Št. 170. V Ljubljani, pondeljek dne 29. julija 1918. Leto P. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in npravniltvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-—, za pol leta K 18-—, za četrt leta K 9‘—, za mesec K 3-—. Za Nemčijo celo leto K 40—, za ostalo tujino in Ameriko K 48'—. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 14 vinarjev. Včerajšnji vseslovenski delavski dan. Po sklepi h zadnjega sitramMnega zibom se jc vršil včeraj 28. t. m. mag vseslovenska delavski dan. Na povabita našega izvrševailinega odbora, (ki je skilicall ta shod brez pompoznosti im brez’posebnih pretenzij, se de zbralo v dvorani Mestnega doma 200 zastopnikov nagih lorgani-zacij iz vseli pokrajin slovenskega ozemlja, In so prišla .revsmii in navdušeni, da (manifestirajo ponovimo svojo trdno volijo do dela, ki mora spraviti našo stranko in naše zavedno delavstvo do onega stališča v narodu ,in v internacionali, iki mu pritiiče. Prišli so iz bližnjih in oddaljenih krajev, da si na bratskem posvetovanju napolnijo srca 'in duše s pogumom in e-nergijo za težavno delo, ki ga bodo morali izvršiti v korist slovenskega proletariata, da sii utrde vero v našo sveto socialistično idejo, v to zvezdo našega hrepenenja, do katere mora priti proletariat celega sveta, ako hoče odpraviti suženjstvo in tlačanstvo. Naš narod ni velik po številu in naša industrija ni še tako razvita, da bi tvoril inidustriielni proletariat, ta hrbtenica socallističnega gibanja, večino v narodu. Toda kdor je videil zastopnike tega proletariata včeraj v dvorani Mesitnera ickama 'in ic imel ipogum zreti v resne in .slkrbipolne Obraze naših zastopnikov, se lie moral prepričati, hočeš, iioioeš, da so ti zastopniki odposlanci številne bedne 'in dlo imioKga itekoriSčane mase, ki |e pripravljena na vse, 'dia zagotovi sebi in svojini družinam, kar potrebuje človek za svoje človeško življenje. Dovolj je praznih besed 'in obljub ki se tjili ne iizvršii. Delavstvo je lačno in n jima več nobene volje tlačainiti razredom in idejam fkii mn ne obljubljajo ničesar razun večnega beraštva, večnega suženjstva. Treba je pričeti z delom. In naše delavstvo ve prav^ dobro, kje je treba pričeti in kje nadaljevati. Iz dobe 'besed smo prešli v dobo dejanj, ki zahteva, da so vsi, kar jlih je pogumnih in možatih na svojem mestu 'pripravljeni visak tienuitek, da izvrže svojo dolžnost naprami sebi iin svotiim tovarišem. Spoznanje iin razumevanje te dobe je sijalo včeraj iLz teh Obrazov naših delegatov. In je sijalo iz teh obratooiv srčno veselje 'in odkrito zadaščenije, ko slo izvedeli, po dolgih resnih debatah, da i>e naš izvrševalni odlboir edin z njimi v vsem, česar je treta iim česar m treba sto- riti. Pozdravili smo prihod delegatov verujoč trdnio v potrebo itega posvetovanja. Pozdrav-jjen bodi tudi njihov odhod v njihove domove in blagoslovljeno bodi delo, ki ga bodo izvršili v 'blagor sebi iin svojim družinam. Prešla je doba besed 'iin napočil je dan dela. Vsak na svoje imesto sodruigi in vsak naj bo pripravljen žrtvovati vse v korist sveti ideji in splošnemu blagostanju. Shoda sta se udeležila tudi dva zastopnika bratske hrvaške socialistične stranke in sicer sodruga Delič in B u k šeg 'iz Zagreba. Bosamslkim sodrugom je pa bilo nemogoče udeležiti se tega važnega zborovanja in so poslali zato brzojavko v 'bratski pozdrav. Pozdravili so naše zborovanje tudi Karlovški sodrugi. Vseslovenski delavski dan se je delil v dva dela, v dopoldanski in popoldan siki. Dopoldne so rešili sodrugii bolj interne strankine zadeve in vprašanje politične organizacije. Popoldne je bilo na dnevnem redu vprašanje prehrane. Ker je bilo popoldansko zborovanje bolj javno, u bili a velika dvorana polna zunanjih in domačih sodrugov.iki so prišli s svojo navzočnostjo1, manifestirat/zai svojo socialistično idejo in za delo v korist prehrani t. j. za mdr. Dopoldansko zborovanje je »tvoril oh 9. sodrug Ainton Krastam. Pio kratkem*pozdravnem govoiru so blili izvoljeni v 'predsedstvo sodrugi Kopač, Kristan, Regent in Malovrh. Prvi je govoril sodr. Delič, ki je prinesel poizidrav hrvaških sod ru go v. Opozoril je slovenske sodringe na potrebo, da se pospeši delo za organizacijo, ki je edina trdna podlaga našemu gibanju. Delavstvo sllišii v naše orga-nizacije in ne bodo nastopili zanje boljši časii, ako se bo vdiinjalo meščanskim strankam. Samostojni naisitop delavstva in samoizavest sta nujno potrebna delavskemu pokretu. Ako se bomo ravnali po teh načelih bo bodočnost naša. Sodr. K o p a č se spomni, da stepamo v peto leto vodne iin predlaga tozadevno resolucijo za mir, k'i je bila enoglasno sprejeta'. Za njim poda sodr. P e tejan poročilo izvrševal-nega odbora za doibo od strankinega zbora do včeraj. Iz poročila posnamemo z veseljem delo izvrševainega odbora za internacionalo kakor sploh za delo, ki je imelo namen dati stranki ono direktivo glede 'taktike, k:i mora biti test vseh sooialistion ih strank. Izvrševailmi odbor je idelal res mniogo. Ojačil ije 'strainkiinio organiza- cijo in izvršiti svoijo dolžnost v polinenii obsegu naipram strankinemu glasilu. V nastalih vprašanjih je zaivizel izvrševalni odbor vedno svoje stališče, ki se je vjeimalo vedno s sklepi strankinega zhora in je imel pred očmi, kadarkoli se je šlo za taktične sklepe, koristi in potrebe proletarske socialistične stranke. Svojo glavni skrb je pa vendarle posvetil izvrševalni odbor politični organizaciji, ki tvorni hrbtenico našega dela. Za sodirugora Petejamom se je vnela živahna debata, ki so se je udeležili stodrugi Kristan., Kopač, Čohal in Regent. Zbor je vtz.ll poročilo na znanje in sprejel enoglasno naslednji resoluciji : A I. Ob pričetku petega vojnega leta povdarja delavstvo ponovno in energično svojo trdno voljo po skorajšnjem splošnem miru brez aneksij in kontribucij na podlagi samoodločbe narodov, poživlja vlado, da uredi v to svrho svojo zunanjo politiko na način, ki ne bo ovirala marveč pospeševala zbližanje med vojujočimi se narodi in tako omogočila odpraviti vojno, ki tvori poglaviten vzrok vseh dosedanjih življenskih stisk in se pridružuje z zadoščenjem akciji socialističnih strank, ki gre za tem, da nadaljuje delavstvo iz svoje strani edineo resno delo, ki nas žiamore z gotovostjo privesti do zaželjenega pravičnega miru. II. Vseslovenski delavski dan vabi vse strankine pristaše na združeno neumorno delo v svrho ojačenja in poglobitve strankinih organizacij, ki so edino jamstvo za uspe^ šno izvedbo vseh onih nešfevilnih bojev, ki nam jih nalaga sedanja, vse temelje človeške družbe preobrazujoča doba. Jugoslovansko delavstvo in delavstvo vseh narodov naj strne vse svoje sile, naj dela zavestno za oživo. tvorjenje nove, nele formalne, marveč dejansko delujoče Internacionale, katere nujni