8 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 29. junija 2022. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 5 I 25. maj 2022 Končno stalni notar in nova lokacija 11 V okviru projekta Miss Slovenije tudi kongres podjetnikov 12 Naj piva drugič 25 Pri šestih se je zaljubila v nogomet Žalec fešn week je tu Z odprtjem razstave izdelkov celjskih dijakinj in dijakov se je 19. maja pričel Žalec fešn week, nova sveža prireditev mladih ustvarjalcev. Modno obarvane dogodke organizira Mladinski center Žalec. Razstavo z naslovom Obleci svoj design so pripravili v žalski knjižnici. Predstavili so se dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje s smeri Ustvarjalec modnih oblačil. Na razstavi si lahko ogledate najnovejše kreacije, oblikovane na podlagi zanimivih inspiracij. Do konca tega tedna se bo zvrstilo še nekaj živahnih dogodkov, privlačnih za modne navdušence in vse ljubitelje lepega. Že danes, 25. maja, ob 18. uri lahko obiščete delavnico Modne ilustracije z Neo Likar. Jutri, 26. maja, bosta ob 18. uri delavnica Profi urejanje brade ter ustvarjalnica Izdelaj modni naglavni dodatek z Boho Headwear. V petek, 27. maja, bo sledil vrhunec dogajanja s pričetkom ob 16. uri, ko bo v Žalcu na obisku Vili Van Style, kombi z mobilno butično trgovino slovenske mode, ob 18. uri pa bo sledil dogodek Profi fotkanje: tvoja nova francoska profilka. Kot zaključek modnega dogajanja bo ob 19. uri pogovor o modi z Žalčanko Majo Štamol Droljc, priznano slovensko modno oblikovalko. Anja Oset, projektna vodja MC Žalec, je ob tem povedala: »Sama sem v zadnjih letih dobila veselje do šivanja in tako je iz navdušenja do ustvarjanja in oblikovanja zrastla ideja, da v Žalec pripeljemo modo in dogodke, povezane z njo.« Utrinki z razstave modnih oblek, ki so jih ustvarili srednješolci. B. P. BINA PLAZNIK Dan mladosti v rdečih čevljih LUCIJA KOLAR Saj vem, marsikoga je streslo ob zgornjem naslovu. Ne, nima zveze s socializmom, komunizmom, rajnko skupno državo, s pionirsko rutico in čepico. Pa tudi če, nič hudega! Sama ga raje povezujem s širino duha, mladostno energijo, ustvarjalnostjo, odločenostjo in voljo do življenja, sožitja med ljudmi. Z radoživim majskim dogajanjem v naši dolini, če hočete. Nič ni narobe z drugačnimi mnenji, ta so bogastvo. Je pa narobe, da dandanašnja, velikokrat zlonamerna etiketiranja obsojajo na prvo žogo, na prvi pogled, in to celo uporabljajo v politične namene. Pokažejo vso bedo ozkosti in kažejo znake »malomožganskega veleposestništva«, celo šovinizma, ksenofobije, paranoje in, kar je še bolj pereče, manipulativnega pristopa za lahkovernike. Zavedam se, da me kdo ob branju že etiketira kot »levičarko«. Naj bo jasno, sem oseba širokih obzorij, veselega duha in pozitivne energije, ki ima nadvse rada bogastvo različnih pogledov in mnenj. Veselim se uspehov drugih ljudi in jim jih privoščim, tudi če meni ne uspe. Spoštujem ljudi, ki v srcu dobro mislijo, znajo poslušati in se učiti od drugih, vsekakor pa jih ne obsojajo, ker so vrt obdelali drugače ali ker so si nadeli obleko, ki jim ni všeč, ali obuli čevlje, ki so klišejsko divji. Rada pometem pred svojim pragom, preden iščem napake pred tujim. Enako kritična sem do levih, desnih in srednjih – to pomeni, da znam videti dobro, slabo in tisto vmes v vseh. Pika. Danes je dan mladosti in mladost je univerzalna vrednota, ki nima zveze s časom in z leti. Vsak jo lahko Modri ljudje iščejo v sebi, navadni ljudje pa v drugih. Da bi vrata tako kot jih mi, ljubili tudi vi (Konfucij) Hörmann Slovenija, d.o.o. Petrovče T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 TZ-AZ-EP2022-110x60mm-HOR-SL-OP.indd 1 doživlja po svoje. Skupno pa je, da je nekaj, kar poživlja in vznemirja. Vabim vas torej, da se danes pogovarjate o barvah in izraznosti oblačil, ki te dni na Fešn weeku bogatijo Žalec in vnašajo svežino ustvarjalne mladosti v pokoronsko ponovno prebujeno okolje. Ali pa se ustavite pri fontani piv, nazdravite s prijatelji in se veselite iskrivosti raznolikih sogovornikov. Ali se ustavite na eni od golažijad tega vikenda in se pogovorite o tem, kaj dobrega ali zabavnega bomo skupaj počeli. Ali izmenjajte dobre prakse, mnenja, ki vam bodo dala kakšno pametno iztočnico za življenje naprej. Ali pa migajte z učenci osnovnih šol in jih občudujte pri tem, kar so ustvarili v šolskem letu, ki se izteka in je v živo ponovno začelo skrbeti za njihovo dobrobit, lahko spet vsak misli svoje, toda nikar vnaprej ne etiketirajte, da se zanjo ne skrivajo možgani. Dejstvo je, da smo do ženskega sveta na splošno gledano kritični bolj kot do moškega, in k temu žal včasih najbolj prispevajo ženske, ki zavidajo kolegicam. Ampak veste kaj – očitno prihajajo prave! Si bo že treba izmisliti kakšen bolj tehten argument za kritiko žensk (ali moških) kot čevlje, obleko, frizuro ali kaj podobno banalnega. Predvsem pa, poenotimo kriterije, in to velja za kriterije žensk in moških o ženskah in moških. Če smo že pri lepoti, Braslovče v teh tednih večkrat gostijo kandidatke za Miss Slovenije, zato so trenutno po tej plati gotovo najlepši kraj naše doline. Aktualna miss Slovenije Maja Čolić je bila ustoličena lani Veselim se uspehov drugih ljudi in jim jih privoščim, tudi če meni ne uspe. Spoštujem ljudi, ki v srcu dobro mislijo, znajo poslušati in se učiti od drugih, vsekakor pa jih ne obsojajo, ker so vrt obdelali drugače ali ker so si nadeli obleko, ki jim ni všeč, ali obuli čevlje, ki so klišejsko divji. ki smo jo na daljavo že skoraj izgubili. Lahko vdihnete naravo številnih lokacij, kamor zahajamo Spodnjesavinjčani. Kar tako in tudi ob posebnih priložnostih, ki kar žarijo iz našega časopisa. Naredite najprej kaj sami s sabo, preden za svoje težave krivite druge. »Bodo pač morali preživeti, da imamo prvič v zgodovini državnega zbora čedno predsednico,« je z nasmehom v soboto za RTV Slovenija povedala priznana antropologinja Vesna Vuk Godina. A lepota je relativna in o njej si dva tedna po tem, ko je diplomirala na ljubljanski Ekonomski fakulteti, suvereno pa je povezovala tudi Kongres podjetnikov Savinjske regije, ki je potekal v okviru projekta miss minuli četrtek v Braslovčah. Vabim vse, ki lahkotno lepite etikete, da vsaj poskušate razmišljati izven klišejev. Upam, da veste, da so velikokrat izgovor za lasten manjko. Živel dan mladosti in širine duha! P. S.: Tudi jaz imam dva para rdečih čevljev! VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Naj bo vroče poletje tudi varno! www.hormann.si info@hormann.si TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si 20/01/2022 13:13 2 OBČINA ŽALEC ŠT. 5 I maj 2022 Dvajset let ZKŠT Žalec Žalski svetniki danes o Centru Golding BINA PLAZNIK L. K. Na današnji, 26. seji Občinskega sveta Občine Žalec bodo svetniki obravnavali kar 15 točk dnevnega reda, med njimi jim bodo predstavljena izhodišča projektne naloge za obnovo Centra Golding Žalec (Hotel Žalec). Sodelavci ZKŠT Žalec so razstavo pospremili na internem srečanju. Do 13. junija bo pri Fontani piv Zeleno zlato na ogled razstava ob dvajsetletnici Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, ki letos obeležuje ta okrogli jubilej. Razstava, ki so jo postavili, prikazuje raznoliko in bogato delovanje na treh področjih družbenega življenja: kulturi, športu in turizmu. Mag. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec, je postavitev razstave pospremil z besedami, da je dvajset dajo stare fotografije in se mogoče celo najdejo na kakšnem sedežu v dvorani. Delali bomo še bolje, kar je naš interni moto. Pomembno nam je, da rastemo, da se razvijamo in da stvari delamo vedno boljše,« je še dodal. Janko Kos, župan Občine Žalec, že dolga leta spremlja in se udeležuje dogodkov in prireditev, ki jih organizira zavod. Obletnico je pospremil z besedami: »Čestitke ob jubileju vsem, prebivalce Spodnje Savinjske doline. To, da smo ustanovili ta skupni zavod, je bila pametna odločitev, saj združuje in deluje v dobrobit občine in ljudi. Vseskozi se je treba prilagajati in hoditi v korak s časom ali da čas celo malo prehitimo. ZKŠT Žalec združuje ljubiteljske in vrhunske prireditve na vseh treh področjih. Za vsakogar se kaj najde. Velikokrat so gostje komentirali, da imamo v Žalcu prireditve, ki bi jih lahko ponudili celotnemu slovenskemu prostoru in bi bile v ponos vsem Slovencem.« Žalski svetniki bodo na seji obravnavali tudi letna poročila javnih zavodov s področja negospodarstva, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Žalec. Gre za kar 14 poročil vseh petih osnovnih šol in glasbene šole ter vrtcev Žalec, ZKŠT Žalec, Mladinskega centra Žalec, MSK Žalec, UPI – Ljudske univerze Žalec, Regijskega študijskega središča, JZ Žalske lekarne in ZD dr. Jožeta Potrate Žalec. Obravnavali bodo tudi poročilo stanovanjskega podjetja Sipro za leto 2021 in plan dela za 2022, poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe izbirne lokalne gospodarske javne službe, dejavnost operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina na območju občine v letu 2021 in plan gradnje v letu 2022, poročilo o delu zvez turističnih, kulturnih in športnih društev Občine Žalec ter Kariernega kotička Žalec za lansko leto. Odločali bodo o sklepu o delnem povračilu stroškov za organiziranje in financiranje volilne kampanje in o soglasju k imenovanju direktorice JZ Regijsko študijsko središče Celje ter v to inštitucijo imenovali predstavnika Občine Žalec. 2022 PETEK, 27. 5. 17:00 18:30 Na seji bodo odločali o predlogu Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za JZ, del enote urejanja prostora PO-5, ki se nanaša na Vrtec Ponikva. V drugi obravnavi bodo odločali tudi o predlogu Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in meril za odmero komunalnega prispevka za del območja zazidalnega načrta soseske Godomlja Žalec, v prvi obravnavi pa o predlogu Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za del območja ZN »Arnovski gozd« in del območja OPPN »poslovne cone Arnovski gozd II«. V prvi in drugi obravnavi, torej po hitrem postopku, bodo odločali o spremembah in dopolnitvah Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Občine Žalec in o spremembah in dopolnitvah Odloka o določitvi javne zdravstvene mreže na primarni ravni v Občini Žalec. Na mizi bo Pravilnik o kriterijih za oprostitve in olajšave pri odmeri in plačilu komunalnega prispevka. Obravnavali bodo tudi dokončno poročilo o nadzoru JZ Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec. MEDGENERACIJSKI POHOD PO OBELEŽJIH NOB zaključek v Arji vasi PGD ARJA VAS - POLOŽITEV TEMELJNEGA KAMNA IN VESELICA Arja vas SOBOTA, 28.5. let za zavod dolga doba in da se v tem času ogromno zgodi. Izbrali so si slogan: »Že 20 let zapolnjujemo življenje.« Napovedal je tudi, da ga nadaljnjih 20 zagotovo še bodo. So v službi ljudi in njihovo poslanstvo je, da ljudem zapolnijo življenje z lepimi trenutki, ni namreč lepšega poslanstva od tega. »Ljudje si lahko ogle- ki so kadarkoli pripomogli k vsebini in delovanju tega zavoda! Pomembno je, da so zadovoljni tako sodelavci v kolektivu kot partnerji zavoda, saj le tako lahko kreirajo dobre vsebine. Vsi omenjeni na področju kulture, športa in turizma ustvarjajo vsebine, ki so pestre, zanimive in bogate za vse naše občane in tudi širše, za 9:00 9:00 9:00 21:00 KOŠNJA PO STAREM Zaloška Gorica TURNIR DVOJIC V TENISU tenis igrišče Petrovče KOŠARKA MLADI telovadnica OŠ Petrovče KONCERT SKUPINE TABU telovadnica OŠ Petrovče TOREK, 31. 5. ob 17:00 TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI SREDA, 1. 6. ob 17:00 TURNIR V KOŠARKI ČETRTEK, 2. 6. ob 19:30 KONCERT MePZ A CAPPELLA dvorana KZ Petrovče GASILSKO TEKMOVANJE PIONIRJEV športni park Petrovče PETEK, 3. 6. ob 17:00 PETEK, 3. 6. ob 17:00 19:00 SREČANJE NA PERIŠČU TURNIR V NAMIZNEM TENISU telovadnica OŠ Petrovče SLAVNOSTNA SEJA S PODELITVIJO PRIZNANJ dvorec Novo Celje NEDELJA, 5. 6. 9:00 Zaposlena na zavodu od začetka njegovega delovanja, Milojka Intihar (ki se je upokojila v preteklem letu) in Iztok Zajc. 16.00 LEPA NEDELJA S PROCESIJO IN SVETO MAŠO bazilika Matere Božje Petrovče NOGOMETNI TURNIR MED DUHOVNIKI IN GOSTI igrišče Dobriša vas igrišče Drešinja vas za pokal KS SOBOTA, 4. 6. 9:00 igrišče Mala Pirešica Perišče Dobriša Vas Naročnik: KS Petrovče, Petrovče 33, Petrovče Janko Kos, župan Občine Žalec, in mag. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec OBČINA ŽALEC ŠT. 5 I maj 2022 3 Žalec prejel srebrni znak L. KOLAR T. TAVČAR Destinacija Žalec je na lestvici od 1 do 10 dobila povprečno oceno 7,4. Slovenska turistična organizacija je tudi letos podelila znake v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. Destinacija Žalec, ki že od vsega začetka sodeluje v Zeleni shemi slovenskega turizma, je po dveh bronastih znakih iz leta 2016 in 2019 pridobila srebrni znak Slovenia Green Destination – Silver. Zelena shema slovenskega turizma je orodje na nacionalni ravni oziroma certifikacijska shema, ki pod krovno znamko SLOVENIA GREEN združuje vsa prizadevanja za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji, destinacijam in ponudnikom ponudi konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja ter skozi znamko SLOVENIA GREEN to zeleno delovanje tudi promovira. Slovenska turistična organizacija se je za trajnostni razvoj zavezala z nacionalno strateško usmeritvijo in s tem naredila pomembne korake k bolj trajnostnemu razvoju celotne dežele. Turistični ponudniki in destinacije »preklapljajo« na trajnostni, to je zeleni razvoj. Ključni strateški cilj Zelene sheme slovenskega turizma je uvajanje trajnostnih modelov v slovenski turizem tako na ravni turističnih ponudnikov kot destinacij. Vse cilje strateških usmeritev spremljata trajnostni razvoj in skrb za ekonomsko, družbeno-kulturno in naravno okolje. Destinacija Žalec je na lestvici od 1 do 10 dobila povprečno oceno 7,4 v šestih kategorijah, pri čemer je bila ocena najvišja (8,1) v kategoriji destinacijski menedžment, kar si je prislužila s pripravo in sprejetjem strategije razvoja turizma. Najnižjo oceno (6,1) pa je Žalec dobil v kategoriji poslovanje turističnih podjetij, a je ta ocena višja kot leta 2019, ko je bila 5,9. Dvig je povezan z organizacijo določenih izobraževanj za turistični sektor na temo trajnostnega turizma, pripravljen pa je bil tudi kodeks za turistične vodnike. V kategorijah narava in pokrajina (8,1 točke), okolje in podnebje (7,0), kultura in tradicija (8,0) ter družbe- na klima (7,0) je Žalec dosegel nižje ocene kot leta 2019, vseeno pa je skupaj zadostovalo za povprečno oceno 7,4 točke in napredovanje do srebrnega znaka. Del poročila je komisija izdelala tudi na podlagi terenskega obiska v Žalcu, Občini Žalec, Galeriji okusov, Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva, TIC-u Žalec in podjetju Iz Pepelkine kuhinje. Pomanjkljivosti so seveda potencial in zaveza za prihodnost, čeprav je Žalcu na tej poti veliko težje, saj, kot pravi župan Občine Žalec Janko Kos, Žalec ni klasična turistična destinacija z biseri, kot so Bled, Portorož in Ljubljana. Janko Kos pravi, da so v Žalcu v zadnjih letih skupaj s partnerji izpeljali številne aktivnosti, ki pomenijo napredek v trajnostnem razvoju občine in tudi prispevek v Zeleni shemi slovenskega turizma. Take so na primer kolesarske poti v Spodnji Savinjski dolini, projekt Kolesce, električne polnilnice in teden mobilnosti, ki ga 120 let podružnične šole T. TAVČAR Začetek gradnje gotoveljske šole sega v april leta 1901, odprtje pa je bilo 24. novembra istega leta. V soboto, 14. maja, so v Gotovljah obeležili 120 let tamkajšnje podružnične osnovne šole. Ker lani, ko so to obletnico zabeležili, zaradi omejitev prireditve niso mogli izpeljati, so jo pripravili tokrat. Gotovljani so ponosni na svojo 120-letno šolo, ki jo imenujejo krasotica, v zadnjih desetih letih pa je bila deležna kar nekaj osvežitev. Med drugim so prenovili sanitarije, nekaj učilnic, osvežili notranje stene, uredili kotlovnico, prenovili parket ter zamenjali okna in streho. Čestitke ob tako visokem jubileju je izreklo kar nekaj govornikov. Med drugim so besede celotni ekipi, ki tako lepo skrbi za otroke in sodeluje s krajevno skupnostjo, namenili predsednica sveta staršev gotoveljske šole Nina Fotivec, predsednik krajevne skupnosti Janez Trobiš, njihova sokrajanka in ravnateljica I. osnovne šole Žalec Tatjana Žgank Meža in Podružnično šolo Gotovljani imenujejo krasotica. S kulturnega programa ob 120-letnici POŠ Gotovlje žalski župan Janko Kos. Vsi so bili enotnega mnenja, da je šola eden od temeljev razvoja v kraju in da stavba sama po sebi ne pomeni dosti – šolo naredijo ljudje, učitelji in učenci. Vsi, ki so v teh letih tam službovali, se zavedajo, da je glavno vodilo sodelovanje med vsemi deležniki, zato so ponosni, da se to pestro, bogato in plodno sodelovanje kaže ne samo v kraju in tamkajšnjih društvih, temveč tudi v sodelovanju s centralno šolo v Žalcu ter podružnično šolo na Ponikvi. Prireditev so zaključili s pohodom po gotoveljskih poteh in druženjem. Za kulturni program so poskrbeli učenke in učenci pod vodstvom mentoric, ki so zapeli, recitirali, igrali in plesali. Vodja podružnične šole Mojca Uranjek je zbranim ponosno predstavila šolo in njeno zgodovino. Prvi ravnatelj oziroma nadučitelj je bil Anton Šumljak. Občina bo še naprej spodbujala trajnostno mobilnost. organizirajo vsako leto, projekt Zero waste in še kaj. »Skrbimo za spreminjanje družbene klime od vrtca naprej, a moramo zaradi netipičnosti turistične destinacije vlagati večje napore za vsak korak na tej poti. Nam turizem ne prinaša denarja, ki bi ga potem lahko vložili v nadaljnji razvoj, ampak moramo destinacijo ustvarjati z lastnim vlaganjem.« In kako naprej? »Spodbujali bomo javni prevoz, uvedli še več postaj v projektu Kolesce, postavili še kakšno električno polnilnico več in zgradili nove kolesarske poti. Želimo si ustanoviti nov center ponovne rabe, kot ga ima denimo Vojnik. Zelo živahno razvijamo področje kakovostne kulinarike in še kaj,« napoveduje župan Janko Kos. Ob tem pa poudari, da jih je komisija ob obisku opozorila, koliko stvari, ki spadajo v shemo, v občini poteka, ne da se tega posebej zavedajo. Denimo to, da občina še vedno in že dvajset let financira odvoz salonitne kritine, ki je za občane brezplačen. »O platinastem znaku, ki ga je letos prejelo Laško, glede na vlaganja ne razmišljamo. Turistično in trajnostno si želimo razvijati vso občino. Ne glede na to, da imamo hmelj, si želimo čim bolj čisto pokrajino in da ljudje, ki pridejo v dolino ‘zelenega zlata’, tudi iz doline odnesejo ‘zlati’ vtis,« pove župan Janko Kos. 4 OBČINE ŠT. 5 I maj 2022 Dan zmage v Letušu Za Florjana pogodba D. NARAGLAV T. TAVČAR V Letušu je 9. maja 1945 podpolkovnik Ivan Dolničar vodil pogajanja z nemškim generalpodpolkovnikom Aleksandrom Löhrom, ki so pripeljala do kapitulacije okupatorjev. Občina Braslovče, Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Žalec in Krajevna organizacija Braslovče so v Letušu prav na dan zmage nad fašizmom in nacizmom, na dan Evrope, 9. maja, pripravili 13. srečanje borcev in udeležencev NOB. Slavnostni govornik je bil Zvone Dragan, v programu pa so nastopili Pihalni orkester Prebold ter učenci OŠ Braslovče in POŠ Letuš z mentoricami. Župan Tomaž Žohar se je v krajšem nagovoru med drugim dotaknil vojne v Ukrajini. Slavnostni govornik Zvone Dragan, ki je pred časom prejel zlato plaketo ZZB NOB Slovenije, bil pa je tudi dolgoletni jugoslovanski in slovenski veleposlanik v Pekingu, Pragi, Bratislavi in Varšavi, je v govoru med drugim povedal, da je proslava ravno na dan, ki ga nekateri vztrajno potiskajo v pozabo. »Ogromna večina slovenskega naroda, na čelu z OF, je končala partizanski boj ob koncu II. svetovne vojne na strani zavezniških zmagovalcev. Med glavnimi vrednotami NOB sta svoboda in neizprosen boj za preživetje naroda. OF in partizanski boj ne bi bila nikoli uspešna, če ne bi imela masovne, vseljudske podpore. Zato se s ponosom in hvaležnostjo spominjamo herojstva številnih Slovenk in Slovencev, ki so se brez osebnih in družinskih kalkulacij odločno uprli okupatorju, ki je nameraval uničiti slovenski narod. Žal pa ob tej narodovi epopeji in junaškem partizanskem boju ni bilo niti besede na nedavni državni proslavi ob dnevu upora pod okriljem Zvone Dragan SDS in dosedanje vlade …« Ob koncu govora se je dotaknil grozovite vojne v Ukrajini ter ustanavljanja nove vlade in državnega zbora, ki ju čakajo izjemno zahtevne naloge. Delegacija KO ZB Braslovče je nato ob glasbi pihalnega orkestra odnesla in položila venec k spomeniku žrtvam ob kulturnem domu. Ker je bilo ZB za vrednote NOB Žalec soorganizator slovesnosti, sta zbrane pozdravila tudi njihov predsednik Marijan Turičnik in hčerka pokojnega generala Ivana Dolničarja dr. Eva Dolničar Šivic. Povezovalec slovesnosti je bil predsednik KO ZB za ohranjanje vrednot NOB Šmartno ob Paki Jože Aristovnik. Srečanje so obogatili praporščaki, s kulturnim programom pa popestrili Pihalni orkester Prebold pod vodst- V programu so se pogumno predstavili učenci OŠ Braslovče in POŠ Letuš. vom Marka Repnika ter učenci OŠ Braslovče in POŠ Letuš. V Letušu se je 9. maja 1945 zgodil prvi korak kapitulacije skupine armad E. Korak, ki je pomenil konec druge svetovne vojne v takratni Jugoslaviji in vsej jugovzhodni Evropi. Tu je politični komisar 14. divizije podpolkovnik Ivan Dolničar vodil zahtevna pogajanja z nemškim generalpolkovnikom Aleksandrom Löhrom, ki je nato še isti dan v Topolšici podpisal zapisnik o prenehanju sovražnosti in vdaji enot skupine armad E jugoslovanski armadi, ki jo je na tem območju predstavljala 4. operativna cona. Zgodovinski viri pričajo, da je bil Ivan Dolničar - Janošik, pozneje general in dolgoletni predsednik slovenske Zveze borcev, zelo spreten pri pogajanjih in izkušenemu generalu Löhru v pogovorih popolnoma enakovreden. General Löhr, ki je drugo svetovno vojno operativno začel z bombardiranjem Beograda, kar je vključevalo tudi napad na bolnišnico, pa je pozneje kot vojni zločinec tudi dobil pravično kazen. V Letušu se je 9. maja 1945 zgodil prvi korak kapitulacije skupine armad E. Korak, ki je pomenil konec druge svetovne vojne v takratni Jugoslaviji in vsej jugovzhodni Evropi. Tu je politični komisar 14. divizije podpolkovnik Ivan Dolničar vodil zahtevna pogajanja z nemškim generalpolkovnikom Aleksandrom Löhrom, ki je nato še isti dan v Topolšici podpisal zapisnik o prenehanju sovražnosti in vdaji enot skupine armad E jugoslovanski armadi, ki jo je na tem območju predstavljala 4. operativna cona. Zgodovinski viri pričajo, da je bil Ivan Dolničar - Janošik, pozneje general in dolgoletni predsednik slovenske Zveze borcev, zelo spreten pri pogajanjih in izkušenemu generalu Löhru v pogovorih popolnoma enakovreden. General Löhr, ki je drugo svetovno vojno operativno začel z bombardiranjem Beograda, kar je vključevalo tudi napad na bolnišnico, pa je pozneje kot vojni zločinec tudi dobil pravično kazen. Tudi Polzela občina po meri invalidov T. TAVČAR V sredo, 4. maja, so podpisali dogovor o vključitvi Občine Polzela v izvajanje projekta za pridobitev Ob podpisu dogovora listine Zveze delovnih invalidov Slovenije z nazivom »Občine po meri invalidov« za leto 2022. Dogovor so podpisali župan Občine Polzela Jože Kužnik, podpredsednik Medobčinskega društva invalidov Žalec Marjan Turičnik in podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Ivan Kostrevc. Na začetku razprave so podpisniki dogovora pohvalili namen in izvajanje projekta, ki predstavlja temelj enakih možnosti v občini. Koordinatorka delovne skupine Jasna Gregorc je predstavila aktivnosti, ki so že izvedene in sledijo sprejetemu akcijskemu načrtu. Po predstavitvi načrta izvedbe v letu 2022 so člani projektnega sveta Zveze delovnih invalidov Slovenije pohvalili potek projekta, ki zanje predstavlja inovativen pristop k izvajanju ter uresničevanju enakih možnosti invalidov in ranljivih skupin. Na praznik gasilcev 4. maja, ko praznuje sv. Florjan – njihov zavetnik, so v sejni sobi Občine Prebold podpisali Pogodbo o opravljanju javne gasilske službe v Občini Prebold za leto 2022. Podpisa so se udeležili predsednik GZ Prebold Branko Verk, poveljnik GZ Prebold Darko Kranjec, poveljnik Civilne zaščite Občine Prebold ter predsedniki in poveljniki sedmih PGD (Kaplja vas, Groblja, Latkova vas, Sveti Lovrenc, Šešče, Matke in Prebold–Dolenja vas–Marija Reka). Kot je v pozdravnem nagovoru poudaril župan Vinko Debelak, so bili gasilci tudi v dveh letih, ko smo se soočali s težko zdravstveno krizo, vsestransko pripravljeni opravljati svoje poslanstvo in izpeljati vse zastavljene naloge z izjemo tistih, ki jih zaradi kovida ni bilo mogoče izpeljati. Tako predsednik kot poveljnik Gasilske zveze Prebold pa sta poudarila, da je po tej epidemiji, ki je pustila določene posledice v društvih, znova treba zavihati rokave in delati tako ali še bolje kot pred zdravstveno krizo. Za financiranje dejavnosti GZ Prebold je namenjenih 10.200 evrov, za usposabljanje gasilske mladine in gasilskih enot 5.000 evrov. Gasilska društva prejmejo za svoje delovanje po 4.000 evrov z izjemo osrednjega društva Prebold–Dolenja vas–Marija Reka, ki prejme 8.000 evrov. Skupna vsota je tako 15.200 evrov za Gasilsko zvezo in 32.000 evrov za sedem gasilskih društev. K temu pa velja prišteti še 70.000 evrov za sofinanciranje gasilskega avtomobila za PGD Latkova vas. Udeleženci po podpisu pogodbe Praznik na Vranskem T. TAVČAR Franc Sušnik je župan že šest mandatov in 24 let. Letošnja slavnostna akademija ob občinskem prazniku, ki ga Občina Vransko praznuje 14. maja v spomin na leto 1868, ko je cesar dotedanji kraj Vransko povišal v deželno-knežji trg, je bila 13. maja v športni dvorani Vrana Vransko. Slovesnosti se je udeležilo veliko občanov ter župani in podžupan spodnjesavinjskih občin. Vransko je od takrat zamenjalo različne oblike lokalne samouprave, od leta 1999 pa je samostojna občina, ki jo vodi župan Franc Sušnik. Župan Franc Sušnik je v svojem nagovoru na slavnostni akademiji ob letošnjem občinskem prazniku nanizal najpomembnejše odločitve občinskih svetnic in svetnikov v preteklih 24 letih, v zadnjih šestih mandatih, in se jim zahvalil, prav tako pa se je zahvalil svojim sodelavcem v občinski upravi. Župan Franc Sušnik in direktorica občinske uprave Marija Jerman sta podelila tudi občinska priznanja za leto 2021. Priznanje Občine Vransko so prejeli: ekipa Košarkarskega društva Vrani Vransko do 15 let v košarki 3×3, Saša Sempri- možnik za izjemen športni dosežek, podjetje Profi kmet in podjetje Bijol za uspešno poslovanje in izgradnjo novih poslovnih prostorov. Plaketo Občine Vransko prejmejo: Polonca Vodičar za vzorno in predano delo na področju izobraževanja ter prispevek k boljši prepoznavnosti Občine Vransko v širšem slovenskem prostoru, Robert Novak za izjemno angažirano delovanje na področju gasilstva, podjetje Kovego za dolgoletno uspešno delovanje na področju gostinstva in turizma ter izgradnjo hotela Grof ter Ludvik Papinutti za dolgoletno uspešno delovanje v lokalni skupnosti in prispevek k izgradnji komunalne infrastrukture prejme. Grb Občine Vransko za izjemen prispevek k ohranjanju sakralne kulturne dediščine je šel v roke Jerneja Pestotnika. Za glasbeno popestritev slavnostne akademije je poskrbel Pihalni orkester Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom prof. Jana Grčarja. So pa v mesecu praznovanja pripravili še več drugih prireditev. Dobitniki priznanj z županom Občine Vransko Francem Sušnikom OBČINE ŠT. 5 I maj 2022 Uspešno končani projekti D. NARAGLAV V Občini Prebold se je v mesecu aprilu zaključilo kar nekaj projektov. Med njimi tudi rekonstrukcija odseka občinske ceste LC490102 Roje–Šešče v naselju Šešče ter še dva kanalizacijska projekta v Preboldu in Mariji Reki. V sklopu rekonstrukcije ceste v Šeščah so opravili rekonstrukcijo cestišča in meteorne kanalizacije, dodali hitrostno oviro, prestavili elektro napeljavo in uredili javno razsvetljavo v skupni vrednosti dobrih 102.000 evrov. Pred rekonstrukcijo so v skupni investiciji občin Polzela, Žalec in Prebold v višini 69.000 evrov obnovili odsek vodovoda, ki je v skupni lasti treh občin. Gradbena dela je izvajalo na razpisu izbrano podjetje Požin. V minulem mesecu so zaključili tudi obnovo okrog 400 m meteorne kanalizacije v naselju Smrekovina v Mariji Reki. Težave z meteorno vodo je rešil na razpisu izbran samostojni podjetnik Sašo Cizej. Vrednost izvedenih gradbenih del je okrog 40.000 evrov. V mesecu juniju je predvideno tudi asfaltiranje prečne poti, izvajajo pa se tudi aktivnosti za ureditev manjkajočega lastništva zemljišč pod cesto. 