Poštnina plačana v gotovini Maribor, torek 31. lulija 1934 s«,. 171 Le“ VMI' <*v-> MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK llradnifttvo in uprava: Maribor. Gospoaka ul. 11 / Talafon uredništva 2440, uprava 2455 Uradniitvo in uprava: Maribor, Gospoaka ul. 11 / Talafon uredništva 2440, uprave 2455 lahaja razen nedolje in praznikov vaak dan ob url ^ Velja meaečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek ..Jutra” v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11.409 JUTRA Nacistična vstaja likvidirana Iziava vstaSa o vstaji • Konec bojev na Koroikem ■ V Varaždinu Zrlve - Vstaja in koroški Slovenci ■ Izza kulis vlade Dolifusfova morilca pred sodniki Iziave enega voditeljev koroških v$ta*ev DRAVOGRAD. 31. julija. Vaš poročevalec se .ie razgovarjal z nekim voditeljem zadnjih hitlerjevskih upornikov na Koroškem Irt se zanimal zlasti nekaj »Nemcem prijaznih« koroških Slovencev. Orožje so imeli pripravljeno že več časa. Sploh je po izjavi tega voditelja v Avstriji vse oboroženo. Heimwehrovce in člane Stnrmscharen je oborožila vlar,n, narodni socialisti in marksisti so se pa oborožili sami, ve število vladnih varnostnih organov. Po privatnih vesteh je pa število mrtvih in ranjenih na strani narodnih socialistov celo dvakrat večje. to širijo po njegovem zatrdilu nalašč z Dunaja in po nasvetih fašistov. Na-rodnosocialistlčno gibanje v Avstriji ie sicer ideološko istovetno z onim v Nem čiii, je pa vendar docela samostojno. Končni ideal je seveda združitev Avstrije z Nemčijo, toda ta cilj ni bil gibalna sila odpora proti sedanjemu režimu in vstaje. Vsa akcija se je vodila docela iz avstrijskih notranjih vzrokov. Večina avstrijskega prebivalstva Se proh režimu, zlasti pa obsoja to, da se ie popolnoma vdal na milost in nemilost fašizmu.' V takih razmerah je nastal odpor prebivalstva, pa ne samo hitlerjevskega, ampak tudi marksističnega in drugega, ki ne pripada režimski skupini. Boi se vodi za nemško Avstrijo in proti odvisnosti od neiiem-skib tujcev. sia i\ui vjnviii II* --------- ----- uuvi omziiz* ’ ~ *:a vprašanje, kako je upor nastal in činoma že tedai, ko še ni bilo v Avstriji Dotekel. Voditelj je najprej odločno za-1 pofašistene diktature. Sploh menda v nikal. da bi bilo povelje za vstajo da-1 Evropi ni države, kjer hi bilo ceviino no iz Nemčije, kakor tudi to, da bi bi-; prebivalstvo tako oboroženo, in to celo od tam naročeno boie ustaviti. Vse |0 s strojnicami, kakor je v Avstriji, Vendar je ostalo orožje skrito tudi še sedaj in so te zaloge zadosti velike za nove akcije. Imenovani voditelj je nam reč odkrito izjavil, da narodni socialisti tudi sedaj ne bodo opustili svoje akcije, marveč jo bodo nadaljevali iti pripravljali novo vstajo, in to tako do! go, dokler ne bodo uspeli. Konec na DRAVOGRAD, 31. julija. Zadnji koroški uporniki, ki so se držali v zakoplh med našo mejo pri Libeličah in Labu-dom, so »e ob prihodu redne vojske, ki le bila opremljena tudi z oklepnimi avtomobili in topovi, včeraj' popoldne pričeli umikati na našo stran. V strnjenih vrstah s puškami na ramah, ali pa na avtobusih, tovornih in drugih avtomobilih ter motornih kolesih, je prispelo k