predpogoj bodi zmagovito uveljavljenje ciljev miru, ciljev socialne in narodne osvoboditve. Vseslovenski delavski dan protestira najodločnejše proti političnemu kurzu, ki ovira na zunaj sklenitev takojšnjega, sporazumnega miru, na znotraj pa nasilno one-rnogočuje vsako pravično rešitev narodnih problemov ter sploh demokracijo celokupne države. Jugoslovansko delavstvo bo nastopilo energično proti vsaki politiki, ki bi hotela ohraniti nadalje nadvlado enega narodnega življa nad drugim. In ker vidi v rešitvi narodnih problemov v zmislu enakopravnosti in politične samostojnosti načelo pravičnosti in naravno potrebo danega socialnega razvoja ter v delu za to rešitev eno najvažnejših nalog socialističnega boja, proglaša v zmislu LISTEK. Mladostni spomini. Bledi mesec je razlival svoje sentimentalne žarke po enoličnem ljubljanskem barju. Megla jc ležala okoli in oko" )i. Plazila se je čisto po tleh. Bila je gosta, da bi si jo lahko narezal za malico. Ko je tako ležala pred menoj, se mi jc zazdelo, da je morje. Drevesni vršički, ki so štrleli iz megle, so bili za-čudo podobni morskim čerem. Močna burja je brila in majala drevesa. T a sum je bil sličen bučanju valov, ki jih razburja Pozejdon s svojim trizobom in jih tepe orkan s svojim mogočnim bičem. Bil sem kakor v čolniču, ki reže čvrsto valove in hiti proti cilju. Rosa, ki mi je legala na obraz in obleko, pa so bile kaplje razburjenih valov, ki so padale v moj čoln. In kakor pomorska ptica, se je oglasila v bližnjem gozdu sova, s svojim dolgočasnim in pomenljivim: uhu. Tedaj mi je prišel na misel prizor, ko je valovalo in kipelo v mojem srcu morje, ali bolje, ko sem jaz plaval in se boril v morju strasti. Razum mi je dajal pogum in plaval sem krepko in delil valove, dasi tudi nisem videl rešilnega pristana, ki bi se ga opiijel, ladijc, ki bi me rešila. Zaupal sem in delal za rešitev. Z druge strani pa me je mamilo nekaj, kakor mornarje sirensko petje. Tedaj pa je zasijala v daljavi lučica. Pogled nanjo mi je vrnil vse moči, da, celo potrojil jih je. Plaval sem in priplul do svetilnika, ki sem se ga oprijel. Bil sem rešen. Morje je tulilo, ker mu je ušla žrtev, ali kmalu je utihnilo, in zdelo se mi je, da je tudi ono zadovoljno, da sem rešen. Jaz pa sem stopil pred rešilni svetilnik in ga oboževal. II. Njena sobica je bila kaj ljubka. Nc velika, a tudi ne premajhna, primerna je bila. Zlasti meni je ugajala. So-bina oprava je bila — kako bi dejal — sicer priprosta, a mojemu okusu se prilegajoča. Stala je v oglu in imela eno okence na hrib, pravzaprav na vrt, ki se je nahajal tik pod okencem in segal do brega hriba, drugi dve pa na ravan, ki je ležala kakor razgrnjen prt po mizi, pred očmi opazovalca, ki je gledal skozi oni okenci. Posebno lep pogled se je nudil človeku na ravan in čez njo tekočo reko v mesečnem svitu. Ravnina je sinjela, ker je bila pokrita z neznatno megleno plastjo, ki se je počasi dvigala, reka pa jo je delila s svojim srebrnim tekom v dve polovici. Kaj prijetno je bilo sedeti v tem času pri enem omenjenih oken, zreti na ravan in poslušati šepetanje dreves v bližini in šum vode v daljavi. Tuintam je zadonela v nočni zrak tudi kaka ljudska pesem, ki so jo zapeli vaški fantje. Kako pretrese in gane poslušalca naša mila in krepka domača pesem, četudi pride iz grl nevajenih ktne- tiških fantov! Krasna noč to prelest še poveča in srce nepokvarjenega človeka se topi tedaj v blaženosti. Sprijeno srce pa grozovito pretrese; vest se vzbudi in čim mogoč-neje in veličastneje se razlega pesem, tem huje prodira v srce vest. Sedela sva neke take noči z Dragico sama pri oknu. Držal sem jo čez pas, a ona mene okrog vratu. Pritiskal sem jo molče nase. Odgovarjala mi je istotako molče, s krčevitim stiskanjem k meni. Držal sem jo v naročju. Njeni dolgi, temni lasje so ji viseli razpuščeni in so ji valovili po vratu doti in pokrivali deloma tudi mene. Glavico je naslonila na moje prsi, a jaz sem svojo položil na njeno. Najine oči so bile vprte na ravan, na reko in hribe, ki so stali ob robu kakor stražniki. Kipelo 'mi je v srcu, kakor še nikoli. Od minute do minute me je prevzelo in stiskal sem jo strastno k sebi. No vem, ali je delovala ljubezen ali hvaležnost... Hvaležnost? Da, hvaležnost! Kdor ljubi, pa sc mu ljubezen ne vrača; kdor smrtno ljubi, a hladnokrvno zavrnjen, oni ve ljubezen ceniti. In bitju, ki ga obdaruje z ljubeznijo, jc hvaležen, da ga mora ljubiti. Vzljubil sem Dragico na takle način: Ko sem jo videl prvič, sem jo pač občudoval radi nenavadne lepote; drugega nisem čutil v sebi. Ko pa sem začel ž njo občevati,! ko sem spoznal, da bi me ljubila, ko bi se nekoliko potrudil in ko sem pozneje uvidel, da me res ljubi nesebično in z vso močjo svoje duše, se je vnela tudi v meni neka vrsta ljubezni do nje, ki je imela v začetku res le značaj svojih, žal ob indiferenci meščanskih strank pred desetletjem podanih tozadevnih izjav ponovno svojo trdno voljo po -- združitvi našega troimenega naroda v lastno demokratično državo — ter da bo v dosego tega cilja zastavilo vse svoje sile. Glede ureditve mej Jugoslavije pa stoji slovensko socialistično delavstvo na stališču sporazumnega dogovora s prizadetimi narodi, ter ima biti zato naša vodilna misel načelo samoodločevanja in plebiscit. Medsebojni odnošaji med narodi, ki žive na skupnem ozemlju skupno življenje se naj urede na način, ki bo najmanj škodoval skupnim interesom prizadetih narodov. Želimo zato predvsem, da bi se italijanski in nemški sodrugi o tem konkretnejše izrazili in stopili v dogovor z našo jugoslovansko socialno demokratično stranko. Jugoslovansko socialistično delavstvo je v načelu in v praksi za samostojni nastop vseh političnih strank, tudi ker ve, da je i v boju za skupni cilj samostojni, paralelni nastop političnih strank češče učinkovitejši in za stvar samo koristnejši, ker ne veže rok ne enim ne drugim. Ker pa ne more izključevati v tej izvanredni zgodovinski dobi eventualne potrebe skupnega nastopa z vsemi drugimi strankami v narodu, prepušča v takem slučaju uravnanje strankine taktike izvrševalnemu odboru, odnosno strankinemu zboru, ki se naj po potrebi nemudoma skliče ob pričetku petega leta vojne. , Za glasovanjem resolucij, ki so bile vse enoglasno •sprejete, je sodrug Kopač zaključil to velepomembno dopoldansko zborovanje vseslovenskega delavskega dne, ki je bilo namenjeno organizaciji in notranjemu delu stranke. Nacionalna politika. Avstrija stoji na pragu usode. Tudi vladajoči sloji ne morejo več zanikavati, da se je vojna dotaknila usodnega vprašanja za državo. Mali narodi v Evropi so se zbudili in zahtevajo viharno državniško veljavo.. To ni morda sama iluzija boljševikov, lci so podelili k ruski državi spadajočim narodom to pravico, ali kaka država