5 Francu Rančigaju najvišje gasilsko odlikovanje T. TAVČAR Zaključena dela v Šeščah Poleg teh del so v samem Preboldu zaključili tudi z obnovo vzhodnega dela fekalne kanalizacije v ulici Prečna pot. Ob obnovi so zgradili ločeno fekalno in meteorno kanalizacijo vključno s hišnimi priključki in končnim asfaltiranjem. Gradbena dela je izvajalo na razpisu izbrano podjetje FAL Franci Hribernik. Vrednost investicije je bila okrog 70.000 evrov. Sprejem novorojenčkov in prvošolčkov D. NARAGLAV Na Plenumu Gasilske zveze Slovenije v Svetem Juriju ob Ščavnici je Franci Rančigaj, član PGD Gomilsko in hkrati tudi aktualni poveljnik Gasilske zveze Žalec, na predlog PGD Gomilsko in GZ Žalec prejel najvišje gasilsko odlikovanje – priznanje Matevža Haceta. Priznanje sta mu podelila predsednik Gasilske zveze Slovenije Janko Cerkvenik in poveljnik Franci Petek. Priznanje je vsako leto podeljeno zgolj trem gasilcem v Sloveniji. Franci Rančigaj je 54 let prostovoljni gasilec, dolgoletni operativec in visoki gasilski častnik. S svojim skrbnim odnosom, naklonjenostjo do gasilstva ter visoko mero profesionalnosti je odločilno pripomogel h krepitvi sodelovanja, medsebojnega spoštovanja in strokovnosti na vseh ravneh gasilske organizacije. Dolga leta je bil mentor mladincev PGD Gomilsko, ki so se udeležili kar treh gasilskih olimpijad. Je dolgoletni član organov GZ Žalec, trenutno je drugič poveljnik. V tem mandatu opravlja tudi funkcijo predsednika Nadzornega odbora GZ Slovenije. S svojo strokovnostjo, usposobljenostjo in izkušenostjo uspešno širi pozitivni duh gasilstva ter opravlja naloge v preventivi, vzgoji in utrjevanju statusa gasilske organizacije v Franci Rančigaj lokalnem in regijskem merilu. Svoje znanje uspešno prenaša na vodstveni kader in operativne člane. Njegov lik gasilca je poznan po celotni Savinjski dolini, savinjsko-šaleški regiji in tudi po Sloveniji. Je zagovornik tovarištva, reda in spoštovanja ter ima zares bogat opus udejstvovanja v prostovoljnem gasilstvu. Majska seja OS Občine Tabor D. NARAGLAV S srečanja z novorojenčki in bodočimi prvošolčki ter ostalimi udeleženci v ozadju Minulo sredo je v Domu krajanov Tabor po dveh letih premora zaradi pandemije ponovno potekal tradicionalni sprejem novorojenčkov, rojenih med 15. aprilom 2021 in 15. aprilom 2022, ter bodočih prvošolcev, ki bodo prag POŠ Tabor prestopili 1. septembra letos. Skupaj s starši je bilo na sprejem vabljenih 25 novorojenčkov, od tega 13 deklic in 12 dečkov, ter 20 bodočih prvošolčkov, od tega 14 deklic in 6 dečkov, skupaj kar 45 otrok. Pozdravno besedo in voščila je zbranim ob tej priložnosti namenil župan Marko Semprimožnik ter otrokom in njihovim staršem iskreno čestital ter jim zaželel veliko sreče pri osvajanju prvih korakov tako hoje kot znanja. Prvošolčki so v spomin na srečanje prejeli zanimivo in poučno knjigo Čebele avtorja Piotra Socha, novorojenčki pa napihljive žoge, ki bodo popestrile njihove gibalne aktivnosti in igro. Vsakemu novorojenčku občina skladno z določili Odloka o enkratnem denarnem prispevku za novorojenca v Občini Tabor nameni tudi 150 evrov. Za lep kulturni program in prijetno vzdušje so poskrbeli otroci Vrtca Tabor in učenci POŠ Tabor pod Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO taktirko mentoric Nine Mak Lopan in Simone Jan. Za slastno pogostitev malih gostov, njihovih staršev in nastopajočih je poskrbelo Društvo žena in deklet Občine Tabor. Na 22. redni seji OS Občine Tabor 16. maja so obravnavali in sprejeli zaključni račun proračuna občine za leto 2021, se seznanili s poročili javnih zavodov za leto 2021, poročilom o upravnem poslovanju Občinske uprave za leto 2021 in sprejeli več sklepov v zvezi s temi in ostalimi točkami dnevnega reda. Svetniki so zaključni račun proračuna Občine Tabor za leto 2022 sprejeli v skladu s predlogom. V nadaljevanju seje so potrdili spremembe in dopolnitve Odloka o kategorizaciji javnih cest v Občini Tabor in ga posredovali Direkciji za infrastrukturo. Potrdili so spremembe in dopolnitve Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Tabor. Seznanili so se z letnimi poročili javnih zavodov za leto 2021 s področja negospodarstva, katerih soustanoviteljica je Občina Tabor. Sprejeli so tudi več sklepov, ki se nanašajo na soglasja k porabi presežka prihod- kov na dan 31. 12. 2021 v skladu s predlogi posameznih javnih zavodov. Sprejet je bil tudi sklep, da na osnovi Zakona o davku na dohodek pravnih oseb zavezanci za plačilo davka od presežka prihodkov na odhodke odvedejo še ustrezno višino davka. V drugem delu seje je občinski svet potrdil Pravilnik o organiziranju šolskih prevozov in povračilu stroškov prevoza v Občini Tabor. Sprejeli so tudi sklep o plačilu programov vrtca OE Tabor zaradi odsotnosti otrok v predlaganem besedilu in se seznanili s poročilom o upravnem poslovanju Občinske uprave za leto 2021. Ob koncu pa so v svet zavoda JZ Regijsko študijsko središče za mandatno obdobje 2022– 2026 predlagali dr. Darjo Majkovič, direktorico OU Občine Žalec. Sejo so sklenili še z nekaterimi vprašanji in pobudami, ki so se nanašala predvsem na cestno infrastrukturo in dela, ki so v teku, ter tista, ki so v načrtu. Jutri seja OS Občine Prebold D. NARAGLAV Jutri se bodo na svoji 29. redni seji sešli svetniki OS Občine Prebold. Dnevni red seje vsebuje 16 točk. Med drugim se bodo svetniki seznanili s poročilom o denacionalizacijskih zadevah, s poročilom NO o nadzoru upravljanja sistema za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2021 in z letnimi poročili javnih zavodov, ki so sofinancirani iz proračuna Občine Prebold. Govora bo tudi o prodaji neprofitnih stanovanj najemnikom, predlog pa bo predstavil župan Vinko Debelak. Svetniki bodo odločali tudi o predlogu soglasja k določitvi cene storitve pomoči družini, obravnavali in sprejeli naj bi tudi poročilo o izvajanju akcijskega načrta za izboljšanje in uresničevanje enakih možnosti invalidov v občini v letu 2021. Podana bo tudi informacija o varnostni problematiki v minulem letu. Na mizi je tudi sklep za spremenjen načrt razvojnih programov v proračunu občine ter sklep za projekt Zamenjava razsvetljave v telovadnici OŠ Prebold. Prav tako bodo odločali tudi o spremembah načrta v proračunu za projekt Nakup zemljišč in za projekt S kolesom in peš za zdravo življenje vseh. Poleg vsega tega bodo obravnavali tudi predloge za priznanja Občine Prebold v letu 2022, ki se bodo podelila ob občinskem prazniku in dnevu državnosti. Sklep o tem bodo oblikovali na seji. 6 PO DOLINI ŠT. 5 I maj 2022 Z roko v roki zbrali 8.400 evrov Z isto ekipo v tretje mandatno obdobje T. TAVČAR Dekanijska Karitas Petrovče je v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec v torek, 10. maja, pripravila že 25. dobrodelni koncert Z roko v roki. Tudi na tem koncertu so obiskovalci izkazali svoj čut do sočloveka, posebej pa še do tistih, ki pomoč potrebujejo. Koncert je namenjen reševanju stisk v Dekaniji Žalec in širši Spodnji Savinjski dolini, predvsem pa želi ozaveščati ljudi o dobrodelnosti, solidarnosti in pomoči. Na letošnjem dobrodelnem koncertu se je številnim obiskovalcem v polni dvorani predstavilo deset priznanih ansamblov, vokalnih skupin in posameznikov (vokalna skupina Eros, Vili Resnik, ansambel Šepet, Žiga Deršek, Klapa Skala, Marko Vozelj, Nika Oman, ansambel Katrca, skupina Vzrock in plesalec Jernej Brenholc). Zbrane so nagovorili žalski župan Janko Kos, vodja Škofijske Karitas Celje Rok Metličar in predsednica Dekanijskega Karitas Elvira Krošel. Kot je povedal duhovni vodja Župnijske Karitas Petrovče mag. pater Ivan Arzenšek, so ob 25. jubilejnem koncertu izdali posebno zgibanko z naslovom Dekanijska Karitas Petrovče v službi človekovega dostojanstva. Na letošnjem dobrodelnem koncertu Z roko v roki so skupaj zbrali 8.400 evrov (4.500 evrov od prodaje kart in 4.000 evrov od donatorjev). Dekanijska Karitas se iskreno zahvaljuje vsem Nastop Vilija Resnika med obiskovalci koncerta ljudem dobre volje, ki imajo čut za socialno ogrožene. Njihova dobrota pomaga lajšati življenjsko stisko marsikateri družini v Spodnji Savinjski dolini. Dekanijska Karitas je tudi v letu 2021 pomagala socialno ogroženim družinam. V obliki hrane so razdelili: 2.050 kg moke, 5.148 l mleka, 2.740 kg testenin, 1.056 kg riža, 1.590 l olja, 1.944 konzerv fižola, 1.464 konzerv pelatov. Razdelili so več kot 300 kosov higienskih potrebščin, prehrambnih paketov ob veliki noči in božiču, razdelili so kovidni dodatek, družinam so pomagali pri nabavi šolskih potrebščin, dvema družinama so omogočili dopust na morju. V času kovida so nekaterim socialno ogroženim plačali položnice. Žarek upanja za otroški nasmeh T. TAVČAR Zbrali so 12.300 evrov, ki so jih podarili OŠ Vransko-Tabor in OŠ Gornji Grad za financiranje dodatnih vsebin otrok. Od leve proti desni: podpredsednik Rotary kluba mag. Boštjan Pražnikar, ravnateljica OŠ Gornji Grad Blanka Nerad, ravnateljica OŠ Vransko-Tabor Majda Pikl, podpredsednik Rotary kluba Žalec Jože Hočevar in predsednik dr. Miroslav Žaberl. V Športni dvorani Vransko so 19. maja pripravili tradicionalni dobrodelni koncert v organizaciji Rotary kluba Žalec. Vsa leta kot gostitelj koncerta sodeluje Občina Vransko, zato je na začetku prisotne pozdravil župan Občine Vransko Franc Sušnik. V pestrem programu je nastopal Policijski orkester pod vodstvom dirigenta Nejca Bečana. Pridružil se mu je združeni otroški in mladinski pevski zbor OŠ Vransko-Tabor in OŠ Franca Kocbeka Gornji Grad. Nastopili so priznani pevci in skupine slovenske zabavne in narodno-zabavne glasbe: SoulGreg Artist kvartet, skupini Zaka pa ne in Firbci, legendi slovenske glasbene scene Oto Pestner in Irena Vrčkovnik ter Modrijani, ki so – tako kot Policijski orkester – že vsa leta zvesti dobrodel- nemu koncertu Rotary kluba Žalec. V znak zahvale je Policijskemu orkest- ru in Modrijanom predsednik kluba dr. Miroslav Žaberl podelil zahvalni plaketi. Gost prireditve, ki je nagovoril prisotne, je bil guverner Rotary distrikta 1912, ki pokriva Slovenijo in Makedonijo, Dušan Peterkovič. Predsednik kluba Miroslav Žaberl je ob koncu prireditve podelil simbolične dobrodelne čeke ravnateljicama OŠ Vransko-Tabor Majdi Pikl v znesku 8.200 evrov in OŠ Gornji Grad Blanki Nerad v znesku 4.100 evrov, ki bodo namenjeni otrokom teh osnovnih šol, in sicer za financiranje dodatnih vsebin in programov. Ta pomoč bo, kot je poudarila voditeljica prireditve Dragica Sternad Pražnikar, omogočila, da bodo lahko razvijali svoje potenciale in gradili boljši svet, nekoč pa morda sami pomagali nekomu, ki bo pomoč potreboval. D. NARAGLAV Žalski RK ima 447 članov in 247 prostovoljcev, ki so opravili 16.317 prostovoljskih ur. Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Žalec je v skupni predavalnici na Hmeljarski ulici 3 v Žalcu 30. marca pripravil programsko-volilni zbor članov. Za mandatno obdobje 2022–2025 so izvolili dosedanje organe združenja, še tretji mandat bo tako predsedovala Pavla Artnik iz Šempetra. Poleg rednih nalog, ki jih izvajajo v skladu z zakonom, so v zadnjih dveh letih reševali težave na področju epidemije koronavirusa, sedaj pa rešujejo težave v zvezi s pribežniki iz Ukrajine. V evidenco članstva RK je vpisanih 447 članov in 247 prostovoljcev, ki so opravili 16.317 prostovoljskih ur. Organiziranje krvodajalskih akcij v Spodnji Savinjski dolini je njihova osnovna naloga. V sodelovanju z ZTM Ljubljana in Transfuzijskim centrom Splošne bolnišnice Celje so izvedli 10 krvodajalskih akcij. V drugi polovici lanskega leta se je udeležba krvodajalcev na akcijah močno povečala, saj so se krvodajalci odzivali na večkratna povabila zaradi povečanih potreb po krvi. Kri je tako lani darovalo celo 708 krvodajalcev, leto prej okroglih 300 manj. Poleg tega so izvajali tečaje in izpite prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil in zaposlene. Bolničarji so zaradi premalo zdravstvenih delavcev pomagali v transportnem nekovidnem oddelku celjske bolnišnice. Pavla Artnik, predsednica RKS – Območnega združenja Žalec, je na zboru postregla še z nekaterimi podatki: »Štirikrat letno smo delili hrano; razdelili smo 499 prehranskih paketov s konzervirano hrano in praškom ter 22.172 osnovnih prehranskih izdelkov. Hrano je prejelo 350 družin iz Spodnje Savinjske doline v povprečju s tremi družinskimi člani. Oblačila in obutev je prejelo 384 upravičenih. Zbirali smo finančna sredstva za obnovo hiš za štiri družine. Na letovanje na Debeli rtič smo odpeljali 29 otrok in 7 starejših. Naša podaljšana roka ali temelj organizacije so krajevne orga- nizacije Rdečega križa, ki delujejo kot metoda dela na terenu. Prostovoljci 14 krajevnih organizacij so pomagali ljudem v svoji okolici z zagotavljanjem hrane, plačili osnovnih položnic, urejanjem nujnih zadev na uradih, krajšanjem časa starejšim s pogovori Pavla Artnik po telefonih in zbiranjem prostovoljnih prispevkov.« Uspešno so zaključili prostovoljski projekt šestih območnih združenj RK »Prostovoljci, temelj organizacije«, za 27-mesečno zaposlitev mentorja in koordinatorja prostovoljstva so prejeli 50.000 evrov. Mentor je v organizacijo privabil nove, mlade prostovoljce, jih seznanil z delovanjem Rdečega križa in prostovoljstvom ter z njimi načrtoval in izvedel nove projekte. Kot je povedal sekretar RK – OZ Žalec Matjaž Črešnovar, so v letošnjem letu za prednostne naloge – poleg rednih nalog na področju krvodajalstva, prve pomoči, socialne dejavnosti in dela z mladimi – zastavili vključevanje v izvedbo programov na področju dolgotrajne oskrbe starejših v njihovih lastnih domovih, zmanjševanje energetske revščine, ozaveščanje ranljivih skupin o možnostih uveljavljanja pravic iz javnih virov, usposabljanje novih bolničarjev in digitalizacijo delovnih procesov organizacije. SPLETNA TRGOVINA • 24-urni dostop • Preglednost in enostavnost • Varno nakupovanje • Posebne ugodnosti Nastop Policijskega orkestra ter otroškega in mladinskega pevskega zbora OŠ Vransko-Tabor in Gornji Grad www.eshop-zagozen.si MATERIAL ZA VODOVOD IN KANALIZACIJO! PO DOLINI ŠT. 5 I maj 2022 7 Pod Krvavico 28. Šentjurski sejem D. NARAGLAV Sejem sicer letos praznuje že 30-letnico svojega začetka, saj je bil prvi organiziran leta 1992, lani in predlani pa ga ni bilo zaradi koronavirusa. hmeljskimi starešinami. Za glasbeno vzdušje v povorki so skrbeli številni harmonikarji, poudarek pomenu gasilstva v občini pa so dali uniformirani gasilci vseh treh gasilskih društev, ki delujejo v Občini Tabor. Sledili so jim predstavniki najrazličnejših drugih društev, ki bogatijo življenje v občini. Tako so v povorki bili še: Društvo podeželske mladine, Društvo žena in deklet, Čebelarsko društvo, Društvo upokojencev, Športno društvo Partizan, Kulturno društvo Ivan Cankar, Pevsko društvo Tabor, Lovsko društvo, Planinsko društvo, Savinjski rogisti, Judo klub S povorke, v kateri so pričarali glasbeno vzdušje tudi številni harmonikarji. Župan Marko Semprimožnik s kočijo in Zelenim Jurijem do prireditvenega prostora Letošnji 1. maj je bil v Občini Tabor nekaj posebnega, saj so na ta dan pripravili že 28. Šentjurski sejem, ki je tudi najmnožičnejša in najbolj pestra prireditev v okviru praznovanja občinskega praznika Občine Tabor. Ljudje so ga zadnji dve leti močno pogrešali, zato je vrnitev v stare tirnice bila še toliko bolj odmevna in slovesna. Uvod v sejem je bila sveta maša v tamkajšnji župnijski cerkvi sv. Jurija, kjer je tudi zanimiva Plečnikova krstilnica. Temu je sledila veličastna parada s konjeniki in zastavami na čelu, za njimi pa so se v kočiji peljali župan Marko Semprimožnik s soprogo, aktualni hmeljski starešina Milan Lesjak s hmeljsko princeso iz leta 2020 Janjo Žagar, ob kočijažinji Vanji Lukman pa maskota Občine Tabor Zeleni Jurij. V znamenju zelenega zlata je bil tudi naslednji voz s hmeljarskim praporom in nekaterimi Steyr klub se je v povorki predstavil s številnimi traktorji. Shido, Steyr klub Savinjske doline, ki združuje vse ljubitelje traktorjev, ljubitelji starodobnih vozil z motorji in avtomobili ter Turistično društvo Tabor. Slednje je v povorki sodelovalo s svojo sekcijo Ojstriška gospoda in tlačani iz Spuhlje, ki ohranjajo spomin na grad Ojstrica, hkrati pa tudi zgodbo na nesrečno ljubezen med Friderikom II. Celjskim in Veroniko Deseniško. Pestro tudi pod šotorom Za veselično vzdušje pod šotorom so skrbeli Veseli svatje in Navihani muzikantje. Slednjim se je kot pevec pridružil tudi župan, ki je bil mnogo let vokalist v ansamblu Braneta Klavžarja. Udeleženci povorke so se po končanem sprevodu zbrali na parkirišču ob večnamenski dvorani in šoli, kjer jih je nagovoril župan Marko Sempri- možnik, ki je sejem tudi uradno odprl. V velikem prireditvenem šotoru je potekala slovesnost ob predaji novega gasilskega vozila PGD Loke, nato pa še tradicionalna predstavitev mladih talentov Občine Tabor. Pred- stavilo se je kar nekaj posameznikov, duetov in skupin, ki so peli, igrali ali plesali ter tako dokazovali, da tudi v Taboru ne manjka talentov. Vsemu temu je sledilo veselično vzdušje s pravo gasilsko veselico v organizaciji PGD Loke, ki je poskrbelo za bogato ponudbo hrane in pijače. Za še prijetnejše vzdušje, glasbo in ples je nekaj ur skrbel ansambel Navihani muzikantje, nato pa pozno v noč ansambel Veseli svatje. V okviru sejma, ki je ponujal mnogo priložnosti za nakupe, se je zvrstilo še več spremljevalnih aktivnosti in razstav. Med drugim prodajna razstava dobrot Društva žena in deklet, razstava ročnih del in razne obrti, razstava čebeljih pridelkov in opreme za čebelarjenje, razstava Foto kluba Tabor, razstava starodobnih motorjev Tomos, razstava malih živali pod Lukmanovim kozolcem in razstava likovne sekcije Mavrica. Slednja še vedno krasi preddverje občine, ogledati pa si jo je mogoče v delovnem času občine. V Občini Tabor praznujejo občinski praznik v spomin na drugi kmečki punt, ki se je pričel 24. aprila 1635 na gradu Ojstrica. S tem gradom je povezana tudi zgodba o nesrečni ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom II. Celjskim, ki se je končala 17. oktobra 1425 (ali leta 1428). Katera letnica je prava, ni znano, je pa znan dan njene smrti, saj so na dan 17. oktobra v Jurkloštru (tja je Friderik dal pripeljati njene posmrtne ostanke iz Braslovč, kjer so jo po utopitvi v gradu Ojstrica najprej pokopali) potekale molitve v spomin na njeno smrt. Prav tako je bil datum njene smrti vpisan v nekrologij knjige v kartuziji Bistra in v Žičah pod imenom »grofica Celjska«. V spomin na Srečka Puncerja T. TAVČAR 29. aprila obeležujemo smrt Srečka Puncerja, novinarja, književnika, literata in predvsem borca za severno mejo, ki je skupaj z Rudolfom Maistrom in Franjem Malgajem prispeval pomemben delež v boju za slovensko ozemlje na Koroškem. Njegovo delo in življenje so na dan njegove smrti počastili v Braslovčah, kjer je bil pred več kot 100 leti pokopan z vojaškimi častmi. Na manjši spominski slovesnosti je župan Občine Braslovče Tomaž Žohar poudaril ravno pomen vrednot svobode in miru, ki ne smeta biti samoumevni. Zgodovinar Franc Kralj, ki bo v kratkem izdal knjigo, posvečeno Srečku Puncerju, se je dotaknil nekaj zgodovinskih dejstev in zapisov pokojnika. Skupaj z gostoma iz Združenja društev generala Maistra, s predsednico mag. Lučko Lazarev Šerbec in z generalnim sekretarjem Rudolfom Pfajfarjem, so v spomin in ob oblet- nici smrti na Puncerjev grob položili spominski venec. Predsednica združenja je ob tem poudarila pomen vseh domoljubov in poslanstvo, ki ga ima njihova zveza pri ohranjanju spomina na prelomne dogodke slovenske zgodovine, ki sta jih kasneje zaznamovala še II. svetovna vojna in vojna za osamosvojitev Slovenije. HITER in UGODEN SERVIS • • • • V spomin na velikega moža so položili venec na njegov grob. AUTOMOWER-jev MOTORNIH ŽAG in KOS KOSILNIC VRTNIH TRAKTORJEV 03 777 14 23 ali 051 665 566 | www.uniforest.si OSREDNJE TEME 8 ŠT. 5 I maj 2022 Končno stalni notar in nova lokacija L. KOLAR B. PLAZNIK Novi notariat se od konca aprila nahaja v stavbi na Ulici heroja Staneta 1b, nad žalsko pošto. povedal novi notar Mitja Korent, ki je vesel, da je vendarle lahko odprl pisarno in pričel s samostojnim opravljanjem notariata. Glede vpletenosti in odzivnosti Notarske zbornice pa je dodal: »Za zbornico je bilo dovolj, da je storitve na tem območju prevzel notar Mraz, da je bila zadeva v tem smislu formalno rešena. Res je sicer, da notarska »Pri organizaciji ni veliko sprememb, smo si pa delo razdelili tako, da vsak lahko dela vse in da – ko na določenem področju nastane gneča – priskoči na pomoč drugi. Smo mala ekipa in pomembno je, da vsi vse znamo in imamo izkušnje.« Mitja Korent Po dobrih dveh letih, odkar je bil objavljen razpis za novega notarja, je 29. aprila z delom vendarle začel novi žalski notar Mitja Korent, prej pomočnik notarja Srečka Gabrila, ki se je s 1. julijem lani upokojil. S tem je prenehalo delovanje začasnega notariata, ki ga je za območje UE Žalec od upokojitve starega notarja opravljal celjski notar Aleksander Mraz. Spomnimo se, sredi marca je Vrhovno sodišče RS odločilo v zadevi »žalski notariat« in zavrnilo pritožbo neizbranega kandidata za notarja v Žalcu odvetnika Gregorja Gerželja. Odločba ministrstva o imenovanju Mitje Korenta za notarja v Žalcu je tako postala pravnomočna. Novi žalski notar Mitja Korent je tako z delom pričel 29. aprila, leto dni po tem, ko je dobil odločbo o imenovanju, ki je zaradi vrste pritožb in sodnih reševanj postala pravnomočna šele sedaj. Notarske storitve je v Žalcu zaradi zastoja pri imenovanju 1. julija lani začasno prevzel celjski notar Aleksander Mraz, ki je štiri mesece imel uradne ure samo en dan, od 2. novembra lani pa je notarske storitve zagotavljal vse delovne dni. »Od 1. julija 2021, ko je notariat začasno prevzel Aleksander Mraz, smo bili brez službe vsi. Ena sodelavka je izpolnjevala pogoje za upokojitev, druga sodelavka si je našla »Biti notar ni pravica, tudi ne moja pravica. Jaz sem se prijavil na razpis in sem lahko samo čakal. Vse skupaj želim pustiti za sabo in vesel sem, da se je vendarle razpletlo, kot se je. Želim samo normalno delati.« delo v notarski pisarni v Zagorju, jaz in tretja sodelavka pa sva bila štiri mesece brezposelna. Medtem je notar Aleksander Mraz ugotovil, da je področje, ki ga pokriva žalska pisarna, zelo veliko in ga težko obvladuje sam samo z dežurstvi, zato naju je s sodelavko zaposlil,« je o tem zbornica ni tako velika kot odvetniška zbornica, ima tudi manj članov in ima samo sekretarja in tajnico. Zato je od nje težko pričakovati kaj več. Lahko pa bi bila neke vrste interesno združenje in bi bolje zastopala interese samih notarjev, tudi prejšnjega žalskega notarja Gabrila, za katerega bi se lahko bolj postavila, ga bolj javno podprla, da bi lahko takrat podaljšal poslovanje in bi se lahko pritožbe in postopki v miru speljali.« O odzivu na končno rešitev zadeve »žalski notariat« s strani uporabnikov in lokalne skupnosti pa je Mitja Korent povedal: »Ljudje so seveda zadovoljni, da imajo notarja, da lahko pridejo kadarkoli, da smo na voljo, da opravimo storitve, ki so potrebne. Vseeno pa so v tem času malo pozabili, da obstaja notariat v Žalcu, in na začetku kar ni bilo ljudi. Potem pa se je začelo počasi obračati in zdaj že vedo. Tudi ni težav zaradi nove lokacije.« Na vprašanje, ali glede na dolžino postopka in zaplete načrtuje tožbo ali kaj podobnega, pa je dejal: »Definitivno so sodni postopki predolgi, pa tudi upravni postopki. Nekje sem zasledil, da so tudi sami na upravnem sodišču že zaznali, da njihovi postop- Mitja Korent je diplomiral l. 1998 na Pravni fakulteti v Ljubljani. Na začetku službene poti je bil zaposlen kot odvetniški pripravnik v pisarni pokojnega odvetnika Dušana Petroviča v Celju. Pravniški državni izpit je opravil leta 2002. Po opravljeni obvezni praksi na sodišču v Celju in opravljenem pravniškem državnem izpitu je opravljal delo vodje Pravno kadrovskega oddelka na celjski območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Do začetka opravljanja storitev novega notariata je bil predsednik Občinske volilne komisije v Braslovčah, zdaj pa je zaradi novih izzivov s tega mesta odstopil. Zadnjih 12 let je bil zaposlen kot notarski pomočnik pri notarju Srečku Gabrilu. Mitja Korent je rojen Savinjčan, ki je v mladih letih obiral hmelj. Od rojstva je Braslovčan, tam živi z družino, od tam so tudi njegovi starši. V prostem času poje v Moškem pevskem zboru Karel Virant Braslovče. Kako svojo osebnost opiše sam? »Resen, ko je treba biti resen, in vesel, ko je treba biti vesel.« ki potekajo predolgo. Ne vem, ali je kadrovski problem ali so jim naložili preveč pristojnosti, dela. Tožbe ne bom vložil, ker je nemogoče, da bi tako tožbo dobil. Biti notar ni pravica, tudi ne moja pravica. Jaz sem se prijavil na razpis in sem lahko samo čakal. Vse skupaj želim pustiti za sabo in vesel sem, da se je vendarle razpletlo, kot se je. Želim samo normalno delati. Da pa prejšnjemu notarju niso podaljšali notarstva za obdobje do razrešitve pritožb, je pa druga stvar, ki jo ureja on. Kakorkoli, menim, da pravosodno ministrstvo ni ravnalo v korist državljanov, saj bi moralo zagotoviti notarske storitve nemoteno.« Ekipo žalskega notariata sestavljajo poleg notarja Mitje Korenta še Karmen Kočet (levo) in Mojca Šolman (desno). In kako so zastavili delo v notariatu? »Naše delo je predvideno z zakonom, tudi delovni čas je odrejen z uredbo ministra, tako da v tem pogledu nimamo nekega manevrskega prostora. Notariat je notarska služba, sestavljanje notarskih listin, »Notariati se razlikujejo tudi po tem, kakšne samostojnosti dajejo sodelavcem. Jaz sodelavkam zaupam in vem, da zmorejo in naredijo svoje delo. Drugače vsega ne bi zmogel.« zagotavljanje pravne pomoči, da stranke pridejo drug drugemu nasproti in da čim učinkoviteje rešijo nek problem. Mi vse to damo na papir in čim učinkoviteje rešimo. Pri tem moramo paziti, da ne kršimo zakona. To je naše poslanstvo.« V novem notariatu je Mitja Korent zaposlil tudi obe prejšnji sodelavki. »Tako ima cela ekipa bogate izkušnje na tem področju, dela je veliko, tako OUTLET TRGOVINA HLACNE NOGAVICE 1 ,00 € od Več kot 10.000 PAROV da v prihodnje načrtujem, da bom imel pomočnika. Najprej pa moramo zagnati.« Glede ciljev, morebitnih izboljšav in sprememb pa je povedal: »V času, ko sem bil pri notarju Mrazu, sem spoznal tudi nekaj novih stvari, recimo, kako si olajšati delo z aplikacijami, ki jih imamo na voljo. V bistvu lahko še bolj učinkovito opravljamo svoje delo. Tudi sodelavka, ki je bila v Zagorju, je pridobila nekatere dobre izkušnje. Te bomo uporabili še pri nas. Tudi kar zadeva računalniško opremo, smo se posodobili. Pri organizaciji ni veliko sprememb, smo si pa delo razdelili tako, da vsak lahko dela vse in da – ko na TOTALNA HIŠNA ODPRODAJA določenem področju nastane gneča – priskoči na pomoč drugi. Smo mala ekipa in pomembno je, da vsi vse znamo in imamo izkušnje.« Znotraj notariatov je v okviru zakonskih pristojnosti delo vseeno organizirano zelo drugače. »Da. Notariati se razlikujejo tudi po tem, kakšne samostojnosti dajejo sodelavcem. Jaz sodelavkam zaupam in vem, da zmorejo in naredijo svoje delo. Drugače vsega ne bi zmogel.« Mitja Korent pravi, da so notariati zelo hitri in odzivni, in takšne storitve obljubljajo tudi v novem žalskem notariatu. »Smo zelo hitri, če primerjam notarsko delo s sodnimi postopki. Če bi notarske posle opravljali na sodiščih, ne v zasebnih notariatih, si nikakor ne predstavljam, kako bi šlo.« Ali to pomeni, da javni sistemi niso dobri? »Tudi zemljiška knjiga je zelo dobra in tudi določene rešitve v sodstvu so hitre, torej je še kaj dobrega … Bi pa lahko bil sodni register malo manj formalističen in bolj fleksibilen.