URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 7	Ljubljana, sreda, 17. marca 1976	Cena 12 dinarjev
Leto XXXI
292.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
0	razglasitvi zakona o investicijski dokumentaciji
Razglaša se zakon o investicijski dokumentaciji, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 10. marca 1976 in na seji Zbora občin dne 10. marca 1976.
Št. P 0100-101/76
Ljubljana, dne 10. marca 1976.
Predsednik Sergej Kraigher I. r.
ZAKON
o investicijski dokumentaciji
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Družbene pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: investitorji) morajo za vsako investicijo izdelati Investicijsko dokumentacijo.
Določbe tega zakona ne veljajo za objekte občanov in civilnih pravnih oseb.
2.	člen
Za investicijo se po tem zakonu šteje razširjanje •naterialne osnove dela investitorja z vlaganji v osnovna sredstva.
Vlaganje v obnovo osnovnih sredstev ter v investicijsko vzdrževanje, ki ne pomeni razširjene reprodukcije, se ne šteje za investicijo po tem zakonu.
3.	člen
Investicijska dokumentacija po tem zakonu obsega Pripravljalna dela za investicijo in investicijski program.
4.	člen
Investicijski program je tista dokumentacija, na Podlagi katere sprejme investitor po predhodno opravilnih pripravljalnih delih za investicijo odločitev o
‘hvesticiji.
5.	člen
Podlaga za izdelavo investicijskega programa so sPrejeti plani investitorja, izdelani v skladu s skle-nienlmi samoupravnimi sporazumi in družbenimi do-”°vori in dogovori o osnovah družbenih planov.
Delavci temeljnih in drugih organizacij združene-_ dela. združeni v samoupravne interesne skupnosti
1	druge samoupravne organizacije In skupnosti,
sprejmejo odločitev o investiciji v skladu s skupnimi interesi in cilji, določenimi v samoupravnih sporazumih o osnovah planov samoupravnih interesnih skupnosti ali drugih samoupravnih organizacij in skupnosti.
6.	člen
Investitorji s področja družbenih dejavnosti in dejavnosti posebnega družbenega pomena na področju materialne proizvodnje lahko sprejmejo odločitev o investiciji Ig v skladu s skupnimi interesi in cilji, določenimi s samoupravnimi sporazumi o osnovah planov ustreznih samoupravnih interesnih in drugih skupnosti, v katerih se usklajujejo interesi s področja posebnega družbenega pomena oziroma z dogovori o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti.
II.	PRIPRAVLJALNA DELA ZA INVESTICIJO IN INVESTICIJSKI PROGRAM
7.	člen
Na podlagi določb 5. in 6. člena tega zakona sprejme investitorjev organ upravljanja sklep, da se izdela investicijska dokumentacija in odobrijo sredstva za izvedbo pripravljalnih del za investicijo.
8.	člen
S pripravljalnimi deli za investicijo so po tem za-Konu mišljena:
—	raziskovanja tržišča, ekonomske analize in študije, ki utemeljujejo vrsto, potrebnost, smotrnost in koristnost investicije ter odvisnost proizvodnje od uvoza in možnosti za izvoz;
—	tehnološke raziskave in študije ter izdelava tehnološkega elaborata s posebnim prikazom potrebnosti uvozne opreme;
—	idejne gradbene rešitve in prehodne gradbene študije;
—	geološke, geomehanske, ekološke in druge raziskave;
—	prikaz lokacije investicije in njene vključitve v prostorski oziroma urbanistični načrt, upoštevajoč obrambne vidike;
—	izdelave okvirnega načrta financiranja.
9.	člen
Na podlagi pripravljalnih del za investicijo odloči investitorjev organ upravljanja, ali se izdela investicijski program in odobri sredstva za njegov izdelavo.
10.	člen
Investicijski program mora vsebovati predvsem
—	opis investicije s podatki, za kaj je namenjena, s podatki o zmogljivosti in programu proizvodnje oziroma izkoriščanja;
—	analizo pogojev za zgraditev in izkoriščanje investicije;
—	analizo ekonomskih učinkov investicije, vključno odvisnost proizvodnje od uvoza in možnosti za izvoz;
r— podatke o vključitvi investicije v energetsko, prometno in vodnogospodarsko osnovo, v surovinsko bazo (domačo, uvozno) in domačo reprodukcijo ter v druge osnove za ustrezno področje oziroma dejavnost;
—	vire finančnih sredstev in način odplačila;
—	vrednost predhodnih naložb in potrebnih obratnih sredstev za objekt;
—	značilnosti in vrednosti gradbenih objektov, opreme (domače, uvozne), naprav, napeljav in montaže ter preostalih vlaganj v osnovna sredstva;
—	oris temeljne tehnološke proizvodnje oziroma
eksploatacijske zamisli z navedbo izvora tehnoloških postopkov in navedbo podatkov, ki zagotavljajo realnost zamisli;	‘
—	opis in analizo učinkov na okolje, posebej z vidika čistosti tehnologije in izrabe oziroma zmanjševanja odpadkov vseh oblik;
—	smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije;
—	vrednost naložb v infrastrukturo in družbeni standard;
—	opis socialnih vidikov investicije, potrebe delavcev, pregled potrebnih delovnih mest, program štipendiranja, zaposlovanja in izobraževanja delavcev ter sredstva za njegovo uresničevanje;
—	vlaganja in ukrepe za zagotovitev varstva pri delu;
—	oceno pomena investicije z obrambnega vidika;
—. izdelavo organizacijskega modela za izkoriščanje investicije;
—	trajanje izvajanja investicije in začetek izkoriščanja.
11.	člen
Če investitor ne izdela Investicijske dokumentacije sam, lahko naroči izdelavo pri organizaciji združenega dela, ki je registrirana za to dejavnost.
12.	člen
Ko je investicijski program izdelan, imenuje investitor posebno strokovno komisijo iz strokovnjakov, ki niso sodelovali pri Izdelavi programa, z nalogo, da izdelani program pregledajo, proučijo ter ocenijo in dajo svoja strokovna mnenja. Ocene morajo vsebovati zlasti ekonomski (vključno odvisnost proizvodnje od uvoza in možnost za izvoz), tehnološki, socialni in ekološki vidik Investicije. Te naloge lahko investitor poveri tudi organizacijam združenega dela, ki so registrirane za to dejavnost.
13.	člen
Investitor lahko na podlagi strokovnih mnenj iz prejšnjega člena odloči o Investicijskem programu šele potem, ko dobi od pristojne gospodarske zbornice informacijo po določbah zakona o obveznem evidentiranju investicij (Uradni list SFRJ, št, 22/1973).
14.	člen
Odločitev investitorja s področja družbenih dejavnosti In dejavnosti posebnega družbenega pomena na področju materialne proizvodnje o investiciji postane dokončna šele. ko da k Investicijskemu progra-
mu soglasje pristojni organ samoupravne interesne skupnosti, ki financira ali sofinancira investicijo.
15.	člen
V aktih v zvezi s pripravljalnimi deli (8. člen), investicijskim programom (10. člen) in strokovnimi mnenji (12. člen) morajo biti priložene izjave organizacije in poimensko navedenih strokovnih delavcev, da prevzemajo odgovornost za podatke, stališča, predloge in mnenja v teh aktih.
Izjava iz prejšnjega odstavka ni potrebna, če je odgovornost določena s posebnimi predpisi.
Odločitvi organa upravljanja ali organa samoupravne interesne skupnosti iz 9., 13. m 14. člena mora biti priložen zapisnik organa s poimensko navedbo članov organa in njihovimi odločitvami (glasovanje za predlog ali proti njemu, vzdrževanje, odsotnost) in pooblastili temeljnih organizacij združenega dela, ki so člane delegirale
III.	KAZENSKE DOLOČBE
16.	člen
Z denarno kaznijo do 200.000 se kaznuje za gospodarski prestopek investitor:
1.	če za investicijo ne izdela investicijske dokumentacije (prvi odstavek 1. člena);
2.	če sprejme odločitev o investiciji brez investicijskega programa (4. člen);
3.	če sprejme odločitev o investiciji, ne da bi bila ta v skladu s samoupravnimi sporazumi ■ o osnovah planov ustreznih samoupravnih interesnih skupnosti oziroma z dogovori o osnovah planov družbenopolitičnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti in dejavnosti posebnega družbenega pomena na področju materialne proizvodnje (6. člen);
4.	če sprejme sklop, da se izdela investicijska dokumentacija brez sklepa organa upravljanja (7. člen);
5.	če naroči izdelavo investicijske dokumentacije pri organizaciji združenega dela, ki ni registrirana za to dejavnost (11. člen);
6.	če ne Imenuje posebne strokovne komisije za pregled investicijskega programa (12. člen);
7.	če uporabi investicijsko dokumentacijo, ki ne izpolnjuje pogojev iz prvega in tretjega odstavka 15. člena tega zakona.
Z denarno kaznijo do 15.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba investitorja, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17.	člen
Republiški sekretar za industrijo predpiše v roku šestih mesecev od dneva objave tega zakona v Uradnem listu SRS minimalno metodologijo za izdelavo investicijskih programov.
18.	člen
Določbe tega zakona ne veljajo za investitorje, ki so pred uveljavitvijo tega zakona sprejeli odločitev o investiciji v smislu določb« 7 člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42/73 in 8/75).
19.	člen
Ta zakon začne veljati po preteku šestih mesecev po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-207/76
Ljubljana, dne 10. marca 1976.
Skupščina
Socialistične renublike Slovenije
Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
293.
Na podlagi 3. točke 379 člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki
Razglaša se zakon o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki, ki ga je sprejela Skupščina, Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega deia dne 10. marca 1978 in na seji Zbora občin dne 10. marca 1976.
St. P 0100-102/76
Ljubljana, dne 10. marca 1976.
Predsednik
Sergej Kraigher L r.
ZAKON
o določitvi zavarovanega območja za reko Sočo s pritoki
1.	člen
S tem zakonom se določa zavarovano območje za reko Sočo s pritoki z namenom, da se zavarujejo voda in poglavitne značilnosti vodnega režima ter tako ohranijo biološke lastnosti voda in naravno okolje na tem območju.
2.	člen
Zavarovano območje Iz prejšnjega člena zajema strugo ter vodna in priobalna zemljišča reke Soče In klenih pritokov na odseku od izvira Soče oziroma nje-nih pritokov do vtoka reke Idrijce pri Mostu na Soči.
Meje priobalnih zemljišč iz prejšnjega odstavka Predpiše občinska skupščina z odlogom: meje se ozna-«’o na karti v merilu 1 : 10.000, ki je sestavni del odloka.
3.	člen
Na zavarovanem območju je prepovedana gradnja
rekonstrukcija vodnogospodarskih objektov ali na-Prav ter gradnja in rekonstrukcija drugih objektov in Kaprav. ki lahko vrd'''^© na spremembo vodnega re-*irna ali kakovost vode
Prav tako je na zavarovanem območju prepove-dano tudi vsako drugo deianle ali opustitev dejanja. W ute""«, snrern=n1tj vodni režim ali kakovost vode, zlasti pa:
—	rudarska minerka in druga podobna dela ter rilgi r>od->bnI nroe4''’-eki noseči ■
—	eoiosečnja na zavarovanem območiu In sečnja Posameznih dreves na ved "ih in priobalnih zemljiščih'
—	dela, zaradi katerih se lahko pojavi ali poveča erozija oziroma plazenje tal;
—	izpuščanje, spravljanje in pretakanje vodi nevarnih in škodljivih snovi, kot so strupene snovi, nafta in njeni derivati ter druge podobne snovi;
—	odlaganje in izpuščanje odRopnih in odpadnih materialov, smeti ter drugih podobnih snovi;
—	izpuščanje vode s takšno temperaturo, ki bi lahko škodila vodnemu rastlinstvu in živalstvu;
—	odvzemanje mivke, peska, proda in kamna;
—	odvzemanje posameznih vrst rastlinstva in živalstva iz struge reke oziroma njenih pritokov, razen tistih, katerih pridobivanje urejajo posebni predpisi;
—	vnašanje živalskih in rastlinskih vrst, ki sicer ne žive v strugi ter vodnih in priobalnih zemljiščih reke Soče.
4.	člen
Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena lahko pristojni republiški upravni organ izjemoma izda ob' pogojih, s katerimi se zavaruje vodni režim po predpisih o vodah, lokacijsko dovoljenje, vodnogospodarsko soglasje oziroma gradbeno dovoljenje za gradnjo posameznih objektov in naprav širšega regionalnega pomena na zavarovanem območju po predhodnem mnenju Izvršnega sveta Skupščine občine Tolmin, republiškega komiteja za varstvo okolja in republiškega upravnega organa, pod čigar pristojnost spada objekt ali naprava. Za gradnjo umetnih jezer za energetsko izrabo se lahko izda lokacijsko dovoljenje, vodnogospodarsko soglasje oziroma gradbeno dovoljenje na zavarovanem območju samo nizvodno Trnovega in če je taka gradnja določena z urbanističnim programom občine Tolmin.
Če je potrebna sanacijska sečnja ali če je za vodni režim koristen odvzem mivke, peska, proda ali kamna ali odlaganje odkopnih, vodi neškodljivih materialov, na določenih mestih, lahko pristojni upravni organ skupščine občine dovoli tak poseg v zavarovano območje.
Prepoved iz prejšnjega člena se ne nanaša na gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih objektov in naprav drugih objektov, katerih namen je zavarovanje brežin In struge pred hudourniki, erozijo in plazenjem hribin, ter na vzdrževanje takih že obstoječih objektov in naprav.
5.	člen
Skupščina občine Tolmin, območna vodna skupnost Soče, zveza vodnih skupnosti Slovenije in republiški sekretariat za urbanizem pripravilo do 31 decembra 1976 sanacijski program za celotno zavarovano območje, določijo rok za izvršitev ootrebnih sanacijskih del in način financiranja teh del.
6.	člen
Kršitve tega zakona se obravnavajo do določbah 84 in 67. člena zakona o vodah fUradni list SRS. št. 16^74) ter po določbah tega zakona
7 člen
Organizacija združenega dela ali druga pravna oseba ki na zavarovanem območiu poškoduje vodni vir ah kakovost vode ali spremeni naravni izgled Štruse z tudorskimi, minerskimi in d m rim) oodobnlmi deli ali z drugimi prostorskimi posesi se kaznuje za go-
spodarski prestopek z denarno kaznijo do 500.000 dinarjev.