entente, ki bi hotela z bobnečimi frazami in z denarjem dvigniti narode, ki prebivajo v ozemlju osrednjih držav, to tudi ni samo dozdeven način \Vilsonovega govora, ki ne odgovarja dejanjem entente nasproti od Anglije in Francije podjarmljenim narodom: osrednje države same so bile, ki so najprej to, kar so ententini državniki napovedovali v govorih, izpremenile v dejanja. Avstrija je v zvezi z Nemčijo odtrgala od Rusije Poljsko in Ukrajino in nemški meč nima le glavnega deleža na »osvoboditvi« Poljakov in Ukrajincev, udejstvila je samostojnost Finske, priznala je samostojnost za Litavce in Kuronce, omogočila je republiko Georgija, vzbudila in dala nadam Ircev realna tla. Ali se more ta razvoj ustaviti ob mejah Avstro-Ogr-ske? Tega ne morejo pričakovati tudi ne naši državniki in kakor spoznajo, ,da morajo preureditve cele strukture Evrope imeti posledice tudi za preustrojitev Avstrije. Gospod Seidler sam je večkrat pozdravljal ustavno reformo, ki naj bi dovedla do nacionalne ureditve. Vsaj je obenem z napovedanimi preganjanji jugoslovanskih »veleizdajalcev« naglašal v prvi vfsti potrebo ureditve jugoslovanskega vprašanja. Državna veljava in samoodločba, po katerih streme narodi, ne bi morali ravno biti odtrganje od državnega ustroja, kateremu so dosedaj pripadale te dežele in s katerimi jih veže nešteto gospodarskih in kulturnih vezi. Toda nova ureditev razmerja narodov in države se ne da doseči tudi ne v notranjščini Avstrije, ako se sploh da, ne potom meča, še manj pa potom nasilja, temveč le potom sporazumljenja med njimi in med državo. Le v popolni prostosti bodo narodi Avstrije spoznali, ali in kako bodo v zvezi drug z drugim in z državo. Socialni demokratje so že dolgo časa pred vojno pravili: hvaležnosti, a se je pozneje levila in levila ter se prelevila v pravo ljubezen, ki pa se ji je vseeno videlo, da jo je rodila hvaležnost. Prišli so pa tudi trenutki, ko nisem mogel reči, kakšna da je, ker ljubil sem Dragico res iskreno, zlasti kadar sem jo imel v naročju. Tako sva sedela, pritiskaje se drug k drugemu. Pozabil sem isti trenotek na vse moreče škrbi na varajoči svet, sploh na vse. Zatopil sem se popolnoma v njene skrivnostne oči, katerih barva se je dala primerjati v miru stoječi morski vodi. Potopil sem se v te globine in nič mi ni bilo tesno pri srcu, saj sem bil v njih kakor doma. Tudi ona je vprla svoj pogled v moje oči. Zopet sem se zagledal v nebeški njeni očesci. Mirno ste žareli v ljubezenskem ognju. Zdeli sta se mi kakor žrtvenik, na katerem se pripravlja darovanje ... »Dragica, ali so odprte tvoje oči samo meni? Ali so samo moja last. Ali so dodane samo meni, da se popeljem po njih v višave .največje sladkosti?« »Saj veš, srček moj, da sem udana le tebi! Kako si moreš misliti kaj drugega? Pusti te misli in zaupaj mi! Prej bodo to oči umrle, kakor prelomile zvestobo? Ali mi veruješ?« »Da, ljubica, moja draga. V tvojih očeh ne opazim nevere. Tvoje oči so polne ljubezni, ki nikoli ne krene s pota«. Zatisnila je očesne veke, jaz pa sem jo začel strastno poljubljati. Sledili so poljubi od obeh strani, na čelo, lica; ustnici... Avstrija bo ali zveza prostih, samoodločevalnih narodov ali pa je ne bo. V mirovnem času so opomin socialnih demokratov, da bi se Avstrija izpremenila v nacionalno zvezno državo, ki bi vsem narodom omogočila prost razvoj kot prostim narodom, smatrali za ponesrečen. In sedaj se mora, potem ko je vojna spravila vse pokoncu, nadomestiti ob težavnejših okoliščinah to, kar se je prej ob normalnih razmerah zagrešilo. Toda ako je rešitev vprašanja mogoča le v svobodi, tedaj je kot prvi temeljni predlog vendar predvsem svoboda razgovora o temeljnih problemih. Spoznalo se je, kako neumnost so napravili, ko so najprej prepovedali češke in jugoslovanske deklaracije, potem ko so bile brez tega že prej pri Čehih in Jugoslovanih razširjene. 2e strankin zbor socialne demokracije v Brnu je leta 1899. prišel do zaključka, da morejo le prosti narodi tvoriti novo, boljšo Avstrijo. V kratkem hočemo navesti argumente, s katerimi socialni demokratje že približno dve desetletji utemeljujejo nadaljni razvoj delovanja državnega zbora v Kromerižu glede na preustrojitev Avstrije v nacionalno zvezno državo, kakor si jo predstavljajo zlasti sedaj, po naukih in izkušnjah svetovne vojne. Ravno nacionalna država se more razvijati le na podlagi demokracije, enakopravnosti državljanov in narodov. Svetovna vojna je okrepila samozavest tudi manjših narodov, katerim sta obe skupini držav z besedami in dejanji priznali enakopravnost Ako veliki narodi grade na to svojo pravico, da so bili državi zvesti, tedaj sc sklicujejo mali narodi, da jim mora država olajšati razvoj, da opuste stremljenja po samostojnosti s tem, da jim da enakopravnost. Ako veliki narodi — ali saj njih buržoazije— hočejo vladati v državi, tedaj vidijo mali narodi svoj cilj v tem, ako se prepričajo, da si, ako že ne morejo dobiti Svoje lastne in neodvisne države, vsaj v okviru države, v kateri žive, pribore državno veljavo. V sporu med interesi narodov, ki hočejo vladati, in interesi onih, ki se hočejo odtegniti vladi s tem, da dobe državno veljavo, obstoja kriza v Avstriji in v odstranitvi tega spora je rešitev usodnega vprašanja. Avstrije. Zakaj država, ki bi ne mogla priti nikdar do miru, bi se po vojni v prvi vrsti morala posvetiti nujnim gospodarskim vprašanjem. In ako bi ne bila rešena narodnega vprašanja? Preteklost je že pokazala, da se v Avstriji ne da vladati z Nemci proti Slovanom, pa tudi s Slovani ne proti Nemcem. Politični pregled. — Vodila za socialno zavarovanje. Socialno-zavaro- valni odsek poslanske zbornice je imel minuli teden sejo, na kateri je sporočil minister dr. Mataja, da je ministrstvo izdelalo »vodila« za socialno zavarovnje. Mataja meni sicer, da se delo za izvedbo socialnega zavarovanja ne more pričeti tam, kjer je nehalo leta 1914., da bo pi vendar predelava predloga potrebovala čim manj časa. Da se obrazloži smoter, je bilo prirejeno vodilo, ki nikakor ni vladna predloga, marveč le podlaga za diskusijo, katere uspeh bo potem merodajen za sestavo zakona. Tudi širši krogi interesentov bodo morali dobiti besedo. Gre za usodo milijonov ljudij za desetletja, zato je potrebno, da se dotična vprašanja temeljito prerešetajo ... Proti tem olepševalnim govorancam moramo navajati, da je vprašanje socialnega zavarovanja staro že petnajst let. Leta 1903 je Koerber objavil svoja volilna načela in leta 1908 je Beck predložil državnemu zboru že skoro gotov zakonski načrt. Dvakrat je tudi permanentni odsek državnega zbora predelal zakonski načrt ter ga dogotovil za obravnavanje v zbornici. In sedaj zopet prihaja vlada z novimi vodili, o katerih 'naj bi se najprej vršila velika diskusija, preden se sploh odloči, da izdela zakonski na- Doli na polju pa so peli fantje. Veter je donašal zvoke skozi okno do naju: Hitro, hitro mine čas, ah, ne bo ga več pri nas!... »Dragica, ali čitješ? Ali umeješ, kaj pomenijo te besede?