Idini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Libija vsak dan Izvzesnfi nedelj in praznikov. GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki The only Slovenic daUy* in the United States Issued every day* Sundays and Holiday ffBLEFON PISARNE: 4687 OORTLAXDT. Entered m ieeeni-Olass Matter, September SI, IMS, aft tki Put Office at New York N. T., nnder tke Ad of Congress of Merck I, U7t. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 159. — ŠTEV. 159. NEW YORK, FRIDAY, JTJLY 9, 1909j — PETEK, 9. MAL. SRPANA, 1909. VOLUME XVTL — LETNIK ZVXL Iz delavskih krogov. Strajk v jeklarnah. ORGANIZACIJA AMERICAN FEDERATION OF LABOR JE OBLJUBILA POMOČ STRAJKARJEM Vodstva tovarn za izdelovanje plo-sčevine so pričela nabirati skabe. DELAVCI IN POČITNICE. Washington, 8. julija. Organizacija American Federation of Labor je obljubila organizaciji Amalgamated Ass. of Iron, Steel Tin Workers, ktere člani štrajkajo, moralieno podporo. Člani imenovane federacije so se dalj časa o tem vprašanju posvetovali in končno so sklenili, da se žtrajkarjem izposluje moralična pomoč. Sedaj bode federacija poslala svoje zastopnike v Pennsylvanijo, Ohio, Indiano in West Yirginijo, kjer bodo delegat je skušali pridobiti nennijske delavce za to, da se pridružijo štrajkarjem. Pittsburg; Pa., 8. julija. Poslovodje ploščarn, kterih delavci štrajkajo so pričeli s pripravami za oskrbo skabov, kteri bodo zavzeli mesta štrajkaijev. Tako so v nekem skladišču že pripravili potrebne postelje in gostisuske sobe. Strajkarji so vsled tega svoje straže podvojili. Nekoliko štrajkarjev so včeraj aretovali, ker so psovali razne tuje in njim nepoz-nanenane delavce s "skabmi". Tudi v Youngstownu so pričela vodstva raznih tovarn s pripravami za sprejem skabov. Elwood. Ind., 8. julija. Superintendent American Sheet and Tin Plate Co., C. W. Erdman iz Cleve-landa, je dospel danes semkaj s tolpo skabov. Slednje so prepeljali z avtomobili v tovarne, kjer dobe tudi jesti in prenočišča. Fall River, Mass., 8. julija. Zveza lastnikov tkalnic in predilnic v Falls Riverju in Bedfordu je odklonila prošnjo svojih delavcev, kteri so zahtevali, da se jim vsako leto dovoli par dni dopusta. Delavci so prosili le za teden dni dopusta vsako leto, toda tovarnarji jim niti toliko prostega časa ne dovolijo. Washingtonske novosti. Tarif dogoiovljen. O TOZADEVNEM PREDLOGU SE JE ŽE TEKOM VČERAJŠNJEGA DNEVA GLASOVALO. Predlog glede individuelnega dohodninskega davka, je hbl odklonjen. DEBATE. Washington, 8. julija. Pri včeraj-šnjej senatovi seji so razni senatorji vložili neštevilno amendementov k tarifamem predlogu, toda večina teh amendementov je bila odklonjena, ker je bil senator Aldrich, ki je predsednik finančnega odseka, označil, da so nesprejemljivi. Senator Burton je želel, da bi se nadalje asfalt uvažal carine prosto, toda tozadevni predlog je bil takoj odklonjen. Jednako se je zgodilo tudi s predlogom senatorja Bacona iz Georgije, kteri je želel, da bi se poljedelski stroji uvažali carine prosto. Proti temu predlogu je bilo potem 50 glasov oddanih. Takozvano carinsko sodišče, kterega so nekteri senatorji predlagoli, je bilo tudi takoj odklonjeno, kajti govorniki proti temu predlogu so se pred vsem sklicevali na to, da je senat vedno deloval na to. da se* ljudski denar hrani, dočim bi novi tribunal veljal vsako leto po $400.000. kar se pa nikakor ne vje-ma s štedljivostjo. V ostalem pa za-morejo zvezina sodišča itak vse kar bi spadalo v področje tega tribunala, rešiti. Potem je prišel na vrsto predlog glede individuelnega dohodninskega davka, toda ta predlog je bil z 47 proti 28 glasovom odklonjen. 8 TREMI ŽENAMI POBEGNIL. Oienjeaega moža rekord v zakonskih zmotnjavah. Elizabeth City, N. C., 8. julija. Vse lekorde v pobegu je pobil George Burgess. Ta častivredni mož, ki ima doma soprogo, je pobegnil z nič manj kakor tremi ženami in to z vsemi naenkrat. Ženska trojiea je celo vzela jeden in isti vlak; vsaka izmed njih se je preskrbela s potrebnim denarjem s tem, da je okradla svojega zakonskega moža. Jedna je bila celo tako nesramna, da je prosila tuje lju-di, naj se zavzamejo za njenega o-troka. Ta trojica se imenuje: Annie Fer-rell, 17 let stara; Sophie Morgan in M. Taylor, ki je sorodnica Burgessa. Ta je, kakor pravi njegova zapuščena žena, vzel seboj njene prihranke v visokosti $100. Kakor je policija baje izvedela, se nahaja čedna družba v Trma, N. J. Cena vožnja. V soboto dne 10. julija odpluje KBOONLAND od Bed Star line iz Weir Torka in vfeMM vefeja do Antatcpna ea |3i Pmikiod Aujy^Amerieana prog« odpteje 81. jaMja, LAURA odpluje 28. julija ▼ Trat In R*kow S doopego Moren«! in t mi rojafe iz New Yorka 4mr. PASJA STEKLINA DOMIŠLJIJA. Zanimivi eksperimenti. Philadelphia, Pa., 8. julija. Dr. C. \\. Dulles in drugi zdravniki se sedaj bavijo na vseučilišču Pennsylvania z obsežnimi eksperimenti, da bi našli vzrok, zakaj se stekel pes in od stekline napadeni človek tako bojita vode. Teorija Italijana Negri služi za podlago in eksperimenti merijo na najdbo takozvanih '' negrijovih " kali. V svoji praksi od 28 let je dr. Dulles slišal samo devet slučajev resnična pasje stekline, a znano mu je na stotine slučajev, ko so od psov ogri-zeni ljudje umrli vsled strahu in v največji histeriji. Na zdravljenje po Pasteurjevem načinu ne da dr. Dulles nič. Izjavil jo, da je ravno v mestih; kjer se nahajajo taki Pasteurjevi zavodi, največ slučajev pasje stekline, medtem ko je v drugih mestih, kjer nikdo na stekle pse in na zdravljenje proti steklini ne misli, ta bolezen takore-koČ nepoznana. Šele ko zadobi tako mesto Pasteurjev zavod,, se sliši o slučajih pasje stekline in potem se Ggrizeni tako boji, da res umre vsled histeričnega strahu. Pred vsem kaže učenjak na to, da ga ni mesta na svetu, kjer bi toliko psov letalo prosto po ulicah, kakor Carigrad. In vendar so tam slučaji stekline popolnoma nepoznani, ker pri fatalizmu mo-slemor smrt vsled strahu ni možna. Tramp rešilec. Canon City, Colo., 8. julija. Pri železniški postaji Swsllows, ki je oddaljena le dve milji od tuk. mesta, je nek nepoznan tramp reši] potniški vlak Rio Grande železnice, ki je vozil z hitrostjo po 40 milj na uro. Tramp je rešil vlak s tem, da je dal znamenje strojevodji vlak ustaviti, nakar je strojevodji naznanil, da so povodnji nedaleč od postaje poškodovale železniški tir, tako, da je vožnja po njem zelo nevarna. Potniki so vlak potem o stavili in odšli peš dočim je vlak počasi vozil po nevarnem prostoru, dokler ni zopet prišel na varno, kjer so potniki sedli ▼ vlak in nadaljevali svoje potovanje. Med splošno razburjenostjo ni nihče mislil na to, da bi se trampu zahvalil in tako je slednji brea sleda zgi- Na Ellis Islandu. Se vedno deportacije. TEKOM JEDNAJSTIH DNI SO IZ NASELNIŠKEGA OTOKA POSLALI 606 OSOB NAZAJ. Naselniške oblasti postopajo z naseljenci še vedno strogo. UMESTNA STROGOST. Na naselniškem otoku Ellis Islandu v newyorški luki se še vedno skrajno strogo postopa z naseljenci, zlasti pa z onimi, kteri imajo premalo sredstev. Ako bi se z njimi ravnalo že preje tako, potem bi sedaj prihajali v Ameriko le taki ljudje, kteri zadovoljijo vsem naselniš-kim predpisom. lako, da bi takozva-na dobrodelnost, ktero so vzele v zakup takozvane "dobrodelne" družbe. svoječasno ne imela toliko opraviti in da bi se za njo tudi ne moglo delati toliko reklame v različnih jezikih, kakor so to nekteri takozvani misijonarji storili. Od 26. junija nadalje do danes je inkvizicijska oblast na naselniškem otoku obsodila v deportacijo 606 naseljencev, ki so po večini Italijani. Vse te naseljence so poslali zopet v njihovo domovino. Poleg Italijanov so poslali v njihovo "domovino'* tudi mnogo čifutov, kteri so prišli ^em skoraj brez denarja. Predvčerajšnjim naselniška oblast 105 naseljencem ni dovolila izkrcati se. Mnogo v deportacijo obsojenih naseljencev se je pritožilo v Washington, toda vrhovna naselniška oblast je prepričana, da se na Ellis Islandu vrši vse v redu in tako ni mnogo pričakovati od pritožb. RAZBURJAJOČA REŠITEV MALEGA DEČKA. Stariši so jokaje poljubljali policaju roko, ker je rešil dečka smrti. Na nekem pouličnem vozu Brooklyn Rapid Transit družbe Brooklyn Borough v New Yorku so predvčerajšnjim zavirače odpovedale službo. Motorman William Karseh je zavpil strahu, ko je videl v bližini pred seboj na Atlantic Ave. malega dečka na progi, kamor je padel in skušal vstati. Policaj John Williams iz Hamilton Ave. postaje, ki se je vozil v kari, je slišal klic. Hitro je skočil na predno platformo in si bil seveda takoj svest, v kaki nevarnosti je deček. Ne glede na lastno nevarnost, se je zavihtel policaj, medtem ko je voz drvil z vedno večjo hitrico na-p/ej, na odbijače. Z jedno roko se je držal za vozale mreže in z drugo je zagrabil otroka in ga držal kvišku. Motormanu se je po obupnem delovanju vendar posrečilo, da je ustavil voz. Odbijači so se vsled teže policaja zrižali in desna noga se mu je zamotala v mrežo in mu jo zlomila.. Junaški policaj je bil na pol nezavesten, ko se je voz konečno ustavil, toda deček v njegovem naročju jt bil nepoškodovan. Stariši malega, ki se imenuje Robert Cucette in je dve leti star, stanujoči na 197 Atlantic Ave., so mu vzeli otroka. Jokali so se veselja, poljubovali policaju roke in mu na vse načine kazali svojo hvaležnost. Množica gledalcev je častitala in Lrva-lila junaškega policaja, predno so ga prepeljali z ambulanco v Long Island College. Rooseveltova lovska sreča. Naiwasha, angl. izt. Afrika, 8. jul. Neki sel iz Sotik okrožja je prinesel vest, da ima Rooseveltova lovska dražba lepe vspehe. Roosevelt sam je ustrelil leva s krasno grivo, levi njo in 4 rinocerose. Podrl je leva, ko je hotel skočiti na nekega lovca, ter ga pogodil naravnost v prša. Njegov sin Kermit je nstrelil jedno veliko antilopo, levinjo in dva rinocerosa, raznn tega pa še mnogo drugih manj-šill živali. Lovska družba se bliža posest t um kapitana Rieharda Atten-borougb ob južnem obrežju Naiwasha jesera, kjer hoče loviti Booaevelt nil- Konec zapmvljivca v norišnici. a v ■ ■ VSAKDANJA KOPELJ V SAM-PANCU. NA EN DAN IZDAL ZA NJEGA 3000 DOLARJEV. Šampaaec tekel kakor voda. Premoženje zaprajvljivca sodno cenjeno. LOČITEV ZAKONA. Vsak dan se je kopal v šampan-cu Louis Voelker, na štev. 160 zap. 35 nI. v New Yorku stanujoč in šampanjec rabil tudi za umivanje las. To ga je pripeljalo v Bloming-dale norišnico v White Plains. Sodnik Erlanger je ustregel danes prošnji gospe Josephine Voelker za postavljen je komisije, ki bi se skupaj s sodnijo posvetovala o vrednosti premoženja njenega soproga. Že pred nekaj dnevi je sodnik Guy vzel trgovcu prostost. Njegova žena in hčere so ugotavljale, da "se je po šampancu duševno popolnoma uničil in da se bode tudi fizično in finan-cijelno. Tu pa tam je izdajal za šampanjec po $3000. Šampanško vino je teklo kakor voda. Kakor navaja gospa Voelker, ni imel njen mož doma pri sebi š arc pane c samo za piti. ampak je tudi polil vsa jedila s to tekočino. Juhi je vedno pridejal polovico šarapanca. In zraven tega je Voelker baje imel tudi neprijetno navado, da je šeipal svojo ženo ir. bčere s kleščami, ktere je nosil sebo;. Zatrjuje se. da je bil Voelker do zadnjega parceteE in previden trgovec. Na 7. Ave. je imel dobro idoeo trgovino z železom in posestvoval je tri poslopja v vrednosti od $150.000, .