Poštnina plačana v gotovini. Leto ix štev. 100. V LjudljanK v sredo 4. mola 1921. Cena Din r Izhaja vsak dao popoldne, Urzemšl nedelje ln praznike, — Inserati do 30 petrt a 2.— Din, do 10O vrsi 2.50 Din, več.U Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, Izjave, reklame, preklici beseda 2. __u___ Popust po doz ovo m. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din. UpravnUtvo: Knaflova ulica s t 5, pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica št 5, 1. nadstropje. — Telefon 2034. Položaj vlade nevzdržen Vedno večje nezadovoljstvo. — Narodna skupščina bo razpu scena že 5. maja? — Klerikalcev ne maraja v vlado. — Beograd, 3. maja. Kljub opetova-nemu zanikanju ministrskega predsednika Vukičevića stoji v ospredju političnega življenja vprašanje izpopolnitve vlade, ki povzroča vladnim krogom največje preglavice. Baš z ozirom na to, da ministrski predsednik ne more zadostiti vsem zahtevam, ki prihajajo glede izpopolnitve vlade od vseli strani, se to vprašanje stalno odlaša. V zvezi s tem se je včeraj vršila na eni strani ločena konferenca demokratskih, na drugi pa radikalskih ministrov. Demokratski člani vlade so v zelo mučnem položaju, ker so se razmere v stranki tako poostrile, da ne morejo več računati na podporo celotnega kluba. Na konferenci, ki se je vršila pri zunanjem ministru dr. Marinkoviću. so obširno razpravljali o tem, kako bi poravnali nastale spore in onemogočili akcijo nezadovoljnežev, ki groze z odporom. Tudi v radikalni stranki dviga vprašanje izpopolnitve vlade mnogo prahu. V ospredju stoji zopet vstop Bože Mak-simovića v vlado. Vukičevič upa, da bi s kooperacijo Maksimoviča potolažil Uzunovićevce in si tako zasigural njihovo podporo. V tem slučaju pa groze pašičevci, ki so po padcu Uzunovičeve-ga režima zopet pridobili na vplivu v stranki, z bojno napovedjo Vukićeviće-vi vladi. V velike zadrege spravljajo vlado tudi muslimani, ki zahtevajo v Bosni in Hercegovini razne koncesije, katerim pa se protivijo bosanski radikali. Zlasti gre za vprašanje občinskih volitev in spremembe v upravni službi. Nič manjša ni zadrega g. Vukičevića glede Slovencev in Hrvatov, ki v sedanji vladi niso zastopani. G. Vukičević b: se rad izognil očitku, da je njegova vlada čisto srbijanska in separatistična, vendar pa se ne more odločiti, koga b; pritegnil. Radičevce dosledno odklanja, a tudi proti event. vstopu slovenskih klerikalcev se pojavlja vedno večji odpor, zlasti v demokratski stranki. Tako radićevci. kakor klerikalci si sicer prizadevajo, da bi zlezli v vlado, vendar pa doslej brez uspeha. Radić je zadnje dni ponovno posla! svoje emisar je h g. Vukičeviću in tudi klerikalci se kaj pridno sučejo okoli ministrskega pred-sedništva. Da bi svoje vsiljevanje prikrili, so začeli zadnje dni širiti vesti. javlja iz Rima. da bodo tekom prihod* njega tedna obnovljena direktna poga* ianja med Rimom in Beogradom, ker je Jugoslavija pristala na to, da se ne bo vršila diskusija o tiranskem paktu. Glede vojnih priprav v Albaniji zatr* juje, da se nanašajo izključno le na notranji položaj Albanije. Vlada bega Zoge je zaenkrat sicer še sigurna, ven* uar pa je ljudstvo ne odobrava in zato so bas potrebni varnostni ukrepi. London, 3. maja. Zunanji minister Chamberlain je na včerajšnji seji gornje zbornice v razpravi o italijansko-jugo-slovenskem snoru izjavil, da angleška vlada nima nikake zveze s tiranskim paktom in je na celem sporu več ali manj neinteresirana. Kljub temu pa je s svoje strani podvzela vse, da odstrani nesporazum in prepreči morebitni konflikt. Vprašanje obmejne kontrolne komisije, ki naj bi jo tvorili zastopniki Anglije. Francije in Nemčije, ni več aktualno, ker se smatra to za neoportuno in bi predstavljalo nekako kontrolo in vmešavanje v notranje zadeve prizade-I h držav. Apel na Društvo narodov je angleška vlada odsvetovala, ker bi ne rodil zaieljenega uspeha. Anglija budno motri nadaljnji razvoj dogodkov in bo tudi v bodoče storila vse. da prepreči morebitne zapletljaje. — Pariz. 3. maja. »Journal des De-bats> obširno razpravlja o jugosloven-sko-italijanskem sporu ter naglasa, da se je napetost tekom zadnjih dni znatno polegla. V zvezi s tem podčrtava Mus-solinijevo izjavo, da spor sploh ne obstoja in da smatra afero za likvidirano. Intervencija Društva narodov in mednarodna anketa nista_ več potrebni. Beograd nima na to ničesar odgovoriti in so zato tudi pogajanja brezpredmetna, Jugoslavija naj ostane le oprezna, a rudi Francija. Anglija in Nemčija morajo biti pripravljene, da preprečijo morebitna iznenađenja. »Information Fi-nanciere* naglasa, da ima tudi Anglija interes na tem. da se Italija v Sredozemskem morju preveč ne utrdi. Balkan dobro čuti nevarnost, ki mu preti od te strani in vsi znaki kažejo, da bi se ves Balkan solidarno uprl vsakemu takemu načrtu. Alarmantne vesti o izkrcanju italijanskih čet — Beograd, 3. Danes ob 10. do- p Idne se je sestal ekonomsko-flr.ar.čn: komite, ki cb 12. še traja. Kakor doznava vaš dopisnik, razpravlja komite izldjačno le o dobavah železniškega materiala. Zunanji minister dr. MarinkoviČ je bil dopoldne v avdijenci na dvom. v kateri je poročal bralni o tekočih zadevah. I>a-Cx dopoldne 5: ;e razširile v 3cc-Z'zču ves::, da so bile danes izkrcane v Valoni šieviine italijanske čete. Vest. ki pa še ni potrjena, ie izzvala v tukajšnji jav-Dosti veliko ser.zacijo. Popoldne ob 5. se nadaljuie na dvoru sela ministrskega sveta - -j kraljevim predsedstvom. Klerikalci se tolažijo Izjava dr. Korošca. — Zagreb, 3. maja. Današnje »Novosti« prinašajo razgovor svojega urednika z dr. Kcrošcem. ki se je te dni vrnil iz Francije, kjer se je mudil zič::!e tedne v nekem kopališču. Dr. Korošec je izjavil, da odpo: oje v prihodnjih dneh v Beograd, da se na me-rodajnem mestu informira, zakaj so radikali klerikalce na tako brutalen način izrinili iz vlade. Iz Beograda je odšel pre i demisijo Uzunovičeve vlade v največjem prijateljstvu z vsemi in upa. da se bo lahko o vzrokih spremembe režima boiiše informira!, kakor pa njegovi tovariši iz klerikalnega kluba, ker rmajo beogradski politiki v njega na podlagi dolgoletnih izkušenj več zaupanja. »Novosti« pristavljajo, da polagajo klerikalci veliko važnost na zupemi vstop Bože Maksimovlča v vlado, ker pričakujejo, da se bo on zavzel za to, da prideio klerikalci zopet v vlado. VELIK POŽAR NA REKI — Reka, 3. rrtaia. V noči od 1. do 2. maja e nastal v tukajšnjem pristanišču velik požar, ki je upepeill veliko skladišče premoga in veliko množino lesa, pripravljenega za izvoz. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Skoda znaša več milijonov lir. Reševalna akcija je bila brezuspešna in se je le z največjim naporom posrečilo požar omejiti in lokalizirati. Važni sklepi na konferenci oblastnih skupščin. — Kaj je treba storiti, da se zboljša naš gospodarski položaj. — Vlada ima besedo. — Beograd. 3. maša. šesfe&aosidl odbor, ki je bi! izvoljen ca prvomajski koherenci zastopnikov ob lasmi b skupš-:::. je včeraj izdelal sledečo resolucijo, ki bo izu ocena vsem ministrom Ln Narodni skupščini. Rt- i :-l::c ... r.i gla ša: 1.) Vladajoče gospodarske krize kot posledice svetovne ni mogoče odsrranl:: z emm samim zakonom, pač pa smatra koherenca, da bi jo vlada s primernimi uksa* Di lahko znatno ubhž.ia. 2.] K b : le nemogoče, da bi se z ozirom na različne razmere v posameznih oblasteh mosle izdelati točne ir. enotne odredbe in L-vstrjkcije, priporoča konferenca vsem :!?!:<•- ~>. s kut; čir.an:: a) Vse oblastne skupščine naj skušajo ustanoviti oblastne hranilnice, ki bi razpolagale z vsemi raz^ložL'ivirra sredstvi dotične oblasti in tvorile tako najmočnejši denarni zavod dotične pokrade. Nedvomno je. ča bi taki denarni zavodi pritegnili tudi vlagatelje, s tem pa tudi omogočili ce-ner.e kredite za gospodarske stoje in tako Muz -e.no vplival* na gest"u kriz:. b) Ustanovitvi teh hranilnic naj posvetijo vse skupščine kar največjo pažnjo, ker je treba računan s tem /■-.-_ it . se poziva kraljeva vlada, da v smislu pooblastil v nnančnem zakonu ukrene sledeče: a) Vse one funkcije, ki jih sei.-j vrši država, ki pa jih po njih značaju ne mole izvrševati tako. kakor bi bilo potrebao, naj Čim prej prenese na oblastna sama* uprave. b) Istočasno naj odstopi država oblastnim samoupravam vse dohodke, ki so v zvezi s prenesenimi funkcijami. c) Kontrola države nad delom oblastnih samouprav naj bo urejena tako. da bo : tila interese državne celote, ne da bi rri tem ovirala oblastne samouprave pi sevanju njihovih dolžnosti. d) V vseh važnih, zlasti pa gospodar bkih zadevah, naj vlaia ne izdaje odre b brez sodelovanja oblastnih samouprav. e) Posebno p=aznjo naj posveti vlada vprašanju agrarne reforme, ki Eaj se izve n: sporazumno z oblastnimi samoupravami. f) Državna administracija naj ?e pot . stavi: število urad niš t va zmanjša, pri len pa upošteva kva!i!ikacijo državnega št v a. g) Država naj najame posebno >>-oj s katerim naj pora\na vse svoje obveznosti napram poedinim dobavi tet jen., v bodoče pa naj se pri državnih dobavah ozira pred vsem na domaČe gospodarske kroge. h) Državna uprava naj vedno in po-. - I striktno in energično izvaja štedenje. da se kar najbolj znižajo državni izdatki. Madžarsko navdušenje za Pomembna izjava grofa Bethlena. — Budimpešta. 3. maja. Vladna stranka je priredila včeraj na čast ministrskemu predsedniku Bethlenu banket v proslave podpisa italijansko-madžarskega pakta. Udeleženci so priredili grofu Bethlenu navdušene ovacije. Na pozdravni govor je odgovoril grof Bethlen, ki je med drugim naglas'11, da nima nobena druga država tako velikega interesa na tem. da stoji na Jadranskem morju močna italijanska straža, kakor Madžarska. Med Italija m Madžarsko sklenjena pogodba pomenu* v bistvu mnogo več kakor pa samo konkretiziranje obstoječih eni no saje v. Pogodba izraza veljo dveh močnih in sposobnih narodov. Ni pa naperjena pro'i komurkoli, marveč naj --luži le okrepitvi skupnih madžarsko-italijan-kih interesov. PODPORA ZA CESTE V SLOVENIJI — Beograd. 