« »Da, ljubček. — Čas hiti.« »Hiti. Zato ga moramo porabiti, dokler je mogoče.« Zopet je priplulo do naju: Hitro, hitro mine čas, hitro mine lep obraz... Nehote so ponavljale najine ustnice te pomenljive besede. Razumela sva jih v istem smislu. Jedina sva bila tudi v tem, da je treba izrabiti čas, dokler ne ubeži. »Dragica,« sem prekinil tišino, »vse mine, le ijubezen ostane. Od vekomaj je in tudi bodočnost je njena.« Kakor nalašč se je oglasila na polju pesem: »Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko mene in tebe na svetu ne bo!... Da, nekaj vzvišenega je ljubezen. Močno je zlato, čas je močnejši, ali ljubezen je najmočnejša. »Ali velika stvar zahteva tudi velikih žrtev,« sc je oglasilo iz Dragičinih ust. »Da, velikih žrtev!« ... Spogledala sva se. Najini pogledi so goreli in najine oči so govorile. črt! Ali ministrstvo za socialno skrb nima dovolj materi-jala, da takoj izdela zakonski enačrt, in ali bi ne bilo mogoče ravnotako izročiti zakonski načrt javni diskusiji kakor vodila? Zakaj naj se razpravlja najprej o vodilnih in ne takoj o zakonskem načrtu? Stara sporna vprašanja, koga naj obsega zavarovanje, ali tudi samostojne ali le nesamostojne osebe; to je že tako temeljito prerešetano, da je že zdavnaj zrelo. Vse je pravi Mataja, ki mu je simbol socialna nedelavnost. S tem se socialno zavarovanje zavlačuje. Nemški nacionalec poslanec Kroy je pa še razmotrivanje o vodilih hotel preprečiti; hotel je naj se seja preloži, kar je utemeljeval s tem, da se hoče starostno zavarovanje samostojnih popolnoma prezreti, kar pa ni res, ker je v vodilih izrečno navajano, češ, da je potrebno raztegniti zavarovalno dolžnost tudi na samostojne osebe, vsekakor samo tam, kjer to deželni zbori ali avtonomne korporacije samostojnih (obrtne zadruge in podobno) sklenejo. Enako sta ugovarjala tudi nemški agrarec Goli in gospod Hartl (Reichenberg), ki jjh vznemirjajo že vodila. Končno se je sklenilo, da se izroči predloga pododseku. Pododsek je sklenil potem, da se bo pričel posvetovati o volilih nekako sredi septembra. Kot poročevalec bo dr. v. Licht. ™ Nemška demonstracija za sporazum med narodi. Pod tem naslovom prinaša »Vorvvarts« poročilo o velikem shodu, sklicanem od socialno demokratične'stranke, v Kasselu, kjer je govoril Scheidemann. »Vorwarts« ceni število navzočih na 8000 oseb. Neodvisni socialisti so se sicer shoda udeležili, a ga niso rušili. Na tem shodu je pravil Scheidemann med drugim, da je bil z Elbertom pri državnem kanclerju, ki jima je potrdil besede Payerja, da bodo razpustili še to zimo pruski deželni zbor in sklicali nove volitve, ker vlada ne namerava nikakor modificirati svoje prvotno stališče. Scheidemannov govor so odobravali in shod je bil končan s klici »Slava sporazumu med narodi!« —■ Proti Scheidemannu. V Solingenu v Renski provinci je bil razbit od neodvisnih socialistov nedavno shod, kjer naj bi govoril poslanec Scheidemann. Nazore privržencev socialno demokratične manjšine v Nemčiji karak-terizira letak, ki so ga razširjali neodvisni v Solingenu. Glasi se: Scheidemann pride! Delavci, sodrugi! Konečno vam je dana priložnost, da obračunate s tem izdajalcem! Scheidemann prihaja zopet v svoji neverjetni drznosti, da bi vas v vsem vodil za nos. To se ne sme zgoditi! Sodrugi, kaj je napraviti? Nujno je, da napolnite pravočasno društveno dvorano z delavstvom. Scheidemann ne sme na nikak način govoriti. Delavci in delavke, sramota bi bila. čc bi mogel Scheidemann v Solingenu še govoriti delavstvu. Sodrugi, nehajte ob 6. z delom in napolnite, kolikor morete, dvorano. Vstopnine tudi ne plačajte!« Solingen je Scheidemannov volilni okraj. Boj med Schei-demannovci in 'neodvisnimi socialisti je čimdalje ostrejši. — Troelstra se odpelje k mirovnim posvetovanjem v Švico. Švicarski listi poročajo iz Haaga, da se odpelje v najbližjem času holandski socialistični vodja Troelstra v Švico v Verey, kakor govore, k mirovnim pogajanjem. — Koliko vojakov so vojskuje? Vojni urad Združenih držav je izračunal, po poročilu »Ne\v Jorlc Times«, da se udeležuje svetovne vojne 40 milijonov vojakov, od katerih odpade na ententne države 27.5 milijonov na centralne države, 10.6 milijonov in na mornarico 2 milijona. — Petrograd brez kruha. Poročila pravijo, da je Petrograd že 12 dni brez kruha. Koliko je na tem resnice, si ne bomo belili glave. — Kaj bo s člani carske rodovine? »ficho de Pariš« poroča iz Petrograda, da je sporočil petrograšld sovjet moskovskemu, da zahteva obsodbo vseh tistih članov carske rodovine, ki so politično delovali. Obsodi naj jih re- »Ljubezen ne pozna meja. Ljubezen je slepa. Ona žrtvuje vse. Ni li res, ljubica?!« Vprašal sem resno, a vseeno z drhtečim glasom. Njen odgovor se je glasil v istem tonu: »Da.« Spogledala sva se zopet. Govoriti so začele zopet oči... Molče sva vstala... Več nisem gledal jasne oči zunaj, prijaznega migljanja zvezdic, več nisem čul prijetnega šepetanja dreves, uspavajočega šumljanja vode. Več nisem čutil, kje sem. Več se nisem zavedal. Moje srce je ljubilo, duša mi je pa plavala v blaženosti :— -------------- Zavedel sem se! Zdelo se mi je, da se že pogrezam, da se že pogrezam pod valove morja, ki je kipelo pod menoj... Takrat pa je stopil predme tvoj mili obraz, o Jela! Kot svetilnik si mi bila, ki mi je dal moči, da sem vzpla-val in se otel. Zazdelo sc mi je, da me tvoj tožni obraz kara... In zopet je zakipelo v meni. Toda to ni bila omamljenost, to je bila moč. To je bila ljubezen do tebe, o Jelica. Ne, njenega spomina ne oskrunim! Čist hočem ostati pred njo in njeno ljubeznijo! Njej poklanjam svoja čustva! Tvoj pogled mi je razpršil pogubne strasti, torej sem tvoj, Jelica, le tvoj!! — — — Vstal sem odločno, se hladno poslovil in odšel v hladno, jasno mesečno noč. —----------- volucionarno sodišče. Iste zahteve sta stavila tudi sovjeta v Kronštatu in v Tuli. — Regularna armada na.Ruskem. Generalni komite ljudskih komisarjev je sklenil razpustiti na podlagi referata ljudskega komisarja Trockega rudečo gardo in ustanoviti regularno armado. — Za nesposobne generale — ječa. Francoski ministrski svet je sprejel zakonski načrt, ki določa za generale, ki so zakrivili pred sovražnikom težke poraze, ječo od 2 do 5 let. — Ententa bo posredovala v Sibiriji. Glasom kijevskih poročil je prišlo med ententnimi državami glede njih nastopa v vzhodni Sibiriji do sporazuma. Ce bo imela ententa tam uspehe, bodo Zedinjene države prevzele vodstvo notranje in zunanje politike v Sibiriji, dočim bodo Japonski prepustili vojaško vodstvo. — Finska in