$75.000 in $25.000. Tudi v New Jersey ima baje veliko vredna posestva. V zadnjem času pa je začel svoja posestva zadolževati. Mož si je namrfč domišljeval, kakor zatrjuje žen3. da ima gotovega premoženja čez $3.tKK>.000 in si je po tem tudi vred:] svoje življenje. Vsak dan je spil pri obeda šest steklenic šampa* ea. steklenico konjaka in deset mlečnih punčev. Tudi si je domiŠljevai Voelker. da je sodnik in po več ur je formelno sam sebe ločeval od svoje soproge. Tudi je govoričil, da ima v državi Arkansas 388.000 akrov posestva, na k te rem mu je vse podložno. V komite za oskrbovanje njegovega premoženja je postavil sodnik go^-po Joseph; ih Voelker ( soprogo), kakor tudi obe h čeri Emo Dann in Kozo Voelker. Dr. E. D. Kiatz. Sol. Liehtenstein in Sidney B. Bowman so postavljeni v komisijo, k: bode skupno s sodiščem preračunalo premoženje 'znorelega moža. Južne republike. Povodnji v Mehiki. POVODNJI SO RAZDEJALE ME-TTTKANSKQ MESTO SABI-NAS DE HIDALGO. —o— Potniški promet v severni Mehiki je skoraj popolnoma ustavljen. GONZALES OBSOJEN. Monterey, Mexico, 8. julija. Tukaj in po vsej severni Mehiki je par dni neprestano deževalo in vsled tega so nastale po vseh nižinah velike povodnji, ktere so napravile najmanj za milijon dolarjev škode. Železniški promet na vseh progah severne Mehike je skoraj popolnoma ustavljen. Mesto Sabinas de Hidalgo je popolnoma razdejano in tudi vsa pota, ki vodijo v imenovano mesto so razdejana, tako da so poročila, ki prihajajo od tam zelo pomanjkljiva. Vse-kako se pa javlja, da je imenovano rudarsko mesto povsem razdejano, in da je najbrže vse premoženje ta-mošnjega prebivalstva vniceno. Po mehikanski nacijonalni železnici sedaj ne vozijo vlaki. V mestu Vilal-doma je včeraj voda odplavila 50 hiš in na tisoče ljudi je ostalo brez domovja. El Paso, Tex., 8. julija. Vrhovno sodišče mehikanske države St. Louis Potosi je potrdilo smrtno obsodbo proti Dano Gonzalesu, ki je bil ob-dolžen, da je umoril svojega svaka Manuel Itureeja, ki je sin nekega Američana. Oba sta bila zelo bogata. Gonzales je tudi obsojen, da mora pred svojo smrtjo plačati vdovi svojega umorjenega svaka svoto 200.000 dolarjev. KARE SKUPAJ TRČILE. Devetnajst osob pri tem ranjenih. Waterbury. Conn., 8. julija. Malo pied sedmo uro je zavozila na zelo strmem griču ob North Willow St. r.cka s potniki natlačeno polna tpra v neko drugo, ki je bila istotako aol-na. Vsled hiadnokrvnosti motorma-na Williama Fogerty se je večja ne-srečila preprečila. Fogerty je ostal na svojem mestu in posrečilo se mu je, da njegov voz ni zadel z vso močjo v nasprotno pri vozečega. Kljub temu sta oba vozova popolnoma razbita. Dve deklici, Rezina Bechuzet in Margaret Niles, ste bile najtežje ranjene. Nazbrže bodete vsled poškodb umrli. Manj ranjenih je bilo 37 osob. 0 Kje so diamanti? Na obtožbo trgovca z zemljišči J. Maierja iz 1186 Lexington Ave. Manhattan v New Torku so aretovali deklico Alice Fuller, stanujoča na št. 189 izt. 100. uL Tožnik navaja, da je bila deklica kot hišna uposlena v njegovi hiši, a je —postila 10. junija službo. Krnelo »tem je opaši, da manjka, par diamantnih uhanov v vrednosti $900. Aretovaui s vso odločnostjo trdi, da ne ve, kje so dia- ZAŽIGALEC VESEL, DA SI JE OLAJŠAL VEST. Čaka ga večletna ječa. Z najmirnejšim obrazom na svetu .je st:il včeraj pred tombskim policijskim sodiščem v New Yorku zažigalec James Hunter Wright. Videlo se mu ;je na. obrazu, da se mu je vest pomirila, odkar je pripoznal svoj zločin, dasiravno ga čaka večletna ječa. Izjavil je, da ne mara nobene pred-preiskave in zato so ga kar obdržali za veliko poroto. Obtožen je, da je 26. decembra 1906 zažgal svojo prodajalno z umetninami št. 2299 Broadway Manhattan v New Yorku. Postavljen je pod vaiščino $10,000. Na vprašanje, če ima še kaj omeniti, je odvrnil prižigalec z vzdihlom olajšave: "Samo takrat, če bode potrebno. Vesel sem, da se mi je vest nekoliko umirila. Ne stojim pod hipnotičnim vplivom, kakor se je zatrjevalo. Moja vest mi ni dala miru." Da je sam sebe obtožujoči zaž galec veliko trpel, se vidi iz tegp, da so njegovi prej popolnoma črni lasje postali v kratkem času sivi. Tudi na obrazu mu je pustila nemirna vest svoje sledove. "To je jeden izmed najbolj čudnih slučajev, kar sem" jih doživel v svojem večletnem delovanju", je pristavil sodnik, ko so odpeljali vjetnika, in zastopnik okrožnega odvetnika mu je pritrdil. Priznanje Wrighta se čuje, kakor kak. oddelek v kakem zločinskem romanu. Tukajšnjo prodajalno je zažgal svoječasno, ker je slabo tržil. Od tukaj se je obrnil v Providence, kjer je zopet goljufal zavarovalne družbe. V Qnebeen, Canada, je ponovil hudodelstva in od tam je šel v Spokane, Wash., kjer je goljufivim potom pridobil veliko množico blaga in potem zopet zbežal proti iztoku. Zadnji požig je storil v Amherst, Mass., pred dvema leti. Ko se je vrnil v New York, se je preživljal kot odvetnifiki vslužbenec pri različnih odvetnikih. Nedavno bi lahko dobil prav dobro slnžbo, in od njega so se zahtevale reference. Od nekega trgovca v Spokane, kterega naslov je dal, je pa prišlo poročilo, da je od tam pobegnil "pod oblakom". Službe ni dobil in od tega časa je bil zgubljen človek. Pred 14 dnevi ae je spovedal svojemu bratrancu. Ta ga je peljal k nekemu presbiterijanskemn duhovniku, ki ga je pripravil, da je pripoenal pred Iz Avstro-Ogrske. Slovanski vspeh. AVSTRIJSKA VLADA JE BILA VSLED SLOVANSKE OB-ŠTRUKCUE PRISILJENA ZAKLJUČITI DR-ŽAVNOZBORSKE SEJE. Tem povodom je prišlo v poslanski zbornici do velikanskih škandalov. WEKERLEJEV KABINET. Dunaj, 9. julija. Radi vztrajne m v^pesne obštrukcije slovanske unije v avstrijskem drž. zboru, je prišlo včeraj v poslanski zbornici do takih škandalov, da je vlada prisiljena zaključiti državnozborsko zasedanje, ne da bi parlament potrdil njen velikanski proračun, ki je sestavljen tako, kakor ga je diktirala "zaveznica" Nemčija, o kteri avstrijsko prebivalstvo zajedno s parlamentom ne-če mnogo vedeti. Poslanci slovanskih strank so pred vsem napadali ministra notranjih zadev Haerdtelja, ki je moral pri včerajšnji seji mnogo prestati. V parlamentu vlada sedaj splošna zmešnjava in včerajšnjo sejo so morali večkrat prekiniti, kajti v dvorani se je tako kričalo, da je bilo vsako posvetovanje nemogoče. Poslanska zbornica je za delovanje v avstrijskem smisla in po avstrijskih željah sedaj nemogoča. Tudi ni pričakovati, da bi se razmere v kratkem poboljšale in tako bode vlada že te dni poslala poslance domov, nakar se bode vladalo po ^tarotur-škem načinu s pomočjo paragrafa 14, ki dela čast vsej Evropi. Dunaj, 9. julija. Dvorni sklep glede krize na ^n ofici-jelno objavili s tem, da je dosedanji ministerski predsednik Wekerle dobil nalog, naj vodi vladine posle še v nadalje. Novi ogrski kabinet bode imenovan šele v jeseni. Z Weker-lejesn ostanejo tudi ostali ministri še v nadalje na krmilu. Cesar Fran Josip odpotuje te dni v svoje letovišče Išl, kjer ostane par tednov. Mora plačati in umreti. El Paso, Tex., 8. julija. Najvišje sodišče mehikanske države San Luis Potosi je potrdilo smrtno obsodbo, ki se je izdala proti zelo bogatemu Da-rio Gonzalesu, ker je umeril svojega svaka Manuela Iturre, sina mehikan-sfcega državljana. Zraven tega je bil Gonzales tudi obsojen, da mora plačati vdovi svoje žrtve $200,000. Pričakovalo se je, da bo Gonzales vsled svojega vpliva in priljubljenosti ter radi neizmernega premoženja dobil manjšo kazen. Štiriletna deklica v avtomobilu odpeljana. Sun Prairie, Wis., 8. julija. Pred očmi matere je bila pred domačo hišo odpeljana 41etna Anna Stangler, hčerka bogatega farmerja, od dveh mož, ki sta se pripeljala z velikim, rudečim avtomobilom. Najbrže se gre tli za kako izsiljevanje in mnogo oboroženih farmerjev raziskuje okolico. Oče odpeljane deklice je že razpisal $1000 nagrade onemu, ki mu prinese otroka nepoškodovanega. Lov na medveda. Fort Plain, N. Y., 8. julija. Tukaj so ustrelili velikega medveda, kteri se je približal mestu in potem prišel jednostavno v mesto, tako, da je bil oddaljen od poštnega poslopja le miljo hoda. Medved tehta 211 funtov in je prišel semkaj brezdvomno is 20 milj oddaljenega gorovja Adiron-dacks. Mestece šteje 4000 prebivalcev in v okolici so medvedje, zelo redki. Ko se je medved pojavil, so v tovarnah delavci prenehali z delom in so se vsi podali na lov na medveda, dokler hi postil svoje medvedje življenje. Kašel želvo svojega starega očeta, W. C. Hine v Northville, Coim., je našel veliko želvo, na kterej sta Ml vrezani začetni črki njegovega starega očeta D. H. in letna Številka 1862. Hine se spominja, da je pri tvojem starem ošetu videl isto želvo večkrat, Razne novosti iz inozemstvi. FRANCIJA NI ZADOVOLJNA K ZNIŽANJEM POŠTNINE ZA PISMENI PROMET Z ZJED. DRŽAVAMI. Nemčija je sklenila trgovinsko pogodbo z republiko Venezuelo, RAZNOTEROSTI. Pariz, 8. julija. Francoska vlada je sklenila, da se ne bode odzvala predlogu Zjed. držav, vsled kterega naj bi se poštarina za pismen promet med Francijo in Zjed. državami znižala na dva eeuta, tako. da bi bilo plačevati za pisma iz Zjed. držav v Francijo le po dva centa. Fr.-.neija ima namreč letos tolik proračun in toliko izdatkov, da jej ni mogoče znižati -svojih poštnih dohodkov. Berolin. 8. julija. Državni zbor je v drugem branju sprejel in odobril trgovinsko in prijateljsko pogodbo z jugoameriško republiko Venezuelo. Petrograd, 8. julija. Iz Lvova ▼ Avstriji razširjene vesti, vsled kterih so domačini v Besarabiji poklali kacih 100 čifutov in posestnikov, niso resnične in so nastale v Židovskih krogih Avstrije. Vsa tozadevna poročila se uradoma zaniknjejo. Rim, 8. julija. Tri nečakinje pok. škofa Adamsa so vložile tožbo proti papežu, da jim vrne denar, kterega je imenovani škof ostavil papeža, mesto svojim sorodnikom. Nečakinje sedaj zahtevajo, da se jim denar in premoženje vrne. Papeževi uradniki trdijo, da je pokojni Škof v svoji O^ poroki ostavil svoje premoženje pežu, vendar je pa treba to preje p*S sodiščih dokazati, kajti tu se gre z« veliko svoto. Pariz, 8. julija. V poslanski zbornici se je vršila živahna debata o poročilu glede francoske vojne mornarice. Pri tem so razni govorniki primerjali izdatke Franeije in Nemčije za vojne mornarice tekom zadnjih desetih let. V tej dobi je izdala Nemčija $90.000.000 manj, kakor Francija, toda kljub temu zavzema glede vojnih mornaric drugo, Francija pa četrto mesto. Časopisje se » temi trditvami ne strinja, kajti znano je, da drugo mesto med mornaricami zavzemajo Zjed. države, ne pa Nemčija. Petrograd, 8. julija. Car Nikolaj je v velikem spremstvu odpotoval T Poltavo, da pri.