3. maja. Minister javnih cel je določil 600.000 Din za popravo cest v Sloveniji. O uporabi in razdelitvi tega zneska bo sklepal ministrski svet BOJ ZA POSLANSKE DNEVNICE — Beosrađ. S. maja. Predsedstvo radikalnega kluba je včeraj interveniralo pri predsedniku Narodne skupščine glede izplačila poslanskih dnevnic v času odgoditva Narodne skupščine. V tozadevni vlogi se naglasa, da je tudi Korošec-Davidovićeva vlada priznala poslancem dnevnice v dobi, ko skupščina ni zasedala. Zahtevo po izplačilu dnevnic utemeljujejo tudi = tem, da morajo narodni poslanci tudi v dobi parlamentarnih počitnic delovati med ljudstvom. Kako stališče bo zavzela vlada, še ni znano. POVRATEK NAŠIH LETALCEV — Beograd, 3. maja. Naša letalca, ki se nahajata na povratku iz Bombava, sta odposlala včeraj zvečer ob 11- uri iz Džaska sledečo brzojavko: »Boriva se z veiikimi težkočami. Letiva proti vetru, ki naju tako c viri. da znaša brzina jedva 5*3 km na ura Poieg tega vlada strahovita vročina, ki znaša v senci 49° Celzija. Stalno sva letala v strahov':! pesuen: burji, ki naju sili. da na vsaki postaji pregledava in ulsiivu s:ro"e. Vse delo opravljava sama. Upava, da srečno dospeva v BasJad. ?:lede povratka v Beograd pa ne moreva sporočiti nič sigurnega.*- SEJA MINISTRSKEGA SVETA — Beograd* 3. maja. Včeraj popoldne od vol 17. do pol 19. se ;e vršila na dvoru s-.-.i ministrskega sveta pod kraj svim predsedstvom. V viud:::l: kroffli sc zatrjuje, da je bila seja zgolj ini ormari vnesa značaja ter da so poedrr.l ministri poročali kralju o svojih resornih zadevah. Ministrski predsednik je podal poročilo o splošnem položaju v državi naglašaioč, da bila nova vlada povsod simpatično sprejeta ter da se ni pojavil nikjer kak resnejši odpor. Zunanji minister je podal obširno poročilo o zunanji politiki, zlasti glede spora z Italijo ter o predstojeći konferenc Male antante. Sledila so poročila nekaterih drugih ministrov, nakar :e bila seja ob pol 19. zcktjučena in se danes popoidne nada- Planinka- zdraviiui čaj leluje vsled svoje '0ZEM>KE BORZE. — Curih: Beograd 9.13, London 25.26, Newy°rk 520.625, Milan 26.60, Pariz 20 37, Praga 15.40, Dunaj 73.15. — Tnst: Beograd 33.94, London 93 37, Curih 371.80. Iz ljubljanske kronike Tragična smrt učenke za Bežigradom. — Poreden deček. Zadnji Ca-> je varnost::a • . •. da še je zaćela šolska mladina igrati z i rlcijo in takozvanimi «Jkjbertovkam:». . so male pištole, s katerimi dečki »treljajo po%>od. zlasti na polju, \ predmestjih in •Jo^dovih r ostro, malokalibersko mtmicijo. Zaplenjenih je bilo nebroj teh flobcrtovk Kljub temu jih je še vedno zelo mnogo med šolsko mladino. Kako so prišle tc *flo» bertovke« med mlad- ;c r»>-:-.'. -vprašanje, večinoma so j:h dob:!: od zu^ naj. pa tudi pri ljubljanskih puškarjih. ka> terc je policija pravočasno opo/onU. d^ ni dovoljeno mladini prodajti to orožje k>r igračo. Sooči je rubni de vse prebivaKt\n za Bežigradom in v Spodnn >i>ku ko m. c rt znesla vest, da je postala marljiva in dobra učenka mc>čan»k,e šole taaaka Mau» ser. hčerka železniškega ^vevodoika, -.ta« nujoča na Vodovoda ^oduo^no na cesti F v Spodr.i i:>k: žrtev streljanja / tloberto\ ke. Okoli 20.>> fc šel % šoli marljivi učenee 111. razreda realke Ivan B.. s»in p«>š'r.cgJ uslužbenca, po naloga >%ojc matere i pru dajalno kupit globin. Seboj jc \zei «ti«/hc:^ tevko«, malo igračo, ki jo je dobil nj«.^;*"-brat baje od tete, Po pot: |c začVi strei Na Podmiljsakovi cesti je zagledal r.a>pr«>: prihajat; učenko Ivanko Mauaerjevo. L)a -t uekoliko pobaha in junaško po>ta% i, je deček nameril pištolo v zrak in ho'ci ustft liti. Ker jc držaj pištole siia nerodno ;/a\ lan, se mu je pištola tako nerodno sprožila, da je malokalibersk; projektil zadel na na> sprotni strani ceste >tojeeo Ivanko ra\n-' v de^no sence. Deklica se je bre/ \ *ak . \ zklika nezavestna zgrudila na tla. Deček je skočil za trenutek k njej. Prije! ; * M Ko pa je \*klel, da ne da nikakegu _ od sebe. se ga ie polotil strah. Deklico je še nekoliko zvlekel na travo hi nato zdir* jal domov. Doma je bd v strahu in ni po* vedal domačim riti besedice, kaj »e mu je pripetilo. Kmalu po tem tragia cm dogodku w ljudje prihajali po Podmiljšakovi cesti od večernih hnar- c iz nove frančiškanske cerkve v Spodnji >iški proti Bežigradu in \"odo\x>dni cesti. Zagledali so v travi ne» zavestno Ivanko vso v krvi. Prenesli so j«> na dom staršev, toda vsaka pomoč je bila zaman. Bila je »mrtnonevarno ranjena. O nesreči je bila obveščena rešilna postaja. Fredno je pa prispel rešilni avto. je deklica podlegla rani. Mali projektil ji je iz bližine 5 korakov prebil desno sence ter obričal * možganih. O nesrečnem dogodku je bilo tako; t>b-\eščer.o policijsko ravnateljstvo. Pol k »I nadzornik g. Fran Žajdela in zdravnic Avramovič sta po obvestilu odšla na k:a; nesreče. Zdravnik je mogel konstatirati le »mrt ter je- odredil, da so prepeljali trt. v mrtvašnico pri Sv. Krištofu Pol. nad nik je uvedel prve poizvedbe, kdo na HI zakrivil tragično -smrt marljive i -Neki gospod je bil takrat v nep -bližini ter je nadzorniku podal pare imli cije. G. Zajdcla je odšel nato M ^tan nje dijaka Ivana B.. ki jc odkrito priznal svoje nepremišljeno dejanje. Dar«.-poldne so dijaka na policiji za^I:>a!: stvar predložili državnemu pravdn:St\u * nadaljno postopanje. Dijak sc začasno na« haja v pritvoru. Za tragični dogodek se jc intenz'\ :iu /t snoči zanimal policijski direktor dr. Cu. stin. ki je tudi sam osebno s policijsko komisijo odšel na kraj nesreče. Za c popoldne je odrejena ob«, ikcija Ivanke v mrtvašnici pri Sv. Kr $1 Po zaslišanju na policiji bo mladi dijak i/puščen. • Osemletni Francek tam v Mostah je \ r.^- vi nebosljenec in po^opač, ki se \^Jno * paglav.-i lovi po cesti in rad uhaja starcem od doma. Ima tudi doUre prste. §ola mu ne diii, pač pa ulica. Nekega večera .«o Franccku dali doma kovača, da zre po kruh v -• .no. A Francek ^e s kruhom ni vrnil domov, pa? pa odlel k svojim prijateljem, ki so kovača na primeren način realiz:: Ker še je Francek bal domov, pekla ca je pač slaba vest. se je potikal vh> noč ves prozebem kajti na sebi je imel le srajco, doko-lenke in Čevlje, brez klobui.i v-o nrvč in !a-nes zjutraj je kolovrati! po me«stu. ci stražnik in odvedel na »trainico. kjer ga je že čakal njegov skrbni oče. Joka je je odj varjal na razna vprašanja. — Kam si dal kovača"? so ga vpra-A Francek je trdil svojo: — Nisem ga ukradel, kruh, me je srečal večji vzel. — LažeV — Ne lažem! Kes je! — Kod ?i hodil vso uoč? — Po mestu. Potem me je dobila neka ženska in me peljala v tisto hi^o pr tramvaju. Tam sen* nekaj čase osUl. Potem sem šel ven in zjutraj sem hodil okrog. Izročili so Ivaneka očetu, ki ga je ■ jel za roko in s poslovilom: Z Bogom, gospod nadzornik! Rova ie doma obračunala, odšel je ven, z njim pa Francek ves objokan, ker dobro ve, da txi doma pela leskovka ... Ko >eni šel po deček in mi :i 2251 Austrijski volni ujetniki no Borneu? Čudna zgodba treh avstrijskih vojakov iz svetovne vojne. — Iz ruskega v japonsko ujetništvo. — Deportacija na Borneo, — V japonskem ujetništvu še 28.000 avstrijskih vojakov? Kmalu poteče deset let, od kar je premirje nastavilo konec svetovnemu klanju. Na tisoče bivših vojakov se le že vrnilo iz vojnega vjetništva, toda več tisoč žena in otrok še vedno čaka na povratek mož in očetov. Vsi vračajoči se ujetniki pripovedujejo, da je tarr. v dalnjih pokrajinah Sibirije še vedno mnogo bivših »Avstrija-kov«, ki se bodisi vsled pomanjkanja sredstev, bodisi iz drugih razlogov ne morejo vrniti. Marsikateri vjetnik je tekom svojega dolgoletnega bivanja v ujetništvu doživel celo odisejado. Kako daleč po svetu so raztreseni bivši avstrijski vojaki, priča zgodba treh Rumunov iz aradskega okraja v Erdelju, ki so služili v avstrijski vojski. Rumunski seljak Jakov VVith je odTinil v aprilu leta 1916. na gališko fronto ter je bil junija meseca ujet. Skupno z 230 drugimi ujetniki so ga poslali v Sibirijo. Tam je opravljal poljska dela, drvaril po gozdovih in nosil tovore vse do leta 1918., ko so ga nekega dne na meji zajeli Japonci in skupno z drugimi odvedli v Mandžurijo. Tam so obstojala velikanska taborišča za ujetnike. Začetkom leta 1919. pa so jih nekega dne zbrali ter odvedli na otok Borneo, kjer je bilo koncentriranih 28.000 ujetnikov, večinoma sami bivši avstrijski vojaki. Zaposleni so bili po pragozdovih, pa tudi v pristaniščih, kjer so morali opravljati najtežja dela. Okrog 2000 jih je od prevelikih naporov umrlo. Hrana je bila zelo slaba in nezadostna ter je obstojala večinoma iz nekuhanega riža in neke čudite, neprebavljive zmesi. Meso so dobivali le redko. V seriji raznovrstnih tatov in vlomilcev, ki povzročajo brige beograjski policiji, se je zadnje dni pojavila v Beogradu nova tolpa, ki svoje operacije izvaja na originalen način. Dočim se navadni tatovi zadovoljujejo s tem, da po storjenem zločinu napravijo likof v svojih brlogih, je nova tolpa začela na licu mesta prirejati male bankete. Tolpa torej najraje vlamlja v trgovine s špecerijo in v mesarije, pa tudi v slaščičarne. Nedavno noč so lopovi z dobrim apetitom vdrli v mesarijo bratov Mihajlovičev v središču mesta. Za spuščenimi roloji so neovirano vršili svoj posel in se mastili brez vsakih skrbi, da bi jih lahko policija slišala in vlovila. V mesarijo so se lopovi splazili po dobro premišljenem načrtu. V mraku so se skrili v kleti, a ko je zvečer vse utihnilo je mesar zaklenil mesarijo, so se iz kleti splazili v stranišče, presekali mrežo na oknu in tako zlezli v buffet in mesarijo. Najprej so prebrskali blagajno ter našli 1000 dinarjev, nato pa zložili s klinov vso zalogo klobas in salam na mize v buffeju, se poslužili krožnikov in se mastili do jutra, nakar so zopet izginili po isti poti od koder so prišli. ★ V Veliki Bečkerek je te dni dospel neki Mirčo Čenov, ki je kot pristaš zem-ljoradniške stranke pobegnil iz Bolgarije. Pri nas seveda ni mogel takoj dobiti zaslužka in tako se je odločil, da konča svoje življenje v vodi. Predvčerajšnjim popoldne se je postavil na Dositejev most in se pognal v reko Begej. Tam blizu je čolnaril neki ribič, ki je takoj človekoljubno hitel na pomoč. Potegnil je