Anglija. Kakor poročajo listi, utegne napovedati Finska Angliji vojno. — Japonska proti boljševikoin. Japonska je sprejela predlog Zedinjenih držav, da naj pride na pomoč češkoslovaški armadi v Sibiriji. — Lakota v Perziji. Armensko-sirijski podporni komite izjavlja, da se vesti o hudi lakoti v Perziji potrjujejo. —> Brazilija kupuje letalne stroje. Kakor poroča Agen-zia Stefani, je naročila braziljska vlada v Italiji in Franciji za pet milijonov lir letalnih strojev. Draevne beležke. Razpust »Pisateljskega podpornega društva«. Včeraj dne 25. julija se je ob Silno slabi udeležbi vršil občni zbor »Pisateljskega podpornega društva«. Sprejel se je soglasno predlog, da se društvo razide. V smislu društvenih pravil se vsa glavnica, 20.000 kron, izroči »Matici Slovenski« z naročilom, da uporablja to glavnco odnosno od te glavnice narasle obresti v podporo podpore potrebnih slovenskih pisateljev in njih rodbin. — Obči pokojninski zavod za nameščence se je vrnil z Dunaja v Trst dne 25. julija 1918 in posluje od tega dne dalje v Via Arciduca Giuseppe 4/II. — Pomoč državnim nastavljencem. Državnozborski odsek za državne nastavljence je sklepal 24. t. m. o vseh vloženih predlogih, kako zboljšati materialno stanje državnih uradnikov, poduradnikov in delavcev. Soglasno je bil sprejet predlog, s katerim se vlada poživlja, naj nemudoma izvede naslednje sklepe: A. Zvišanje draginjskih doklad. 1 .Dosedanje draginjske doklade naj se povišajo s L avgustom vsem državnim nastavljencem in delavcem za 50 odstotkov. Enako naj se povišajo draginjske doklade državnim vpokojencem. 2. Državnim nastavljencem in delavcem naj se vračuna v podlago za odmero pokojnine, oziroma provizije znesek najmanj 1200 kron. 3. Aktivnim uslužbencem se v odmero pokojnine štejejo vojna leta dvojno. 4. Draginjske in druge vojne doklade naj se s 1. avgustom nakažejo tudi onim državnim in železniškim uslužbencem, ki so plačani od vojaške uprave. B. Prispevki v naturalijah. 5. Dokler ni izvedena zadostna splošna naturalna oskrba z živežem in obleko, naj se izplačujejo nabavni prispevki v dosedanji višini in sicer štirikrat na leto. 6. Kar najhitreje naj se organizira splošna oskrbovalna akcija za hrano in obleko. V vseh službenih mestih naj se ustanove, oziroma razširijo že obstoječe uradniške prodajalnice in naj se jim da na razpolago potrebno blago; skupne kuhinje naj se pomnože. Za obleko uradnikov naj skrbi država enako kakor vojna uprava za častnike; vse kategorije naj dobijo službene obleke. C. Posebne določbe za železničarje. 1. Železniškim uradnikom iu delavcem naj se vračuna od sedanjih draginjskih doklad znesek 1200 kron v redno plačo. 2. Stanarina naj se poviša in prizna tudi ženskim nastavljenkam. Pri pod- ‘ uradnikih in slugah naj bo enaka kakor pri uradnikih istega plačilnega razreda. 3. Odpravi naj se za čas vojne pridržana pravica, odpovedati službo v prvih petih definitivnih letih. 4. Najkasneje po dveletni provizorični službi naj se nastavi uslužbenec definitivno brez ozira na sistemizirana in normirana mesta. 5. Za vse uslužbence in delavce naj sc ustanovi enotna starostna preskrba; obenem naj se primerno povišajo pokojnine in provizije. 6. Pri preskrbi s hrano in obleko dobijo železničarji iste ugodnosti kakor jih imajo vojaki. 7. Enake pravice kakor državnim železničarjem se morajo dovoliti tudi nastav-Ijeucein in delavcem privatnih železnic. C. Drugi sklepi. 1. Draginjska doklada, ki odpade na'rodbino državnega nastavljenca, naj se izplača v polnem znesku tudi tedaj, če ima žena službo pomožne uradnice in kot taka pravico do draginjske doklade za samske osebe. 2. Suplenti in asistenti (konštrukterji) na srednjih in visokih šolah imajo glede draginjskih doklad iste pravice kakor praktikanti in avskultanti, poštni oficijanti in adjunkti pa enake kakor državni politični uradniki. - Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske v casu od dne 14. do 20. julija 1918: Novorojencev 16 mrt-vorojenec 1; umrlo je 17 oseb, in sicer 12 domačinov in ■5 tujcev. Za jetiko je umrlo 5 oseb, med njimi 2 tujca- za različnimi boleznimi 12 oseb. Za grižo so oboleli 4 'domačini; za kozami (variola) 1 tujka. — Okrog Borovnice je včeraj, v nedeljo popoldne Padala toča, debela kot orehi, in oklestila po poljih in vrtovih vse pridelke. — Tatvine na ljubljanski pošti. Ljubljanska pošta je prejela prerezano vrečo za denarna pisma, in ko so pi-” srna kontrolirali, so ugotovili, da manjka denarno pismo, v katerem je bilo 12.900 kron denarja. Policiji se je posrečilo izslediti pismo in prijeti tudi mladega, 161etnega tatu, Vinka Loboda, ki je pomagal na pošti. — Obesila se je 211etna, slaboumna posestnikova hči Ana Kočijaž iz mirnopeške občine. — K pevskemu društvu »Slavec« sta pristopila kot ustanovna člana z svoto po 50 K trgovski potnik iz Šiške in g. Ljudovit Fratina. Namesto venca na grob umrlemu Tonetu Debeljaku je daroval »Slavcu« g. Stanko Florjančič 20 K in štirje neimenovani vsak po 10 K in ostanek od venca 63 K. V veseli družbi pri »Fajmoštru« je daroval notar s Štajerske 33 K in dva neimenovana vsak po 10 K. — Pomanjkanje vode v Trstu. Zadnji čas so nastale težave v preskrbi Trsta z vodo, katere treba nemudoma odpraviti z ozirom na poletje in legar. Tozadevno se je vršil na namestništvu pogovor, na katerem se je poudarjala potreba, da se nabavi za obrat črpalnice v Zavijali potrebna količina bencina ter se tako količina vode, ki jo dobiva mesto, zviša na 20.000 kubičnih metrov (20 milijonov litrov), torej za 3500 kubičnih metrov več nego v normalnih časih. — Zadružna Zveza v Celju ima svoj občni zbor v četrtek, dne 15. avgusta ob 11. uri dopoldne v sejni dvorani posojilnice v Celju (»Narodni dom«), — Celovec brez moke in kruha. Že teden dni je Celovec brez moke in kruha. Namesto tega dobiva mesto riž, in sicer 10 dekagramov dnevno za vsako osebo. — Zračna pošta Gradec-Dunaj. Krščanski socialci so v graškem mestnem svetu stavili predlog, da naj se uvede med Gradcem iii Dunajem zračna pošta. S tem vprašanjem se peča tudi vojaška oblast in trgovinsko ministrstvo. — Obleka za 1000 kron! Nedavno je bil priobčen v »N. W. Tagblattu« to naznanilo: »Prodam popolnoma novo paradno obleko iz najboljšega angleškega mirovnega blaga. Obleka je bila ravno v delu, ko je moral nje lastnik ob izbruhu vojne oditi k vojakom, torej je ni nosil. Brez karte na blago! Cena 1000 kron, samo nekaj časa; pozneje dražje. Buresch, II. Schiittelgasse 15.