« -70% do VELJA SAMO ŠE DO 4.6.2022. SIREKAR NOGAVICE D.O.O., CVETLIČNA 3, POLZELA. OSREDNJE TEME ŠT. 5 I maj 2022 9 »Kombinacija zrelih ženske in moškega daje čudežni rezultat« DARKO NARAGLAV »Ženske in moški – odnosi, komunikacija, zvestoba« je bila tema predavanja v preboldski knjižnici in lani izdane knjige Andreja Pešca. Andrej Pešec je po izobrazbi diplomirani politolog mednarodnih odnosov. Vse od leta 2012 pa se od najboljših svetovnih pedagogov in psihologov uči o odnosih ter svoje znanje predaja naprej mnogim ženskam in moškim po Sloveniji in na tujem. Prav na to temo je v četrtek, 12. maja, potekalo njegovo predavanje v Občinski knjižnici Prebold. V sproščenem vzdušju so udeleženci obeh spolov z zanimanjem spremljali njegovo izvajanje, ki je temeljilo tudi na veliko najrazličnejših primerih v odnosih med ženskami in moškimi. »Napeta in pogosto nezdrava interakcija med ženskami in moškimi je eden glavnih vzrokov za to, da živimo v svetu, kjer imamo vse, hkrati pa nič, saj ženske in moški drug drugemu – namesto da bi si pomagali – pogosto, milo rečeno, raje nagajamo. Ko bomo pravilno zastavili čiste odnose med ženskami in moškimi, se bo uredilo vse drugo,« pravi Andrej Pešec in dodaja, da inteligentni izvršujejo svoje dolžnosti in spoštujejo pravice drugih, manj inteligentni pa počnejo ravno obratno. »Chanakya Pandit, Aleksandr Hakimov in spisi modrosti učijo, da ženske napram moškim doživljajo vse občutke do devetkrat globlje – tako užitek kot bolečino. Naloga vsakogar izmed nas je, da usvoji in obudi ravnovesje avtentičnih ženskih (nežnost, ljubeznivost, toleranca ...) in moških kvalitet (odgovornost, odločnost, disciplina ...), saj so danes ženskam, ironično, pogosto bolj podobni moški, moškim pa ženske. Tudi znanost uči, da pri moških naenkrat delujeta bodisi leva polovica možganov (čustvena) bodisi desna (razumska), kar pomeni, da lahko obenem uporablja samo razum ali pa samo čutila in čustva ali ego. Ženska, nasprotno, vedno uporablja vse hkrati. Zelo pomembno je, da moškega vodita intuicija in razum, ne pa čustva, čuti, ter ego,« pravi Andrej Pešec in nadaljuje: »Kombinacija zrelih ženske in moškega daje čudežni rezultat, saj lahko en drugemu pomagata doseči Andrej Pešec je na predavanju postregel s številnimi primeri v odnosih med spoloma. domet in razviti kvalitete daleč višje od tistih, ki bi jih sicer dosegla, če bi si zanje prizadevala sama, vsak zase. Ženske razmišljajo na glas, kolektivno, moški pa tiho, individualno. Prav tako moški navadno govori, ko pride do zaključka, ženska pa, da pride do zaključka.« Recept za dober odnos »Kot pravi ruski psiholog dr. V. O. Ruzov: ‘Srečna ženska ustvari rajsko atmosfero, izkoriščana pa psihično uniči tistega, ki jo zlorablja. Tak je zakon narave. Srečna ženska je vir sreče in čudežne dobrobiti za vso družino.’ Moški naj bi bil zaščita družine v obliki fizične moči in razuma, ženska pa v obliki izjemne intuicije. Recept za dober odnos med moškim in žensko je precej preprost – ženska ne sme nikdar nespretno kritizirati moškega za njegove dobronamerne napake, moški pa ne sme nikdar vznemirjeno kritizirati ženske za njeno razpoloženje. Ko moški v očeh ženske izpade luzer ali slabič, je to zanj huje kot javna sramota. Nikar ne delajte tega in raje pomislite – izrečenih besed ni enostavno povleči nazaj. Nobenega smisla ni, da kažemo s prstom, kdo je kriv za kaj. Nihče ni kriv za nič, vsak pa je odgovoren za vse – za vse, kar se mu dogaja v življenju,« pravi Andrej Pešec in dodaja: »Naslovite njegov razum, nikakor ne gazite po njegovem egu ali pritiskajte na njegove emocije. To mu skušajte povedati čim mirneje. S primerno predpripravo. Če želite, da vam moški izražajo svoja čustva, jih začnite same primerno izražati moškemu. Presenečene boste. S tem ne pridobite le na poglobljeni komunikaciji in odprtosti moškega. S tem si zagotovite tudi njegovo zvestobo. Moški smo na področju čustvene inteligence manj inteligentni, zato potrebujemo pomoč žensk. Potrpežljivih in ljubeznivih žensk. Z veseljem se vam bo moški zaupal in odprl, le ne takrat, ko boste to želele ve, ampak takrat, ko bo to želel in začutil on. Kaj pa najbolj ‘odpira’? Brezpogojna ljubezen, zaupanje in svoboda. Tudi moški naj ženski iskreno kaže in izraža občutke naklonjenosti. Redno, vsak dan. Ni pa dobro, če ji razkrije vse svoje šibkosti, frustracije in strahove. Ženska moškemu, ki se tudi sam očitno trese kot šiba na vodi, ne bo mogla in želela zaupati še svojih skrbi in problemov, saj bo videla, da ne zna poskrbeti niti za svoje izzive. Kot pravi Ruslan Narushevich, vsak moški z veseljem uresniči želje ženske, če mu jih ta predstavi pravilno. Prošnje ne bo nikoli zavrnil, saj mu to daje občutek, da je sprejet, zaželen in da mu ženska zaupa.« Moški v vlogi zaščitnika »Pravi moški želi žensko vedno osrečiti, vendar kot izraz ljubezni, ne obveze. Moški živi za to, da bo ustregel ženski, ne želi pa ustreči nekomu, ki to od njega pričakuje ali celo zahteva,« poudari Andrej Pešec in doda, da moški obožuje vlogo zaščitnika in živi za to, da lahko skrbi za nekoga. Če tega nima, ima občutek, da živi zaman. Moški živi za to, da ustreže ženski, danes pa sodobne ženske učimo, da je to znak šibkosti. Neumnost. To je znak ženske moči! Noben moški pa ne more poskrbeti za žensko, če mu tega tudi sama ne dovoli. Za žensko je zelo pomemb- no, da k moškim pristopa na ženski način – kot ženska. Če želi imeti moč in vpliv nad odraslimi otroci in partnerjem, do njih ne sme pristopati dominantno, saj jih bo odrivala od sebe. Obnaša naj se kot ženska, to pomeni, da jasno kaže svojo ženstvenost, nežnost, ranljivost, mehkobo in dostojanstvo, hkrati pa seveda ne sme dopuščati, da domači živijo lahkomiselno ali da jo kakorkoli izkoriščajo,« poudarja Andrej Pešec in doda: »Znanost o komunikaciji je ena najpomembnejših in najkoristnejših veščin. Zlasti za ženske. Dama, ki to obvlada, lahko zaživi »Zelo pomembno pa je, da ima par skupni cilj in podobne vrednote. Nobena zveza ali zakon pa ni čudežna škatlica neskončne zaloge sreče; v vsak odnos je treba vlagati – redno.« kot princeska, preskrbljena z vseh strani. Če moškega odkrito obsojaš in kriviš za njegove napake, mu s tem jemlješ možnost in željo, da jih tudi odpravi. Redke genialne ženske znajo v moškem spretno zbuditi željo po spremembi, tako da mu pokažejo lastno bolečino in nemoč. Sodobno, jasno poudarjanje neodvisnosti in samostojnosti žensk njim samim povzroči veliko več škode kot koristi. Razume se, seveda, da je vsak svobodna, neodvisna oseba, a psihologija družine deluje tako, da začne moški razvijati najboljše kvalitete, če mu da ženska občutek, da je odvisna od njegove zaščite in opore, da je nepogrešljiv za preživetje družine. Ko moški dobi občutek, da nekdo verjame vanj, začne razvijati samozavest, odgovornost in odločnost. Veliko prej se zgodi, če ga navdihne ženska. Zdrava ženska je ženska, ki svoja čustva redno izraža in deli z drugimi. Nikar ženski ne kritizirajte frizure ali nohtov. Niti na pamet moškemu na sme priti, da bi se norčeval iz telesa ženske. Moškemu pa nikar ne rušite njegovih stališč,« poudarja Andrej Pešec. Poslušajmo drug drugega »Ena največjih napak, ki jih moški delamo v komunikaciji z ženskami, je ta, da ne razumemo, da ženska navadno niti ne potrebuje našega nasveta, ko govori o svojih težavah, izzivih in skrbeh. Preprosto potrebuje nekoga, da jo posluša, sliši, čuti in razume. Moški se najlažje umiri tako, da se umakne, ženska pa se navadno umiri tako, da govori in da jo ob tem nekdo razume. Moč ženske je sorazmerna ljubezni, ki jo nameni svojemu dragemu. Ženska moškega popolnoma osvoji z zvestobo (fizično in čustveno), zaupanjem, nežnostjo, ranljivostjo, plemenitostjo in dostojanstvom, nikakor pa ne z osornostjo, gospodovalnostjo in bojem. Ena največjih napak, ki jih danes radi delamo, je, da počnemo morda prave stvari, a ob nepravem času. Govorimo, ko bi morali poslušati ... Molčimo, ko bi morali govoriti ... Bedimo, ko bi morali spati ... Spimo, ko bi morali bedeti ... Rojevamo, ko bi se morali že skoraj upokojevati ...« poudari predavatelj Andrej Pešec in postreže s citatom dr. Rami Bleckt: »Ko pride moški domov, mora dobiti občutek, da je dobrodošel. V prvih petnajstih minutah, ko se vrne domov iz službe, ga ženska ne sme kritizirati ali od njega česarkoli zahtevati. Kar 87 % zahodnih žensk se tega ne drži, kar vodi v žalostno resničnost, prepire in ločitve.« Pa vendar nekateri pari vztrajajo desetletja, čeprav se zdi, da razlik v mišljenju in delovanju nasprotnega spola sploh ne poznajo. »Vse se da, če se res hoče. Na nivoju duše smo vsi kompatibilni. Na nivoju telesa in ega pa nihče. Na začetku vidimo en v drugem samo najboljše. Ko se sčasoma to obrne, se začnejo problemi. Zelo pomembno pa je, da ima par skupni cilj in podobne vrednote. Nobena zveza ali zakon pa ni čudežna škatlica neskončne zaloge sreče; v vsak odnos je treba vlagati – redno,« je sklenil svoje misli Andrej Pešec in za konec še zaigral na kitaro. Čas za sklepanje zakonskih in partnerskih zvez L. KOLAR Potem ko sta bili zadnji dve leti delno zaradi popolne prepovedi, kasneje pa zaradi strogih omejitev – lahko rečemo – nenaklonjeni sklepanju zakonskih oz. partnerskih zvez, je, kot ugotavljajo na UE Žalec, porast letos očiten, posebej v toplejših mesecih, začenši z majem pa vse do septembra. Letos so v UE Žalec do začetka maja izvedli že 29 zakonskih zvez, medtem ko so jih lani v enakem obdobju 21. »Bilo je obdobje, ko so bili poročni obredi popolnoma prepovedani zaradi kovida. Bilo je obdobje, ko smo sicer lahko izvajali sklepanje zakonskih in partnerskih zvez, vendar z določenimi omejitvami (omejeno število prisotnih) glede na epidemiološke razmere in s tem povezanimi usmeritvami ter odloki,« je o omejitvah prejšnjih dveh let povedala načelnica UE Simona Stanter. Skupno so lani v UE Žalec opravili 179 zakonskih zvez. Letos so jih do začetka maja že 29, maja pa je bilo rezerviranih poročnih terminov za maj 27, junij 28, julij 25 in avgust 24. Pa gotovo še ni konec, kajti september je za poroke zelo zaželen mesec, brez porok pa niso niti drugi meseci do konca leta v letu brez omejitev, kot je bil kovid. UE Žalec ima poleg prostora na sedežu Upravne enote Žalec uradne prostore za sklepanje zvez na gradu Komenda na Polzeli, v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu in v salonu v Schwentnerjevi hiši na Vranskem, možne pa so poroke tudi drugje. »V uradnih prostorih največ poročamo na gradu Komenda, medtem ko je za poročne slovesnosti največ zanimanja za lokacijo Ribnik Lisjak – Miklavž pri Taboru, Na jasi – Miklavž pri Taboru, Lavender Hill eco resort na Dobriču in še kje,« je povedala načelnica. V Žalcu je za pare zanimiva lokacija pogosto tudi Dvorec Novo Celje. »Zakonska ali partnerska zveza se glede na zmožnosti posamezne upravne enote lahko sklene tudi zunaj uradnih prostorov, če tako želita bodoča zakonca oz. partnerja in če sta pripravljena poravnati strošek v višini 170 evrov,« je pojasnila Simona Stanter. Zakon o partnerski zvezi, ki je stopil v veljavo 24. februarja 2017, dovoljuje sklepanje partnerskih zvez tudi med istospolnimi partnerji. »Odkar je mogoče sklepati partnerske zveze, smo sklenili eno partnersko zvezo nad Peklom in eno pred matičarjem konec leta 2020,« je o tem povedala Simona Stanter. Trenutno imajo na UE Žalec 9 matičark (zaposlenih na upravni enoti), 7 pooblaščencev (osebe, imenovane s strani načelnika oz. načelnice) , za sklepanje zakonskih in partnerskih zvez pa je na voljo tudi 6 županov, ki so pooblaščenci po samem zakonu. Skupno je na tem območju trenutno 13 pooblaščencev za sklepanje zakonskih in partnerskih zvez. Na kaj vse moramo biti pozorni pri načrtovanju poroke? Pred sklenitvijo zakonske ali partnerske zveze je nujna predhodna prijava na pristojni upravni enoti, kjer se pari želijo civilno poročiti. Po poroki ima zakonec oz. partner, ki spremeni priimek, 30 dni časa, da zamenja osebne dokumente (osebno izkaznico, vozniško dovoljenje in potno listino), in 15 dni, da zamenja prometno dovoljenje. Na Upravni enoti Žalec v matični službi pari prijavijo zakonsko ali partnersko zvezo. Z matičarjem se dogovorijo za rezervacijo termina (datuma in ure) ter kraja v skladu z možnostmi upravne enote glede na vrstni red prijav in razpoložljivost uradnih oseb. V prijavi, ki je brezplačna, bodoča zakonca oz. partnerja izjavita, da svobodno sklepata zvezo in da so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost. V postopku prijave potrebujeta veljaven osebni dokument s fotografijo. Če bodo pri sklenitvi zveze navzoče tudi priče, je treba priložiti podatke o pričah (osebno ime, datum rojstva, stalno prebivališče). Navzočnost prič namreč že dlje časa ni obvezna, prav tako niso obvezni prstani. Zvezo lahko pari sklenejo med tednom na sedežu Upravne enote Žalec ob sredah med 10.00 in 16.30 ter ob petkih med 10.00 in 12.30. Ob sobotah sklepajo zveze v uradnih prostorih med 10.00 in 19.00, izjemoma tudi v primerih, ko je sobota praznik in hkrati dela prost dan. 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 5 I maj 2022 Ob jubileju podelili priznanja za urejenost D. NARAGLAV Drugi aprilski petek so na Ponikvi pri Žalcu slovesno obeležili 20 let delovanja svojega društva. Jubilej so želeli obeležiti že lani prav na dan ustanovitve, a so jim koronski ukrepi to preprečili. Svoje praznovanje so zato letos združili z občnim zborom, slikovno predstavitvijo 20-letnega delovanja ter podelitvijo priznanj krajevnega ocenjevanja Najlepša hiša, kmetija in objekt kulturne dediščine za leto 2021. Turistično društvo Ponikva pri Žalcu, ki trenutno šteje 120 članov, je bilo ustanovljeno 12. novembra 2001, ko so na pobudo takratnega predsednika KS Ivana Jelena sklicali ustanovni občni zbor in je 24 krajanov KS Ponikva podpisalo listino o ustanovitvi TD Ponikva pri Žalcu. Prva predsednica društva je bila Nada Jelen, ki društvo vodi 15 let, vmes pa ga je pet let vodila Suzana Rašević. Kmalu po ustanovitvi je društvo nanizalo številne aktivno- sti in prireditve, samostojno ali v sodelovanji z društvi v kraju. Društvo je izvedlo precej projektov ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter urejanja in varstva okolja. Leta 2007 so obnovili nadstrešnico pri perišču Ponikvica z imenom Ponikva, ki ima simbolni pomen. Uredili so tri večje grede, ki jih tudi redno vzdržujejo: skalnjak pri POŠ Ponikva, gredo z napisom Ponikva pri gasilskem domu ter zeliščni vrt pri Slomškovem domu. Aktivni so pri urejanju osmih avtobusnih postajališč, ki so ocvetličena z gredami in lončnicami. Postajališča so iz lesenih brun, za katera tudi sami skrbijo, da so zaščitena s premazom. KS Ponikva leži na zakraseli planoti, imenovani Ponikovski kras, ki je od leta 1998 tudi zaščiteno območje. Na območju je sedem info tabel, ki predstavljalo Krajinski park Ponikovski kras. Tudi S praznovanja, ki ga je poleg ostalega polepšal tudi mladi harmonikar Liam Doler. to opremo ima pod nadzorom TD. Ker je kraj urejen in zanimiv, so postavili tri večje panoramske table, ki prikazujejo zanimivosti v KS Ponikva. Posebej so ponosni na odzivne prireditve, kot so bile nedeljske pustne povorke na Ponikvi, od koder so se z nekaterimi pustnimi kreacijami udeležili tudi torkovih povork v Žalcu, v Novi Cerkvi in na Vranskem. Te povorke so v zadnjih letih zamenjale sobotne otroške maškarade. Prepoznavne so bile salamijade, ki so se nadaljevale s salamarskim prvomajskim pohodom, kar je trajalo kar deset let. Vsa leta izvajajo cvetlične tržnice. Nekajkrat so izpeljali kolesarjenje po Ponikvi. Odmevno je bilo kožuhanje na star način. Dan državnosti na Ponikvi praznujejo s kuhanjem jedi iz lonca, pri čemer sodelujejo vsa društva. Kraj lepšajo z vzpodbudno krajevno in lokalno prireditvijo Najlepša hiša, kmetija, del kraja, objekt kulturne dediščine, na kateri so podelili in prejeli že številna priznanja. Sekcija društva so tudi Ljudske pevke Ponikve, ki sodelujejo na občinskih prireditvah in kraj predstavljajo tudi širše. Prav tako se društvo pojavlja na številnih sejmih: Veselo v poletje v Velenju, Barbarin sejem v Šentilju, Alpe Adria v Ljubljani, na stojnicah v Žalcu … Tudi na izobraževanja niso pozabili. Tako so izvedli kar nekaj predavanj na temo vzgoje balkonskega cvetja, urejanja cvetličnih gred, izdelovanja butar in adventnega venca ter druge. Prijetno Trije člani TD, ki so v društvu od vsega začetka (od leve Štefanija Kos Zidar, predsednica Nada Jelen in Branko Verdev). s koristnim so povezali z ekskurzijami, ki vedno dajo kakšno novo idejo za urejenost okolja. Izdali so dve zloženki s predstavitvijo kraja, eno razglednico ter razstavni pano. Priznanja za dolgoletno delo in urejenost Predsednica Nada Jelen se je po predstavitvi dvajsetletnega delovanja zahvalila vsem članom in prostovoljcem za njihov prispevek k lepšanju kraja. Ti letno opravijo okoli 700 ur prostovoljnega dela. Posebej je izpostavila 10 članov UO TD, ki že več let aktivno delajo v odboru, to so: Štefanija Kos Zidar, Branko Verdev, Suzana Rašević, Ludvik Onuk, Peter Verdev, Polona Kozman, Rozika Jelen, Eva Vršnik, Marjana Gostečnik in Tatjana Jezernik. Skupaj s predsednikom ZTD Občine Žalec Danilom Basletom jim je podelila priznanje in lončnico. Prav tako so se člani odbora zahvalili predsednici Nadi Jelen za petnajstletno vodenje ter Suzani Rašević za petletno vodenje društva. V zadnjem delu je sledila podelitev priznanj in nagrad krajevnega ocenje- vanja Najlepša hiša, kmetija in objekt kulturne dediščine. Podelitev je ob slikovni predstavitvi in strokovni razlagi izvedla predsednica krajevne ocenjevalne komisije Štefanija Kos Zidar. V izboru najlepša hiša so prejeli priznanja: Katja Vašl in David Črep, Jože in Marija Jezernik ter Renata in Ivo Verdev. Za urejeno kmetijo so priznanja prejeli: kmetija Banovšek, kmetija Šuper ter kmetija Milene Pečnik. V kategoriji obnovljen objekt kulturne dediščine so bila priznanja podeljena za obnovo Dražnikove kapele, Flernetove (Razdevškove) kapele ter Matečakovega križa (Janko Jelen in Martin Ograjenšek). Praznovanja in občnega zbora sta se udeležila predsednik ZTD Občine Žalec Danilo Basle in pomočnik direktorja ZKŠT Žalec Matej Sitar. Oba sta delo društva pohvalila, ga ocenila med uspešnejšimi v občini in zaželela ustvarjalno delovanje še naprej. Prijetno vzdušje k praznovanju pa je poleg druženja ob prigrizkih in pijači uvodoma s harmoniko prispeval tudi mladi Liam Doler. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 5 I maj 2022 11 V okviru projekta Miss Slovenije tudi kongres podjetnikov LUCIJA KOLAR TONE TAVČAR Na Kongresu podjetnikov Savinjske regije tudi o samooskrbi s hrano V Domu kulture Braslovče so minuli četrtek, 19. maja, pripravili Kongres podjetnikov Savinjske regije, ki je potekal v okviru projekta Miss Slovenije v sodelovanju z Občino Braslovče pod sloganom Podjetništvo na podeželju. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je kongres odprl s prvim panelom, ki ga je tudi moderiral. V aktualni tematiki z naslovom »Samooskrba s hrano v Sloveniji: priložnosti in izzivi ob trenutni situaciji v svetu« so sodelovali mag. Aleš Irgolič, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, Boštjan Čulk, direktor Kmetijske zadruge Braslovče in kmetovalec, ter Rok Mihelič z Oddelka za agronomijo Biotehniške la, da smo prišli do težke situacije. Kmetije vidijo možnost za povečanje odkupnih cen, tukaj pa so trgovina in potrošniki, ki morajo vse skupaj plačati. /.../ Kar se tiče samooskrbe v Sloveniji, je treba povedati, da je Slovenija samooskrbna pri mleku, govejem in perutninskem mesu, pri proizvodnji jajc. Pri drugi proizvodnji, denimo pri proizvodnji zelenjave, pa je zelo slabo samooskrbna, slaba je tudi pri prašičereji in še kje … To so torej priložnosti. Kaj točno je treba storiti, je stvar skupnega dogovora, ne samo politike, temveč vseh odločevalcev skupaj, v živilsko-predelovalni industriji, v trgovini in tudi potrošnikov. Temu je treba slediti tudi z določenimi ukrepi pomoči.« In še: »Pomembno je, kaj bomo storili zdaj, ko se bliža žetev, ali bodo Kongres je zaokrožila večerna modna revija kandidatk za miss Slovenije 2022. fakultete in predsednik Slovenskega agronomskega društva. Težave v motnjah preskrbe s hrano so obravnavali v luči vojne v Ukrajini, ki jo je napadla Rusija, kar je prineslo posledice tudi drugod po svetu – povišanje cen hrane in motnje v preskrbovalni verigi, je uvodoma povedal moderator Tomaž Žohar. Rusija je največja izvoznica zemeljskega plina in je tretja pri izvozu nafte. Ukrajina pa je država, ki ima največ rezerv urana, titana, mangana, galija, železove rude in drugih rudnin. Med 120 rudninami, ki jih poznamo v svetu, jih je kar 117 v Ukrajini. Izvozijo okoli 9 % vse svetovne trgovine s pšenico, okoli 12 % koruze in ječmena, 14 % oljne ogrščice ter kar polovico vse svetovne trgovine sončničnega olja. Vse več držav se sooča s težavami samooskrbe, s prepovedjo izvoza hrane iz države. Poleg Ukrajine so izvoz pšenice ustavile tudi Srbija, Madžarska, Argentina, Turčija, Moldavija in druge. To tudi za nas pomeni, da je ne bomo mogli uvažati, zato so se želeli v tem pogovoru dotakniti nekaj ključnih vprašanj. Iztočnice za razpravljavce so bile: koliko je Slovenija samooskrbna danes, kje so naše priložnosti in kje slabosti, kakšne so naše razvojne možnosti in s katerimi težavami se danes soočajo naši kmetovalci. Mag. Aleš Irgolič je potrdil, da ima vojna v Ukrajini vpliv tudi na potrebe po hrani v Sloveniji: »Treba pa je povedati, da se kriza ni začela samo z vojno v Ukrajini, ampak že dve leti prej. Tudi kovid je prinesel svoje, ker so se začele močno poviševati cene repro materiala. Temu so sledile odkupne cene. Vojna v Ukrajini pa je vse skupaj še dodatno pospeši- Aktualno temo o samooskrbi s hrano je vodil župan Braslovč Tomaž Žohar. ko-predelovalno industrijo. Povedal je še, da smo v Sloveniji od leta 1992 pri staležu prašičev padli s skoraj 900 tisoč prašičev na 400 tisoč, soseda Avstrija pa je v tem času z 1,5 milijona prašičev zrasla na 5,5 milijona prašičev. Dodal je še, da je vzrok v pomanjkanju strategije kmetijske politike. »Bojim se, da smo na področju živinoreje zamudili vlak.« Vendar: »Če bi slovenska živilska industrija, ki je 27-odstotno izvozna, ustavila izvoz, potem težav ne bi bilo, bi imeli dovolj mesa. Vprašanje pa je, ali bi bili potrošniki pripravljeni plačati več. Slovenski potrošnik kupi slovensko samo do takrat, ko je cena največ do 5 % višja, sicer mu poreklo ni pomembno.« Boštjan Čulk je kot direktor lokalne zadruge dodal: »Delujem v In kaj bi bila tista kultura, kmetijska panoga, ki bi glede na razmere slovenskemu kmetu prinašala dodano vrednost, hkrati pa danes predstavlja deficit samooskrbe? »Po naravnih danostih lahko povečamo zelenjadarstvo, ki je rentabilno na manjši površini, perspektiva je tudi sadjarstvo. Zaraščajo pa se nam površine, zato prideta v poštev tudi govedoreja in živinoreja.« Mag. Aleš Irgolič temu doda, da v novi finančni perspektivi malega kmeta že obravnavamo drugače: »Dajemo več možnosti, več nepovratnih sredstev, do 20 tisoč evrov. Želimo pa tudi poenostaviti postopke, da bodo do teh sredstev prišli na bolj enostaven način. Zagotovo pa je na malih kmetijah povezovanje tisto, kar jim bo omogočalo tudi preživetje …« Izidor Krivec je sklenil: »Če hočemo imeti državno varnost, moramo imeti tudi energetsko varnost. Nobena solata ne bo šla cenovno skozi, če jo bomo v rastlinjaku ogrevali s predragim plinom. To bo velik izziv, ki se je pokazal v zadnjem času. Posredno tudi za prehrambno varnost, kjer že malo zamujamo. Čaka nas veliko izzivov, najvažnejši pa je, da bomo skozi celotno obdobje imeli vsi ekonomske cene.« Dodal je še, da je potrošnik edini, ki bo odločil, kaj bomo imeli na policah – slovensko meso ali uvoženo. Kongres savinjskih podjetnikov so zaokrožili z degustacijo vin, modno revijo finalistk za Miss Slovenije 2022 in glasbenim programom. Na kongresu so poleg tematike Samooskrba s hrano v Sloveniji – priložnosti in izzivi ob trenutni situaciji v svetu pripravili še štiri panele z aktualnimi vsebinami. Ena od tem je bila Učinkovita energetska uporaba, trajnostni razvoj in kvaliteta bivanja s sogovorniki Francijem Pliberškom iz podjetja MIK Celje, Bogdanom Kronovškom iz podjetja Kronoterm, Hinkom Šolincem, generalnim direktorjem Direktorata za energijo, in Sebastijanom Roudijem, direktorjem ECE, panel pa je povezoval Andrej Osana. Tretji panel je bil Digitalna transformacija podjetja/proizvodnje – industrija 4.0, na njem pa so sodelovali Nace Štruc, strokovnjak za digitalno transformacijo v skupini Stroka.si, Samo Mirnik, izvršni direktor za proizvodnjo in informatiko v podjetju KLS Ljubno, Rok Prešeren, direktor organizacijske enote IKT in storitve v Telekomu Slovenije, Nina Vrabelj, samostojna svetovalka v oddelku Strateški razvoj Gospodarske zbornice Slovenije, in Sabina Petrov, urednica projekta Tovarna leta pri časniku Finance. Povezovalec je bil Sandi Markon, direktor skupine Stroka.si. Četrti panel je nosil ime Trendi digitalnega marketinga, povezovala pa ga je Lara Kalanj, Miss Slovenije 2018. Na njem so sodelovali Primož Rome, specialist za digitalni marketing v podjetju Dewesoft, Martin Korošec, direktor Oranza.si, influencerka Tina Gaber in Klemen Čot, skrbnik za digitalne medije v podjetju Tosama. Peti panel je prinašal vsebinski sklop Čustvena inteligenca za učinkovito vodenje podjetja, o njej pa je spregovoril psiholog Jan Kovačič. Veličastna v rdečem Aktualna miss Slovenije je suvereno odprla kongres. kmetje še izvažali. Slovenci izvozimo 90 tisoč ton pšenice in jo ravno toliko potem tudi uvozimo. Mogoče je treba tu razmisliti, kaj narediti, da domača pšenica ostane.« In od katerih držav smo odvisni? Mag. Irgolič: »Izvažamo iz Nemčije, Nizozemske, Belgije, ampak v teh časih je tudi v teh državah prišlo do krize.« Večjo priložnost pa mag. Irgolič vidi v spodbudah kmetijstvu in v povezovanju tistih ključnih dejavnikov, ki imajo vpliv na samooskrbo, predvsem v zadrugah, ki so v preteklosti že imele pomembno vlogo povezovanja. Izidor Krivec se je strinjal, da kriza z dvigom cen energentov in surovin močno vpliva na živils- lokalnem okolju in res je, da je težava v odsotnosti strategije kmetijstva. Mislim, da bi morali majhne kmetije že prej usmerjati v prave vsebine.« Ob tem je dodal, da imajo kmetijski svetovalci na terenu vse podatke in poznajo kmete ter bi jim lahko pametno svetovali, v kaj se usmeriti. Rok Mihelič potrdi, da je skrb za zdravo hrano dolgotrajen in stalen proces, potrebno pa je medsebojno sodelovanje in povezovanje. Opozori tudi na podnebne spremembe, od katerih je odvisna ta industrija: »Če želimo imeti kakovostno predelavo, moramo poskrbeti za kakovostna tla.« Namakalni sistemi pa so pri tem nujno potrebni, »v ospredje tukaj vstopa neka skupnost, ki dobro komunicira med sabo in sodeluje«. AKTUALNE INFORMACIJE – MAJ 2022 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Sedmi javni razpis za ukrep Produktivne naložbe v klasično akvakulturo; rok za oddajo: 30. 9. 2023 do 23.59; dodatne informacije: aktrp@ gov.si Sedmi javni razpis za ukrep Predelava ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture; rok za oddajo: 30. 9. 2023 do 23.59; dodatne informacije: aktrp@gov.si Javni razpis za ukrep I: Finančna pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu v letu 2022; rok za oddajo: 1. 12. 2022 do 23.59; dodatne informacije: aktrp@gov.si 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 5 I maj 2022 Naj piva drugič BINA PLAZNIK, L. K. BINA PLAZNIK Dogodek so prvič popestrili s kulinaričnim dogodkom Vrhunsko z vrhunskim, na katerem so trije vrhunski chefi v živo pripravljali vrhunske jedi. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je 14. maja pri Fontani piv Zeleno zlato v Žalcu pripravil že drugo prireditev Naj piva Slovenije 2022 z razglasitvijo naj piv po izboru novinarjev in pivoljubcev, ki so jo obiskovalci nagradili z množičnim obiskom, toplo vreme pa je poskrbelo, da ni ostalo polnih veliko pivskih sodov. Podelili so tudi znake odlične kakovosti in priznanji za Naj pivo 2022. Dan pred prireditvijo Naj piva Slovenije 2022 je v Žalcu potekal zaključek ocenjevanja za pivo odlične kakovosti. Senzorično ocenjevanje sta že drugo leto zapored pripravila Gospodarska zbornica Slovenije in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Pivovarji so na ocenjevanje prijavili 39 piv. Znak odlične kakovosti je prejelo 21 piv, od tega 12 piv vrste ale, 5 piv vrste ležak ter 4 specialna piva. Med njimi so 4 piva pivovarne Green Gold iz Spodnjih Grušovelj (Cashmere, Komb4jn, Dragon Slayer in Forbiden Fruit), tri piva Savinjske pivovarne - Clef Brewery iz Arje vasi (Napoj, Poljub in Čau sonček). Med pivi pivovarn izven naše doline pa: pivo 4PicnicIPA Šaleške kraft pivovarna (4IPA), 2 pivi Pivovarne in pivnice Lipnik Šmarje pri Jelšah (Pivo Lipnik - temno in Lipnik ingverjevo pivo), 2 pivi Pivovarne Zajc iz Cerknega (English Red ale in Lala lager), Zeleno pivo iz konoplje Pivovarne Haler iz Babnih Brd, 2 pivi Pivovarne Laško Union (pivo Union in Laško), 3 piva pivovarne Time Brewery (5 o’clock, 8 o’clock in 10 o’clock) in 3 piva Tektonik kraft pivovarne iz Ljubljane (Bergkönig triger lager, Bergkönig in Bergkönig Gordon). V soboto je sledil osrednji dogodek s slavnostno razglasitvijo naj piva po izboru slovenskih novinarjev in pivoljubcev. Na lanski prvi izvedbi izbora sta slavili pivovarni Brewwood in Rooster. Slednji je tudi letos prevzel naslov. Naj pivo Slovenije 2022 po izboru slovenskih novinarjev je namreč postal »Duble dry hop«, pale ale pivovarne Rooster iz Škofljice. Priznanje jim je podelil Janko Kos, župan Občine Žalec. Primož Zupančič in Simon Zoretič iz pivovarne Rooster sta povedala, da sta zelo presenečena. Nista pričakovala, da bodo letos ponovno nagrajeni. »Res, da smo prejeli nagrado v drugi kategoriji, vendar se nama zdi kar malo prelepo, da bi bilo res. To je za nas potrditev, da delamo prav,« zaključi Simon Zoretič. Za Naj pivo Slovenije 2022 po izboru pivoljubcev s socialnih omrežij so razglasili Zeleno pivo s konopljo, zeleni ležak pivovarne Haler iz Olimja. Priznanje je podelil mag. Boštjan Štrajhar, direktor ZKŠT Žalec. Gre za ambasadorjevo pivo, ki ga lahko poskusimo na Fontani piv Zeleno zlato. Miran Doberšek iz pivovarne Haler, ki je prevzel priznanje, je povedal: »To je potrditev, da delujemo v pravi smeri. Bili smo drzni in se odločili narediti nekaj drugačnega. Očitno je bil to zadetek v polno, saj je pivo všeč zelo široki množici pivoljubk in pivoljubcev.« Dogodek s slavnostno razglasitvijo so na ZKŠT Žalec prvič popestrili s kulinaričnim dogodkom Vrhunsko z vrhunskim. Župan Janko Kos je izrazil navdušenje nad to idejo in spomnil, da je nekdaj veljalo, da se hmelj uporablja le za pivo, danes pa ga množično uporabljamo tudi v zdravilstvu in v vrhunski kulinariki. Obiskovalce je povabil k pokušini jedi iz kakovostnih, lokalno pridelanih sestavin z besedami: »Bolje je, da jemo manj in to dobro.« Piva iz ponudbe prve fontane piva na svetu so skupaj s ponudbo lokalnih mikropivovarn odlično dopolnjevala izbrane degustacijske menije. Prireditev je povezovala Martina Švab. Za konec je občinstvo razvnela glasbena gostja Nika Zorjan, ki je prav tako ljubiteljica piva. Obiskovalci so napolnili žalsko tržnico in se v vročem večeru množično hladili ob fontani piv. Skrbno zložena vrhunska jed izpod rok chefa Tomaža Bratovža Najboljši po mnenju novinarjev in pivoljubcev: Primož Zupančič in Simon Zoretič iz pivovarne Rooster in Miran Doberšek iz pivovarne Haler Chef Marko Magajne s pomočnikom v akciji Podelitev priznanj »naj piva 2022« Tomaž Bratovž (prvi na desni) z ekipo Številni obiskovalci so uživali v dogodku. Vrhunsko z vrhunskim K vrhunskim pivom sodi tudi vrhunska kulinarika in žalska publika se je nanjo odlično odzvala. Z njo so na prireditvi razvajali trije odlični JRE chefi. Marko Pavčnik z Gradu Pavus iz Laškega je z ekipo pripravil bao buns s hmeljem, hrustljavega pujsa, dušenega v pivu, s hrenom, zeljem in kumarami. Marko Magajne iz Galerije okusov, Novo Celje, je brbončice razvajal z govejim brisketom s krompirjevo solato iz kifličarja, kislo smetano z lokalne kmetije, solato iz hmeljevih poganjkov in pivsko omako. Tomaž Bratovž iz ljubljanske Restavracije JB je navduševal množične ljubitelje kulinarike s kozicami v kadaifu s hmeljevo soljo in ingverjevo majonezo. Chef Marko Pavčnik Pevka Nika Zorjan je poskrbela za poskočno zabavo. ŠT. 5 I maj 2022 PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA 13 Uradni rezultati potrdili začasne O univerzalnem Končna udeležba na državnozborskih volitvah 24. aprila je bila po objavi uradnih podatkov še za dober odstotek višja od tiste, ki so jo objavili dan po volitvah (69,71 %), saj so prešteli še glasove iz tujine in po pošti. Državnozborskih volitev pred mesecem dni se je udeležilo 1.203.373 (od skoraj 1.695.766) volilnih upravičencev, kar je 71 odstotkov (natančno 70,97). Deleži strank so na koncu le simbolično drugačni, vsi pa imajo enako število mandatov, kot smo jih že objavili v aprilski številki Utripa Savinjske doline, za katero smo redakcijo zaključili 25. aprila. Največ mandatov je pripadlo Gibanju Svoboda, kar 41 (34,45 %), sledijo pa SDS s 27 mandati (23,48 %), NSi z 8 mandati (6,86 %), SD s 7 mandati (6,69 %) in s 5 mandati Levica (4,46 %). 13. maja so poslanci prvič zasedli poslanske klopi in se že soočajo z izzivi parlamentarne demokracije. V volilni enoti Celje, kamor spadata oba spodnjesavinjska okraja, je bila volilna udeležba blizu državnega povprečja, 71,61-odstotna. Na volišča je prišlo 151.792 volivcev. Oba žalska okraja sta se v okviru volilne enote odrezala imenitno, nadpovprečno. V Žalcu 1 je bila udeležba 73,68-odstotna (glas je oddalo 13.266 volivcev), v Žalcu 2 pa kar 76,43-odstotna (glas je oddalo 14.238 volivcev). Na volišča se je v obeh naših okrajih odpravilo 27.504 volivcev od 36.634 iz obeh okrajev. V volilni enoti Celje so deleži glasov tudi po končnem štetju enaki, nekoliko pa so se prerazporedili poslanci, ki jih je iz te VE v novem Državnem zboru RS enajst. Gibanje Svoboda je dobilo 30,85 odstotka glasov, drugouvrščena SDS 27,27 odstotka, SD 8,18 odstotka in NSi 7,33 odstotka glasov. Največje število poslancev je šlo Gibanju Svoboda (5). Enega poslanca več kot po začasnih izidih je na Celjskem dobil SDS, in sicer skupaj štiri, zato pa NSi samo enega (in ne dveh). Z enim poslancem VE Celje zastopa tudi SD. Ostale stranke in liste v tej volilni enoti niso dobile zadostnega števila glasov. Uradni rezultati so potrdili, da bodo našo dolino zastopali Aleksander Reberšek iz NSi (poslanec že v prejšnjem mandatu), ki je v VO Žalec 2 dobil 14,3 % oz. 2.016 glasov, ter oba kandidata Gibanja Svoboda: Aleš Rezar, ki je v VO Žalec 1 dobil 31,5 % (4.143 volivcev), in mag. Dean Premik, ki je kandidiral v VO Žalec 2 in je prejel 30,96 % oz. 4.366 glasov. Skoraj dvainštiridesetletni Aleksander Reberšek iz Tabora je v naši dolini že poznano ime, po izobrazbi je elektrotehnik-elektronik, poslanec pa je bil že v prejšnjem mandatu. V novem sklicu DZ RS je tudi član Odbora za zunanjo politiko. Petintridesetletni Aleš Rezar iz Ločice ob Savinji je diplomirani inženir elektrotehnike, v aktualnem sestavu DZ RS pa je postal tudi član Odbora za zadeve Evropske unije. Šestdesetletni mag. Dean Premik iz Ljubljane je magister mednarodne ekonomije in je bil pred izvolitvijo področni svetovalec ZPIZ. Kot poslanec bo sodeloval v Odboru za zunanjo politiko tako kot Aleksander Reberšek. Nov državni zbor se je prvič sestal 13. maja in zdaj že aktivno deluje, poslance z našega območja pa bomo v naslednjih izdajah Utripa Savinjske doline gotovo še pobarali o njihovem delu. Najboljši na državno tekmovanje T. TAVČAR Z ocenjevalne vožnje Na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtomehanikov Savinjske doline Ločica ob Savinji je v torek, 17. maja, potekalo že 51. tradicionalno medobčinsko kolesarsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Letošnjega tekmovanja se je v dveh starostnih skupinah udeležilo 33 kolesarjev iz treh občin v Spodnji Savinjski dolini. Tekmovalce in njihove mentorje z osnovnih šol občin Braslovče, Polzela in Žalec sta pozdravila ravnatelj šempetrske šole Uroš Vidmajer in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Občine Žalec Vojko Verdev. Vsakoletno tekmovanje, ki ga organizira žalski SPV, je sestavljeno iz teoretičnega dela, ki ga učenci opravijo na svojih šolah že pred tekmovanjem preko spletne aplikacije Agencije za varnost prometa Kolesar, praktični del tekmovanja pa je sestavljen iz ocenjevalne vožnje na prometnih površinah poligona, kjer so tekmovalci v praksi uporabili znanje iz cestno-prometnih predpisov. Spretnost v vožnji s kolesom so prikazali na posebnem poligonu z različnimi ovirami. Absolutno najboljše ekipe pri mlajših, tj. 6. in 7. razred, so bile I. OŠ Žalec, ki je zasedla tretje mesto, ekipa OŠ Griže, ki je bila druga, prvo mesto pa so zasedli kolesarji z OŠ Šempeter. Pri starejših, 8. in 9. razred, je bila najboljša ekipa I. OŠ Žalec pred ekipo z OŠ Griže in OŠ Braslovče. Pri starejših so se najboljši uvrstili na državno prvenstvo, ki bo letos potekalo na Jesenicah, in sicer zadnjo soboto v mesecu maju. Občino Braslovče bo zastopal Kevin Podbornik, Polzelo Matija Štenberger, Občino Žalec pa Jakob Feldin. temeljnem dohodku D. NARAGLAV V torek, 17. maja, je v Hiši Sadeži družbe Žalec potekala 2. okrogla miza Ženskega foruma Žalec SD, ki ga vodi Tanja Razboršek Rehar. Medse so povabili zanimivo in ugledno neodvisno strokovnjakinjo za univerzalni temeljni dohodek (UTD), predstavnico Slovenije na evropski ravni, dr. Valerijo Korošec. Gostja je predstavila koncept UTD, ki temelji na predpostavki, da bi se z univerzalnim dohodkom, ki bi ga vsi državljani Slovenije prejemali mesečno, zmanjšale neenakosti v družbi in povečala osnovna socialna varnost posameznikov, tudi otrok. Kljub podpori posameznih političnih strank predlog UTD v Sloveniji še ni dobil splošne politične podpore, čeprav gre za model, ki ne bi zahteval nobenih dodatnih finančnih virov, zgolj pravičnejšo prerazporeditev sedanjih socialnih transferjev. Kot je povedala Tanja Razboršek, vsi, ki se zavzemajo za UTD, upajo, da bo nova politična opcija videla v tem konceptu rešitev za večjo družbeno blaginjo in bolj pravično družbo. Okrogle mize se je udeležilo več gostov, med njimi tudi župan Občine Žalec Janko Kos. Vseh trideset let Pesem v maju z domačim moškim pevskim zborom Jubilejna Pesem v maju D. NARAGLAV Kulturno društvo Ponikva pri Žalcu, ki ga od lani vodi Jernej Jelen, je v soboto, 7. maja zvečer, v domači župnijski cerkvi sv. Pankracija po dveh letih prekinitve zaradi epidemije organiziralo 30. tradicionalni koncert Pesem v maju. Na tem koncertu se vsako leto predstavijo pevski zbori iz krajevne skupnosti in gostje. V cerkvenem ambientu, ki je nadvse akustičen, pesem zveni še lepše, zato so koncerti v cerkvi prav posebno doživetje. Tako je bilo tudi na tem koncertu, ki je bil že trideseti po vrsti in tako tudi jubilejni, vendar so se odločili, da bodo jubilej bolj slovesno obeležili prihodnje leto. Tako kot vedno so se srečanja udeležili razno- liki vokalni sestavi iz bližnje in daljne okolice. Med drugim ženska vokalna skupina Cvetke iz Šentilja, moški sestav ZaPet s Ponikve in vokalna skupina Me in on, ki jo sestavljajo Gregor in tri dekleta: Teja, Valerija in Helena. Kot vsako leto se je prireditve udeležil tudi domači zbor MoPZ Ponikva pri Žalcu, ki se je letos premierno predstavil z novo strokovno vodjo, zborovodjo Kajo Grašič. Občinstvo, kot tudi sami nastopajoči, je nadvse uživalo v tem večeru, prijetno pa je bilo tudi po njem, ko so se družili v dvorani zadružnega doma in ob kozarčku še kakšno skupaj zapeli ter tako sklenili 30. pevsko druženje. Naročnik: NSi LUCIJA KOLAR V prejšnji številki časopisa smo na strani 9 v fotoreportaži s predvolilnega dogajanja z naslovom Predvolilna pisanka v naši dolini pod eno izmed fotografij napačno zapisali »Biserka Neuholt Hlastec je z ekipo Vesne pripravila okroglo mizo na temo ravnanja z zemljo v Savinjski regiji«. Z ekipo Vesne dogodka ni pripravila Biserka Neuholt Hlastec, pač pa Mihaela Anclin. Za pomoto se opravičujemo. Uredništvo Hvala za zaupanje. Z veseljem bom še naprej vaš glas v državnem zboru. Z ekipo Vesne je pripravila okroglo mizo na temo ravnanja z zemljo v Savinjski regiji Mihaela Anclin. Naročnik: Nova Slovenija, Dvorakova 11a, Ljubljana POPRAVEK 14 PO DOLINI ŠT. 5 I maj 2022 Ob jubileju novo gasilsko vozilo D. NARAGLAV Prostovoljno gasilsko društvo Loke, eno od treh gasilskih društev v Občini Tabor, letos obeležuje 70-letnico svojega delovanja. Jubilej so slovesno obeležili 1. maja v okviru praznovanja Občine Tabor in Šentjurskega sejma s prevzemom novega-rabljenega, a popolnoma obnovljenega gasilskega avtomobila GVV-2 Mercedes-Benz z novo opremo. Ta bo omogočal še uspešnejše delovanje njihovega društva pri zagotavljanju požarne varnosti na njihovem območju in tudi širše. Župan Marko Semprimožnik je ključe avtomobila predal poveljniku PGD Loke Dominiku Drnolšku, ta pa šoferju Nejcu Drnolšku. Slovesnosti so svoj pečat dali tudi Savinjski rogisti in gasilski prapori. Ob zaključku je blagoslov vozila opravil domači duhovnik dr. Alojz Pirnat. Pred blagoslovom so zbrane nagovorili: predsednik društva Davorin Drnolšek, ki je tudi podal kratko zgodovino njihovega delovanja, župan Marko Semprimožnik, predsednik GZ Žalec Edvard Kugler in poslanec DZ RS Aleksander Reberšek. Po blagoslovu so bila podeljena številna spominska priznanja botrom vozila in drugim podpornikom, vključno z občino in gasilsko zvezo. Njihov jubilej in novo pridobitev pa je zaokrožila celodnevna gasilska veselica, kakršne ni bilo vse od leta 2019, ko je svoj jubilej praznovalo PGD Kapla–Pondor. Na začetku ročne brizgalne Društvo je začelo delovati že leto pred uradnim ustanovnim občnim zborom, ki je bil spomladi leta 1952 na pobudo učitelja Mirka Cujnika. Ustanovni člani so bili: Mirko Cujnik, Franc Lesjak, Franc Kovče, T. TAVČAR Po dveh letih so se gasilci Gasilskega poveljstva Občine Braslovče (GPO) zbrali na Florjanovi sveti maši, ki so jo v soboto, 7. maja, organizirali gasilci PGD Gomilsko. Gasilci sedmih PGD (Braslovče, Parižlje-Topovlje, Letuš, Dobrovlje, Gomilsko, Trnava, Grajska vas) so se zbrali pred domom PGD Gomilsko, nato pa v povorki, v kateri je bilo 65 uniformiranih gasilcev vseh starosti, odšli v župnijsko cerkev sv. Štefana, kjer je mašo na čast zavetniku sv. Florjanu, ki je bila namenjena vsem živim in pokojnim gasilcem, daroval župnik Martin Cirar. Po končani slovesnosti v cerkvi je zbrane gasilce v domu PGD Gomilsko pozdravil še župan Občine Braslovče Tomaž Žohar, ki je tudi sam gasilec. Gasilcem se je zahvalil za požrtvovalno, humano in nesebično pomoč, ki jo nudijo ob požarih, naravnih, prometnih in drugih nesrečah. Sledilo je še družabno srečanje gasilcev ob tradicionalni zakuski s trdo kuhanimi jajci in domačim kruhom. Župan Marko Semprimožnik med predajo ključev poveljniku Dominiku Drnolšku Nandi Kovče, Ivan Zupančič, Vinko Kos, Franc Verdelj, Anton Jelen in Miha Dolar. Na začetku je društvo kupovalo rabljene ročne brizgalne od sosednjih društev, vendar so se kljub temu gasilci iz Lok že leta 1954 prvič udeležili tekmovanja na Gomilskem. Leta 1966 je društvo razvilo svoj prapor in kupilo prvo novo motorno brizgalno. Za prvo shrambo gasilske opreme jim je leta 1960 bivša KZ Tabor odstopila prizidek pri hmeljski sušilnici v vasi, ki so ga z udarniškim delom kmalu spremenili v orodjarno. Leta 1972 so se preselili v stavbo bivše šole v Lokah in v poznejšem času postali uradni lastniki kletnih in pritličnih prostorov. V letih 1977 do 1980 so kupili večjo motorno brizgalno in krovno sireno. Ker je bilo poslopje potrebno popravila, so leta 1982 udarniško zamenjali celotno krovno konstrukcijo, naslednje leto pa asfaltirali dvorišče okrog poslopja. Leta 1983 so gasilci prevzeli svoj prvi novi avtomobil. Zaradi dotrajanosti je leta 2000 padla odločitev za nakup novega. Tako je bil ob 50. obletnici obstoja društva (leta 2001) prevzet nov in sodobno opremljen avtomobil VW furgon. Nov društveni mejnik pa je letošnja 70-letnica, ki je spet prinesla novo vozilo. Trenutno je v društvo vpisanih preko 120 članov, od tega jih je več kot tri četrt aktivnih. Poleg požarne varnosti društvo skrbi za družabno življenje v kraju in v Občini Tabor. Aktivno si prizadevajo za izobraževanje predvsem mladih članov v gasilstvu in pripravo desetin ter udeležbo le-teh na raznih tekmovanjih. Svoj mlaj postavili tudi mladi gasilci D. NARAGLAV V Prostovoljnem gasilskem društvu Latkova vas, ki je eno od osmih društev Gasilske zveze Prebold, dajejo velik poudarek delu z najmlajšimi gasilci – pionirji in mladinci. To delo pa se ne nanaša samo na gasilsko usposabljanje, ampak velik del svojih aktivnosti namenjajo tudi druženju in krepitvi medsebojnih in medgeneracijskih odnosov. Ena zadnjih tovrstnih aktivnosti je bilo tudi druženje ob postavljanju prazničnih prvomajskih mlajev. Pred njihovim gasilskim domom, ki stoji sredi vasi, so se namreč tri dni pred praznikom zbrale vse generacije gasilcev in v veselem vzdušju postavile tokrat kar dva mlaja – malega in velikega. Za malega so poskrbeli gasilski pionirji in mladinci pod vodstvom svoje mentorice Mateje Oblak. Ta je povedala, da so postavitev svojega mlaja imeli v mislih že pred korono, letos pa so to zamisel lahko tudi uresničili. Otroci so navdušeno poprijeli za delo in na koncu na star način, s pomočjo medsebojno zvezanih drogov, mlaj tudi uspešno postavili. Kmalu za tem je bil postavljen tudi veliki mlaj, ki pa so ga postavili, kot je sedaj večinoma praksa, s pomočjo tehnike, kar je tudi preprostejše in varnejše. Po opravljenem delu je sledilo še prijetno druženje, mladi pa so okrog svojega mlaja tudi zaplesali in obljubili, da ga bodo postavili tudi prihodnje leto. Florjanova maša na Gomilskem Strumno v povorki so odšli v cerkev. Poklicni vozniki za državne naslove T. TAVČAR Zveza neodvisnih združenj logistov in mehatronikov Slovenije ter Združenje šoferjev in avtomehanikov Savinjska dolina sta na avto poligonu v Ločici ob Savinji v soboto, 23. aprila, pripravila 5. državno tekmovanje poklicnih voznikov 2022. Največ uspeha posamezno in ekipno so imeli poklicni vozniki iz ZŠAM Laško. Nastopilo je 32 poklicnih voznikov, ki so se najprej preko računalnika pomerili v poznavanju cestno-prometnih predpisov, nato pa v spretnostni in varni vožnji, in sicer v treh kategorijah. V kategoriji posamezno do 3,5 tone je zmagal Štefan Ozvaldič iz ZŠAM Savinjska dolina, ekipno ZŠAM Slovenj Gradec; v kategoriji nad 3,5 tone je zmagal Matej Sevšek iz ZŠAM Laško, tretji je bil Roman Tkavc iz ZŠAM Savinjska dolina, ekipno ZŠAM Laško; v kategoriji avtobusi je zmagal Marko Jesih iz ZŠAM Laško, tretji je bil Janez Rovšnik iz ZŠAM Savinjska dolina, ekipno ZŠAM Laško. Prehodni pokal so osvojili poklicni vozniki ZŠAM Laško. V spretnostni vožnji z avtobusom Peli za dobrodelni namen T. TAVČAR Med postavljanjem mlaja na način, kot so ga postavljali nekoč. Na Polzeli je bil v tamkajšnji telovadnici tradicionalni dobrodelni koncert za Županov sklad. Nastopili so tako mladi glasbeniki na začetku kariere kot uveljavljeni slovenski pevci in pevke oziroma ansambli. Župan Jože Kužnik je sklad, v katerega tudi sam mesečno nakazuje del svoje plače, ustanovil že takoj na začetku svojega županovanja. Denar iz sklada je namenjen štipendijam dijakom in študentom ter enkratnim denarnim pomočem občanom v stiski. Sklad je z izkupičkom od koncerta bogatejši za 4.110 evrov, vsi nastopajoči pa so se odpovedali honorarju. PO DOLINI ŠT. 5 I maj 2022 Gasilci preboldske zveze na skupščini Gasilke na posvetu D. NARAGLAV V Preboldu, v dvorani osrednjega gasilskega društva Občine Prebold, so na prvo aprilsko soboto pripLani je na 16 intervencijah sodelovalo 238 operativnih gasilcev. ravili regijski posvet gasilk. Prva tema, ki so ji udeleženke prisluhnile, se je nanašala na gradKonec minulega meseca je v beni zakon s poudarkom na legalDvorani Prebold potekala 23. izaciji gasilskih domov. V Sloveniji skupščina GZ Prebold. V poročilih deluje preko 1200 gasilskih društev, so podrobno predstavili delovanje ki imajo svoje prostore v gasilzveze in društev v času epidemije, skih domovih, domovih krajanki je pustila posledice tudi na tem ov, garažah, domovih vaščanov, področju družbenega in društvenekulturnih in gasilskih domovih, ga delovanja. orodiščih, večnamenskih domovih Predsednik GZ Prebold Branko in še kje, podatke pa so po besedah Verk je povedal, da leto 2021 ni predavateljice dr. Janje Kramer bilo nič drugačno kot leto 2020. Stajnko iz GZS uspeli pridobiti za Epidemija je namreč tudi v letu 2021 548 objektov. Pri tem se je predavnesla veliko sprememb v aktivnost vateljica dr. Janja Kramer Stajnko njihove gasilske organizacije tako osredotočila na prikaz analize stanja, na nivoju GZ kot društev. »Bili smo novosti gradbenega zakona, spreprikrajšani za druženje, ki je motor jetega v začetku decembra lani, ter delovanja gasilske organizacije, in zbranim predočila tudi postopke seveda za razne prireditve, tekmolegalizacije za različne primere glede vanja, planirana usposabljanja, delo na čas gradnje in poudarila ugodnoz mladimi ter ostale naloge, ki smo si Najpomembnejši dogodek minulega leta je bil za GZ in društva dan gasilca, ki so ga sti za gasilce. V drugem delu svojega jih zadali v planu dela za leto 2021. združili s stoletnico delovanja osrednjega preboldskega društva. strokovnega prispevka je gasilkam Izvedli smo tiste točke plana dela, ki predstavila še vselej aktualno temo iz programa, ki so bile kljub epidemiji linskih športih. Na teh intervencijah jih je bilo mogoče varno izpeljati ob »uniforma za članice«, v kateri je upoštevanju navodil NIJZ, vse ostale izpeljane. Med te spadajo razne vaje je skupno sodelovalo 238 operativnih in intervencije, pa tudi praznovanje, gasilcev. Kljub vsem ukrepom pa so planirane aktivnosti pa smo odpovedali ali jih prestavili v leto 2022. Na kot je bilo dan gasilca s stoletnico se gasilci tudi izobraževali, kolikor področju operative smo zagotavlja- praznovanja PGD Prebold–Dolenja so to dopuščale razmere. Opravljenih je bilo več tečajev, na katerih so li požarno varnost vsem občanom vas–Marija Reka. Poveljnik GZ Prebold Darko člani društev pridobili nova znanja Občine Prebold ne glede na zdravstveno stanje v državi. Takole na prvi Krajnc pa je povedal, da so njihova in napredovanja. Pomemben del pogled bi rekli, da smo gasilske orga- društva lani sodelovala na 16 inter- izobraževanja so bile tudi izpeljane nizacije dobro premagale ta virus, a vencijah, od tega dvakrat v požaru gasilske vaje, med drugim osrednmoramo vedeti, da je ta virus pustil v stanovanjskih stavbah, štirikrat v ja vaja »požar graščine Prebold«, na posledice, ki bodo vidne čez desetlet- požaru v naravi oziroma na prostem kateri so sodelovala vsa društva GZ je. Izgubili smo dve leti ustvarjanja z in dvakrat v požarih na sredstvih Prebold in PGD Žalec. Izpeljanih je mladino in celo, kot je mogoče trditi, cestnega prometa. Poleg tega so bilo tudi nekaj tekmovanj. Sprejeli so plan dela in finančni generacijo parih gasilcev. Treba bo dvakrat nudili tehnično in drugo stopiti skupaj z vsemi društvi in pomoč, trikrat sodelovali pri iskanju plan gasilske zveze za letošnje leto. Osnovno šolo Prebold pri ponovnem pogrešanih oseb ter po enkrat posre- S svojimi nagovori so skupščino zagonu mladine,« je v prvem delu dovali zaradi neurja s točo, nevarno- obogatili tudi gostje iz gasilskih vrst svojega poročila povedal predsednik sti meteorne vode in pri nesreči pri drugih gasilskih zvez in župan Vinko S posveta gasilk v Preboldu Verk in nato navedel nekatere naloge športnih, rekreativnih in adrena- Debelak. D. NARAGLAV Na zboru kar 140 veteranov D. NARAGLAV skozi opis kosa za kosom opozorila na pomembnost urejenosti skladno s predpisi, kajti z uniformo predstavljajo ne toliko sebe, pač pa v večji meri organizacijo, ki ji pripadajo. V nadaljevanju je Jasmina Vidmar predstavila delo sveta članic in z orisom vsakega poglavja posebej tudi nedavno izdan Priročnik za delo s članicami, za katerega je pobudo dal predsednik GZS Janko Cerkvenik in ki poleg sodobnega priročnika zajema tudi prenovljeno vsebino učnega programa za specialnost »vodja članic«. Nada Cilenšek iz Centra za krepitev zdravja (Zdravstveni dom Žalec) je pripravila predavanje na temo zvišane maščobe v krvi, zadnja strokovna vsebina pa je bil prikaz masovne nesreče Vrbje 2020, ki je bila sicer zaradi koronskih razmer izvedena 18. septembra 2021. Na posvetu v Preboldu se je zbralo 20 gasilk iz celjske regije in 14 članic iz savinjsko-šaleške regije, kar je po oceni organizatork glede na okoliščine zadnjih dveh let skromna, vendar še vedno zadovoljiva udeležba. 64 ekip v gasilski orientaciji T. TAVČAR Med podelitvijo članskih izkaznic – iz rok predsednika Zdenka Terpina in sekretarja ZVVS Mitja Jankoviča (prvi z desne) jo prejema Viktor Furman iz Galicije. Območno združenje veteranov za Slovenijo Spodnje Savinjske 15 doline je na drugi aprilski četrtek po dveh letih okrnjenega delovanja v Šempetru izpeljalo svoj letni zbor, ki se ga je udeležilo okrog 140 veteranov. Na njem so za leto dni, do volilnega zbora, za predsednika združenja potrdili dosedanjega vršilca dolžnosti Zdenka Terpina in za podpredsednika Milana Vogrinca. Zbrane je pozdravil v. d. predsednika Zdenko Terpin, ki je to vlogo kot podpredsednik veteranskega društva prevzel pred letom dni, po smrti Adija Vidmajerja. Njegovemu spominu je posvetil tudi uvodni del svojega nagovora. Zdenko Terpin je podal tudi poročilo o delu ZVVS SSD za leto 2021, ki pa je bilo zaradi covida-19 in vseh ukrepov v zvezi z njim okrnjeno. Med izvedenimi so bile med drugim tudi vsakoletne športne igre veteranov v Slovenski Bistrici, kjer so veterani med 50 ekipami zasedli 6. mesto. Uspela sta tudi vseslovensko srečanje veteranov v Velenju in tradicionalno športno-družabno srečanje vseh treh veteranskih organizacij (Sever, NOB in ZVVS) v Preboldu. Letos se v program znova vračajo številne druge aktivnosti, ki zajemajo okrog 40 najrazličnejših dogodkov z različnimi vsebinami. Športno-družabno srečanje veteranskih organizacij v Preboldu bo odslej nosilo ime Memorial Adija Vidmajerja. V drugem delu zbora, ki mu je predsedoval Franc Škrabe, so veterane nagovorili še sekretar ZVVS Mitja Jankovič, predsednik PO ZVVS Celje Božidar Sevšek, predsednik veteranov Sever Žalec Rado Gašperič in župan Občine Polzela Jože Kužnik. Vsi so poudarili pomen delovanja veteranskih organizacij, ki ohranjajo spomin na prelomne čase slovenske zgodovine, in bili kritični do poskusov omalovaževanja njihove vloge v osamosvojitveni vojni ter poskusov spreminjanja zgodovine. Za glasbeno opremo zbora je poskrbel Tian Herman, mladi harmonikaš 4. razreda OŠ Šempeter. Ob zaključku pa je delegacija s Terpinom na čelu na grob Adija Vidmajerja v Prebold odnesla cvetlični aranžma in prižgala sveče. V soboto, 7. maja, je Gasilska zveza Žalec organizirala tekmovanje za mlade gasilce v orientaciji, ki je potekalo v Taboru. Tekmovalci so morali prehoditi dva, tri oziroma pet kilometrov dolge poti, na katerih so bile kontrolne točke, kjer so opravili določene naloge: vezanje vozlov, spajanje cevi na trojak, zvijanje cevi, vaje iz orientacije, poznavanje topografskih znakov, zbijanje tarče. Start in cilj sta bila pri osnovni šoli v Taboru. Tekmovanje je potekalo v šestih kategorijah, kljub slabemu vremenu pa je sodelovalo 64 ekip, kar je 18 več kot lani. NOVA Vrstni red: pionirji: 1. Braslovče, 2. Vransko, 3. Kasaze–Liboje 1; pionirke: 1. Drešinja vas, 2. Velika Pirešica, 3. Griže; mladinci: 1. Drešinja vas 2, 2. Velika Pirešica, 3. Andraž nad Polzelo; mladinke: 1. Andraž nad Polzelo 2, 2. Andraž nad Polzelo 3, 3. Andraž nad Polzelo 1; gasilci pripravniki: 1. Dobriša vas–Petrovče; gasilke pripravnice: 1. Kasaze– Liboje, 2. Braslovče. Naštete ekipe so se uvrstile tudi na regijsko tekmovanje, ki bo v juniju v Gasilski zvezi Šaleške doline. KOLEK C I JA S O NČNIH OČAL PO DOLINI 16 ŠT. 5 I maj 2022 Gibam – pomagam BINA PLAZNIK Večer ulične glasbe BINA PLAZNIK S spletno dražbo in na športno-zabavnem dopoldnevu v Novem Celju so zbrali sredstva za šolski sklad. Na sončno sobotno dopoldne, 21. maja, so pred Dvorcem Novo Celje učitelji in učenci OŠ Petrovče in POŠ Trje organizirali tradicionalno prireditev Gibam – pomagam, medgeneracijsko druženje z dobrodelnim tekom. Dogodka so se udeležili starši, dedki, babice, strici in tete otrok ter ostali krajani in skupaj z učitelji in učenci preplavili ploščad pred dvorcem. Pred dogodkom so na spletni strani OŠ Petrovče organizirali spletno dražbo športne opreme nekaterih znanih športnikov, med drugim tudi Tadeja Pogačarja in Tima Mastnaka. Zbrani denar so namenili v šolski sklad za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin, prav tako so v ta namen zbirali prostovoljne prispevke. Učenci Glasbene šole Risto Savin Žalec so se predstavili z zabavnimi skladbami. Razigrano vzdušje petrovških otrok pred dvorcem je bilo nalezljivo. dražbe, saj je prispevala vse izdelke zanjo. Bila je tudi idejna pobudnica in moralna vodja današnjega projekta. Upam, da se prihodnje leto spet vidimo. Velika zahvala gre Saši Puntar, predsednici šolskega sklada, ona je namreč tista, ki drži v rokah vse niti današnje prireditve. Iz srca se zahvaljujem tudi vsem zaposlenim naše šole.