolka 11.00 Glasbena oddaja 12.30 Video strani 18.00 Glasbena oddaja 20.00 40 let OOPZ Ptuj 22.30 Ptujska kronika 22.15 Glasbena oddaja 23.00 Video strani
SREDA 23.3.
8.00 Kronika iz občine Hajdina 9.15 Ptujska kronika 9.30 Glasbena oddaja 11.00 Video strani 18.00 Polka in majolka 19.00 ŠKL
20.00 Praznovanje materinskega dne v OŠ Hajdina 21.00 Hajdina - Iz domače skrinje 22.30 Mozaik kulture 23.00 Video strani
In kje smo prisotni?
Siol Tv, T2 tv Amis Tv, v sistemih KKS... Ptuj - S02
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Dornava 116 D, 2252 Dornava
ipeoD
Torek 223. 10:05 Hrana in vino
10:30 To bo mij poklic - Mrtalurs p ju.
11:25 Modra
12:00 Ptujska kronika
12:70 SfOZnajmOtt.Mffl
1100 Ptujska kronika - poa.
14:20 Koncert kluba Soreptimijt Ptuj
15:40 Pokal Laka ZU11
16:00 Ptujska kronika - po n.
1G:15 trt kamrnl
13:00 Ptujska kronika
19:20 5pOInajmKO,taiti
19:15 Poljudno - ina n stvana oddaja
20:00 Ptujska kronika - pon,
20 JO foiKortJur* Turi tria
21:30 Lokacija Slow-nija
22:00 Ptujska kronika - pon.
im IrrfB kanal
Sreda 23.3. 10:05 Hrana in rino 10:30 Ptujska kronika - pon. 10:50 Poljudno - znanstvena oddaja 11:35 Modre - pon. 12:10 Spoznajmo», corn 13:55 Vaga jo lima Nina 15:20 KoncortJufsToritrio 15:30 Polka in nujolka 17:35 Hran? in vi no 1B=CH3 Povabilo na kavi 19:35 Spozitajmo»jcom
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
19:25 Zpilbo Balkana 19:55 HegiTV
21:50 Povabilu na kara - por. 22:25 To bo moj poklic ■ Dimnikar 23:20 lifo kanal v
Čotrtik 24.3, 1DA& Hrana i it vi no
1D;30 to to moj poklic - Dimnikar pon. 11:25 Mri* 12:00 Ptujska kronika 12:20 SpoHiajmoso.Him 1J:1Ef Ri£i TV - Drmcž 14:00 Ptujska kronika-pon, 14:20Po«bll® na kara-pon. 14:55 IU(i IV - Gorrsnica 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:20 Polka in majolka 17:25 Hrana in vino 17:50 Lokacija Slovonija 16:00 Ptujska kronika - pon. 1J;20 Povabiionakavo -pon. 1B£5 SpiinajmoM.com 19:45 Pokal Loka 2011 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:20 Koncirt Juri Tori trio 21:30 Zgodili Bal kana 22:00 Ptujska kronika-sin.
kronika- pon. ■ >
www.petv.tv
Odslej nas laMi tprtrnlpa M ih TJ
REZULTATI ŽREBANJA
NAGRADNE KRIŽANKE LEPOTNEGA STUDIA LAVANDA
(objavljene 11.3. 2011 v Štajerskem tedniku)
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: LEPOTNI STUDIO LAVANDA) smo v uredništvu Štajerskega tednika izžrebali 3 nagrajence:
Boža KRAVINA, Ptuj - prva nagrada: KAVITACUA + RF
Majda ŠERUGA, Ptuj - druga nagrada: DIAMANTNI PILING + MASKA
Majda TRSTENJAK, Maribor - tretja nagrada: PRESOTERAPUA
Nagrajencem iskreno čestitamo! Dopis o prejeti nagradi prejmejo po pošti. Obvezno se morajo predhodno naročiti na GSM 041 394 824. Nagrade so unovčljive do 30. aprila 2011. LEPOTNI STUDIO LAVANDA, Osojnikova cesta 22, 2250 Ptuj (pri trgovini Tuš).
SPOMIN
20. marca je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
Janez Tomažič
IZ MEŽANOVE 21, PTUJ
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko z mislijo nanj.
Žena Ana in sin David
Prihaja pomlad nad Sv. Tomaž, kjer že osmo leto zadnji dom imaš. Na griču tišine telo počiva, duša naj nebeško slavo uživa. Dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
SPOMIN
23. marca 2011 mineva osem let, kar nas je zapustila naša draga žena, mama, babica in tašča
Marija Kokol
IZ JANEŽOVCEV
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, prinašate rože in prižigate sveče na njenem grobu. Tudi ona je imela vse rada.