Za dejanje iz prejšnjega odstavka se kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge pravne osebe z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev.
8.	člen
' Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba:
1.	če na zavarovanem območju brez dovoljenja pristojnega organa ali v nasprotju z dovoljenjem po drugem odstavku 4. člena tega zakona odvzema mivko, pesek, prod ali kamen;
2.	če odlaga ali izpušča odkopne in odpadne materiale, smeti ter druge podobne snovi ali če odlaga odkopne vodi neškodljive materiale brez dovoljenja pristojnega organa ali v nasprotju z dovoljenjem po drugem odstavku 4. člena tega zakona;
3.	če opravlja dela, zaradi katerih se pojavi ali poveča erozija oziroma plazenje tal;
4.	če odvzame posamezne vrste rastlinstva ali živalstva iz struge reke ali njenih pritokov v nasprotju z določbami predzadnje alinee 3. člena tega zakona;
5.	če vnaša živalske in rastlinske vrste v nasprotju z določbami zadnje alinee 3. člena tega zakona.
Za dejanje iz prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druge družbene pravne osebe z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev.
9.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik za dejanje iz prvega odstavka
7.	in 8. člena tega zakona.
10.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 324-8/76
Ljubljana, dne 10. marca 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
294.
' Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o prispevku določenih porabnikov električne energije za pokritje primanjkljaja v prometu z električno energijo
Razglaša se zakon o prispevku določenih porabnikov električne energije za pokritje primanjkljaja v prometu z električno energijo, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 10. marca 1976 in na seji Zbora občin dne 10. marca 1976.
St. P 0100-103/76
Ljubljana, dne 10. marca 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o prispevku določenih porabnikov električne energije za pokritje primanjkljaja v prometu z električno
energijo
1.	člen
Porabniki električne energije, ki niso temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva in tudi niso razvrščeni v odjemno skupino »gospodinjstvo«, plačajo za pokritje primanjkljaja v prometu z električno energijo v letu 1975 poseben prispevek v višini 23,3 C/o od fakturirane vrednosti porabljene električne energije v obračunskem letu 1975
2.	člen
Sredstva iz prispevka, določenega s tem zakonom, se zbirajo na posebnem računu pri Samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva Slovenije
3.	člen
Prispevek pobere dobavitelj električne energije v enkratnem znesku.
4.	člen
Natančnejša navodila o postopku in načinu obračuna, pobiranja in nakazovanja prispevka predpiše predsednik Republiškega komiteja za energetiko v roku enega meseca po uveljavitvi tega zakona
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
i
St. 402-214/76
Ljubljana, dne 10. marca 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
295.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
0	razglasitvi zakona o zagotovitvi dela sredstev za gradnjo domov za učence in študente za leto 1976
1	Razglaša se zakon o zagotovitvi dela sredstev za gradnjo domov za učence in študente za leto 1976, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 10. marca 1976 in na seji Zbora občin dne 10. marca 1976.
St. P 0100-104/76
Ljubljana, dne 10. marca 1976.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
i	i
ZAKON
o zagotovitvi dela sredstev za gradnjo domov za učence In študente za leto 1976
1. člen
Sredstva, ki se po samoupravnih sporazumih v skladu z zakonom o programiranju in financiranju
graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5/72, 54/72 in 24/73) izločajo za stanovanjsko graditev, se v času od
1.	januarja do 31. decembra 1976 uporabljajo tudi za gradnjo domov za učence in študente v SR Sloveniji, in sicer v višini Ge/o od sredstev, zbranih po stopnji 6 °/e kot naj nižjem odstotku sredstev, namenjenih za stanovanjsko graditev.
Sredstva po prejšnjem odstavku se obračunajo in izločijo pred delitvijo stanovanjskih sredstev po samoupravnih sporazumih.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se uporabijo za financiranje gradnje domov za učence in študente po programu in normativih Izobraževalne skupnosti Slovenije, skupaj s sredstvi, ki se zagotove iz drugih virov za te namene.
Izločena sredstva se zbirajo na prehodnih zbirnih računih Službe družbenega knjigovodstva v občinah, njihovo uporabo pa določa Izobraževalna skupnost Slovenije.
3.	člen
Določbe tega zakona veljajo samo za tiste temeljne organizacije združenega dela in druge družbene pravne osebe, ki do dneva, ko začne veljati ta zakon, niso podpisale samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente ža leto 1975.
4.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976.
St. 402-212/76
Ljubljana, dne 10. marca 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
296.
Na podlagi 335. člena in 42. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 44. alinee prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka ^3. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 10. marca 1976 sPrejela
ODLOK
o načrtu dopolnitve statističnih raziskovanj iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo, in o načrtu statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za Socialistično republiko Slovenijo v letu 1976
I
V letu 1976 se bodo v Socialistični republiki Sloveniji izvajala v tem odloku navedena statistična raziskovanja kot dopolnitev statističnim raziskovanjem iz programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo, in statistična raziskovanja, ki imajo pomen za Socialistično republiko Slovenijo. Načrt statističnih raziskovanj je sestavni del tega odloka.
II
Finančna sredstva za izvedbo načrta statističnih raziskovanj so Zavodu SR Slovenije za statistiko zagotovljena v okviru dodeljenih proračunskih sredstev. Raziskovanja po tem odloku, za katera niso zagotovljena proračunska sredstva, financirajo uporabniki sami; ta raziskovanja so:
11.	Problematika industrijskega podjetja (IND-1 priloga);
12.	Prognoza industrijskega podjetja (KT-1);
14.	Spremembe v stanju obrtniških organizacij (Obrt-1);
15.	Vključevanje učencev poklicnih šol v ofort (Obrt 2);
16.	Zasebni sektor obrti (Obrt-3);
17.	Družbeni sektor obrti (Obrt-4);
18.	Investicije v komunalne naprave za komunalne storitve (K-l);
19.	Komunalne organizacije (K-3).
Ce uporabniki ne zagotove finančnih sredstev za posamezno raziskovanje, se tako raziskovanje ne bo izvajalo.
III
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 05-4/76
Ljubljana, dne 10. marca 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
Načrt statističnih raziskovanj v Socialistični republiki Sloveniji za leto 1976
Zap.
't-	Raziskovanje
STATISTIKA
PREBIVALSTVA
Rojstva (DEM-1) (dopolnitev k zveznemu
r^'skovanju)
Vsebina
kdo
Podatke mora dati
kdaj
P»W
rezultati
obdelave
Osebna matična številka ob- Matični uradi	3. v mesecu 39. 6. .
čana, državljanstvo otroka,
osebna mat. številka materg
državljanstvo matere, osebna
mat. št. očeta, državljanstvo
očeta; alt je otrok prijavljen
v občinski register stalnega
prebivalstva
Z*P<	Raziskovanje
Vsebina
kdo
Podatke mora dati
kdaj
Prvi
rezultati
obdelave
2 Smrti (DEM-2)
(dopolnitev k zveznemu raziskovanju)
3	Sklenjene zakonske
zveze (DEM-3) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)
4	Razvezane zakonske zveze (RB-1)
(dopolnitev k zveznemu raziskovanju)
5	Priznanje očetovstva, pozakonitev in posvojitev otroka (DEM-la) (republiško raziskovanje)
6 Spremembe priimkov in imen
7 Selitveno gibanje prebivalstva (SEL-1) (republiško raziskovanje)
8	Mesečni pregled
o gibanju in stanju stalnega prebivalstva (SEL-4) (republiško raziskovanje)
9	Kadrovska evidenca
v SR Sloveniji (KE-1, KE-2. KE-3)
(dopolnitev republiške raziskave)
Osebna matična številka občana, državljanstvo, priimek in ime zakonca, osebna matična številka in rojstni datum zakonca
Osebna matična številka ženina, državljanstvo, osebna matična številka neveste, državljanstvo
Osebna matična številka moža, osebna matična številka žene
Osebna matična številka, kraj dogodka, vpis v RMK, datum vpisa zaznambe, datum dogodka, priimek in ime otroka, datum rojstva, spol, stalno prebivališče, priimek in ime očeta, osebna matičnp številka. datum rojstva, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče; priimek in ime matere, osebna matična številka, datum rojstva, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče; priimek in ime posvojitelja, osebna matična številka, datum rojstva, družinski stan, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče; priimek in ime posvojiteljice, osebna matična številka, datum rojstva, družinski stan, poklic, položaj v poklicu, stalno prebivališče, kdo so posvojitelji
Prejšnji priimek in ime, rojstni datum, spol, osebna matična številka, novi priimek in ime, datum spremembe Naselje, ulica in hišna številka, občina, kjer se občan prijavlja, oziroma odjavlja; osebna matična številka (OMS); priimek in ime občana, ki se prijavlja, oz. odjavlja; priimek, ki ga je imel ob rojstvu; priimek in ime očeta, dekliški priimek in ime matere; datum in kraj rojstva, spol, državljanstvo, narodnost, druž. stan. šol. izobrazba, poklic, zaposlitev, prejšnje stalno preb. in vzrok selitve: priimek in ime osebe, ki vodi gospodinj, in razmerje do nje
Po vrsti spremembe, vse prijave, odjave, živorojeni in umrli; rekapitulacija o gibanju stalnega prebivalstva na območju prijavnega urada
Identifikacijski podatki, strokovna in šolska Izobrazba ter poklic in delovno mesto, vrste in število funkcij, odlikovanja in pohvale, specialna usposobljenost in pripravljenost občana za delo na strokovnem in družbenopolitičnem področju (za vse nove kadre in vnašanje sprememb)
Matični uradi
Matični uradi
Okrožna sodišča, matični uradi
Matični uradi,
občinska sodišča
Pristojni organi notranje uprave
Matični prijavni uradi
Matični prijavni uradi
Temeljne organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti občinske skupščine
3. v mesecu 30. 6.
3. v mesecu 30. 6.
i
15. v mesa- 30. 6. cu
3. v mesecu 30. 6.
sproti
5. v mesecu 30. 6.
5. v mesecu 10. v mes.
7. v mesecu maj,
15. v mese- november cu
zap.
št.
Raziskovanje
statistika dela
10 Osebni dohodki, stalno bivališče, družbena prehrana in strokovno izobraževanje zaposlenih (RAD-LD) (republiško raziskovanje)
STATISTIKA
INDUSTRIJE
11 Problematika
industrijskega podjetja (IND-1 priloga) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)
'2 Prognoza industrijskega podjetja (KT-1) (republiško raziskovanje)
13	Industrijske proizvodne zmogljivosti (republiško raziskovanje)
STATISTIKA OBRTI
14	Spremembe v stanju obrtniških organizaci (Obrt-1)
(republiško
raziskovanje)
15	Vključevanje učencev poklicnih šol v obrt (Obrt-2)
(republiško
raziskovanje)
16	Zasebni sektor obrti (Obrt-3)
(republiško
raziskovanje)
17	Družbeni sektor obrti (Obrt-4)
(republiško
raziskovanje)
STATISTIKA
komunale
18	Investicije v komunalne naprave za komunalne storitve (K-l) (republiško raziskovanje)
Komunalne organizacije
lrv-3)
(republiško
raziskovanje)
Vsebina
Podatke mora dati
kdo
kdaj
Prvi
rer.ultati
obdelave
Osebni dohodki in število zaposlenih za 215 poklicev glede na prakso in kvalifikacijo, občino stalnega prebivališča zaposlenih, stanje družbene prehrane v organizaciji, vrsta in sredstva za strok, izobraževanje v organizacijah
Temeljne in	20. 4.
druge orga. združenega dela, druge organizacije in skupnosti
15. 9.
Vrednost proizvodnje in prodaje ter faktorji, ki vplivajo ha proizvodnjo (oskrba z reprodukcijskim materialom z elektr. pogon, materialom, embalažo in prometnimi sredstvi, prodaja, kreditna sredstva, stanje naročil itd.)	Organizacije združenega dela v industriji	10. 1. 10. 4. 10. 7. 10. 10	30. 1. 30. 4. 30. 7. 30. 10
Pričakovanje obsega industrijske proizvodnje v mesecu in problematika k spremembam v proizvodnji	Izbrane organizacije združenega dela	20. v mesecu	26. v mese. cu
Proizvodne zmogljivosti, bilanca surovin in reprodukcijskih materialov. Potrebni in razpoložljivi energetski viri. Potrebna in razpoložljiva delovna sila	Organizacije združenega dela v industriji	Prvo tromesečje	Drugo tromesečje
Število ' organizacij in spremembe v polletju za družbeno in zasebno Obrt	Občinske skupščine	15. 1. m 15. 7.	3. 3. in 3. 9.
Število učencev poklicnih šol in spremembe v polletju po strokah	Občinske skupščine	20. I. ii ,20. 7.	10. 4. in 10. 10.
Zaposleni po strokah in kvalifikaciji	Občinske skupščine	20. 3	5. 6.
Zaposleni po strokah, po kvalifikaciji (polletno)	Organizacije združenega dela v družb, sektorju obrti	10. I. ir 10. 7.	10. 4. i« 10. 10.
Investicije po virih sredstev, namenu porabe in mestih;	Vse občine in mesto Ljubljana	20. 3.	20. 6.
izdatki občine In mest za kolektivne komunalne storitve
Čsnovna sredstva, Investicijo Komunalne Orga- 10. 4.	S. 7.
v osnovna sredstva in sredstva nieačije skupne porabe, struktura vrednoti proizvodnje in storitev. zaposleni po izobrazbi, tarifa za komunalne proizvode in storitve
Zap.
št.
Raziskovanje
STATISTIKA
GRADBENIŠTVA
20	Indeks gradbenih stroškov (ITG) ■ (republiško raziskovanje)
STATISTIKA PROMETA IN ZVEZ
21	Problematika o javnem prometu (SAM-11, priloga)
(dopolnitev k zveznemu raziskovanju)
22	Tovorni in potniški promet (Prom-Zel-1) (dopolnitev k zveznemp raziskovanju)
23	Poštne storitve (308 A) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)
24	Promet potnikov z vlaki, letali, ladjami
(S2-3. SP-3, SV-3) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)
25	Promet žičnic (Prom/Zi-1)
(republiško
raziskovanje)
26	Dohodki v železniškem prometu (Prom/Zel-2) (republiško raziskovanje)
27	Dohodki na letališčih (prom/zrač-1)
'republiško
raziskovanje)
STATISTIKA GOSTINSTVA IN TURIZMA
28	Turistične zanimivosti (TU-2)
(republiško
raziskovanje)
STATISTIKA ŠOLSTVA
29	Vpis študentov v zimski semester 1976/77 (ŠV-20) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)
30	Diplomirani slušatelji (SV-50)
(dopolnitev k zveznemu raziskovanju)
31	Doktorji znanosti (SV/70) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)
32	Diplomanti podiplomskega študija (SV-80) (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)
Vsebina	Podatke mora dati kdo	kdaj		Prvi rezultati obdelave
Cene gradbenih del in storitev	(zbrane gradbene	10. 4. in	1. 6. in
po vrstah del za tipske zgrad. be	in obrtne org. združenega dela	10. 10.	1. 12.