« Dogodek so z množično udeležbo nagradili tudi starši, dedki, babice, strici in tete otrok ter ostali krajani. Po dogodku je ravnateljica Irena Kolar poročila, da so na spletni dobrodelni dražbi zbrali 830 evrov, z donacijami 2400 evrov, kar nekaj pa tudi na sami prireditvi kot prispevek za štartnino za tek, vendar do Imamo se radi in pomagamo drugim. Program, ki ga je vodil učitelj športne vzgoje Peter Kavčič, so obogatili učenci OŠ Petrovče in POŠ Trje, Cici zbor OŠ Petrovče, Cici zbor POŠ Trje in OPZ OŠ Petrovče, pevci solisti, folklorna skupina, plesalke in plesalci 1. in 2. razreda ter mlajša (4. do 6. razred) in starejša (7. do 9. razred) plesna skupina. Sledilo je skupinsko ogrevanje, potem pa dobrodelni tek. Vsaka triada učenk in učencev je odtekla en krog na igrišču v Novem Celju. Glasbena skupina Pamži, katere člani izvirajo prav z OŠ Petrovče, je vseskozi skrbela za živo glasbo. Zbrane je obiskal naš vrhunski skakalec Timi Zajc, za piko na i pa je poskrbel težko pričakovani glasbeni gost Challe Salle. Ravnateljica OŠ Petrovče Irena Kolar je izrazila veselje in ponos zaradi množične udeležbe na dogodku in druženja po dolgem času: 10. maja je bilo na tržnici pri Fontani piv Zeleno zlato še posebej veselo, saj je tam odmevala v živo odigrana zabavna glasba. Gre za projekt v izvedbi Glasbene šole Risto Savin Žalec. Sodelovali so učenci glasbene šole s svojimi mentorji, za izvedbo pa sta bila zadolžena Sonja in Anton Alatič, ki sta tudi idejni vodji projekta. »Že pred leti sva z bratom organizirala ‘street music’ dogodek pred Mercatorjem v Žalcu. Zdelo se nama je super, da tudi mimoidoči, ki nikoli ne obiskujejo naših koncertov, slišijo, kaj otroci ustvarijo v glasbeni šoli. Idejo sva dobila na potovanju, ko sva obiskala Brazilijo, kjer so ljudje igrali po ulici. Dolgo časa zaradi korone ni bilo nobenega dogajanja, zato se nama je zdelo, da bi priredili koncert, ki bi ga lahko slišali vsi, tudi tisti, ki čisto slučajno pridejo mimo. Za dogodek smo izbrali zabavno glasbo. Vesela sva, da nas ravnatelj vedno podpre pri naših idejah in omogoči izvedbo po svojih najboljših močeh,« je povedala Sonja Alatič. Dogodek je bil odlično obiskan, marsikdo iz občinstva je ob znanih skladbah zabavne zvrsti tudi poplesaval. Tekmovali v izdelavi tort T. TAVČAR V soboto, 23. aprila, je bil v dvorcu Novi Klošter v Založah pri Polzeli zagotovo najslajši dan v zaključka naše redakcije še ni imela letu. Društvo Dvorec, ki skrbi za vsebine v eni najstarejših zgradb, točnega podatka. je pripravilo tradicionalno tekmovanje tort. Komisija je imela pri njihovem ocenjevanju težko delo, še bolj pa obiskovalci, ki so se po uradnem delu posladkali. Tekmovalci so prinesli po eno veliko in eno majhno različico torte. Štiričlanska komisija – inženirka živilstva in prehrane Lidija Kundih Pirš, organizator turizma Janez Potokar, kuhar Marko Vršič in slaščičar Klemen Jančič – je bila presenečena, na kako visokem nivoju je lahko domača peka. Med šestimi tekmovalci se je najbolje odrezala Carolina Lopez, ki je sodelovala z jagodnim »cheesecakom«. Jerneja Vivod Ušen, ki je pripravila visoko čokoladno-pomarančno torto, je zasedla drugo mesto in prvo v kategoriji najbolj kreativnih. Na tretje mesto se je uvrstila torta Urške Perme, najmlajše udeleženke tekmovanja. “Zdrav duh v zdravem telesu” in “kdor poje, slabo ne misli” sta šla odlično skupaj. »Pobudo za dogodek sta dala šolski sklad ter svet staršev. Zahvaljujem se gospe Ane Mari Petre Aubreht, ki je zaslužna za izpeljavo spletne S smehom v pomlad D. N. Minuli sobotni večer v Vrbju je dodobra razgibal smejalne mišice slehernega udeleženca kulturnega dogodka v tamkajšnjem domu krajanov, ki ga je organiziralo domače kulturno društvo. Dogodek je bil načrtovan že pred epidemijo, v goste pa je prišel izjemni imitator, humorist in glasbenik Tilen Artač s prav tako izjemnim kolegom imitatorjem Juretom Mastnakom in glasbenikom Klemnom Brečkom. Občinstvo je uživalo ob njihovih nastopih in imitacijah znanih oseb iz sveta glasbe, športa, politike itd. iz Anton in Sonja Alatič preteklosti in sedanjosti, vključno z najbolj svežim obrazom na politični sceni, zmagovalcem letošnjih volitev Robertom Golobom. »Veseli smo, da nam je uspelo izpeljati ta večer, za katerega smo bili s Tilnom Artačem zmenjeni že pred dvema letoma, a nam je koronavirus to preprečil,« sta v zvezi z dogodkom povedala glavna organizatorja, predsednik društva Milan Vogrinc in Lea Meh. Slednja je dodala še, da so zelo veseli, da vidijo med polnoštevilnim občinstvom tudi mlade in druge nove prebivalce Vrbja. Tilen Artač na svobodi Carolina Lopez s svojo zmagovalno torto NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 5 I maj 2022 OBČINA ŽALEC Sreda, 1. junij Petrovčevanje 2022: Turnir v 17.00 košarki, igrišče Drešinja vas Četrtek, 2. junij Petrovčevanje 2022: Koncert MepZ A 19.30 Cappella, dvorana KZ Petrovče Petek, 3. junij Petrovčevanje 2022: Gasilsko tekmovanje 17.00 pionirjev za pokal KS, športni park Petrovče Petrovčevanje 2022: Srečanje na 17.00 perišču, Perišče Dobriša vas Poletje prihaja, letni koncert MePZ 19.30 Risto Savin, Dvorec Novo Celje Sobota, 4. junij Tolsti vrh nad Celjsko kočo, odhod 7.00 iz Migojnic, PD Zabukovica 8.00Podeželska tržnica Žalec, tržnica pri 12.00 fontani piv (vsako soboto) Petrovčevanje 2022: Turnir v namiznem 9.00 tenisu, telovadnica OŠ Petrovče Delavnica "upcycling" pohištva: 17.00 Preoblecimo pohištvo, MC Žalec Petrovčevanje 2022: Slavnostna seja KS Petrovče 19.00 s podelitvijo prizananj, Dvorec Novo Celje Nedelja, 5. junij Petrovčevanje 2022: Nogometni turnir med 16.00 duhovniki in gosti, igrišče Dobriša vas Harlekinova letna produkcija 2022, Dom II. slo. 18.00 tabora Žalec, Harlekin - društvo za umetnost plesa Četrtek, 9. junij Sprejem odličnjakov osnovnih šol Občine Žalec, 17.00 Dom II. slo. tabora Žalec, Občina Žalec Petek, 10. junij 18.00 Potopis: Turčija s Ponč in Sonč, MC Žalec Sobota, 11. junij … Basket 3 na 3, igrišče ŠC Žalec, ZKŠT in MC Žalec Koncert skupine Ubrane strune ob 40-letnici skupine, 19.00 Letno gledališče Limberk (v primeru slabega vreme v Domu kul. Svoboda Griže), KUD Svoboda Griže Nedelja, 12. junij Krožna pot po planinah Krvavca, odhod 6.00 iz Migojnic, PD Zabukovica Pohod od Petra do Pekla, izpred šempetrske 9.00 cerkve, KS Šempeter s krajevnimi društvi Ta ram pa ra ri, brez skbi!, otroška glasbena predstava 17.00 z melodijami slovenskih otroških in mladinskih filmov, Ponirkova postojanka pri Ribniku Vrbje, ZKŠT Žalec Koncert instrumentalne skupine Zvok okrog, 19.30 avla Doma II. slo. tabora Žalec, KUD Žalec Torek, 14. junij Predstavitev knjige Zablode feminizma avtorice Vesne 19.00 Vuk Godina, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Sreda, 15. junij 18.00 Promen art: Eva Šuster, MC Žalec Četrtek, 16. junij Machova učna poti - Mali Slatnik, odhod 7.00 iz Migojnic, PD Zabukovica Druženje študijsko-bralnega kluba v sodelovanju 16.30 MSK Žalec in UPI Žalec - S knjigo skozi čas negotovosti, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Petek, 17. junij Dirka Po Sloveniji, kolesarska dirka, start … 3. etape v Žalcu, Šlandrov trg Žalec 18.00 Mini kino: Hrabri avtek Plodi, MC Žalec Koncert zasedbe BosaZnova (Matjaž in Vanja 20.30 Romih), park v Rimski nekropoli, TD Šempeter Sobota, 18. 6. Raduha, odhod s parkirišča pri 6.00 Mercatorju, PD šempeter 3. pohod in kolesarjenje od izvira do izliva 6.00 Savinje, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica Koncert Irene Vrčkovnik in njenih 16.00 učencev, Podeželska tržnica Žalec Prestop, ulični performans v izvedbi Društva 18.00 Gibatorji, park pri fontani piv, ZKŠT Žalec Poletna muzejska noč: brezplačen ogled 18.00Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva 00.00 Slovenije v Žalcu, ZKŠT Žalec Poletna muzejska noč: brezplačna likovna delavnica za otroke, učilnice v ekomuzeju, MC Žalec in ZKŠT Žalec 100 letnica PGD Ložnica, koncert Učiteljice, 19.00 Jan Plestenjak, Darja Gajšek (vstopnina), pod šotorom v Arnovskem gozdu Maroltovo srečanje, državno tekmovanje 19.30 odrsalih folklornih skupin, Dom II. slo. tabora Žalec, JSKD OI Žalec Poletna muzejska noč: koncert skupine Aši in 21.00 Bradaši, terasa ekomuzeja, ZKŠT Žalec Nedelja, 19. junij Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini, start pri ekomuzeju v Žalcu - Prebold 8.00 Tabor- Vransko - Braslovče -Polzela - cilj: pri fontani piv, ZKŠT Žalec in občine SSD Koncert ŽePZ Savinjski cvet Gotovlje ob 18.00 40-letnici zbora, Dvorec Novo Celje Ponedeljek, 20. junij (do 26. 6. ) Mljet, odhod s parkirišča … pri Mercatorju, PD Šempeter 18.00 Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem, Medobčinska splošna knjižnica Žalec 18.30 Športnik leta 2021, park pri fontani piv Torek, 21. junij 18.00 Pravljična ura, Medobčinska splošna knjižnica Žalec Nedelja, 19. junij Sreda, 22. junij 10.00 Pozdrav poletju, koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora s solisti in gosti, OŠ Šempeter Četrtek, 23. junij Slavnostna seja sveta KS Šempeter s podelitvijo 18.00 priznanj, Hmeljarski dom Šempeter, KS Šempeter Proslava Občine Žalec ob dnevu državnosti: 19.00 koncert Vite Mavrič, Dom II. slo. tabora Žalec Festival migrantskega filma: Tam Tam Basket, 21.00 terasa MC Žalec, Hiša sadeži družbe in MC Žalec Petek, 24. junij Zdravo, poletje: Koala Voice, ploščad na Šlandrovem 19.00 trgu, MC Žalec, ZKŠT Žalec in ŠK Žalec Sobota, 25. junij 7.00 Krvavica, odhod iz Migojnic, PD Zabukovica 19.00 Kino pod zvezdami, Rimska cesta, TD Šempeter Predstavitev knjige Čisto potiho 19.00 Aljaža Primožiča, MC Žalec Nedelja, 26. junij Voden ogled s kustosinjo po razstavi Dialog: 19.00 Fantastika – Geometrija, Dvorec Novo Celje Sreda, 22. junij 17.00 19.30 OBČINA PREBOLD Sreda, 1. julij 8.00 Sprehod po bližnji okolici ali izlet v neznano (vsako sredo), DC Marof Četrtek, 2. junij … 9.00 Športno srečanje DU Prebold ob občinskem prazniku, Gaj Prebold Kuharske dobrote (vsak čet.), DC Marof Petek, 3. junij 9.00-10.30 Skrivnosti manifestiranja, sreče in povezanosti (N. Meznarič, vsak pet.), DC Marof … Generacijski turnir v Latkovi vasi 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof 7.00-21.00 Otroška predstava preko spletnega kanala YouTube Razstava ročnih del ob krajevnem prazniku, dvorana Šešče Nedelja, 5. junij 8.00-18.00 7.00-00.00 Razstava ročnih del ob krajevnem prazniku, dvorana Šešče Odrasla predstava preko spletnega kanala YouTube Ponedeljek, 6. junij 8.00 Obisk ambasadorjev trajnosti s kolesom - kaj dogaja na vrtu (vsak pon.), DC Marof Torek, 7. junij 8.00 … Fitnes na prostem v Gaju Prebold ali v Športnem parku Latkova vas (vsak torek), zbor DC Marof Naj pesem pove, zaključek literarnega tečaja, OŠ Prebold Četrtek, 9. junij … Pozdrav poletju, OŠ Prebold Petek, 10. junij 17.00 Samooskrba iz besed k dejanjem v praksi, zaključek projekta, DC Marof Sobota, 11. junij 7.00-21.00 Otroška predstava preko spletnega kanala YouTube 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Slavnostna prireditev ob 50. letnici PD Prebold s skupino Zaka' pa ne, Planinski dom v Mariji Reki Gasilsko tekmovanje mladine GZ Prebold in pokalno tekmovanje mladine SŠR 11.00 … Nedelja, 5. junij 7.00-00.00 … Odrasla predstava preko spletnega kanala YouTube Gasilsko tekomovanje članov, članic in starejših gasilcev GZ Prebold Sreda, 15. junij 18.00 Podelitev priznanj "Športnik leta 2021" v Občini Prebold, Gaj Prebold Četrtek, 16. junij 18.00 Podobe minulih dni - sprehod skozi fotografije nekoč in danes, Uroš Herman, soorg. ZND Prebold, DC Marof na prostem Petek, 17. junij 13.30-13.45 17.00 … (do 19. 6.) 28. kolesarska dirka Po Slovenije - 3. etapa , skozi Dolenjo vas-Prebold-Latkovo vas Športne igre - troboj društev v Mariji Reki, športno igriše Marija Reka 2. turnir za DP v odbojki na mivki do 16. let za ženske, igrišča pri Bazenu Prebold Sobota, 18. junij 7.00-21.00 Otroška predstava preko spletnega kanala YouTube 8.00-10.30 Kmečka tržnica, DC Marof Dan odprtih vrat Čebelarskega društva Prebold, čebelnjak pri Aninem domu Pod Reško planino veselo živimo: Festival Marija Reka, Planinski dom v Mariji Reki 9.00 16.00 11.30 Otroška predstava preko spletnega kanala YouTube 14. srečanje šolarjev in učiteljev marijereške šole, cerkev in Planinski dom v Mariji Reki Torek, 21. junij 19.30 Izdelava hotela za žuželke, DC Marof Slavnostna seja ob občinskem in državnem prazniku s podelitvijo priznanj, Občina Prebold, šotor v Latkovi vasi Četrtek, 23. junij 19.00 Gledališka predstava ob občinskem prazniku, šotor v Latkovi vasi Petek, 24. junij 18.00 Žur ob koncu šole, šotor v Latkovi vasi Sobota, 25. junij 8.00 8.00 17.00 5. Športno rekreacijska prireditev ob občinskem in državnem prazniku Osvojimo Blažev bivak na Golavi 16. Kolesarski vzpon na Golavo Dan gasilca GZ Prebold in veselica, šotor v Latkovi vasi OBČINA TABOR Nedelja, 19. junij Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini, start: ekomuzje-Prebold-Tabor-Vransko8.00 Braslovče-Polzela-cilj: pri fontani piv v Žalcu, ZKŠT Žalec in občine SSD Torek, 21. junij 18.00 Pravljična urica s poustvarjanjem, Občinska knjižnica Tabor Sobota, 25. junij 10.00 Sobota, 4. junij 8.00-18.00 7.00-21.00 17 Pohod in občinska proslava ob dnevu državnosti, star: KZ Tabor-cilj: kmetija Laznik; TD, PD Tabor, kmetija Laznik OBČINA BRASLOVČE Sreda, 1. junij 14.00 16.00 Konoplja v prehrani in kozmetiki, Skupn' plac, Zadruga Konopko Konoplja v gradbeništvu in tehnični rabi, Skupn' plac, Zadruga Konopko Sobota, 4. junij … 33. nočni pohod na Dobrovlje, PD Dobrovlje Braslovče Petek, 10. junij Čarovnija na Žovneškem gradu, glasbena pravljica, na gradu Žovnek, TD Braslovše, POŠ Gomilsko, Sobota, 11. junij Dan slovenskih planincev in dan cel dan Kamniških, PD Dobrovlje Braslovče Četrtek, 23. junij Osrednja prireditev ob dnevu državnosti s podelitvijo nagrad devetošolcem, z 18.00 glasbenim presenečenjem, Skupn' plac, Občina Braslovče in ZIKŠ 3 jezera Sobota, 25. junij Pohod in kolesarjenje na Čreto, … PD Dobrovlje Braslovče 19.00 18 KULTURA ŠT. 5 I maj 2022 Družina Galič med citrami in orglicami D. NARAGLAV Letos mineva 30 let, odkar je nastala glasbeno-pevska skupina Družina Galič. Njihovemu ustvarjanju je bil posvečen majski Utrip domoznanstva Medobčinske splošne knjižnice Žalec, ki je bil v avli Doma II. slovenskega tabora. Pripravili in vodili sta ga Karmen Kreže in Tanja Pilih, za glasbeno doživetje večera pa so poskrbeli člani družine Galič. Večer sta na citrah in orglicah ter s pesmijo Petkrat na zdravje pričela Cita in Jože Galič. V pogovoru so člani družine predstavili delovanje družinskega ansambla, knjigo o Citi in nasploh njeno in Jožetovo glasbeno življenje. Pogovor so bogatili z glasbenimi vložki, med njimi s svojo najpopularnejšo pesmijo Naš maček. Začetki družinske glasbene zgodbe Začelo se je leta 1992, ko je Marko, najmlajši član družine, štel rosnih šest let. Kot pevski solist je takrat uspešno debitiral v znamenitem studiu 14 Radia Slovenija, kmalu zatem pa se je poskusil še kot član družinske zasedbe, ki je s prvorojenko Katarino pod okriljem ansambla Slovenija oziroma njegovega pevskega terceta delovala že od jeseni leta 1988. Začeli so z vajami ter prav kmalu tudi z nastopi. Že decembra 1993 so prvič nastopili na radiu in televiziji v oddajah Koncert iz naših krajev ter Po domače. S samostojnimi koncerti so v 90. letih prejšnjega stoletja veliko nastopali po Sloveniji. Ob spremljavi citer in deloma orglic so peli predvsem slovenske narodne pesmi, pogosto pa tudi glasbo z versko vsebino. To jim je odprlo pot tudi na odre v tujini, kjer živi veliko slovenskih rojakov: na Tržaško, na avstrijsko Koroško, v Innsbruck, München, Berlin, Oberhausen in celo v Hamburg. Bili so tudi ena redkih glasbenih skupin, ki je gostovala v Veliki Britaniji, vrhunec koncertnih dni pa so doživeli na enomesečnih gostovanjih v Avstraliji leta 1998 in 2001. Prva zvočna snemanja Družine Galič segajo v leto 1996, obdobje 1997–2002 pa je zaznamovala izdaja kar petih kaset in plošč. Začeli so z božičnimi pesmimi, nadaljevali s slovenskimi narodnimi, ponarodelimi in umetnimi, vsemu skupaj pa počasi dodajali še lastne avtorske … Jeseni leta 2001, ko so bili v izvajalskem pogledu, kot pravijo, na najvišji ravni, so ploščo s simboličnim naslovom Pesmi za vse čase posneli kar na koncertu – v živo, brez vsakršnih popravkov. Kljub študiju Katarine in Marka v Ljubljani oziroma v Kopru so tudi v novem tisočletju še vedno nastopali, a nekoliko manj kot v svojih najboljših časih. Marko v Novo Zelandijo, Katarina v Avstralijo Tako so delovali vse do leta 2013, ko je Marko odšel na podiplomski študij v Auckland na Novi Zelandiji. Tam je bil med novozelandskimi staroselci Maori in doktoriral iz sociologije. Na začetku epidemije koronavirusa se je Družno so upihnili svečke na jubilejni torti. vrnil v Slovenijo, kjer sedaj poučuje na I. gimnaziji v Celju. Konec leta 2015 je tudi Katarina, sedaj poročena Van Der Linden, našla nov življenjski izziv na južni polobli, v avstralskem Melbournu, kjer živi in dela kot profesorica glasbe. V zadnjih devetih letih je tako Družina Galič, kadar je bilo to izvedljivo, nastopala zgolj kot Tercet družine Galič: Cita in Jože – včasih Katarina, včasih Marko. Letošnjo pomlad, ob svoji 30-letnici, pa so po devetih letih končno dočaka- Med nastopom Družine Galič li priložnost, da so ponovno lahko zapeli in zaigrali vsi skupaj. Najprej doma v Šempetru na prvi vaji, kjer so, kot so povedali, z veseljem ugotovili, da so še vedno dobro uglašeni, kot bi skupaj peli komaj pred tednom dni in ne po devetih letih. To je dokazoval tudi njihov nastop na večeru v Žalcu in nekaj dni kasneje, v nedeljo, 8. maja, v Mariji Reki, kjer se je tudi začela življenjska in glasbena pot Cite Galič, rojene Zakonjšek. Ko fotografije postanejo čarografije D. NARAGLAV Photoshop je njeno slikarsko platno, fotografije, ki jih ustvarja, pa z njim postanejo pravljične. V Občinski knjižici Prebold je od 3. maja do 1. junija na ogled nadvse zanimiva razstava Simone Lustek Vrankar, domačinke iz Sv. Lovrenca. Občanka Občine Prebold je postala pred štirimi leti, ko sta se tja preselila z možem. Razstava je nekaj posebnega, čarobnega in pravljičnega, temu pa pritiče tudi njen naslov Čarografije. Ob ogledu njenih stvaritev, ki so izvrstne fotomontaže z velikim pridihom domišljije in pravljičnosti, se človek nehote spomni na risanko, kot je čebelica Maja, ali katero podobno zgodbo iz živalskega in rastlinske- Njene fotografije pogosto dobijo pravljični navdih. ga sveta. Otrokom pa fotografije, ki so narejene v Photoshopu, dajejo še toliko večjo možnost domišljijskega doživljanja narave, ljudi in vsega, kar jih obdaja. »Fotografiram že od nekdaj, bolj resno pa sem se tega lotila, ko se je rodila moja prva hčerka. Fotografsko znanje pridobivam iz knjig, ‘tutorialov’ na Youtubu, tečajev … Največ pa sem se naučila od vrhunske fotografinje Tine Brinar, ki je vedno bila in je še moj idol, ter od kolegic, s katerimi smo bile skupaj v članstvu njenega fotografskega kluba,« je povedala Simona Lustek Vrankar. »S Photoshopom sem se začela seznanjati predvsem zato, ker sem želela na sliki dobiti tisto čudovito svilnato kožo, ki je na slikah profesionalnih fotografov, in izbrisati kakšen moteč steber. Potem sem ugotovila, da je zabavno, če lahko s fotografije kaj izrežeš in to prilepiš na drugo fotografijo – in potem se je začelo. Kar nisem in nisem mogla prenehati klikati in začela sem odkrivati razsežnosti Photoshopa,« je povedala Simona, sicer Gorenjka, poročena z Ljubljančanom in mati dveh hčera, starih štiri in eno leto. »Preizkušam, kako daleč lahko grem in kaj vse lahko ustvarim z njim. Pravzaprav je Photoshop moje slikarsko platno. Zavedam se, da imajo moje slike še kar nekaj prostora za tehnično izboljšavo. Sem pa vseeno ponosna na to, kaj znam ustvariti, in ponosna na Simona ob svojih razstavljenih Čarografijah svoj napredek, ki raste iz fotografije v fotografijo.« Tako je dobila tudi idejo, da bi svoje fotomontaže razstavila. »Seveda vse moje fotografije niso takšne. Večina je ‘normalnih’, recimo realističnih, čeprav si ne morem pomagati, da ne bi tudi na tistih vedno poskušala izraziti svojega videnja sveta, ki je precej intenziven in vedno malce pravljičen. Tako da tudi sicer fotografijo pogosto zrežiram,« z nasmehom pove Simona, ki je po poklicu učiteljica v prvem razredu ene od OŠ v Ljubljani. V Ljubljani je kot programer zaposlen tudi njen mož, ki jo, kot je povedala, vsestransko spodbuja pri tej njeni ustvarjalnosti in tako marsikaj postori pri otrocih, da lahko ona ustvarja. »Večinoma fotografiram otroke in družinice v naravi. Lotim pa se tudi drugačnih fotografskih izzivov. Razstavljena dela so torej le del mojega repertoarja. Izbrala sem tako tiste fotografije, ki so stare tri leta, kot tiste, ki sem jih naredila prejšnji mesec. So odraz moje domišljije. Skupno jim je torej to, da so vse do določene mere fotomontaže. Pri nekaterih je dodan le kakšen detajl, druge so popolnoma sestavljene iz več fotografij. Moj prvi model je bila moja hči. Ker pa je zanimivo fotografirati različne obraze, sem kmalu začela prositi prijatelje, ali mi gredo pozirat. Modele sem iskala celo preko spletnih omrežij. Zdaj pa me že marsikdo sam pocuka za rokav in prosi, da ga fotografiram, in to seveda z veseljem storim, kolikor mi le dopušča čas.« Razstave, kot je njena, v preboldski knjižnici doslej še ni bilo, zato je gotovo še posebej vredna ogleda. Kot je povedala Simona, pa lahko od nje pričakujemo še kakšno predavanje – delavnico, na kateri bo še pobliže predstavila svoj način ustvarjanja. KULTURA ŠT. 5 I maj 2022 Spregledaš, ko zapreš oči BINA PLAZNIK 14. maja so v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu odprli razstavo del uporabnic metode fraktalne risbe. Hkrati z razstavo je Fraktalna šola pripravila tudi demonstracijo metode fraktalne risbe, ki je terapevtska metoda risanja, pri kateri se večina risanja izvaja z zaprtimi očmi. Gre za prvo razstavo v sklopu javnega razpisa Mladinskega centra Žalec: PROMEN-ART.Razstava bo na ogled do 15. junija na promenadi med Dom II. slovenskega tabora in bivšim hotelom Žalec. Razstava Spregledaš, ko zapreš oči predstavlja dela uporabnic metode fraktalne risbe v Sloveniji, ki so nastala v okviru Fraktalne šole. Na dogodku je spregovorila dr. Deja Muck, predavateljica v Fraktalni šoli, in predstavila projekt. Obiskovalci so si lahko ogledali fraktalne risbe, ki so nosilke močnih podpornih energijskih vibracij. Nekatere od njih so popolnoma abstraktne, druge pa vključujejo motive. Linijska mreža vsake od razstavljenih risb je bila izrisana z zaprtimi očmi, kar je tudi Glasbeni gost Damijan Planar je na svojem premiernem pevskem nastopu zapel pesem Johna Lennona Imagine. Povezovalka programa dr. Deja Muck iz Fraktalne šole, kjer se ljudje učijo, kako je z metodo fraktalnih risb mogoče spoznavati sebe, svoja čustva, misli, travme in bolezni ter izboljšati svoje počutje, stanje. ena izmed posebnosti te metode. O metodi je spregovorila Sabina Korošec Zavšek, ki tudi sama ustvarja fraktalne risbe. Med drugim je v govoru delila svoje spoznanje: »Na tej poti sem spoznala samo sebe in veliko izjemnih ljudi. Ko enkrat stopiš na pot risanja fraktalne risbe, si drugačen, poti nazaj v prejšnje življenje ni. Je le pot k edini stalnici v našem življenju, spremembam.« Avtorice risb večinoma nimajo umetniškega predznanja, saj za risanje tovrstnih risb ne potrebujemo niti likovnega znanja niti umetniškega talenta. Nastala so zanimiva dela in posamezne fraktalne risbe predstavljajo prave umetniške mojstrovine. Dandanes je izjemnega pomena, da čim več časa preživimo v pozitivnih čustvenih stanjih in da kreiramo v najvišje dobro za vse. Pri tem nas lahko edinstveno podprejo tudi fraktalne risbe. S svojimi pozi- Sabina Korošec Zavšek tivnimi vibracijami lahko prodrejo globoko v našo notranjost in nas nežno usmerjajo na poti k sebi, k lastni resnici. Uglašujejo nas na prav vseh ravneh bivanja in nam pomagajo odkrivati skrite plasti nas samih. Glasbena gosta sta bila Tjaša Zirkelbach in Damijan Planar. Bogata letna produkcija 19 Savinjčani še berejo T. TAVČAR V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so pripravili zaključno druženje bralcev v projektu branja odraslih Savinjčani beremo 2021/2022. Sodelavke iz knjižnice so izvedle recital Kajuhovih pesmi. Na prireditev, ki je potekala 9. maja v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, je bilo vabljenih skoraj 250 bralcev te sezone in številni gostje iz šestih občin Spodnje Savinjske doline, ki jih s svojo dejavnostjo pokriva Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Osrednja gostja prireditve je bila mezzosopranistka Manca Izmajlova, ki je bila tudi avtorica ene od knjig letošnjega branja, in sicer knjige Vdihni življenje s polnimi pljuči. Prireditev je obogatila tudi s svojim petjem. Recital pesmi Karla Destovnika - Kajuha je pripravila direktorica žalske knjižnice Jolanda Železnik (tudi povezovalka prireditve), izvedle pa so ga Andreja Hutinski, Valerija Jerman, Nina Trbovšek, Irena Verbič in Jolanda Železnik. V zaključku programa so s plesno učiteljico in trenerko Zino Vovk na oder prišle male baletke njene plesne šole iz Braslovč. Bralce in druge vabljene je letos v imenu vseh šestih županov Spodnje Savinjske doline nagovoril Janko Kos, pozdravila pa jih je tudi bibliotekarka Irena Štusej. Izvedba prireditve je bila finančno podprta tudi v okviru projekta Čebela BERE med!, ki za vse sodelujoče predstavlja prispevek k razvoju lokalnih knjižnic, povečanju njihovih vsebin ter prenosu inovativnih znanj in dobrih praks. Noč knjige poklon Kajuhu T. TAVČAR T. TAVČAR V braslovškem Domu kulture je bila v soboto, 14. maja, letna produkcija Plesnega gledališča Braslovče. Domače plesalke so predstavile zelo širok spekter plesnega ustvarjanja. V lastnih plesnih miniaturah sta se predstavila dva dueta. Predstavili so tri povezave med kamišibajem in plesom: Kako premagati Hexo, O prebrisani deklici (miniatura je izbrana za regijsko revijo plesnih skupin v Laškem) in O vulkanu. Posebnost ‘vulkana’ je v tem, da sta idejo za kamišibaj izdelali dve plesalki, uprizoritveni proces povezave med plesom in kamišibajem pa je potekal pod vodstvom mentorice. Starejša skupina je zaplesala dve slogovno povsem različni miniaturi. »Zlato zlo« je bil plesni odziv na čas, v katerem živimo (tudi ta miniatura je bila izbrana za regijsko revijo skupin sodobnega plesa), večer pa so zaključile s plesnim stilom jazza, ki ni osnovna dejavnost skupine, je pa poseben izziv in plesni užitek plesalk – koreografirala je Daniela Preskar. Mentorica ostalemu programu je bila Ana Vovk Pezdir. Na produkciji pa so nastopile tudi gostje. Plesno pedagoško delo na predšolski stopnji so predstavili otroci iz celjskega Harlekina pod vodstvom Vide Vovk Pezdir, etudo iz sodobnega plesa je zaplesala Anastazija Šrot, baletno variacijo pa Zala Planko (obe se šolata na plesni/ baletni šoli). Z video projekcijo je bil predstavljen projekt Ambifoto21, ki je nagovarjal plesalke, da na domiseln način zabeležijo odnos med ambientom in postavitvijo lastnega telesa. Produkcijo so soustvarjale dekleta in deklice plesnega gledališča Braslovče: Julija Zagoričnik, Anja Štorman, Zala Guzej, Nina Fužir, Maša Weber, Tinkara Korent, Mia Zagoričnik, Julija Kramer, Tina Štorman, Zarja Potočnik, Neža Pečovnik, Maruša Goršak, Karin in Maruša Markošek ter Lea in Ela Meža. Večer je bogatil Tomi Purich trio. Z letne produkcije braslovških plesalcev Na predvečer svetovnega dneva knjige je v Medobčinski splošni knjižnici Žalec bila organizirana tradicionalna prireditev Noč knjige, s katero so se, tako kot marsikje po Sloveniji, poklonili stoletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha in njegovi poeziji. Kajuhova beseda ostaja in se še dandanes širi, njegove pesmi ostajajo aktualne. Njegove pesmi ostajajo žive in z veseljem brane. Drago Jeran, Peter Kalin, Blaž Burjevestnik, Matevž Pečnik, Jernej Puntar, Kajuhov Tonč … so umetniška imena, pod katerimi se je skrival mladi literat, ki je ustvaril poezijo, ki bo večno živela. V Noči knjige smo jih slišali v recitalu, ki ga je pripravila Jolanda Železnik, njegove verze pa so brale knjižničarke. Ob glasbi, ki jo je ustvarjal Tomi Purich trio, so se še bolj dotaknile zbranih. Tomi Purich trio (Aleš Ogrin, klaviature, Peter Smrdelj, kontrabas in Tomi Purič, bobni) ponuja unikatno zvokovno mešanico neparnih ritmov, jazzovske improvizacije in etno glasbe iz širše regije. 