nam 32-1 narodnih socialistov. Vseh motornih vozil so imeli 20, Vodili so jih večinoma šoferji, ki so jih vstaši nasilno mobilizirali in odvedli s seboj. Vseh takih šoferjev je bilo 14 In bodo še tekom današnjega dne odposlani nazaj v Avstrijo. Motorna vozila so spravljena v tukajšnji carinarnici, ker čakajo naši organi na odločitev pristojnega ministrstva. Begunci sami se odpošiljalo preko Maribora v Varaždin. Orožje, ki sta je zelo veliko, so naši obmejni organi zaplenili In ga spravili v granlčarsko vojašnico. S tem so boji na Koroškem za ključeni in so vladni organi v celoti gospodarji položaja. BEGUNCI V VARAŽDINU. VARAŽDIN. 31. julija. Semkaj prihajajo vedno novi transporti v Jugoslavijo pribeglili avstrijskih vstašev, ki jih nameščajo deloma tukaj, deloma pa jih odpošiljajo v Bjelovar in Požcgo. Begunci PRIČETEK IN RAZVOJ VSTAJE. Revolucija narodnih socialistov sc je po izjavi tega voditelja pripravljala že več časa, vendar za poznejši ter miu. Priprave zato Še niso bile gotove, ko so se na Dunaju zgodili snani dogodki. Naročilo, naj se vstaja prične. je bilo zato izdano šele po umoru Dollfussa, ponekod na šele dan pozneje. Zaradi tega ni bilo nobene enotnosti. V vsaki deželi so se pričeli boriti zase. Ponekod so zasedli takoj urade, razorožili varnostne organe In postali gospodarji položaja, drugod pa se to ni posrečilo. Na Koroškem so imeti vstaši mnogo sreče in uspehov. Skoraj vsa Koroška in vzhodna Tirolska (ob izviru Drave) je bila v njihovih rokah in vladne čete po Izjavi tega voditelja ne bi bile ničesar opravile, Če jim Italija ne bi bila dovolila pre- ■ —- ........—-• hod čez Brenner na SnŽnovzhodno ko- sami zatrjujejo, da Je pribežalo v Jugo- X-A *■ giaviio okoli 7000 narodnih socialistov. Begunci so stari večinoma od 20 do 30 let. Med begunci ie tudi 20 Članov vodstva z Josefom VVellsom na čelu. Emigranti so se obrnili na nemške konzulate In nemško poslaništvo v Beogradu, ki so že poskrbeli /a delno prehrano. Prav tako pa se tudi vrše nogajania, da bi se smeli izseliti v Nemčijo. r«ško mejo. Tako so te čete nanadle ystaše za hrbtom in presekale Koroško »a dva dela. En del vstašev se jo nato umikal oroti izvirom Drave, dru-2i pa proti Pliberku in Labudu, odnosno proti jugoslovanski meji pri Libeličah. Ko so uvideli, da je na ta način vsaka zmaga nemogoča, so se oričoli umikati večinoma brez boja ali le z malim! nraskami. Ukaz za umik jim je poslalo njihovo deželno vodstvo, ne Da kakšno iz Nemčije. vse ppepivalstvo oboroženo Daši le bilo tako malo večjih spopadov. j« število Žrtev vendarle na obeh strjmdi precoj«nSe, Ponekod so se pri dražilo vstaji cele vasi takn da so se- — .... daj zaradi bega v Jugoslavijo ostale in 20 ranjenih, na policlio 2 mrtva m 3 sk o »tj hrc/. moških.' S Koroškega je '••'"'i0"1- ,,H »"»»Cnn stražo na 2 ranjena, poheffuilo seda? zaradi vstaje zelo veliko Nemcev, ki žive naseljeni »ned Slovenci, zlasti onih, ki so se priselili iz Nemčije, med begunci pa jc tudi ?*©£ <2$ vstaje na lf©r©&keni CELOVEC. 