PoŠfnina jačana v gotovini Leto 1X11. štev 60. V UđMIoM, v sreto 13. morto 1929. Ceno Din 1.— Izhaja v«ak dao popoldne, izvzcmSi nedelje tn praznike. — Inserati do 30 petit a Dm 1—> do 100 vrat Dm 2J0. večji ms«rafi petit rsta Dm 4.—. Popust po dogovoru Insert t m davek pueebej. •Slovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 144.— Dm, sa iooieautvo 300.-* Din. RokopjS) $e ne vračajo Naše telefonske Številke so: 3122, 3123, 3124. 3125 in 3126. Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126 Napočila je doba poplav Zaradi naglejsega tajanja snega in ledu so začele naraščati vode -Reka Bosna je že prestopila bregove - Tudi Sava grozi s poplavami Beograd, 13. marca. Stalno toplejše vreme zadnjih dni je imelo za posledico precej naglo tajanje snega in ledu, zaradi česar so narasle vse reke in njih pritoki« Led, ki je bil zlasti v spodnjem toku rek do zadnjih dni še stabilen, se je začel lomiti in kretati proti izlivu. V minuli noči so se začele po Savi in Dunaju premikati ogromne množine ledu, ki so se mestoma zajezile in povzročajo naglo naraščanje vode. Sava je včeraj do 6. zvečer porasla za 12 cm, do danes zjutraj pa za nadaljnih 60 cm. Največja nevarnost je grozila včeraj ob Dravi, Id je naplavila iz gornjega toka ogromne mase ledu in ogrožala v spodnjem toku vse vodne objekte, zlasti mostove. Hidrotehnični oddelki so dobili nalog, naj z vsemi sredstvi poskušajo spraviti led dalje in razbiti ledene jezove, da bi se na ta način preprečile večje katastrofe. Vojaštvo je bilo vso noč na poslu in večinoma se je tudi posrečilo odstraniti največjo nevarnost. Dotok ledu iz Drave je tudi v Savi oovzročO naglo naraščanje vode. Sava grozi na več krajih s poplavami in resno ogroža tudi beograjski vodovod Hidrotehnični oddelek generalne direkcije vod je odredil permanentno telefonsko službo v vseh krajih ob Savi, zlasti pa tam, kjer je nevarnost poplav. Bosanski Šamac, 13. marca. Reka Bosna je začela včeraj rapidno naraščati, ker se je začel v bosanskem pogorju naglo tajati sneg. Že v prvih večernih urah je na več krajih prestopila bregove in poplavila okolico. Proti jutru je voda odnesla most med Modričem in Dobo-jem ter dva nižje ležeča mosta v bližini Odžaka, kjer je voda zalila vso dolino. Tudi Bosanski Šamac je deloma že pod vo-*o. Sava raoidno narašča in ogroža zlasti sremsko stran. Hidrotehnični oddelek je že včeraj ukrenil vse, kar je mogel, in*>ozval na pomoč tudi vojaštvo, ki si zelo požrtvovalno prizadeva rešiti ogrožene vodne objekte. Ministrski svet odobril proračun Na sinoćnji seji je bil odobren proračun s finančnim zakonom. — Objavljen bo šele 20. marca — Beograd. 13. marca. Sooči se je vršila dolga seja ministrskega sveta, na kateri je bil oo obširnem referatu finančnega ministra sprejet proračun za leto 1929 30. Obenem Je ministrski svet odobril tudi predloženi finančni zakon z vsemi amandmani. Proračun bo sedaj predložen vrhovnemu zakonodajnemu svetu, nakar bo v obliki zakona podpisan in objavljen. V finančnem ! ministrstvu se vrše sedaj zadnje priprave za na tisk proračuna in finančnega zakona Proračun bo objavljen šele okrog 20. in ho takrat finančni minister sprejel novinarje ter jim podal daljši ekspoze. O višini proračuna čuvajo me-rodaini krogi zaenkrat še strogo tajnost in so vse tozadevne vesti zgolj ugibanja. Država brez političnih strank Vse bivše politične stranke so po zakonu o zaščiti države prenehale obstojati, nove str arke na še niso oriiavliene — Beograd, 13. marca. Kakor znano, so bile z novim zakonom o zaščiti države 6. januarja razpuščene vse obstoječe politične stranke. Za naknadno prijavo ie bil določen enomesečni rok. Ta rok je že potekel in kolikor je doslej znano ni nobena politična stranka prijavila svojega nadaljnjega obstoja in prosila za dovoljenje nadaljnjega delovanja. Zato se smatra, da so vse politične stranke prenehale obstojati. Se- daj tudi nobena ne more več zahtevati dovoljenja za nadaljnji obstoj, ker je tozadevni rok že potekel Po zakonu o zaščiti države je mogoče osnovati samo nove stranke, ki pa morajo prav tako prositi za dovoljenje delovanja v duhu novega stanja. Če na tako orijavo ne pride v določenem roku odgovor je smatrati prošnjo za odklonjeno. Doslej na še tudi ni bfla priiavliena nobena nova stranka. Priprave za novi invalidski zakon Izvršena bo nova kategorizacija invalidov — Vprašante cenzusa Beograd, 13. marca Posebni komisija k* v ministrstvu soc politike izdeluje projekt novega invalidskega zakona ie projekt v glavnih obrisih dovršila. Po tem projektu bodo lahki invalid Jo 30% in radi boleza educiran: Za invalide se ne bodo smatrali oni, ki niso ;>t!I ranjeni v vojni :r. ra ir*vai'dske /odbine bodo priznane le one. Čijih vzdrževalec je padel ali umrl za časa vojr.e. Kar se tiče invalidov vsled b<-fczni. bodo priznani samo oni. ki so zbo-ueposredno na bojišču. Odpadli bodo torej vsi, ki so bili po vojn; proglašeni za invalide n. pr. radi srčne napake, revmatizma in pod. Komisija smatra, da je treba reducirati lahke invalide (do 30%) zato. da se lahko bolje pos^rb: za težke invalide. Posebno kategorijo bi tvorili invalidi od 30% do 40V Dobili hi posebne beneficije, ki bi jim olajšale iskanje in pridobivanje za-shižka. V bodoče bi se invalidi do 50% računali kot lahki, od 50—100% kot težki, a oni preko 100% kot popolni invalid'. Popolni invaldi bi bili n. pr. oni, knji so izgubili obe nogi, obe roki, ki so popornoma pohabljeni in nepokretni, slopi. Giede censusa. na podlagi katerega bi se izračunavala invalidnina konečna odločitev še ni padla. Sigurno pa je, da se bo vršil ponovni pregfled vseto ravaJi- | dov po posebnih komisijah. Pri okrožnih sodiščih aH pa pri dvizijskih komandah se bodo ustanovila invalidska sodišča. sestojeČa izključno iz pravnikov kot sodnikov, v Beogradu pa bo postavljeno višje invalidsko sodšee. ki bo donašalo sodbe v drugi in zadnji instanci. Kakšen bo census še ni odločeno. Eno mišljenje jrre za tem. da srotova temeljna invalidnina pripada vsakemu invalidu, ki ima stvarne posroie. brez ozira na njegove imovinske prilike, dru^o mišljenje zahteva, da se invaldnina prizna le v slučaju, ako invalid nima drugih zadostnih dohodkov, ki bi mu osigurali življenjski minimum. Končna od"!oČitev se bo najbrž našla v kompromisu. Nov prosvetni šef v Ljubljani — Beograd, IS. marca. Kakor irre »aš poročevalec, }e v prosvetnem ministrstvu pripravljen obširnejši ukaz n ?premem*ah in premestitvah v šolski službi. Med drugim bo irrršena tudi sprememba pri prosvetnem oddelku v Ljubljani. Dosedanji šef prosvetnega oddelka dr. Capnder bo upokojen, na njegovo rae^to pa bo imrmor.vj bir$j proteini £rf dr. Drndati n Lonrar. Kupajte „Zvezdanko"! Kamniški žeparji pod ključem Ljubljana. 13. marca. V kamniškem okraju, zlasti pa v Kam-psiku samem, je že skoro nad teto dni prav spretno poslovala dobro organizirana družba žeparjev »Ribarili< so najprej v kalnem, to se pravi v gneči in kjer je bila zbrana večja družba. Zc nad leto dni so se dogajale drzne žepne tatvine po kolodvorskih čakalnicah, a največ tatvin ie b'lo orožnikom prijavljenih, kadar so se kje vršili živinski sejmi. Čeprav su orožniki vse kc lička j sumljive ripe nadzorovali, se je žeparjem vedno posrećilo odnesti bogat plen. Ker pa so se zadnje čase tatvine po sejmih še bolj množile, so orožniki skleniH posvetiti nevarni žeparski družbi pažnjo. Imeli so srečo, zakaj te dni jim je končno prišla v pest tolpa, ki ie strahovala ves kamniški okraj. Včeraj je bil namreč živinski sejem v Kamniku Bi! je prvi večji pomladni mesečni sejem in zato je prišlo v Kamnik mnogo kmetov. Kmalu Je bilo orožnikom prijavljenih par večjih tatvin Orožniki so šli takoj na delo. Opažih so, da se po sejmu smuka več sumlfivih možakarjev in žensk, ki so govorili hrvatsko. Med njimi so orožniki spoznali dve znanki in sicer Agato Mazovič in Marijo Kurent, obe iz Preslavče v Prekmurju, ki sta bili na glasu kot nevarni žeparici. Orožniki so ju aretirali. To so najbrž opazili ostali člani žeparske tolpe, kajti hipoma