20 ŠPORT ŠT. 5 I maj 2022 Slovenke srebrne v zlati ligi Priznanje Tomažu Volku BINA PLAZNIK T. TAVČAR Slovenska ženska reprezentanca v odbojki sede je zlato ligo narodov zaključila z zmago s 3 : 0 nad Madžarsko in se veselila srebrnega odličja. ARHIV ŠPORTNE UNIJE SLOVENIJE 22. aprila je Športna unija Slovenije na igriščih Tenis kluba teniške akademije Tomaža Volka v Žalcu s turnirji obeležila 70-letnico delovanja Partizana Slovenije. Turnirja so se udeležili teniški igralci iz vseh slovenskih regij ter na druženju praznovali 70 let od ustanovitve Partizana Slovenije, katerega predhodniki so bili Sokoli. Partizan Slovenije je ob vojaški agresiji na Slovenijo prekinil sodelovanje s Partizanom Jugoslavije in 6. julija 1991 formalno izstopil iz tega združenja. Na letni skupščini 13. marca 1993 se je preimenoval v Športno unijo Slovenije. Na srečanju v Žalcu so Tomažu Volku izročili priznanje za dolgoletno sodelovanje na področju tenisa in športnih dejavnosti v Občini Žalec. Osrednje praznovanje je bilo isti dan v Gozdni šoli Mozirje. Proslave sta se med drugimi udeležila Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije ZŠZ, in Dejan Crnek, predsednik Športne unije Slovenije. Za prijetno vzdušje na prireditvi so poskrbeli pihalni orkester Cecilija s Polzele, veterani Športnega društva Sokol iz Bežigrada, članice društva Gib in telovadci iz Športnega društva Trnovo. Srebrna ekipa slovenskih odbojkašic Zlato v zlati ligi, ki jo je v Savinjski dolini od 29. aprila do 1. maja gostil Šempeter, je šlo v roke Italijankam, bron so osvojile Nemke. Medalje in pokala je podelil župan Občine Žalec Janko Kos. Slovenska izbrana vrsta je tekmovanje zaključila s tremi zmagami in enim porazom. Varovanke Simona Božiča so uvodoma zabeležile prepričljivo zmago s 3 : 0 (8, 19, 21) nad Poljsko, zatem pa po hudem boju s 3 : 1 (10, 17, –22, 24) premagale večno tekmico Nemčijo. Slovenke na turnirju niso bile kos le favoriziranim Italijankam, ki so bile boljše z 0 : 3 (–14, –16, –22) in tudi ostalim nasprotnicam niso oddale niti niza. Za konec so bile naše odbojkarice s 3 : 0 (15, 16, 12) uspešnejše še od Madžarske. V našem taboru zadovoljstva ne skrivajo in se že z optimizmom ozirajo proti svetovnemu prvenstvu, ki bi ga morali prvotno spremljati konec maja na Kitajskem, a je bilo prestavljeno na jesenski termin, nova gostiteljica pa bo Bosna in Hercegovina. Slovenske odbojkarice so imele lepo podporo tudi s tribun športne dvorane OŠ Šempeter, največ zaslug, da lahko naša dekleta na najvišji ravni po sedmih letih spet spremljamo doma, pa imajo v OK SIP Šempeter. »Odbojkarski klub SIP Šempeter je eden največjih v Sloveniji, predvsem po organizacijski in seveda ne tudi po finančni plati. Tudi zato smo se že v lanskem letu začeli pogovarjati o organizaciji tega turnirja, hkrati pa izvedli prvo integracijo paraodbojke v klub. Danes lahko s ponosom povem, da smo integrirali tako žensko kot moško ekipo v oba naša spodnjesavinjska kluba. Posledično organizacijsko zelo dobro funkcioniramo tako na treningih kot na tekmovanjih. Zelo sem ponosen, da smo dobili organizacijo zlate evropske lige. Šempeter živi za odbojko in odbojka je v naših srcih. Do nedelje bomo spremljali odličen šport odličnih ljudi, ki v življenju predvsem nimajo ovir glede na mogoče prepreke, ki jih nekateri vidimo. Prepričan sem, da bomo priča vrhunski odbojki, in tudi sam si bom z veseljem ogledal tekme,« je dejal predsednik kluba mag. Boštjan Pražnikar. Zadovoljni so tudi pri krovni evropski zvezi za paraodbojko, ki se v zadnjih letih na evropskih tleh ter tudi širše močno razvija. »Prvenstvo v Šempetru je bilo organizirano na visoki ravni. Kot vselej se pojavi- jo kakšne malenkosti, ki jih je treba rešiti, a lahko rečem, da je bil celoten turnir izpeljan zelo dobro. Največji izziv zlate lige narodov v zadnjih letih je bila pandemija covid-19, saj smo na tekmovanje, ki bi moralo biti pred dvema letoma in prvič organizirano v turški Antalyji, čakali zares dolgo. A zdaj je vse to za nami, pred nami pa že vrsta novih projektov,« je dejal predsednik ParaVolley Europe Branko Mihorko. Slovenske odbojkarice so tako zaključile s prvim delom sezone in se bodo deloma preselile tudi na peščeno podlago ter nastopile na odprtem prvenstvu v odbojki sede in stoje na mivki konec julija v Ljubljani ter se hkrati pripravljale na svetovno prvenstvo. Moška reprezentanca pa bo prvi vikend septembra v turškem Eregliju igrala v srebrni ligi narodov. Ivi Kapitler, predsednik Zveze športnih društev Polzela, in Tomaž Volk, prejemnik priznanja Šest naslovov državnih prvakov T. TAVČAR ARHIV KLUBA Na Kidričevem je potekalo državno prvenstvo v troboju moči. Na njem je Powerlifting klub Polzela zastopalo rekordnih 20 tekmovalcev, ki so osvojili kar šest naslovov državnih prvakov. Med mladinkami sta slavili Suzana Potočnik, ki je zmagala v kategoriji do 57 kg, ter Ula Humar, ki je zmagala v kategoriji do 69 kg. Ula je prav tako osvojila 2. mesto med članicami v tej težnostni kategoriji. V kategoriji članic do 76 kg je zmagala Nuša Železnik, ki je postala tudi podprvakinja v absolutni razvrstitvi med vsemi ženskimi kategorijami in postavila drugi najboljši ženski S tekme Slovenija : Poljska Del polzelske ekipe, ki je osvojila kolajne. rezultat po točkah v celotni zgodovini Powerlifting zveze Slovenije. Med kadeti je Matija Lakner osvojil 2. mesto v kategoriji do 74 kg. V kategoriji kadetov do 83 kg sta bila uspešna Matic Gabrovec, ki je osvojil 2. mesto, ter Luka Fortuna, ki si je prislužil bron. V članskih kategorijah so izstopali Uroš Pihler, ki je v kategoriji do 105 kg osvojil 1. mesto, prav tako pa je postal letošnji absolutni zmagovalec, Edvin Hadžić, ki je v kategoriji članov do 120 kg osvojil 2. mesto, in Žan Rednak, ki je v kategoriji nad 120 kg postal državni prvak. ŠPORT ŠT. 5 I maj 2022 21 Nastopilo 750 mladih odbojkarjev T. TAVČAR ARHIV KLUBA Tekmovalke in tekmovalci s trenerjem z državnega prvenstva v Trebnjem, manjkata državna prvaka Matevž Basle in Urh Černivšek. Pet državnih prvakov Del udeležencev na Pokalu Savinjske doline 2022 V nedeljo, 8. maja, je Odbojkarski klub SIP Šempeter v sodelovanju z Odbojkarsko zvezo Slovenije organiziral tradicionalni 6. turnir v mali odbojki Pokal Savinjske doline – Decathlon open 2022 za deklice in dečke letnik 2009 in mlajše. V Šempetru, Preboldu, Grižah, Žalcu, Partizanu Braslovče in Braslovčah je na petnajstih igriščih tekmovalo 70 ekip iz Slovenije. Skupaj je bilo aktivnih preko 750 mladih odbojkaric in odbojkarjev, odigrali so 128 tekem. Pri deklicah je v konkurenci 36 ekip prvo mesto osvojila ekipa Nova KBM Branik – vijolična, druga je bila ekipa Vital I, tretjega mesta pa se je veselila ekipa Prevalje I. Zmagovalec turnirja pri dečkih, na katerem je sodelovalo 18 ekip, je bila ekipa Kekooprema Žužemberk, druga je bila ekipa Merkur Maribor in tretja domača ekipa SIP Šempeter. V kategoriji začetniki, v kateri je nastopalo 16 ekip, je prvo mesto osvojila ekipa Prevalje II, drugo ekipa Logatec II in tretje mesto domača ekipa ECE Šempeter. Pokale in kolajne sta podelila predsednik Odbojkarskega kluba SIP Šempeter mag. Boštjan Pražnikar in pomočnik direktorja ZKŠT Žalec Matej Sitar. Na koncu turnirja se je vodja turnirja Sebastjan Cilenšek vsem udeležencem zahvalil za udeležbo, jim čestital za prikazano igro in borbenost ter hkrati vse skupaj povabil na 7. mednarodni turnir Pokal Savinjske doline 2023, ki bo aprila ali pa maja prihodnje leto. D. N. OSEBNI ARHIV Člani Taekwon-do kluba Sun Braslovče so se po zelo uspešnem nastopu na državnem prvenstvu v kickboxingu, disciplina pointfighting, minuli mesec udeležili tudi DP v disciplinah light contact in full contact, ki je potekalo v Trebnjem. Domov so se vrnili s kar petimi naslovi državnih prvakov. Šest tekmovalcev kluba Sun je tekmovalo v disciplini light contact, Urh Černivšek pa v disciplini full contact. Po težkih in napetih borbah so se z naslovom državnega prvaka okitili Žan Kovačič (LC starejši kadeti –52 kg), Ana Jan (LC starejše kadetinje –50 kg), Matevž Basle (starejši kadeti –57 kg), Simon Zajec (LC člani –74 kg) ter Urh Černivšek (FC –67 kg). Samo Orehovec je osvojil drugo mesto (LC starejši kadeti –63 kg), Marini Banfič pa je zmanjkalo malo izkušenj in je žal izgubila v borbi za medaljo. Odločne nastope so braslovški borci pokazali tudi na Zajčkovem turnirju, ki ga je v športni dvorani OŠ Šempeter organiziral ravno klub Sun. Kadetinje in kadeti iz celotne Slovenije ter en klub iz avstrijskega Celovca so se pomerili v borbah s penasto palico, formah in borbah. Kot je povedal trener Simon Jan, so udeleženci izjemno uživali v sproščenem, a kljub temu tekmovalnem vzdušju. V Braslovčah 300 tekmovalcev v judu T. TAVČAR Državnega prvenstva se je udeležilo skoraj 300 tekmovalcev iz cele Slovenije. V Športni dvorani Braslovče je 14. maja potekalo državno prvenstvo v judu za mlajše člane in članice v starostni skupini do 23 let ter državno prvenstvo za starejše dečke in deklice v starostni skupini do 14 let. Dogodek je bil prvi takšne vrste v Savinjski dolini in je bil organiziran pod pokroviteljstvom Občine Braslovče ter v organizaciji domačega Judo kluba Braslovče. Prvenstva se je udeležilo skoraj 300 tekmovalcev iz vse Slovenije, prisotne pa so bile tudi judo legende – bodisi kot trenerji ali pa tekmovalci. Na tekmovanju sta iz Judo kluba Braslovče v kategoriji mlajših članov Gašper Pevec in Gal Pegan v močni konkurenci osvojila peto mesto. V kategoriji starejših deklic je bila Zala Pevec peta, v kategoriji starejših dečkov pa Jakob Kovše sedmi. Žiga Krušnik (na 1. mestu) je bil najboljši v minuli sezoni v kategoriji U12; ob tem pa mu je čestitala Ilka Štuhec. Žiga najboljši smučar L. K. OSEBNI ARHIV Pod okriljem Smučarske zveze Slovenije so v Krajnski Gori 12. maja razglasili najboljše v slovenskem pokalu v sezoni 2021/2022 v vseh kategorijah, od U12 do U21. 1. mesto je v kategoriji U12 osvojil Žiga Krušnik iz Migojnic, član SK Celje. Žiga je skozi celotno sezono vzdrževal konstantno formo in poleg naslova najboljšega v skupnem seštevku dodal še 2. mesto na državnem prvenstvu in skupno zmago v pokalu vzhodne regije. Skupaj je v sezoni 2021/2022 v vseh tekmovanjih dosegel sedem zmag, dve drugi mesti in dve četrti. Nagrado za zelo uspešno sezono in prvo mesto v kategoriji U12 mu je podelila Ilka Štuhec. 22 HOROSKOP / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA JUNIJ 2022 OVEN BIK Mlaj v vašem znaku nastopi čisto na koncu maja, že ob samem pričetku junija, še zlasti po 3., ko se vaš planet Merkur obrne direktno, pa se za vas pričenja obdobje rasti, zagona in novega ciklusa dejavnosti. Sonce vam prinaša odlično vitalno energijo, od 13. dalje pa tudi Merkur vstopi v dvojčka, kar obeta uspeh. V zadnji tretjini meseca vas obišče še Venera, kraljica ljubezni in denarja. Kaj več bi si še lahko želeli, je lahko še boljše? Lahko, zato zelo aktivno delujte, odlično vam bo šlo od rok! RAK Junij bo za marsikoga že počitniški mesec, po drugi strani pa tudi mesec dodatnih obremenitev. Še zlasti napeto bo v sredini meseca v času polne lune, ko se bo izredno veliko dogajalo. Zavedajte se, da je na vidiku tudi čas, ko se boste lahko tudi vi popolnoma sprostili in vam bo lažje. Romantika bo v zraku, obeta se tudi pestrejše druženje s podobno mislečimi ljudmi. LEV Nad dogajanji v mesecu juniju se ne boste mogli pritoževati. Naklonjena Mars in Jupiter bosta poskrbela za dovolj energije, ambicioznosti, borbenosti ter priložnosti, ki se bodo nizale ena za drugo. Še zlasti v drugi polovici meseca bo dogovarjanje steklo kot po maslu! Na čustvenem področju boste osvajali ali pa boste osvojeni sami. Tisti, ki ste vezani, v svojih razmerjih, ostali pa lahko to pričakujete tudi z novo osebo. DEVICA Na delovnem področju se bo veliko dogajalo, zelo boste zaposleni. Po 3. juniju, ko bo vaš vladar Merkur ponovno direkten v sorodnem znaku, se boste uspešno dogovarjali. Mogoče se odločite celo za kakšno spremembo, novost na delovnem področju. V prvih treh tednih meseca vas spremlja naklonjena Venera, zato vam bo sreča mila tudi v ljubezni. Znali boste izkoristiti tudi ta pozitiven vpliv. Polna luna lahko povzroči malce zastoja, vendar mu boste kos! TEHTNICA Vaša vladarica Venera, ki skrbi za ugodje, udobje, ljubezen, harmonijo in denar, vas spremlja v skladnem biku v prvih treh tednih meseca. Odlično vam bo šlo od rok tako na čustvenem kot tudi na finančnem področju. Razlogov za skrb v tem času ne boste imeli, lahko se sprostite. Mars bo poskrbel tudi za vaše aktivno delovanje, razgibali boste telo in tako sprostili tudi duha! STRELEC KOZOROG VODNAR RIBI Ponovno peli šolski zbori D. NARAGLAV Vsakoletni zaključni koncert pomeni tudi slovo nekaterih pevcev, ki končujejo osnovno šolo. V prvih treh tednih junija bo vaša vladarica Venera potovala po vašem znamenju, kar vam prinaša lepo energijo. Imeli boste tudi znani faktor X, ki bo v vašo bližino pritegnil veliko občudovalcev, zaživelo bo tudi vaše družabno življenje. Merkur, ki je zadolžen za delo, se v prvih dneh meseca obrne direktno in vam bo v izredno pomoč. Z lahkoto se boste dogovarjali, sodelovali, sprejemali odločitve … Nekaj več previdnosti velja v sredini meseca, denar vam lahko vse prehitro spolzi med rokami. Velja predvsem za večje nakupe! DVOJČKA ŠKORPIJON Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. Odličen mesec je pred vami, imeli boste kar dva izredno pomembna zaveznika. Vaš vladar Mars in Jupiter potujeta direktno po ovnu! Energije, močne volje in želje, da dosežete svoje cilje, vam torej ne bo primanjkovalo! Da vas lahko ob tem spremlja še kanček sreče, za kar bo »poskrbel« naklonjeni Jupiter, pa je samo še dodaten plus. Zagotovo boste izkoristili priložnosti in nič spregledali. To velja še zlasti za čas po polni luni na področju ljubezni in denarja! ŠT. 5 I maj 2022 V prvih treh tednih junija boste morali občasno stisniti zobe, kar bo še zlasti občutno v sredini meseca ob polni luni. Finančno vas utegne skrbeti, vendar se vam že v zadnji tretjini meseca stvari obrnejo v pravo smer in vam bo odleglo. Venera vas bo prijetno grela, poskrbljeno bo tudi za romantiko. Zato lahko kljub občasnim skrbem mesec mineva zelo prijetno, še zlasti od zadnje tretjine junija dalje, ko bo sonce vstopilo v raka. Polna luna 14. junija prav v vašem znaku vas bo dobro segrela, premogli boste ogromno energije, moči in samozavesti. Mars, ki bo ves mesec potoval po sorodnem ognjenem znaku, vam prinaša energičnost in pogum, da se boste lotili še tako zahtevnih projektov. Tudi šport in rekreacija vam ne bosta odveč, energijo boste uspešno »pokurili«, ne boste pa pozabili tudi na ljubezen! Vaša energija bo nekoliko razpršena, vendar vam vseeno zagotavlja uspeh. Mesec povečanih priložnosti, izzivov in možnosti, da se izkažete. Napetosti se izkazujejo v času polne lune, ki nastopi na sredini meseca, takrat velja maksimalna previdnost. Mars vas bo večkrat razgrel, nikakor ne smete popustiti njegovi konfliktni energiji. Odlično protiutež boste imeli v Veneri, ki prinaša več harmonične energije. Saturn, vaš vladar, se bo 4. pričel gibati retrogradno, kar vam lahko povzroči nekaj nelagodja, skrbi ali črnogledosti. Bodite pozitivni! Zračna energija sonca v sorodnih dvojčkih vam bo dobro dela, odlično se boste počutili, vitalnost bo v porastu. Tudi energije ne bo primanjkovalo, saj vas bo Mars oskrbel z njo! Samozavestno in energično se boste lotevali svojih obveznosti in uspešno opravili z vsem. Odlično bo v drugi polovici meseca, Merkur vas podpira! V zadnji tretjini meseca bo veselo tudi na čustvenem področju, zadovoljni boste stopili v poletje! Prvega poletnega meseca se boste zelo veselili in delali načrte, kaj in kako izboljšati svoje bivalne in domače razmere. Nečesa se boste lotili fizično, ostalega psihično, odleglo pa vam bo, ko bodo nastopile spremembe še pred koncem meseca. Pomirjalo vas bo, da bo vse na svojem mestu. V tem mesecu se kaže tudi možnost dodatnega zaslužka ali vira dohodka, na katerega do sedaj niste računali. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). Preboldski šolski zbori so ponovno nastopili. V športni dvorani OŠ Prebold so minulo sredo, 18. maja, po dveh letih ponovno pripravili letni koncert šolskih zborov, ki so ga z glasbo bogatili tudi udeleženci letošnje slovenske glasbene olimpijade, ki so se predstavili s svojimi avtorskimi skladbami Občinstvu, ki je do zadnjega kotička napolnilo šolsko telovadnico, so se skozi koncert predstavili vsi trije šolski zbori: mlajši otroški pod vodstvom Brede Kočevar in otroški ter mladinski pevski zbor pod vodstvom Bojane Hrovat, ki je ob koncu ANGLEŠČINA + FOTOGRAFIJA Info.: FB BELLARAY četrto mesto. Vsakoletni zaključni koncert pomeni tudi slovo nekaterih pevcev, ki končujejo osnovno šolo. To slovo je vedno težko in čustveno. Letos se je poslovilo devet pevk in pevcev. Z izbranimi besedami jih je v svet poslala Bojana Hrovat, vsem skupaj pa se je zahvalil tudi ravnatelj Peter Žurej. Bojana Hrovat je po koncertu povedala: »Nadvse sem vesela, da nam je vse skupaj tako dobro uspelo, saj zaradi epidemije kovida dve leti nismo mogli delovati. Epidemija je bila posebna situacija za kulturo, imeli smo kulturni mrk in pri zborovski dejavnosti se to še kako pozna. Morali smo začeti znova, saj delo na daljavo pri taki dejavnosti ni mogoče. Z jesenjo, ko smo znova začeli vzpostavljati delo zborov, nismo vedeli, kako bo. Še vedno smo delovali v določenih pogojih, karantenah in omejitvah, zato je ta današnji koncert naš velik uspeh, kar so potrjevali tudi gromki in dolgi aplavzi občinstva, ki je res uživalo – tako kot tudi vsi mi, ki smo družno pripravili ta dogodek.« MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) Najboljša za volanom za glasbeno poslastico postregla še z Orffovo skupino učencev 7. razreda. Zbore sta z glasbo spremljali gostji prof. Agata Gojkovšek na flavti in prof. Melita E. Vilassanti iz Glasbene šole Risto Savin Žalec. Kot že rečeno, pa so se s svojimi avtorskimi skladbami predstavili tudi udeleženci glasbene olimpijade, in sicer: Hana Štruc – violina, Hana Vahčič Miyazaki – klavir, Neža Breznikar – viola, Iza Cukjati – kitara, Gal Prevoršek – pozavna in Urh Štrakl – klavir. Slednji je na slovenski olimpijadi dosegel drugo, na mednarodni pa MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 T. TAVČAR Nudimo več vrst MASAŽ. Sprostilna, športna, energetska, masaža hrbta, reflexna masaža stopal. SPROSTILNI KOTIČEK V ŽALCU. Info.: 051 613 992 (Tjaša) Kupimo POČITNIŠKO PRIKOLICO, lahko je stacionirana in stara do 30 let. Info.: 031 391 972 CVIČEK odlične kvalitete, prijetnega vonja in okusa, ugodno prodam - možna dostava. Info.: 031 301 013 Prodam sončno ZAZIDLJIVO PARCELO površine 250 ali 900 m² ob cesti v Vrbje. Lega zastrta na tri strani. Info.: 051 327 044 POČITNIŠKE USTVARJALNE DELAVNICE v Žalcu, Odsev svetlobe, Šlandrov trg 33 - za osnovnošolce in srednješolce - več tedenskih terminov za različne skupine. Prvi termin že konec junija. Info in prijave: 031 486 482 (Erna) in FB stran ODSEV SVETLOBE. Loterija & Papirnica ( Spar) Tara junior iz Šempetra PODARJAMO VAM 25% POPUSTA ZA NAŠIH 25 LET V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem so v četrtek, 19. maja, razglasili najboljšo mlado voznico in mladega voznika, zmagovalca izbora Najboljši za volanom 2022. Največ znanja in veščin sta pokazala Ljubljančanka Anja Kren in Urban Ostrež iz Jevnice. Najboljša za volanom se bosta eno leto vozila vsak s svojo Ford fiesto active, oktobra pa bosta AMZS in Slovenijo v Madridu zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, skupaj z drugimi finalistkami in finalisti pa sta postala tudi mlada AMZS ambasadorja varne vožnje. Avto-moto zveza Slovenije je izbor Najboljši za volanom tokrat izvedla že šesto leto. V dobrem mesecu dni, od 17. februarja do 27. marca letos, so mladi rešili več kot 2.700 spletnih testov. Najboljših 50 reševalk in 50 reševalcev spletnega testa se je v polfinalu 12. in 13. aprila letos potegovalo za deset vstopnic, ki v posamezni kategoriji vodijo v finale ter do laskavega naslova »Najboljši za volanom«. MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 5 I maj 2022 Na ogled 150 likovnih del 257 učencev T. TAVČAR V Savinovem likovnem salonu v Žalcu, ki letos praznuje 50 let delovanja, bo do 11. junija odprta razstava učencev devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline. Letošnja razstava nosi naslov Slikarski in arhitekturni prostor, z njo pa so počastili 150. obletnico rojstva arhitekta Jožeta Plečnika. Plečnik je s svojimi deli zaznamoval tri evropske prestolnice – Dunaj, Prago in Ljubljano, velja pa za enega največjih slovenskih arhitektov. Ob njegovem jubileju je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za Plečnikovo leto. Likovniki so letos torej ustvarjali na temo arhitekture in nastale so res zanimive in lepe umetnine z različnimi tehnikami. Na ogled so postavili kar 150 likovnih del v različnih tehnikah. Večina del je individualnih, nekaj pa je tudi skupinskih. Z devetih osnovnih šol Spodnje Savinjske doline sodeluje 257 učencev in učenk pod vodstvom 22 mentoric in enega mentorja. Razstavo sta postavili likovni pedagoginji Breda Bračko z Osnovne šole Griže in Zala Valenčak z Osnovne šole Petrovče ob pomoči Uroša Goveka, strokovnega sodelavca na ZKŠT Žalec. O razstavi je Matija Plevnik med Prvaki v prvi pomoči D. N. Ekipa OŠ Šempeter, ki zastopa OZ Rdečega križa Žalec, je zmagala tudi na državnem preverjanju, ki je bilo 14. maja v Kopru. Tekmovalci so na tekmovanju morali oskrbeti namišljene poškodbe na koprski plaži zaradi pretepa, v garažni hiši in na parkirišču, kjer se je zgodila delovna nesreča, na pikniku, na katerem je prišlo do oskrbovanj opeklin, sledilo pa je še oskrbovanje udeležencev v prometni nesreči. Kot je povedal sekretar OZ RK Žalec Matjaž Črešnovar, zasluge za takšen uspeh pripisujejo mentorici Boženi Svet z OŠ Šempeter, ki je za ekipo izbrala prave člane in jih ves čas spodbujala k dodatnim vajam, kljub temu da niso imeli veliko časa za priprave. Tudi sami so bili dovolj motivirani, saj so želeli vaditi za regijsko preverjanje že takoj po zmagi na lokalnem preverjanju v Žalcu. Zagotovo pa brez strokovne pomoči predavateljev prve pomoči RKS – OZ Žalec Nataše Krajnc Zakrajšek, Cvetke Grm, Martine Lesjak Povše in Roka Repasa ne bi šlo. Učence so usposabljali iz prve pomoči pred lokalnim preverjanjem in na dodatnih vajah pred regijskim in državnim preverjanjem. Ekipa OŠ Šempeter, ki so jo sestavljali Brina Pajer, Milijan Matić, Brin Kunstelj, Jera Sedminek, Naja Škrabar in Tina Udrih, je tako postala državna prvakinja na 16. državnem preverjanju usposobljenosti znanja iz prve pomoči. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa OŠ Zbora odposlancev Kočevje (RKS – OZ Kočevje), na tretje pa OŠ Vavta vas iz RKS – OZ Novo mesto. Na ogled so postavili kar 150 likovnih del, ki so jih ustvarili osnovnošolci. drugim dejal: »Razstava deluje izredno zgoščeno, pa vendar osredotočeno sveže, saj so enakovredno zastopani predstavniki vseh stopenj osnovne šole. Med letošnjimi deli prevladujejo polno plastične pros- Učenci ob ogledu likovnih del svojih vrstnikov. torske zasnove, ki segajo na področje arhitekture in krajinske arhitekture. Spet drugi ustvarjalci so se lotili problematike na slikarski ali grafični način ter tako na likovni način predstavili svoje odgovore na vprašanja kompozicije in perspektive. Nekateri so upodabljali najznačilnejšo Plečnikovo arhitekturo, celo portret mojstra Plečnika. Vsaka učenka in vsak učenec sta po svojih likovnih zmožnostih vstavila kamenček v mozaik celotne razstave, ki nakazuje pomen arhitekture, nepremične kulturne dediščine in naše domače kulturne krajine. Slednjo moramo sooblikovati in ohranjati, saj nas prav slovenska kulturna krajina najbolj zaznamuje …« Zbrane je v imenu župana Občine Žalec Janka Kosa nagovoril direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec mag. Boštjan Štrajhar, krajši kulturni program pa so pripravili učenci in učenke OŠ Griže. Zmagovalna ekipa z mentorico PP Boženo Svet Priznanja za mlade likovnike L. KOLAR ARHIV ŠOLE Na 25. mednarodnem natečaju Kraj, tukaj in zdaj, ki ga organizira OŠ Danila Lokarja Ajdovščina, je med 1254 poslanimi likovnimi deli iz sedmih držav kar 9 šestošolcev iz I. OŠ Žalec prejelo žlahta priznanja. Mojca Rozman in Nency Kokol sta prejeli zlati priznanji, Neli Vasle srebrno, Nike Artač, Lea Kostajnšek, Nika Lekić, Adriano Bikić, Priznanje osvojilo 460 učencev T. TAVČAR V sredo, 11. maja, je v Domu II. slovenskega tabora za učence I. OŠ Žalec potekala podelitev priznanj za bralno značko. Po besedah koordinatorke bralne značke Urške Jaušovec Kolar je v tem šolskem letu priznanje osvojilo 460 učencev od 1. do 9. razreda. Vseh devet let je bralno značko vestno opravljalo 24 učencev, ki so prejeli spominsko priznanje. Učenci so brali pod vodstvom in z vzpodbudo mentorjev – vseh razrednih učiteljic in učiteljev slovenščine. Izbirali so lahko različne knjige po priporočilnem seznamu ali po nasvetu prijateljev in staršev. Učence je nagovorila tudi ravnateljica Tatjana Žgank Meža in jim podala pomembno sporočilo, da branje poglablja miselne procese in čustvovanje ter krepi duha. Letošnja nagrada za pridne bralce je bil glasbenik in pisatelj Adi Smolar, ki je povedal veliko zanimivega o svojem življenju in delu ter tudi to, da sta učenje in branje vrednoti, ki ju je treba negovati. 23 Mojca Rozman, 6.b, zlato priznanje Priznanja sta podelila ravnateljica Tanja Žgank Meža ter glasbenik in pisatelj Adi Smolar. Nency Kokol, 6.c, zlato priznanje Neža Šuster ter Stefan Kovačević pa bronasta priznanja. Pod mentorstvom likovne pedagoginje Neli Šuler so upodobili mesto Žalec. »Tehnika njihovih likovnih del je kombinirana (kolaž, tempera, flomaster), likovna naloga pa komplementarni kontrast,« je povedala Neli Šuler. SAVINJSKE ZGODBE 24 ŠT. 5 I maj 2022 Drugi na državni, četrti na mednarodni glasbeni olimpijadi D. NARAGLAV Mladi pianist Urh Štrakl, ki je od rojstva slep, ima absoluti posluh, note bere v brajici, pripravlja pa se tudi na to, da bo začel z glasbeno produkcijo. Kulevičius in Paulina Stoškutė, zasedla tretje mesto. Takoj za njo se je uvrstil srebrni Urh Štrakl, ki je dosegel 89,71 točke, na peto mesto pa še Ana Dvoršak z OŠ Desternik–Trnovska vas. Vsi trije slovenski »Menim, da nihče nima res absolutnega posluha, ampak zgolj posluh. To pomeni, da znaš nekaj točno zapeti, ne da imaš pred tem kakšne vaje, da prepoznaš vse note.