samomorilca iz vode in ko ga je tako vlekel v svoj čoln, je Bolgar začel protestirati: — Beži ti dalje, sicer ti prevrnem čoln! Pusti me, naj umrem! Toda ribar se protesta ni ustrašil. Junaško in človekoljubno je nesrečnika vlekel s čolnom vred do brega in ga spretno potegnil na suho, kjer so ju že pričakovali stražniki. Na policiji je premočeni Bolgar dejal: — Ako me niti umreti ne pustite, se raje vrnem na Bolgarsko ... Lansko leto so 24 ujetnikov poslali v neko malo obmorsko mestece, kjer bi bili morali nalagati premog. Ker nI bilo hudega nadzorstva, so se domenili, da pobegnejo. Posrečilo se jim je, da so na malih barkah in raznih ladjah posamezno dospeli v Indijo in od tam po nevarnih in neznanih krajih v Perzijo. Po mukepolnem potovanju so večinoma peš prehodili Rusijo, Nemčijo in dospeli po enem letu na češkoslovaško, kjer so pri tamošnjem konzulatu dobili podporo in potnino za potovanje v domovino. Doma so jih smatrali že davno za mrtve in nihče ni več računal na njihov povratek. Snidenje je bilo seveda pretresljivo. Sedaj jih. posečajo mlade vdovice in zapučene žene ter povprašujejo po svojih možeh, o katerih že leta sem nimajo nobenega glasu. Ujetniki na Borneu so bili doslej skoraj docela neznani. Po pripovedovanju omenjenih Rumunov je bilo še ob njihovem odhodu na Borneu nad 20.000 bivših avstro - ogrskih vojakov, ki se ne morejo vrniti, ker jih oblasti strogo nadzirajo in jim onemogočajo odhod, dočim se smejo v notranjosti otoka svobodno gibati. Omejitev obstoja le v tem, da morajo opravljati odkazano jim delo in seveda brezplačno Doslej se ni še nobena država pobrigala, da bi jih rešila nezasluženega in neupravičenega ujetništva, a tudi Rdeči križ o njih najbrže ničesar ne ve. Vsekakor pa bi bilo umestno, da bi se zganila kaka med. narodna oblast ali institucija in končno rešila vprašanje repatriacije vojnih ujetnikov. Policija je ustregla tej njegovi želji in ga vrnila preko meje. * V banatski občini Torda je nedavno noč izbruhnil požar v hiši posestnika Stevana Rozije. Vaščani so hiteli na pomoč, toda niso mogli mnogo pomagati. Požar je tako naglo objel hišo. da je kmalu pogorela do tal. Komaj je tu bil požar končan, je ogenj izbruhnil na drugem koncu vasi: gorela je hiša drugega brata Jovana Ro-zija. Tudi tu je bila pomoč zaman. Plameni so naglo objemali hišo in jo upe-pelili do temelja. Ali se je izvršil zločin? Orožništvo je takoj po požaru začelo iskati požigalca. Končno pa je le začel suni padati na oba brata. Oba sta namreč imela svoji hiši visoko zavarovani. Da se dokopljeta do denarja, sta v eni in isti noči izvedla naklep s požigom svojih hiš. Orožništvo je oba brata odgnalo v preiskovalni zapor. ★ Požari so zadnje mesece v Skoplju vedno bolj množe. Nekaj se jih zgodi po nesreči, nekaj po hudobiji, nekaj pa tudi namenoma. O slednjem priča požar, ki je predsinočnjim izbruhnil v poslopju »Beli Orao«, v delikatesni trgovini Mladena Dančevića. Gasilci so požar lokalizirali, vendar je ogenj napravil škode za 100.000 Din. Po vdušitvi požara je policija našla v trgovini odprto kanto s špiritom, poleg nje pa voščeno svečo, ki DANES! DANES! DANES! E L M A I T T N Beračeva I C I K I N O skrivnost A K I g \ O I DANES! DANES! DANES! je še gorela, ko je v trgovino prišla policija. Lastni požig je bil torej očiten, tem bolj. ker je bil trgovec zavarovan pri raznih družbah za 200.000 Din. Isto noč so v Skoplju imeli še dva požara. Gorela je trgovina Ibrahima Etema, kjer ni bilo mnogo škode, nato pa hiša katoliške cerkve, kjer so bili nastanjeni razni obrtniki in jim je požar povzročil preko 300.000 Din skupne škode._ Javna dijaška telovadba Za javno telovadbo ljubljanskega sredješolskega dijaštva vlada v Ljub* Ijani vseobče zanimanje. Saj pa bo to tudi telovadbna prireditev, kakršne po svojem obsegu in pripravah nismo videli v Ljubljani. Sodelovalo bo, kot smo že javili, do 300 dijakov in dija* kinj in to samo iz Ljubljane. Dijaške* ga telovadnega nastopa v takem obsegu še ni bilo nikjer v naši državi in Ljubljana prednjači v tem pogledu vsem drugim mestom. Zdaj se vrše zadnje priprave za nastop. Telovadišče bo v par dneh gos tovo in prirejeno za 1200 telovadcev, ki bodo mogli nastopiti istočasno s prostimi vajami. Razvcn prostih vaj, s katerimi bodo nastopili poedini od* đelki. je posebna točka lepodržnih vaj, ki jih bodo izvajale dijakinje ljubljanskih srednjih šol. Pravi živ* žav in veselo rajanje bo pri igrah, kjer nastopi čez 20 oddelkov. Dobro zastopana orodna telovadba nam bo nudila izvežbanost mlajših in resnejših dijakov višjih razredov. V poštev pri= dejo vse telovadne panoge. Med !. in II. drž. gimn., realko in učiteljiščem se bo izvršila tekma v štafetnem teku in vsak od imenovanih zavodov postavi v to svrho po 4 tekače. Zaključi na točka telovadnega nastopa bodo lepe in efektne proste vaje dijakov višjega oddelka. Ponovno prosimo in opozarjamo občinstvo, da si preskrbi vstopnice (sedeže I. vrste 15 Din, sedeži II. vr* ste 10 Din in stojišča 5 Din) v pred* prodaji v Matični knjigarni na Kon* grešnem trgu in pri dijakih in dijaki* njah. — Javna telovadba se vrši v ne* del j o S. t. nt, ob 3. pop. na letnem te* lovadišču v Tivoliju. Sport Gostovanje Ilirije v Splitu Ilirija — Borac 1 : 1 in 3 : 1. Kakor smo že poročali, jc odšla Ilirija pretekli tegen na turnejo v Dalmacijo in je v Splitu odigrala dve tekmi proti «Bor* cu». Moštvo je po dolgi vožnji prispelo v petek zjutraj v Split in je bilo navdušeno sprejeto. V petek so se Ljubljančani kopali v morju, v soboto pa so nastopili proti «Borcu» Tekma se jc vršila na Hajduko* vem igrišču, ki je lepo urejeno, a teren je precej trd. ftBorac», star Hajdukov rival, ima prav dobro moštvo, ki goji tipično hajduško igro, le da ni toliko precizna. Tehnično so igral* ci prav dobri, fizično krepki in urni, takti* ka pa je pogrešna. V tem oziru tudi kopi* rajo Hajduka in se spuščajo v hiperkombi* nacijo. Igra prvega dne jc bila zelo živahna, a preostra. Vodilni gol jc dosegel »Borac«, kljub temu, da je bila Ilirija boljša. Ilirija izenači po Šiški, a radi neodločnosti napa* dalnega tria ne more zmagati. Izvrstna je bila krilska vrsta Zemljak, Dekleva, Ve* rovšek, v obrambi pa Beltram in Miklavčič v golu. Sodil je g. Sitie, ki je dopustil pre* estro igro. Drugi dan je bila igra popolnoma ko* rektna, vodila se je v živahnem tempu, na* padi so se naglo menjali. Vodilni gol je zopet dosegel «Borac», dasi jc bila Ilirija zopet boljša. Proti koncu prvega polčasa je Borac v premoči, v drugem polčasu pa Ilirija energično ter nevarno napada. Ci* rović kmalu izravna na 1 : 1. Sledi Ume* tiovka proti Iliriji, katero Miklavčič ubra* ni. Težak strel Šiške, ki se odbije od pre* čke, požene nato Doberlet v mrežo ter s tem doseže vodstvo za Ilirijo. Desna spoj* ka nato zviša na 3 : 1. Najboljši del moštva je bila zopet kril* ska vrsta, napad pa se je znašel le v posa* meznih fazah k sistematičnim akcijam. Ze* lo je bil opasen drugi dan Šiška, Kreč pa je bil boljši kot v svojih zadnjih tekmah. Ilirija se jc takoj po tekmi vrnila v Ljubljano, kamor je moštvo prispelo vče* raj popoldne. Fred madame Delatour je sedela mla* da dama v avtomobilskem plašču z avtomobilskimi naočniki — povsem nepotrebnimi predmeti, zakaj kabina je bila pokrita in okna zaprta. Na ko* lenih je držala veliko črno aktovko. Stol kraj nje je bil prazen. Čakal je očividno name. Na petem stolu, ki je stal najbliže vratc, je kraljeval v osamljenem do* stojanstvu liki Buddha debeluhasti potnik, ki ni bil nihče drugi, nego An* glež, s katerim sem se seznanil v baru, kjer je tako navdušeno čital aDailv Mail». Tudi on je imel avtomobilske naočnike. Med koleni je držal ogro* men svileni dežnik, ki je segal malone do stropa. Sedel sem na četrti stol. Skoraj istočasno je motor zabrnel in hidro* plan je zdrsnil po morski gladini. Opi* sal je polkrog, predno smo dosegli iz* hod iz pristanišča. Brnenje motorja se je spremnilo naglo v bobnenje. Ko sem pogledal skozi okence, so plesali oontonski čolni na valovih sem in tja vakor delfini. Valovi so pljuskali v seli hidroplanov trebuh in okenca ka* ?ine so pokrile morske pene. Naposled je pljuskanje ponehalo in ko sem dru* gič pogledal skozi okence, so se dvigali pontonski čolni že deset metrov nad morjem. Osemsto konjskih sil, ki jih je imel naš motor, je bobnelo in sika* Prosveta Repertoar Narodnega gledališča Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 3: Zaprto. Sreda, 4.: Lumpacij v.igabund. A. Četrtek, 5.: Vojiček. C. Petek, 6.: ob 15. uri popoldne: Hlapci. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izv. Sobota, 7.: ob 15. uri popoldne. Triglavska bajka. Mladinska predstava po izredno znižanih cenah. Izv. Nedelja. 8.: Lumpacij vagabund Ljudeka predstava po znižanih cenah. Izv. Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Torek, 3.: Eros in Psvclje, E. Sreda. 4.: Tajda. D. Četrtek. 