« Obleka je štiri leta ležala, sedaj 1000 kron. Brez vsega. — Avstrijske otroke pošljejo na Ogrsko. Na inicija-tivo cesarja Karla odpošljejo veliko število avstrijskih otrok na Ogrsko, za kar se posebno trudita generalni major pl. Landvvehr in baron pl. Hussarek. Dne 25. julija zjutraj je odšel prvi vlak z 626 otroci v Bajo, uro pozneje so odpeljali z Dunaja 860 otrok iz severne Ceškc s parnikom v Zemun. V prihodnjih 14 dneh bo na razpolago tej dobrodelni akciji veliko posebnih vlakov in parnikov, tako da mislijo v teh dneh prepeljati na Ogrsko 80.000 otrok. Tega bodo deležne vse kronovine. — Kam srno zašli?! »Del. Dennik« piše: Na vojnih pokopališčih pri Sokalu v Galiciji izkopavajo ruski ujetniki trupla padlih vojakov in jim sezuvajo doslej še ohranjene čevlje. Pa vendar imamo vsega dosti in zato bodemo »vztrajali« ... Prehudi tatovi. Praški policiji se je posrečilo prijeti večjo tatinsko družbo, ki je oropala več stanovanj. Škode ni napravila ta družba doslej nič manj kot za 600 tisoč kron. Večinoma je pokradla denarja. — Velike zaplembe v Budimpešti. Budimpeštanska policija je prišla sedaj na sled velikanskim zalogam živeža in drugega blaga po budimpeštanskih stanovanjih, kleteh, podstrešjih itd. Samo pri nekemu veletrgovcu je zaplenila blaga za 400.000 kron. Med tem je bilo tudi mnogo pokvarjenih živil! — Tovarna za pivo zgorela. V Novi Gradiški na Hrvaškem je zgorela v torek, 23. t. m. do temelja tamošnja velika tovarna za pivo. Požar je bil neki tako velik, da ni bilo mogoče rešiti prav ničesar. Škoda znaša okoli sedem milijonov kron. Obenem s tovarno je zgorelo tudi štirideset vagonov ječmena. — Četrt milijona kroti so nabrali v Zagrebu na »Narodni blagdan« za siromašne jugoslovanske otroke. Del tega zneska so poklonili šolskim družbam, ostanek pa se porabi za nabavo obutve in obleke otrokom za prihodnjo zimo. . — Pol višnje za vsakega Berlinčana. »Naprzod« piše: Pod gorenjim naslovom čitanio v berlinskih poročilih, da je došlo v Berlin tekom minolega tedna 9678 centov višenj, katere je »Urad za živila« zaplenil. Eden izmed dnevnikov pravi, da tehta povprečno ena višnja 4 grame in da pripada tako na vsakega meščana pol Višnje dnevno. Avstrijsko vojno poročilo. D u m aij, 27. julija. Uraidmio se razglaša: Na tirolski fronti so maše ma/sikakoivaline čete v dolini Gon osi dn Valiliarsi prizadejale saviraižnliiku krvave lizigulbe. V Albaniji so naše čete ipri Ar-daniicii 'odbile sedeim sovražnih priotisuinlkoiv ter so pri Haiti! iizsilite prehod čez reko Semeni. V ozemlja severno Brente se nadaljuje bojna delovanje. Dunaj, 28. julija. Uradino se razglaša: Na italijanski fronti nobenih posebnih iiiogod- ■koiv. V Albaniji je bilo ipmi Ardenici odbitih zopet več italijanskih napadloiv. Nemško vojno poročilo. B e r lin, 27. julija. Armadna skupina ikira-lijeviiča Ruprechta: Pod večer je bojno delovanje na mnogih mestih oživelo ttetr je ponoči naraščalo na obeli straneh Scarpe v zvozi z neuspešnimi suinlki amgileiške linfanterije. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Na bojni fronti med Soissomom iin Reimsom je bojno delovanje včeraj znatno ponehalo. V Chaim-pagmi so bili francoski delni napadi na obeli straneh Perthesa zavrnjeni. — Armadna skupina vojvode Albrechta: Uspešni poizvedovalni sunlki v Vogezlh 'in v Sumdigan. B eri in , 27. julija zvečer. Na bojni fronti tudi danes miren datn. Berlin , 28. julija. Armadna skupina kraljeviča Ruprechta: Živahno ipoizvedovallnio delovanje. Močni sovražni sunki sevenmo Lyse, na obeli straneh Soimine >in severiOKapadno Miomt-dlidiera so biti 'zavrnjeni. V nekaterih odsekih artitjenijski boji. — Armadna (skupina meniškegal cesarjeviča: Na bojni sronti onlir. Manjše praske v sprednjem ozemlju novih pozicij. V Champagmi so francoske čeite v krajevnih podjetjih vdrte v nemške 'Sprednje jarke; v proti-sunku smo jih vrgii zopet nazaj. Desni breg Marne v francoskih rokah. Pariz, 27. julija. Pritisk čuten tulih čet na nemške vojne sile traja dalje. Neimioi iso se danes na celli fronti umaknili. Nuše Čete so zavzele črto Biruyeres- Reuve sur SereGouinmout-Assy-Ginigny La Neuville-Courmuzy. Sovražnik je z idesnegia brega Marinc popolnem pregnan. P a ir iz, 28. julija. Nemci so zadnije dimi mesto Calais ljubo bombardirali. Škoda je zelo velika. 27. civilnih oseb je mrtvih, mnogo ranjenih. Dogodki na morju. v b u in a j, 27. julija. Uradno se razglaša: V noči od 24. na 25. t. ;m. so naša pomorska 'letala napadla z bombami angleške zrakopilovme naprave iob -jezeru Alimiini piocoto pri Otrantu. Letalske lope so zgorele. Požar se ijc. videl do naše obale. Letalske naprave, iz katerih so bili ti Izvršeni ponovni napadi na Drač iin kotorski zaliv, je smatrati večjidel uničene. Naša letala so se vrnila (nepoškodovana. Ententna ofenziva v Macedoniji. Berlin, 28. julija. »Lokuilamzeiiiger« poroča, da se na maicedomislki fronti na obeh 'Straneh Bitolja, kažejo gibanja, po katerih se dia sklepati, da je računati z eintemtmo ofenzivo na vseh straneh balkanske fronte. Čeho-SIovaki pod francoskim vodstvom. Žene v a, 28. julija. »Echo de Pariš« javlja, da stoje češkoslovaške čete v Sibiriji pod poveljstvom francoskih generalov. se v Iz parlamenta. Dunaj, 28. julija. Sinoči se je prvikrat sestal ministrski svet pod predsedstvom novega ministrskega predsednika barona Hussareka. Proračunski odsek gosposke zbornice je sprejel predlogo o proračunskem provizoriju in 12 milijardnem vojnem kreditu. V pondeljek se vrši plenarna seja gosposke zbornice, v kateri sc reši proračun. V torek pa se bo vršila tajna seja, v kateri se bo razpravljalo o vojaških zadevah. Dogodki ob Piavi. Dunaj, 28. julija. Dne 15. junija smo začeli napadati na široki od tirolskih gor do Adrije segajoči fronti s silo, ki jo more ustaviti le minuciozna točnost v izvedbi vseh posameznosti povelja in enotno sodelovanje vseh vrst orožja. Takoj početkom bojev pa smo opažali, da sc je sovražnik ravno na onih točkah, ki smo jih izbrali za na-daljno prodiranje, pripravil za protinapad. Koustatirali smo tudi dejstvo, da je nasprotnik natanko poučen o obsegu, dnevu in uri našega napada. Moment iznenadenja, Ki je za ofenzivo tako važen, se je bil s tein izjalovil. V kratkem smo mogli tudi dognati, da je cela vrsta Uskokov dobavila italijanskemu vodstvu materijah ki ga je ta primerjala in dopolnila in si s teni ustvarila precej natančno sliko naših dispozicij glede napada. Ujeti angleški, francoski in italijanski oficirji in moštvo številnih polkov izpovedujejo soglasno, da je bilo njihovim četam zvečer 14. junija razglašeno, da prične avstro-ogrska ofenziva naslednjega dne ob 2. Pričetek ofenzive so točno napovedali baje mladoslovanski uskoki. Bcrsaglijerški bataljon 111/20 je zvišal dne 14. žepno municijo vsakemu možu od Stran 4. __________________________________________________________________ 72 na 340 patron. Brigada Pinerolo je bilo ob 2. ponoči pripravljena na boj. V nekem zaplenjenem povelju, ki je bilo oddano 14. zvečer, se veli: Glasom došlih poročil se zdi, da hoče sovražnik v prvih jutranjih urah 15. začeti s pripravami za napad. Alarm za čete bo 15. ob 1. dopoldne. čete morajo ostati budne z orožjem v roki in pripravljene privezati si maske. Cela vrsta uskokov je že znana in njih izdajalska odkritja dognana po aktih. 