X Izkoriščanje prevoznih sred-	Organizacije	15. 1.	30. 1.
štev, zmogljivost ob prometnih	združenega dela v	10. 4.	30. 4.
konicah, investicije, stroški in cene	javnem prometu	10. 7. 10. 10.	30. 7. BO. 10.
/ Prevoz potnikov in blaga v notranjem in mednarodnen prometu	Železniško gospodarstvo Ljubljana	30. v mes.	15. v naslednjem nesecu
Vrste pošiljk, TT storitve, za_ posleni, dohodki	Združeno PTT podjetje	22. v mes.	5. v nasled_ njem mesecu
Prispeli in odšli potniki v rednem in maloobmejnem prometu	Carinarnice	10. v mes. X	30. v mesecu
Prepeljane osebe, dohodki in	Upravljale!	10. 1.	30. 1.
izkoriščanje žičnic	žičnic	10. 4. 10. 7. 10. 10.	30. 4. 30. 7. 30. 10.
Dohodki in devizno poslova-	Železniško	10. 3.	BO. 3.
nje v železniškem prometu	gospodarstvo Ljubljana	15. 5. 15. 8. 15. 11.	30. 5. 30. 8. 30. 11.
Dohodki in devizno poslovanje	Aerodrom Ljub-	10. 3.	30. 3.
letališč	Ijana-Pula	15. 5. 15. 8. 15. 11.	30. 5. 30. 8. 30. 11.
Domači in tuji obiskovalci turističnih zanimivosti, iztržek za prodane vstopnice	Izbrani turistično zanimivi objekti '	5. v mes.	18. 1. 18. 4. 18. 7. 18. 11
Podatki o starših ali vzdrževalcih (poklic, zaposlitev, šolska in strokovna izobrazba), podatki o študentu (stanovanje in prehrana), registrska številka občana v centralnem registru	Študenti fakultete!, visokih in višjih šol	17. 11.	25. 3. v naslednjem letu
Starši ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi, registrska številka občana	Študenti fakultet, visokih in višjih šol	5. v mes.	m. 3. X
Starši ali vzdrževalci po poklicu, zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi, registrska številka občana	Študenti fakultet, visokih in višjih šol	5. 1.	12. 2.
Starši ali vzdrževalci po poklicu. zaposlitvi, šolski in strokovni izobrazbi, registrska številka občana	Študenti fakultet, visokih in višjih šol	5. 1.	13. 3. i
Zap.
st.
Raziskovanje
Vsebina
Podatke mora dati
kdo
kdaj
Prvi
rezultati
obdelave
STATISTIKA TELESNE KULTURE
33	Telesna vzgoja v šolah in vzgojno varstvenih zavodih (TK-1A, IB
in 1C)
(republiško raziskovanje)
34	Športno rekreacijska dejavnost v organizacijah združenega dela (TK-3)
(republiško
raziskovanje)
35	Šolanje kadrov za telesno kulturo (TK-4) (republiško raziskovanje)
36	Delo dispanzerjev in ambulant za zdravstveno varstvo športnikov iTK-5) (republiško raziskovanje)
37	Dejavnosti organizacij za telesno kulturo (FK-11 (republiško raziskovanje)
DRUŽBENOPOLITIČNA
STATISTIKA
18 žbiranie in poraba samonrisoevkov (republiško raziskovanje)
STATISTIČNA DOKUMENTACIJA 39 Register organizacijskih enot
— prijava ob vpisu organizacije združenega dela ali druge orga. nizacije v registru (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)
Podatki o učencih, učiteljih in pouk'u telesne vzgoje, zdravniških pregledih, športni dejavnosti in aktivnosti, šolskih šport, društvih	Visoke in višje šole, osnovne in sred. šole, vzgojno varst. zavodi	15. 1. 19. 6. 14. 1.	13. 3. 9. 9. 18. 2.'
Podatki o športno rekreacijski dejavnosti zaposlenih, organizaciji, razvitosti, oblikah in financiranju	Izbrane organizacije združenega dela	4. 2.	7. 5.
Podatki o slušateljih, učiteljih telesne kulture, šolanju in doseženih kvalifikacijah	Vse šole in šolski centri, ki izobražujejo strokovni kader	4. 1.	21. 1.
Podatki o zdravnikih, pregledanih športnikih in delu	Vsi športni dispanzerji in ambulante	7. 1	25. 1.
Podatki o članih, športnih panogah in kadrih ter finančnem poslovanju	Vse organizacije za telesno kulturo	25. 3,	25. 8.
Splošni podatki o samoprispevku (območje, datum, obdobje. namen uvedbe, način odločitve, vsota zbranih sredstev'. stopnje plačevanja, učinki samoprispevka (zbrana denarna sredstva, zgrajeni objekti)	Občinske skupščine, krajevne skupnosti	31. 3.	15. 6.
Organizacijska sestava, naziv, naslov, šifra dejavnosti, žiro račun, registrska številka organizacije	Organizacije združenega dela, druge organizacije ter državni organi, gospodarska sodišča in drugi organi, pristojni za registracijo	Ob konstituiranju in ob statusni spremembi	Ob koncu leta in po potrebi sproti
40 Register teritorialnih enot (dopolnitev k zveznemu raziskovanju)
Spremembe in preimenovanja	Občinske
naselij, imenovanje in preime.	skupščine
novanje ulic, spremembe v oštevilčenju hiš
Sproti
297.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. čle-ha ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71 člena in tretjega odstavka 243 člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične renublike Slovenije na sejah Zbora združenega e|a In Zbora občin dne 10. marca 1976 sprejela
ODLOK
0 načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri Poštni hranilnici v letu 1976
1.	člen
sredstva hranilnih vlog pri Poštni hranilnici, zbrana na območju SR Slovenije v letu 1976 iz tekočega priliva, iz anuitet od prej odobrenih kreditov iz hranilnih vlog in iz pripisanih obresti za leto 1976, se po izločitvi dvoodstotne rezerve za likvidnost uporabijo za naslednje namene:
1.	za kredite za pospeševanje PTT prometa,
2.	za kredite za izgradnjo letališke infrastrukture,
3.	za kredite vojaškemu servisu za dajanje potrošniških kreditov vojaškim osebam.
4.	za kredite Poštni hranilnici Beograd za razširitev poslovnih prostorov,
5.	za kredite poslovnim barikam.
2.	člen •
Za kredite za pospeševanje PTT prometa se uporabi do 50% sredstev iz 1. člena tega odloka.
Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena da Poštna hranilnica kot kredit Združeni PTT organizaciji Ljubljana prek poslovnih bank, ki jih določi Združena PTT organizacija Ljubljana.
Združena PTT organizacija Ljubljana uporabi kredite iz prejšnjega odstavka tega člena za modernizacijo in razširitev svojega PTT omrežja.
Kredit Združeni PTT organizaciji Ljubljana se da za dobo 10 let in po obrestni meri, ki je največ za 1 % višja od obrestne mere, ki jo plačuje Poštna hranilnica za sredstva hranilnih vlog. Kredit mora biti vrnjen do 31. decembra 1086. leta in v 16 enakih polletnih anuitetah, od katerih zapade prva 30. junija 1979.
3.	člen
Za kredite za izgradnjo letališke infrastrukture se uporabi do 25 % sredstev iz 1. člena tega odloka.
Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena bo Narodna banka Slovenije dala poslovnim bankam kot reeskontni kredit na podlagi kreditov, ki so jih poslovne banke dale organizacijam združenega dela za izgradnjo letališke infrastrukture.
Pogoje za dajanje reeskontnih kreditov iz prejšnjega odstavka tega člena določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Razlika med obrestmi, ki se plačajo Poštni hranilnici za sredstva iz 1. člena tega odloka, in obrestmi, ki jih plačajo poslovne banke za reeskontne kredite iz drugega odstavka tega člena, se poravna iz presežka dohodkov nad izdatki Narodne banke Slovenije po drugi alinei 58. člena zakona o Narodni banki Slovenije (Uradni list SRS, št. 3/73).
4.	člen
Iz sredstev po 1. členu tega odloka odobri Poštna hranilnica kredit vojaškemu servisu za dajanje potrošniških „kreditov vojaškim osebam. Višino tega kredita in rok vračanja določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Vojaški servis daje potrošniške kredite vojaškim osebam po splošnih pogojih, ki so, predpisani za dajanje potrošniških kreditov.
Poštna hranilnica da vojaškemu servisu kredit po obrestni meri, ki je za 1 % večja od obrestne mere. po kateri plačuje Poštna hranilnica obresti na hranilne vloge.
.	5. člen
Iz sredstev po 1. členu tega odloka se odobri Poštni hranilnici Beograd kredit do 2,200.000 dinarjev za razširitev poslovnih prostorov.
Poštni hranilnici Beograd se daje kredit iz prejšnjega odstavka tega člena za dobo 10 let in po obrestni meri, ki je največ za 1 "/o višja od obrestne mere. po kateri plačuje Poštna hranilnica obresti na hranilne vloge. Kredit mora biti vrnjen do 31. decembra 1986. leta v 16 enakih polletnih anuitetah, od katerih zapade prva 30. junija 1979.
6.	člen
Preostala sredstva iz 1. člena tega odloka po izločitvi sredstev za namene po 2. do 5. členu tega odloka se uporabijo za kredite poslovnim bankam za namene, ki jih določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
7.	člen
Finančno-tehnična opravila za SR Slovenijo po tem odloku opravlja Narodna banka Slovenije.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 44-24/76
Ljubljana, dne 10. marca 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
298.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavlja 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega razdelka 71. člena in tretjega odstavka 243. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 10. marca 1976 sprejela
ODLOK
o posojilu iz sredstev rezerve SR Slovenije Skupščini občine Ilirska Bistrica, Skupščini občine Slovenska Bistrica in Skupščini občine Idrija, ki so jih v letu 1975 prizadele naravne nesreče
I
Občinam, ki so jih v letu 1975 prizadele naravne nesreče, daje SR Slovenija brezobrestno posojilo iz svojih sredstev rezerve za delno kritje škode v skupni višini 5,200.000 dinarjev.
Posojilo se med občine razporedi takole:
din
— Skupščini občine Ilirska Bistrica	1,200.000
— Skupščini občine Slovenska Bistrica 1,000.000
— Skupščini občine Idrija	3,000.000
II
Posojilo se daje za dobo 10 let s tem. da se začne vračati 1. januarja 1977, odplačano pa mora biti do 30. decembra 1986.	\
III
Podrobneje bo način odplačila določen s posojilnimi pogodbami, ki jih bo s skupščinami navedenih občin na podlagi tega odloka sklenil za SR Slovenijo republiški sekretar za pravosodje, organizacijo upravi in proračun.
TV	>
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-213/76
Ljubljana, dne 10 marca 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenile Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
299.
Na podlagi petega odstavka 279. člena, 4. točke drugega odstavka 286. člena 299. člena in prvega od-' stavka 300. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije, 4. točke 326. člena in drugega odstavka 346. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. alinee drugega razdelka 73. člena, 75. in 317. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 10. marca 1976 sprejela
ODLOK
o soglasju k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in ragvoj (Projekt »Jugoslovanski naftovod« YU 1173)
Daje se soglasje k predlogu zakona o ratifikaciji sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvo' Projekt »Jugoslovanski naftovod« YU 1173), ki ga j Skupščini Socialistične republike Slovenije poslal Zbor republik in pokrajin Skupščine Socialistične federativne republike Jugos'avije s tem, da se člen II sporazuma o garanciji y oddelku 2:02 (prejšnji oddelek 2.03) spremeni tako, da sredstva za prvo polnitev naftovodov in rezervoarjev zagotovijo investitorji z garancijo poslovnih bank — ne pa garant.
St. 0101-99/76
Ljubljana, dne 10. marca 1976.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
300.
Na podlagi 2. člena zagona o ukrepih SR Slovenije za pospeševanje proizvodnje mleka (Uradni list SRS, št. 26-288/74) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1976
1.	Organizacijam združenega dela (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki pridelujejo kravje mleko (v nadaljnjem besedilu: mleko) same ali v kooperaciji z individualnimi proizvajalci in aa prodajajo mlekarnam, se v času od 1. januarja do 31. decembra 1976 plačuje premij:-i 0.15 dinarjev za liter mleka. Od te Premije za mleko pridelano v koperaclji, pripada:
—	0.10 dlnariev za liter mleka za stroške organizacije in zbiranje mleka, vodenja matičnega knjigo, vodstva, selekcije in kontrole proizvodnosti krav;
—	0 05 dinarjev za h»er mleka za opremo zbiralnic in njihovo vzdrževanje.
2.	Poleg premije iz prve točke tega odloka pripada v času od 1 lanuarja do 31 decembra 1976 organizaciji za m' Airo lastne proizvodnje in za mleko, pri. delano v kooperaciji z individualnimi proizvajalci, še nremtja 0.15 dinariev za liter mleka, vrl katerem je ^as redukcile metil^ncimaa modrjla daljši kot dve url.
Sredstva iz preVnicga odstavka se razdeMio med organizacijo In kmete kooperante na podlagi sklepa
samoupravnega organa, pri čemer se upošteva tudi vzpodbujanje reje telet za nadaljnjo rejo v skladu s kooperacijsko pogodbo.
3.	Premije iz prve in druge alinee 1. točke ter premije iz prvega odstavka 2. točke tega odloka se morajo knjigovodsko voditi tako. da je razvidna njihova poraba. Premije iz druge alinee 1. točke tega odloka se morajo knjigovodsko voditi na posebnem računu in se ne smejo uporabljati za druge namene.