5.: Madame Butlerflv. B. Petek, 6.: Zaprto. (Generalna skušnja.) Sobota, 7.: Fidelio. Premiera. Izv. Nedelja, 8.: ob 15. uri popoldne Orlov. Opereta. Izven. Znižano cene. Koncert nar. žel. gl. društva »Sloge" Za »'Slogom se je z zborovodjem go>p. H. Švctlom začela nova doba, ki bo društ* vu prinesla v kratkem času obilnih in lepih uspehov. G. Svetel jc prejšnji moški zbor «Sloge» preuredil v mešani, ga glasovno iz* popolnil, mu vlil popolnoma nov duh. Zla* sti me veseli, da jc zavrgel tradicijonalno sekanje melodične črte, se potrudil dati mc* lodičnim frazam zaokroženo obliko, glaso* vara vezane intervale, sploh iz «petja» sku* šal napraviti resnično petje. Da so vse to šelc začetki, je pokazal včerajšnji koncert; no, ti začetki so zelo razveseljivi. «SIoga» jc žrtvovala za ta koncert zelo mnogo in bi na vsak način zaslužila polno dvorano, v prvi vrsti že radi svojega zanimivega programa, pri katerem je sodeloval del opernega orkestra, pomnožen s člani dru* štvenega orkestra ter kot solopevka ga. Ri* bičeva. Prvi del koncerta je bil posvečen spominu Beethovna ter je obsegal samo* spev »Ljubici tam daleč», ki ga je nekoliko enolično in v strahu odpela ga. Ribičeva. Zdi se mi, da bi ta že zelo zastarela stvar vplivala na pevko in poslušalce boljše v sredini. Za uvod se kar nič ni prilegla. Iste* £a skladatelja zborovska pesem « Tišina na morju in uspela vožnja* s spremi j evan jem orkestra bi bila na vsak način pripravnejši začetek. Ne bom se spuščal v podrobno ocenje* vanje posameznih stvari, ker jc zbor v tej formi imel svoj deviški nastop, orkester pa le eno samo pomembnejšo vajo. Kakor sem že v uvodu rekel, jc bil nastop za «Slogo» nad vse časten. Opozoril bi le na to, da je boljše peti v^e ruske stvari v slovenskem prevodu, kajti naši pevci nc znajo izgovarjati vseh ruskih vokalov in konsonantov in sc sliši tako izgovarjanje za rusko umevajočega smešno. Tudi ne gre tiskati rusko besedilo v latinici, ker ta nima vseh za to potreb* idh znakov. Vrh vsega pa je ta «Ej uhncm:» še strašno razmrcvarjeno natisnjen. Pri tej priliki še pripomnim, da je «Ej uhnem» narodna pesem volžskih vlačilcev ladij in da jo je Glazunov le harmoniziral, kakor pred in za njim šc mnogi drugi. Poleg te a capella pesmi so bile na spo* redu še tri zanimive ruske zborovske pesmi v orkestru, in sicer Musorgskeg«a «Poraz Senaheriba» ter pesmi in «Stara pc* sem» starejšega Ćercpnina. Občinstvo je vse izvajajoče prav iskre* no aklamiralo, ter je vsaj s toploto in so* čustvovanjem hotelo «Slogi» pomagati pre* ko razočarnja nad nejzasluženimi praznimi stoli. Prepričan sem pa, da si s svojim sme* trenim in v moderno usmerjenim delom napolni kmalu vsako dvorano. —č. Beetho\ven: Fidelio. Ljubljanska ope* ra proslavi stoletnico smrti glasbenega ve* Iikana L. van Beethovna z vprizoritvijo njegove edine opere aFideIio». V letošnji spomladi je šlo to epohalno delo nesmrt* nega skladatelja skoro po vseh večjih odrih celega sveta. Delo je tako v glasbenem ka* kor tudi v sceničnem oziTu izredno interc* santno in se ob tej priliki prvokrat izvaja v slovenskem jeziku. Premijera «Fidelio* se vrši v soboto dne 7. t. m. v opernem gledališču. — Predstava je izven in bodo vstopnice na razpolago od četrtka dalje pri dnevni blagajni v operi. O delu samem pri* hodnjiČ kaj več. Ljubljanska drama ima ta teden na svojem repertoarju dve mladinski predsta* vi. V petek popoldne se vprizore Cankar* jevi «HIapci» kot dijaška predstava po zni* žanih cenah, v soboto popoldne pa Go* lijeva ^Triglavska bajka«, ki je v prvi vrsti namenjena otrokom osnovnih šol po izred* no nizkih cenah 6, 4 in 2 Din. Vstopnice za lo, hidroplan se je dvigal vedno više in više, dokler se morje pod njim ni razprostiralo kakor utripajoče kovin* sko ogledalo, čez katero je plula hi* droplanova senca naglo in lahno kakor lastovka. Končno sem bil na potu k Napo* leonovemu otoku, da pridem do svoje dedščine! Ko je ponehala prva napetost vzle* ta, je nastalo v poletu hidroplana ne* kaj uspavalnega. Propeler reže zrak, da jc veselje. Motor brni, solnce sije skozi okenca v kabino in ako se ozremo doli, se leskeče morje kakor ščit s tisočerimi okovi. Moje misli so za* pustile hidroplan, planile naprej in se poglobile v dogodke, ki so me čakali na otoku osvajalca sveta. Nihče na Korziki ni slutil, da se bližam. Planem na sleparije kakor strela z jasnega — da, planem na nje na isti način, kakor je planil vedno slavni sin Korzike na svoje protivnike. «Tutti Corsicani sono banditi* — kaj pa je to? Hidroplan je okrenil sprednji del naglo navzgor. Pred nami se je pojavil pas srebrno belih oblačkov in pilot jih je hotel najbrž pogledati. Motor je pel svoj jasni dur. Dvigali smo se od ene* ga belega oblačka do drugega. Zdelo se mi je, da letimo med oblaki, ki jih spušča Ciklop iz svoje pipe. Zdaj smo bili nad drugim pasom oblakov. Glo* sobotno mIadin>ko predstavo se dobe le potom šolskih vodstev, ki naj priglasc žc« ljeno število n stopnic do četrtka opoldno gledališki upravu Gostovanje «araje>-keja jzletUli^ču v Mariboru. Sre
  • ki večer Almasn • i3 Klike iz musliman i življenja), 17. maja pa ženo ganfiro* , štiridejanko iz macfoošskega življenja. Navadne operne cene. Bloki no veljajo. Prn roča se nakup vstopnic pri dnevni blagajni. šBeležnica KOLEDAR. Danes: Torek, 3. maja 1027; katoličani: Naid. sv. Kr.; pravoslavni: 20. aprila, Tcod. Prih. Jutri: Sreda. 4. maja 1927; katoličani: riorian; pravoslavni: 21. aprila, Januari jc. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališču: Drama: zaprto. — Opera: aEro9 in Psyehe». Kino Matica: »Beračeve skrivnosti*. DEŽURNE LEKARNE. Dane*: Ramor, Miklošičeva cesta; Trn* koc/v. Mestni trg. Jutri: Bohinc, Rimska cesta; Lcvstck, Rcsljcva cesta, Solnce zaide danes ob 19.27; vzide jutri ob 4.2o in zaide ob 19.2°. Mesec zaide danes oh 22.11, vzide jutri ob 6.23 in zaide ob 23.26. ZA NAŠE NAROČNIKI Danes na vrsti naročniki serij J in K. Sokol Mladinski dan Sokola I Ni ga večjega veselja za sokolsko mladino kot takrat, kadar moro pokazati svojim staršem uspehe svojega dela v sokolskih telovadnicah. In to more oua storiti najbolj ob priliki javnih telovadnih nastopov. (:e poedinn sokolska društva tudi v tem pogledu razumejo fcvoj naraščaj, -o lahko prepričana na svojo najlepSo bod^c-nost. Sokolsko društvo Ljubljana I. je priredilo 1. majnika v telovadnici na Taboru mladinski dan, ki je pokazal, da ima društvo v ovojem okrilju številne in jako ilobro izvežbane vrste dece in naraščaja obojena spola. Njim je dalo društvo prvi majnik, da vedrega lica in junaških mladih sokolskih src pozdravijo s sokolskim nastopom nastopivšo zeleno pomlad. Z lepim, kratkim govorom o pomladi in Junaštvu je pozdrav 1 brat dr. Igor Vi d i c društveno mladino, ki je zbrala polnoštevilno cb zvokih s»ok"l-ske koračnice v veličastni dvorani Tabor.t. Sledil je spored telovadnih točk poedi-nih oddelkov. Moška deca je nastopila s prostimi vajami in icrrami; ženska deca z vajami z žogami, z rajanjem petorice k krm-e-kim valčkom; moški naraščaj s simultanimi skoki in preskoki čez kozo ter ženski naraščaj s kombiniranimi vojarni na drogu En bradlji in prostimi vajami. Vse telovadne točke so bile lepe in nrimerno izbrane. Poedini oddelki so pokazali z lepim in tetnin izvajanjem požrtvovalnost in ljubezen do *a-kolskoga telovadnega dela, zato so bili ■! -ležni obče pohvale navzočih staršev-Soko'ov in številnih prijateljev SokoL-tva, ki so l -sedli vse prostore. Zato pa — deca in nar -ščaj Tabora — vztrajajte v ljubezni do -o-kolskega dela, množe naj ee vaše vrate. Hm Vas gledajo starejši bratje in sestre kot b i svojo in društveno bodočnost, oni ko Vam zcrradili veličasten sokolski Tabor, da se v njem pripravljate za sokolske delavce. Poedino oddelke so vodili društveni načelniki M i k 1 a v c. Tone G o r j a n c, R y-ška in sestra Kržetova, vsi izvr-t n i vaditelji. Sestri Kržetovi, ki vodi žensko tlečo že osem let, se je ena sestrica iskreno zahvalila v imenu ženska dece z:i njen tru-1 in ji izročila lepo darilce. Pri prireditvi j■• sodeloval požrtvovalen društveni orfce l< r. — Zdravo, naša sokolska mladina! — Pri želodruih, črevesnih in bolečinah presnavljanja privede raba prirodne gren-čice »Franz - Josef: prebavimo orodje t> p^et do rednega delovanja in tako ornog o. i, da pride zdravo hranivo v kri. Zdravnic ■ strokovna mnenja poudarjajo, da se voda Franz - Josel izkazuje za posebno koristi.o pri poapnenju arterij. Dobiva se po lekarnah, drogerijah in >pecerijskih trgovinah. 14-L Darujmo za spomenik i iiiaaaaaaaiii i boko doli pod nami se jc razprostiralo blesteče snežno polje tja daleč, kamor jc seglo oko. Zopet sem sc poglobil v svoje misli. Zdramil me jc šele ne* kak papir, ki je krožil med potniki iz rok v roke. Poslal ga je telegrafist. — «Zdaj smo 1000 metrov visoko. Na obzorju sc vidi gorovje Korzike.* Li* stek mi je izročila mlada dama z brez* hibnimi avtomobilskimi naočniki. Od* dal sem ga naprej debeluhastemu Angležu. Zdelo se je, da je presenečen. Pogledal je na uro in jaz sem sledil njegovemu zgledu. Leteli smo eno uro in deset minut. Je*li bila Korzika n s >.c na vidiku? Pogledal sem skozi oken; ce. Solnce jc sijalo in oblaki so sc sve* tili pod nami kakor živo srebro. Zdelo sc mi jc, da vidim skozi nakopičene oblake na obzorju belo liso: s snegom pokrite gorske grebene. Mlada dama kraj mene je opazovala ta prizor z enakim zanimanjem kakor midva z Angležem. V moje veliko začudenje niti zdaj ni odložila avtomobilskih na* okenca ^iso ti i nič kaj p-ikladni Ki? za vraga n ]e pnš u ■ ■ » v zaprti kabini tako oborožiia? Ako bi ne dišalo preveč po pustolovščini, bi človek misli, da sedi v družbi avto* mobilskih banditov in vlomilcev. Ti se radi tako oblačijo. Toda doslej ni še nikomur prišlo na misel oropati pro* metno letalo. Frank Heller: 9 ui Napoleon Roman, Madame Delatour in avtor razprav sta stala na obali. Odgovorila je na moj pozdrav z radovednim pogledom skozi potni pajčolan. On je dvignil klobuk, kar jc veljalo nedvomno meni kot morebitnemu naročniku. — Ali ste videli proglas, ki ga jc izdal vaš sovražnik Bonaparte na fran* coski narod? — sem vprašal mimo* grede. — Slabi dovtipi se delajo na r \' y načine, — je pripomnil gospod Quilins chini in si začel zatikati vato v ušesa, da bi ga bučanje motorja ne motilo. Madame Delatour je zlezla po ozkem mostičku in izginila v hidroplanu. V tistem hipu je pristopil tajnik zra* koplovne družbe smeje k meni. — Končno se rešite tega zoprnega mesta, monsieur! Takoj sem se nečesa spomnil. — Povejte mi, predvčerajšnjim sem čital v nekih marseillskih novinah no* tico, da se je vaš hidroplan izgubil. Ni se razbil, marveč izgubil. Je4i to res? Tajnik je zardel. — Res! V takih novinah! Monsieur, čudim se vam — toda zdaj morate hi5 tro v hidroplan, ako hočete odpoto^ vati. Vsi drugi so že tam. — Vsi? Kaj nas bo več kot trije? — Pet vas bo, monsiuer. Vsi pot* niki, ki so kupili listke, so že v hi* droplanu. Samo vi se še obirate tu. Pilot jc nataknil čepico na glavo; gledal m c je nestrpno skozi dve okrogli odprtini v čepici. Podoben je bil morski pošasti. Skočil sem na mo* stiček. Komaj sem zlezel v hidroplan, je tajnik zaloputnil nad menoj vratca. Ta vratca, ki so bila edini vhod v od* delek za potnike, so bila v stropu in od njih