Pogrešamo te - mož Franc, sinova Miro in Silvo z družinama ter Mario z Ines
Iščem tvoj glas, pa ga ni in ni. Ostane nam le cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni.
ZAHVALA
V sredo, 16. marca 2011, smo se v družinske krogu poslovili od dragega moža in očeta
Štefana Dončeca
3. 11. 1956 + 11. 3. 2011
IZ UL. NIKOLE TESLE 3, KIDRIČEVO
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja.
Zahvala g. župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred.
Žalujoči: žena Slavica, sin Gregor in hči Barbara
iPoifuZajtz na± na ±(js£o(jn&m ijztztul
RADIOPTUJ
tut dfeietu
www.radio-ptuj.si
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROČILNICA ZA QIdjßfski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.«,«, Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Kidričevo • Četrtič dobrodelno Veselo na jožefovo
Pri Piskurjevih bo zaigrala harmonika
Restavracija PAN v Kidričevem je bila v soboto, 19. marca, prizoriSče četrte humanitarne zabavno-glasbene prireditev Veselo na jožefovo, katere izkupiček bodo člani Kulturnega društva Franceta PreSerna iz Vidma pri Ptuju s sekcijo harmonikarjev Veseli Jožeki letos namenili družini Piškur iz Gruškovja.
Idejni oče že četrte prireditve Veselo na jožefovo Jože Hrga je bil izjemno vesel dobrega obiska, saj se je ob mizah v veliki dvorani zbralo okoli 400 obiskovalcev, v mali dvorani pa se jim je pridružilo še okoli 100 nastopajočih. To je potrditev, da imajo v prizadevanjih za ohranitev starega običaja praznovanja jožefove-ga vsako leto več privržencev in so letošnjo prireditev zaradi vedno večjega zanimanja pripravili že v tretji, vedno večji dvorani. Poleg številnih gostov je bila tam tudi štiričlanska družina Piškurjevih iz Gruškovja, ki jim je 4. januarja letos do tal pogorela hiša, zato so se organizatorji odločili, da bodo tudi oni pomagali pri izgradnji nove, saj jim bodo izročili izkupiček celotne prireditve.
Polne dvorane v Kidričevem in humanitarnosti prireditve so v pozdravnem nagovoru bili veseli tudi predsednik KD iz Vidma Jože Šmi-goc, župan občine Videm Friderik Bračič, poslanec
državnega zbora Branko Marinič ter v imenu domačinov župan občine Kidričevo Anton Leskovar in direktor podjetje Vital Mirko Veselič. Posebno zahvalo nad humanitarnostjo prireditve je izrazil župan občine Podlehnik Mirko Maučič, od koder je družina Piškur, ki je poudaril: „ Nisem vedel, koliko dobrih ljudi je pri nas in v svetu, kajti po tragediji družine Piškur so se od vse povsod vrstili klici dobri ljudi, celo iz daljne Kanade, in nam sporočali, da bi radi pomagali. V imenu družine Piškur se zahvaljujem za izkazano humanitarno pomoč, obenem pa srčno želim, da ta iskrica dobrodelnosti ne ugasne, saj vsi želimo, da bi Piškurjevi čimprej zgradili novo hišo."
Besede iskrene zahvale je vsem darovalcem humanitarne pomoči namenil tudi oče prizadete družine Martin Piškur, ki je s tresočim glasom uspel povedati le še: „Veste, tudi v naši hiši je bila do 4. januarja harmonika ...
Foto: M. Ozmec
Za polne mize domačih sladkih dobrot so poskrbele članice Društva gospodinj iz Dražencev (na vrhu) in Društva podeželskih žena občine Markovci.
Foto: M. Ozmec
Idejni oče prireditve Jože Hrga (levo) upa, da bodo Piškurjevi iz Gruškovja kmalu v novi hiši; v ozadju del skupine harmonikarjev Veseli Jožeki.
Osebna kronika
Rodile so: Suzana Brumec, Breg 88, Majšperk - deček Vid; Katja Rinc, Rogaška cesta 28 a, Miklavž na Dravskem polju
-	deklica Eva; Tamara Šilak, Slomi 16, Polenšak - deklica Iza; Polona Cimerman, Črnci 56, Apače - deklica Ela; Tanja Kšela, Stanetinci 22, Sv. Jurij ob Ščavnici - deček Tine; Irena Mrčinko, Volkmerjeva cesta 49, Ptuj - deklica Tina; Klavdija Golob, Tibolci 17 a, Gorišnica
-	deklica Gaja; Tamara Kralj, Rotman 55 a, Juršinci - deček Jayden.