so izginili s sejma. Orožniki so naglo obvestili vse železniške postaje v smeri proti Ljubljani in podali precej točen opis usumliencev. Okoli 17 sta bila v Domžalah prijeta dva nevarna žeparja. Prijeli so ju na kolodvoru, ko sta stopila z vlaka. Eden je imel pri seb- okoli 10.000 Din. Zeparje so prepeljali v Kamnik, o aretaciji pa je bila obveščena tudi ljubljanska policijska direkcija. Ove eksploziji v Bolgariji — Sofija, IS marca. Včeraj sta se pripetili v Bolgariji dve težji eksploziji. Na kolodvoru v Sofiji je eksplodiralo 20 sodov bencina. Nastal je požar, ki pa so ga k sreči bitro pogasili. Skoda pa je zelo velika. Druga eksplozija se je pripetila v premo-gokopu Tvaldin v okrožju Nova Zagora. Dva rudarja sta bila ubitn, več pa težko ranjenih. Reorganizacija finančne službe — Beograd, 13. marca. V zvezi z novo razdelitvijo finančne uprave in osnovanjem finančnih direkcij j« glavna finančna kontrola odredila, da se ukinejo na sedežu' finančnih direkcij vse me*tne finančne kontrol**. V zvezi s tem je bil izdan novi razpored uradništva. Napredovanje francoskega vojaškega atašeja — Beejrrad, IS- marca. VoiasTci at:i5e francoskega poslaništva v Beogradu polkovnik Rosee je napredoval v čin brigad nega generala. Delno podaljšanje stanovanjske zaščite po 1 maju Dosedanje stanovanjske omejitve bodo docela ukinjene, znat ne ugodnosti pa bodo pridržane za državne uradnike, vpokojen- ce in invalide — Beograd, 13. marca. Doslej še ni bila imenovana komisija za st stavo novega stanovanjskega zakona. Stari stanovanjski zakon preneha s 1. majem in če do tega roka ne bo izdan nov zakon, bodo s tem dnem ukinjene vse omejitve glede dodeljevanja in najemnin stanovanj. Vašemu poročevalcu pa je bilo z merodajnega mesta zagotovljeno, da vlada ne namerava docela ukiniti stanovanjske zaščite, marveč da bo še pred I. majem izdan zakon, ki bo urejal stanovanjsko zaščito za drž. urad nike, vpokojence invalide in vojne vdove. Da-li bo s tem zakonom maksimirana tudi najemnina, še ni gotovo. Proti pretiranim najemninam se bo uporabil bržkone zakon zoperoderuštvo. Čičerin padel v nemilost? Prisiljeno lecenje v inozemstvu — Litvinov je faktični zunanji minister — Berlin, 13. marca. V poučenih krogih se zatrjuje, da je prišlo med Ci* čer inom in ostalimi člani sovjetske vla± de do ostrih konfliktov glede zunanje politike sovjetske Rusije. Čičerin se mudi že dva meseca v Gmnewaldu. Oficijelno se sicer zatrjuje, da se ČU čerin zdravi pri nekem tamošnjem spe> cijalistu, na drugi strani pa se dozna= va, da njegovo bivanje v Gruneuatdi ni prostovoljno, marveč da je v gotov meri kontumaciran. Govori se, da g, hoče Litvinov docela izpodriniti in tre nutno je tudi res Litvinov pravi zuna nji minister sovjetske Rusije. V Čiče rinovi okolici so zelo rezen'irani in no čejo dajati nikakih pojasnil. Trocki se bo naselil v Španiji Kupil je veleposestvo v okolici Tarasa — Najprej se gre zdra vit v Francijo in na odmor v Nico — Pariz, 13. marca. *Petit Pa ris i en« poročajo da je Trocki kupil veleposestvo v pokrajini Tarrasa Ce mu bo Francija dovolila bivanje na francoskem ozemlju, se bo najprej nastanil v Mont-pelieru. kjer se bo dal operirati, meseca aprila in maja bi prebil v Nizzi. kjer je v to svrho že najel več sob v nekem tamošnjem hotelu. Šele koncem junija bi se umaknil na svoje posestvo, kjer namerava ostati, dokler se De spremene politične prilike v sovietski Rusiji. Odmev atentata na poljskega konzula v Pragi Včeraj se je moral atentator zagovarjati pred sodiščem Obsojen je bil na poldrugo leto težke ječe — Praga, 13. marca Včeraj se je pred tukajšnjim kazenskim sodiščem pričela rar» prava proti 304etnemu Ntkodaju Pacuko zaradi zločina javnega nasilstva iti neirvT« Senc telesne poškodbe Pacuk je 31 olrto* bra lanskega leta vrgel v poslopje poljskega konzulata z bencinom napolnjeno gorečo stekemoo ter odda! strel proti poljskemu konzulu Lobasrewskenao, ki ga pa ni radel Atentator je bil za vojne častnik v ukrajin* ski vojski, ki se je bonla proti Poljaki. V preiskavi je zanikal vsako morilno uamem ter je izjavil, da je oddal »trd samo zaradi tega, da opozori javnost na nezadovoljstvo Ukrajincev. Za rarpravo so bile odrejene posebne varnostne odredbe Pacuk je bil spoznan krivim ter obsojen na poldrugo le* to težke ječe. Po kazni bo izgnan i/ repu« bH>ke. Njegov zagovornik je vložil priziv in ničnostno pritožbo. Zopet femski proces v Nemčiji V Stettinu se vrsi proces proti članom ilegalnih nemških tolp, ki so terorizirale Poljake — Zanimiva razkritja Stetm, 13. marca- Ni še dobro pozabljen poslednji femski proces, ki je lansko zimo razkril v vsej globini stras% no okrutnost nemških ilegalnih vojaških organizacij, ki so terorizirale poljsko prebivalstvo v spornih ozemljih med Pobsko in Nemčijo, že razburja Stetin nov stičen proces. Kakor v večini že obravnavanih slučajev igrajo pri tej obravnavi zopet glavno vlogo bivša člani organizacije Rossbach, ki so se rekruri-rali iz vrst delamržm'h demobiliziranih nemških vojakov, katerim je bilo ljubše nadaljevati prijetno življenje plačanih sokinerjev. kakor pa se rotiti težlkega vsakdanjega dela. Na čelu jim stoji neki Heine, ki je zahrbtno umoril nekega člana svoje čete Schmidta. ker je bil osumljen, da je baje izdaj Poljakom skrivališče orožja Ross-bachovcev. Obtoženi Heine in tovariši izvršenega zločina ne taje ter se izgovarjajo, kakor že tudi vsi prejšnji slični delikventi. da so ravnali v smislu vojaškega kazenskega postopka, ki pozna za izdajo le smrtno kazen. Kot priče v dokaz, da so bHi v resnici le preoblečeni vojaki razdeljeni po Šleziji kot kmečki delavci po nemških veleposestvih. so navajali obtoženci razne oficijelne in vofa5ke osebnosti, ki so skrbeh v tistih časih za njih oskrbo s hrano, denarjem in municijo. Kakor v vseh dosedanjih procesih pa so te oficijelne priče kot generala v. Hammerstein in v. \Veber izjavila, da so se Rossbachove: organizirali na svojo roko ter Bdovafi po Reziji brez vednosti berlinske viade ki di jih je naravnost razpustila zaradi njih protrepubiikafiskih tendenc ' Ker je z zaslišan jem teh osebnosti zaključen glavni del preiskave, je pričakovati v par dneh z obsodbo, s kater*) bo glavni krivec Heine gotovo obsoicn na smrt. njegovi tovariši pa na daljše rok? težke ječe Seveda pa je z ozirotn na dosedatve postopanje s skčnimi hudodelci pričakovati, da bodo vsi delno p<>-rrriloščeni. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZ V Devize; Amsterdam 22.&2ZS, Berl.n 13.505—13.535 (13.52), Bruse1] 7.010.?, Budimpešta 9.9337, Curih 1094.4 10 (1096.9). Dunaj 7.9S94—S.0294 (vO<>44). London 276.16—276.96 (276.56), Newyork 5686. Pariz 222.35. Pra« 168.3S--1MM5. (168.75), Trst 29834. Efekti: Celjska 158. den.. Ljubljanska kreditna 126 den., Praštediona 850 do 860 den.. Vevče 120 den., Ruse 260—280, Stavbna 50 den.. Kreditni zavod 170 den., šešir 106 den.. Kr. ind. 275 den. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj -*X).50, Berlin 13J2, Amsterdam 22.8235. BudimpeSta 9.9JJ7, London 276.56, Milan 298.34, N*wyork VS.B6. Pariz 222.53. Prtea 1*8.7$, Cvrih 1^95.9. Efekti: Vojna škoda 42*. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, Dona j 73.06. Hudmipešta 90.62, Berlin 123.40, Mihtn 27.225, Pariz 2IUU London 25-2< Newvork 520. Stran 2 »StOVFNSK! NAROD« dne 13. marca 1929. ^'fv r>0 Občutna omejitev potniškega prometa v Sloveniji Železniška oprava je najbrž za vedno odpravila tri potniMre vlake, kar pomeni hud udarec za gospodarske kroge in občinstvo sploh. — Baje bodo ukinjeni še nekateri vlaki. Po enem meseca je obnovljen zaradi »raza motno reducirani potniški promet na železniških progah Slovenije. Včeraj po polnoči so pričeli vozati 12. februarja zaradi mraza reducirani potniški vlaki, toda le deloma, ker niso obnovljeni trije, posebno za poslovne kroge prepotrebni nočni potniški ▼laki na glavnih progah Ljtibljana-Maribor in Zidani most-Zagreb. Kdor je pazljivo čital objavo železniške direkcije glede obnovitve vlakov, je lahko zapazil, da so v objavi izostali trije reducirani vlaki, in sicer na progi Ljubljana-Maribor: a) potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 23.08 in prihaja v Maribor ob 4.01« in b) potniški vlak. ki odhaja iz Maribora ob 23.25 in prihaja v Ljubljano ob &50 ter končno na progi Zidani most-Za-greb vlak, ki odhaja iz Zagreba ob -2-06 ter prihaja v Zidani most ob 0.30. Ti vlaki prvotno niso bili našteti med onimi potniškimi vlaki, ki so bili na progah v Sloveniji od glavne železniške uprave reducirani radi nerentabilnosti. Kakor doznavamo iz železniških krogov, bodo ti vlaki bri-kone sm vedno ukinjeni. To tendenco namreč zasleduje glavna železniška uprava. Glede vlakov, ki so bili od glavne že-taznišlce oprave 13. februarja ukinjeni za vedno, je treba povdariti, da so ukinitve vlakov na corenjski progi, povzročile mno-ze neprilike ter znatno ovirajo turistovski promet. Mnogo neprifik pa povzročajo tudi potujočemu občinstvu, ker trpi precejšnjo materijalno škodo. Ukinitev omenjenih treh potniških vla-ikov pa poraenja hud udarec za interese posavskih krajev in krajev v Podravju ler na Štajerskem sploh. Ukinitev nočnega pDt-niškega vlaka proti Mariboru pa pomeni todi za LjuDljano veliko kulturno in gospodarsko izgubo. Posavskim krajem tja do Celja, torej krajem, kjer je zelo razvita industrija, je z ukinitvijo tega vlaka onemogočeno prihajati k večjim večernim kulturnim prireditvam, h koncertom m raz- nim važnim večernim zborovanjem in posvetovanjem Mnogi so ob sobotah in nedeljah prihajali v Ljubljano h gledališki:*. predstavam ter se vračali domov, ne da bi morali prenočevati po botelh. Tudi sa poslovni svet je odprava tega vlaka neugodna. Mnogi ljubljanski trgovci, mesari ;a drugi imajo posla v Čakovcu ah" drugod. Ta vlak jem je bil za potovante najprlklad-nejši, ker so dospeli v Čakovec zjutraj in so lahko čez dan opravili svoi pusci ter se vračali ponoči nazaj. Sedal morajo Izgubiti poldrugi dan in Se več. Pa todi za kraje od Celja dalje proti Mariboru po-menja ukinitev obeh nočnih potniških vlakov veliko materijalno škodo. V interesu celokupnega potujočega občinstva v Sloveniji je. da se ta d »a viaka. kakor tudi zagrebški nočni, čhupreje obnovita. Kakor izvemo iz dobro poučenih krogov, bodo za nedogleden čas an splch za vedno ukinjeni vlaki in sicer: Ljubljana— Kranj vlak št. 922. odhod Ljubljana gl kot ob 8.10. dalje vlak št. 923 odhod iz Kranja ob 930. Na progi Jesenice—Planica: vla'i 8617. Odhod Planica 18.10 in vlak št. 8618, odhod Jesenice 21.22. Turistovski promet za Kranjsko goro je s tem močno prizadet. Oba vlaka sta bila vedno dobro okupirana. Na progi Krani—Tržič sta ukinjena dva vlaka in sicer Št. 8635. odhod Tržič 14J3 in št S5.38, odhod Kranj 15.55. Tržič le na ta način izgubil zvezo s popoldanskim vlakom iz — oziroma proti Ljubi iani Na pro-Ki Slov. Bistrica—Bistrica mesto, bodo še nadalje voziti 4 pari mešanih vlakov na mesto sedmih. Občinstvu povzroča to mnogo neprilik. Na progi Novo mesto—Straža -Toplice sta še nadalje ukinjena dva vlaka, s katerima izgubi Straža zvezo z večernim vlakom iz odnosno proti Ljubljani. Na progi Maribor—Pragersko—Ormož—Čakovec sta ukinjena dva vlaka, na progi Maribor—Tala j ravnotako dva vlaka. j Ameriški Slovenci za Cankarjev spomenik Postavi naj se v Ljubljani, kjer je središče sk>v. kulturnega udej- stvo\anja- Ljubljana, 13. marca. Slovenski listi, izhajajoči v Ameriki so objavili spomenico, iz katere posnemamo: Eden nalih prvakov na polju slovenske književnosti je Iv. Cankar. Velikan j>, in mi amo dolžni sebi, da Čitamo njegova dela in da gojimo njegove velike nauke. Pred desetimi leti je umrl, a njegova dela so živa kakor so bila in bodo živela trajno. Genij Ivan Cankar je bil rojen na Vrhniki pri sv. Lenartu. Bil je sin revnih stari-ftev in v gmotnem ozlru je bil tudi on velik revež do konca svojih dni. Duševno pa je bil bogatai. S svojimi deli nam je poklonil zakladnico, ki je neprecenljivau Ivan Cankar je ljubil svoje ljudstvo, svoj jezik in vse brezpravne vsepovsod. Bil je ocnanjevalec resnice in glasnik proti krivicam. Resnica ni vselej ljuba onim, ki vladajo in gospodarji nočejo gtosovnikov proti krivicam. Zato je bil Ivan Cankar mnogo napadan, velikokrat zaničevan in preganjan po oblastih. Tudi cerkvena oblast ga je mr-zela ter celo poskušala ukloniti njegov veliki duh s tem, da je na ukaz ljubljanskega škofa Jegliča sežgala naklado ene njegove knjige. Cankar je ostaj neuklonjen in je pisal, govoril ter oznanjeval svoje nauke da- Ije. že mnogokrat ste čuli o njegovi knjigi ^ Hlapec Jernej in njegova pravica<. Če še niste, prečitajte jo. Kdor ne zna slovenski, na-; si naroči angleški prevod. Cankar je opisal v tej knjigi hlapca, ki dela od zore do mraka, od mladosti do časa, ko mu leta »pogrnejo hrbet. In pride gospodar ter pravi hlapcu: Star si. nisi več za rabo! In hlapec, ki je vse življenje sejal sa gospodarja, da je pospravil žetev, pride na cesto brez vsega in išče pravico. Ker pa jo dele gospodarji tako, kakor je njim v prid, je ne dobi. Ivan Cankar je bičal hinavščino in Ihž-njivo pretvarjanje kakor nihče drug. N'i dopuščal, da bi ostala laž na hinavskih, smehljajočih se ustnicah, nerazgaljena. Radi življenskih težkoč mu je zdravje pešalo, postaj je slaboten, in tako se je poslovi] od nas §e mlad, a zapustil nam je spomenik, ki nikoli ne izgine. A tudi narod je dolžan nekaj storiti: pokazati mora, da ceni svoje velike ljudi na vse druge načine. Eden teb je, da jim postavi spomenike. Ivan Cankar je vreden spomenika, ia če je narod Cankarja vreden, naj mu ga postavi- Detroitski odbor, ki reprezentira skupna društva in klube, se je zavzel, da stori v ta namen kolikor največ mogoče. In apeliramo tudi na ostale naselbine, da v tej akciji ne ostanejo indiferentne. Zgradimo mu spomenik, ki bo vsaj malo vreden našega duševnega velikana. In čim več >red-stev bo na razpolago, tem velifastnejši bo spomenik. Vsi prispevki v fond za spomenik Ivana Cankarja se naj pošiljajo odboru detroitskib društev in klubov, v katerem so: Predsednik Anton Jurca, 19646 Thomson Ave„ Detroit, Michigan; tajnica Mary Pant, Colson Ave., Fordson, Mich. — Apeliramo rudi na odbore za Cankarjev spomenik v Sloveniji, da se združijo in napravijo končen sklep, kje naj se postavi spomenik: ali na Vrhniki, kjer je bil Ivan Cankar rojen, ali ▼ Ljubljani, kjer je umrl in kjer je središče slovenskega kulturnega ndejstvovaaja. V Ljubi jam kakor v Kani Galilejski Podjeten Dalmatinec, ki je izpreminjal vodo v vino, da hi oškodoval dohodarstveni urad — Manipulacija se mu pa ni posrečila Tihotapstvo raznih, mestni uzitnini podvrženih pijač in jedil, v Ljubljani se vedno bujno cvete. Da se izognejo plačilu mestne užitni ne, skušajo mnogi na razne prebrisane načine vtihotapiti v mesto zlasti žganje jo meso. Tihotapstvo je najbolj razvito v severovzhodnem in zapadnem delu mesta. Organi mestnega dobodarstvenega urada in tržnega nadzorstva imajo zadnje čase mnogo posla tudi s kontrolo ponarejanja vin. Po mestu so se razširile vesti, da so nekemu dalmatinskemu trgovcu z vinom razlili nad 20 hi ponarejenega vina. Vest ni bila točna. Pač pa so te dni odkrili prav Čudne manipulacije nekega dalmatinskega trgovca z vinom, ki je vozil namesto vina iz Ljubljane ▼ okolico vodo. Kakor znano, povraća mestni dohodarstveni urad ljubljanskim trgovcem z vinom, ki imajo svoje kleti v okolišu uiitninske črte, vso plačano užitnino za ono vino, Id se izvozi iz Ljubljane v okolico. Trgovec prejme tranzitno boleto, ki jo predloži na uzltninski stražnici. Ta po^di, da je bilo toliko in toliko vina izvoženega iz Ljubljane. Sredi mesta* blizo starega kostanja na Vodnikovem trgu, je zaloga dalmatinskega vina » **aoka klet V nedeljo sta bila na dvorišču velike bile zaposlena dva vojaka, ki eta marljivo polnila tri velike sode, ki so držali nad 19 hI. Vino v sode pa ni teklo iz sodov v kleti, marveč gumijasta cev je bila pritrjena k vodovodni cevi, daje tekla v sode voda. Včeraj dopoldne je neki prijatelj srečal vodilnega uradnika mestnega dobodarstvenega