so vodile ozke stopnice doli na dno hidroplana. Vratca so imela avtomatično ključavnico, ki se je dala odpirati zunaj in znotraj. To moram omeniti glede na poznejše dogodke. Kabina je zavzemala ves spodnji del hidroplana. Imela je šest majhnih okroglih okenc, na vsaki strani tri, in pet pletenih stolov za potnike. V ozadju se je videl nerazločno vhod k posteljam, vdelanim v steno. Tu so bile prepletene neštete žice z električ* nimi žarnicami. Videl sem, da so tu naprave za brezžični brzojav. Tik nad tem oddelkom je bilo pilotovo mesto. Opazil sem, da sedita avtor znan* stvenih razprav in madame Delatour na stolih najbliže brezžičnega brzojava. Dogodki križem Jugoslavije Vlomilska tolpa z dobrim apetitom« — Uporen samomorilec iz Bolgarije. — Požar pri dveh bratih. — Novi požari v Skoplju. Dnevne vesti K Ljubljani, dne 3. maja 1927. — Odlikovanje poljskega vicekonzula. S kraljevim ukazom je bil odlikovan z redom Sv. Save IV. stopnje vicekonzul poljskega generalnega konzulata v Zagreba Mieczyslaw Grabinski, znan kot velik prijatelj Jugoslovenov. Svoj čas je bil Grabinski tajnik poljskega konzulata v Moskvi, kjer si je pridobil mnogo zaslug za organizacijo povratka naših ujetnikov iz Rusije. — Poljski narodni praznik se bo jutri svečano proslavil v Beogradu. Zjutraj bo v katoliški cerkvi svečana služba božja, opoldne bo poljski poslanik Okenski sprejemal čestitke, a zvečer se bo na univerzi vršila slavnostna akademija s koncertnim delom. — Povabilo beogradskega župana v Bu-didmpešto. Mestni svet v Budimpešti je včeraj popoldne sklenil, da povabi v goste beogradskega župana ministra dr. Kumanudija. Naš konzul v Budimpešti je takoj nato odpotoval v Beograd, da dr. Kum a nudi ju izroči povabilo. V Budimpešti se vrše priprave za lep sprejem in se prihod dr. Kumanudija pričakuje še za časa trajanja tamošnjega velesejma. _ Razpisana sodna služba. Pri deželnem sodišču v Ljubljani se odda mesto pisarniškega uradnika. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 31. t. m. — Novi občinski gerenti v mariborski oblasti. Mariborski veliki župan je razrešil gerentskih dolžnosti dosedanjega gerenta v Gornji Radgoni Jakoba Zemljica, v Gornjem ~radu dr. Jos. Goričarja, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah Matijo Vračiča, v Ljutomeru Andreja Roškarja, v Mariboru Antona Lipo vška, na Vranskem Frana Schaura. Za novega gerenta v Gornji Radgoni je imenovan Ivan Lančič, v Gornjem gradu župnik Janez Ogrinc, pri Sv. Lenartu Ivan Roškar, v Ljutomeru Jakob Rajh, v Mariboru dr. Andrej Veble, na Vranskem Maks Cukala. Razrešeni so tudi vsi člani omenjenih gerentskih sosvetov in imenovani na njihovo mesto novi. Razpuščen je dalje gerentski sosvet okrajnega zastopstva v Slovenjgradcu in v Šoštanju Novi gerent v Šoštanju je odvetnik dr. Franc Maver. — Na naslov direkcije državnih železnic v Ljubljani. Iz krosov železniških vpo-kojencev smo prejeli dopis, v katerem »e prizadeti vpokojenci pritožujejo, da morajo na pokojnine čakati do 3. ali 4. v mescu. Bivši direktor g. dr. Borko se je za vpoko-jence zavzel in iznosi oval, da so jim pokojnine pravočasno izplačevali. Zdaj so nastale prri izplačevanju pokoj lin zopet neumestne ovire in tako so dobili upokojenci svoje prejemke za marc š-Ic 3. aprila. Tudi za april jim pokojnine niso bile pravočasno izplačane. Železniški vpokojenci so plačevali v pokojninski sk'ad skozi 35 do 40 let prispevke v zlati valuti. Vlida je prevzela ta denar od bivše Avstrije, a kljub temu ni denarja za bedne vpokoience. Apeliramo na železniško direkcijo, na] napravi v tem pogleda red. — Prevarani kronski upokojenci. Iz krogov kronskih upokojencev smo prejeli: Znano je, kako so se klerikalni ministri javno hvalili in bahali, kaj so vse dosegli v vladi, zlasti prevedbo kronskih upokojencev v dinarske. Nekateri upokojenci so se celo zato javno zahvaljevali klerikalnim ministrom. Kmalu pa je sledilo bridko razočaranje. Po dveh mesecih kronski upokojenci Je niso prejeli niti pare na račun prevedbe, ostale so še naprej kronske pokojnine. — .Vodnikova družba« si je pridobila s svojim lanskim knjižnim darom nebroj prijateljev, vendar pa šo pogrešamo v njenih vrstah prav mnogo narodnozavednih Slovencev in Slovenk, predvsem pa Ljubljančanov. V Ljubljani bi morala imeti družba najmanj 4000 članov, doslej pa njih število ne dosega niti tretjega tisočaka. Treba bo torej še več agitacije, ako hočemo spraviti število članov >VcKmikove družbe« v Ljubljani na ono višino, ki odgovarja njeni poziciji v slovenskem javnem življenju. Zato pozivamo vse družb, prijatelje, da napno vse svoje sile, da pridobe družbi čim največ novih članov. Posebno bi bila potrebna živa agitacija med našim trgov9tvom in obrtništvom, med katerim so družbine knjige še razmeroma malo razširjene. Pa tudi med našim narodnim ženstvom še nima ^Vodnikova •iružbac zadostne zaslombe. Svoje dni je rase ženstvo požrtvovalno agitiralo na pr. za -Slovensko Matico« in ji je pridobilo prav lepo število članov. Nadejamo se, da se bodo naše dame z isto vnemo in požrtvovalnostjo zavzele tudi za »Vodnikovo družbo c tako na kmetih kakor tudi zlasti v Ljubljani. Ali bi se ne dalo v Ljubljani in po drugih naših mestib dobiti nekaj gospa in gospodičen, ki bi se hotele žrtvovati za dobro stvar ter z nabiralno polo v roki poselile naše trgovce, obrtnike, razna industrijska podjetja itd.? To bi bilo velezaslužno delo, ki bi jim do-ne=lo največje priznanje! — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve sledeči pogrešanci: Alojzij Matjašič, posestnikov sin iz Luč, Luka Pungarčič, posestnikov sin v Cerini, Franc Lenarčič, posestnik na Cesti, Martin Kristan, posestnikov sin v Zalogu, Martin Petretič iz Ferluge, Janez Gorše, posestnik v Rodinah, Anton Erjavec, posestnik v Ra-težu, Jakob Škerlec, posestnikov sin v Bretonskem Selu, Franc Fabjan, kočarjev »in v Verdunu, Alojzij Dinc, posestnik na čistem bregu, Janez Horžen, hišarjev sin v Crešnjicah, Janez Novak, posestnik in tesar • Zabrdu, Anton Prah, hišar v Drenovcu in Albin Ziegler, medičar in svečar, naposled v Zagrebu. — Direktni brzovlak Budimpešta _ Zagreb. Od 15. maja bo vozil med Zagrebom ;n Budimpešto direktni brzovlak, in sicer podnevi preko Djekenješa. — Velike svečanosti v Petrovcah. Zve-fca sloven. vojakov iz svetovne vojne odkrije 26. t. m. v Petrovcah spominsko ploščo vsem padlim vojakom lavantinske škofije. Odkritje bo združeno z raznimi zanimivimi prireditvami, pri katerih nastopijo bivši vojaki iz svetovne vojne. Udeleženci svečanosti imajo polovično vožnjo. V to svrho naj zahtevajo pri župnih uradih legitimacije. — Gojenci pomorske zrakoplovne podčastniške Šole. Letos bo sprejetih v II. letnik pomorsko-zrakoplovne podčastniške šole v Kumborju (Boka Kotorska) 60 novih gojencev. Pogoji za sprejem so na vpogled pri vseh vojaških' oblastvih, velikih županstvih in okrajnih glavarstvih. Prošnje morajo biti do 1. septembra pri komandi šole v Kumborju. Gojenci imajo posebne doklade in ugodnosti pri napredovanju tako, da lahko sčasoma postanejo častniki pomorsko-zrakoplovne stroke. — Vojne sirote na našem Jadranu. Ministrstvo za socijalno politiko je dovolilo 80.000 Din kredita vojnim sirotam, da morejo v kopališki in letoviški sezoni preži-viti nekaj mesecev ob Jadranu. Vojne sirote pošljejo v razna dalmatinska kopališča na zdravljenje in okrepčilo. — Sprejem rezervnih oficirjev t žandarmerijo. Radi spopolnitve žandarmerij-skega oficirskega zbora je ministrstvo vojske in mornarice odredilo, da se sprejme 30 rezervnih oficirjev k žandarmeriji. Kandidati, ki žele vstopiti v aktivno žandannerijsko službo, morajo biti ali podporočniki ali poročniki, da še niso dosegli 30 let starosti in da so absolvirali najmanj 6 razredov gimnazije ali kako drugo strokovno srednjo šolo. Prošnje sprejema glavni štab žandarmerije v Beogradu do konca junija. — Gojenci vojaške sanitetne šole. V vojaško sanitetno šolo v Beogradu sprejmejo do 20 avgusta L L še 30 novih gojencev. Pogoji bodo objavljeni v uradnih listih. — Madžarski baloni nad našo državo. Zagrebški magistrat je prejel obvestilo, da bo madžarski meteorološki zavod v Budimpešti v kratkem pod vzel meteorološka proučevanja in da bo v to svrho od časa do časa izpušcal balone, ki bodo imeli s seboj razne instrumente beleženja. Ker je v, največjem interesu, da se čim večje število teh balonov najde in vpošlje institutu in ker je verjetno, da bo precejšen del teh balonov prišel na ozemlje kraljevine SHS, se javnost obvešča, da bo vsakdo, ki najde tak balon, prejel nagrado 20 pengojev in povračilo vseh stroškov. — Zgled narodno-obrambnega delovanja. Podružnica JM v Breznici p. Žirovnica, eaa najagilnejših podružnic te naše narodno-obrambne organizacije, je tekom svoje zadnje poslovne dobe zbrala za Jugoslovensko Matico na članarini in raznih prireditvah Din 6271.96. Podružničnemu odboru in vsem Matičarjem izrekamo za nesebično in požrtvovalno delo javno zahvalo in priznanje. — Za JM. V počaščen je spomina blago-pokojnega nadučitelja g. Petra Repiča je učiteljstvo na Uncu zbralo za JM 200 Din. Sokolski naraščaj na Sušaku je daroval Matici Din 130. Peti razred osnovne šole na Rakeku je mesto venca na grob součenke Milovane Dralkove zbral za JM 60 Din. — Veem darovalcem iskrena hvala! — Občni zbor starešinske zveze Triglava« se vrši letos v Laškem dne 15. t. m. ob 10. uri v prostorih >Pivnicer z običajnim dnevnim redom. Udeležniki naj s po roče svoj prihod pravočasno g. dr. Josipu Šmidu, sodniku v Laškem radi kosila. Popoldne izlet v okolico. Odbor 400-n — Društvo »Kuratorij slepcev« v Ljubljani naproša vse ge. častne pokroviteljice ter ge. in gdčne. ženskega agitacijskega odbora, naj se zanesljivo udeleže seje, ki bo to sredo dne 4 maja ob o. uri popoldne v kavarni Emona, I. nadstr., radi prireditve »Dnevi slepih«. Višja šolska oblast je dovolila šolski mladini udeležbo pri tej prireditvi. — Društvo slovenskih sodnikov ima svoj občni zbor dne 8. maja t. L v Mariboru. — Smrtna kosa. Včeraj je preminul v Borovnici višji uradnik drž. žel. v pokoju in hišni posestnik g. Drago G a b r i e 1. Bil Jo mož dela in plemenitega značaja. Pokopali so ga danes popoldne na domačem pokopališču. Blag mu spomin! Žalujoči rodbini naše iskreno sožalje! — Nesreče. Včeraj popoldne je prišla v ljubljansko javno bolnico 721etna Uršula Gr-čar iz Preserja pri Borovnici. V nedeljo 1. maja jo je na cesti iz Borovnice proti Pre-serju povozil kurjač tovarne Kobi ter jo pri tem precej poškodoval. — Slletna Marija Šušteršič iz Vižmarij pri St. Vidu nad Ljubljano je na nekem ovinku, ko so mimo v soboto popoldne vozili nemški avtomobilisti, šla čez cesto ravno v trenutku, ko je privo-zil neki avtomobil. Ni se mogla več izogniti in tudi avtomobilisti so prepozno zapazili ženo, da bi avto ustavili. Avtomobil jo je prijel in vrgel v jarek. Marija Šušteršič ei je pri padcu najbrž nalomila desno roko in je zato danes dopoldne iskala zdravniške pomoči v javni bolnici. — Rodbinska drama na Dolenjskem. V bližini Uršnih sel pri Novem mestu se je 28. aprila okoli 5. zjutraj odigrala krvava rodbinska drama. Čuvaj državnih železnic France Koklič se je poročil pred dvema mesecema z ženo, ki mu je pozneje razodel«, da je že v sedmem mesecu noseča. Omenjenega jutra sta šla oba k čuvajnici, kjer bi moral Koklič prevzeti službo. Koklič je izvedel, da je žena noseča z nekim drugim nekdanjim ljubimcem. Mož je postal ljubosumen ter začel očitati ženi nezvestobo. 