2e nekaj časa je poskušalo italijansko armadno vodstvo zanesti veleizdajalsko razkrajanje med naše čete. V italijanskih taboriščih nagovarjajo slovansko moštvo za vstop v češko-slovaške legije. Nekaj čeških vojakov je baje dejansko pobegnilo k Italijanom, drugi pa so ostali v stiku z njimi in so izjavili, da so pripravljeni ostati na sovražnih postojankah. Če tudi se je hujskanje k veleizdaji in pre-lomljenju prisege razbilo ob junaškem železnem odporu naših čet brez razlike narodnosti, se je vendar našlo nekaj izdajalskih elementov, ki so opravljali ovaduško službo. Največje izdajalsko delo je zakrivil po poročilu italijanskega armadnega vodstva poročnik Karl Stiny, ki je dezertiral k sovražniku blizu Novente. Kakor je iz italijanskega armadnega poročila razvidno, je izdal omenjeni poročnik vse naše priprave ob Piavi in pripomogel sovražniku tudi še s celo vrsto drugih dragocenih informacij. Italijani opisujejo poročnika Stinega kot skrajno inteligentnega človeka, ki ga znači ognjevito nacionalno in protiavstrijsko mišljenje. Njegove izpovedi smatrajo za popolnoma zanesljive. Toda ta slučaj izdajstva na Piavi ni osamljen, zvršilo se je še več drugih izdajalskih načrtov in pobegov k sovražniku, vendar ti niso bili tako odločilnega pomena, kakor je bil slučaj poročnika Stinega. Jesensko zasedanje državnega zbora. Dunaj, 28. julija. Vlada namerava sklicati državni zbor na jesensko zasedanje sredi meseca septembra. Prva seja poslanske zbornice bo dne 17. septembra. V jesenskem zasedanju pridejo na dnevni red predvsem one davčne predloge, ki so bile že dosedaj predložene zbornici; poleg njih pa predloži vlada še celo vrsto novih, med drugimi tudi predlogo o podaljšanju poslanskih mandatov za eno leto. Nemci med seboj. Dunaj, 28. julija. V nemško - radikalnem klubu je prišlo med poslancem Teuflom in Wolfom do ostrega spopada. Teufel je pozval Wolfa na dvoboj. Teufel ie izstopil iz kluba. Nemški gospodarski svet za srednjo Evropo. Berlin ,28. julija. »Delovni odbor za srednjo Evropo« je sklical številno obiskano zborovanje, katerega so se udeležili zastopniki industrije, trgovine, paroplovbe in financ. Sklenili so ustanoviti nemški gospodarski svet za srednjo Evropo. Francozi in nemška ofenziva. C u r i-h , 28. julija. »Corriere deila Sera« poroča, da je francoski generalni štab natančno vedel že naprej, da sc nemška ofenziva prične določenega dne 10 minut po-polnoči. Henderson zahteva pogajanja z Nemčijo. Bern, 28. julija. Henderson je nastopil včeraj na shodu v Oldhamu ter je v svojem govoru pozval Lloyda Georgeja, naj s posredovanjem kake centralne države uvede pogajanja z Nemčijo. Pogajanja bi angleško vlado ne vezala, mogla bi pa dovesti do sporazuma. Francoske čete za Albanijo. L u g a n o, 28. julija. Razpravljajoč o vojnem položaju javlja »Corriere della sera«, da nastopijo francoske čete v Albaniji, ter pripominja, da mora ententa, če hoče letos končati vojno, bojevati se obenem v Albaniji, Mace-doniji in na Francoskem. Ukrajinska železničarska stavka. Kijevski listi zadnjega tedna javljajo, da traja stavka neovirano dalje. Stavkini komiteji so odklonili zahtevo, naj bi se uvedla glede stavke pogajanja in izjavili, da nimajo za to nobenega pooblastila. Stavka se vrši na celi črti. Vsa prizadevanja železniške uprave in nemških oblasti, vplivati na stavko, so ostala brez uspeha. 1 udi izplačilo plač ni nič pomagalo, v mnogih krajih so se uradniki in delavci celo branili sprejeti plačo, predno se ne izpolnijo njih zahteve. Rudečo garde zasedle Jaroslav. Moskva, 27. julija. (Agentura.) Rudeče garde so po večdnevnem obleganju zasedle mesto Jaroslav, kjer so se bili protirevolucionarji polastili oblasti ter so odstavili in usmrtili reprezentante sovjetskih oblasti. V zadnjem trenotku so se skušale bele garde, ki so bile močne približno 5(100 mož, rešiti v čolnih preko Volge, a večina čolnov je bila potopljena. Mesto je vsled obstreljevanja zelo trpelo. Ujeli smo znatno število protirevolučionar-jev Železniška zveza Moskva-Vologda preko Jaroslava bo v kratkem zopet urejena. Republika Turkestan. M o s k v a, 26. julija. Peti kongres krajevnih sovjetov je proglasil Turkestan za republiko v zvezi z Rusijo in je izvolil v osrednji komite enajst Mohamedancev. __________________NAPREJ.___________________________ Maksim Gorkij na smrtni postelji. Chiasso, 28. julija. Po nekem Stockholmskem poročilu »Corriere della Sera« je Maksim Gorkij nevarno zbolel in je njegovo stanje skrajno opasno. Smrt ni izključena. Personalna unija med Islandijo in Dansko. Kopenhagen, 28. julija. Danes so predložili vladama Islandije in Danske pogodbo, ki se tiče novega razmerja med obema* deželama. Najvažnejše točke nove pogodbe so naslednje: Danska pripozna Islandijo za neodvisno .svobodno državo; obe državi druži le skupni kralj. V kraljev naslov se sprejme vbodoče tudi ime Islandije. Obe deželi smatrata medsebojno svoje državljane za popolnoma enakopravne, le, da so pripadniki druge dežele oproščeni domače brambne dolžnosti. Nadzorstvo ribar-stva bo vršila v islandskih vodah Danska pod dansko zastavo, dokler tega nadzorstva ne želi sprejeti Islandija sama. Islandija se smatra za nevtralno in ne bo imela nobenega vojnega praporja Pogodba stopi v veljavo dne 1. decembra 1918. Novemu razmerju morata pritrditi še parlamenta obeh vlad. Amerika v vojni. W a s h i n g t o n , 28. julija. General March javlja, da so izvežbane ameriške čete iz Francije dospele na italijansko bojišče. Vsled operacij v Marni in Aisni so se nemške čete umaknile za enajst milj. Bojna črta aliirancev je skrajšana za deset milj. Napredovanje Angležev zapad-no Reimsa je spravilo Nemce v neprijeten položaj. Državni tajnik Baker je v senatu naznanil, da je meseca julija dospelo v Francijo 300.000 ameriških vojakov. Vsega skupaj se sedaj nahaja na Francoskem 1,250.000 Amerikan-cev. j Aprovizacija. fz seje mestnega aprovizačnega odseka, dne 26. julija 1918. Zopet grozi Ljubljani največja nevarnost, da bo ostala koncem prihodnjega tedna brez kruha. Pred dnevi se ie namreč izkazalo, da ne bodo prišle pravočasno obljubljene pošiljatve ječmena, ki so bile namenjene za mlin. Mestna aprovizacija je takoj prosila ljubljanskega državnega poslanca dr. Ravniharja, da intervenira v ministrstvu za ljudsko prehrano. Dr. Ravnihar je zahteval takojšnjo pomoč in opozoril ministra na veliko pomanjkanje v Ljubljani. Minister je takoj obljubil odpomoč. Vendar do danes še ni nobenih izgledov, da bo ministrova obljuba tudi izpolnjena. Sicer je došlo dva