urada ter ga nagovoril: __ V nedeljo sem videl, kako znajo tam- le __ in pokazal je s prstom v smeri kleti — delati iz vode vino, kakor v Kani Galilejski. Zdaj vem, zakaj je toliko dalmatinca v Ljubljani! __ Bodi brez skrbi! Storili bomo v kratkem svojo dolžnost 2e vse vemo. Vino bo kmalu teklo! Rečeno, storjeno. Včeraj dopoldne je voznik potegnil voz z dvorišča one velike hiše. Z bičem je svrknil po konjičkih in zdirjal z vozom, na katerem so bili naloženi trije 6rednjeveliki sodi »vina«. Konjički so vozili po Poljanski cesti in dalje na ZaloSko cesto. Voznik je od gospodarja dobil nalog, naj pri mitnici na Zaloški cesti, ki stoji tik železniškega križiSČa v Vod matu, prezentira tranzitno boleto in naj popelje sode v Moste k nekemu gostilničarju. Mošcani bi peč morali piti čudno dalmatinsko kapljico. Voznik je res okoli 10.90 ustavil pred milnico ter pokazal paznikom tranzitno boleto. Pazniki so stopili k vosu in začeli pri sodih izbijati zgornje vehe. Pri prvem sodu so že bili močno presenečeni. Ugotovili so, da v sodih ni vino, marveč čista voda iz ljubljanskega vodovoda. Voznik je ostrmel. Stopili so k sreduje-mu sodu, ki je bil precej nagnjen. Ko so izbili veho, je pricurljala na tla se bolj Tista voda. kakor v prvem. Hop! Vozniku so ukazali, naj nekoliko počaka. Preglednik mitnice je takoj telefooJčno obvestil ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada, kakšno ^dalmatinsko vinoc se je nameravalo izvoziti iz mesta v Moste. Ravnateljstvo je odredilo, da je voznik moral sode peljati pred dohodarstveni urad na Gosposvetski cesti. Obenem pa je pozvalo gospodarja, da mora nemudoma priti v urad. Gospodar sprva nič hudega sluteč jo je mirno mahnil na Gospo-stvesko cesto. Tu pa je zagledal svoie >iz-virno dalmatinsko vino*. Bilo je ravno poldne, ko so pred uradom na Gosposvetski cesti organi mestnega dohodarstvenega urada vpričo kontrolnih 1 uradnikov začeli točiti v stekleni*e >vio>c Iz vsakega soda so napolnili po eno steklenico, katero so potem uradno zapečatili. Z gospodarjem so sestavih tudi protokol. Gospodar je začel milo prositi, oaj mu »vinic vsaj na Gosposvetski cesti ne zlijf^o iz sodov, čemur so ugodili. Naravno, da se je zbrala pred uradom velika množica radovednežev, kajti bilo Je ravno poldne, ko so se mno;*i vračali iz mesta v Siiko. Ako bi se bila špekulacija z vodo posrečila, bi možakar spravil nad 5000 Din v žep in za ta znesek oškodoval mestno občino. MofcČani pa bi morali piti prav slabo dalmatinsko vino. Kakor zatrjujejo, je voda mestnega vodovoda mnogo boljša za mešanje z vinom, kakor pa ona v Mostah. Po končani uradni proceduri je vueuik , odpeljal sode vode nazaj na dvorišče, kjer so jih zvalili v kot. Tam so vodo izlili iz sodov. Lepa Nada poglavarka beograjskih apašev V Beogradu imajo novo senzacijo — Roparska tolpa pod vodstvom ženske — Hajdukurja se piše Milica Dujaković Od prevrata je že romala skozi beograjske zapore cela množica raznih pustolovcev, sleparjev, potepuhov in sumljivih tipov. Beograjska kriminalna kronika je zabelila nebroj zločinov, pustolovščin, umorov, sleparij Ln razbojstev, toda vse to zaostaja za drznimi zločini, ki jih je zadnja leta izvršila v Beogradu velika in drzna tolpa apašev, Id je bila organizirana po zgledu sličnih tolp v velikih mestih in, kar je najzanimivejše, kateri je poveljevala ženska po imenu >lepa Nadac. To tolpo pod vodstvom drzne, premetene in lepe Nade je policija •jela Sele pred dnevi. Skoro dve leti je strahovala bogate beograjske meSčane in ropala trgovine in stanovanja. Kakor v romanu Policija je že dolgo slutila, da so drzni ropi in tatvine zadnjih let v Beogradu delo dobro organizirane tolpe. Tolpo je policija neprestano zasledovala, toda ni se ji posrečilo ujeti nobenega njenih članov. Ko je pred letom dni policija ujela roparsko tolpo >Gromovnik<, ki jo je vodil zloglasni ropar KaniČki, so vsi mislili, da bo drznim tatvinam in vlomom v Beogradu konec. Pa so se zmotili. Obstojala je Se druga tolpe, ki se je spretno skrivala in ji policija ni mogla do živega. Novi šel javne varnosti g; Popo-vić je posvetil posebno pažnjo tej tolpi in je svojim podrejenim strogo zabičal, da morajo paziti in zaslišali vse sumljive elemente in jih imeti v evidenci Ta naredba je rodila lepe sadove. Pretekli teden je prišel na prijavni urad na policiji Dragutin Simić in je prijavil neko Milico Dujakovićevo. Pisarju se je to zdelo sumljivo in prijave ni sprejel temveč je Simiea pozval, naj pripelje Dujakovićevo samo na urad, nakar jo bo vpi-saL Uradnik je Se pripomnil, da lahko pošlje k Dujakovičevi detektiva, ki bo pregledal njene dokumente. Tedaj se je Simić ustrašil in je ugovarjal, čel, da ni treba in da bo pripeljal bolno Milico z vozom na zglaževalni urad. Uradnik je opazil, da je bil Simić razburjen. Zahteval je, naj se legitimira; ker ni imel legitimacije ga je aretiral in zaslišal. Ker ni mogel najti proti njemu nič konkretnega, ga je poslal na oddelek za javno varnost, da bi ugotovili njegovo identiteto. Popović je Simiea zaslišal. Med zaslišanjem je Simić izpovedal večkrat protislovno in je bil zelo razburjen. Tudi ni mogel pojasniti, zakaj je prišel prijavit Milico Dujakovidevo. Ko je izprevidel, da se je ujel, je priznal, da je prijavil Dujakovićevo, ker se mu zdi zelo sumljiva- Ko so ga vprašali, s čim se ukvarja Dujakovićeva, je Simić odgovoril, da tega ne ve. Ima pa kakih deset prijateljic ki jo vsak večer obiščejo. Ona jim daje razna navodila. Čemu pa služijo, Simić ni vedel povedati. Izpovedal je Še, da je v Dujakovičevi sobi vedno polno dragocenih predmetov, ki jih prinesejo njene prijateljice. K njej pa hodijo tudi mo§ki, ki izgledajo zelo sumljivi in ki pokorno izvršujejo njena povelja. Dujakovićeva je sedaj zbolela in njene prijateljice in prijatelji so ob n;e*i postelji. Ko je bila zdrava, je cele noči ni bilo domov, podnevi je pa navadno t-pala. Po tej izjavi so Simiea zaprli detektivi so pripravili avto ter se odpeljali k tajinstveni ženski. V stanovanju beograjske apa-šinje Nadzornik Nikolić se je odpeljal z dve* ni detektivoma v Stadželićevo ulico št. 38. V majhni revni hiši je našel v mračni sobi na postelji, ki je bila dokaj udobna. Milico Dujakovićevo. Pri njej sta bili v tem tre* mrtku tovariŠTCi Milica Mihajlov-ić in Srni* lja Stefanović. Ko se je detektiv pojavi] na pragu, sta ženski preplašeni skočili od po= stelje. Dujokovićeva je pa ohranila mrrno kri ki je detektive vprašala, česa žele. — Gotovo me je kdo ob rekov al, da ste me obiskali, je rekla Milica. Vem, kakšne prijatelje imam. Nič čudnega bi ne bilo. saj mi vsi zavidajo. — Ne vemo točno, s čim se pečate in vaš gospodar Simić se nam adi jelo sum« ljiv. Sicer bomo pa videli, saj rato smo prišli. Dujakovića je iagubtia prejšnjo hladno« krvnost in je bila vedno bolj razburjena. Nt vedela* kaj bi odgovorila. Nato se je začela jeziti jo protestirati — Nikdar nisem Imela opravka s poli« cijo. To me razburja in me je prese..etilo. Protestiram proti takemu postopanju. Dujakovićeva je začela jokati, kar pa ni pomagalo. Detektivi so pregledali njeno stanovanje. Najprvo so preiskali sobo gospodarja Sirnica, kjer so našli cele z&lo^e pokradenih predmetov Nato so preiskali še sobo MiHce Dujaković rn naili po omarah m jJtulafih pokradene dragocenosti m* dru* ge predmete v vrednosti več sto tisoč Din. Dujakovićevo so takoj aretirali ki jo z nje« nima prijateljicama odpeljali na policijsko direkcijo. Roparska tolpa »Lepa Nada« Dujakovićevo so zaslišali. Spočetka je vse tajila in trdila, da je nedolžna in žrtev obrekovaicev. Ko so pa zaslišali tudi njeni prijateljici in sta ti dve izpovedali obremenilno o delu m žtvijeoju lepe Milice, ki se je imenovala tudi »Nada«, je tudi Dujako* viceva priznala. Takoj je priznala, da so stvari, ki so jih našli v njenem stanovanju, pokradene, toda da jih ni kradla sama. tem* več v družbi s svojimi številnimi prijatelji in prijateljicami. Neka Kristina Svrrcevič, ki so jo kmaru nato aretirali, je pripovedovala o lepi Nadi takoJe: Dujakovićevo