-ostvuje tamošnjim velikim slavnostim v spomin velike ruske zmage nad Švedsko. S carjem \ je odpotoval v Poltavo tudi ministerski predsednik Stolvpin. Železni čno progo je vojaštvo dobro za-stražilo. Ustrelil svojega sina. Galion, O., 8. julija. Fred Klopp je imel 6 let starega sina, kteri je bil mesečen, tako,da je po noči v spanju vstal in pričel hoditi po sobi. Tako je deček tudi v minolej noči vstal. Pri tem je pa njegov oče mislil, da ima opraviti s tatom, ki je prišel v njegovo hišo in vsled tega je pričel streljati. Deček je na mestu obležal mrtev. Oče je obupan in bati se je, da se mn ne zmeša. Denarje v staro demoviim poMJsuie: ■s f 1UI M kzun, 1M 4L19 ltt.71 IMt ca 14M.M....... Poštarina je všteta pri teh evotak. Doma se nakazane g vote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka Naše denarne pošiljatve izplačuj« e. kr. poštni hranilni urad v IL de IS. dneh. Dsaarje mam poslati je najpriBI-do lO&M v goto^ni v ali registriranem P» Bo«estie Oite afi pa Vew Tcck M Draft. if GLAS NARODA" (Slovonlc Dally.; Owned and pnblished by the Blovenlo Publlahlng Co. fa corporation.) FRANK SAKSER, Preeident. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. t_______»rpo addressee of above officers : 82. Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. celo leto velja list za Ameriko iti Canado.........$3.00 leta.........1.50 za mesto New York . . . 4.00 jI leta za mesto New York . . 2.00 fevropo za vse leto . . . . 4.50 •• " " pol leta.....2.50 " četrt leta .... 1.75 * poli * leto "e; *^QLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemŠi nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") led every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisements on agi ecimaiiU Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Cfoney Order. Pri spremembi kraja naročnikov Keimo, da se nam tudi prejšnje vališče naznani, da hitreje najdeno naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite ta na-4oy : MOLAS NARODA" HCortlandt St, New York City. Telefon 4687 Cortlandt. Po bitki. Napredek človeštva se je pričel tedaj, ko je kak dolgousti in dolgozobi gentleman, ki je bil naš prednik, dobil trliko srčnosti, da ni več uvaževal živalskega strahu pred ognjem, vsled česar je shranil nekoliko žerjavice, ktero je našel kot ostanek kakega gozdnega požara pred descttisočletji. Žerjavico je ponesel v svojo votlino in tako je potem vedno, kadar je potreboval, napravil ogenj sam za-se, oziroma za svojo lastno potrebo. To je bil pričetek človeške kulture in človeške civilizacije. V oni davni dobi prvega človeštva smatralo je človeštvo največjim problemom vzdrževanje ognja. Tako je nastalo potem tudi božanstvo in nastale so vere, kterim je bil ogenj bog. — Tedaj niso imeli ljudje žveplenk, niti parne kurjave, ne elektrike. Kadar je deževalo, je bilo silno težavno zanetiti ogenj. Dandanašnji je seveda vse drugače. Sedanjo deco podnčujemo, naj se ne igrajo z ognjem, da kje ne za-žgo, dočim so naši predniki poduče-vali deco, naj se ne igra z ognjem, da ue pogasi, kajti tedaj je bil skrajno dragocen. Ogenj je toraj nekaj, kar je človeštvu nad vse priljubljeno, kajti ogenj je podlaga naše civilizacije, mišljenja vj različnih ver. In divja ljubezen do ognja v zvezi z ljubeznijo do šuma in streljanja bode še dolgo trajala. Ako pa že ne moremomoremo ustaviti načinov barbarstva, potem skrbimo saj za to, da ohavljamo svoje primitivne želje tako, da pri tem ne ubijamo svojih' lastnih otrok. Tekom zadnjih dni smo med novicami v Glasu Naroda objavili nekolike poročil o proslavi ljudskega praznika v spomin proglašenja neodvisnosti; med drugim smo tudi javili, koliko ljudi je bilo ubitih in ranjenih radi streljanja, dasiravno ta poročila še vedno niso popolna. Kasneje bo-demo naravno dobili tudi ta poročila v popolni obliki. Med onimi ljudmi, kteri so bili tako nespametni, da so svojim otrokom dopustili streljati, bode gotovo tudi mnogo tacih, kteri bodo morali v kratkem žalovati za svojimi otroci, kar se bode zgodilo takoj, ko bodo nektere mlade žrtve umrle vsled krča ali takozvanega zaprtja ust. Toda ljudje so že taki. da jih je le težavno prepričati, da se lahko temu ali onemu pripeti nesreča, dokler slednja v resnici ne nastopi. Star pregovor pravi, da se modri ljudje nauče izkustva od drugiht ljudi, dočim nespametne izuči šele njihova lastna izkušnja. Ako je ta izrek saj nekoliko resničen, potem imamo na svetu brez-diomno .še mnogo nespametnh ljudi, toda tudi število teh se pomanjšuje, kar nam dokazuje baš letošnji praznik proglašenja neodvisnosti. Letos Be namreč iz vseh krajev poroča, da se je povodom proslave praznika pripetilo izdatno manj nesreč, kakor druga leta. Svarila potom časopisja toraj niso bila zaman. Prodajalci smodnika in znanih "firecraekerjev" so jednoglasno javili, da se je letos prodalo manj streljiva, kakor druga leta, zlasti je pa prodaja velikih bomb izdatno nazadovala. DOPISI. Williamsburg, Pa. Cenjeni gospod urednik:— Ker berem v listu Glas Naroda od vsacega kraja, kako jih kriza strelja, moram naznaniti, da nas je že zapustila. Dosedaj smo tukaj delali po o dni na teden, sedaj pa zopet delamo vse dni v tednu in ni nobenega tukaj, ki bi ne imel dela. Z delom gre tukaj toraj dobro, a drugo zlo imamo. * V našem mestu namreč nimamo saloonov in tako moramo biti vedno '1 suhi' Pozdravljam vse naročnike in naročnice Glasa Naroda, kteremu želim mnogo uspehov in veliko predplačni-kov. Stanko Bučan. IZJAVA. Kljub vsemu temu bi pa bilo umestno. da bi imeli pri nas zakon, kteri naj bi pomagal očetom in materam pri njihovi želji odpraviti vso nevar-nest proslavljanja našega največjega ljudskega praznika. Otrok, kterega stariši sicer varujejo pred streljivom, zamore ostaviti hišo in se igrati ter streljati z otroci sosedov, kteri so dovolj nespametni, da dopuste svoji deci tako nevarno igranje. Dokler bode gotovo število nespametnih starišev dajalo svojim otrokom revolverje, puške, bombe in slič-ne predmete, je mogoče lastne otroke obvarovati nesreče le na ta način, da s«r jih zapre v sobe in da se jim ves dan ne pusti iz hiše. Ljudje pa. ki se bavijo z izdelovanjem in prodajo umetnega ognja, naj skrbe za to, da pride na trgovišče le t«ko blago, ki tudi za otroke ne bode nevarno, kajti na ta način bode rešeno življenje in zdravje tisočerih in tisočerih otrok. Zakon naj pa zopet skrbi za to, da se ne sme prodajati drugačno streljivo, nego le tako, ktero je popolnoma brez vsake nevarnosti. Vlada vsake posamezne izmed naših držav naj skrbi kakor hitro mogoče za to, da se odpravi vse nesmiselno streljanje. Nesmisel je namreč, ako uče stariši po tristoštiriin-Sestdeset dni v letu svoje otroke, naj so ne igrajo z ognjem, dočim gredo tristopetinšestdeseti dan sami kopiti svojim otrokom streljivo. S tem pokvarijo vse ono, kar so svoje otroke tekom leta naučili. Do popolne reforme na tem polju j« naravno še zelo daleč, kajti vse človeštvo ima naravni inštinkt, vsled ljubi ogenj, kajti ves napre-človeitva sloni itak na ognju. Cleveland, Ohio, 6. julija. Ker se sedaj kar vrste dopisi na moje ime, kakor "Miha iz St. Claira", "Miha iz Monkey streeta" in "Mita P.,? in ti nagajivi dopisi niso moji. ker jaz ne stanujem na St. Clair »St., ampak stanujem na Juniatta Avenue, zato prosim dopisnike, da moje ime ne rabijo v dopis in podpis. Toliko na znanje. Pozdrav I Mike Novak, 6415 Juniatta Ave. Hughes, Okla., 5. julija. Prejel sem list Glas Naroda štev. 152, v kterem nekdo vprašaje po meni. Rad bi vedel njegovo ime, zato prosim, da se mi javi. Še rajše pa bi zvedel za onega, ki vedoma ali nevedoma tukaj ali onstran oceana, ne vem, trosi med ljudi neosnovane in neresnične vesti. Jaz, -T. Zorko, sem. hvala Bogu. še živ in zdrav in isto želim tudi vprašalcu in I vam vsem. S pozdravom J. Zorko. Morilka svojega zaročenca oproščena. Helena Abucasa, hči nekega ru-nmnskega trgovca v Lugošn na Ogrskem, je bila zaročena z Rumunom dr. Jean Cadarina. Mladi par se je ljubil več let. Ko je bil Cadarina še dijak, sta se zaročila. Ona je čakala na njega, da napravi izpite. A čim je napravil izpite in postal doktor, jo je zapustil. Ona ga je nekega dne počakala pri belem dnevu ua cesti in ga ustrelila s strelom iz revolverja. Potem se je dala mirno zapreti. Te Nova odkritja v zasutem mesto Pompeji« V letu 79tem po Kris t o vem rojstvu 24. avgusta je začel bruhati med groznim bobnenjem in podzemeljskim valovenjem italijanski ognjenik Ve-znv v ozadju neapoljskega zaliva. Metal je iz groznega podzemeljskega žrela poldrug dan nepretrgoma gorečo lavo, ognjeniški pepel in cele kose napol stopljene rude. Vsul se je na okolico žvepljeni in pepelnati dež ter 7. žvepljeno pepelnato lavo pokril celo pokrajino. Medtem je popolnoma zasulo cvetoča mesta Herculanum, Pompeji in Stabije. Največje med njimi je bilo Pompeji ob izlivu reke Sarno v neapoljski zaliv. Le del mestnih prebivalcev se je rešilo, one pa, ki so se dalj zamudili, iskaje svojce ali grabivši denar in dragocenosti, nabira je jih po stanovanju in kleteh, je zadušil gost dim in žveple-nl smrad. Ostali so kot žrtve grozne katastrofe, mrtvi v mrtvem mestu, kterega je zasula nad 6 metrov debela plast ognjeniških snovi. Vrnili so se ubegli meščani, a mesto je izginilo. Kopali so tuintam, begali in iskali med razvalinami, toda stalno naseliti se nikakor več niso mogli. Odnesli so deloma nekaj stavbnega materijala, največ dragocenega mramorja, toda tudi to so v kratkem opustili. Naselili so se v oddaljenih varnih mestih in ni se jim zdelo vredno iskati in prevažati stebre in spomenike iz nesrečnega mesta. Groblja ga je zasula, omočil jo je dež, vzklila je trava in bujno rast je izvabilo iz ognjeniške odeje življa-joče južno solnee. Pozabljeno je bilo mesto, izginilo je iznad površine in celo zgodovina je med groznim preobratom preseljevanja narodov in narodnimi boji nanj pozabila. Leta 1594 je kopal nad zasutim mestom inžener D. Fontana pri napravi nekega vodovoda. Kbpal je jako globoko in prišel na več krajih na deske, mramornate stebriče in plošče z raznimi napisi. Spravili so te izkopine kot važno starino in niso se brigali za nadaljno razkopavanje. Šele v letu 1860 so naleteli delavci, ki so kopali