« udeleženci so se izvrstno izkazali v pisnem delu in tako sta Urh in Ana prejela še posebno nagrado za odlično opravljen teoretični del tekmovanja, Zarja pa posebno nagrado za izvirno avtorsko skladbo. Ob tem pa je treba dodati, da je Urh Štrakl od rojstva slep, kar daje njegovemu uspehu še toliko večjo težo in pomen. Vsi, ki Urha poznajo – teh pa ni malo, saj večkrat nastopi tudi na kakšnih prireditvah –, so poleg staršev in mnogih drugih navdušeni nad njim in njegovim uspehom. Na svoj način sta to navdušenje izkazali tudi njegovi sošolki, mladi šolski novinarki Iza Cukjati in Raja Lucija Kumer, ki sta z njim naredili tudi daljši intervju. V njem je Urh predstavil svoje glasbeno delovanje in med drugim povedal, da se z glasbo ukvarja, odkar pomni, ter da upa, da bo tako tudi ostalo za vedno. »Mislim, da sem nekje pri treh letih dobil sintetizator, tisto elektronsko zadevščino, tako da sem od takrat dalje razvijal svoj talent. Pri šestih letih sem se vpisal tudi v Glasbeno šolo Risto Savin Žalec, kjer sem se odločil za klavir, ki mi je bil všeč že od vsega začetka. Na splošno imam rad glasbila s tipkami. Pihala in podobne zadeve me ne mikajo preveč,« pravi Urh in pove še, da ga poučuje odlična profesorica Irena Kralj. Glede tega, koliko časa posveča glasbi, pa pove: »Rekel bi, da kar precej. Glasbo poslušam praktično vsak dan, torej res veliko. Kar se tiče igranja, je odvisno od količine dela in drugih obveznosti, ki jih imam. Menim, da sem pri tem fleksibilen.« In kako poteka njegovo učenje? »Note berem v brajici, imam tudi posebne ure na centru za slepe. Pri »Prvi del je teoretični test, kar pomeni, da pred tem prebereš določene članke iz literature, se naučiš čim več, poleg tega pa potrebuješ splošno glasbeno znanje. Drugi del je pevski del, za katerega si izbereš pesem in jo izvedeš po svojih najboljših močeh. Ocenjujejo predvsem tvoje pevske sposobnosti, vokal in improvizacijo. Dobro je, da v petje vključiš svoja čustva. Tretji del je avtorska skladba. Organizatorjem pošlješ notni zapis. Jaz sem skladbo posnel. Če bi bilo v živo, bi imeli še A-vista del, a na daljavo ga seveda ni. Urh Štrakl uri klavirja mi po navadi učiteljica najprej zaigra štiri takte in nato jaz ponovim. Tako gradiva naprej, prstne rede večinoma sam ugotovim, razen če ima učiteljica še kakšno pripombo. Seveda pa ne morem hkrati brati not in igrati, ker potrebujem obe roki na klavirju, torej to pri meni pač ne pride v poštev,« poudari Urh, ob tem pa spregovori tudi o tem, kaj še rad počne poleg izvajanja glasbe in kaj je absoluten posluh. »Pred kratkim sem se doma začel ukvarjati z glasbeno produkcijo, ki mi je zelo všeč. Zadnje čase se pripravljam na to, da bom lahko doma svojo glasbo ustvarjal preko računalnika. Poleg tega me tudi zelo zanima programiranje. Na splošno rad delam s tehnologijo. Rad pa tudi berem knjige. Glede absolutnega posluha pa lahko rečem, da sem to ugotovil bolj spontano. Menim, da nihče nima res absolutnega posluha, ampak zgolj posluh. To pomeni, da znaš nekaj točno zapeti, ne da imaš pred tem kakšne vaje, da prepoznaš Urh med igranjem Mednarodna glasbena olimpijada je namenjena promociji glasbene umetnosti in znanosti med osnovnošolci in dijaki. Predhodne štiri so bile doslej dvakrat v estonskem glavnem mestu Talin (leta 2012 in 2018), leta 2014 v latvijskem glavnem mestu Riga in dve leti pozneje v litovskem glavnem mestu Vilna. Vse so potekale v živo. Leta 2020 zaradi pandemije covida-19 načrtovanega tekmovanja ni bilo. Letos pa je prvič mednarodno glasbeno olimpijado gostila Ljubljana. Udeležilo se je je 33 nagrajencev državnih glasbenih olimpijad iz sedmih evropskih držav. Poleg Slovenije še iz Cipra, Češke, Estonije, Latvije, Litve in Poljske, ki so tekmovali v dveh kategorijah, osnovnošolski in srednješolski. Naslednja olimpijada bo 2024 potekala na Cipru. vse note. Vključil bi tudi to, da lahko sam še nekaj zraven ustvarjaš v glavi in to povezuješ s tem, da lahko kaj bolje zapoješ ali zaigraš,« razloži svoje videnje absolutnega posluha mladi glasbenik, ki rad tako poje kot igra, kot pravi, pa je to zanj tudi najboljša kombinacija. Na vprašanji, ali bi rad igral še kakšen inštrument in katera zvrst glasbe mu je najbolj všeč, pa odgovarja: »Vsekakor, najraje bi vzel v roke kakšno harmoniko, čez nekaj let pa mogoče še kitaro. Glede poslušanja zvrsti glasbe pa morda povem to, da so mi dosti všeč hiti, pop glasba, drugače pa rad poslušam tudi narodno-zabavno glasbo. Všeč mi je rock, včasih tudi heavy metal, če hočem kdaj pretirano nabijati. Zdaj sem začel poslušati še džez, v glavnem, vsega po malem,« pravi Urh. O glasbeni olimpijadi pa pove: »Z glasbeno olimpijado nas je v šoli seznanila naša učiteljica glasbe Bojana Hrovat, ki nam je bila kot mentorica res v veliko pomoč pri pripravljanju na tekmovanje. Tudi v sedmem in osmem razredu sem tekmoval in obakrat osvojil zlato priznanje. Letos sem šel samo še višje in si tako prislužil možnost sodelovanja na mednarodni glasbeni olimpijadi. Ta je sestavljena iz treh delov. Vsi so enaki na šolskem, državnem in mednarodnem tekmovanju. Prvi del je teoretični test, kar pomeni, da pred tem prebereš določene članke iz literature, se naučiš čim več, poleg tega pa potrebuješ splošno glasbeno znanje. Drugi del je pevski del, za katerega si izbereš pesem in jo izvedeš po svojih najboljših močeh. Ocenjujejo predvsem tvoje pevske sposobnosti, vokal in improvizacijo. Dobro je, da v petje vključiš svoja čustva. Tretji del je avtorska skladba. Organizatorjem pošlješ notni zapis. Jaz sem skladbo posnel. Če bi bilo v živo, bi imeli še A-vista del, a na daljavo ga seveda ni.« PGD Ložnica, Ložnica pri Žalcu 24, Žalec V soboto, 7. maja, je prek video povezave potekala zaključna slovesnost 5. mednarodne glasbene olimpijade Ljubljana 2022, ki sta jo letos »na daljavo« organizirali Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani in Zveza glasbene mladine Slovenije. Tekmovanje je potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Slovenijo je med tremi najboljšimi Slovenci, ki so dosegli največ točk in zlato priznanje na slovenski glasbeni olimpijadi, zastopal tudi Savinjčan Urh Štrakl z Osnovne šole Prebold, ki deluje pod mentorstvom Bojane Hrovat. Devetošolec Urh Štrakl se je na olimpijado uvrstil kot drugi najboljši z državne olimpijade, ki je potekala letos marca. Dosegel je 93,1 točke, boljša od njega je bila le Zarja Robar z Osnovne šole Antona Ingoliča Spodnja Polskava, ki je dosegla 95 točk. Zarja je na mednarodni olimpijadi, na kateri sta bila najvišje uvrščena predstavnika Litve Jokūbas SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 5 I maj 2022 25 Pri šestih se je zaljubila v nogomet L. KOLAR OSEBNI ARHIV SA Petnajst let kasneje je enaindvajsetletna Žalčanka Sara Agrež podpisala pogodbo z enim najboljših evropskih nogometnih klubov. Konec aprila je v nogometnih krogih odmevala novica, da je odlična mlada nogometašica Sara Agrež sklenila triletno pogodbo z vodilno ekipo nemške lige, imenitnim Wolfsburgom. Ženska nogometna ekipa Wolfsburg je šestkrat osvojila naslov nemških državnih prvakinj, osemkrat nemških pokalnih prvakinj, v letih 2013 in 2014 pa je bila tudi zmagovalka evropske lige prvakinj. Sara je simpatično in iskrivo dekle, ki ve, kaj hoče. Je stalna članica slovenske članske izbrane vrste, za katero je od leta 2017 zbrala 23 nastopov. S Saro se poznava že vrsto let, zato je bilo ob njeni mladosti tikanje v pogovoru naravna odločitev. Nogomet te spremlja že od otroštva, od kod tvoje navdušenje zanj? »Nogomet sem začela igrati pri šestih letih, potem ko sem z dedijem obiskala veliko tekem moške A reprezentance in se tako zaljubila v ta šport.« Uspešna si bila v vseh športih, izkazala si se kot vratarka na tekmovanju v šolskem rokometu, bila si hitra v atletiki … Kako to, da te ni premamil kakšen drugi šport? »Ja, res je, preizkusila sem se v veliko športih. Nekaj let sem trenirala atletiko in nogomet skupaj, potem pa sem se zaradi preobremenjenosti morala odločiti za en šport. Nogomet sem izbrala, ker sem se tam najboljše počutila in ker rada igram v ekipi. Vem, da sem se pravilno odločila, saj imam zdaj najboljšo službo na svetu in res uživam v njej.« Svojo kariero si začela v žalskem nogometnem klubu, bolj ali manj igrala med fanti. »S fanti v Žalcu sem igrala devet let in sem res uživala. Vsi so me dobro sprejeli, mogoče zato, ker sem zgledala kot fant (smeh). V teh letih sem se veliko naučila in bila tudi prvič poklicana v reprezentanco. Mislim, da sem bila pri U15 ena izmed dveh punc v celotni fantovski ligi.« Ob zaključku osnovne šole so te proglasili za naj športnico I. OŠ Žalec generacije 2000. Ali si že takrat vedela, kam te pelje športna pot? »Že takrat sem vedela, da hočem postati profesionalna nogometašica. Nisem pa vedela, kako dobra sem v primerjavi z ostalimi puncami Slovenije in Evrope, zato nisem imela tako visokih pričakovanj/ciljev.« Kakšen je sicer tvoj spomin na osnovnošolska leta? Po čem si jih boš najbolj zapomnila? »Teh let ne bom nikoli pozabila! Bila so res čudovita in še vedno imam kontakt z nekaterimi sošolci/sošolkami/soigralci. Imam veliko spominov, ampak moj najljubši je zagotovo valeta. Spomnim se, kako dobro smo se pripravili na celotni program in kako smo ob tem uživali. Še moja družina je bila tam, tako da je bil »Nogomet sem izbrala, ker sem se tam najboljše počutila in ker rada igram v ekipi. Vem, da sem se pravilno odločila, saj imam zdaj najboljšo službo na svetu in res uživam v njej.« to eden izmed zadnjih in najlepših trenutkov teh let. Spominjam pa se tudi, ko smo zmagale na državnem prvenstvu šolskega rokometa.« Vpisala si se na športno gimnazijo Šiška v Ljubljani, zakaj recimo ne na športni oddelek I. gimnazije v Celju, ki je bližje? »Vpisala sem se na gimnazijo Šiška v Ljubljani, ker sem tam štiri leta trenirala pod okriljem reprezentančnih trenerjev, kar mi je pomagalo na poti do profesionalizma. Na kupu smo bile najboljše igralke Slovenije, Sara je strastna, hitra in motorično zelo spretna nogometašica-branilka, na tekmo pa preteče med 9 do 10 kilometri, za kar je potrebna odlična kondicija. zato so bili treningi zelo kvalitetni.« Kako to, da se po srednji šoli nisi odločila za nadaljevanje študija? Pot te je že zgodaj zanesla v klubski nogomet. »Moj cilj je bil po štirih letih Šiške zelo jasen. Hočem v tujino! Vedela sem, da če bi se odločila za študij v Sloveniji, bi v profesionalizem prišla šele tri leta kasneje. To je lahko odločilno, saj so to zelo pomembna leta za razvoj. Ob tem pa me tudi ni pritegnil noben študij, ki bi ga delala na daljavo. Tako sem si vzela premor, ki sedaj traja že tri leta (smeh), ampak sem prepričana, da me bo v naslednjih letih nekaj pritegnilo in se bom takrat vpisala.« Igrala si v članskih ekipah velenjskega Rudarja, Radomelj in Pomurja. Koliko let si igrala v slovenskih klubih, kakšen je bil ta čas, kakšni so nasploh pogoji za delo v slovenskih klubih? »V slovenskih ženskih klubih sem igrala štiri sezone. Dve leti sem bila v Velenju in po eno leto v Radomljah in Pomurju. V teh štirih letih sem zelo uživala, saj mi je s puncami v ekipi bilo veliko lažje in bolj zabavno. Bila pa sem v internatu v Ljubljani, tako da sem bila v stiku s puncami iz kluba samo za vikend, ko smo imeli tekmo. Pogoji v slovenski ligi so dobri, vedno več se vlaga v klube, je pa res, da najboljše punce potem odhajajo v tujino, in tako se liga slabša. V ligi prevladujeta Olimpija in Pomurje, ki se še vedno borita za končno prvo mesto.« Kako te je pot zanesla v Nemčijo, v Potsdam? Koliko časa si tam in kakšen klub je to? »Na začetku mi je bilo vseeno, v katero državo se selim, potem pa je prišel klic iz Potsdama, kjer sta že igrali reprezentančni kolegici Lara Prašnikar in Adrijana Mori. Trener je Laro vprašal, ali pozna kakšno perspektivno mlado branilko, in me je predlagala. Tako sem odšla tja na ‘probo’, se izkazala in dobila priložnost, da podpišem pogodbo. Zdaj igram tukaj že tretje leto. Turbine Potsdam je klub z bogato zgodovino, z veliko osvojenimi lovorikami v Nemčiji in Evropi. V zadnjih letih pa se vedno borimo za tretje mesto v ligi, kar nam tudi to leto žal ni uspelo.« Kako težko je bilo oditi od doma in kako si se navadila na samostojno življenje v tujini, daleč stran? Kakšen je tvoj dan tam? »To mi nikoli ni bil problem. Svojo družino sicer vidim samo enkrat na dva do tri mesece za en do dva dni, preden imam reprezentanco, ampak je takrat še lepše, ker se zbere celotna družina. Življenje v tujini je zanimivo, na začetku smo bile v klubu štiri Slovenke in smo skupaj živele, tako da ni bilo hudo. Zdaj živim sama, imam enega do dva treninga na dan, v prostem času grem v mesto na kavo, v šoping, veliko časa pa namenim počitku.« Kaj o tvoji poti menijo starši in bratec ter sestrica? »Moja družina me podpira na vsakem koraku in so zelo ponosni name. Ko sem igrala v Sloveniji, so me spremljali v živo na vsaki tekmi, zdaj me spremljajo le po televiziji. Ko pa igramo z reprezentanco, so vedno tam. Moja sestra in bratec me zelo pogrešata, še posebej mlajši bratec, s katerim sem vedno brcala pred hišo.« Ko si sama začenjala z Sara je imela ob podpisu pogodbe z Wolfsburgom veliko razlogom za nasmeh. nogometom, je bil v Sloveniji ženski nogomet še v začetni fazi razvoja, zadnja leta je o njem slišati več. Kako sama vidiš to pot? »V šestih letih igranja za reprezentanco se je veliko spremenilo na boljše. Veliko več se vlaga v nas, dobivamo več medijske pozornosti in tudi kot ekipa smo se dobro razvile. Še vedno pa imamo v primerjavi z drugimi državami veliko rezerve.« Kakšen občutek je igrati za domovino in kako dobra je res slovenska ženska nogometna reprezentanca po tvojem mnenju? »Občutka igranja za reprezentanco ne morem opisati, to je res nekaj posebnega. To smo punce, ki smo tudi najboljše prijateljice. Razumemo se odlično, zato je energija med nami vedno zelo dobra. V zadnjih letih sem imela priložnost igrati proti najboljšim v Evropi, kjer je ženski nogomet že tako razvit, da smo igrale pred dvajset tisoč gledalci tako se lahko pokažem tudi drugim klubom. Trenerja Wolfsburga sem spoznala že prejšnje leto in mogoče sem mu ostala v spominu.« Kakšen je zdaj tvoj plan – kdaj začneš v novem klubu, kako dolgo boš tam? »Moja pogodba v Wolfsburgu traja tri leta, s pripravami začnemo na sredini julija. Nekatere soigralke in trenerje sem že spoznala. Tam sem bila aprila ob podpisu pogodbe in vsi so bili zelo prijazni, tako da se zelo veselim, da se jim poleti pridružim.« Ali imaš svojega idola? Ali se zavedaš, da pravzaprav že sama postajaš idol mlajšim nogometašicam? »Nimam idola, všeč pa sta mi Virgil van Dijk iz Liverpoola in Magdalena Eriksson iz Chelseaja. Ja, zdaj se tega zavedam, skupaj z vsemi legionarkami ponosno predstavljam Slovenijo v Evropi in dokazujem, da so Slovenke tudi lahko uspešne in dobre Sara Agrež je svojo športno pot začela v NK Žalec, od tu se je selila v ŽNK Rudar Škale (2014–2017), potem pa v ŽNK Radomlje (sezona 2017/18). V sezoni 2018/19 je bila članica ŽNK Pomurje. Od leta 2019 nosi dres nemškega ligaša Potsdama, s katerim se je uvrstila tudi v finale pokala. Tam jo 28. maja čaka ravno obračun z njenim novim klubom. (VIR: NZS) in celo vknjižile dobre rezultate. Na svetu smo trenutno na 47. mestu, v Evropi pa na 28.« Ob podpisu pomembne pogodbe z Wolfsburgom so nekateri mediji zapisali, da si poleg Jana Oblaka ena redkih slovenskih nogometašev, ki so člani elitnih klubov, in prva ženska. Kaj meniš o tem? »To je nekaj neverjetnega! Moj cilj je bil v naslednjih letih igrati za najboljši klub Evrope, nisem pa si mislila, da lahko pri teh letih igram za tak klub, kot je Wolfsburg. Nikoli ne bom pozabila občutka, ko sem izvedela, da me hoče Wolfsburg, to je res nekaj neverjetnega.« Se lahko od ženskega nogometa živi? »Ja, od ženskega nogometa se lahko živi.« Wolfsburg je najboljši nemški klub. Kako dosežeš, da te povabijo k sodelovanju, kako dober moraš biti? »Tri leta sem v Potsdamu dala vse od sebe, tako sem dobila trenerjevo zaupanje in sem veliko igrala. In nogometašice. To je en lep občutek, če se mlajše punce zgledujejo po nas.« Kaj bi sporočila mladim, dekletom, ki so sedaj na svojih nogometnih začetkih? »Če si res želijo, lahko postanejo profesionalke. Pot je težka, ampak se na koncu res splača malo potruditi. Samo morajo se odločiti, da je to to, kar hočejo, biti dovolj pogumne in iti v tujino. Biti profesionalna nogometašica je najboljša služba, ki sem si jo lahko izbrala.« Kakšni so sicer tvoji cilji? Ali boš ostala v nogometu oziroma kakšne so tvoje želje za prihodnost? »Moj cilj je, da igram na visokem nivoju še veliko let. Stara sem šele 21, ženske lahko igrajo do 35. leta, to je moja želja. Igrati nogomet, kakor dolgo lahko, se zabavati in obiskati veliko držav sveta. Najprej pa si želim, da v Wolfsburgu dam vse od sebe, in potem bomo videli, kako mi bo šlo in kako se bom znašla v tej ekipi.« 26 NAŠA DEDIŠČINA ŠT. 5 I maj 2022 Župnija Sv. Jurij ob Taboru je samostojna že od leta 1774 D. NARAGLAV Taborska cerkev sv. Jurija v tem času dobiva lepšo zunanjo podobo – novo fasado. Z deli so pričeli že lansko jesen, sedaj pa se dela nadaljujejo in naj bi bila kmalu končana. Spominska plošča, ki je nameščena v omarici na steni krstilnice. Plečnikova krstilnica v taborski cerkvi D. NARAGLAV Na taborski cerkvi sv. Jurija se končujejo dela fasade na zvoniku in prezbiteriju. Obnovljena cerkev bo tako nadvse pomemben prispevek k podobi nastajajočega Jurijevega trga, ki se bo začel urejati v prihodnjem mesecu, saj je izvajalec že izbran. Ob tej priložnosti pa velja spomniti tudi na zgodovino te cerkve in njene predhodnice, ki se je imenovala cerkev sv. Jurija pri Ojstrici, kar je povezano tudi z zgodovino Celjskih grofov in nesrečno ljubeznijo med Friderikom II. in Veroniko Deseniško. Prvotno so kraji, ki so danes povezani z župnijo Sv. Jurij ob Taboru, pripadali župniji Vransko. Leta 1391 pa se prvič omenja cerkev sv. Jurija, ki se je nahajala na mestu, kjer stoji današnja farna cerkev sv. Jurija. Bila je dosti manjša, imenovala se je Sv. Jurij v Ojstrici, bila pa je podružnica župnije Vransko. Župnija Sv. Jurij ob Taboru je samostojna od leta 1774. Prvi stalni župnik je bil Matevž Pevc. V okviru župnije sv. Jurija je že leta 1835 omenjena nedeljska šola. Deset let kasneje je bila po zaslugi kaplana in pesnika Jožefa Hašnika ustanovljena redna osnovna šola sv. Jurij. Konec 15. stoletja je takratna cerkev postala tabor, in sicer kot obramba pred turškimi napadi, dobila je visoko obrambno obzidje. Na vsakem vogalu se je nahajal obrambni stolp, okrog obzidja pa globok jarek. Ali so Turki kdaj res pridrli do tega tabora, iz zgodovinskih virov ni mogoče razbrati. Kasneje so stolpe podrli, da V cerkvi je na steni tudi slika duhovnika Izidorja Završnika – slovenskega Maksimilijana Kolbeja. so imeli več prostora za pokopališče, ki je bilo okrog cerkve vse do leta 1896. Prvotna cerkev je bila zidana v gotskem slogu. Od nje je ostal samo še prezbiterij. Ob prenovi fasade so bila odkrita zazidana gotska okna. Iz te dobe so značilni tudi kamniti oporniki, ki jih imajo le najstarejše cerkve in so na cerkvi še vedno lepo vidni. Leta 1817 pa so prezbiteriju prizidali novo ladjo in tako je ostalo vse do leta 1893. Leta 1893 je župnik Franc Zdolšek začel s temeljito prenovo cerkve. Najprej so za UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec.Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. V času ukrepov za preprečitev širjenja koronavirusa smo na uredništvu za stranke dosegljivi preko telefona ali e-pošte. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil.Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. štiri metre dvignili zvonik in nabavili nove zvonove, cerkev pa prenovili in še enkrat povečali v renesančnem slogu. Obnova je bila zaključena v letu 1900. Z rednim vzdrževanjem je cerkev danes še vedno takšna kot ob zaključku zadnje obnove. Povsem nova pridobitev te cerkve pa je krstilnica, za katero je načrt naredil veliki slovenski arhitekt Jože Plečnik. Kot novejšo pridobitev velja omeniti tudi dve barvni okni mojstra vitražev Marka Jermana. Na levem je upodobljen blaženi A. M. Slomšek, na desnem pa častitljivi božji služabnik Friderik Irenej Baraga, indijanski škof. Taborska župnija ima tudi dve podružnični cerkvici, in sicer na Tisovi gori v Miklavžu cerkev sv. Nikolaja, v Kapli pa cerkev sv. Radegunde. Obe sta lepo vzdrževani, občasno pa imajo tam tudi bogoslužje. Iz taborske župnije je izšlo več kot deset duhovnikov. Poleg dr. Lukmana, ki je zaslužen za Plečnikovo krstilnico, tudi Franc Grobler, ki je bil umorjen v Jesenovcu in je eden izmed mnogih kandidatov za razglasitev skupine slovenskih mučencev. Omenimo še prelata in stolnega prošta v Mariboru Karla Hribovška, pa dolgoletnega dekana v hrvaških Feričancih Karla Draga Lesjaka. V župniji pa so ponosni in hvaležni še za slovenskega Maksimilijana Kolbeja, duhovnika Izidorja Završnika. Rojen in krščen je bil v taborski župniji leta 1917, umrl pa je leta 1943 v mariborskem gestapovskem zaporu, potem ko je v vrsti čakajočih na streljanje na lastno pobudo zamenjal mladega, še ne dvajsetletnega fanta Franca Žvana. Kot pravijo v župniji, tudi upanje za prihodnost ostaja, saj imajo trenutno tudi enega bogoslovca Matica Lesjaka. Posebno bogastvo je tudi dvajset redovnic iz te župnije. Od njih sta dve še živeči. Kot zanimivost – med dvajsetimi redovnicami so bile kar tri rodne sestre Zupančič, vse misijonarke, ena na Japonskem, druga v Egiptu in tretja v Albaniji. V Taboru se lahko pohvalijo z delčkom bogate dediščine velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Letos mineva 150 let od rojstva velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je z izjemnim opusom zaznamoval slovensko prestolnico Ljubljano in arhitekturno krajino Slovenije, pa tudi Dunaj, Prago in Beograd. Z njegovo dediščino pa se kot edini v naši dolini lahko pohvalijo v Občini Tabor, v tamkajšnji cerkvi in župniji sv. Jurija, kjer je postavljena krstilnica, narejena po njegovem načrtu. Ob začetku njene postavitve leta 1955 je Plečnik tudi osebno sodeloval. Da je ta krstilnica v taborski cerkvi, je zasluga njihovega rojaka dr. Franca Ksaverja Lukmana, duhovnika, ki je bil teolog, cerkveni zgodovinar, univerzitetni profesor, akademik in v letih 1926/27 celo rektor ljubljanske univerze. »Ta Plečnikova krstilnica je edina krstilnica izven meja Ljubljanske nadškofije. Je v obliki križa v kombinaciji krogle, kroga in pravokotnika, kar je simbolika nebes in zemlje, hkrati pa je obdana z najrazličnejšim raznobarvnim marmorjem iz slovenskih tal, kar je ideja trdnosti, ki jo je Plečnik izrazil s temi marmorji,« je povedal taborski duhovnik dr. Alojz Pirnat ter dodal: »Te krstilnice v naši cerkvi verjetno ne bi imeli, če ne bi bilo znanstva in prijateljskih vezi med arhitektom Jožetom Plečnikom in dr. Francem Ksaverjem Lukmanom, ki je Plečnika tudi nagovoril, da se je lotil tega projekta.« O tem priča tudi spominska kovinska plošča v omarici na steni krstilnice, na kateri piše: »Krstilnica je bila začeta po načrtih prof. arhitekta Plečnika na željo protonotarja g. Franca Lukmana, tukajšnjega rojaka, v letu 1955. Končana je bila s podporo g. dekana Draga Lesjaka, tukajšnjega rojaka, v spomin 40-letnice mašništva, za župnikovanja g. Franca Časla, po načrtih arhitekta Bitenca leta 1970. Kamnoseška dela je izvršil Stanko Vodnik, pasarska dela pa Alojz Pirnat, oba iz Ljubljane.« Duhovni pomočnik dr. Alojz Pirnat ob Plečnikovi krstilnici NAŠA DEDIŠČINA / KRIŽANKA ŠT. 5 I maj 2022 27 Prenovili poti na pokopališču D. NARAGLAV V župnijski cerkvi sv. Pankracija Griže so se 11. maja s spominsko sveto mašo poklonili župniku in čebelarju Janezu Goličniku ter vsem župnikom, ki so v zadnjih 500 letih delovali v Grižah. Odkrili so tudi spomenik Janezu Goličniku in obnovljene spomenike duhovnikov ter opravili uradno predajo novih tlakovanih poti, s katerimi so zaokrožili projekt ureditve pokopališkega prostora. Tomija Rateja nagovorila še župan Janko Kos in direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec mag. Janez Primožič. Projekt tlakovanih poti na pokopališču je obsegal ureditev odvajanja pa smo leta 2021 opravili še tlakovanje in ureditev pohodnih površin na območju pokopališča,« je med drugim povedal mag. Primožič. Župan Janko Kos je v svojem nagovoru izrazil veselje in zadovoljstvo nad opravljeno pridobitvijo in hkrati skrb spomina na pomembne ljudi, ki so v preteklosti prispevali k razvoju kraja in širše okolice. Ob tem je še posebej izpostavil Janeza Goličnika (župnik od leta 1780 do svoje smrti leta 1807) in sedanjega župnika Jožeta Planinca, ki je že 37 let župnik v Grižah in s tem tudi duhovnik z najdaljšim stažem v tem kraju v zadnjih 500 letih, ki je ogromno postoril za župnijo in njene podružnice. Ob prerezu traku pri cerkvi sv. Pankracija Dogodek so pospremili godbeniki Godbe na pihala Zabukovica, čebelarski prapori, čebelarji ČD Griže in ČZ Del pokopališča z novimi potmi Mašo je skupaj z domačim župnikom Jožetom Planincem daroval dekan braslovško-žalske dekanije Srečko Hren. Po maši je blagoslovil spomenike duhovnikov in nove tlakovane poti. Udeležence slovesnosti, ki jo je vodila Nevenka Cukjati, sta poleg domačega župnika in predsednika čebelarskega društva Griže meteornih voda ter ureditev pohodnih poti na območju pokopališča, s čimer so rešili problem odnašanja peščenega materiala. »Projekt smo izvedli v dveh fazah. V prvi fazi smo leta 2020 uredili odvajanje meteornih in padavinskih voda in hkrati obnovili električne inštalacije za napajanja večnih lučk. V drugi fazi Spominsko obeležje Janezu Goličniku. Janez Goličnik, rojen 31. januarja 1737 v Mozirju, je po gimnaziji v Ljubljani študiral filozofijo v Gradcu in zatem še teologijo na Dunaju. Po končanem študiju je bil kaplan na Vranskem in v Braslovčah. Leta 1780 je postal župnik v Grižah. Poleg duhovnika in prevajalca je bil zelo uspešen čebelar, ki je s svojim delom močno prispeval k razvoju čebelarstva v Spodnji Savinjski dolini. Lotil se je prevajanja Janševe nemške knjige o čebelah v slovenščino. Knjiga Popolnoma podvučenje za vse čebelarje je izšla v Celju leta 1792 in je za nadaljnjih štirideset let predstavljala prvo in edino slovensko tiskano delo za čebelarje. Letos tako mineva 230 let od izdaje te knjige o čebelah, marca pa je minilo tudi 215 let od njegove smrti. Pokopan je na pokopališču v Grižah, a točna lokacija ni poznana. Zato so se odločili, da mu posvetijo spominsko obeležje. Nagradna križanka 100 let PGD Ložnica pri Žalcu Pokrovitelj majske križanke je PGD Ložnica pri Žalcu. Rešitve križanke (samo geslo) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo UTRIP Savinjske doline, Aškerčeva 9a, Žalec, do vključno 10. 6. 2022 (žrebanje in obvestilo nagrajencem bomo poslali 11. 6. – pred objavo, ker bodo nagrade vstopnice za koncert). Spodnje Savinjske doline ter ostali krajani. Rešitev križanke iz prejšne številke: PAPIRNICA-TARA-Z-VAMI-ŽE-PETINDVAJSET-LET. Nagrajenci: 1. Maja Pregelj, Studence 55f, Žalec 2. Bernarda Padežnik, Vransko 21, Vransko 3. Suzana Lednik, Pernovo 48a, Žalec Nagrajenci bodo o prevzemu nagrad obveščeni s strani podjetja, ki nagrado podarja. Vrednost nagrad je 21 €, 13 € in 8 €. 28 ŽIVIMO Z NARAVO ŠT. 5 I maj 2022 Med ljudmi je vse večje zanimanje za zelišča BINA PLAZNIK Nataša Ferant: »Mislim, da se pri zeliščih ne smemo ozirati za trendi.