4.	Premije se izplačujejo za mleko z najmanj 3,2 procenta mlečne maščobe. Količina mleka, ki vsebuje
3.2	do 4,2 %> mlečne maščobe, se preračuna na količino s 3,2 %> mlečne maščobe. Odstotek maščobe nad
4.2	°/o se ne preračunava.
Podlaga za uveljavitev premije za mleko je povprečna mlečna maščoba, navedena v fakturi, ki jo izda organizacija prevzemniku mleka.
Organizacija ne more uveljavljati premije za tisto količino mleka, ki ima manj kot 3,2 °/o mlečne maščobe. O tem vodi organizacija posebno evidenco.
5.	Premija za mleko se izplačuje samo tisti organizaciji, ki ima vpeljano matično knjigovodstvo ter selekcijo in kontrolo proizvodnosti krav.
Premija za mleko, pridelano v kooperaciji z indl. vidualnimi proizvajalci, se izplačuje samo tisti organt-\ zacijl, ki ima z individualnimi .proizvajalci sklenjene kooperacijske pogodbe v skladu z zakonom o združevanju kmetov (Uradni list SRS. št. 22-209/72).
Organizacija, ki nima sklenjenih pogodb po prejš. njem odstavku, ne more uveljaviti premije za mleko od 1. junija 1976 dalje, če ni med tem pogodb obnovila.
6.	Kakovost mleka ugotavlja veterinarski inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela (5. člen zakona o inšpekcijah, Uradni list SRS. št. 13-99/ 74). Pregled vzorca mleka se opravlja enkrat mesečno v mlekarni. Ce se ugotovi, da mleko ustreza predpisani kakovosti iz 2. točke tega odloka, izda inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela o tem potrdilo. Če pa se ugotovi, da mleko ob pregledu v mlekarni ne ustreza predpisani kakovosti, veterinarski inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela pregleda mleko v zbiralnicah oziroma mlekarni-cah organizacije in ugotovi proizvajalca, ki oddaja mleko neustrezne kakovosti.
Vzorec mleka je treba odvzeti posebej iz vsakega vrča oziroma hladilnega bazena, pri individualni kontroli pa iz posode proizvajalca. Pregled izvrši veterinarski inšpektor ali pooblaščena organizacija združenega dela.
Organizaciji ne pripada za tekoči mesec premija iz 2. točke tega odloka za prodano mleko iz tistih delovnih enot oziroma od tistih individualnih proizva-. jalcev, pri katerih se je ugotovilo da mleko ne ustreza predpisani kakovosti.
Organizacija je dolžna voditi evidenco, iz katere je razvidno, kateremu Individualnemu proizvajalcu oziroma skupini individualnih proizvajalcev pripada vzorec mleka
7.	Ce republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdar, stvo in prehrano ugotovi, da sta organizacija, ki pri-Holuie mleko ter organizacija, ki »a predelule. sklenili samoupravni sporazum o poslovnem sodelovanju
’ oziroma združevanju in pri tem zagotovili:
—	zbiranje mleka v ustrezno opremljenih zbiralnicah:
—	skupno proe.ramlranje obsega proizvodnje, odkupa in predelave mleka;
—	s splošnim aktom določitev ppgojev odkupa, zbiranja in prevoz mleka in kontrolo kakovosti; •
—	takšen sistem plačevanja mleka in delitve skupno ustvarjenega dohodka in rizika ter združevanje sredstev za skupen razvoj v proizvodnji in predelavi, ki vzpodbuja k izboljšanju higienske kakovosti mleka v proizvodnji in zbiranju,
pripada organizaciji, ki mleko prideluje premija iz 2. točke tega odloka za vse količine mleka, zbrane z območij, kjer so urejene zbiralnice. V tem primeru izjava pooblaščenega delavca organizacije, da se izvaja kontrola kakovosti po njenem splošnem aktu, nadomesti potrdilo iz prvega odstavka 6. točke tega odloka.
8.	Premija-po tem odloku se izplačuje'iz proračuna SR Slovenije.
9.	Premija se izplačuje na zahtevo organizacije, ki jo predložijo republiškemu sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Organizacija priloži zahtevi za premijo:
—	fakturo o prodaji mleka mlekarni, v kateri mora biti naveden odstotek mlečne maščobe;
—	obračun premije z dejanskimi in preračunanimi količinami mleka v litrih, vključno s prikazom količin prodanega mleka, ki ne ustreza predpisani kakovosti po prvem odstavku 2. točke in po 4. točki tega odloka, ter prikaz vseh prodanih količin mleka, za katere niso sklenjene kooperacijske pogodbe;
—	prepis potrdila kmetijskega inštituta Slovenije o tem, da organizacija vodi matično knjigovodstvo, se_ lekcijo in kontrolo proizvodnosti krav;
—	izjavo, ki jo izda v njenem splošnem aktu določen organ, da so za mleko, pridelano- v kooperaciji, sklenjene kooperacijske pogodbe. V izjavi mora ta organ navesti število kooperacijskih pogodb;
—	izpolnjen prenosni nalog za izplačilo premije v breme računa številka 50100-630-10014, izvrševanje proračuna SR Slovenije, Ljubljana.
Zahtevi za premijo iz 2. točke tega odloka priloži organizacija potrdilo iz 6. oziroma, izjavo iz 7. točke tega odloka.
10.	Zahteva za premijo mora biti vložena najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu za mleko, prodano v preteklem mesecu. Organizacija izgubi pravico do premije če ne vloži zahteve v tem roku.
11.	Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ugotovi, če so pogoji za izplačilo premije izpolnjeni in obvesti o tem republiški sekreta. riat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun, da odredi izplačilo premije.
12.	Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo — razen po določbi 6. oziroma 7. točke tega odloka — upravni organi, pristojni za kmetijsko inšpekcijo.
13.	Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi' v Uradnem listu SRS.
St. 426-6/68
Ljubljana, dne 4. marca" 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Andrej Marinc 1. r.
301.
Na podlagi 2. in 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji fUradni list SRS, št. 32/72) in 2. točke odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti republike
(Uradni list SRS, št. 6/73, 21/73, 23/74 in 5/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 60. seji dne 12. marca 1976 sprejel
ODLOK
o določitvi najvišje ravni cen za električno energijo
1.	Združena elektrogospodarska podjetja Sloveni, je smejo povečati povprečno raven cen električne energije za 17,5 °/o, s tem da se tarifne postavke za prodajo električne energije ob ^nespremenjenih prodajnih pogojih povečajo za odjemno skupino gospodinjstva za 14 V«, za vse ostale odjemne skupine pa linearno za 18,76 %>.
2.	Združena elektrogospodarska podjetja Slovenije niso dolžna upoštevati rokov glede obveščanja kupcev, oziroma odjemalcev v smislu 20. člena uredbe o tarifnem sistemu za prodajo električne energije iUradni list SFRJ, št. 24/65 in 33/65).
3.	Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-12/63
Ljubljana, dne 12. marca 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik
Hudi Čačinovič 1. r.
302.
Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Urad. ni list SRS, št. 32/72) in odloka o načinu oblikovanja cen za živila in umetna gnojila v prometu (Uradni list SRF.T. št. 43/75) Izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o načinu oblikovanja cen v prometu z umetnimi gnojili
Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom umetnih gnojil in organizacije združenega dela, ki proizvajajo umetna gnojila, lahko s samoupravnim sporazumom določijo višino trgovskih rabatov in marž — v skladu z ekonomsko politiko in politiko cen, določeno v resoluciji o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah oziroma v dogovoru o izvajanju politike cen, ki velja za tekoče leto, če sklenejo sporazum o medsebojnem sodelovanju oziroma združevanju sredstev in dela v smislu 45. člena republiške ustave.
Sklenjene samoupravne sporazume iz prvega odstavka te točke je potrebno poslati zavodu SRS za cene. Organizacije združenega dela lahko uporabljajo rabate oziroma marže, določene v samoupravnem spo. razumu, šele po 30 dneh od dneva, ko ga pošljejo zavodu, če slednji v omenjenem roku ne Izda odločbe o zadržanju njegove uporabe. Na zahtevo organizacije združenega dela se lahko ta rok skrajša.
2.	Dokler se rabat ali marža ne oblikuje po 1-točki tega odloka, smejo organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom umetnih gnojil, zaračunavati zn kritje svojih trgovskih stroškov v prometu z umetnimi gnojili skupno maržo do 6.5 Vo.
Marža iz prvega odstavka te točke se nanaša tako na uvozna kot na domača umetna gnojila.
Marža iz prvega odstavka te točke je skupen znesek, iz katerega krijejo svoje trgovske stroške v prometu z umetnimi gnojili tako organizacije združenega dela, ki uvažajo umetna gnojila, kot tudi organizacije združenega dela, ki na debelo in na drobno trgujejo z uvoznimi ali domačimi umetnimi gnojili. . ,,
Organizacije združenega dela iz prvega odstavka te točke morajo v svojih fakturah o prodaji teh proizvodov posebej izkazati zaračunano maržo.
3.	Marža se zaračunava na nabavno ceno proizvoda.
Z nabavno ceno proizvoda je po tem odloku mišljena neto fakturna cena (zmanjšanja za morebiten regres), povečana za odvisne stroške. Z odvisnimi stroški so mišljeni stroški z nakladanjem in razkladanjem, stroški prevoza od dobaviteljevega nakladališča do kupčevega razkladališča in do prodajaln na drobno, če so te oddaljene več kot 10 km, stroški zavarovanja blaga v prevozu in transportni kalo.
Kot odvisni stroški iz drugega odstavka te točke se smejo zaračunavati pri uvoženih gnojilih samo tisti, ki nastanejo po dobavi franko jugoslovanska meja.
4.	Ne šteje se za povečanje marže znesek razlike v ceni, ki ga trgovska organizacija združenega dela obračuna v prodajni ceni v času sezone, čeprav je umetna gnojila nabavila pri nrniz^aialcu v času nese-zone po nižjih — nesezonskih cenah.
5.	Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-75/76
Ljubljana, dne 12. marca 1976.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Podpredsednik Rudi Čačinovič 1< r.
303.	'
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS. št. 18-138/67, 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74) je republiški komite za vzgoj'o in izobraževanje na 6. seji dne 27. januarja 1976 sprejel
ODREDBO
o trajanju šolanja za poklic mizar * 1
V skladu s predmetnikom in učnim načrtom, ki ju ic sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 8. seji dne 8. julija 1975, traja šolanje za poklic mizar 3 leta ali 36 mesecev ali 6 semestrov.
2
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
304.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, 20-113/70, 31-276/72 in 18-185/74) je republiški komite za vzgojo in izobraževanje na 6. seji dne 27. januarja 1976 sprejel
ODREDBO
o trajanju šolanja za poklic strojni mizar 1
V skladu s predmetnikom in učnim načrtom, ki ju je sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 3. seji dne 8. julija 1975, traja šolanje za poklic strojni mizar 2 leti ali 24 mesecev ali 4 semestre.
2
Ta odredba začne veljati .osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 611-4/75
Ljubljana, dne 27. januarja 1976.
Članica izvršnega sveta in predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Ela Ulrih-Atena 1. r.
305.
Na podlagi drugega odstavka 54. člena zakona o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 39-474/74) in drugega odstavka 14. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67, 20-113/70,. 31-276/72 in 18-185/74) je republiški komite za vzgojo in izobraževanje na 6. seji dne 27. januarja 1976 sprejel
ODREDBO
o trajanju šolanja za poklic strojnik gradbene mehanizacije
1
V skladu s predmetnikom in učnim načrtom, ki ju je 'sprejel strokovni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije na 10. seji dne 4. decembra 1975, traja .šolanje za poklic strojnik gradbene mehanizacije 3 leta ali 36 mesecev ali 6 semestrov.
2
Ta odredba začne veljati osmi dati po objavi v uradnem listu SRS
St. 611-4/75
Ljubljana, dne 27. januarja 1976.
St. 611-4/75
Ljubljana, dne 27. januarja 1976.
Članica izvršnega sveta m predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje F.la Ulrlh-Atena 1. r.
Članica izvršnega sveta m predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje
Ela Clrih-Alena L r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KOPER
306.
Na podlagi 8. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Koper in 1. točke 9. člena statuta skupnosti ter v soglasju z Občinskimi zdravstvenimi skupnostmi Ilirska Bistrica, Postojna, Sežana, Izola, Koper, Piran, oziroma Obalne zdravstvene skupnosti Koper je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Koper na skupni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 24. februarja 1976 snreiela
SKLEP
o zaključnem računu Regionalne zdravstvene skupnosti Koper za leto 1975
1
Dohodki in izdatki Regionalne zdravstvene skup-
n osti Koper za leto 1975 znašajo:	
.	din
Skupni dohodki	305,547.676,40
Izločitve	
— v rezervo	3,270.485,00
— za prioritetne naloge programa »B«	8,640.000,00
— za investicije v zdravstvo	2,493.191,75
— za skupne in solidarnostne naloge SR Slovenije (0,46 °/o)	12,681.632,00
— (mobilizirana sredstva pri SDK	3,495.926,85
Cisti dohodki	274,516.440,80
Skupni izdatki	281,847.377,95
Presežek izdatkov nad dohodki 2	7 330.937,15
Presežek izdatkov nad dohodki v znesku 7,330.937,15 dinarjev se krije v breme rezerve ustvarjene v letu 1975 v višini 3,720.485,00 dinarjev; razlika v znesku 3,610.452,15 din pa se krije iz rezerve prejšnjih let.
Po kritju presežka izdatkov nad dohodki za leto 1975 ostane v rezervnem skladu Regionalne zdravstvene skupnosti Koper 3,171.626,60 din.
3
Analitični prikaz dohodkov in izdatkov po občinskih zdravstvenih skupnostih je sestavni del zaključnega računa.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 402-1/75-2
Koper, dne 24. februarja 1976.
Regionalna zdravstvena skupnost Koper
Namestnik predsednika skupščine
Branko Prosenak 1. r.
307.
Na podlagi 148. člena zakona o, zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 1/75), ustreznih členov samoupravnih sporazumov o ustanovitvi občinskih in obalne zdravstvene skupnosti ter 1. točke samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Koper v zvezi s 4. členom za-kona_ o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvem trimesečju leta 1976 (Uradni list SRS, št. 29/75)-je Regionalna zdravstvena skupnost Koper na seji dne
24.	februarja 1976 sprejela
SKLEP
o začasnem nnanciranju zdravstvenega varstva v prvem trimesečju leta 1976
1.	člen
Za prvo trimesečje leta 1976 velja v občinskih zdravstvenih skupnostih Izola, Koper, Piran, Ilirska Bistrica, Sežana, Postojna oziroma Obalni zdravstveni skupnosti Koper in v Regionalni zdravstveni skupnosti Koper začasno financiranje zdravstvenoga varstva.