som spoznala pred tremi leti, ko je osnovala razbojniško tolpo. Tolpa se je imenovala »lepa Nada«. Dujako* videva je bila njena poglavarka. Ženske, ki so bile Članice te tolpe, so morale izvrše* vati vse brez ugovora, kar je Milica u k a* zala. Največ smo se bavile s tatvinami Prt> stirucijo smo gojile bolj iz sporta, kakor iz potrebe. Živele smo s prijatelji, ki so bili naši zaščitniki, toda ne v toliki men, I kakor bi morali biti kot moški, kajti rudi njim je Milica ali Nada, kakor smo jo splošno imenovali, poveijevsis in bili so njeni pokorni sluge Družbe smo se z rio* crncem Miloradom Kaiučriikom, ki je pri* hajal k nam in smo mu pomagale pri zkv Činih. Kaničnik je brl tudi naš najzvestejši prijatelj, kajti ni nas izdat čeprav ga je po* licija večkrat ujela Ko je Dujakovićeva zvedela, da. so jo prijateljice izdale, je samo prtznaJa vse. Nadino življenje Zanimiva je preteklost apašinje Nade, Kot lSletno dekle je pobegnila od doma, ker ji niso dovolili, da bi se omožila s fantom, ki ga je ljubila. To je bilo za njo usodno. Prišla je v Beograd, kjer je kmalu dobila številne prijatelje in prijateljice. Obisko* vaa je neko privatno srednjo šolo in nato odpotovala v Francijo. V Parizu je živela tri leta. Spočetka je obiskovala trgovsko šolo, pozneje je pa padla v roke pariških apašev ter je živela z njimi nad leto dni. Nato se je vrnila v Beograd, kjer je orga» nizirala nevarno apaško tolpo, ki je obstojala iz 11 žensk in S moških. ReftWfltl!fl D POR Orijentalski damski koncert igra še nadalje vsak večer Ljubljanska porota Ljubljana, 13. marca. Pančur oproščen Včeraj se je nadaljevala iu zaključila obravnava proti Francu Pančurju. Obtoieaec se je zagovarjal, da ni ničesar poneverit Trdil je, da ga je V ranka r sicer poučeval v knjigovodstvu, da pa ni posebno zmožen, saj je samo izučen strugar. Vrankar je kot priča izpovedal olajševalno za obtoženca in ker je tudi policija poročala, da je Pančur soliden mož in ni nikoli živel potratno, to porotniki uvideli, da obtoženec ni kriv hudodelstva poneverbe. Z 9 glasovi so vprašanje o krivdi zanikali in Pančur je bil oproščen. Premeten goljuf Danes predseduje porotni razpravi vUL sod. svetnik Antloga, prisednika sta svetnik Strasser in sodnik dr. Petelin. Obto* ženca zagovarja odvetnik dr. AdleSič, drž. rravdmštvo zastopa dr. Fellacber. Trgovski potnik Radivoj Krasnik iz Domžal je bil rojen 1. 1895 v Borovljah. Krasnik je pod raznimi pretvezami spravil od leta 1925 do lani mnojre v zmoto, trdeč, da ima na Koroškem veliko posestvo, vredno okoli 1 milijona Din. Mnogim je pa dejal, da ima izkupiček za to posestvo, okoli pol milijona dinarjev naložen na Koroškem v banki, drugim je zopet pravil, da ima pri tvrdki Flammentodt v Celovcu kavcijo 00.000 Din. Dvema je obljubil, da jima preskrbi službo in je tako izvabil od ljudi 133.537 ^n posojila. Krasnik je obtožen hudodelstva goljufije. Obtoženi je že 1. 1925 opeharil Jurija tekrvanca, s katerim se j* tedaj seznanil, za Vožuh, katerega je dal Skrjaneu v zastavo, a ga pozneje zopet vzel. ne da bi bil vrnil zastavnino. škr]anec pa je šel kljub temu Radivoju na limance in mu od tedaj da le- to* fiosodil »kupaj *'-'trvi7 (i.n, fc«*r je ftifpar-jaz verjel, da ima j«»»«*stvo na Koroškem Kronik s* je dol^o izgovarjal, naposled j« fckrjanc jej dvomiti io njegov znau^v dr. Ledenik j-- ugotovil, da nima mol nobenega posestva, oe denarja. Obdolženec je Kot Uiiza»topnik tvrdk« I Ummentodt. ki prodaja gasilne aparate, ogoljufal tudi dru.- rei, da ima pri tej tvr.iki vloženo kavcij,, v znesku 2u\000 I)>a. Tako mu je na>t ir i Franc Fer Za 700U dLnar;ev. a Zdrav ko K..-en /a OrtlO Din Obema je dal potrdilo, Carm*n<- hias Matica: >Kar zamoiče r>tn*- »voj»t» staršem«. Kino laVaJ: >Ogrska rapsodij* < Desarae lekarne. Daaes: Bahovee, Kongresni trg; Ustat, Sv. Petra cesta; Hočevar, Sp. Sižka. Ljudje, ki so bolni na žolčnib - ledvični« in kamenih v mehurju ter oni. ki trpe n* prekomerni tvoritvi sečae kisHue in napadih prodna uravnavajo leno delovanj« Črevesa z uporabo naravne »Frinz Josefo-ve< grenčice. Možje zdrivniikc prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova< voda sigurno skrajno prizanesljivo delujoče sa-kinično odvajalno sredstvo, taio da jo priporočajo tudi pri kilah tiebuSnih, natrgata danki in hipertrofiji prostate._____________ Prosoefa »Daeteaova seut« se vprizrm v Vn^se &kd d/anic v Četrtek, dne H t. m. izven at* Trrva-ja, da se ostrefe bevikiemu povprase-vamiu pe-setnikov cJe:)0 srz. Levar, Rosoz. Skrtaasek. Jan. KralU Bratca. Cesar in dajoe: Mcd-vedo-va, Saričevt. Vseh .M stik se ed&cra tekom dve* m t*>4 »r R?ž:<" vodi z- prof. O. Sest. Jake i satari v savski kuecert bo v aese-feo. 17. c m-, ko caetopso pole* 5 kNb^anekia zJjorov uV^akovo-Trnovc. Slavec, SJoga, Ltafe-Ijsaski Zvoa ia Glasbena Malica) ta* d tzvee-UobUaesfci ztoor; ia »cer iz Mo*J. Tržiča m Tr-bovell- Na sporedu kxu)o ceic vr^to n*>5*ub ie me&aaifa zborov, dekana iz starejše, detoma pa radi iz novejle skneosk« Lteracurc- Izmed kom-pcroisitov prevladujete skđadfce Činila Aeaneća. ki Je daaes brez d-vema oajbog popularen med nasani zborovskimi kompoaiMM. Končen s v UiaoasU dvoran* Začetek tofieo ee \5. vri. Pre<*pc©daja vstopnic v Ma*ie»i kejicaroi ljubljanska opera. Opocarisano oa nocoj*-ta< sostovaafte cveneg* tenorista c. Uubift« Usada v operi »Carrae«« Nastopi ponovno v vtosa Don Jo&ea. s katero ie MneJ pri svojem prvem naeteca take lep is čaatsa uspeta Foiaf gosta nastopijo na&i čUae*: Carmcri za Tbierrr-jeva. Micasia — txu Maidioeva. rra*oa*t* — ca. Poficeva. Mercedes ena. Seseov*. Toreseor Escamao — g. Primožič, £a**rui Z*a*ga s Rampe". Morate* — z. Grba. oba tihotapca zz Mo-borič ca J teko. Opero daririra kapotaJk c Santo*. reJjoo vodi ravnate)« g PoOc Ceae ofecaje* oceroe. Predstava se vrti ia prnnnerasa abonma V anM operi se pripravila opereta »Orot Lueanbrnsfta«, v kateri bosta pela ,a- Štev 60 »SCOVENSKT NAROD« dne 13. marca 1929. Stran 3. Dnevne vesti. — Zasluženo priznanje in odlikovanje slovenskega novinarja. Slovansko društvo v Bolgariji, ki pod vodstvom velikega slo-vanofila dr. S. BobCeva že dolga leta neumorno in zelo uspešno deluje za zbližanje slovanskih narodov, je izvolilo za Častnega člana dolgoletnega glavnega urednika »Slovenskega Naroda«, enega najstarejših slo-venksih novinarjev, ravnatelja gosp. Rasta Pustoslemška. S tem je dobil g. Pu-stoslemšek visoko priznanje za svoje neumorno in plodonosno delo na polju kulturnega zbliževanja slovanskih narodov. — Čestitamo! — Razpisana služba. Pri bratovski skladnici v VeJenju se odda mesto pogodbenega administrativnega uslužbenca s perfektnim znanjem knjigovodstva. Prošnje Je treba vložiti najkasneje do 1. aprila. — Razfd društva. Klub kmetskih fantov in deklet v Konjicah se je zaradi prcraalega števila Članov prostovoljno razšeL — Dražba lovor. V četrtek 28. L m. ob 9. se bodo pri sreskem poglavarju za Ijubljan. okolico soba štev. 1. oddali potom javne dražbe v zakup lovi občin Dobrunje, Rudnik, Zelimlje in Slivnica za dobo od 1. junija do 31. marca 1934. DraŽbeni pogoji so Pri sreskem poglavarju vsak dan med 9. in 12. uro na vpogled Lov krajevne občine Smlednika se bo oddajal 11. maja ob 10. pri sreskem poglavarju v Kranju v zakup za dobo od 1. junija 1929 do 31. marca 1934. Istega dne ob 11. se bo oddajal pri istem poglavarstvu v zakup za dobo od 1. junija 1929 do 31. marca 1934 lov krajevne občine. Sv Jošta. V občinski pisarni pri Sv. Lenartu se bo vršila 26. t m. dražba občinskih lovov občin Andrence, Sv. Anton, Sv. Benedikt, Biš, Cogetince, Cagano, Črn-mljensak. Dražni vrh, Spodnji Gašteraj, Srednji Gašteraj, Gočovo, rhovo, Ledinek, Malno in Osek- 26 t m. pa občin Partinje, Zgornji Porčič, Rogoznica, Senarsko, Smo* lince. Sv. Trije kralji, Sv. Trojica, Trotko-vo, Zgornla VoliČlna, Verjane, Velka, Zi-mica, Zgornje Zerjavce in Ploderšnica. Začetek dražbe je obakrat ob 9. uri — Predavanja o Društvu narodov na naših šolati. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da morajo v tekočem šolskem letu vse naše osnovne in srednje šole posvetiti eno uro predavanju o ustanovitvi, vlogi, težnjah In delovanju Društva narodov — Brezposelnost v naši drža v L Lani je Iskalo dela 125.000 moških in 13.662 žensk. Delo odnosno služba Je bila na razpolago za 32.000 moških in 4294 žensk. Borze dela so posredovale uspešno v 25.701 primeru. Brez posredovanja je dobilo delo 97.240 moških in 9521 žensk. Koncem leta je bilo brezposelnih S639 moških in 1662 žensk. Razmerje med ponudbo in povpraševanjem Po delu je bilo lani 100 : 27. Redne podpore za brezposelne so znašale 1,482.408, izredne pa 157.105 Din. — Razstava Jugoslovenske rivijere v PraaJ. Na mednarodni razstavi letovišč in kopališč na praškem vzorčnem velesejmu, ki se vrši od 17. do 24. L m., priredi oficijelni turistični biro SHS v Pragi lastno razstavo jugoslovenkse rivijere, katere se udeleži z bogatim propagandnim materijalom za naie kraje tudi Zveza za tujski promet v Sloveniji. Ker bodo na tej razstavi zastopane Nemčija, Francija, Italija, Amerika, Belgija, Holandija, Švica, Bolgarija itd. z bogatim in krasnim materijalom, se pozivajo vsi interesiram krogi ,taico hotelirji, parobrodska in propagandna društva, da pošljejo čim preje oticijelnemu turističnemu biroju v Pragi svoj najlepši piopagandci materija!, da bodo naši kraji in naša rivijera dostojno zastopam med ostalimi razstavljala. Jadranska Straža skupno z ofic. tur. birojem priredi dnevno na razstavi predavanje o jugoslovenski rivijeri. Kdor od interesentov bi si želel kupiti poseben prostor na razstavi biroja, naj se obrne na naslov: Oficijelni turistički biro SHS, Praha II, Panska ul. 1, Telegr. adresa Tourist-ofiice Praha. Vsi, ki potujete ru PW, ne pozabite obiskati to razstavo. Kdor želi toč-nejšib informacij, naj se obrne na imenovani biro. — Darovi za jjladujoče. Zbirka pri velikem županu ljubljanske oblasti: J. Bonač sin, kartonažna tovarni v Ljubljani 1000 Din (zadnjič pomotoma objavljeno 100 Din); Feliks Toman, kamnosek v Ljubljani, 1000 Din (zadnjič pomotoma 100 Din); Oustav Eger, 2elezniki, 1000 Din (zadnjič pomotoma 100 Din). Nadalje so darovali v to zbirko: »Jezersko« lesna ind. in trg* družba, Kokra, 500 Din; Anton Hafner, župan. Stara Loka, 100 Din; Friderik Krkoč, lesni trgovec, Bled, 200 Din; Jožef Lanser, Pocan-ce (Novo mesto) 100 Din; Pavel Langer BrSlin (Novo mesto) 100 Din; dr. Franc Sa-bec, zdravnik, Vrhnika, 100 Din; Narodna banka, podruiruca Ljubljana, 3000 Din; županstvo Železniki 105 Din; A. SuSmk, trg. z železnino, LJubljana, 200 Din; C. Menar-di, veletrgovec Ljubljana. 300 Din. Doslej v rotnvini skupno 81.504 Din. Postna hranilnica kraljevine SHS uvede s 16. marcem 1929 mednarodni virmanski promet s Holandsko preko čekovnega zavoda v Haagu pod istimi pogoji, ki veUajo -a ta promet z ostalimi državami. Podrobna pojasnila glede mednarodnega iz-piačilnesa in virmanskega prometa daje brezplačno podružnica poštne hranilnice v j Ljubljani, Pri kateri se fc^j jahko naroče seznami imetnikov ček. računa ček. zavoda v Haagu. Oddaja zakupa kolodvorske restavracije v Maribor« se bo vršila potom ofer-talne licitacije dne 26. marca t L pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) — Oddaja zakonov kolodvorskih bnffe-tov na postajah Brežice. Grohotno to Velenje se bo vršila potom ofertalnih licitacij dne 27., 28. in 29. marca t L pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Poboji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v LJubljani) — Iz »Uradnega Usta«. »Uradni liste st 25 z dne 12. t m. objavlja zakon o izpre-membi in dopolnitvi zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 6. januarja 1929 in zakon o pridobitvi pravice do osebne pokojnine civilnih državnih uslužbencev in uslužbencev državnih prometnih naprav, kakor tudi o odpravnini teh uslužbencev, pogodbenih uradnikov in dne viličarjev. Kot priloga »Uradnega Usta* je izšlo abecedno kazalo zakonov, kraljevskih uredb, naredb, pravilnikov, razpisov, važnejših razglasov in objav, priobčenih v »Uradnem listu« od 4. junija do vštetega 31. decembra 1928. — Mednarodni velesejem v Bruslju se vrši od 10. do 24. aprila L L Znano je, da se belgijska industrija z velikim uspehom uveljavlja na svetovnem trgu. Obiskovalce iz cašib krajev bo zlasti zanimala obsežna razstava takstilne industrije, stekla, kemične industrije, puškarstva in strojne industrije. Legitimacije se dobe pri belgijskem konzulatu v Ljubljani. — Zgodovino beizjjskin kolonijalnih vojen 1914 — 19IS izdaja ^eneralštabni historijski oddelek belgijske armade. Delo bo obsegalo tri knjige, katerih prva j2 že izšla I. 1927, druga pa izide letos meseca aprila. Ta knjiga bo obsegala opis prve ofenzive v nemški Vzhodni Afriki, tako zvano »Tabora • volno« (1916). Delo se tiska v tiskarni kartografskega vojnega instituta v BruxcUes, AHee du Cloitre 2. Druga knjiga obsega S4 s ca 760 stranmi z mnogimi slikami. Cena drugi knjigi s poštnino vred Fr*. 93.50, prvi pa Frs. 53.50. Naroča se v zgoraj navedenem zavodu v Bruxelles. — Vesti iz Dalmacije. Iz Splita poročajo, da je zaradi 'epega vremena obisk tujcev. V ponedeljek in v torek so bile vse to-Promet bo na liški progi obnovljen šele prihodnji teden. Progo čisti okoli 1200 delavcev. V ponedeljek in v tores so bile vse telefonske zveze med Splitom in Zagrebom prekinjene. Iz Šibenika poročajo, da sta dospela ta mesec v pristanišče samo dva tuja parnika in sicer »Rosandra« iz Benetk, ki je natovoril ciianamid in karbid za Japonsko in »Promontore« iz Pole, ki Je natovoril premog. Zasidralo se je pa več italijanskih jadrnic, ki so natovorile premog. Popolnoma zastal pa je promet z drvmi. Iz Dubrovnika poročajo, da je dospelo že veliko število tunsiov, -eprav še ni sezona. Med temi so večinoma Angleži in AmeričanL Luksuzna parnika »Newyork« in »Oceania« sta pripeljala pred dnevi v Dubrovnik 623 Američanov in Angležev. — Obnovljen železniški promet v Bosni. V območju sarajevske železniške direkcije bo do 16. L m. v celoti obnovljen železniški promet Te dni bo začel voziti potniški vlak iz Dubrovnika v Sarajevo in obratno. Tudi priključni vlaki na progah Uskoplje -Zelenika in Hum - Trebinje bodo obnovljeni ta dan. Med tednom do začei voziti potniški vlak iz Sarajeva v Bos. Brod in obratno, ki je bil ustavljen. Obnovljen bo tudi priključni poštni vlak na progi Lašva - Jajce. V soboto bo obnovljen reden potniški promet na progi Beograd - Zagreb in s tem bodo obnovljene vse ustavljene železniške zveze iz Bosne in Hercegovine. — Glasbena Matica v Ptuju. Klavirski trio Stohr - Pahor - Sedlbauer priredi v soboto 16. t a v dvorani Glasb. Matice koncert češke glasbe v proslavo 25-!etnlce smrti Ant Dvofaka. Spored: 1. Ant Dvorak: Trio Dumky, op. 90. 2. B. Smetana: Trio g-mol, op. 15. 3. J. Suk: Trio Fs-dur. op. 2. — Koncert se vrši pod pokroviteljstvom češkosl. konzula g. dr. Fr. Resla. Tem potom obveščamo one, ki so dvignili vstopnice za »Zikov koncert«, da iste ne veljajo za sobotni koncert. Ravnateljstvo. — Olike »Kola jugoslovenskih sester«. Kolašice v Ljubljani in po podružnicah v Slovenij; prodajajo tudi letos oljke za cvetno nedeljo, da si naberejo sredstev za svoje človekoljubno delo. Uverjene smo, da bo tudi letos občinstvo pridno segalo po oljčnih vejicah m s tem pokazalo, da zna ceniti požrtvovalnost delavnih kolašic 189-n — Smrtna kosa. Včeraj je preminula v Ljubljani učiteljica in konservatoristka gdč. Ana Jeglič. Pogreb bo jutri ob četrt na 4. popoldne iz Cigaletove ulice št 4. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožaJje! — Vreme v Sloveniju Morda bo 40 rnu-čenikov res prineslo 40 lepih pomladanskih dni Včeraj se je sicer vreme nekoliko kremi no. danes je pa nastalo lepo pomladansko vreme. Zjutraj je bila Ljubljana deloma v megli, ki jo je pa solncc kmalu pregnalo. SploJno se ie termometer v Sloveniji povsod dvignil nad ničlo, Ie po nekaterih krajih je davi pritisnil mraz. Tako so imeli Kranjska gora, Dravograd, Tržič in Ljutomer nekaj stopinj pod ničlo. V drugih krajih je temperatura virarala med 1 do 4 stopinje C nad ničlo. — Jadranska pristanišča brez praiim Iz Metkovića poročajo, da pamik »GniZ«, ki vozi na progi Metković - Trpanj - Stouj, ni može1 zapustiti pristanišča, ker mu je zmanjkalo premoga. Potniki so morati Čakati na drug parnik. V vseh Jadranskih pristaniščih je občutno pomanjkanje premoga, zaradi premalega števila vagonov, Id de~ važajo premog iz mostarskih rudnikov. Ce ne bo v najkrajšem času premoga, bo ustavljen ves promet r pristaniščih v Grofu in Zeleniku. — Vreme. Vremenska napoved pravi da bo deloma oblačno brez padavin. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države boli ali manj oblačno. Deževalo je samo v Zagrebu. Maksimalna temperatura je znašala v Splitu \8, v Skoplju 9, v Ljubljani 8. v Zagrebu 6, v Maribora in Beogradu 5 stopinj. Davi Je kazal barometer v LnbUani 771 mm, temperatura je znašala 1-5 stopinj C — Z dvojčkoma na hrbta 100 km daleč. Včeraj je prišla iz Imotskega v Split peš žena seljaka Ivana Oakota. Na hrbtu je imela kaj čudno breme. V zaboju je nosila iz Imotskega do Splita svoja dvojčka, stara 6 mesecev. Prehodila je torej okoli 100 km in prišla v Split, da zaprosi za pomoč. Policiji ie javila, da si je njen mož zlomil nogo in je postal za delo nesposoben. Sama pa ne more preživljati Številne rodbine. Ima pet otrok, najstarejši ie 10 let sur. — Obsodba razbojnikov Rnjaka in Jošiće. Pred sibeniškim sodiščem se še vedno vrii razprava proti razbojnikoma Simu Rnjaku in Gojku Jociču, ki sta obtožena 16 težkih zločinov. V soboto je bil na vrsti razbojniški napad na poštni avtomobil pri Obrovcu, izvršen že 1. 1°36. Kot priča je bil zaslišan tudi Ilija Džakula, ki je bil nedavno obsojen na dosmrtno ječo in so ga pripeljali iz Lepoglave. On je tudi sodeloval pri napadu na poštni avtomobil. Domneva se, da se je razbojniškega napada udeleži! tudi Rnjak Med Rojakom in Džakulom Je prišlo do ostrega besednega spopada. Izgleda, da bo razprava, za katero vlada veliko zanimanje med občinstvom, pojutrišnjem zaključena. — Krvav pretep. Na Mostanju pri Karlovcu se je zabaval Stevo MaČačevič v gostilni, kjer je bil tudi neki MUo Tomasevič s svojo priležnico in pastorkom. V družbi je prišlo do prepira in končno do pretepa. Tomaševič je bojazljiv in je med prepirom pograbi] svojo priležnico in pastorka in zbežal domov. Mačačevič jo je ubral za njim s svojimi tovariši ter ga dohitel pred hišo in ga s kolom pošteno premlatil. Morali so ga odpeljati v bolnico. Nato je To-maševtf razbil še vsa okna v Mačačevičevi tuši ter napravil precejšnjo škodo. Orožnika so ga aretirali in izročili sodišča — Otroka pustila v vlaka. Na progi Glina - Topusko je pred dnevi neznana ženska pustila mesec dni starega otroka v vagonu. Otroka, ki je jokal na vse grlo, je našla ženska, ki je stopila v vagon. Prijavila je nenavadno najdbo vlakovodji, ki je dete izročil postajenačelniku v Karlovcu. Od tu so otroka odpeljali v bolnico. — V Sremu Sava narašča. Iz Mit rovke poročajo, da so vozniki prerezali led na Savi, da bi lahko prevažali v čolnih potnike iz Srema v Mačvo, Zato se je odtrgala velika ledena plošča v dolžini 2 km. pomaknila se je kakih 500 m navzdol ter se ustavila ob velikih 'edenih ploščah. Sava je na tem kraju narasla za 22 cm. — Fotoaparate kupite naibohče pri Fr. P- Zajec, optik. Ljubi ana. Stari trg 9. Iz Ljubljane —lj Nov odvetnik v Ljubljanu V imenik odvetniške zbornice za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je bil vpisan g. Leon Tornago. —lj Čiščenje ulic. Centrurn mesta je sedaj že popolnoma očiščen snega. Včeraj so z vodo popolnoma očistili Šelenburgovo, Knaflovo in Prešernovo ulico, Dunajsko in AJeksandrovo cesto, \VoIfovo ulico in več drugih važnih prometnih ulic in cest Mestni delavci so tudi razmetali velike kupe snes* ua Kongresnem urgu ter v Vegovi ulici. Potrebno bi pa bilo očistiti razne prehode v mestu, ki so zelo blatni. —lj Ra/pokan pločnik v Spodnji §HkJ. Lani je napravila mestna občina na levi strani v Spodnji Siiki nov pločnik iz ba-zaltoida. ki se pa ni obnese!- Ves pločnik je razpokal in mestoma ga je kar razgnalo. Voda je pronicala v tla in v hudem mraru zamrznila. Led je bazaltoid razgnal. Na drugi strani je pa res. da poka pločnik tudi radi ceste, ki se radi neprestanih avtobusnih voženj čedalje bolj useda, a je nihče ne nasuje. — Cesta od mitnice na Go?po-svetski cesti do pod Šmarne gore, ki je bila že lani v naravnost škandaloznem stanju, je vsa kotanjasta, vegasta in razruva-na, tako di človeku, ki se vozi po njej, pretrese mozeg in kosti. Zdaj spomladi je Čas, da jo vendar enkrat nasujejo z gramozom, sicer bo v najkrajšem ča»u podobna najslabši vaški cesti v Banatu! —Ij Vošnfakova ulica je v takem stanju, da ljudje že skoro do gležnev gazijo blato. Zato prosijo prebivalci te ulice in Šiške mestni magistrat, da pusti ostrgati blato, da jim ne bo treba hoditi po ovinkih domov. —U Angleško predavanje, V četrtek 14. t m. bo mrs. Gopeland, lektorica angleškega jezika, v zbornici univerze ob 18. uri imela javno predavanje pod naslovom: »English popuiar taste in Art 1850—1925c. Predavanje bo opremljeno % projekcijami in so knjemu toplo vabljeni vsi ljubitelji angleškega jezika in umetnosti. —li Zlobna mlstillkaclia ali neokaaaa šala. V današnjem »Jutru« si je nekdo dovolil neokusno šalo ali zlobno mUtifikadjo na račun čevljarskega pomočnika g. Avgusta Jančiča pri g. Carmanu v Zgornji Šiški, o katerem poroča, da se ie v nedeljo popoldne obesik> odvisno imenovanje visokih državnih uradmkov. Ko je NI v novembru leta 1800 izvoljen za prezidenta Tbomas Jeffcrson. je pomenilo to popoln politični prevrat. Demokrat! m> porazili federajMste, ki so biti ckrtJei ab-soJtrtm gospodarji položaja. Pederalisti so izrabili čas. ki jim je preostaial po volitvah do trenutka, ko nastop« novi prezident svoje mesto. Napenjali so vse sUe, da potisnejo v ospredje črni več svojih pristašev v državmh uradih. Pre-zjdent Adams je sodeloval z državni« tajnikom Johnom MatrshalJom, znamenitim pravnikom, ki ga je brž poviiad za vrhovnega sodnika. 3. marca 1^01 se ie nakopičilo na maršalovi mizi mnogo dekretov grlede imenovanja uradnikov. Dekrete je bflo treba samo podpisati in imenovanje bi hilo izvršeno. Demokrati so to dobro v»edeli. Jefferson je dal svojemu zaupniku Uncolnu svojo uro in mu naročil, naj točno opolnoči prevzame mesto državnega tajnika Ob določeni uri »e stopi Lmcokn v Marshaikk>v kabnot i«n mu sporočal, da mora po prezidentovem naročilu prevzeti urad in vse akte. Presenečeni MarshaB k izjavil, da Jefferson ruma nobene pravice vmešavati se v njegove posle. Lincoln je pa odgovoril da mora icfferson ob določeni uri prevzeti državne posle. Marsh a H je poteirnil z lepa uro, češ. da še ni polnoči. Lincoin je potegnil 'z ?eoa svojo aro in jo pokazni Marshalhj. rekoč: To je prezfdentova ura in ona določa Čas Temu MarshaJ m mogel ugovarjati, ozrl se je It enkrat na dekrete na svoj: miza in od Še' V na gUci je pa spravil nekai dekretom v žep m uradnjiu, ki so jrh dobili so s< nazvali poročni sodniki Johna Adamsa. Sport Smuške tekme v Bohinjo SK Bofcm! pora<±: pod pafarovtte^tsfvofB m s prrvofteatfera JZSS v Bedelo 17 t. ai vrklu* smu£3c*s 'ekmo, ks obert-a btfs pra-v zmernem* K*M t«4snov4iaa pro«a te namreč tamiAJVe«! lft \em doiaa <■»!*■ tra&a boli ervnfceca anać*)* Tekanje se pc pra^ntoin JZSS, vendar k tetam m «o fmpuKeaM smdo vcntJCirMM članu JZ&S, argo tudi drtfeip om4 18 Vet atan du vn»uć-airn bo-Ak_ da so ctviiHtj, bodan *-«t*~m nfelaarvaoi aa£e otoorodtea« **c Tefcmaueeo t v rii s^>-pa ji t* tekaic ixwta tao*amr«BC* wć*Aett Ufc-fce ««* n* dri*v«a« Ta tatom* maš W totta ••-kafra rt*H* aal* smafke gard«, rauaarta m aa~ cvedka v «e jfiaaa barva v «mc w* Podrobni proarm le tekne ob*e*a 1«. HI. oe> 20 ari v ledoma botete »Marte*« ▼ Btacna sdraivvaJlu precfted prva6ao ob ta ari ▼ prirmilan Olifaa akeca doeaa ia Bistrici MaaboftSri tnfe nia** ▼aJci dobe »aak pa aaa darilo. tudaJj** trla orifeanfce FVottviderMta ^o rw? r-ebn4ali. afco je norebari na t*ee**vaB» doenme-fl«o Ze kopev fVsiavove patcao do li. t. m. do 12 ara na SIC Bcbarj kotet*to«o ml kJ alt orfaa*-zaetja za se. Vt»U6Pc prVaveda do M ar« tatara doe Marajodru SIC Bofctatf Pi#aiaana m oeeho Dio Id.