ravno nad zasutim mestom vodnjak v globini 6 metrov, na prostran vodoravni podzemeljski rov, ki jih je pripeljal v ozko ulico in nato v neko patricijsko hišo. Začeli so intenzivneje razkopavati in raziska-\ ati in odkrili so velik del mesta. Vendar pa ta raziskavanja niso imela za znanstvo tolike vrednosti, ker so kopali neizurjeni ljudje brez stro-kovnjaškega vodstva, in ker se je razvila z izkopaninami uprav roparsko-židovsko-umazana kupčija. Šele v zadnjem desetletju so strokovnjaki in razne starinoslovne družbe dovršile izkopavanja in so odkrili približno celo mesto. Koliko nam je nudilo odkrito mesto - proučevanje starinoslovja, pač ne moremo tu opisavati. Kratko, postavilo nas je naravnost : mesto, kot je bilo v letu 79 p. Kr. in nam razjasnilo življenje, umetnost in delovanje tedanjih rodov. Kot najdemo v zakletem mestu v pravljici okame-nence, dobili so tr.di v Pompeji v hišah. kleteh in hodnikih zadušene ljudi v najrazličnejših pozall, kot jih je doletela smrt. seveda popolno obdane z ognjeniškim pepelom. V mesecu maju t. 1. pa je kopal na mestu tamošnji hotelir in okril krasno ohranjeno rimsko vilo Vnanji okraski so se seveda deloma polomili, deloma okrušili in odtrgali, temlepše pr. so ohranjeni z znano rafinirano fleganco pompejanskega sloga okrašeni notranji prostori. Najlepša sta triklinij in jedilna soba, kterih stene so okrašene s krasnimi slikami. Slike predstavljajo Ariadno in Viktorijo ter so najumetneje upodobljene. Barve so še ravno tako žive in svitle, kot bi bile pred kratkim naslikane Poze in geste postav so izdelane z živo lahkoto in gracijoznostjo. Nad-zorovalni odbor tamošnjih izkopavanj je po odkritju vilo takoj zaprl, da se zabrani pot privatnoumazani speku la<*iji židovskih kupcev, da ne bi zna Pred 100 leti. dni je bila proti Heleni Abucasa raz- .... , ,. , .. „ , . J r ' memtih zakladov zvijačno pobrali m prava radi uinorstva svojega zaročenca. Deklica je predložila sodniji ko respondenco s svojim zaročencem, iz koje se je videlo, da je med obema zc postajal zakon pod pogojem, da se vzameta, čim on izvrši izpite. Medtem je on pojedel svojo besedo. Helena Abucasa je izjavila pred sodni-jo, da jej je njen zaročenec sam rekel : ako te ogoljufam, ustreli me, ker druzega ne bi bil vreden. Pripovedovala je dalje, kako je bila radi njega od sorodnikov in starišev pre-zirana, kako se jej je celi svet rogal, ko jo je on zapustil, a ona sama se je smatrala za izgubljeno. Ljubila ga je več kakor v3e drugo na svetu in zato se je odločil, da ga ubije, ker jej je življenje tudi tako uničeno. Ko so bila prečitana vsa pisma ubitega zaročenca in izročeni vsi dokazi, so porotniki jednoglasno zanikali krivdo, nakar je bila popolnoma oproščena. pokupili, kakor se je to zgodilo pri svoječasnem odkritju vile Priska, iz ktere je zmanjkalo nad 100 najkras-nejših stenskih slik, ki so predstav ljale življenje tedanjega bogatega meščana nesrečno zasutega mesta Pompeji. USTNICA UREDNIŠTVA. M. N. v Cherry Hill. Osebnih do-p»isov ne priobčamo. POZDRAV. Pred odhodku v staro domovino pozdravljam vse rojake in rojakinje pc širni Ameriki, posebno pa v Mas-sillonu, O., Antona in Jero Tehlen, ker sem bil ves. čas pri njih na hrani it- kjer sem se imel tako dobro, kakor doma. Na zdar! New York, 7. mal. srpana, 1909. Fran Dejak. (Nadaljevanje.) Maršal Massena jje začel 5. julija zjutraj bitko in potisnil Avstrijce nazaj. Francoska armada je prodrla naprej in je zlasti naskočila avstrijsko levo krilo ter zasedla Moravsko polje, Davoust je poskusil obiti avstrijsko levo krilo, a knez Lichten-stein ga je s konjeniki vrgel. Tudi krvavi poskus Oudinotov, zavzeti Wagram, se je ponesrečil. Ponoči sta poskusila podkralj Evgen in maršal Bernadotte zavzeti Wagram, a sta bila odbita. Dne 6. julija je poskusil nadvojvoda Karol odriniti Napoleona od Donave tako, da bi ga bila armada nadvojvode Ivana prijela od zadaj. Tedaj bi bila francoska armada pri-šia med dva ognja in bi bila uničena. Zmagovito* so Avstrijci začeli prodirati, a ker nadvojvode Ivana ni bilo, r,e je Francozom končno posrečilo, da so prodrli avstrijske kolone. Ob 1. uri popoldne je bila ta strašna bitka odločena. Premagani Avstrijci so se morali umakniti z bojišča, a umaknili so se v lepem redu proti Znojmu. Francozi so sledili Avstrijcem na tri strani, ker niso vedeli, kam se je obrnil nadvojvoda Karol. Maršal Mar-mont je dohitel Avstrijce in vnelo se je bojevanje, ki je trajalo dva dni in ki se je končalo šele vsled naznanila, da je sklenjeno premirje. Ponehali so boji, samo Tirolci se niso udali. Ko so izvedeli, da je sklenjeno premirje, niso tega hoteli verjeti, saj jim je bil cesar Fran dne 29. maja slovesno obljubil, da ne podpiše za nobeno ceno mirovne pogodbe, čr- se Tirolska in Predarlska ne združita za vedno z Avstrijo. Francozi so z večjimi silami pritisnili na Tirolsko, a Tirolci so jih premagali in jih po ljutih bojih prepodili iz dežele. Pomagal jim pa ta uspeti ni; vse silite žrtve so bile zaman. Premirje, ktero je bil sklenil nadvojvoda Karol, je na cesarskem dvoru provzročilo pravo obupanje. Po tej začasni pogodbi je Avstrija odstopila Franciji 4000 štirjaških milj svojega ozemlja in seveda povrh se odpovedala tildi še Tirolski in Predarlski. Cesar Fran, stoječ povsem pod vplivom svoje žene, ni hote' premirja potrditi in se je le udal, ker mu je za vojno zavzeta stranka na dvoru obetala, da bo tekom enega meseca mogoče pripraviti armado, da bo sposobna za novo bitko. Zlasti se je za-zemal nadvojvoda Ivan za nadaljevanje vojne, dočim je nadvojvoda Karol odločno priporočal mir. Odločilno besedo je izpregovoril Metter-nich, ki je sedaj izpodrival kance-larja grofa Stadiona, sicer ne formalno. a dejansko. Začela so se mirovna pogajanja in objeutiem je bil tudi nadvojvoda Karol od poveljstva armade odstavljen. Avstrija je začela mirovna pogajanja, a z namenom, da miru ne sklene, ee ne doseže ugodnih pogojev. Medtem, ko so se ilno počasi in težko vlekla mirovna pogajanja, so se na cesarskem dvoru Komarnu vršila vedna posvetovanja, če je mogoče zopet začeti vojno ali ne. Nadvojvodo Karola niso več vprašali za svet, pač pa so poklieali pred malo meseci odstavljenega generala Mayerja, naj pove on svoje mnenje. Mayer je zastopal stališče, da je nadaljevanje vojne nemogoče. Metternich je v trnih lueh poskušal na vseh koncih in krajih dobiti zaveznikov. Zlasti je vabil Pruse, a vse je bilo brez uspeha. Mirovna pogajanja so že trajala mesece, a še ni bilo nič upanja, da bi se kaj doseglo, ker Napoleon ni hotel niti za las odnehati. Ko je pa Friderik Stapss poskusil Napoleona umoriti, ni ta več imel obstanka v Schonbrunnu ter je ukazal skleniti mir. Pogoji miru so bili trdi Avstrija yt morala odstopiti velik del svojega ozemlja, namreč Rusiji vso iztočno Galicijo, Saksonski velik del zapad-nt Galicije, Bavarski Solnograško in okraj Berchtesgaden ter del Gornje Avstrije, Franciji pa Goriško in Gra diščansko, Trst, Istro, beljaški okraj ra Koroškem, vso Kranjsko in ves del Hrvatske na desnem bregu Save. Avstrija se morala dalje zavezati, da plača Napoleonu 85 milijonov goldinarjev vojne odškodnine in da ne bo imela nikdar več kot 150,000 mož pod zastavami. Seveda se je morala Avstrija tudi Tirolski in Predarlski odpovedati. V Schonbrunnu 14. ofctobra 1909 sklenjeni mir je bil za Avstrijo silna nesreča. Zdaj je Napoleon držal habsburško monarhijo od vseli strani s svojimi pestmi tako, da se Wa ni mogla več ganiti. Premoč Francije je bila tako silna, da se je Avstrija morala pokoriti vsaki volji francoskega inperatorja in ko je Napoleon nekaj mesecev po tem miru zahteval da mu naj d& avstrijski cesar svojo hči za ženo, se je cesar Fran uklonil tudi tej želj L DR. RICH TE ECS PAIN PE] S steklenico PAIN-EXPELLERJA odpodite bolečine. To sredstvo nima para. Nič ne olajša tako hitro in trajno rev-matizem, nevralgijo, zvinjenja ^Z itd. Dobi se v vseh lekarnah po 25 in 50c. F. Ad. Richter & Co., .215Pearl St., New Slovensko katoliško podp. društvo York ? Pazite'na varstveno U znamko s sidrom. m. V soboto 22. maja je bilo toraj sto let, kar so Francozi zavzeli Ljubljano. Toda prvič niso prišli takrat v stolno mesto Slovenije. Ljubljana je videla francosko armado že več let poprej dvakrat v svojem obzidju, prvič med vojno leta 1797. Francoski revolucijski armadi seje takrat slabo godilo. Po dolgih vojnah je bila oslabljena in izstradana. Še najpotrebnejšega ni imela, niti obleke in obuval. Tedaj so takratni voditelji francoske republike postavili mladega generala Napoleona Bo-naparta na čelo revolucijski armadi v Italiji in Napoleon je to armado peljal od zmage do zmage- Avstrija j p bila v t oliki stiski, da jo poklicala nadvojvodo Karola, ki je dotlej poveljeval armado na Nemškem, zoper Napoleona na pomoč in ga poslala v Italijo. Nadvojvoda Karol je dospel dne 17. februarja 1797 v Ljubljano in se je nastanil v takrat najstarejši in najuglednejši gostilni "Pri divjem možu" ("bidelman" so rekli stari LjubljanČanji popačeno po "Wilden Mann") poleg magistrata. Pred to hišo, kjer je tekom let prenočilo mno-jto zgodovinsko znamenitih mož, so Ljubljančanje priredili nadvojvodi Karlu serenado. Razsvetlili so nadvojvodi na čast vse mesto in priredili tudi slavnostno predstavo v gledališču. Naši dobri stari Ljubljančanje Za Zjedinjene države Severne Amerike Sedež: Forest City, Pa« jtnkorporirano dne 31. januarja 1902 v drŽavi fi lin ijlipl •tDBOBNIKI : Predsednik: ALOJZ. ZAVT5RL, P. O. Box 874, Ton* Gttf, Podpredsednik: MARTIN OBE RŽ AN, Box SI, Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ANT8N OfiTIR, 1143 E. COtk St., Cleveland, ft Blagajnik: MARTIN MUHIC, Box 637, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GZBCMAX, predsednik, Weir, Kana. KAROL f.AT.AR, L nadzornik, P. Box 647, FRANK KNAFEUC, IL aadzoraik, »00 dock, Pa. FRANK SUNK, m. aadsOrnSk, M Mill St., CMr. porotni m pmizmrr odbor : PAVEL GBREGAR, dnifr porotnega odkoza, Weir, JOSIP PETEKNEL, L pervteifcP. # Box N, Wills*, Pa. IVAN TOKNIC, IL porotnik, P. O. Box «22, Foe* OUf, Dopisi naj m pefiljaje L tajafia IVAN TELBAN, P. ft Forest City, Pa. Društveno glasilo j« "GLAS NARODA misiji, sestavljeni iz uglednih domačinov. Dne 1. aprila je prišel general Bernadotte s svojo armado v Ljubljano i^nih znlmk pod imenom Mirabaud. Najdražja znamka na svetu. Na dražbi hotela Drouct v Parizu so prodajali tudi veliko zbirko raz- s:? se pač imenitno spoznali na cviček in na klobase, a sicer so bili popolnoma neinformirani pa tudi za slepljeni in so trdno verjeli, da bode radvojvoda Karol francoske revolu cijonarce z njim generalom Napoleonom Bonapartejem temeljito potolkel m jih potem pognal v beg. Za gledališko predstavo na čast