Prispevki za financiranje zdravstvenega varstva se do uveljavitve novih prispevkov za leto 1976, vendar najdalj do 31. marca 1976, obračunavajo po osnovah in stopnjah, ki so veljale na dan 31. oktobra 1975.
2.	člen
Regionalna zdravstvena skupnost 'Koper sme za financiranje zdravstvenega varstva in za druge izdatke v prvem trimesečju leta 1976 porabiti dohodke iz prispevkov, zbranih po 1. členu tega sklepa, največ do višine 25 °/n sredstev, oziroma mesečno po dvanajstinah sredstev, predvidenih za izvedbo programa skupnosti za leto 1973.
3.	člen
Zdravstvenim delovnim organizacijam, strokovni službi skupnosti in' drugim upravičencem se v času začasnega financiranja oziroma do sklenitve samoupravnih sporazumov o menjavi dela oziroma pogodb,-izplačuje za izvršeno delo akontacije v višini povprečnih mesečnih rednih pogodbenih zneskov oziroma po cenah za posamezne zdravstvene storitve za leto 1975, vendar največ mesečna dvanajstina izplačanih zneskov v letu 1975
4.	člen
Kolikor bodo viri sredstev skupnosti v tem času Kakorkoli administrativno omčjeni oziroma določeni na drugačnih osnovah, se akontacje iz 3 člena tega sklepa določijo v ustrezni višini oziroma odstotku glede na omejitve.
5.	člen /
V primerih, ko zdravstvena delovna organizacija oziroma posamezni zdravstveni delavci ne izvajajo med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva dogovorjenih ukrepov za racionalno porabo sredstev za zdravstveno varstvo ali ne Izvajajo obsega zdravstvenega varstva iz leta 1975. se pogodbeni zneski oziroma računi zmanjšajo za sredstva, ki so bila neupravičeno porabljena iznad dogovorjenih ukrepov in za del neizvedenega programa zdravstvenega varstva.
6.	člen
Ta sklep začne veljati takoj, uporablja pa se od
1.	januarja 1976 dalje.
St. 402-10/76-3
Koper, dne 24. februarja 1976.
Regionalna zdravstvena skupnost Koper
Namestnik predsednika skupščine
Branko Prosenak 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST LUBLJANA
308.
Na podlagi 6. točke 19. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana je Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana na skupni seji obeh zborov dne
5.	marca 1976 sprejela
nart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica v okviru Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor (v nadaljnjem besedilu: zdravstvene skupnosti) sebi in svojim družinskim članom enotno dogovorjene pravice do:
1.	neposrednega zdravstvenega "arstva,
2.	zdravstvenega zavarovanja, s katerimi si zagotavljajo socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali amirti.
Neposredno zdravstveno varstvo zagotavljajo člani zdravstvenih skupnosti tudi vsem drugim občanom z območja podravskih občin.
2.	člen
Način uresničevanja in uveljavlja pravic iz 1. člena tega sporazuma določijo zdravstvene skupnosti s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom.
I.	NEPOSREDNO ZDRAVSTVENO VARSTVO
SKLEP
o zaključnem računu
1
Zaključni račun Regionalne zdravstvene skupnosti Ljubljana za 1975. leto izkazuje:
din
—	skupnih dohodkov	1,629,733.529,62
—	izločitve v obvezno rezervo	16,057.000,00
— izločitve za razvoj zdravstvene službe
51,255.414,88
— solidarnostno združevanje sredstev
v republiki
—	dohodkov po izločitvah •— izdatkov
—	primanjkljaj
73,415.747,20
1,489,005.367,54
1,500,590.185,62
11,584.818,08
2
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
3.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo, ki je določeno s tem sporazumom obsega:
1.	zdravniške preglede, zdravljenje bolnikov, medicinsko rehabilitacijo in druge vrste medicinske pomoči v zdravstvenih organizacijah, če to nujno zahteva zdravstveno stanje, pa tudi na bolnikovem domu;
2.	zdravila, ki so registrirana v državi, da so lahko v prometu, pomožni material, namenjen za uporabo zdravil, in sanitetni material, če je potreben za zdravljenje;
3.	varstvo in zdravljenje zob;
4.	prevoze s posebnimi (reševalnimi) vozili in prenos ponesrečenca v gorah od kraja nesreče do kraja, od koder je mogoč prevoz.
4.	člen
Ljubljana, dne 5. marca 1976.
Rcgiona-lna zdravstvena skupnost Ljubljana
Predsednik skupščine
Francka Strmole 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR
309.
Na podlagi tretjega odstavka 55. člena v zvezi s Prvo allneo 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu 'Uradni Ust SRS, 5t. 38/74 in 1/75) so delovni ljudje, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica v okviru Ue6ionalne zdravstvene skupnosti Maribor, sprejeli
SAMOUPRAVNI SPORAZUM ° vrstah in obsegu pravic iz neposrednega zdravstve-nega varstva in o pravicah iz zdravstvenega zavarova-i'ja pri Regionalni zdravstveni skupnosti Maribor
1.	člen
li *em KP°l'az;umom zagotavljajo delavci in delovni udje — člani občinskih zdravstvenih skup-noeti Le-
Neposrcdno zdravstveno varstvo po tem sporazumu obsega ob pogojih, ki jih določi zdravstvena skupnost, tudi pravico do:	,
—	zobnoprotetičnega zdravljenja in zobnoprote-tičnih sredstev;
—	protez, ortopedskih, slušnih, očesnih ter drugih pripomočkov ter pomožnih in sanitarnih priprav;
—r zdravljenje v zdraviliščih, ki uporabljajo naravne zdravilne faktorje, in to kot:
a)	nadaljevanja ali nadomestila bolnišničnega zdravljenja na hospttalni način (nujno zdravljenje);
b)	nadaljevanja ali nadomestila ambulantnega zdravljpnin na ambulantni način (koristno zdravile- ^ nje).
5.	člen
Podrobnejši obseg, pogoje in način uresničevanja in uveljavljanja pravic po 4. členu tega sporazuma določijo zdravstvene skupnosti s statutom in drugimi samoupravnimi splošnimi akti v skladu z zakonom in tem sporazumom.
6.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem, zdravljenjem, zatiranjem in preprečevanjem širjenja tuberkuloze, veneričnih ter drugih nalezljivih bolezni, za katere velja po zakonu obveznost prijave, obsega zlasti:
\
—	obvezne imunizacije, revakcinacije in druge ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni;
—	odkrivanje nalezljivih bolezni z individualnimi in množičnimi metodami detekcije in z odkrivanjem njihovih povzročiteljev;
—	izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje obolelih;
—	zdravstveni nadzor klicenoscev in oseb iz njihove okolice, ki bi jih lahko okužili;
—	karanteno oseb, ki so prišle v dotik z bolnikom ali s kužnim materialom, izolacijo bolnikov z akutnimi nalezljivimi boleznimi, če je ta obvezna ali nujna, ter dezinsekcijo, dezinfekcijo in deratizacijo v zvezi z nalezljivo boleznijo.
Pri tuberkulozi obsega pravica do neposrednega zdravstvenega varstva še:
—	kontrolne zdravniške preglede ter laboratorijske in radiološke preiskave ter testiranje in patronažni nadzor tuberkuloznih bolnikov.
Pri veneričnih boleznih obsega pravica do neposrednega zdravstvenega varstva še: v
—	kontrolne zdravniške preglede, laboratorijske in serološke preglede in patronažni nadzor.
7.	člen r
Neposredno zdravstveno varstvo v zvezi z zdravljenjem alkoholizma in narkomanije obsega pravico do zdravniških pregledov, zdravljenja po dispanzerski metodi in nujnega zdravljenja v ustanovah za zdravljenje alkoholikov oziroma narkomanov ter medicinsko rehabilitacijo.
Nega in zdravljenje duševnih bolnikov, ki utegnejo zaradi narave ali stanja bolezni spraviti v nevarnost svoje življenje in življenje drugih ljudi ali poškodovati materialne dobrine okolice, obsega zlasti:
—	izvenbolnišnično in bolnišnične zdravniške preT glede ter zdravljenje in nego tistih duševnih bolnikov, ki so nevarni zase in za okolico, ter patronažno ali socialno službo:
—	psihiatrično nadzorstvo nad bolniki v socialnih zavodih.
8.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo žena med nosečnostjo, porodom ter med materinstvom do dokončanega šestega meseca otrokove starosti in v zvezi z načrtovanjem družine ter kontracepcijo obsega zlasti:
—	zdravniške preglede v dispanzerju za žene zaradi ugotovitve poteka nosečnosti in zdravstvenega stanja nosečnice ter ustrezno zdravljenje in patronažni nadzor nosečnice;
—	bolnišnično zdravljenje in preiskave v primeru komplikacij nosečnosti ali bolezni nosečnice;
—	preventivne in kurativne zdravstvene ukrepe, potrebne za normalen potek in uspešno nosečnost;
—	zdravniške preglede in zdravljenje tudi v drugih ambulantah, dispanzerjih ali bolnišničnih oddelkih ter diagnostiko in zdravljenje zobnih ter ustnih bolezni ves čas nosečnosti, po porodu in med materinstvom do dokončanega 6. meseca otrokove starosti;
—	strokovno pomoč pri porodu ter nego in zdravljenje porodnic:
—	zdravniške preglede in zdravljenje otročnice ter babiško oziroma patronažno nego po porodu;
—	zdravniške preglede in svetovanja pri načrtovanju družine ter kontracepciji žena v rodnem obdobju.
9.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo novorojenčkov, cjojenčkov. predšolskih in šolskih otrok do dopolnjenega 15. leta starosti obsega vse strokovno potrebne in racionalno uporabljene ukrepe za njihovo čim popolnejše in čim učinkovitejše zdravstveno varstvo
10.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo šolske mladine do dopolnjenega 19. ieta starosti in rednih študentov do 26 leta starosti obsega zlasti:
—	sistematične preglede;
—	zdravniške preglede, izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje;
—	medicinsko rehabilitacijo ter vse vrste medicinske pomoči v zdravstvenih organizacijah, če to zahteva njihovo zdravstveno stanje;
— sistematične zobozdravniške preglede^ in zobozdravstveno varstvo;
—	preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mrzlice;
—	protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okvarah ali anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih anomalijah in deformacijah.
11.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo mladine do dopolnjenega 10. leta starosti, ki je prijavljena pri skupnosti za zaposlovanje, pa ji kljub zmožnosti za dele začasno ni mogoče zagotoviti zaposlitve, obsega zlasti
—	zdravniške preglede, izvenbolnišnično in bolnišnično zdravljenje;
—	varstvo in zdravljenje zob;
—	preprečevanje, zatiranje in zdravljenje revmatične mrzlice;
«— protetične in rehabilitacijske ukrepe pri okvarah ali anomalijah vida in sluha ter pri ortopedskih anomalijah in deformacijah.
12.	člen
Neposredno zdravstveno varsfvo v zvezi z aktivnostjo za zgodnje odkrivanje malignih obolenj, sladkorne bolezni, mišičnih in živčno mišičnih obolenj ter njihovo zdravljenje obsega zlasti:
a)
—	odkrivanje (detekcijo) in zdravljenje zanesljivo ugotovljenih predrakastih obolenj v vseh zdravstvenih organizacijah;
—	zdravljenje vseh malignih obolenj;
—	periodične zdravniške kontrolne preglede rakavih bolnikov po zdravljenju, njihovo medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo:
b)	odkrivanje in zdravljenje sladkorne bolezni v zdravstvenih organizacijah, medicinsko rehabilitacijo ter patronažno nadzorstvo:
c)	1
—	odkrivanje (detekcijo) in zdravljenje mišični^
in živčno-mišičnih obolenj in cerebralne paralize v vseh zdravstvenih organizacijah ter medicinsko rehabilitacijo:	,
—	redne kontrolne preglede in izvenbolnišnično zdravljenje ter patronažno nadzorstvo;
—	medicinsko indicirane ortopedske pripomočke.
13.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo je tudi aktivnost za organizirano zdravstveno vzgojo v zvezi z najmanjšim obveznim obsegom zdravstvenega varstva.
Programirana zdravstvena vzgoja se opravlja v obliki organiziranega skupinskega ah individualnega pouka in demonstracij z določenimi vrstami bolnikov ali njihovih družinskih članov V zdravstveni organizaciji, na domu in podobno.
14.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo iz 6. do 13. člena tega sporazuma obsega tudi povračilo potnih stroškov v zvezi z uveijavljanjem zdravstvenega varstva, potrebne prevoze s posebnimi reševalnimi vozili in pc potrebi tudi prevoze s posebnimi prevoznimi sredstvi, Ae je tak prevoz medicinsko indiciran ali sicer nujen oziroma upravičen.
Potni stroški se povrnejo upravičencu, če znaša razdalja od njegovemu bivališču oziroma delovnemu mestu najbližje postaje javnega prevoznega sredstva do zdravnika ali zdravstvene organizacije najmanj 15 kilometrov. Ta omejitev pa ne velja za reševalni prevoz v zdravstveno organizacijo ali iz nje.
15 člen
Neposredno zdravstveno varstvo iz 6. do 12. člena tega sporazuma obsega, tudi zdravila, ki so medicinsko indicirana in registrirana na območju SFRJ.
Kadar gre pri zdravstvenem varstvu iz 6. do 12. člena tega sporazuma ža pravico do ortopedskih in drugih medicinsko potrebnih pripomoči ... se ta pravica uveljavi v obsegu in načinu kot to v splošnem aktu predpišejo zdravstvene skupnosti.
16.	člen
Zdravstvene skupnosti lahko določijo s samoupravnim splošnim aktom v okviru regije enoten prispevek uporabnikov k stroškom za naslednje zdravstvene storitve in pripomočke:
- 1. za zdravila, pomožni in sanitetni material;
2.	za vsak prvi obisk zdravnika na bolnikovem domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika;
3.	za vsak pregled v pri zdravniku specialistu, če ne gre za pregled v dispanzerju;
4.	za prevoz s posebnim vozilom in za prenos ponesrečenca v gorah;
5.	za proteze, ortopedske, slušne, očesne in druge pripomočke, pomožne in sanitarne priprave;
6.	za zobnoprotetično zdravljenje in zobnoprote-tična sredstva;
7.	za neobvezna cepljenja.