—. ki ]? ob aaaaa odaaneaMra 2efe£ei#ke rvese z Bebtaifem se ao vojeata-viitvi redtut) vtatorvv r>ri*v u^od** nj so od UubUaae aaarn rpeMeej diriduta voaovi ^rfhdmi ka?a«trolaika eremeaalu xeokr«<, ki bi teaanso o*w mr*fr>4S, bo pri katar« Str«n 4. iSLOVFNSKT NAR O D* dne 13. uiarc^ 1929. >tev 6 > Szekuia .leno: 39 Suženj in Rimljanka Roman. Qrki so namreč nazivali božjo hčerko kime Selena. Imenovali so >o tudi Pholbe. ker je imela bleda Uca ki je bila bleda sestra žarečga solnca. Rwn-S>ani 12 pravijo Lu.na ali Noticluca. Bi| sem že dobro poučen o staro-vaški mitologiji. Academus mi je poved aJ o grških m rimskih Ivvgovih marsikaj novega. — Pa ne da bi še jaz začel oboževati luno. — sem mrmral sam pri sebi. Ktp je bil v mesečini tako očarljiv, da nisem mogel odvrniti pogleda od njega- Marmornat plašč je objemal vitko telo v neštetih gubah. Pas se je lesketal kakor da je iz čistega srebra. Glavo i i zakriva pajčolan, iz čela ji štrlita dva rožička. sim resno in zdravniki dvomiiio. da bi ostaJ pri živrjemti. Poskusen vlom v Legiobanko V soboto zgodaj zjutraj sta opazila dva stražnika v kleti hiše na Karlovi cesti v Prag\ kjer je ekspozitura Legio banke. luč. Stražn ka sta takoj opozorila hišnega posestnika in z njim sta odšla v klet. kjer so našli na sodu dve suknji in dva klobuka, ki sta ju pustila tam vlomilca. Ker je v kleti več loče- nih prostorov m ker to b ta treh vlomljena, se ni dalo u šoto kako vloorilca poslujeta. Zato -:a itraJhrika odnesJa suknji in klobuka na hodni* in zastrašila izhode. Obvesti mi i m ko je prispela pomoč. » \ klet Nfer so naši; vtrop ekspoz.ture Le* o-banke že prevrtan. VlotJ bi!m bas zaposlena z hiagaj::o. Ko ^> stražniki pozvali naj se udasta. stj govorila, da jima se na nusei M pr.de. Končno <*a pj «vix)znj j m rešitve. Zlezla m /, odprtino v stropu m redarj. so razorožili M arah. Poleg vlomilskega orodia v-pri njima dva revolveru in 21 i*b< Blagajno sta bila že 'lavrtalt \ on Ici sta 36Ietnj Maksimilijan Souba man Donnebaum. oba z Dunaca. Če bi se b;k> vlomilcem po t vlomiti v blagajno, bi bila odm ogromen plen, kajti v tresom je bilo 140.000 Kč v gotovini in za 12 mihjono* vrednostnih papirjev. Vlomilca sta imela dva pomočniika, k? sta stala zunaj na straži. Redarja je opozorila tia k*! v kleti služkinja An5ka iz Žižkova, ki je reškla Legiobartki okrog M miii»ono\. Iz Laškega — Ho*t v Šnarlah pri Kiraskiti topi. ie deloma, namreč dve leseru kozi, razbilo ;■ odtrgalo ledovje, ki ga je prinašala >a\*-nja. V ponedeljek <.e je na vabilo g. \L sv. Pinkawe \ r*il v ^marjeti sestanek interesentov in obč. zastopnikov, ki na« bi pokrenili vprašanje zopetne zgraditve mostu. Sestavil se je stavbem odbor, v katerem so povečini kmetje w neposredne okolice. Ta odbor trna predvsem nalogo, /br^ti potrebni denar (ca 100.runi Hm) in čim prej pričeti z delom. Naie mnenje ie. da je v prvi vrsti pokhcaa g. oblastni komisar, d« priskoči na pomoč z znatno subvencijo. O. veliki župan naj bi pa končno že tudi uredil vprašanje okrajnih zastopov. naj bo tako ali tako — sedanje stanje ie ilegalno m nevzdržno. Novo žago na električni pogon namerava poleg pokopališča zgraditi trgovec g. Josip Puncer. Pozdravljamo njegovo podjetnost — Sejem, ki se je vršil v soboto M. t. m. v Laškem, je eden izmed štirih novo dovoljenih sejmov maruagraške občine. Zato je bilo prignanih samo lfM glav živine. Kupčija je bita nad vse živahna ter se je prodalo nad polovico živine. Cena je šla navzgor do 10L5O Din za kg. Kupovali *<% največ Italijani Laski sejmi sn vedno holj znaru radi lepe in številne živme. Prav nam ni samo to^ da naši domači mešetarji tako odirajo kmete. Eden izmed njih je ^aslu/il na zadnjem sejmu nad lO.nnn r>in. Tu bi morale posredovati oblasti. KUPUJEMO ^a tako ali kasneišo dobavo par vagonov 3/4, Au in bU C E N E H E kvalitete jelovih paralelnih ah koničn h O £ S K>za °paženie Milnim na »usu tmm, mu tm. \mm « G ANGELA KODER iz Semčice pr. Medvodah rn nikdar bila uslužbena pri nas. „OR»ENT" družba z o. z. Ljubi tana tvornica olj barv, firneža in lakov KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Smrekove sadike Stari-iapolletne, presajene — z4rave ki močne, cca 25 can visoke, sa leto&U* pogozdovanje k-apton- Po-niNfbe na naslov: Ui>T3va ffT3Šč!nc >Hr:±j«. Preddv—w nad Kranjem 1*4 Enooadstropno hišo novo. z vrtom in dvoriščem, ti-k farne c&rkve, z dobro vpeljatso kovačijo šn mizarstvom, v nadstropju dvo'e stanovat*], pripravno tndi za vsako drugo obrt. prodam za 75.000 Din Po-trcben kapital 30.000 DLj. — Jurčič. Žice. pošta Loče p-ri Poljčanah 503 Spalne divane, otomane zimnice Lu v-se ta potniške izdelke kupite najceneje m najboljje pri FRAN J A G E R. tapetrrk Lh*b!:ana, Sv. Petra nassp št 29. MIL Mecesnove sadike l letne, več tisoč, odda po 160 Din 1000 komd franko kolodvor %-»raotjiel] brsz vsen druijnh stroškov A.ndre1 Ožbolt, oskrbnik po-S-ta Kopovnik pr Kočevju 500 Šoferja samskega. starejšega, sprejmem za Datonacijio Pismene ponudbe na naslov: Mflniin Po-povic Sp-li*. Matije Gubca 22 — pod značko »Plačat. 505 Vinogradn. posestvo (18 oralov vseh vrst) pri Srr 3arbari nižje Ptuja, proda za 110.000 Dio Kari Troha. Maribor. Meksandrova cesta 18. 494 NOGAVICE s\Tilene, svil. flor., cvirnate. pavolnate, damske, moške in otroške, moško pertlo. ovratnike, zapestnice, dam-sxe reform hlače, rokavice, kravate, moške in otroške naramnice, žepne robce pr/poroca po nizskih cenah OsvaM DOBHC, LJubljana Pred škofijo št 15 Parcele za stavbe rt'j Kodef.ievem (Planirju) v szrt.eri •i 600 dV. 800 kv metrov so po >.n 14— do Dtm 16— kv metei t j proda] Po:zvtrdbe ;>r: Vr Sla u Poljanska ce«ta &7. I. (vila ierjman). Koze divjačine a Mesrn- trg 0 30-L Jos. Utorepec »< priporoča ca tteparsKa n Kovv mstlskarska Žeta - DibtUaa Za f'dd >t- irev 9 (oto Ic««jcu §treaV ;He alice> 2*-l Gospod državni uradni«.. s [Kerno-ženjem 100.000 Din coto-vine. ^če znanja z sosjpodično ali '"'ovo brez otrok v starosti okofc 40 let. ki poseduje posestvo Ponudbe pod »Resno znanve 470« na upravo teja lista Stanovanje l—2 sob s teutnajo in pntikMrjajmi -šče miren zakonska par »akoi aJi > l a.aiern Plaia event ta pOJ leta aapre]. Pon-udbe aa aTwa\-o Šivalni stroj do-bro olranjen. ajodn-c naprodaj. Ponndbe pod »Šivalni stroj« na upravo lista. 4SS Opremljeno sobo BCe sospodlčna za takoi v cen-'rumu mesta. Gre tudi kot sostanovalka Ponudbe na npravo Usta pod »Čistost«/485. Zračno sobo z elektriko oddam boljšemu ro-spodu aL; cr>Sfpodh6ni Nas.W>v ▼ unravi »Sk>v Naroda« 495 Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vevt, da je na-s^ srčnoLhibljena hčerka Ana Jeglič učiteljica in kon*«rvatoristka Janes, dne 12. marca 1929. ob 18. uri zvečer, po kralki in rrničrci bolezni, previđena s tolažiH svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb ljubljene r>okojnice se bo vršil v četrtek, 14. marca ob -*4. uri popoldne z hiše žalosti v Crgaletovi ulic st. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne \2. marca 1920 Žalujoči ostali. D. M. C. znarrrvanec, peri - preiica, Moulnie, krpanec C. M. S. in »Ara«, kvaekanec. kronsko, rufrver in Lord s\*ik>, razne čipke, zobčke, veze-nfno. trakove, g-umbe in za-oonke za ptašče, lišp, biserne, za moške obleke, za-pestne. ovratne. lastiko stroko in ozko, vezalke priporoča f» najnižjih cenah Osvald DOBEIC. Ljabdana Pred škofijo št IS Velika zaloca in izbira dišečega mHa- »KLIŠEJE VSEH VUST, ČRTNB TO AVTO-TIPUE. IZDELUJE PO PRED. LOŽBN1H RISBAH, PEROPISIH iN SURA H £A NAVADEN TISK AU ZA FINEfSO IZVEDBO V ENI ALI VEĆ BARVAH TOtNO PO NAROČILU m V NAFRRAf-ftBM ČASU PO NIZKIH CENAH JUGOGRAFIKA, Ljubljana tmovNA m SALOiNA MitiiBA i o k rv wrm hm %% Urejuje: Ji«*p ZupmattL — Zrn «Nerodso tteavavoo: Fren JexerAc< — Ze opravo Id ejetaoi dei iiete; Otoo iJumtoL — Vu v Ljubija-oa. 0/v\i amX' &/ đ± W X ?/ •