nadvojvodi Karolu je še oča Vodnik zložil dosta-vek k cesarski pesmi, ki jo je pelo ob-instvo v gledališču. "Trka nam Francoz na vrata, Dobri Fronc za nas skrbi, Pošlje svojga ljubga brata, Korel rešit nas hiti. Z nami sta estrajska orla, Premagujta vekomaj I Var Bog Fronca, varuj Korla, Srečo, zdravje Bog jim daj!" Tudi Vodnik je toraj z drugimi Ljubljančani vred trdno verjel v zmago "estrajskih orlov". A osoda je odločila drugače. V treh kolonah so prišli Francozi proti Avstriji: Jou-bert čez Tirole, Massena proti Pon-tablju, Napoleon sam pa je hotel čez naše kraje prodreti proti Dunaju. Že 16. marca se je morala avstrijska armada umakniti pred Francozi čez Sočo, odkoder je nadvojvoda Karol peljal svoje vojaštvo nazaj proti Ljubljani. Hotel se je združiti z Avstrijci, stoječimi pri Beljaku, a bilo je prepozno, ker je bil maršal Massena zavzel Pontabelj in Trbiž ter pognal Avstrijce proti severu. Nadvojvoda Karol je prihitel še na bojišče, a se je imel samo hrabrosti navadnega dragonca zahvaliti, da ga niso Francozi vjeli. Dočim je armada maršala Massena korakala proti Celovcu, je bil maršal Bernadotte s svojim vojaštvom na potu v Ljubljano. Čim se je približal Postojni, so tam nastanjeni avstrijski uradniki bežali, kar so jih nesle noge, ter se z avstrijskimi vojaki vred poskrili v gozdih. Francoze je pripeljal general Murat in za njim je prišla glavna armada pod vodstvom generala Bernadotta proti Ljubljani. Avstrijsko vojaštvo v Ljubljani je bilo tako strašno hrabro, da je kar bvez boja odšlo na Štajersko in Hrvatsko. Ljubljančane je moril grozen strah pred Francozi. Bernadotte je izdal pomirjevalni oklic v francoskem, nemškem in slovenskem jeziku. Dočim jrf avstrijski nadvojvoda Karol poznal v Avstriji samo "die den-tsehe Nation"; je francoski general, dasi je prišel kot zmagovalee v deželo, takoj, ko je stopil na slovenska tla, izkazal slovenskemu narodu dolžno spoštovanje s tem, da je uradno priznal njegov jezik. Tudi eesar Napoleon je izdal na Kranjsko prebivalstvo pomirjevalen oklie ter izročil vlado na Kranjskem posebni ko- in se je nastanil v škofiji. Zopet je izdal oklic tudi v slovenskem jeziku, v kterem je obljubil, da bo varoval red in mir, skrbel za spoštovanje imetja in navad. Bernadotte je postopal pravično in dobrohotno napram prebivalstvu in vzdrževal med vojaStvom strogo disciplino. Ko je neki francoski grenadir v Gradišču iztrgal neki delavki malovredne uhane, ga je dal Bernadotte dne 4. aprila pred stolno cerkvijo ustreliti. Po Berna- Pri tej prodaji je dosegla neka višnjeva hawaijska znamka za dva een-tima iz leta 1851 do 1852 kupnino 23,000 frankov. Znamka je imela na desnem spodnjem vogalu poštni od-tisek, je bila tam tudi prevotljena in imela rudeč pritisek. To je dosedaj največja kupnina, ki se je dosegla n kako rabljeno poštno znamko. Soproga generala Steselja obtožena radi poneverjenja. dottovem t)dhodu niso poveljniki več tako brzdali vojaštva in vsled tega j Iz Petrograda javljajo: Soproga '' 1 ~ gen. Steselja, ki ga je car pred krat- kim pomilostil, je po pzedsedniitvn društva rudečega križa obtožena radi roneverjenja 18,000 rubljev. To svo-to da je poneverila za časa oblegova-nja Port Arthur j a. sc je zgodil marsikak rop. V Ljubnu je medtem premagana Avstrija sklenila premirje z Napoleonom, kteremu premirju je potem sledil oktobra meseca mir, sklenjen v Campo formio. Po tej mirovni pogodbi je izgubila Avstrija vso Belgijo in Lombardijo, a je dobila Beneško, Istro in Dalmacijo. Ta mir pa n: trajal dolgo. Napoleon — takrat še general Bonaparte — je, potujoč s Štajerskega ra Italijansko, dospel 28. aprila 1797 zjutraj v Ljubljano. Poleg drugih znamenitih generalov sta bila z njim tudi Massena in Murat in kmalo je dospel tudi Bernadotte. (Dalje prihodnjič.) OPOMIN. Podpisani opominjam vse one rojake, kteri mi kaj dolgujejo na hrani, stanu ali pa na posojilu, da v teku enega meseca spolnijo svojo dolžnost ter plačajo, kar so dolžni; če ne, sem primoran iste v listih obelodaniti s polnim imenom in potem pa postopati proti njim sodnijskim potom. John Zobec, 1213 Eiler Ave, Pueblo, Colo. (8-9—7) VABILO NA PIC-NIC. Društvo Zav. Štajerc št. 9 v Johns-townu, Pa., priredi dne 11. julija popeludne VELIK PIC-NIC na prijaznem prostoru našega rojaka Ivan Kluna, kteri je oddaljen 10 minut od ulične železnice Morrellville. Vstopnina $1. Gospe in gospice proste. Pivo prosto. Tem potom se vljudno vabi vse rojake in rojakinje, kakor vsa slovenska društva iz Johnstown, Franklin, Conemaugh, Moxham, Cambria in o-kolice, da se tega pie-nica polnošte-vilno udeleže. Pričetek je ob 2. uri j popolndne. Za dober prigrizek in fino zabavo skrbel bode odbor. Fran Špan, L tajnik. (8-9—17) DELO! -mM W BELO! Iščem tri ali pa štiri delavce, kteri razumejo izdelovati angleške in pipe doge. Kdor je vešč tega dela, naj se obrne za vse podiobnosti na Steve Jellenc, • (8-12—7) Boligee, Ala. POZOR, ROJAKI! Kadar vam poteče zavarovalnina na vašej hiši ali pohištvu, obrnite se na Franka Gkraže, edinega slovenskega zanesljivega zavarovalnega agenta v Chisholmu, Minn., in okolici Zastopam najboljše zavarovalne družbe v Zjedinjenihi državah. Pošiljam tudi denar v staro domovino varno in zanesljivo po Frank Sakserju in izdelujem vsa v notarski posel spadajoča dela. Za obilen obisk se vam priporoča Frank Gkraže urad nad Bartolovo prodajalno, Chiahotm, Minn. Kje se nahaja moj bratranee FRAN VIDIKIH? Doma je iz Laze pri Planini. Pred dvema letoma prišel je v Ameriko in ne vem, kje se nahaja. Prosim ga, da se mi javi, ali pa če kdo izmed cenjenih rojakov ve, kje se nahaja, da mi naznani njegov naslov. — Helena Komovc (Grehijeva iz Planine), Box 190, Garrett, Somerset Co., Pa. (9-13—7) " VAŽNO ZA SLOVENSKE FARMESJ1! Vsled zahtevi nekterik rojaka* naročili smo sopet v Ljubi] ud jni|e število pravih domačih jkos, ktere imamo sedaj v aatofi, ta aktm dolge po 70 Im M ta. Na razpolago imamo tndi Aekre BRUSILNE KAMNE (OSLE). Ker jo bflo loto« vpraianjo po Um blagu tako veliko, da nismo izvršiti vseh. naročil, svetuj ex onim, da se že sedaj preskrbe ■ orodjem ta poletje. Oledo eon pfiHo na: FRANK SAKSER 00., 82 Cortlandt St.. Hew York. V. 7. POZOR ROJAKh! Novoisnajdena, garantirana, zdrava Alpen Tinktura za pleiaste in golobrad-ce od kterega v 6 tednih lepi, gosti lasje, brki in brada popolnoma zrastejo. He-amatizem ia trganje v rokah, nogah in krilu, kakor potne noge, kurje ofiesa, bradovice in ozebline, vse te bolezni so popolnoma odstranijo. Da je to resnica, se jamči $600. Pilite takoj po cenik, l terega Vam poli jem zastnaj t JAKOB VAHC1C, P.®. Box«9, CLEVELAIfBy©. - ' - ■ iih ~ jugoslovanska Katol. Jednota. dne 24. januarja 1901 v državi Minneaotr Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Prednik: FRANK MEDO&, 9483 Era, At«., go. Cfcieato, I1L Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box «7, Rraddoek, P*. Glavni tajnik: JURIJ L. HBOBlC, P. 0. Ry, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIfeNTK, L. Box >83, Root* Bprin*, ■P CARNEGIE TRUST COMPANY, 115 Broadway, New York. v Glavnica, prebitek ia aerazdeljeni dobički £ 2-500.000,00 Drnfl pripomočki.....................§15.000.000,00 URADNIKI s Chari.es C. Dickinson, President. Jas. Ross Curkan, Vice-President. Frederick H. Parker, Vice-President. Rob. L. Sm ith, Secretary and Treaenrer. Stanton C. Dickinson, Asst. Trtss. Rob. B. Mriiead. Asst. Secretary. Alb. E. Chandler, A«t. Trust Officer. Lawrence A. Ramage, Trust Officer. Levester G. Ball, Auditor. Depozitarna za državo in za mesto New York. Sprejemajo se vlofre posameznikov, tvrdk in korporacij. Plačujejo ee obresti na čekovne vlofre. V;akor tuoi na rezervne fonde. Najlepše shrambe na sve;n, pod bani-nimi prostori. Varnostne shrambice se oadajo za letno najemščino po $5 in več. ITAK QQfWtB, P. 0. Bol 106, Ely, Muul NAD0ORNXKI : AIXXTEIJ VIRANT, piečsednik asdsoraeca odbora, oor. 1«. Are. * ie Street, South Lorain, 0. IVAN PRIMOŽIČ, aadaonlk, P. O. Box Ml, Breleti, Minn. MIHA P, KLOBUČAR, m. aafdsornik, Hi — T. Street, Calamet, P. * Box 1M, WMW1 ODBOR i IVAN KEBJMNIK predsednik porotnem al IVAN N. GOBAR, n. porotnik, 581* Batler flt., Pitttbars, Pa. TVAM MTEIHTATI, m. perotaik, Box M, By, Wi. Krajema društva naj blagovolijo pošiljati vae dopise, prememhe a-Z! "L'4niC«Ikti»« »» Nemega tsjnika: GEORGE L. BROZICH, Box «4, Ely, Bonn., po »rojem tajnika in nobenem dragem. M P0*^««^ krajevna društva na blagajnika : JOHN OOUŽE, P. O. Box 106, Ely, Minn., po vojem zaatop^n in nobenem drugem. ZsstopniK krajevnih društev naj pošljejo inplikat vsake poiujatre t»di na glavnega tajnika Jednote. V«. pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov »aj -e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: IVAN KERZlSNIK, Box 138. Bardine Pa. Pri %jani morajo biti vsaki natadfcri podatki ke pritdBk ' Društveno glaailo j« 'GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Letošnja košnja na Kranjskem zopet ni izpolnila nad, ki jih je imel slovenski poljedelec. Seno je sicer še dokaj dobre kakovosti, toda malo ga je, ker je bilo silno prizadeto in redko vsled lanske in letošnje suše. Nesreča. V usnjarni v Smartnem pri Litiji si je lDletni posestnikov sin Josip Kolar zlomil levo nogo in so ga pripeljali v Ljubljano z vlakom, od južnega kolodvora pa k rešilnim vozom v dež. bolnico. Samomor. Barbara Ažbe, rojena v Bistrici na Koroškem, služkinja g. B rem ca na Jesenicah, se je 22. junija ob 10. dopoldne v stanovanju gospodarja Bremca na oknu obesila. Ob U. uri so jo našli, a bila je že mrtva. Truplo so pripeljali v mrtvašnico na Jesenice. Dekle je samomor izvršila najbrže v blaznosti. Surovost. P. Stanko Dostal, kaplan v Metliki, je učenca III. ljudskega razreda Mavrica tako pretepel, da je našel zdravnik 18 ran. In vse to za prazen nič, večinoma radi tega, ker je učenec pri sokolskem naraščajo. Ob&nske volitve v Zagorju ob Savi so izpadle tako, da bode v prihodnjem občinskem odboru 5 socijali-etov, 4 liberalci, 4 klerikalci in 11 rudniških pripadnikov. Občni zbor Ciril - Metodove družbe se bode vršil, kakor čujemo, letos v Ljubljani. Dan še ni določen. izvedela, da je Bezjak jedni od teh deklet tudi zakon obljubil. Seveda je slepar urno iz gostilne pobegnil, obenem pa tudi gostilničarju odnesel na zapitkn 6 K 92 vin. Drugi dan je skušal Bezjak svoje reči prodati in pobegniti, kar je pazljivo oko pre-vaiane kuharice preprečilo na ta način, da ga je dala po orožnikih aretovati. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. Nasilen urar. Konrad Polajner, uraraki pomočnik iz Sp. Jezera na Koroškem doma, sedaj v Sp. Siski, se je zagledal v služkinjo čevljarja Mraka. Ker je pa pred nosom vrata zapahnila, je to Polajnarja tako ujezilo, da je hotel iz dvorišča skozi neko drugo sobo priti do svoje izvo-ljenke. V to svrho je pobil pri oknu 6 kron vredne šipe, da bi zlezel v sobo. Prestrašeno dekle je zbežalo v gospodarjevo spalnico. Vročekrvnega Polajnarja so pa pograbili trije možakarji iz iste hiše in ga izročili orožnikom, kteri so ga nato odpeljali v zapor. PRIMORSKE NOVICE. Podjetna najemnica. Ana Demar-tini je vzela v najem od tržaškega , posestnika I. Grandi popolnoma o-1 premljeno in založeno gostilno. Bilo je do 700 K vrednosti. Ko je prišel , Grandi nedavno pogledat, kako kaj gre obrt, se ni malo začudil, ko ga nemo pozdravijo pri vstopu prazni prostori in gole stene. Demartini je namreč takoj po prevzetju vse po-prodala in odšla. - Mft. _ _ , . _ . . . Vol nabodel žensko. Dne 23. juni-Za most čez Krko pri Dobravi ie , T j 7 . * J 1 ,ia okolu desete ure predpoludne vo- dovolilo delavsko ministerstvo drž. zil je nek istrski kmet voz sena iz prispevek 10.000 K. Ko bodo tudi p" '' " IT™ "T " L" , ■ • f . , Rojana proti Piščancem. Na pol po- rr JL T« ^^ ti prišla mu je naproti 301etna do-* bo moglo pričeti z zgradbo mo-1 mažinka Marija pi^anc< in predno se je na ozki poti mogla dovolj o-Pomanjkanje krme. Iz Črnuč se gniti vozu, sunil jo je vol z rogom v prve krme P°lovico trebuh ^r jo težko ranjeno in krvavečo treščil v tla. Reva je tudi v drugem stanu v zadnjih mesecih. Proti laškemu vseučilišču v Trstu se je izreklo napredno dijaštvo na Dunaju, Gradcu in Pragi na shodih 18. junija. Laško vseučilišče naj stoji na laških tleh. Zahteva se ob jedil em slov. vseučilišče v Ljubljani. V resolucijah je gorek spel na poslance. — Prebivalstvo Gorice. Koncem lanskega leta je štela Gorica 28.232 prebivalcev. Smrtna kosa. Na Grahovem je umrl Fran Golja, posestnik, gostilničar in trgovec, znan, obče spoštovan mož. Umrl je po daljši bolezni. manj od lanske. Velik ogenj je na Brezovem raške župnije uničil peterim gospodarjem ▼sa gospodarska poslopja. Nevarni slepar. Ignac Bezjak, 26 let star, iz Zagreba, ključavničar, stanujoč v Sp. Šiški, je imel znanje s kuharico Ivano Drinovc, kteri je tndi zakon obljubil. Ker je Čutil, da ima dekle nekaj prihranjenega drobiža, začel je tarnati, da je treba denarja za napravo pohištva. Lahkoverno dekle mu je v dobrem namenu izročilo 800 kron. Od tega je Bezjak res nekaj malega nakupil, si najel stanovanje v Sp. Šiški, 680 kron je pa skozi grlo pognal. Ker je Bezjak svoji izvoljenki obljubil, da jo v kratkem poroči, ga je ta vedno priganjala, naj dano obljubo spolni A Bezjak je znal z raznimi izgovori stvar zavlačevati. Dne 20. junija je bil pa za našo zakona željno kuharico kritičen dan prve vrste. Kajti našla je svojega ženina v R^berškovi gostilni v Sp. Šiški v dražbi dveh deklet. Vnelo se je ostro besedov*-saj«, tekom kterega je Ivana Drino ve Štajerske novice. V konkurz je prišel trgovee Alojzij Matzun v Sevnici. Pasiva znašajo 106.000 K, aktiva 34.000 K Letos je pač mrzlo leto. Utonil je 21. junija pri kopanju v Dravi samski železniški uradnik pri Sv. Lovrencu nad Mariborom Janez Grat. Zagrizeni policaji Dne 17. junija so se peljali fantje iz Slivnice na vojaški nabor v Maribor. Voz je bil, kakor je ob takih prilikah vobče o-bičajno, okrašen z zelenjem in slovenskimi zastavicami. Ko so prišli po Tržaški cesti pred Rapocevo gostilno, sta skočila brez povoda policaja k vozu in začela kot dva divjaka trgati slov. zastavice in jih metati zaničevalno po cesti Seveda je vrlim Slivničanom pri tem podlem dejanju zavrela kri, stisnila se je marsikaka pest, in le njihovi zavednosti se je zahvaliti, da nista povzročila ta dva divjaka kake večje nesreče. < -r ^ S črešnje je padla v Gaberju 50- letna delavka M. Rožanec tako nesrečno, da si je zloxqila desno nogo- Ljubeznjiv tovariš. V Ptuju je sunil neki še otroški vrtec obiskujoči dečko Schrei sedemletnega sinka poštnega uradnika Sehollerja pri že-lezničnem mostu v Dravo. Voda je na tistem mestu 1 in pol metra globoka in da ni prišla dečku pomoč bi utonil. V Ptuju šele doraščajo pravi branitelji nemštva! Nazadovanje števila slovenskih dijakov na mariborski gimnaziji L. 1896. je bilo od 410 dijakov na tem zavodu 293 Slovencev in 117 Nemcev ali v odstotkih 71:46 : 28:54. L. 1908. pa je bilo od 453 dijakov 290 Slovencev in 136 Nemcev. Torej so v dobi 12 let nazadovali za 7:46 odst. KOROŠKE NOVICE. Nesreča na železnici. Z vlaka je skočil na dravskem mostu pri Beljaku I. Trolej iz Važ. Opazil je namreč, da je vstopil v Beljaku v napačni voz in da se pelje v drugo smer. Pri padcu se je tako pobil, da je v kratkem umrl. Zapušča vdovo in tri otroke. HRVATSKE NOVICE. Kaj bo z baronom Rauchom? Iz Ogrske javljajo, da baron Ranch svoje demisije ne bo podal dr. We-kerlu. marveč šele Wekerlovemu nasledniku. Ker pa bo ta imel zadosti opravka z Ogri, ni verojetno, da bi demisijo hrvaškega bana sprejel, marveč bo slednji še nadalje paševal na Hrvaškem. Sploh absolutistiški režim na Hrvaškem ne bo zlepa ponehal, ker bo na Ogrskem postal glavna oseba Khuen - Hedervaiy, ki bo na Hrvaškem gotovo izkušal zopet utrditi staro madžaronstvo. Rešitev Hrvaške je odvisna le od pravične rolivne reforme obenem z vol. reformo na Ogrskem. Protisrbski kurz na Hrvaškem. Oblast je suspendirala srbsko učiteljico Maco Rudan v Grubišnem polju, ker je priča Klemen, njen nad-učitelj v procesu proti Srbom izpovedal, da učiteljica otroke uči, da sta Bo- in Mati božja srbske narodnosti in podobne reči. Rudan je že 35 let učiteljica. Komitatna oblast ji je suspendirala tudi plačo in jo postavila v disciplinarno preiskavo. Zagovorniki v zagrebškem veleiz-dajskem procesu pri kralju Petru. Dr. Hinkovič dementira časniške vesti, da bi bila on in dr. S. Budi-savljevič v avdijenci pri srbskem kralju. Posetila sta samo avstro-u^rskega poslanika grofa Forgacha in ministre Novakoviča, Milovanovi-ea in Pašiča, dr. Spalajkoviča in druge. Jedno 'veselje frankovcev in rauchoveev je zopet padlo v prah. Otrok utonil v loncu. Nedavno je Katarina Strok, krčmarica v Laščin-ski cesti št. 7 v Zagrebu, na hodniku svojega stanovanja prala. Poleg sebe je imela veliki lonec držeč 25 litrov in škaf za pranje. Okolu 12. ure je prišel v kremo finaneni stražnik obavit neko uradovanje, radi česar je krčmarica šla v krčmo ter pu- govoril župnika Ettingera, ki pa mu je lakonično odgovoril: "Tukaj je cerkev", paroh Markovič pa mn je rekel: "To je cerkev, ki jo je zgradil trpeč narod. Recite Nj. Veličanstvu, da mi nismo veleizdajalci, temveč lojalni državljani." Ranch mu je v zadregi odgovoril: "Bom povedal". BALKANSKE KOVICE. Mati g tremi otroci zgorela. Iz Višegrada na Drini javljajo, da je v vasi Turjak muselmanu Ahmetu Mu-tapčiču ponoči pogorela hiša. Ahme-tova žena in njegovi trije otročiči: desetletni Avdo, štiriletna Naza in desetmesečni Salko so našli smrt v plamenih. Sumi se, da je zažgal hudoben sosed, radi česar je uvedena stroga preiskava. Belgrad, 22. junija. Major Okano-vič, ki je imel več konfliktov z bivšim prestolonaslednikom Jurijem, je izjavil, da bo izdal posebno brošuri-co, v kteri ho iz aktov dokazal vsa zločinstva princa Jurija. Cetinje, 22. junija. Knez Nikola je s knežjim ukazom zaključil zasedanje skupščine. Baokar ustrelil zamorca. Oklahoma City, Okla., 7. julija. Blagajničar tukajšnje Security National Banke, Earle J. Litteer je včeraj streljal na zamorca A. G. Hudsona, kterega je nevarno ranil. Zamorec je bil obdolžen, da je v banki napravil neko nereduost, vsled česar je bežal, dočim je tekel blagajničar za njim in pričel na ulici nanj streljati Zamorec ne bode več okreval. V zalogi imamo sledeče sam knjige: GROF MONTE CBZBTO, svetovna knjižnica t dveh lu nih knjigah, ecna $UI. GROFICA BEBAtilOA. m cvetkov, eena tSJt MALI VITBS, S zveski, eena $2.26. RODBINA POLAHS&KIX, S zvezki, eena $3JM. TISOČ Dr BBA not, 51 sveAov, eena HM. TXIJB MCiKBTERJI, svetavaa kajiiniea, brofizaaa fiao thus 99.99. S OGNJEM ur MZOmc. * . eena V se te knjige je dofctia se ceno poštnine proste pri: 3LOVENIC PUBLISHING OO, 82 Cortlandt St., New Terk, N. VEDNO Od ^Ai X [Uradne ure: Vsaki dan zjutraj od 101 do 1. Popo-L ludne od 2 do S.1 Ob nedelj ih in^ ^praznikih od 101 dop. do 1 pop. Vtorek in J petek trudi od * 7 do 8 ure zvečer. SI (wYorkah Poftljit-e 15 oentov za Dr. E. O. COLLDIS-OVO znamenito knjigo "Človek, njegovo življenje in zdravje" pisana v slovenskem jeziku. 5K Mnogoštevilni slučaji ozdravljenja, kateri se dosežejo po . COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTU vsaki dan v katerih vsi drugi zdravilni zavodi in zdravniki niso mogli nič pomagati, so vzbodili občudovanje pri eelej medicinski znanosti in vse to se doseže samopo izvanredni spretnosti zdravnikov, najčistejših svežih zd vilih in najvestnejSi oskrbi tega zavoda. Dr, .. J. McGlade, Dr. J. F. Coyle zdravniška ravnatelja] PAZITE! NASTANILO. Začetkom meseca maja je ed£ei * potovanje obše snaai mjak JOHN GRDINA starejši, trgovee in posestnik v Cleveland*. * Omenjeni obišče svoje aaaass i prijatelje po rasnih krajih v Kje* državah in objednem saatopa tvrdk Travnikarjevo v Clevelandu, Oki* Pooblaščen je peMratl aareiaftao s* "Glas Naroda" in ga rojakom topt priporočan*. Upravništvo "Glaza KumU" RUSS prva nr najstarejša slov notarska pisarna ▼ Clevelandu, O. Prej: ANTON KLENC in fran sedaj: frank russ. 6104 St. Clair Ave., N. ! Izdelujem vsa, v notarski spadajoča dela, kakor: pooblastila (Vollmaehten), pobotnice, dolina odstopna, spredsjna, šenitovaajsks w kupna pisma, prepise, intabala-cije, testamente, v slovenskem, škam, nemškem In raznovrstne prošnje v vojaških vah itd., iztirjavam dolgove takaj it- v stari domovini ter savsrujeop poslopja in pohištvo proti ognja. Dajem svete v pravdnih sadevak zastonj. Sa pravilno, točne in yirštswe i» delovanje v notarske stroka jočih opravfl se jamči Pisana je celi dan ia 9. are odprta. Ob jem ed 9. do 12. ure depeldae. FRANK RUSS, javni aotar. JOS. KOŽEN, vodja pisarne. Iz v tU) NAZNANILO. V tisku je ia v kratkem izide s* nimiva knjiga: Krvava noč v Ljubljani. Zgodovinska naroRirVOE REALTY CO., 99 Nassau Street, New York City. Zdravju najprimernejša pijara je «$»«$> LBISY PIVO«» ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kad- teaa naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor turi) ^ - si svoje družine, svojih prijateljev in drugih. L,elsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi r vser tx> isto gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri fleo. Travnikar-ju 6102 St. Clair * t kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPAQ CLEVELAND, O. I > Avstro - Amerikanska črta [preje bratje Cosulich | Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slavence in Hrvate. * »trije II aToCa^ka ----r-. 