17.	člen	v
Ne glede na določbe 2. in 5. člena tega sporazuma je zavarovancem, ki so na delu v tujini (56. in 57. člen zakona o zdravstvenem varstvu — v nadaljnjem be-
sedilu: zakon) in njihovim družinskim članom (59. člen zakona), ki so z njimi v tujini in zavarovancem, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju, zagotovljena nujna zdravniška pomoč v prvih šestih mesecih v breme zdravstvenih skupnosti, po šestih mesecih pa zdravstveno varstvo, ki je po tem sporazumu zagotovljeno drugim zavarovancem.
Upravičencu do zdravstvenega varstva, ki je v tujini po zasebnem opravku, je zagotovljeno zdravstveno varstvo le v prvih treh , mesecih bivanja v tujini in sicer n'ujna zdravniška pomoč.
18.	člen
Če je osebam iz 17. člena tega sporazuma nujno potrebno zdravljenje v bolnišnici, prevzamejo zdravstvene skupnosti stroške tega zdravljenja le do treh mesecev. Če, na traja zdravljenje v bolnišnici dalj kot tri mesece, prevzamejo zdravstvene skupnosti od prvega dne četrtega meseca samo toliko stroškov, kolikor bi stalo zdravljenje v najbližji bolnišnici, ki lahko nudi tako zdravljenje v državi.
19.	člen
Nujna zdravniška pomoč upravičencu iz 17. člena tega sporazuma gre v breme zdravstvenih skupnosti, če je hkrati neodložljiva in samo do takrat, dokler se bolnik ne usposobi za premestitev na zdravljenje v državo.
Osebi, ki uveljavlja zdravstveno varstvo v tujini v večjem obsegu ali daljši čas, kot to določa 17. in 18. člen tega sporazuma, se povrnejo v dinarjih stroški do višine, kolikor bi stalo tako zdravljenje po predpisih zdravstvene skupnosti v državi.
20.	člet.
Zdravstvene skupnosti plačajo stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenega v tujini, po cenah, ki jih določi zveza skupnosti zdravstvenega zavarovanja Jugoslavije oziroma po njenem pooblastilu diplomatsko-konzularna predstavništva SFRJ v tujini.
1 Zdravstvene skupnosti plačajo oziroma povrnejo stroške zdravstvenega varstva, uveljavljenega v tujini, v deviznih sredstvih v mejah zakonitih predpisov, če to ni mogoče, pa v dinarjih.
V vseh primerih, ko se uveljavi zdravstveno varstvo v tujini, mora 'prispevati upravičenec najmanj del stroškov zdravstvenega varstva v znesku, kolikor bi moral prispevati (participirati) k stroškom zdravstvenega varstva, uveljavljenega v državi.
'	21. člen
Stroški za preglede in cepljenje pred odhodom v tujino ne gredo v breme zdravstvenih skupnosti.
22.	člen
Zdravstverie skupnosti smejo, upoštevaje svoja sredstva in nujnost zdravljenja, poslati upravičenca do zdravstvenega varstva na zdravljenje v tujino, če ugotovi strokovni kolegij ustrezne klinike, da so v državi izčrpane možnosti uspešnega zdravljenja, v tu-tujini pa je utemeljeno pričakovati uspeh. V takem primeru plačajo zdravstvene skupnosti vse streške zdravljenia in potne stroške
II. DENARNE PRAVICE IZ ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
1.	Nadomestilo osebnega dohodka
23.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka (v nadaljnjem besedilu. nadomestilo) ob začasni zadržanosti od dela (v nadaljnjem besedilu: zadržanost) je zagotovljeno zavarovancu:
1.	če 7e začasno zadržan od dela (v nadaljnjem besedilu: zadržan) zaradi medicinskih preiskav;
2.	če je zaradi bolezni ali poškodbe nezmožen za delo;
3.	če je na porodniškem dopustu;
4.	če je zadržan zaradi transplantacije kože, živega tkiva ali organov v korist cjruge osebe;
5.	če je zadržan zaradi dajanja krvi;
6.	če je določen za zdravstveno nego obolelega ožjega družinskega člana ali otroka (2. alinea 59. člena zakona);
7.	če je v izolaciji oziroma za čas spremstva, ki ju odredi zdravnik.
Nadomestilo po prejšnjem odstavku je zagotovljeno zavarovancem — delavcem in z njimi izenačenim osebam (1. odstavek 56. člena zakona) ter osebam iz 74. člena zakona, zavarovancem, ki delajo ali se strokovno izpopolnjujejo v tujini (1. odstavek 57. člena zakona), pa le pod pogoji iz 24. člena tega sporazuma.
V primeru nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo gre nadomestilo tudi osebam, ki so zavarovane za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo po 70. členu zakona. Upokojencem v združenem delu oziroma delovnem razmerju in tistim upokojencem, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov, gre nadomestilo le, če v tem času prejemajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pokojnino v zmanjšanem znesku.
24.	člen
Zavarovanci, ki so jih poslale v tujino na delo ali strokovno usposobitev jugoslovanske organizacije in so ostali v tem času zavarovani pri zdravstvenih skupnostih (detaširani delavci), in zavarovanci-delavci pri jugoslovanskem organu ali organizaciji v tujini ali v delovnem razmerju (v gospodinjstvu) z zavarovancem. če je le-ta v združenem delu pri takem organu ali oranizaciji, oziroma zavarovanci, ki so zaposleni pri mednarodni organizaciji, imajo zr tisti čas, ko so zadržani oziroma so na porodniškem dopustu v tujini namesto pravice do nadomestila pravico do osebnega dohodka oziroma dnevnice ali štipendije v breme izplačevalca osebnega dohodka oziroma dnevnice ali štipendije. Izjemoma izplača zavarovancu, ki je zaposlen pri delodajalcu kot hišna pomč. nadomestilo za prvih trideset dni sam delodajalec, potem pa se mu izplačuje nadomestilo na račun zdravstvenih skupnosti.
Zavarovanci, ki so stopili v delovno razmerje v tujini po mednarodni pogodbi ali pri tujem delodajalcu ali so poslani na delo (detaširani delavci) ali strokovno izopolnjevanje v tujino, pa so zavarovani pri zdravstvenih skupnostih/ imajo, kadar so zadržani oziroma kadar so na pohodniškem dopustu, pravico do nadomestila na račun zdravstvenih skupnosti samo, dokler so v Jugoslaviji.
Zavarovancem, ki so v delovnem razmerju pri delavcih jugoslovanskih organov ali jugoslovanskih in mednarodnih organizacij v tujini, se mora zagotoviti nadomestilo tudi, če v času začasne zadržanosti prebivajo v tujini.
25.	člen
Osebje na ladjah ima tisti čas, ko je ladja v tujini, med zadržanostjo namesto do nadomestila pravico do osebnega dohodka na račun organizacije, ki ji pripada ladja.
26.	člen
Zavarovanci, ki po mnenju izvedenskega organa zaradi medicinske rehabilitacije delajo poln ali skrajšan delovni čas na ustreznem delovnem mestu, imajo pravico do razlike med osebnim dohodkom, doseženim na takem delovnem mestu oziroma v skrajšanem delovnem času, in osebnim dohodkom, ki bi jim pripadal, če bi delali na svojem delovnem mestu poln delovni čas.
27.	člen '
Pravico do nadomestila imajo v primerih Iz 1. in
2.	točke prvega odstavka 23. člena tega sporazuma tudi kmetje, ki opravljajo občasna dela pri organizaciji združenega dela oziroma pri zasebnih delodajalcih, če je zadržanost posledica nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo.
28.	člen
Pravico do nadomestila ob zadržanosti ima tudi zakonec umrlega obrtnika ali tisti otroci, ki so dopolnili 15. leto starosti in v skladu z obrtnim zakonom vodijo obratovalnico po poslovodji, če v obratovalnici delajo.
Kadar pripada nadomestilo otrokom, gj-e nadomestilo le enemu od otrok.
29.	člen
Zavarovancu, ki mu preneha lastnost delavca v zaruženem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost, na podlagi katere je bil zavarovan, je zagotovljeno nadomestilo tudi pa prenehanju te lastnosti, če zboli ali se poškoduje v 30 dneh po prenehanju takšne lastnosti.
30.	člen
Zavarovanka ima pravico do nadomestila med porodniškim dopustom za čas, ki je kot najmanjši določen z zakonom.
Zavarovanka, ki nastopi po presoji zdravnika porodniški dopust prej kot 45 dni pred porodom, ima pravico do nadomestila tudi za te dni.
Pravico do nadomestitve za podaljšan pdrodniškj dopust ali skrajšan delovni čas po porodu urejajo splošni akti zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
31.	člen
Pravico do nadomestila med porodniškim dopustom ima tudi zavarovanka, ki ji je prenehala lastnost delavke v združenem delu ali delovno razmerje ali druga lastnost, na podlagi katere je bila zavarovana, če je bila ob prenehanju takšne lastnosti noseča
32.	člen
Nadomestilo med negovanjem obolelega otroka (1. in 2. alinea 59. člena zakona) do starosti 7 let je
zagotovljeno največ 30 dni, med negovanjem obolelega ožjega družinskega člana (zavarovančev zakonec in otrok po dopolnitvi 7 let starosti) pa največ 15 dni v posameznem primeru.
Izjemoma lahko izvedenski organ zdravstvenih skupnosti po predhodno zbranem medicinskem in socialnem gradivu podaljša ta čas, vendar največ za 60 dni za posamezni primer.
33.	člen
Zavarovanci, ki opravljajo dejavnost s samostojnim osebnin delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, izjemoma nimajo pravice do nadomestila, razen za porodniški dopust, če nastopi zadržanost v času, ko je njihova obratovalnica začasno zaprta, četudi jim zavarovanje ni prenehalo. Pravico do nadomestila pa pridobe po preteku časa, za katerega jim je bilo dovoljeno začasno ustaviti obratovanje, če so še naprej nezmožni za delo.
34.	člen
Zavarovanec nima pravice do nadomestila v breme zdravstvenih skupnosti za čas koristnega zdravljenja v naravnem zdravilišču pziroma ko mu zdravstvene skupnosti priznajo le povračilo stroškov za zdiav-stvene storitve, razen če je bil na dan pregleda pred izvedenskim organom že zadržan in je še- zadržan, ko nastopi zdravljenje.
35.	člen
Zavarovanec nima pravice do nadomestila:
1.	če si nalašč povzroči nezmožnost za delo;
2.	če se med zadržanostjo ukvarja s samostojno gospodarsko dejavnostjo ali opravlja delo, za katerega dobiva osebni dohodek.
Zavarovanec nima pravice do nadomestila za ves čas nalašč povzročene zadržanosti oziroma za ves Čas. v katerem je opravljal dejavnost iz 2. točke prejšnjega odstavka.
Zavarovancu se ustavi Izplačevanje nadomestila:
1.	če namenoma preprečuje ozdravljenje oziroma usposobitev za delo s tem, da ne upošteva navodil pristojnega zdravnika;
2.	če se brez opravičenega vzroka ne odzove' vabilu na določen zdravniški oz. izvedenski pregled.
Zavarovancu se preneha izplačevati nadomestilo v primerih Iz prejšnjega odstavka od dneva, ko je storil dejanje, s katerim je preprečeval ozdravljenje ali usposobitev za delo, oziroma od datuma, ki mu je bil v vabilu določen za zdravniški ali Izvedenski pregled, pa vse dotlej, dokler trajajo kvarne posledice takega ravnanja oziroma dokler se ne odzove vabilu.
36.	člen
Opredelitev osnovo za nadomestilo in način usklajevanja nadomestila z dejanskim gibanjem osebnih dohodkov v SR Sloveniji določa samoupravni sporazum o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 1/76)
37.	člen
Kolikor ni z zakonom drugače določeno in gre nadomestilo v breme zdravstvenih skupnosti ali v breme zasebnesa delodaialca znaša nadomestilo:
—	80 "/e od osnove od 1. do 60. dne,
—	90 °/c od osnove do 61. dne zadržanosti.
Nadomestilo, izračunano po prejšnjem odstavku, ne more biti v nobenem primeru usklajevanja višje kot osebni dohodek zavarovanca, če bi delal.
Ko gjre nadomestilo osebnega dohodka v breme zdravstvenih skupnosti ali v breme zasebnega delodajalca, znaša za učence v poklicnem izobraževanju in učence poklicnih šol 100 odstotkov od osnove.
38.	člen
Zavarovancu, ki ima pravico do nadomestila, se «.a tisti čas, ko je v stacionarni zdravstveni organizaciji, v kateri ima nastanitev in hrano, zmanjša izračunano nadomestilo po 37. členu tega sporazuma in sicer za 20 odstotkov od prvega dne, ko gre nadomestilo v breme zdravstvenih skupnosti, če ne vzdržuje družinskih članov Na ta način pa ni mogoče znižati nadomestila zavarovanki med porodniškim dopustom.
39.	člen
Zavarovancu, ki je v času, ko prejema nadomestilo, odstranjen z dela v organizaciji združenega dela oziroma delovni skupnosti ali je dan v pripor, se nadomestilo zniža za toliko, za kolikor bi se mu znižal osebni dohodek v tem času.
40.	člen	.
Zavarovancu, ki postane v 30. dneh po končani zadržanosti znova zadržan zaradi iste bolezni oziroma enakega vzroka, se ta zadržanost računa kot nadaljevanje prejšnje (nepretrgana zadržanost) in sicer glede osnove in glede odstotka za odmero nadomestila.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo v primeru zdravstvene nega družinskega člana
41.	člen
Zavarovancu, ki se poškoduje ali zboli za drugo boleznijo v času, ko je še zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe, se glede osnove in odstotka za nadomestilo šteje, kot da je zadržan zaradi prve bolezni ali poškodbe.
Če v primeru iz prejšnjega odstavka - prva bolezen ali poškodba daje zavarovancu pravico do 100 odstotnega nadomestila, pa mu druga bolezen ali poškodba ne daje enake pravice, se mu nadomestilo ob upoštevanju iste osnove ustrezno zniža z dnem, ko bi postal zaradi prvega primera zmožen za delo. Če pa ima zavarovanec na podlagi druge bolezni ali poškodbe pravico do višjega nadomestila, se mu to ustrezno zviša z dnem, ko bi nostal zaradi prvega primera zmožen za delo.