28. aprila zjutraj ni nastopil službe, marveč se je vrnil domov v Uršna sela, se preoblekel in izginil. Pozneje so našli v gozdu kakih 300 m daleč od čuvajnice Kokličevo ženo mrtvo v krvi. Ker je Koklič tako nenadoma izginil, je bil takoj osumljen umora žene. Doslej ga orožniki Še niso izsledili. Umor je razburil vso novomeško okolico in Belo-krajino. Prebivalstvo govori samo o tem umoru ter ugiba, kaj se je moralo zgoditi usodnega jutra med obema mladima zakoncema. — Porušil se je stop znamenitega zgodovinskega gradu v Ivaniću. Predsinočujim v mraku se je brez zunanjega vpliva roru-šil stolp znamenitega gradu v Ivanjcu ca Hrvatskem. Grad je star že nad 700 kt; zadnje čase so se na njem opažale neznatne razpoke, ki pa še niso dajale povoda za slutnjo, da se bo grad začel rušiti. Stolp, ki se je podrl, je bil sestavni del gradu in je v II. nadstropju stanovala obitelj Kukulje-vičev, ki so lastniki gTadu. V stolpu *n v prostrani sobi, ki je bila vezana s stolpom, je bila nameščena jedilnica z dragoceno opravo, s porcelanom, srebrom in antiktii-mi obiteljskim! slikami. Razun tega se je tu nahajal slasovir pok. Mihanoviča, pesnika »Lepe naše domovine«. Mihanovič je klavir svojčas poklonil pesniku Ivanu Ku-kuljeviču. V L nadstropju stolpa je stanoval sreski poglavar. To stanovanje je k >reči bilo prazno, ker se je prejšnji sreski pogla var nedavno izselil, novi pa se še ni vselil Porušeni storp nudi prizor velikega k:»pa razvalin, iz katerih mole deli miz, stolov, preprog, slik in ostatega pohištva. Radi velike teže je zidovje prodrlo tudi v klet. Vsa sreča je bila, da se je ravno minuto pred nesrečo iz stolpa odstranilo 2-Ietno dete Radovana Kukuljeviča, ki se :e prej tam igralo s služkinio. Skoda se ceni na pol milijona Din. -- Samomor pod brzovlakom. Pri Vrab ču blizu Zagreba se je vrgel pod vlak 50-letni Stepan Srnetič, oče šestero otrok. Zadnje čase se je mož vda! pijači in se precej zadolžil. V obupu se je podal proti Vrabcu in se vrgel pod tovorni vlak, ki je ravno vozil od Stenjevca proti Zagre bu. Lokomotiva je nesrečnika nc.i«TiiTu-mo razmrcvarrla. — Skrivnosten nestanek dveh dečkov. OsijeŠki policiji je prijavila 381etna Reza Halihovičeva, da sta pred par dnevi na skrivnosten način izginila njena dva «ina Konrad in Rudolf, prvi star 10, drugi 11 let. Policija išče sledove, da dožene, ali sta dečka padla v zločinske roke, ali pa se morda v topil a v Dravi. Iz Ljubljane —I j Občni zbor Jugoslovensko - češkoslovaške lige v Ljubljani. Snoči se je vršil v restavraciji »Zvezda« zelo številno obiskan občni zbor Jugoslovensko - češkoslovaške lige. Med drugimi so biLi zastopani tudi Češkoslovaški konzul po konzulu g. dr. Reslu, Češka obec po predseKrožka mag. uradnikov« se vrši v četrtek 12. maja, »Zvsze mag. organizacije pa v ponedeljek 16. maja vselej ob pol šestih popoldne v mestni posvetovalnici, oz. dvorani. —Ij Sokolsko društvo v Štepanji vasi poživlja članstvo, da čim prej poravna članarino po čekovnih položnicah, ki jih je prejelo, da prihrani društvu nadaljne stroške, blagajniku pa delo. Zdravo! —Ij II. redni občni ibor ljubljanske borze. Ker so razveljavljene volitve, ki so se vršile 22. marca, sklicuje borzni svet ponovno II. redni občni zbor na dan 10. maja ob 16. v borzne prostore s sledečim dnevnim redom: Volitve: a) 8 članov borznega 6veia, b) 5 članov finančnega odbora in c) dopolnilna volitev 7 članov borznega razsodišča. —Ij Dober ribji lov. Delavec Jože je prejšnji mesec lovil ribe v Gradaščici. Imel je srečo in ujel veliko ribo.,Zavistneži so govorili, da je ujel do 5 kg težkega suka. Ko so ga na policijski stražnici vprašali, če je res ribe lovil v Gradaščici, je to priznal s pripombo, da je ujel do 4 kg težko ribo, in sicer postrv (?) v Gradaščici pri Mesnelo-vem mlinu na Viču. Zakupnik ribjega lova v Gradaščici je izjavil, da se bo mirnim potom pobotal z Jožetom. —Ij Tatvina lOOOdinarskega bankovca. Delave tobačne tovarne France švigelj, stanujoč v Rožni dolini, je včeraj naznanil, da mu je neznan tat v nedeljo 1. t. m. izmaknil iz stanovanja v času, ko je bil z družino med 16. in 18. uro odsoten, bankovec za 1000 D. Tatvino je šele včeraj zjutraj opazila njegova žena. Tat je neznano kam izginil. Vrše se sedaj intenzivne poizvedbe za tatom ter je pričakovati, da ga izslede. Vse indicije kažejo, da je bil tat v svojem poslu dobro izvežban in da je bil o razmerah družine delavca Sviglja prav dobro poučen. —Ij Pobeg od doma. Postrežiica Antonija Kopač, stanujoča v MaJi Čolnarski ulici, je policiji naznanila, da ie že 29. aprila t. 1. odšel s stanovanja njenega m>žit zaposlenega v Brežicah 8-Ietni sinček Ivan Ko- imajo radi Kalodont. Ta zobna krema čisti temeljito in varuje zobe. Umivajte rad! tega svoje zobe zjutraj in zvečer, ker to je pravo negovanje zob, to je zdravje! Navadite svoje otroke na SAR.GOV K A LO D O N T pač, ki je dejal svojim prijateljem, da odhaja k materi v Ljubljano. Deček se ni zgla-sil pri materi v Ljubljani, im *ato so vsi v skrbeh, kaj se je ž njim zgodilo. —Ij Drobiž policijske kronike. SnoOi ie bila rzvršena samo ena aretacija in še ta nenavadna. Bil je aretiran neki mož radi bogokletstva. Prijavljeni ste bili dve tatvine in sicer tatvina bankovca 1000 Din in tatvina rib. Štirje mladeniči so prijavljeni radi nedostojnega vedenja, štirje dr izi pa radi kalenja nočnega miru. Prijavtjcn je dalje neki mlajši mož radi žaljenja straže. — Trije obrtniki so prijavljeni radi obrtnoga reda in 8 voznikov radi prestopka cestno-policijskega reda. Iz Celja —c Iz finančne službe. Podiuspektor finančne kontrole g. Anton Muc v Skoplju je bil imenovan inšpektorjem in obenem pre meščen v Celje. —c Birma v Celju se vrši letos na bin kostni ponedeljek. —c Poroka. V nedeljo se je poročil celjski trgovec g. Ernest Marine z gdč. Maro Valenčakovo iz Podsrede. —c Koncert Celjskega pevskega društva bo v soboto dne 7. t. m. ob pol 9. uri zvečer v Celjskem domu. Koncertne točke so lepo izbrane. —c Snaženje prostorov na mestnem magistratu bo v ponedeljek dne 9. in v torek dne 10. t- m. Mestni urad bo ta dan zaprt. Stranke, ki so za te dni povabljene, se naj zglasijo med uradnimi urami v sredo, dne 11. t. m. Iz Maribora —m Nov list v Mariboru. Včeraj je izšla prva številka novega mariborskega dnevnika ^Mariborski VeČernik Jutra«, ki ga izdaja konsorcij »Jutra« mesto dosedanjega dnevnika »Tabor«, ki je s 30. aprilom pienehal izhajati. »Večernik« ie vzbudil s svojo pestro vsebino splošno pozornost. —m Protestni shod gledaliških igralcev. Pododbor Udruženja gledaliških igralcev je sklical za danes popoldne z ozirom na to, da je gledališka uprava s 1. majem mnogim članom odpovedala službo, protestni shod, da se posvetuje, o nadaljnih korakih v zaščito svojih stanovskih interesov. —m Prosta stanovanja. Pri stanovanjskem sodišču v Mariboru jc razpisanih 6 prostih stanovanj. Interesenti naj si jih ogledajo in vlože prošnje najkasneje do četrtka pri stanovanjskem sodišču. —m Cesta proti Sv. Petru je zopet na več mestih zasuta, ker se je po dolgotrajnem pomladanskem deževju začel rušiti hrib na cesto. Okrajni zastop je za letos že odobril večje kredite, da se cesta popravi in primerno zavaruje. Z delom se prične v najkrajšem času. —'in Občni zbor kovaške zadruge se jc vršil minulo nedeljo. Zadruga, ki je bila osnovana še Ie pred 3 leti, je dosegla že zelo razveseljive uspehe in beleži vsestransko lep napredek. V znak priznanja je občni zbor izvolil za prihodnjo triletno dobo ves dosedanji odbor s predsednikom g. Verzlom na čelu. —m Razsvetljava ulic je v Mariboru sicer zelo lepa in mestoma naravnost veli-komestna, vendar pa bi bilo še na več mestih treba namestiti nekaj svetilk. Tako je n. pr. na Aleksandrovi cesti, ki je sicer zelo razkošno razsvetljena, nujno potrebna vsaj ena svetlika pred carinsko pošto, kjer vlada babilonska tema. ker od kolodvora do Tomšičevega drevoreda ni nobene svetilke. Tolažba. — No, kaj si pa ti tako žalosten? — Večne skrbi. Žena mi je zbolela. — Kdo jo pa zdravi? — Dr. Nož. — No, potem si pa lahko brez skrbi. On je zdravil tudj mojo pokojno ženo..