31. julija. Narodnosocia-iistiCMia vstaja na Koroškem ima docela nepričakovane posledice za slovenski del dežele. Gibanju narodnih socialistov so se pridružili večinoma brez izjeme vsi nemški nacionalisti, zlasti oni, ki so jih nalašč naselili med Slovence iz Nemčije in od drugod, da bi jih tako ponemčili aii vsaj pospešili ponemčevanje, kakor tudi najbolj zagrizeni renegati. Polom vstaje jih je seveda večinoma odstranil; deloma so pobegnili v Jugoslavijo In se nalbfže ne bodo več mogli vrniti na svoje domove deloma pa so jih vladni organi polovili in odgnali v ječe ali koncentracijska taborišča, a nekaj jih je bilo celo ubitih. Tako je ta ponesrečena revoIiicHrURtJ^^^vano odstranila iz slovenskih krajev Koroške mnogo po-nemčevaleev našesra slovenskega koroškega ljndstVa. Slovenci sami so ostali v teh bojih večinoma neutralni, le nemčnrji so se oridruzili deloma, in sicer nekateri režimu, drugi pa vsta-šem. Samo ob sebi pa je razumljivo, da so ti dogodki na prebivalstvo Koroške zelo močno uplivali. Ogorčilo pa ie zato marsikoga postopanje hajm-verovcev po vstaji, ker nastopajo zelo brutalno. He!mw«hr©vc! nezadovoljni DUNAJ, 31. julija. O ozadju sestave nove avstrijske vlade se doznavajo sledeče zanimive podrobnosti: Heimvveh- rovci so bili trdno prepričani, da bo postal Starhemberg avtomatično kancelar, major Fey pa podkatfcelar. Temu pa so se uprli krščanski soclalci, ki imajo popolno zaščito v državnem predsedniku Miklasu. Zaradi tega se Je vodil oster zakulisni boi med oljema skupinama in i, ampak na Balkanu) so sobe, v katerih stoji postelja, stol, skleda za umivanje na njem in petrolejka, stane na dar. 15 levov; tretja vrsta hotelov oddaja čisto prazne sobe. Tik hotelov druge in tretje vrste stoji kuhinja, kjer si vsak gost lahko skuha zajtrk ali tudi kosilo; okoli hotelov, vsako jutro na vse zgodaj, kriče peki, mlekarice, prodajalci zelenjave itd. Priprosti bolgarski kmetje pa neso vse potrebno s sabo, in sicer v treh vrečah. V eni so blazine in odeje, v drugi posoda in kruh, v tretji pa česen in čebula, steklenica olja, paprika itd. Ce se ponoči voziš po železnici, je tačas kaj težko priti skozi voz zaradi silne množice cul in vreč, ki so vse neobhodno potrebne za »kuror«. Ta vrsta gostov ne rabi nobene sobe, ampak udobno ložira pod milim nebom kraj potoka, kjer mu nekaj kamnov da ognjišče, drevesa senco, potok vodo, izdatke ima le za kopeli, in če porabi v 14 dneh 100 levov za vse, je to dejstvo že predmet pomenkov na vasi. Kopeli čudovito učinkujejo, morda je tudi njim pripisati delež na visoki starosti, ki jo včakata Bolgar in Bolgarka. Pred nekaj leti je tu v Medkovcu umrlo v enem letu deset ljudi, ki so bili nad 100 let stari. Mladina pa se začne po žetvi shajati MARIJ SKALAN: 108 »Hiti jim sporočit svoje odkritje«, je dejal Savadagak. »Lahko bi odpluli nazaj proti toku ter tako odgodili srečanje in spopad, toda veslanje bi nas utrudilo, mi pa potrebujemo vse moči za boj s celim sovražnim brodovjem. Izrabimo ta čas za počitek in pripravi za spopad! »Kaj, če bi zapustili galejo ter se umaknili na kopno?« je svetoval nekdo. »In pustili ranjenega Buramaka, princeso in deklici na galeji?« je vprašal ogor čeno pribočnik. »Ne, vzeli bi jih s seboj.« »Kam?« »Zbežali bi in se skrili.