42.	člen
Zavarovanki, ki je zadržana, pa v tem času nastopi porodniški dopust, se s 45. dnem pred predvidenim porodom na novo odmeri nadomestilo med porodniškim dopustom in se ji preneha izplačevati nadomestilo po 37. členu tega sporazuma, če pa je po končanem porodniškem dopustu še nadalje zadržana zaradi bolezni ali poškodbe kot pred nastopom porodniškega dopusta, se ji nadomestilo izplačuje po takrat ugotovljeni osnovi in po odstotku glede na čas zadržanosti.
V primeru, da zavarovanka zboli med porodniškim dopustom in ta bolezen traja tudi po izteku porodniškega dopusta, se ji tedaj na novo odmeri nadomestilo po 37 členu tega sporazuma.
43.	člen
Nadomestno gre zavarovancu od prvega dne zadržanosti, ne glede na dobo predhodnegt zavarovanja.
Nadomestilo gre v breme organizacije združenega dela, zasebnega delodajalca oziroma občana, ki opravlja dejavnost s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki sc lastnina občanov, za prvih 30 dni zadržanosti, razen za izolacijo, spremstvo, nego ožjega družinskega člana in otrok iz 2. alinee 59. člena zakona, za porodniški dopust in za transplantacijo kože, Sivega tkiva ali organov v korist druge osebe, ko g/e nadomestilo v celoti v breme zdravstvenih skupnosti.
44.	člen
Nadomestilo gre zavarovancu za tiste dneve oziroma ure, za katere bi mu šel osebni dohodek, povračilo ali nagrada oziroma nadomestilo zanje.
Zavarovancu, pri katerem nastopi zadržanost medtem, ko je odsoten z dela brez pravice do nadomestila osebnega dohodka ali z njim izenačenega prejemka po predpisih o združenem delu m delovnih razmerjih, gre nadomestilo šele po preteku take odsotnosti, če tudi takrat ni zmožen za delo.
45.	člen
Zavarovanec, ki išče zdravniško pomoč med delovnim časom, ima pravico do nadomestila za izgubljeni čas zaradi iskanja zdravniške pomoči le, če je bila zdravniška pomoč nujna in neodložljiva, ali če je to zahteval način dela zdravnika oz. zdravstvene organizacije.
46.	člen
Zavarovanec ima pravico do nadomestila zaradi zadržanosti, dokler za ocenjevanje dclanczmožnosti pristojni zdravnik ali izvedenski organ ne ugotovi, da je zopet zmožen opravljati svoje delo oziroma dokler pristojni organ z odločbo ne ugotovi,' da je nastala invalidnost.
2.	Pravice ob nesreči pri delu in obolenju za poklicno
boleznijo
47.	člen
Pravice v primeru nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo obsegajo:
1.	zdravstveno varstvo, zlasti preventivno, ki obsega izvajanje ukrepov, da se odVračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo;
2.	vse vrste zdravstvene pomoči in ortopedska sredstva, da delavci ozdravijo in se rehabilitirajo od posledic nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo;
3.	nadomestilo za ves fcas, ko traja zadržanost, ki jo je povzročila nesreča pri delu oziroma obolenje za poklicno boleznijo, in potne stroške v zvezi z zdravstvenim varstvom in rehabilitacijo.
Za opredelitev nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo se uporabljajo predpisi o invalidskem zavarovanju.	•
3.	Denarna povračila
a) Povračilo potnih stroškov
48 člen
Kadar zavarovane osebe zaradi uveljavljanja pravic po tem sporazumu uporabljajo prevozna sredstva
najmanj na razdalji iz drugega odstavka 14. člena tega sporazuma, jim gre povračilo potnih stroškov.
Povračilo potnih stroškov za zavarovane osebe obsega:
1.	povračilo prevoznih stroškov;
2.	povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju.
49.	člen
Pravico do povračila potnih stroškov pod pogoji tega sporazuma ima tudi spremljevalec osebe, ki ji je ta po mnenju izbranega zdravnika, zdravstvene, organizacije ah izvedenskega organa nujno potreben, ko potuje na zdravljenje ali zdravniški pregled v drug kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15. leta starosti se domneva, da jim je potreben spremljevalec.
50.	čldn
Povračilo potnih stroškov za vrnitev obolelega zavarovanca. vkrcanega na ladji, bremeni zdravstvene skupnosti šele ud izkrcanja v domačem pristanišču
51.	člen
Povračilo prevoznih stroškov se priznava za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene organizacije in v višini stroškov za prevoz z javnim prevoznim sredstvom pod pogoji, ki jih določa statut zdravstve-' nih skupnosti.
52.	člen
Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju znaša;
—	polovico dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi, ki trajajo od 8 do 12 ur, če je odsotnost upravičenca daljša od 8 ur;
—	dve tretjini dnevnice, ki jo določa za tekoče leto sindikalna lista za službena potovanja v državi, ki trajajo več kot 12 ur, če je odsotnost upravičenca daljša od 12 ur in če tudi prenočuje v drugem kraju.
b) Pogrebnina
53.	člen
Ob smrti zavarovancev-delavcev in z njimi izenačenih zavarovancev ter ob smrti po njih zavarovanih družinskih članov ima tisti, ki oskrbi pogreb, pravico do povračila stroškov pogreba (pogrebnina).
Pogrebnina gre tudi za osebe iz 70. in 74. člena zakona, četudi niso bili zavarovanci, če je smrt nastopila kot posledica nesreče pri delu ali obolenja za poklicno boleznijo.	,
/ Znesek pogrebnine določi skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Maribor s samoupravnim splošnim aktom, pri čemer mora upoštevati, da pogrebnina ne sme znašati manj od 50 odstokov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu. za otroke do enega leta starosti pa ne manj od polovice tega zneska.
54.	člen
Pogrebnina za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki je umrl in bil pokopan zunaj območja zdravstvenih skupnosti, se prizna in izplača v vjišini po-. grebnine, ki jo je določila zdravstvena skupnost, na območju katere je bil pokopan, če Je za upravičenca
to ugodnejše. Pogrebnina, za zavarovanca oziroma družinskega člana, ki umre med prebivanjem v tujini, se prizna v višini dejansko potrebnih stroškov v državi in kraju, v katerem je zavarovana oseba umrla, vendar največ v višini dvakratnega zneska pogrebnine iz tretjega odstavka 53. člena tega sporazuma.
c)	Posmrtnina
55.	člen
Družinski člani zavarovancev-delavcev in z njimi izenačenih zavarovancev, ki jih je umrli pavarovanec do svoje smrti preživljal, imajo ob njegovi smrti pravico do posmrtnine.
,	56. člen
Posmrtnina ne sme znašati manj od 75 odstotkov poprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji v preteklem letu.
Konkretno višino posmrtnine določi skupščina Re_ gionalne zdravstvene skupnosti Maribor ob sprejemanju programov in financiranja zdravstvenega varstva.
III.	UPRAVIČENCI DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZAVAROVANE OSEBE
57.	člen
Pravica do neposrednega zdravstvenega varstva po lem. sporazumu gre:
1.	občanom, ki so pri občinskih organih, pristojnih za prijavno-odjavno službo, prijavljeni s prebivališčem na območju podravskih občin;
2.	osebam iz 56. in 58. člena zakona (zavarovanci);
3.	družinskim članom zavarovancev iz 2. točke tega člena, ki jih določa 59. člen zakona
58.	člen
Neposredno zdravstveno varstvo po tem sporazumu uveljavijo upravičenci po postopku, na način in pod pogoji, ki so predpisani v statutu zdravstvenih skupnost, v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu zakona, ostali občani pa v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, ki je bila ustanovljena za območje posamezne podravske občine, v kateri imajo stalno prebivališče.
59.	člen
Pravice, s katerimi si delovni ljudje zagotovijo z zdravstvenim zavarovanjem socialno varnost v primeru bolezni, poškodbe, poroda ali smrti, gredo zavarovancem in njihovim družinskim članom v obsegu, pod pogoji in v višini kot jih določa ta sporazum, statut in drugi samoupravni splošni akti zdravstvenih skupnosti.
60.	člen
Pravice iz prejšnjega člena gredo v breme tiste občinske zdravstvene skupnosti, v kateri so si upravičenci pridobili lastnost zavarovanca ali družinskega člana po 60. členu zakona.
IV.	KONČNE DOLOČBE
61.	člen
Osebe, ki na dan, ko začne veljati ta sporazum, Uživajo pravice do zdravstvenega varstva in zdravst-
venega zavarovanja, pridobljene po predpisih, ki so veljavni do tega dne, uživajo od tega dne dalje te pravice po določilih tega sporazuma, če je to zanje ugodnejše, sicer pa po dosedanjih predpisih. Isto velja za že dospele pravice, ki še niso bile uresničene.
62.	člen '	,
Osebe, ki po določilih tega sporazuma ne izpolnijo predpisanih pogojev za uživanje pravic, katere so jim bije priznane po prejšnjih predpisih, nadaljujejo začasno uporabo teh pravic, kakor da izpolnjujejo pogoje, predpisane s tem sporazumom.
63.	člen
Organi zdravstvenih skupnosti morajo najkasneje v šestih mesecih od dneva, ko stopi ta sporazum v veljavo, sprejeti vse ostale samoupravne splošne akte oziroma predpise, ki so potrebni za njegovo izvajanje.
64.	člen
Dokler ne bo sprejet poseben sklep o določitvi prispevkov uporabnikov k stroškom za posamezne zdravstvene storitve in pripomočke v smislu 16. člena1 tega sporazuma, se uporabljajo prispevki, določeni v 47. členu samoupravnega sporazuma o najmanjšem obveznem obsegu zdravstvenega varstva v SR Sloveniji.
65.	člen
Ta sporazum začne veljati, ko ga sprejme večina delovnih ljudi v občinskih zdravstvenih skupnostih Lenart, Maribor, Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica ter se objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1976. dalje.
St. 022-153/74
Lenart, dne 22. januarja 1976.
Občinska zdravstvena skupnost Lenart Predsednik
i
Drago Spasovski 1. r.
St. 022-152/74
Maribor, dne 21. januarja 1976.
Občinska zdravstvena skupnost Maribor Predsednik Franc Krivec 1. r.
St. 022-154/74
Ormož, dne 23. januarja 1976.
Občinska zdravstvena skupnost Ormož Predsednik
Alojz Hergula 1. r.
St. 022-155/74
Ptuj. dne 22. januarja 1976.
Občinska zdravstvena skupnost Ptuj Predsednik Jože Šegula 1. r.
St. 022-156/74	[
Slov. Bistrica, dne 23. januarja 1976. ,
Občinska zdravstvena skupnost Slovenska Bistrica
.Predsednik Olga Bera 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
IDRIJA
310.
Na podlagi 6. in člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74 in 29/75) ter 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 z ločenim glasovanjem sprejelh
ODLOK
o sprememba-h in dopolnitvah odloka o davki!? cbčanov občine Idrija
1.	člen
V odloku o davkih občanov občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/73, 2/74, 4/74 in Uradni list SRS, št. 6/75) se 10. člen spremeni in glasi:
i -Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, ki predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, se odmerja po stopnji 44 6/o.
Davčnim zavezancem, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz prejšnjega odstavka tega člena odmeri po stopnji 20 °/o.«
2.	člen
13. .člen se spremeni in glasi:
-Začasno so oproščeni davka iz kmetijstva dohodki iz kmetijstva od zemljišč, določenih v 58. členu zakona o davkih občanov. Pristojni upravni organ za kmetijstvo ob ugotavljanju, da so bila dela opravljena strokovno in skladno s programom občine, določi hkrati trajanje oprostitve, vendar največ do 10 let.-
3.	člen
16. člen se spremeni in glasi:
Občani, ki opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ali postranski poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih osnovah:
Ce znaša presežek davčne osnove dinarjev nad	do		Stopnja •/.
	10.000	25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000	4. člen	50
V 17. členu se stopnja »29,60 "/o« nadomesti s stopnjo -30 "/o-.
5.	člen
zo. Člen se spremeni in glasi:
-Občinski davek iz obrtnih dejavnosti po oooitku se plačuje od vsakega posameznga kosmatega dohodka ob vsakem izplačilu po davčnih stopnjah, ki znašajo:
1.	Od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij in podobno, od prodaje srečk in vplačil športnih napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in podobno, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne rhoči, od tovorjenja in vleke lesa z delovno živino in od dohodkov domače obrti 10 °/o
Davek po tej točki ne plačujejo občani, ki priložnostno zbirajo odpadni material. Davek po tej točki se tudi ne plačuje 'od dohodkov izdelave čipk.
2.	Od provizij poslovnih agentov in poverjenikov
ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih dej, ki se ne štejejo za izvirnike; od dohodkov potujočih zabavišč; od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	20 Vo
Davek po tej točki ne plačujejo občani, zasebni kmetje od dohodkov, ki jih dosežejo s prevozom mleka v zbiralnice mleka gospodarskih organizacij, s pluženjem snega in prevozom smeti ter fekalij.
3.	Od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo
storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona'o davkih občanov	25 "/o
6.	člen
23. člen se spremeni in glasi:
-Občani, ki opravljajo intelektualne in druge negospodarske storitve kot glavni ali postranski' poklic, plačujejo občinski davek od osnov, ki presegajo višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov po naslednjih davčnih stopnjah:
Ce znaša presežek davčne osnove dinarjev
Ce znaša presežek davčne osnove dinarjev Nad	Do 10.000		Stopnja •/. 25
10.000	20.000	30
20.000	30.000	35
30.000	50.000	39
50.000	100.000	\ 43
100.000	150.000	46
150.000	200.000	48
200.000	7. člen	50«
V 24. členu se stopnja -219,60 6/o. nadomesti s stopnjo "30 %>«.
8. člen
V 25. členu se stopnja		-20 ”/e« nadomesti s stopnjo	
-25 "A".	9.	člen	
27. člen se	spremeni	in glasi:	
-Občinski	davek na	dohodek od	premoženj a se
plačuje po naslednjih stopnjah:			
Ce znaSa davčna dinarjev		osnova	Stopnja •/,
Nad		Do	
		10.000	25
10.000		20.000	30
20.000		30.000	35
30.000		50.000	40
50.000		100.000	45
100.000		150.000	50
150.000		200.000	55
200.000			60-
10. člen
V 32. členu se 3. in 4. točka črtata, sedanji 4. in 5. pa postanejo 'S. in 4. točka.