- Gospodarstvo —g Opozorilo indu^trijcem. obrtnikom in trgovcem! Rok za prijavo kot razstavijalec na letošnjem vzorčnem velesejmu od 2. do 11. julija poteče v nekaj tednih. Po zaključku prijavnega termina razdeli sejmska uprava takoj razstavne prostore. Kdor se javi kasneje, ni več siguren, da dobi ugoden prostor. Zato se naproša v lastnem interesu vse one tvrdke, ki se zanimajo za velesejem, da i>opešijo svojo prijavo. —g Stanje Narodne banke, dne 27. apru ia 1927. Obtok novčanic sc je zopet znatno znižal. V času od 15. do 22. aprila se je znižal obtok novčanic za 80,729.970 Din na 5.412,978.450 Din. Kovinska podlaga sc je znižala na 8,070.919.93 Din. Posojila stalno padajo. Od zadnjega izkaza so se znižala na 26,399.811.19 Din. Državne terjatve so narastle za 30.584.000 Din. —g Pocenitev soli. Monopolska uprava je obvestila te dni z brzojavno okrožnico vsa monopolska skladišča soli, da je odo; breno znižanje monopolske takse za sol. Zato se je kuhinjska sol pocenila za 20^. —g Plenarna seja beogradske Trgovske zbornice. Prihodnja plenarna seja beograd* ske Trgovske zbornice se bo vršila 31. mas ja in 1. junija. Na tej seji se bo razprav* ljalo o povečanju naseda izvoza. Pred ple* narno sejo bo imela zbornična uprava več sestankov, na katerih bo razpravljala o vseh aktualnih gospodarskih problemih. —g Seja uprave Narodne banke. VSfVftj se je vršila pod predsedstvom name>tnika guvernerja dr. Protiča seja upravnega odi bora Narodne banke, na kateri sc je raz« pravljalo med drugim o ekspozeju Narod* ne banke glede znižanja obrestne mere. —g Pni dan zagrebškega velesejma. Po* set zagrebškega velesejma je bil kljub šte* vilnim majniškim izletom v nedeljo zado* voljiv. Že zgodaj zjutraj so prihajali pO" setniki iz vseh krajev Jugoslavije, zlasti iz Dalmacije in Bosne. Veliko zanimanje je vladalo osobito za avtomobile. Kmetje so se zanimali za gospodarske stroje. Večina razstavljalccv je bila s povpraševanjem za* dovoljna. Pričakovati je. da bo bilanca za# grebskega velesejma tudi letos zadovoljiva. —g Najnovija Srbska >Baukar»tT«c (Maj 1927). Primili smo najnoviju svesku (maj 1927) ovog velikoj ekonomshog časopisa i nalazimo u njoj, pored ostalog materijala, i sledeče orignalne Članke i razpm-prave: Ljub. St. Kosier: Naša industrija i pitanje Industrijske Banke, Dr. Vlada T. MarkoviŠ: Novi unutarnji zajam, Bogumil Vošnjak: Trgovnski atašeji, dr. Velimir Bnj-kie: Medjunarodna ekonomska konferenra, p ros. ing. Stjepan Jurić: Stojimo li pre ponovnim zaduživanjem seljaka?. Stanko Da-nilović: Poblem pasivnih krajeva, Dr. tfa-doslav Pipus: Obrestna mera, Nkola Staria-rević: Kritika rada Narodne Banke; Dr. Vidan o. Blagojević: Pravni značaj i tehnika naših finansijskih zakona, ine*. Relja Arani-tović: Oko stabilizacije franka, Apolon Eropkin: Državni dug Narodnoj Banci, nadalje hronika itd. — I ova sveska kao i ranije donosi nekoliko uspelih karikatura od Serg. Mironovića i Talmana. — List • izlazi mjesečno i staje godsnje 250 Din. = Hitro nazadovanje ladjedeNtva v Italiji. Kakor znano, je Italija v 1. 1920. v gradnji ladij dosegla drugo mesto m?d vsemi državami, ki se pečajo z ladjedelstvoni. Ta nenaden razmah italijanske ladjedelflke industrije, ki je bil povzročen zaiadi inflacije, je marsikoga presenetil. Čim pa je italijanska vlada pričela izvajati deflacijsko politiko, se je pojavila tudi kriza v italijanskem ladjedelništvu, kar nam dokazuje statistika »Llovdovega registra«. Tonaža na celem svetu v gradnji nahajajoČih se ladij se je v prvem četrtletju tek. 1. znatno dvignila, in sicer od 1,933.000 br. reg. ton na 2,569.900 br. reg. ton. V glavnih državah, ki se pečajo z ladjedelatvom, kaže ta tonaža naslednje spremembe: Anglija 1,217.000 ton (koncem 1926. 700.000 ton), Nemčija 350.000 ton (211.000 ton), Italija 209.000 ton (240.000 ton oziroma 280.000 ton koncem II. četrtletja 1926). Italija, ki je bila celo leto 1926. na 2. mestu, zavzema letos 3. mesto. Za Italijo iT-kaz*"« tonaža rezultira iz starih in ie nedovršenih naroči'!, dočim so nova naročila le minimalna. To in ono Neprilike pri preletu oceana iN* ospredju zrakoplovstva stoji zad* nje čase polet preko oceana, s katerim se skušajo proslaviti najboljši letalci« Doslej so se vsi poskusi izjalovili. Med zadnjimi, ki je imel s poletom preko oceana smolo, je brazilski letalec Par* ra. M Rio de Janeiro izhajajoči list «Patria» je objavil poročilo o tem ne» uspehu, v katerem pravi, da je strmo* 'glavil hidroplan polkovnika Parre na tla zato, ker letalec ni dobro poznal konstrukcije svojega letala. Prebival* stvo Rio de Janeiro je bilo nad tem poročilom tako ogorčeno, da je obko* lilo hišo, v kateri ima uredništvo svoje prostore, in hotelo urednike linčati. Med uredniki in ogorčenimi meščani je prišlo do pravcate bitke. Na bojišču j c obležalo več ranjenih. Končno je morala nastopiti policija, ki je ogor* ceno množico razgnala. [Vi soboto je priredil italijanski leta* lcc polkovnik de Pinedo v Newyorku predavanje o svojem poletu preko oceana. V. dvorani se je zbralo kakih 2000 fašistov, pred poslopjem pa 2000 protifašistov. Ko je letalec začel pre* davati, so začeli protifašisti obrneta* vati poslušalce s kamenjem. Prišlo je do pretepa, tako da jc morala posre* dovati policija. De Pinedo se je zate* kel pod varstvo policije, sicer bi ga bili protifašisti ubili. Skrivnostna smrt Američana in njegove neveste Na cesti, ki vodi iz Versaillcsa v Rambonillet, je neki Montjave našel avtomobil z groznimi gosti: pri vola* nu jc sedela mrtva Američanka Mari« on Roberts in poleg umirajoči Ameri* čan Meredith. Obraza obeh sta bila vsa okrvavljena in očrnela od sinod* nika. Američan je krčevito stiskal v roki samokres. Mlada žena je imela levo sence preluknjano s tremi revol* verskimi kroglami. Njemu je pa en sam projektil razklal črepinjo ob sen* cih. Tri izstreljene naboje so našli na cesti pred avtom, enega pa na tleh v vozu. Izmed vseh možnih hipotez o vz* roku in poteku drame se zdi najver* jetnejše, da je Američan ustrelil naj* prvo svojo sopotnico in nato še sa* mega sebe. V žepih so našli tudi do* kumente, na podlagi katerih so dogna* li identiteto obeh žrtev. Julij Mćrćdith je že dve leti stano* val pri nekem slikarju Vergnoletu. Ljubil je glasbo in bavil se je tudi z jeziki. Ni družbi je spoznal pianistko Robertsovo, katero je kmalu vzljubil in se zaročil z njo. Pred kratkim se jc Američanka vrnila iz Chicaga, kamor se je odpravila radi bolezni. Usodne* ga dne sta zaročenca napravila z av» tom izlet v okolico Pariza. V nekem hotelu so ju ljudje še videli, ko sta zajtrkovala. Nato sta se odpeljala in v skrivnostno temo je zavito vse, kar se je dogodilo potem. Policija pridno raziskuje zagonet* no smrt obeh mladih ameriških poda* nikov v Franciji. Najbogatejši Japonec Po polomu koncerna najbogatejše ženske na svetu ge. Jone Suzuki je naj* bogatejši mož na Japonskem 901etni starec Kihachiro Okura, ki je preživel mladost v veliki bedi. Kot deček se jc pečal s prodajanjem rib. Leta 1854. je prišel kot 17 letni mladenič v mesto Veda (sedanji Tokio), oddaljeno 200 kilometrov od njegovega rojstnega kraja. Tu je preživel več let in postal samostojen trgovec. Prodajal je orožje in strelivo. Kmalu je ustanovil trgovi* no z evropskimi oblekami. Njegova trgovina je bila prva te vrste na Dalj* nem vzhodu. Leta 1872. je imel že dovolj de* nar j a, da je nastopil trgovsko po to* vanje po Evropi in Ameriki. Dve leti pozneje je ustanovil podružnico v Londonu. Takratne japonske vojne so bile glavni vir njegovih dohodkov. Ki* hachiro je postal vojni dobavitelj in njegovo premoženje je rapidno nara* ščalo. Kmalu so segale niti njegovega podjetja daleč v inozemstvo. Kihachi* ro je investiral kapital povsod, kjer se mu je obetal dobiček. Zdaj ima v Mandžuriji ogromne plantacije riža, v Penshihu in na Yalu železne rudnike in železarne, v Tientsinu predilnice, v Mukdenu pa cestne železnice. Na Ja* ponskem odločuje njegov kapital pri 34 podjetjih, na Kitajskem pa pri 19. Kihachiro živi kot knez. Spremlja ga telesna straža, ki mora strogo paziti, da se magnatu kaj ne zgodi. 881etnico svojega rojstva je praznoval z velikim pompom. Na banket je povabil naj* najznamenitejšega kitajskega igralca Mai Lang Fanga in najel za svoje gosto dvorno gledališče. Med gosti so bili vsi najuglednejši japonski plemiči, mi* nistri in diplomati. Blizu mesta Kiota je zgradil krasno palačo za 300.000 jen. Nedavno je postal baron. Njegov sin je študiral na univerzi v Cambridgu in prevzame zdaj vsa očetova podjetja na Japonskem, dočim bo upravljal podjetja na Kitajskem do smrti oče sam. [z. zn amko in žlaom .KLJUČ" zato najcenejše Tragedija bivšega arhitekta Pred dobrim tednom so se na Dunaju pojavili v prometu ponarejeni dolarski bankovci. Čim je bila policija o tem obveščena, je takoj uvedla obširno preiskavo in je te dni razpečevalca ponarejenih dolarjev izsledila v osebi natakarja Oskarja Hoffmanna. Hoffmann je po dolgotrajnem zasliševanju priznal, da je razpečeval bankovce, obenem pa je policiji izdal delavnico dolarjev. Dolarje je fabriciral njegov svak, arhitekt Maks Pressinger. Policija je nato vdrla v sobo hotela, kjer je bival Pressinger in je tam našla razne priprave za izdelovanje bankovcev, tako opalograf, razna barvila, papir in slično. Tressinger je po kratkem obotavljanju priznal svoj čin. Izpoved arhitekta Pressingerja priča, da ga ni gnal zločinski nagon k fabrika-ciji dolarjev, pač pa je bila temu kriva brezmejna beda, v kateri je živel s svoji mi tremi otroci. Pressinger je bil pred vojno ugleden arhitekt in si je s poštenim delom pridobil lepo premoženje. Vojna je sicer omajala njegov položaj, za časa inflacije pa si je Pressinger zopet opomogel. Osnoval je veliko podjetje, ki pa je bilo brez prave podlage in je kakor sto in sto drugih v dobi velike gospodarske krize skrahiralo. Arhitekt sam je pri likvidaciji podjetja izgubil nad 400.000 zlatih kron premoženja. To je izbilo sodu dno. Pod udarci usode je Pressinger klonil. Lotil se je raznih poklicev, toda uspeha ni imel. Končno je zašel na kriva pota. 2e leta 1921 je bil v Inomostu radi poneverbe in goljufije obsojen na 9 mesecev ječe, leta 1923 pa na Dunaju na 5 mesecev zapora. Pressinger je vdovec in jc bil s svojima dvema sinovoma ter hčerko nastanjen v nekem hotelu, kajti bil je tudi žrtev stanovanjske mizerije, ki je na Dunaju še večja nego v drugih mestih. Kljub temu, da je z ročnim delom zaslužil kolikor je pač mogel in da so mu pomagali rudi otroci, ni zmogel ogromnih izdatkov. Družina je živela v veliki bedi Oba sinova, 21 letni Robert in IS letni Maks. sta imela samo po eno srajco, vsi trije pa so imeli en površnik, ki je bil skupna last. Ce je bilo mrzlo, je samo