vagona ječmena, ki pa še daleč ne zadostujeta. Tudi mletev teh dveh vagonov je za enkrat nemogoča, ker Majdičev valjčni mlin v Kranju, ki jih je prevzel, potrebuje za enkratno mletev najmanj osem vagonov žita. Nakazanih je še nadaljnih 60 vagonov ječmena, vendar je to le nakazilo, ki je še zelo oddaljeno od izvršitve. Moke za peko nima mestna apro-viazicja niti kilogram v zalogi. Pekarne imajo moke za peko do pondeljka in jim od tega dne dalje popolnoma j poide. V zalogi ima pa še mestna aprovizacija 320 vreč ' boljše moke, ki je bila namenjena za razdelitev na izkaznice za moko .V očigled dejstvu, da niora mestna aprovizacija v interesu splošne prehrane storiti vse, kar je v danih razmerah mogoče, samo da ni peka kruha ustavljena, razdeli mestna aprovizacija zadnjo zalogo, 320 vreč moke, med pekarne. Ta množina zadostuje le za 3 dni, to je za torek, sredo in četrtek prihodnji teden. Ce do četrtka ne dobi mestna aprovizacija obljubljeno ječmenovo moko, bo Ljubljana v petek brez kruha in bo ostala toliko časa, da ne pride naznanjena in od centralnih oblasti zatrdno obljubljena moka za kruh. Od torka do četrtka bo imela Ljubljana nekoliko boljši kruh, ker se bo pekel iz moke, ki je bila namenjena za kuho. S to kratko dobo boljšega kruha še ni nikakor rečeno, da pridejo boljši časi, to tem manj, ker se izpraznjuje zadnja zalogica mestne aprovizacije. Takoj, ko dobi aprovizacija zopet prvo po-šiljatev moke za kruh, bo ječmenova moka, ki je gotovo še slabša od sedanjih mešanic. Namesto moke za kuho, razdeli aprovizacija prihodnji teden na izkaznice četrt kilograma mlevskih izdelkov in sicer na ta način, da dobe nekateri okraji po četrt kilograma koruznega zdroba, in drugi okraji po četrt kilograma ješprenja. Sedaj, ko že zdavnaj nima mestna aprovizacija nobenega prekajenega mesa na zalogi, se razširjajo po Ljubljani neosnovane govorice, češ, da se je izpeljalo iz aprovizačnih skladišč po cele vozove prekajenega mesa. Konštatirano bodi, da je mestna aprovizacija v pretekli seziji posušila in razdelila med prebivalstvo 38.000 kg prašičjega mesa. Od te množine je bilo pokvarjenih le 423 kg, kar je pa skrajno malenkostna množina, če se pomisli, v kakšnih okoliščinah in razmerah je morala aprovizacija prekajevati meso. I o izjavi veščakov je to množina, s katero je morala mestna aprovizacija že vnaprej računati in kateri se pri najvecji pazljivosti tudi izogniti ni mogla. Kakor rečeno, o ce 11 vozovih pokvarjenega mesa niti govora ni in so to e e-sede onih ljudi, ki veliko govore, a malo vedo. 1 retekh teden se je organom tržnega nadzorstva posrečilo Konfi-scirati na kolodvoru čez 206 koštrunov, ki so bili namenjeni za izvoz preko deželnih mejd. Blago ni bilo kranjske provinijence, ampak vtihotapljeno iz Hi vaške. Aprovizacija je izročila koštrune v razprodajo mesai jem, ki si' prodajali meso na ljubljanskem trgu. Vsled nesporazum- ______________________________________________Stev.l 70._____ Menja in pomotoma so mesarji nastavili ceno za koštru-novo meso a 10 K za kilogram. Ko so bili potem mesarji opozorjeni, da morajo prodajati konfiskat po običajnih tržnih cenah, se je cena koštrunovemu mesu dvignila na 16 K za kilogram. Konfiskacija mestnega magistrata namreč še ni potrjena od c. kr. deželne vlade in že trgovska previdnost narekuje, da se mora zaplenjeno blago prodati po tukajšnjih običajnih tržnih cenah, ker bi bila drugače predočena nevarnost, da bi nastala vseld nizke cene velika diferenca, katero bi morala poravnati mestna občina. Mestna aprovizacija bo skušala dobiti primerno množino od konfisciranega blaga, da ga razdeli ubožnim slojem. Aprovizačni odsek sklene naprositi c. kr. deželno vlado, da zaseže čebulo na korist Ljubljani. Zelo nujno je, da se že enkrat napravi konec vedno večjemu izvažanju čebule iz dežele in prepreči navijanje cen. Ce bo šlo tako naprej, se prav lahko zgodi, da bo Ljubljana brez čebule. Obenem prosi mestna aprovizacija deželno vlado, da. izreče že danes zaplembo vsega v ljubljanski okolici pridelanega poznega zelja na korist Ljubljane. Vedno bolj se tudi ponavljajo pritožbe, da na ljubljanskem sadnem trgu nihče več ne upošteva maksimalnih cen. Cene so z vsakim dnem višje in bo kmalu sadje na prodaj le naj-premožnejšim slojem in ga ogromna večina prebivalstva ne bo mogla kupovati, ker bo, veliko predrago. 2e sedaj se izvaža z drugo zelenjavo vred tudi velike množine sadja iz Ljubljane. Da se vse to prepreči, je sprejel mestni aprovizačni odsek sledeče predloge: Mestna aprovizacija nakupi v lastni režiji večje množine raznega sadja, predvsem jabolk, hrušk in češpelj. Sadje proda potem aprovizacija na ljubljanskem trgu in skuša s tem uplivati na splošne tržne cene. Mestna aprovizacija opozori nadalje obrtno oblast in c. kr. deželno vlado, da najstrožje nastopi proti vsem onim prodajalcem, ki se ne bi ravnali po maksimalnih cenah in imeli tudi te cene označene v svojih prodajalnih prostorih. Končno prosi mestna apro-vzacija c. kr. deželno vlado, da ji podeli pravico zaple-njevati na kolodvorih za izvoz namenjeno sadje. Ta pravica pa sc ne sme raztezati samo na Ljubljano, ampak tudi na vse izven-ljubljanske kolodvore. Odsek naroča, svojem predsedniku, da predloži te sklepe c. kr. deželni vladi. Nova zelena nakazila za krompir. Pravkar so vse stranke v Ljubljani dobile nove zelene izkaznice za. krompir. Prav rado se dogodi, da stranke izgube izkaznice in prihajajo v aprovizačni urad s prošnjami, da naj se jim da novo. Tem željam pa aprovizačni urad nikakof ne bo mogel ugoditi, ker je vsaka stranka dolžna, da kar najvcstucje pazi na svojo izkaznico. Nujno priporočamo vsem strankam, da na svoje izkaznice natančno in razločno napišejo s črnilom svoj' naslov. To je predvsem zato potrebno, da se lahko stranki vrne izkaznico, če jo je izgubila in je izkaznico najditelj izročil v aprovizač-nem uradu. Krompir za III. okraj. V torek, dne 30. jul. bo mestna aprovizacija razdeljevala krompir za vse stranke III. okraja na nove zelene nakazila za krompir, ki so jih pravkar razdelile krušne komisije. Določa se tale red: od 8. do 9. dopoldne štev. 1 do 200, od 9. do 10. štev. 201 do 400, od 10. do 11. štev. 401 do 600, popoldne od pol 2. do pol 3. štev. 601 do 800, od pol 3. do pol 4. štev. 801 do 1000, od pol 4. do pol 5. štev. 1001 do 1200, od pol 5. do pol 6. štev. 1201 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kilograme, kilogram stane 1 K. Mast za VII. in VIII. okraj se bo delila v vojni prodajalni v Gosposki ulici po sledečem redu: V torek, dne 30. t. ni. dopoldne pridejo na vrsto stranke VII. okraja štev. 1 do 400, popoldne štev. 400 do 800, v sredo, dne 31. t. m. dopoldne štev. 801 do konca in VIII. okraj št. 1 do 200, popoldne štev. 201 do konca. Mast dobe —• p