863 E. 73rd St., N E., stila samo na hodniku poldrugo leto' (15-6-15-9 2x t) Cleveland, Ohio staro hčerko. Ko se je kremarica po opravljenem poslu v ^rčmi vniila na hodnik, je v svojo ^rozo videla is lonca — ki je bil do tri četrtine poln vode — moleti otročje nožice. Dete je bilo sicer še živo, a je kmaln po tem izdihnilo. Sijajni sprejemi bana Ranch* na njegovem potovanju. V Darn vam ga nista pričakala niti katoliški niti pravoslavni župnik, niti ostalo meščanstvo. Vendar se je Ranch napotil v katoliško cerkev in je tam na- HARMONIKE Doaisl kakoršnefcoii vrste izdelujem i popravljam po nainifjlh centih, a de i trpežno In zanesljivo. V popravo s* nesljivo vsakdo posije, ker ^m le brc 18 let tukaj v tem posla ia sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vsa* mam kranjske kakor vse drage hanno* nlke te računam po delu kakorine fcdr sahteva brez nadalinlh uoralani. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., Ombnd, O. Novi parnik na dva vijaka «-Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reka. ' Cene vožnih listov iz New Yorka za IIL razred so TR8TA.............................................$36.00 LJUBLJAITB..................................... 36 60 .............................................. 36.00 ZAGREBA......................................... 3720 KABLOVOA...................................... 372g U. RAgntmp do TRSTA ali REKE......................$55.00, 60.00165.00 PHELPS BROS. & CO, Gea. Af^ts, 2 Washington S^ N«w York Vsi spodaj navedeni novi parobro-di na dva vijaka imajo bres- 2i6ni brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON • ARGENTINA. V naeeeeih maja in jnnljnseba-deta sgoraj navedenemn brodovjn pridmUla Se dva draga nov* potniška parnika. V padisahovej senci SpUal Karo! May. četrta knjiga. V balkanskih soteskah. OMatiovaaJa.) Neka tako 'O, hadži Halef Omar, imel sem te za bolj pametnega in previd->1 Ti, ktere iščemo, so tukaj skriti. Kako lahko nas vidijo "in potem je vse izgubljeno! Ostani tukaj." Jaz se plazim ob robu planjave v polukrogu do koče in stopim k vratom, ki so zaprta. Poslušam in gledam, a ne morem ničesar opaziti. Z istim vspehom odidem tudi od druge strani in se potem vrnem k Halefu. "Res smo neopaženi," mu povem. Sedaj morava najti skrivališče trojice. Konji nas morajo voditi." "In vendar nimaš tukaj te konje." "Jih bova že našla." Tla so popolnoma kamenita in ni nobenega sledu. Toda pod drevesi morava iskati sled. Sredi planjave je neki studenec, ki izvira iz skalovja In nima vidnega odteka. Na robu istega raste nekoliko trave. Greva k studencu. Konji se morajo napajati in na vsak način se je sa to rabil ta studenec. Preiskujem rob. Res! Vidim, da so vršički trave odgrizeni. roia leži odtrgana ob vodi. "To je neka cvetlica," pravi Halef. "Zakaj jo opazuješ paznof " "Ker mi mora povedati, kdaj so bili tukaj konji napo jeni." "Ali ti bode res povedala*" "D&. Poglej jo natančno! Ali je uvela?" "Ne, se popolnoma sveža je." "Ker je ležala ob mrzli vodi. Če bi ležala tukaj na skalovju, ne bi bila več »veža. Prašniki so se nagnili. Toraj je komaj poldrugo uro, da je bila odtrgana. Ta čas toraj so bili konji tukaj." "Ali pa je bil kak človek." "Ali odgrizne človek cvetlico!" "Ne, tega ne stori." "Tukaj pa vidiš odgrizeno travo. Nekaj stebelc je popolnoma izru-vanik, ki ležijo tukaj. Oglej si jih. Ze so precej uveneli, ker niso ležali ob vodi. Cenil sem popolnoma pravilno, ko sem rekel poldrugo uro. Sedaj morava zvedeti, odkod so konji prišli in kam so bili odpeljani." "Kako hočeš to zvedeti t" "Na kterikoli način. Pred nami imaš zidovje, skozi ktero niso mogli. Toraj moramo iskati odprtino." Najprvo greva h koči, kjer se ločiva. Halef se obrne na desno in jaz na levo, da bi preiskoval rob planjave. Na nasprotni strani se zopet snideva. Jaz nisem nič našel in on tudi ne. Na svoje oči se lahko sanesem, a na njegove ne. Zato njegovo stran še enkrat preiščeva, a tla so tudi pod drevesi kamenita. "Pazil sem jako dobro, sidi," pravi Halef. "Tukaj notri niso prišli." Med iglatim drevjem je tudi nekaj listnatega. Neki brezi visi veja globoko nizko in tukaj najdem, kar iščem. Pokažem mu eno vejic. "Poglej, kaj vidiš tukaj, Halef?" „ i "Nekdo je odtrgal konce." "To je bil konj, ki je grizel listje." "Mogoče je pa naredil kak človek." * "Težko. Idimo dalje." Slediva smeri in kmalu postanejo tla mehkejša, da jasno opaziva vtise konjskih kopit. Potem dospeva k neki odprtini v zidu, skozi ktero vidimo od visokih zidov zaprt prostor. Videti je, da je bila tukaj nekdaj velika dvorana. » * Nam nasproti pelja neka odprtina na drugi, prvemu podoben prostor, samo, da je nekaj manjši. Ta ima tri luknje kot vrata. Skozi jedno stopim. Na tleh ni opaziti nikakega sledu. Oba prva vhoda ali izhoda vodita k razdejanemu zidovju. Tretji nas vodi na večji prostor, kjer je bilo gotovo svoječasno dvorišče, in sicer tlakovano. In tukaj mi pokaže Halef, jako ponosen na svojo bistroumnost, neovrgljivo sled — izvržek konja. "Tukaj -o bili." pravi. "Ali uvidiš, da znam tudi jaz najti sledove t" "Da, občudujem te. Toda odslej govori tišje. Gotovo se bližamo živalim in kjer so te, bodo najbrže tudi ljudje." Gledamo okolu. toda zaman. Videti je, kakor bi imelo dvorišče samo vhod, skozi kterega >va prišla. Okolu in kolu je zidovje. Ono, ki je nam nasproti, je popolnoma obrašeeao z bršljanom. "Dalje ne moremo, ker naprej se ne more priti," pravi Halef. "Konji so bili tukaj, to je res, a sedaj so že odšli." "O tem nisem prepričan. Poglejmo I" Počasi hodim ob straneh. Ko pridem do srede zida, ki je obraščen z bršljanom, zaduham Čuden duh, kterega imajo konji. Celo v velikih, obljudenih mestih, kjer zdravstvena oblast jako strogo gleda na snažnost, čuti konj-ki duh na krajih, kjer stojijo droŠke. Ta duh zadišim tukaj. Pomignem Halefu k sebi, in tudi on mi pritrdi. Ko preiskujeva bršljan, najdeva. da popolnoma zakriva neki izhod, kterega brez omenjenega duha ne bi našla. Ko odstranim bršljan, zapazim majhen prostor pred nama. Bil je prazen in vstopimo v njega. Nasproti je druga odprtina od koder začujem sopihanje. "Sedaj pa jako previdno!" zašepečem Halefu. "Tukaj vzunaj so konji. Vzemi revolver v roko, ker morava biti na vse pripravljena. Možje se bodo gotovo branili." '■'AH jih bodeva vjelat" "Mogoče." "Ali greva iskati policijo?" "Bomo videli. Jaz imam -eboj vrvico. Ta pa zadostuje samo. da zvežem jednega." "Jaz sem vzel seboj jermenje." "Dobro! Potem pridi, toda tihol" Splaziva se k vhodu. Ko pogledam skozi, vidim tri konje ki hrustajo koruzo Ozka odprtina vodi naprej in zdi se mi, kakor da bi slišal tiho govoriti. Resnično! Sedaj začujem glasno smejanje in razločno slišim glasove, ne da bi razumel posamezne besede. "Tukaj so," zašepečem malemu hadžiju. "Ostani tukaj, jaz grem pogledati." "Za božjo voljo, sidi, pazi se!" me svari. "Bodi brez skrbi! Če zaslišiš kak strel, prideš seveda na pomoč." Najraje bi se plazil naprej, toda to bi ostrašilo konje. Po konen hodeča postava pa jih ne straši. Zato korakam tiho, tiho naprej. Živali me zagledajo in jedna sažne sopsti. Jaa na mestu teh treh mož bi to sopihanje takoj spoznal za slabo znamenje, a ti ljudje se niti ne zmenijo. Dosežem nasproti stoječi zid, kjer se takoj vležera. K> se tako tiho naprej pomičem, dvignem glavo k odprtini. Skozi presledek, ki je nastal vsled odstranjenja nekega kamna, lahko gledam skozi na ono stran, ne da bi se videla moja glava. Tam sedijo vsi trije. Manah el Barša in Barud el Amazat sta obrnjena x hrbti k meni. Jetničar pa ima obrnjen obraz k vhodu. Bieer ga le nisem nikdar videl, toda mora biti on. Igrajo na karte, najbrž« ono igro, ktero so uporabili, da so odatra- Ibareka od tatvine. Nps polka slonijo v kotu. Tudi noše in pištole so odložili. Obcasm se ns&ij in vidim HMffa stati psi vbodu. Pomignem mu in t meni. Zopet sope en konj, kar pa igral«! ne opasujejo. Halef in "Hamdulila-h!" zašepeče. ''Sedaj jih pa imamo! Saj si sklenil storiti t" "Ujela jih bova, ker je tako pripravtoo. Ali si zadovoljen?" "Seveda. Toda kako hoče v a to storiti?" "Ti se spravi na jetničarja, jaz pa vzamem nase oba druga." "Zakaj ravno najnevarnejša?" "Bodem že z njima gotov." "Potem začni!" "Najprvo pripravi jermena, da jih imava takoj pri roki." Halef potegne jermena tako iz žepa, da jih iona lahko hitro za rabo. Tukaj zakolne Barud el Amazat: "Vaj bašina! Kaj ti ne pade v glavo! Nas ne bodeš goljufat Vem dobro, da si prekanjen igralec. Mešaj še enkrat karte!" "Raje nehajmo," reče Manah el Barša. "Zakaj naj bi jeden dru-zega obirali." "Prav imaš. Tudi je predolgočasno in odkar je prinesel Mxbarek neumno poročilo, nimam nobene pozornosti vež za igro." "Mogoče se je motil.'' "To je nemogoče. Opisali smo mu zasledovalca vendar tako natanko, da ga mora takoj spoznati." (Dalje pdMaJU.) katere sa dobe ▼ nalogi SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 83 CORTLANDT STREET, NEW YORK, IN. V DUŠNA PAŠA (pisal Škof Fr. Baraga,) platno, radeia obris 764, brožirana 60^. JEZUS IN MARIJA, veeaao vtano-koet $1.50, fino vezana v nanje $1.20, vezano v platno 40e. KLJUČ NEBEŠKIH VRAT, thuo v slonokoet fl.56. mat,t DUHOVNI ZAKLAD, ftagiin, zlata obreza 904. NEBEŠKE ISKRICE, vezane t platno 50 4. OTROŠKA POBOŽNOST, S*4 POBOŽNI KRISTJAN, fino vesano 1 dollar. POBOŽNI KRISTJAN, $1. 20. RAJSKI GLASOVI. 494-SKRBI ZA DUŠO, data vezana $1.25. BRCE JEZUSOVO, vea. —4 SV. ROŽNI VENEC, vsa. HM BY. URA, slato obreaa, mo. VRTEC NEBEŠKI, platn« 71d. no k ost imit. $1.56 UČNI KNJI&B ABECEDNIK NEMŠKI, IN AHNOV NEMŠKO — ANGLEŠKI TOLMAČ, 50*. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 404- BLEIWEIS KUHARICA, 9mm rm- sana $1.80-ČETRTO BERILO, 494 Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA 90*. EV ANGELU, reaaa 6*. GRUNDRISS DER BLOVENI-SCHEN SPRACHE, veaaa $1-25. HRVATSKO — ANGLEŠKI RAZGOVORI, veliki 40*, mali $•*. HITRI RAČUN AR. 40* KATEKIZEM, mali 15*, veliki 40*. NAVODILO KAKO SE POSTANE DRŽAVLJAN ZJEDIN. DRŽAV, 5*. NAVODILO ZA 8PISOVANJE RAZNIH PISEM, vesano fL00 PODUK SLOVENCEM ki e koiejo naseliti u Ameriki, 80*. RVA NEMŠKA VADNICA, 16*. ROČNI SLOVENSKO — NEMŠKI SLOVAR 40*. ROČNI ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR, 30*. SLOVAR SLOVENSKO — NEMŠKI Janežič-Bartel, i no rezan $3.00. SLOVAR NEMŠKO — SLOVENSKI Janežič-Bartel nova izdaja, fino vezan $S.00. SLOVENSKO - ANGLEŠKE SLOVAR, 30c. SLOVENSKO- ANGLEŠKI SLOVAR tO*. SLOVARČEK PRIUČITI 8E NEMŠČINE BREZ UČITELJA, 46« SPRETNA KUHARICA, broiirova- ao 80*. VOŠČILN1 LISTI, 20*. ZGODBE SV. PISMA STARE IN MOVE ZA VERE. 504-ZBIRKA LJUBAVNTH PISEM 90e. IABAVHX HI RA0R noti ANDREJ AYillUVKI JWNAXI, evse 70*. AVSTRIJSKA RKSPEDICIJA BARON TRENK, BO*. RELGRAJ8K3 BISER, 16*. BENEŠKA VEDEŽEVAIJLA. BOŽIČNI DAROVI, 16*. RUCEK V STRAHU, 26*. H URŠKA VOJSKA, 80*. rtOJTEK V DREVO TEZ, 10*. CAS IN TESAR, 00* ČRNI BKATJB, M*. ČRNI JURIJ, OSJO. CERKVICA MA 8KAI2, 16*. CESAR FRAK I6BV, 60*. CESARICA ELTBAJOTA, 3S0. CIGANOVA 06VBTA, SO*. VI- CVETTNA BOROGRAJSKA, 40*. CVETKE, 10*. CAS JE ELAT6, BO*. DAMA S KAMESLJAIMI, broširan* $1.00 DARINKA, MALA ČSNM«RXA, DETELJICA, brnenje toefc feraaj- akih bratov, M*. DOMAČI ZDRAVNIK PO KWBIPU, 50*. DOMA IN NA TUJEM, 10*. DVE ČUDOP0LNI PRAVLJICI, ELIZABETA, SO*. ENO LETO MED INDIJANCI, 10*. ENO URO DOKTOR, iakngrm, M*. ERAZEM PREDJAMSSX 16* ERI, 20*. EVSTAHIJA, 15* FABIOLA, 00*. GENERAL LAUDON, 26* GEORGE STEPHENSON, jm interne, 40*. GOLOBČEK IN KANARČEK, 16*. GOZDOVNIK. 