eden lahko odšel z doma. ostala dva sta Pa morala ostati doma. Sedaj so ostali otroci, katerim je usoda vzela očeta zopet sami, izpostavljeni največji bedi in lakoti. Policija jc Pressingerja izročila sodišču. X Rudniška katastrofa v ,{meriki. V rudniku Everett pri Fairmontu (Virginija) v Ameriki je nastala v soboto 30. aprila strahovita eksplozija, ki jc zasula dohod v glavni rov. V rovu je bilo 75 rudarjev, katere je zasulo. Silovit zračni pritisk jc ubil dva delavca, ki sta bila zunaj rova, dočim jih je bilo 15 ranjenih. Iz najnovej* ših poročil je posneti, da ic bilo v rovti ce* !o 91 rudarjev, od katerih najbrž n.ln. Dfl bo rciiL Pomožno akcij«i ■ 11 upu. stiti, ker so inženjerji ugotovili, da k poln strupenih plinov in tla na rešit*, v m Erečnih rudarjev ni misliti. Dole j so p«" tegnili iz rova 11 trupel in 7 ranjencev. V ro\-u je ostalo 80 zasutih rud.irjcv. od k.t. terih je dve tretjini črncev. X Spopadi povodom prvomajske pro* slave v Brest Litovsku. Povodom prvom a i bke proslave v Brest Litovskem M Pol -kem je prišlo do spopada mcU policij komunisti, čijih obhod jc bil prepoved.; Ko je policija \ eč kolovodij aretirala, | je hotela množica osvoboditi Policiji sc poslužila orožja, pri čemur jc bil 1 kom:-nist ubit, več pa ranjenih. Številka 13. Pri inspekciji kaznilnice vpraša minister kaznjenca, zakaj je zaprt. — O. gospod sem pač žrtev nesrečne številke 13. — Kako je to mogoče. — Cisto enostavno, gospod min ster: 12 porotnikov in l državni pravd-nik... Beračeva skrivnost o > o s £ 00 cd C/3 CU S 0U[0 li o • 8 3 o o< C* < < 2- CIQ i Carl de Vogt « Hanni Weisse Robert Schoiz — Henry Stuart — Elza Temarv — Hugo Flink. Scnzacijonalni kriminalni vclefilml — Lepi igralci. — Sijajna igra. — Fina režija. — Skrivnostni berač. — Karneval v Kolnu. — Markiz m bluga. — Indijski maharadia. — Razkol ni hotel Exelsk>r. — Mlada Mabel Strong v krcmpljih elegantnega pust lovca. — Ponočni obiski. — Dama v črnem. — Peklenski stroj in strupeni plini. — Tif in Taf v akciji. — Glas srca... itd. — Preskrbitc si pravočasno vstopnice za U nad vse zanimivi film. «ELITNI KINO MATICA«, naj udobnejši kino v Ljubljani. A dri jun Beli: Resne ure — Ti, ali greš z menoj na zabavo »Plastične umetnosti«? me ie ogovoril prijatelj Sodraž. — Prav rad, dragi, toda nimam kostuma. — Brez skrbi. Pri meni najdeš vse, kar rabiš. Na razpolago ti je kostum pikadora, ki ti bo, kakor mislim izvrstno pristojal. — Bravo... Kako pa se nameravaš ti našemiti? — Jaz bom »poglavar Indijancev«. — To bo pa res imenitno. A Gizela? — Gizela? —. Kako pa se misli ona kostumi-rati? — Kaj res misliš, da jo vzamem seboj?... E, dragi moj, to se pa temeljito motiš. Če se hoče človek s svojimi prijatelji dobro zabavati, potem je že boljše, da prijateljic in žen ne vlači seboj ... Njo sem že opravil. Natvezil sem ji, da moram oditi za 24 ur s teboj radi ureditve tvojih družinskih razmer. — In ona ti je verjela? — Zakaj pa ne? Saj smatra tebe za zelo resnega moža. To pa tudi dokazuje, da sploh ne zna presojati ljudi... No, pa tokrat vsaj vem, da se jaz nisem motil. Torej, vse je v redu in midva greva... Sprva je šlo res vse v redu. Sodraž 1 se je zabaval, da ga je bilo veselje gledati. Sčasoma se je pa umiril in postajal vedno resnejši. Kmalu sem spoznal, da je delal to le z namenom, da se ne izda. Bil je namreč že precej natreskan. Ko je pa že prekoračil vse meje skromnosti in umolknil ko grob, sem mu namignil: — E. prijatelj, ali bi ne bilo dobro, da se posloviva in greva? — Da že greva? ... Praviš, naj greva, mladenič, kaj____Sicer pa nimam nič proti temu, da prebijeva par trenutkov še pri »Mesečini*. — Pri »Mesečini«? Čemu? — Da popijeva čašico dobre kapljice. Prijatelj, umiram od žeje... — Saj si vendar pil že čez mero ... — Teh par Čašic, ki mi jih očitaš, se je že davno izpuhtelo. Sicer pa se bova pri »Mesečini« lahko še mnogo le^e in boljše zabavala... Hajdimo... »Mesečinam naju čaka. — Kaj ne veš, da Gizela tam često večerja po predstavi v družbi svojih kolegov? — Nikoli mi še ni padlo na um, da bi ji trgal grižljaj iz ust... — Toda ti siliš v nevarnost, da te zaloti... Saj vendar veš, kako si se izmuznil. — Misliš? Jaz pa vem, da sem v tem kostumu popolnoma varen in da me nihče ne spozna. Uvidel sem, da je vsako prigovarjanje zaman in sem se udal. ★ Najin prihod v veliko dvorano restavracije »Pri mesečini« je povzročil pravcato senzacijo. Eden kot pikado r, drugi kot poglavar Indijancev ... Komaj sva sedla in se malo razgledala, sem opazil pri sosedni mizi Gizelo v družbi njenih gledaliških kolegov. Tudi ona je naju opazila in nekam začudeno zrla na kostumirano dvojico, kateri se je poznalo, da ima za seboj že precej »viharne« ure. S svojo prijateljico sta nekaj šepetali in hihitali. Par minut kasneje se je Gizela dvignila in pristopila k najini mizi. Postalo mi je toplo in še bolj me je pogrelo, ko je nenadoma obstala tik pred nama, naju pomerila od nog do glave in hladno pripomnila: — A, to so posebne obleke za urejevanje družinskih zadev? — Gospa, oh, oprostite vstane Sodraž in s patetično gesto nadaljuje: — Nimam Časti poznati vas. — Oh, že vidim, da si zrel... doda Gizela nekoliko razburjeno. — To vas nič ne briga, jo zavrne razjarjeni Sodraž, ki je na vsak način hotel igrati svojo vlogo do konca. — Svetujem vam, da se takoj izgubite od naše mize. Povedal sem vam že, da I nimam časti vas poznati. Sprejmite izraze mojega globokega spoštovanja in sožalja, ker ste se tako zelo prevarili in me poleg tega nagovorili s ti... — Ne delaj neumnosti... je siknila že precej razkačena Gizela. Nato se je okrenila in se vrnila k svoji družbi. Sodražu je postal položaj prav tako neprijeten kakor meni. V zadregi se je obrnil k meni, rekoč: — Veš, kadar zaide človek v tak položaj, da ni nobenega pravega izhoda, je najbolje, da si umije roke. Pojdi-va torej tudi midva in si jih umijva. Res sva odšla v umivalnico in se začela umivati. Sodraž si je pravkar brisal roke, ko se odpro vrata in vstopi Gizelina prijateljica Lili. — Čujte, Sodraž, ga ogovori brez uvoda, — Gizela je silno užaljena. Niti besedice ne moremo več spraviti iz nje, dasi je bila še malo prej zelo razposajena. Pojdite in potolažite jo. Prepričana sem, da Čaka samo na to. — Gospa, vaše prizadevanje je res plemenito. Dovolite, da vas v zahvalo ix)ljubim... — Oh, gospod Sodraž, vi ste nepoboljšljiv grešnik. Toda tega pač ne smete storiti. — In če vendar le storim, kar sem sklenil, mislim, da tudi vi ne morete imeti ničesar proti — je nadaljeval uljudno Sodraž in brez nadaljuj, objel lepo Lili ter jo krepko poljubi. Zdelo se mi jc, da ji užitek ni bil bj neprijeten. Toda, kdor ima smolo, je ne more otresti. Baš v trenutku, ko sta bila Lili in Sodraž tesno objeta, se ponovno odpro vrata in prikaže se Gizela. — Tako torej? — jc kriknila, do skrajnosti razkačena. — Lepa prijate« ljica! Meni natvezi, da ga gre miru, tukaj se pa na skrivnem poljubljata! — Sedaj pa se je tudi v Lilinih očeh začelo bliskati. — Gospa, bodite prepričani, Ua g a nisem silila ... — Gospodične, — sc jc vmešal Sodraž. Pozivam vaju, da ostaneti mirni in ne delati kravala. — Toda njego pozivi niso nič zalegli. V naslednjem trenutku sta obe navalili druga na drugo. Sodraž je miru opazoval nenavadni boj. Nenadoma pa jc skočil v najbližjo kopalno kabino, ki je bila odprta, zaloputnil vrata in zaklical začudeni strežnici: — Ako bi me kdo iskal, mc ni tu. Razumete! Nato je vrata od znotraj zakle Kako je ta dramatična zgodba končala, vam ne morem povedati, ker sam ne vem, kako sem se zopet našel v svoji sobi... + Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri in skrbni oče, stric, svak in brat, gospod DRAGO GABRIEL višji činovnik drž. žel. v p. in hišni posestnik danes ob 17. uri v 54. letu svoje starosti, po daljšem mukepolnem trpljenju izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega nepozabnega pokojnika bo v sredo, dne 4. maja ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti št 76 na domače pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi v Borovnici Borovnica, dne 2. maja 1927. Globoko žalujoči: Antonijo Gnbriel, soproga; Drago, Zoro, Stone, otroci. Rodbine: Lušickv, Frolč, Perne, Medica, Lavrenčič. io 9 Razmnoževanje spisov s nisalnim strojem in apalo* šrafiranje. — A. Petričič, Sv. Jerneja cesta 2/1. 1067 Šivilja izdeluje elegantne toalete od 50 do 90 Din; kostume in pla* šče 130 ter perilo. — A. Ben* ko, Ljubljana. Gosposka 3/II. 1088 Izposojevanje koles pri tvrdki Nardin in drug. Po* Ijanska cesta 31. — Kolesa in šivalni stroji po najnižjih ce* nah; vsi nadomestni deli in pnevmatika. 1046 Železnato vino iz lekarne dr. G. Piccoli Ljubljana. Dunajska cesta it. 6 krepča matokrvne, nervozne, oslabele odrasle in otroke. — Naročila se točno Izvršujejo. Resnega znanja zeli v svrho ženitve modni krojač s premoženjem z go* spodično ali vdovo — tudi z otroci — v starosti od 30 do 50 let; imeti mora tudi nekaj premoženja. — Ponudbe s sli* ko, ki se na željo vrne, na upravo «Slov. Naroda« pod aSrečna bodočnost/1093». Taj* nost zajamčena. Strojni ključavničar močan in ves*en, dober dela* vec, zmožen tudi nemškega je? a — išče dužbo. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Takoj/lG8GN> na upravo olov. Naroda » HBBBBBĐBB5 \cjstarejla slovenska plesksr= ska in li carska delavnice Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go* sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne «Evropa»). Sc priporoča. — Izvršitev to:» na, ceno zmerne. 7b T MnKuInturni papir kg d Din Sa~ prodala uprava „Slov. Naroda" Prostovoljna prodaja. Hotel Mangart na Rečici - Bled, ob glavni kolodvorski cesti na Bledu, z novo urejenimi restavracijskimi prostori, tujskimi sobami, podzemeljskim kegljiščem, restavracijskim vrtom, krasnim' razgledom itd. ■•F" se proda za nizko ceno. Plačilni pogoji zelo ugodni. Za nakup je potreben malenkosten kapital. Poizve se pri notarju Alojziju PEGANU v Radovljici. Urejuje: Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskamo*: Fran Jeaoršek. — Za inacratnl dei Usta: Oton Chriatoi — Vsi v Ljubljani.