« bilo namenjeno otrokom. Soorganizatorka dogodka dr. Barbara Čeh je zanje pripravila pravljično urico. Prebrala je zgodbo Zelišča male čarovnice avtoric Polonce Kovač in Ančke Gošnik Godec, sledila pa je ustvarjalna delavnica. Drugi dan, soboto, so pričeli s predstavitvijo primera dobre prakse, in sicer o poslovni poti z zelišči na kmetiji Tatjane Buzeti. Sledilo je predavanje Miše Pušenjak, svetovalke specialistke za zelenjadarstvo in okrasne rastline iz Kmetijsko gospodarske zbornice iz Maribora, na temo »Mešani posevki vrtnin in zelišč«. Drugi dan predavanj je zaključila Marija Kočevar, upokojena nutricistka, na temo semen z naslovom »Od kod izhaja naš spomin – spomin semen?«. Polje drobnjaka; Rimljani so verjeli, da uživanje drobnjaka pomaga zmanjševati bolečine pri sončnih opeklinah in suhem grlu. Uporabljali so ga tudi kot naravni diuretik. Kitajci pa so na drugi strani verjeli, da semena iz cvetov te zdravilne rastline lahko uporabijo kot afrodiziak. V Vrtu zdravilnih in aromatičnih rastlin na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu so 6. in 7. maja potekali petnajsti dnevi odprtih vrat. Za obiskovalce so pripravili raznovrsten program, ki so ga odprli s posvetom na daljavo. Naslov posveta je bil »Samooskrba z zelišči v Sloveniji«, kar je bila tudi rdeča nit letošnjih predavanj. »Na to temo smo organizirali posvet preko aplikacije Zoom s strokovnjaki z omenjenega področja, in sicer z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter Etri skupnosti, ki je predstavila način združevanja pridelovalcev in s tem možnost dosega lažjega odkupa,« je povedala organizatorka dogodka mag. Nataša Ferant, vodja področja zdravilnih in aromatičnih zelišč na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Vsestranska uporabnost zelišč Sledila so predavanja različnih strokovnjakov s področja zelišč. »S predavatelji sodelujemo na različne načine in zato jih ni bilo težko izbrati. Malo težje je uskladiti termine, vendar je z dobro voljo vse rešljivo,« pove mag. Nataša Ferant. V petek so obiskovalci lahko prisluhnili Jožici Kapun Maršik, svetovalki specialistki za zelišča iz Kmetijsko gospodarske zbornice iz Murske Sobote, ki je govorila o poteh do pridelave in predelave zelišč na kmetiji. Sledilo je poročilo o rezultatih pilotnih projektov in strokovnih nalog za zelišča, ki ga je predstavila naša sogovornica Nataša Ferant. O povezovanju kot prednosti za povečanje samooskrbe z zelišči O zasnovi vrta Letos so si oba dneva obiskovalci dvakrat dnevno ogledali Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin pod strokovnim vodstvom mag. Cvetke Mastnak Čulk. Nataša Ferant je povedala, da so Vrt na IHPS odprli leta 2018 v sklopu projekta LAS in od takrat le-ta predstavlja sodobno povezovalno središče Spodnje Savinjske doline na področju zelišč. »Celoten načrt simbolizira ovijajočo se hmeljno rastlino, tlakovana pot pa mag. Nataša Ferant Trendi pri zeliščih niso v ospredju Dogodek je tako informativne kot tržne narave. Obiskovalci se lahko udeležijo predavanj, delavnic in vodenih ogledov vrta, lahko pa kupijo tudi eko sadike zelišč. Letos je na razpolago 74 različnih vrst. In kakšni so v tem trenutku trendi na področju aromatičnih in zdravil- nih zelišč? Nataša Ferant je odločna: »Seveda so določeni vsakoletni trendi tudi pri zeliščih. Nazadnje je bil to sladki pelin, ki zvišuje imunski sistem, kar je v času epidemije covida prišlo še kako prav. Mislim, da se pri zeliščih ne smemo ozirati za trendi, moramo pa se izobraževati, izmenjavati izkušnje in iz tega narediti svoj ‘trend’.« Zeliščne grede vrta na IHPS so zasajene glede na uporabo zelišč. v Sloveniji sta spregovorili Polona Grahovec in Leni Ozis z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Petkova predavanja za odrasle je zaključila Lenka Puh, članica Etri skupine iz Zavoda Vinetum, s temo »Dober slovenski čaj in zelišča – vseslovenska oskrba«. Popoldne je hmeljevko. Grede smo zasadili glede na to, za kaj uporabljamo določeno zelišče: medovita zelišča, zelišča v biodinamiki, dišavnice, Kneippova zelišča, zelišča Hildegarde, zelišča, ki jih uporabljamo v homeopatiji, strupena zelišča in zelišča za različne organske sisteme: mokrila, spolovila, dihala, srce, pljuča, prebavila, koža, živčevje ter tuja zelišča, zelišča, ki pri nas ne rastejo avtohtono.« Poleg tega bo ves čas odprtih vrat potekala prodaja preko 70 različnih vrst eko sadik zelišč. Znanje o zeliščih med ljudmi narašča Obiskovalci lahko izbirajo med 74 vrstami eko sadik. Po petnajstih letih organizacije dnevov odprtih vrat mag. Nataša Ferant opaža, da ljudje vedno več vedo o zeliščih, tako o pridelavi in predelavi kot uporabi: »Vedno več imajo konkretnih vprašanj. Veliko ljudi, ki prihajajo na dneve odprtih vrat, je ‘povratnikov’, torej se vračajo in s sabo pripeljejo še koga, ki ga ta tematika zanima ali pa potrebuje sadike zelišč. Lahko pa rečem, da je zanimanje za zelišča v porastu, kajti ljudje smo se začeli zavedati, da smo sami odgovorni za svoje zdravje in boljše počutje.« Otroci so radovedno poslušali pravljivo Zelišča male čarovnice, ki jim jo je prebrala dr. Barbara Čeh. ŽIVIMO Z NARAVO / PO DOLINI ŠT. 5 I maj 2022 Jamarji iz brezna rešili kozlička D. NARAGLAV Brezno je nastalo že leta 1958, ko so tu napeljevali elektriko in bi na tem mestu moral stati električni drog. Na domačiji Zmrzlakovih v Mariji Reki v Občini Prebold so pred prvim majem člani jamarskega kluba Črni galeb Prebold, ki so se odzvali prošnji domačih za pomoč, iz osemmetrskega brezna na strmem pobočju nad domačijo rešili okrog dva meseca starega kozlička, ki je padel v jamo. Bilo je v petek, 29. aprila, okrog 15. ure, ko so s kmetije Zmrzlak v Mariji Reki, kjer imajo okrog 70 koz, poklicali na telefonsko število enega od preboldskih jamarjev in ti možnost nadaljevanja brezna. Vsekakor pa bi bilo treba razširiti ožino, kar pa zahteva svoj čas. Zaenkrat so domačini vhod v brezno le ponovno zaprli in ga ogradili, da ne bi vanj padel še kakšen kozliček ali kakšna druga žival. »To brezno se je na tej strmini odprlo že leta 1958, ko so tu napeljevali elektriko in bi na tem mestu moral stati električni drog. Ko so kopali luknjo za drog, se je vdrlo, zato so drog postavili nekaj metrov višje,« sta povedala Rajko in njegov Praznik vina v Grižah T. TAVČAR Na degustaciji, ki jo je vodila specialistka za vinogradništvo in vinarstvo Tadeja Vodovnik Plevnik, so v pokušino ponudili 15 odličnih vin. V dvorani KUD Svoboda v Grižah so člani Društva savinjskih vinogradnikov 16. maja pripravili Praznik vina. Med 15 vini so ocenili bio penino Romana, modri pinot in kerner Silva Mariča, rdečo zvrst Dušana Mastnaka, zweigelt in sauvignon Slavka Pižorna, modro frankinjo Vladimirja Črneliča in Martina Kodreta, belo zvrst Marjane Oman in Boruta Siveca, beli pinot Antona Mešiča, sivi pinot Aleša Božijaka, laški in renski rizling Adolfa Sevčnikarja in rumeni muškat Emila Medveška. Udeležence sta na Prazniku vina pozdravila podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb in predsednik društva Silvo Marič. Slednji je povedal, da so savinjski vinogradniki tudi lani pridelali odlična vina, ki dosegajo visoke ocene, in to ne samo na društvenem ocenjevanju, ampak tudi na ocenjevanju letnika vinorodne dežele Podravje v Mariboru in na 5. vseslovenskem ocenjevanju Vinisa – združenja vinogradnikov in vinarjev na Ptuju. Med prireditvijo so podelili tudi zlate, srebrne in bronaste diplome za vina, ocenjena na društvenem ocenjevanju. Zlate diplome so prejeli: S podelitve diplom Borut Sivec, Marjana Oman in Dušan Mastnak za belo zvrst, Slavko Pižorn za modro frankinjo, kerner in sauvignon, Adolf Sevčnikar za laški rizling, Silvo Marič za kerner, rose penino Romana in bio penino Romana, Emil Medvešek za laški rizling in rumeni muškat, Aleš Tri zlata in eno srebrno priznanje Rok Kvas pred spustom v brezno 29 T. TAVČAR V prostorih minoritskega samostana na Ptuju je 20. aprila potekalo že 31. ocenjevanje vin (1991– 2022). Ponovno so bila odlično ocenjena vina Milana in Martina Šoštariča, Braslovčanov, ki imata vinograde v Slovenskih goricah, v Juršincih pri Ptuju. Letos je na ocenjevanje prispelo 140 vzorcev vin z območja Štajerske in Hrvaške. Zlato priznanje sta Milan in Martin Šoštarič prejela za sorto renski rizling 2 (18.17), za renski rizling 1 (18.10) in sauvignon (18.17) ter srebrno za rumeni muškat (18.07). S temi rezultati sta se uvrstila v sam vrh pridelovalcev vin, ki so sodelovali na ocenjevanju. Visoka priznanja sta Milanu in Martinu Šoštariču na svečani podelitvi na Ptuju izročila konzul omizja vitezov vin Ptuj-Ormož prof. dr. Vladimir Korošec in županja Občine Ptuj Nuška Gajšek. Božijak za sivi pinot in Viktor Sopotnik za rumeni muškat. Prireditev je povezoval David Sopotnik, z vinskimi zgodbami pa je udeležence zabavala skupina Šansonet. Vranske rož,ce T. TAVČAR Na Vranskem že več let v okviru Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko deluje sekcija Vranske rož,ce. Po izročilu naših prednikov nadaljujejo izdelovanje cvetja iz krep papirja. V teh letih so nadgradile tehniko izdelovanja, k naravnemu videzu izdelkov pa pripomorejo tudi čudovite barve krep papirja. Enkrat tedensko se družijo in ustvarjajo v sejni sobi društva upokojencev. Vse njihovo cvetje si lahko ogledate zadnji vikend v mesecu maju (28. in 29.) na vseslovenski razstavi rož iz krep papirja v Športni dvorani na Vranskem. Spominsko nedeljsko dopoldne s Prijatelji 6 še Kozliček je že rešen in v dobrem stanju. D. N. so se v pol ure odzvali. Po prihodu na Zmrzlakovo posestvo so se skupaj z domačimi takoj podali do mesta vhoda v brezno, v katerem se je slišal le še slaboten glas kozlička, ki je dal vedeti, da je še živ, ne pa v kakšnem stanju je in kako dolgo je že v jami. Nekaj metrov višje od vhoda je tako Andrej Ramšak za drevo privezal vrv, ki so jo nato spustili v brezno. Po njej se je z jamarsko opremo spustil Rok Kvas in nato kmalu sporočil, da je prišel do kozlička. Bil je preplašen, a se je prepustil rešitelju, ki ga je dal v veliko transportno vrečo in jo navezal na vrv. Počasi so vrečo družno povlekli do izhoda in iz nje dvignili ponesrečenega kozlička. Ta se je takoj, ko so ga postavili na tla, zagnal navkreber in začel z gobčkom hlastati po travi, saj je bil najbrž že pošteno lačen, hkrati pa je med tropom iskal svojo mamo. Rok se je nato še enkrat spustil v globino, da bi bolj podrobno pogledal brezno, in ugotovil, da sicer obstaja brat Peter ter dodala, da je luknja bila vseskozi pokrita in zavarovana. Očitno je zob časa naredil svoje in kozlička zaščita ni zdržala ter je padel v brezno. To gre na srečo navzdol malo poševno, kar je tudi rešilo kozlička, da ni padel direktno v globino, pri čemer bi se lahko ubil oziroma močneje poškodoval. Preboldski jamarji, ki so sicer poznani po odmevnih ekspedicijah po svetu (Ekvador, Kolumbija, Filipini, Kreta …) in državah bivše Jugoslavije ter po najvišje ležeči turistični jami v Sloveniji – Snežni jami na Raduhi, so s tokratno nenavadno akcijo v svoj arhiv in spomin vknjižili še en dogodek nenavadnega reševanja, povezanega z živalmi. Pred mnogimi leti so namreč iz zračnika zaklonišča pri preboldskem vrtcu reševali mačko. Pregledali pa so tudi že marsikakšno brezno, ko so iskali pogrešanega telička na področju Raduhe, vendar tam ni bilo srečnega zaključka. V prostorih kulturnega doma v Šeščah je bila 3. aprila na ogled dejavnost kulturnega društva Prijatelji 6 še, ki je bilo ustanovljeno leta 2007. Kot sekcija KD Šešče so delovali že precej let pred tem. Obiskovalci so si lahko ogledali njihove fotografske albume, izdane zgoščenke in videospote, ki jih je ta skupina ljudskih pevcev in godcev posnela v vseh letih svojega delovanja. Ob dnevu odprtih vrat, kot so poimenovali dogodek, so udeleženci lahko prisluhnili kakšni njihovi viži, ki so si jo sami izbrali, hkrati pa so bili deležni še kakšnega priboljška. Ves čas so se na platnu vrteli videospoti z glasbo in petjem, ki jih je skupina ustvarila v več kot 20-letnem delovanju v prvotnem oziroma spremenjenem sestavu, saj sta biološka ura in bolezen naredili svoje. V skupini sta sedaj od prvotnega sestava le še zakonca Marija in Zvone Babič, ki je skupino tudi ustanovil in jo vodi še sedaj. Pod njegovim vodstvom je zaživela prireditev Večer na vasi, pa prireditvi Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto ter Ljudska pesem v Preboldu, ki se ji je pridružil še mednarodni simpozij o ljudskem izročilu. Posneli so sedem zgoščenk, kar precej kompilacij in preko dvajset videospotov ter drugih sorodnih promocijskih materialov. Zvone Babič med predstavljanjem izdanih zgoščenk in videospotov 30 KRONIKA ŠT. 5 I maj 2022 Je čas, ki da, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija V 74. letu starosti nas je za vedno zapustil naš mož, oče, tast in dedi VLADIMIRJA ČATERJA iz Migojnic (3. 6. 1947–5. 4. 2022) VLADO PLAZOVNIK Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste mu v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala ZD Žalec, zdravnici dr. Brigiti Artiček Mesarec, patronažni službi, g. župniku za opravljen obred ter zaposlenim v domu upokojencev v Vojniku. Posebna zahvala družini Romana Brgleza za podporo in pomoč. iz Gotovelj (26. 6. 1948–22. 3. 2022) Žalujoči: žena Anka in hči Veronika z družino Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje. In ena sama, za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame MARIJE MATKO iz Rakovelj (16. 2. 1933–9. 4. 2022) ZAHVALA V 98. letu je za vedno zaspala naša draga mama, stara mama in prababica ROZALIJA - ZALI DOLER se zahvaljujemo g. župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, njenim dragim Braslovškim gasilcem za častno stražo in pokop, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, svete maše in denarne prispevke. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar, komunali Žalec, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem Odmev. Posebna zahvala PGD Gotovlje za besede slovesa in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. In navsezadnje en velik HVALA tebi, ata, za vsak trenutek, ki si ga delil z nami. Hvala za vso dobroto in požrtvovalnost, za vse velike malenkosti, ki si nas jih naučil v življenju. Ni res, da si odšel – nikoli ne boš! Vedno boš v naših srcih. Radi te imamo. Žalujoči vsi njegovi Cirila z družino iz Grajske vasi 54, Gomilsko Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše, za pomoč in ostale pozornosti v težkih trenutkih. Hvala osebju DSO Polzela, zdravniku dr. Klemnu Pozniču, pogrebni službi Ropotar in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Zelo jo bomo pogrešali. Odšla si tja, kjer ni bolečin in ne trpljenja, je le radost in veselje. V naših srcih pa bo za vedno ostal topel in ljubeč spomin, ki nikoli ne zbledi! Žalujoče: hčerke Rozi, Zdenka in Irena z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in ome V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, dedija, brata in tasta IVANA FLORJANCA iz Pariželj (11. 9. 1938–31. 3. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili z nami v žalostnih trenutkih. Hvala za vsa izrečena sožalja in darove. Iskrena hvala g. župniku Milanu Gosaku za opravljen obred, prostovoljnemu gasilskemu društvu Parižlje–Topovlje, ZŠAM Savinjske doline, pevcem skupine Oljka, g. Bojanu Pustineku in pogrebni službi Morana za spokojno poslovilno slovesnost. ELIZABETE OBREZA iz Gomilskega 21a (24. 10. 1929–13. 4. 2022) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja in darovane darove ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti. Iskrena hvala celotnemu osebju Doma sv. Rafaela Vransko, ki je z vso pozornostjo in čutnostjo lajšalo bolečine naši mami. Hvala tudi g. župniku Martinu Cirarju za opravljen obred, pevcem kvarteta Oljka in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki boste našo omo ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi in bo v naših srcih ostala za vedno Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, mama, bo večno ostal. Žalujoči: žena Marija in hči Katja z družino ZAHVALA Za vedno nas je zapustila ljubljena mamika, mama VERONIKA TOMAN (1935–2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Breda in Marta z družinama Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, atija, brata, strica, prijatelja MARJANA RIBIČA ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, babice, prababice, tašče in tete MARIJE TOMŠIČ ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata NIKOLAJA GLUŠIČA iz Žalca se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalja. Hvala za darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi iz Ložnice pri Žalcu, nazadnje oskrbovanke DU Polzela (3. 2. 1924–18. 4. 2022) Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Ložnice, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče, finančno pomoč in za svete maše. Hvala osebju Doma upokojencev Polzela, ki ji je s svojo srčnostjo lajšal bivanje v domu. Hvala župniku g. Bizjaku za lepo opravljen cerkveni in pogrebni obred. Hvala pogrebni službi Ropotar, skupini Eros za lepo odpete pesmi, govorcu za ganljive besede ter JKP Žalec. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo spoštovali in imeli radi ter jo pospremili k večnemu počitku. Vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali Iz Latkove vasi (17. 3. 1956–26. 3. 2022) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste mu izkazali čast in voščili sloves ter ga pospremili na zadnji poti. Hvala za stiske rok, podporo in lepe besede, darovane svete maše, sveče ter darove za cerkev. Posebna zahvala govornikoma dr. Ivanu Dolinarju in Janezu Jagru. Zahvaljujemo se gospodu župniku mag. Srečku Hrenu, pogrebni službi Ropotar in PGD Latkova vas za opravljen obred. Za vso skrb iskreno hvala vsem sodelavcem Splošne bolnišnice Celje. Dragi Marjan, dragi ati, ti pa stopaj po sledeh mavrice, smučaj po najlepših strminah, obdeluj najboljšo zemljo. Samo pogled tja navzgor nas bo spomnil, da si z nami. Na vsakem koraku. Žalujoči njegovi Zahvale za junijsko številko Utripa sprejemamo, do 14. junija, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. KRONIKA ŠT. 5 I maj 2022 Draga mama, skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela, vse življenje boriti si se znala, v spomladanskem jutru za vedno si zaspala. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 76. letu zapustila draga žena, mamica, sestra, teta in sestrična IDA VOLK P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan iz Migojnic 89a, Griže Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečene besede sožalja, podarjeno cvetje, sveče in denarne prispevke. Hvala za ljubeče stiske rok, tople in sočutne objeme, iskrene besede tolažbe in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gre Nujni medicinski in dežurni službi Žalec, Patronažni službi Žalec, Oddelku za bolezni in dializo SB Celje, Reševalni postaji Celje, Domu Nine Pokorn Grmovje, pogrebni službi Ropotar, govorniku g. Dušanu Banku, pevski skupini Eros, cvetličarni Floristika Griže, Godbi Zabukovica, Društvu upokojencev Griže–Zabukovica, KUD Svoboda Griže, Zvezi borcev za vrednote NOB Griže, skupini Sončnice in Zlata jesen, Planinskemu društvu Zabukovica in JKP Žalec. Ni res, da si odšla, nikoli ne boš, vedno boš v naših srcih. Z lepo mislijo nate, tvoji najdražji Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni … Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni … V SPOMIN 28. maja je minilo eno leto, odkar te ni med nami ALOJZ KLINC iz Podloga v Savinjski dolini Edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne, je spomin. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in z lepo mislijo ohranjate spomin nanj. Vsi njegovi V SPOMIN Mineva 5 let, odkar nas je zapustila naša draga VERONIKA CESTNIK iz Matk (13. 1. 1931–19. 6. 2017) Za vedno bo ostala v naših srcih. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) ZAHVALA 31 In jaz živim še v ljubljenih osebah in predmetih, kakor živeli so oni z menoj v minulih letih; saj veš, čeprav izniči vse, kar nas na zemljo veže, do src globin in do ljubezni tvoje moč ne seže. (Tone Pavček) V SPOMIN JOŽEFU PUSOVNIKU Eno leto je minilo, odkar je tvoje srce ugasnilo. Ujet v naša srca z najlepšimi spomini spremljaš vsak naš korak v tišini. Kjerkoli si zdaj – naj te sreča poišče! V svetlobi naj tvoje bo zdaj bivališče. Pogrešamo te, vsi tvoji Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 91. letu starosti zapustil KAREL VEDENIK iz Prebolda (1931–2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe ter podarjene sveče. Zahvala vsem tistim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči: žena in hčerki z družinama V SPOMIN 31. maja mineva pet let, odkar – ne vedoč – še vedno hodiš z nami. Ne vidimo te in ne slišimo te, a vendar si z nami, še vedno ljubljen, pogrešan in naš najdražji FRANCI JEŽOVNIK Neizmerno te pogrešamo. Tvoji najdražji Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin večno v naših srcih prebiva. iz Pariželj 6. aprila je minilo leto, odkar te ni več med nami. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi moža, atija, tasta, dedija, pradedija, brata, tasta, svaka NIKOLAJA BOBOVNIKA Odšla si tja, kjer ni mučenja. Tolažimo se s tem, da uživaš sladek sen. V SPOMIN PETRU SERDONERJU Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni … Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni … V SPOMIN iz Vrbja 92a (3. 12. 1933–15. 4. 2022) se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih: sorodnikom, prijateljem, dr. Rijavcu, osebju ZD Žalec, še posebej sestri Jasmini. Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku Dušanu Pungartniku, JKP Žalec, skupini Eros, glasbeniku za odigrano Tišino, pogrebni službi Morana ter vsem, ki ste se na zadnji poti poslovili od njega. Vsi njegovi 18. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica ALOJZIJA KANIČ Pogrešamo te. Vsi tvoji Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Žalec v sodelovanju z ZZZS organizira zdravstveno letovanje otrok, v Mladinskem zdravilišču in letovišču RK Slovenije Debeli rtič, od 13. do 20. 8. 2022. Letovanja se lahko udeležijo otroci, stari od 5. do 19. let, ki imajo v medicinski dokumentaciji od 30. 1. 2021 do 11. 3. 2022 zapise o najmanj dveh hospitalizacijah ali so bili najmanj dvakrat bolni. Prijave do 4. 8. na naslovu: RKS – OZ Žalec, Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec ali po e-pošti: zalec.ozrk@ozrks.si. Prijavnica in informacije za starše sta na voljo na spletni strani: https://zalec.ozrk.si/sl/Novice/zdravstveno_ letovanje_otrok_2022/ V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 15. junij 2021, ko smo se poslovili od našega ljubega moža, očeta, ata Frenka, tasta in brata FRENKA ŠOLINCA (8. 4. 1937–15. 6. 2021) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in z lepo mislijo počastite spomin nanj. 15 % gotovinskega popusta Njegovi: žena Marijana, Andreja in Bojan z družinama 32 ZANIMIVOSTI ŠT. 5 I maj 2022 Skulptura za Timijev rojstni dan D. NARAGLAV Smučarski skakalec Timi Zajc, ki je letošnjo sezono sklenil z vrhunskimi rezultati, je v torek, 26. aprila, praznoval svoj 22. rojstni dan. Domačini iz Hramš, starši, sorodniki in ostali podporniki so poskrbeli za svojstveno rojstnodnevno darilo: tri metre visoko leseno skulpturo, izklesano iz enega debla. Ta bo vsakogar, ki bo šel mimo, spomnila, da je svoje skakalne korenine v tem okolju pognal v višave – do olimpijskih odličij – izjemen slovenski skakalni orel Timi Zajc. Lesena skulptura je delo Tadeja Brglesa, večkratnega državnega prvaka v ustvarjanju skulptur z motorno žago z Ljubnega ob Savinji, iz kraja, v katerem je tudi Timijev matični skakalni klub. »Zelo sem vesel, da sem lahko naredil to skulpturo, ki bo večen pomnik Timijevih uspehov, saj je narejena iz trdega hrastovega debla, ki ga je priskrbel domačin iz Hramš Vojko Cvikl,« je povedal avtor in nato skupaj s Timijem tudi nazdravil s penino. Timi pa je povedal: »Zelo sem hvaležen, da me sosedje tako podpirajo, da so zelo veseli mojih uspehov in da so mi podarili takšno neprecenljivo darilo. To je res nekaj najlepšega, izjemnega, kar si lahko vsak športnik le želi. Zelo sem vesel, hkrati pa si želim, da bi jih lahko še naprej razveseljeval ter sebi in njim pričaral čim bolj prijetne trenutke.« Na slovesnosti ob odkritju skulpture sta v imenu krajanov čestitko ob rojstnem dnevu izrekla Petra Podpečan in predsednik KS Galicija Peter Vipavc. Oče Boštjan Zajc je povedal, da so že stekle priprave za postavitev nove skakalnice, ki bo nadomestila obstoječo, na kateri je Timi treniral še kot otrok. Konstrukcija bo lesena, zgornji del skakalnice pa bo v obliki razglednega stolpa, od koder bodo speljane stopnice do ploščadi, kjer zdaj stoji skulptura. Kot je dejal, se bo na razgledni stolp mogoče povzpeti že do poletja. Timi ob skulpturi z zlato steklenico rojstnodnevne penine; ob njem predsednika KS Petra Vipavca in oče Boštjan. S kolesi na Dobrovlje Letos je sodelovalo 35 odraslih tekačev in 20 otrok. Prvič na globalnem teku BINA PLAZNIK 8. maja so se že drugo leto zapored žalski tekači zbrali ob Ribniku Vrbje in tekli za dober namen. Gre za projekt svetovnih razsežnosti Wings for Life – World Run. Z istoimensko aplikacijo se teka lahko udeleži vsakdo, ne glede na to, kje na svetu se nahaja. Na tisoče ljudi po vsem svetu teče Andraž Čuvan Invalidi na Goro Oljko T. T. V soboto, 14. maja, je potekal pohod gibalno oviranih planincev na Goro Oljko. Dogodek je organizirala organizacija inPlaninec v sodelovanju s Planinskim društvom Polzela in Občino Polzela. Udeležilo se ga je 254 planincev, od tega 39 z invalidskimi vozički, zato je bilo treba predhodno priprav- T. TAVČAR Na startu vzpona na Dobrovlje Prvi rekreativni in šolski kolesarski vzpon na planoto Dobrovlje je v Občino Braslovče v soboto, 14. maja, privabil okrog 60 tekmovalcev iz domače in sosednjih dolin ter tudi drugih krajev Slovenije. Proga je bila dolga 6,6 km z višinsko razliko 434 m. Na dogodku, ki ga je organiziral ZIKŠT 3 jezera z OŠ Braslovče, Športnim društvom Savinja Letuš ter PGD Letuš in PGD Dobrovlje, so se tekmovalci potegovali za medalje, pokale in lepe nagrade. Dobro tekmo in čudovit vzpon so organizatorji zaključili z druženjem po tekmi in razglasitvijo najboljših. Med dekleti je zmagala Ida Ažman, med fanti je bil absolutni zmagovalec Gal Žohar, oba z OŠ Braslovče. Med odraslimi rekreativnimi tekmovalci so na stopničke stopile same domačinke: Barbara Polanšek iz Braslovč na tretje mesto, Ajda Pižorn iz Pariželj na drugo, zmagovalka vzpona pa je bila Tajda Glamočak iz Letuša. Med fanti je tretje mesto osvojil Anže Glamočak iz Letuša, točno ob istem času, kolikor dolgo zmorejo. In vse to za dober namen. Prenesena aplikacija tekače na poti obvešča, zabava in motivira. Sto odstotkov startnin je namenjenih za raziskave hrbtenjače, kar pripomore k iskanju zdravljenja poškodb hrbtenjače. Glavni organizator v Žalcu je Študentski klub Žalec. Andraž Čuvan, predsednik kluba, je povedal: »Lansko leto smo tek izvedli v Žalcu prvič, in sicer na povabilo RedBull Slovenija, Wings for Life. V tem projektu vidimo predvsem dober namen. Tečemo za tiste, ki ne morejo. K sodelovanju smo povabili Mladinski center Žalec in Atletsko društvo Savinjčan, z veseljem so se odzvali. Priporočena proga je okrog jezera, vendar lahko tekači tečejo, kakor dolgo želijo in kjerkoli jih je volja. Vreme je idealno in ni prevroče. Letos se je teka udeležilo 35 tekačev in približno 20 otrok.« drugo Sebastijan Deržič iz Dobove, zmagovalec med moškimi in absolutni zmagovalec celotnega tekmovanja pa je bil s časom 18 minut in 36 sekund Gal Jazbec iz Izlak. »Bil je čudovit dan, krasno vreme in odlično vzdušje. In kot so nam zaupali, so bili tekmovalci s progo in organizacijo izredno zadovoljni, zato bomo z vzponom zagotovo nadaljevali prihodnje leto,« je povedala Jasmina Roter Jager iz ZIKŠT 3 jezera Braslovče. Planinci invalidi na poti na Goro Oljko iti cesto in urediti dovozne klančine za dostop v dom na Gori Oljki. Občina Polzela je zagotovila ureditev tehničnih zahtev, planinsko društvo pa je izvedlo vodenje in organizacijo. Po kosilu so si nekateri ogledali tudi cerkev. Vreme je bilo lepo, druženje pa prijetno.