« »Dohiteli bi nas in bili bi izgubljeni. Pa tudi če nas ne bi našli, kako naj potujemo dalje brez galeje?« »Tega nisem pomislil,« je dejal vojščak. »Tu ostanemo! Na galeji smo najbolj varni. Skrite za stenami nas atlantsko orožje ne more pomoriti.« »Kaj se je zgodilo?« je vprašala prin- Roman iz prazgodovine človeštva. cesa iz podkrovja, ko je opazila, da galeja stoji. »Pripravljamo se na odločilni napad,« je odgovoril Savadagak s pritirano mirnim glasom. »Najkesneje čez pol ure nas napade šest zasledovalnih galej. A ne bojim se jih. Bodi mirna, gospodarica!« »In če padete?« »Ne bomo.« »Moli, gospodarica!« Savadagak se je ozrl po reki navzdol. Premagana galeja je prehitela ostale, ki so se ustavile, hip nato pa tudi že okre-nile in pričele veslati nazaj. Plule so razvrščene v ravni črti preko struge. »Vsak na svoje mesto!« je ukazal Savadagak. »Lezite za stene! Cim razločite na galejah ljudi, uporabite orožje brez vsakega povelja!« Zasledovalne galeje so se bližale počasi, a neizprosno. Razdalja se je bolj in bolj krčila. Toda Azteki niso opazili na krovih nobene žive duše. »Krijejo se za stenami,« je pomislil Savadagak. »Če nas napadejo brez spo- pada z orožjem, obkolijo in stisnejo z boki k bregu, smo izgubljeni.« Čez trenutek se je odločil, se obrnil k neoboroženim in ukazal: »K veslom! Porinite galejo od brega. Ne dovolite jim, da bi nas stisnili v precep z boki galej. Manevrirajte tako, da se jim izognemo. Na sredo!« »Za nami prihaja nova galeja!« je vzkliknil nekdo. Savadagak se je ozrl navzigor po Kali in res opazil novo, sedmo galejo, ki je plula proti njim z nenavadno naglico. Vendar je bilo še tako oddaljena, da jih ne bi mogla doseči pred onimi, ki so jim prihajale nasiproti v smeri proti toku. Zasledovalne galeje so, kakor je Savadagak pravilno slutil, pričele obkro-ževati zasledovano, a ta se jim je tako spretno izmikala, da so se kmalu zmedle. Samo največja se je že nevarno približevala. Tedaj je opazil Savadagak, da se je nekdo pognal na krovno steno. Dvig nil je že orožje, a ga spet povesil, spoznal je v njem princa princev... Aftagad se je v tistem hipu strmoglavil čez krov v reko. Nekdo se je prikazal za njim in naperil proti vodi orožje, toda še preden se je princ prikazal iz uma zanih valov, je Atlanta že zrušilo Sava-dagakovo orožje. Princ je plaval z vsemi svojimi silami proti Aztekom, ki so mu hiteli na pomoč s podvojeno naglico. Savadagak je z očrni uprt v sovražno galejo z naperjenim orožjem čakal pri neki špranji, a nihče se ni dvignil preko stene. Prav v tistem trenutku, ko je princ Aftagad dosegel bok ubežniške galeje, je pa priplula po Kali navzdol tudi že j sedma zasledovalna galeja, ki je dajala., neka znamenja. Azteki jih niso razumeli, spoznali pa so jih Atlanti in takoj ustavili napad. »Kaj se je zgodilo?« se je vprašal Savadagak, izkoristil ugodno priliko in planil na nasprotno stran, kjer je princ že plezal na krov. Prožil mu je roke ter ga potegnil k sebi. »Milost, princ princev!« je vzkliknil, ko je stal Aftagad moker pred njim. »Lezi!« je ukazal princ in že sam pade! na tla. Zasledovalne galeje so stale v znatni razdalji. Sedma je dosegla poveljnikovo. »Kaj je?« je vprašal princ. »Ne vem, gospodar!« je