2 zveska skupaj 70* GOČEVSKI KATEKIZEM 20a. GRIZELDA, 10* GROF RADECKL 204 GROF MONTE CHRISTO, svetovna knjižica, 2 knjigi fino tmm skn-paj$4.50. GROFICA BERAČICA, 100 sveakov skupaj $6.50. TTTT /DEGARDA, 204 HEDVIGA, BANDITOVA WRVR- STA, HIRLANDA, 20* IVAN RESNICOLJUB, 10* IZANAMT, mala Japooka, 20* IZDAJALCA DOMOVIN*, M IZGUBLJENA SREČA, IZIDOR, pobožni kmet, 20* TLET V CARIGRAD, 40* JAMA NAD DORRUAO. 2*4 JAROMIL, 20* JURČIČEVI SPISI, 11 cveakov, « metno vezano, vsak zvezek (LM KAKO JE IZGINIL GOZD, 10* KAKO POSTANEMO STARI, 40* KAR BOG STORI JE VSE PRAV. 16* KNEZ ČRNI JURIJ, 20* KOSI ZLATE JAGODE, 60* KRVNA OSVETA, 16* T AŽNTVI KLUKEC, 20* MAKSIMILJAN T., eeear mekikai skt, 20* MALA PESMARICA, 30* MALI VTTEZ^ zvezki skopaj $O.M MALI SVEZNALEC, 20* MARIJA, HČI POLKOV A m MARJETICA, 50* MATERINA ŽRTEV, 50* MATI BOŽJA Z BLEDA, 10* MTKLOVA ZALA, 40* MIR BOŽJI, $1.00. MIRKO POŠTENJAKOVIČ, M* MLADI SAMOTAR, 16* MT.INAR.TEV JANEZ.46* MRTVI GOSTAČ, 20* MUČENtKI. A. Aškere, efte«ante* vez. 02.06. NA INDIJSKIH OTOCZBL 16* NAJDENČEK, 20* NA PRERIJI, 20* NARODNE PESMI, Žbvvnik. $ sve- ski, vea. vsak pa 00* NARODNE PRIPOVEDKE, t svea- ki, vsak po 20* NASELJENCI, SN NASELNIKOVA ML 10* NAŠ DOM. Zbirka porU Teak NA VALOVIH JViNEGA 16* NEDOLŽNOST PREGAJANA « POVELIČANA »* NEZGODA NA PALAVAJTB, $0« NIKOLAJ atINJSKI, 10* OS TIHIH VEČERIH, floe OB ZOU, 70* ODKRITJE PAVUHA, 10* RABHSEI WMi^mkm^ PESMARICA "i CE" la POTOVANJE V lILIPUT. «0* POSLEDNJI MAEIKUKBC, 10* PRAVLJICE (Majzr,) 10* PRED NEVIHTO, BO* PREGOVORI, PK SEVERNIH SLOVANIH, $$* PRINC ■fl.ll M, 18* PRIPOVEDKE, f sveaU pa 80* PRST BOŽJI, 16* POD TURŠKIM JARMOM, 80* ribičev sin, 10* rinald0 rtnai^ini, 00* robinson, broiiran, 00* rodbinska sreča, 40* rodbina polanešk3h, 8 0260. rokovnači, narodna igra 40* roarsko življenje, 80* ruska japonska voflbka, • zveskav 75* sanjske bukve, velike, 80a. senttja, 164 sita, mala Mndoatanka, 80* skozi širno induo, 80* slovenski šaljtvec, 8 rreaka po 20* spis je, 15* 8pominski listki iz avstcj- ske zgodovine, 86* stanley v afriki, 10* stezosledec, 20* sto pripovedk. 20* stoletna fratika 70«. strelec 20* stric tomova koča, $0* sv. genovefa, 20* sv. motburga, 20* srečolovec, 20* sveta noč, 16* šaljivi jaka, 8 zv., veak pe 86* šaljivi slovenec, 76* s prestola na morlsče, 20e. štiri povesti, 20* tegethof, slavni admiral, 00* timotej in filemon, 86* tiung ling, 20* tisoč in ena noč, 61 aveakov $6.50. tri povesti grofa toistoja 40* trije mušketirji, svatovna knjiiea broMraaa $2.80, tae ve nana $0.00. v delu je rešitev, BO* venček pripovesti, 80* v gorskem zakotju, 80* vohun, 80* vrtomirov prstan, 88* v zarji mladosti, 10* wtnnetou, .daK i-rtlsiiieii. tr zvezki, $1.00. zbirka domačih zdravil, 6* zlata vas, 26* zlatorog, $1.25. zmaj iz bosne, $0* z ognjem in mečem, «lm Leninova skrivnost, bo* . žalost in veselje, 410. ZEMLJEVID KRANJSKE LE, asi 10* ZEMLJEVID AVSTRO veliki 25*, maH 10* ZEMLJEVID EVROPE. 4*4. mal 10* ZEMLJEVID ZJEDIN JENIH DR ŽAV, 25* OPOMBA. Naro&loat je priMat^ «enarno vrednost, bodisi v gotovini po4tni nakaznici ali pofttnih znam cah. Požtaina je pri vsek tek eaaak le vftteta. r Nitje podpisana priporočam potujočim Slovencem ln Hrvatom svoj................ SALOON 107-109 Qreeawich St., New York City kjer toCim vedno dobro pivo, doma presana in im-portirana vina, fine likerje, ter prodajam izvrztne smodke.................... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči- Slovenci in Hrvatje dobe...................... stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrefba solidna. Za obilen poeet se priporoča.................. FRIDA von KROGE 107-109 Greenwich Street, NEW YORK, N. Y. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno svete pivo, dobra vina in whlakay ter imam v zalogi zelo fin« smodke. Rojakom pošiljam danar* ]a v ataro domov In o hitro in poceni. Pobiram naročnino sa "Glas Naroda'*. V zvezi sem s gg. Frank Sakser Co. vNew Yorkn. Z Veftespoitovan^em Kretanje parnikov. Sledeči parniki odplujejo iz New Yorka: AUSTRO - AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Trst-Reko: Alice .................. 21. julija Laura .................. 28. julija Oceania .................. 4. avg. Martha Washington ...... 11. avg. Argentina .............. 1. sept. Laura .................. 15. sept. Martha Washington ...... 25. sept HAMBURG AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Hamburg: President Lincoln........14. julija Cincinnati (novi)........ 17. julija Amerika ................24. julija Cleveland (novi)........ 31. julija Kaiserin Avg. Victorie ____7. avg. Deutschland ............ 14. avg. President Lincoln ........ 18. avg. RED STAR PROGA. Iz New Yorka v Antwerpen: Kroonland ..............10. julija Lapland (novi) ........ 17. julija Vaderland .............. 24. julija Zeeland ................ 31. julija HOLLAND - AMERICAN PROGA. Iz New Yorka v Rotterdam: New Amsterdam ........ 13. julija Potsdam ................ 20. julija Noordam ................ 3. avg. Rotterdam (novi) ........ 10. avg. Ryndam ................ 17. avg. New Amsterdam.......... 24. avg. AMERICAN PROGA. Iz Ne Yorka v Southampton: St. Paul .............. 10. julija New York .............. 17. julija St. Louis .............. 24. julija Philadelphia ............ 7. avg. SEVERO NEM&KI LLOYR. Iz New Yorka v Breme«: Kronprinzessin Ceeilie .. 19. julij* Prinz Fried. Wilhelm____15. juBja Kaiser Wilh. der Groese.. 20. julija Friedrich der Grosse .... 22. jalija Kaiser Wilhelm H.......27. jalija Grosser Kurfurst .......20. julija- Kronpriaz Wilhelm ...... 3. avg. George Washington (novi).. 5. avg. Kronprinzessin Ceeilie____ 10. avg. Bremen .................. 12. avg- Koenigic Louise..........14. avg. Prinz Friedr. Wilhelm ____17. avg. Kaiser Wilh. der Grosse____26. avg^ Kaiser Wilhelm II.........SL avg^ FRANCOSKA PROGA. Iz New Yorka v Havre: La Touraine ............ 15. julija La Bretagne ............ 22. julija La Lorraine ............ 20. julija La Savoie .............. 6. avg. La Touraine ............ 12. avg. La Bretagne ............ 1®. av^ La Lorraine ............. 26. avgv La Touraine ............ 2. eept. La Provence ............ 9. sept. La Savoie .............. 16. eept. La Lorraine ............ 28. 8ept» La Provence ............ 30. vept. WHITE STAR PROGA. Iz New Yorka v Southampton: Teutonic ................ 14. julija Adriatic ................ 21. julija Majestic ................ 28. julija Oceanic .................. 4. avg. Teutonic ................ 11. avg. Adriatic ................ 18. avg. Majestic ................ 25. avg. Oceanic ................ 1. sept. NAJVEČJA DRŽAVA SPLOSNEGA KMETIJSTVA MISSOURI. NA SVETU. MISSOURI. ... Naznanjam, da nem prevzel cel kos od kmetov J. Boyden ležeč v Ripeiy Co. 3860akrov najfineje ravnine aozda. Prihodnji Banat sveta. 2—7 miU od največje slovenske naselbine kmetov Amerike. Kos leži ob železnicah. Cena akra 15 dol. Ako se meni proda fes koji stoji do 14 eola 10dol. aker, v katerem slučaju dam ko se naseli vsakemu ves les rezan zastonj,, kar Sf» rabi za poslopja. Obroki $6 oziroma $2 na aker, drugo ako hoče na 50 Jet izplačevati z 6 od sto obresti. Vse posestne pravice takoj. Ne prodam nobenemu več kaker 4C le v slacaju da ima veliko rodbino, 80 akrov skup. pekulantom ni nič na prodaj. IfiOO akvov gozda, valovite ravnine, izvrstna zemlja s 12 dol. aker, se da meni pravico posekati do 14 Qola 8 dol. aker. Obroki $6 oziroma $2 na aker z plačevanjem pozneje kakor jeden hoče. Foqevtae pravice isto takoj. Ne prodam nobenemu več kakor 80 akrov skup; ra?e 40, katere ima vsak dovolj. Nekaj malega s« tudi še med Slovenci kupi, po primemo niakih cenah. Zapomni naj si vsak, prvo ponndena zemlja stane $100 aker predno mine 10 let. F. GRAM, Naylor, Mo. Naselniški agent za državo MisGoarj. VELIKA RAZPRODAJA GOLD FILLED UR! Ura in verifica z obeskom (medaljonom) pismeno garantirana za 20 let, ktera po vso d i velja najmanj $25 — stane pri nas sedaj SAMO $8.50c. Ura je najmodernejše in najnovejSe vrete, ima 3 močne pokrove, kteri so jako liino in umetno izdelani, ter je na notranjem pokrovu urezana garancija za 20 let. Ura ima najtočneje idoči pravi Amerikanski etroj, kteri je okraSen z 7 dragimi kamenimi (rubini). Ve-riiica t obeskom je ieto najnoveje in najmoder-neje vrpfe z 14 karatnim zlatom polnjena, obesek, v kteretra daste lahko 2 sliki (fotografiji) je okra-5tn t> tremi krasno in fino brušenimi lmt. dragi kameni.—Bodisi za moSko ali lensko uro % veriii-< o, pošljite nam naprej samo $2, in mi vam fcako) pošljemo zahtevano uro z verižico z 20 letno garancijo. — Ostalih |6.50c plačate kasneje, kadar sprejmete blago. Kdor ni zado-v oljen p poeiljatvijo, za more dobiti af mr sa* zaj. Cenike raznih ur pošiljamo breiplaCr.o. Pisma in denar pošiljajte na : NEW-YORK AUCTION -436 Bast ©7th Street, CO., New York, IS. Y. ie Generale Transaiiamique. [Francoska parobrodna družba. | Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta is Ljubljane. Poštni parniki so: na dva vijaka..... **La Provence" ' La Savoie" "La Lorraine" "La Touraine" "La Bretagne" "La Gascogne" .........14,200 ton, 30.000 konjskih mod .........12,000 " 25 000 " ........ 12.000 " 25 009 « «• .........lO.WO " 12 000 " ......... 8.000 " 9 000 ......... ».000 " 9.000 " « 0lavna agencija: 19 STATE ST., NEW YORK comer Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih eb 10. vi dopohtbe b pristanišča štev. 42 North River, ob Morton St, N. Y.: •LA TOU&AXKB La Brotafne •LA LORRAINE •LA SAVOIE •LA TOURAINE ISl J-£j* 1MB La Bretagne IS. JnMJft 1M» *LA LORRAINE W. JnKJa Vm *LA TOURAINE 5. avg. 1009. *LA PROVENCE 12. avg. 1909. *LA SAVOIE If. S* 2. wpt. 9. WB0L 16. POSEBNA PLOV1TBA. Parnik na 2 vijaka CAROLINE odpluje 14. avgusta ob 3. mi Panrik na 2 vijaka CHICAGO odpluje 4. septembra ob 8. ari MU iiml. iHlM&ftmvO**. M. W. Kozminski, graerafau agest za zapad, 71 Dearborn St, CHica^o, M. iiil^il---H