Umrli so: Jožef TURK, Gerečja vas 32, roj. 1944 - umrl 13. marca 2011; Marko KOKOT, Ormož, Ilirska ulica 11, roj. 1950 - umrl 11. marca 2011; Ernest KREUTZ, Središče ob Dravi, Poštna ulica 16, roj. 1938 - umrl 7. marca 2011; Dragica VINCETIČ, roj. Smon-tara, Mihovci pri Veliki Nedelji 59 - umrla 14. marca 2011; Franc BERANIČ, Ul. Jožefe Lackove 22, Ptuj, roj. 1949 - umrl 11.marca 2011; Martin ŠORI, Kicar 86/a, roj.1934 - umrl 7. marca 2011; Edvard SOLINA, Mala vas 17, roj. 1954 - umrl 5. marca 2011; Stanislav BRA-ČEK, Destrnik 42, roj. 1924 -umrl 13. marca 2011; Franc KOKOT, Tibolci 29, roj. 1928
-	umrl 8. marca 2011; Marija TOMAŽIČ roj. Heržič, Trgovišče 1, roj. 1928 - umrla 16. marca 2011; . Frančiška PAJNKI-HAR roj. Skela, Rodni Vrh 13, roj. 1914 - umrla 15. marca 2011; Martin PREDIKAKA, Lovrenc na Dr. polju 63, roj. 1937
-	umrl 17. marca 2011; Terezija ZORE, roj Štuhec, Tavčarjeva ul. 21, Ptuj, roj. 1944 - umrla 14. marca 2011.
Foto: M. Ozmec
skih žena občine Markovci ter Društva gospodinj Draženci, svoje delo je predstavil ljubiteljski lončar Rajko Verbančič iz Popovcev, prireditev pa je tudi letos povezovala Tatjana Mohorko. Druženje se je po uradnem delu nadaljevalo z ansambloma Žargon in Peto-vio kvintet.
M. Ozmec
V imenu družine Piškur se je vsem, ki so že ali še bodo pomagali, iz srca zahvalil podlehniški župan Marko Maučič (desno).; ob njem Piškurjevi.
Foto: M. Ozmec
Moderatorka Tatjana Mohorko je predstavila ljubiteljskega lončarja Rajka Verbančiča iz Popovcev.
In verjamem, da bo ob toliko dobrih ljudeh spet prišla in zaigrala ... "
Sicer pa so v veselem večeru Jožicam, Jožekom, številnim gostom in ljubiteljem ljudskega izročila pripravili resnično prijeten in pester večer, poln ljudskega petja, muziciranja in tudi dobre hrane. Tako so zapeli člani pevskega okteta Bakus iz Jur-šincev, člani ansambla Jožeta Šeruge, ki letos praznuje 35 let delovanja, ljudske pevke KD Skorba, ki jih vodi Marija Klarič, skupina ljudskih pevk Taščice iz KD Rače, pa harmonikar Tine Lesjak s pevci iz Oplotnice, ki so premierno izvedli skladbo o Jožekih (to je na besedilo Jožeta Hrga uglasbil Tine Lesjak). Iz občine Markovci so zapeli ljudski pevci Kosci, gromek aplavz so poželi tudi člani harmoni-karske skupine Mladi Jožeki, s katerimi je zapel Aljaž Hliš, člani štajerske godbe Pepi Krulet iz Cirkovc so na oder povabili tudi princa ptujskega karnevala Janeza Golca, zapeli so člani pevskega sek-
šteta KD Podlehnika, pa ansambel Žargon s pevko Mojco Založnik, ki je osvojil srca lanskega ormoškega festivala. Za polno mero smeha so z izvirnimi skeči v leskovškem narečju poskrbeli Mateja, Natalija in Peter iz Kulturnega društva Leskovec. Sicer pa je v kulturnem programu, ki je trajal skoraj 4 ure, nastopilo okoli 100 pevcev, glasbenikov in ljudskih godcev, za polne mize sladkih dobrot so poskrbele članice Društva podežel-
Foto: M. Ozmec
Skupina Pepi Krulet iz Cirkovc je na oder pospremila princa ptujskega karnevala Janeza Golca.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, veter bo oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -5, na Primorskem okoli 3, najvišje dnevne od 10 do 14, na Primorskem okoli 17 stoli C.
Obeti
V sredo in četrtek bo jasno in postopno še topleje.
RADIOPTUJ
sg.s-gs.e-icHS