,11. člen
33. d člen se črta.
12.	člen
33. d člen se črta.
13.	člen
36. člen se spremeni in glasi:
■•Poroštvo za plačilo davčnih obveznosti zahteva davčni organ občine od zavezanca v primeru neuspe-e izterjave.
Upravni organ občine, ki je pristojen za izdajo obrtnih dovoljenj, ne more izdati dovoljenja brez poroštvene izjave, ki jo poroki podpišejo pred delavcem davčne uprave in s katero jamčijo z vsem svojim premoženjem.-.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1 januarja 1976, razen določb 5. in 8. člena, ki se uporabljajo od 1. marca 1976.
St. 422-5/72
Idrija, dne 27. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Sulgaj 1. r.
311.
Na podlagi 1 in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27/72 in 39/74) 230. člena statuta občine Idrija (Uradno glasilo ob-'ne Idrija, št. 3/74) je Skupščina občine Idrija na Sfiji zbora združenega dela in zbora krajevnih skup-bosti dne 27. februarja 1976 z ločenim glasovanjem 3Prejeia
ODLOK
o davku na promet nepremičnin
1.	člen
V občini Idrija se plačuje davek na promet nepremičnin po zakonu o davku na promet nepremičnin in po davčnih stopnjah, ki so predpisane s tem odlokom.
2.	člen
Davek na promet nepremičnin se plačuje po davčnih stopnjah glede na prometno vrednost kvadratnega metra zemljišča, oziroma uporabne površine gradbenega objekta in so različne za kmetijska zemljišča, stavbna zemljišča in za gradbene objekte, ki so na-' slednje:
Ce znaša prometna vrednost kvadratnega metra
dinarjev:				
a) za	kmetijska zemljišča			
Nad	Do	Din	V#	Znaša davek	
	3	18		
3	4	0.35 + 18 od presežka nad		3
4	5	0.55 + 24 od presežka nad		4
5	7	0.80 + 30 od presežka nad		5
7	10	1.40 + 36 od presežka nad		7
10		2.45 + 42 od presežka nad 1		0
b) za	stavbna	zemljišča		
Nad	Do	Din	*/i	Znaša davek	
	30	12		
30	40	3.60 + 18 od	presežka nad	30
40,	50	5.40 + 24 od	presežka nad	40
50	70	7.80 4 30 od	presežka nad	50
70	100	13.80- 4 36 od	presežka nad	70
100	150	24.60 4 24 od	presežka nad	100
150		45.60 4 48 od	presežka nad	150
c) za	gradbene objekte		t	1
Nad	Do	Din	•/.	Znaša davek	
	2.000	12		
2.000	4.000	240 4 14 od	presežka nad	2.000
4.000	5.000	560 4- 18 o4	presežka nad	4.000
5.000	7.000	740 + 22 od	presežka nad	5.000
7.000	10.000	l 180 4 26 od	presežka nad	7.000
10.000		1.960 4 30 od	presežka nad	10.000
3.	člen
Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin sc davek na promet nepremičnin ne plačuje, če proda družbena organizacija, občan ali zasebna pravna oseba kmetijsko zemljišče občanu, ki se z osebnim delom ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Status kmeta, razen občana, ki je zdravstveno zavarovan kot kmet, dokaže občan s potrdilom upravnega organa občine, pristojnega za kmetijstvo, v kateri ima stalno prebivališče.
Ce bo tako zemljišče prej kot v petih letih prodano za neknAetijske namene, plača prodajalec tudi davek, ki ga je bil oproščen po prejšnjih odstavkih tega člena.
,	4. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o davku na promet nepremičnin v občini Idriia (Uradno glasilo občine Idrija, št. 7/72).
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1976.
2.	člen
za tantno številko 1 se doda nova tarifna številka 1 a, ki se glasi:
»Tarifna številka 1 a
Od prometa, novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnjega nakupa	4%
St. 422-10/75
Idrija, dne 27. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r.
312.
Na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75 in 58/75) in 230. člena statuta, občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, it. 3/74) je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 z ločenim glasovanjem sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve
1.	člen
V tarifi posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradno glasilo občine Idrija, št. 1/73, 2/73, 4/73, 8/74 in Uradni list SRS št. 9/75) se tarifna številka 1 spremeni tako, da se glasi:
»Tarifna številka 1
Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zadnje predpisana davčna oprostitev	3 °/o
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se plačuje tudi od motornih vozil, ki jih uvozijo oz. kupijo, v konsignacijskih skladiščih občani in zasebne pravne osebe. Davek plača občan oz. zasebna pravna oseba davčni upravi občine, v kateri ima stalno prebivališče oz. poslovni sedež. Brez dokaza o plačanem davku po te.i tarifni številki motornega vozila ni mogoče registrirati.
2.	Ne plačuje se davek po tej tarifni številki od rabljenih stvari, ki jih prodajajo občani neposredne ali po trgovskih in drugih organizacijah kot posredniki ali kako drugače, razen od izdelkov iz zlata in drugih plemenitih kovin, naravnega dragega kamenja in naravnih biserov in predmetov izdelanih s takimi kamni ali biseri.«
Opomba:
1.	Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov, katerih prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek šte tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti, ah smrti lastnika avtomobila.
2.	Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti, če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost davčni organ.
3.	Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača davčni upravi občine, v kateri ima prodajalec stalno prebivališče.«
3.	člen
' Tarifna številka 2 se spremeni in glasi:
din za liter
»Od alkoholnih pijač
1.	naravnega vina in vina tipa »Biser« 1,50
2.	penečega vina	2,80
3.	specialnih vin (desertnih, likerskih in aromatiziranih) ter desertnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 12 do 15 dinarjev
nad 15 dinarjev
4.	likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter nad 32 din
5.	naravnega žganja in medice
6.	piva
6,10
9,30
25,00
V “/. od /rednosti
15
25
7.	drugih alkoholnih pijač, ki niso
zajete v točkah od 1 do 6	43
*
Opomba:
1.	Davčna osnova za alkoholne pijače iz 1., 2., 3. in 4. točke te tarifne številke je liter alkoholne pijače; za večje ali manjše pakiranje je davek sorazmeren davku od litra pijače.
Davčna osnova za alkoholne pijače iz 5.. 6. in 7. "■očke te tarifne številke je prodajna cena proizvajalcev, uvoznika na debelo ali prodajalca na drobno, ki "e pijače sami porabijo ali jih prodajajo končnim potrošnikom. Pri gostinskih organizacijah združenega dela in samostojnih gostincih je davčna osnova nabavna cena.
2.	Davčni zavezanci za alkoholne pijače so pioda-jalci teh pijač končnim potrošnikom Davčni zavezanci so tudi obrtne organizacije združenega dela. ki nabavljajo te pijače zaradi predprodaje končnim potrošnikom oz zaradi lastne končne potrošnje.
3.	Z nabavno ceno iz drugega odstavka 1. točke opombe k tej tarifni številki je mišljena cena, izkazana v fakturi dobavitelja z všteto embalažo in vsemi drugimi odvisnimi stroški, ki se zaračunavajo kupcu.
4.	Posebni občinski prometni davek se ne plačuje od prometa jabolčnika in medicinskih vin, če so bili ti proizvodi pridobljeni z naravnim alkoholnim vrenjem, brez dodatka drugih snovi in primesi.
5.	Z alkoholnimi pijačami je mišljeno pivo in druge alkoholne pijače z več kot 2% alkohola. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o kakovosti teh pijač.«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ne' glede na določbe prvega odstavka tega člena začnejo določbe 1. člena odloka veljati od
1.	marca 1976, uporablja pa se od 1. januarja 1976, določbe 2. in 3. člena tega odloka pa se uporabljajo od
1.	marca 1970.
St. 421-3/72
Idrija, dne 27. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Idrija
Cveto Šulgaj 1. r.
313.
Na podlagi 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora; krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za izgradnjo osnovne šole Cerkno m sklada za izgradnjo in obnovo osnovnih šol in vzgoj-novarstvenih ustanov v občini1 Idrija ter prenosu pravic in obveznosti teh skladov na Skupnost za osnovno izobraževanje Idrija
1.	člen
1 Sklad za izgradnjo osnovne šole Cerkno, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za izgradnjo šole Cerkno (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/69, 2/70 in 6/70) in sklad za izgradnjo in obnovo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih ustanov v občini Idrija, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za izgradnjo in pb-novo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih ustanov v občini Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 5/72 in 7/72) se ukineta.
2.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti skladov iz 1, člena tega odloka se prenesejo na Temeljno izobraževalno skupnost Idrija.
3.	člen
Prenos sredstev, pravic in obveznosti se izvede po stanju sredstev na dan 31 12. 1975 s tem. da do prenosa sredstev, pravic in obveznosti upravne, finančne in administrativne zadeve opravlja oddelek za gospodarstvo in finance Skupščine občine Idrija.
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 022-5/76
Idrija, dne 27. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r.
314.
Na podlagi 2. in 14. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 2/74) in 230. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o obvezni splošni in občasni deratizaciji na območju občine Idrija
1.	člen
Zaradi uspešnega zatiranja in preprečevanja nalezljivih bolezni, ki jih prenašajo gledalci, se izvaja na območju občine Idrija splošna in občasna deratizacija.
2.	člen
Obvezna splošna in občasna deratizacija obsega:
—	vse stanovanjske in poslovne zgradbe s pripadajočimi skupnimi objekti, kot so dvorišča, drvarnice, kleti, skladišča, podstrešja ter hišna kanalizacija;
—	omrežja mestnih kanalizacij, javna odlagališča;
—	vsa druga mesta, na katerih je možnost obstoja in razmnoževanje gledalcev.
3.	člen
Obvezna splošna in občasna deratizacija zajema območja naselij: Idrija, Spodnja Idrija, Cerkno, Crni vrh.
Akcija se izvaja najmanj enkrat letno.
Splošno deratizacijo organiziqi upravni organ občinske skupščine, pristojen za zdravstvo, sporazumno s sanitarno inšpekcijo.
O izvedbah občasnih deratizacij odloča Izvršni svet Skupščine občine Idrija na nredlog nristoinih organov.
4.	člen
Načrt obvezne splošne in občasne deratizacije z ukrepi in načinom izvajanja izdela pooblaščena delovna organizacija, ki sme edina tudi izvajati deratizacijo.
Nadzor nad izvajanjem obvezne splošne in občasne deratizacije opravlja sanitarna inšpekcija.
5.	člen
O pričetku obvezne splošne in občasne deratizacije mora pooblaščena delovna organizacija obvestiti
občane in delovne organizacije z razglasi. V obvestilu mora navesti splošne ukrepe za varnost občanov, delavcev v delovnih organizacijah in domačih živali.
6.	člen
Stroški deratizacije:
—	stanovanjskih prostorov in pripadajočih objektov ter površin v zasebni lasti gredo v breme lastnikov oz. uporabnikov zgradb;
—	stanovanjskih prostorov in pripadajočih objektov ter površin v družbeni lastnini gredo v breme sredstev za tekoče vzdrževanje stanovanjske hiše;
—	poslovnih prostorov in pripadajočih objektov ter površin v družbeni lasti gredo v breme uporabnikov;
—	mestni kanalizaciji krijejo komunalna podjetja oz. skupnosti, ki upravljajo s kanalizacijo;
—	javnih in drugih odlagališč za smeti in odpadke krije njihov odpravljalec.
7.	člen
Cene posameznih storitev za deratizacijo določi pooblaščena delovna organizacija, ki izvaja deratizacijo. K cenam daje soglasje Izvršni svet Skupščine občine Idrija.
Ceno za izvršeno storitev deratizacije plačujejo uporabniki storitev neposredno izvajalcem deratizaci-ie na podlagi izstavljenega računa.
8.	člen
Vsi zavezanci deratizacije so dolžni strokovnemu osebju pooblaščene organizacije dovoliti in omogočiti dostop v vse objekte ter površine, s katerimi upravljajo in jim dati potrebna obvestila, ki so jim v pomoč pri izvajanju deratizacije.
9.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek delovna ali druga organizacija, ki ne dovoli ali onemogoči izvajanje deratizacije pooblaščeni organizaciji.
10.	člen
Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki ne dovoli ali onemogoči izvajanje deratizacije p» pooblaščeni organizaciji v stanovanjskih zgradbah in pripadajočih skupnih napravah, kot so dvorišča, drvarnice, kleti, skladišča, podstrešja ter hišna kanalizacija.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o obvezni splošni in občasni deratizaciji na območju občine Idrija (Uradno glasilo občine Idrija, št. 3/68).
St. 512-1/76
Idrija, dne 27. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Idrija Cveto Sulgaj 1. r.
LENART
315.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) in 1. členu zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-310/72, 52-491/72, 28-377/73, 36-547/75) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. marca 1976 sprejela
ODLOK
» spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Lenart
1.	člen
V tarifi posebnega občinskega prometnega davka — del A — davek od prometa proizvodov, ki je sestavni del odloka c posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plači! za storitve v občin: Lenart (Uradni list SRS. št. 55/72 2/73. 33/73, 45/73. 16/74, 17/75), se v tarifni št. 1, stopnja 4 0/ii nadomesti s stopnjo S^/o.
2.	člen
Tarifna št. 2 se spremeni in dopolni tako, da glasi:
Tarifna št. 2
Alkoholne pijače:
din za liter
1.	naravno vino	(tip »Biser«)	1,50
2.	peneče	vino	2,80
3.	specialna vina (desertna, likerska in aromatizirana) ter desertne pijače, če znaša nabavna cena za t' er:
—	nad 12 do 15 din	.	7,00
—	nad 15 din	10,00
4.	likerji in močne alkoholne pijače, če
znaša nabavna cena za liter nad 32 din	25,00
v °/o od vrednosti
5.	žganje	in medica	15
6.	pivo	|	40
7.	likerji z nabavno ceno do 32 din/l in aruge alkoholne pijače, ki niso zajete v točkah
1 do 6 te tarifne številke	43
3.	člen
Za tarifno številko 3 — del A— davek oa prometa proizvodov se doda nova tarifna številka, ki glasi:
Tarifna št. 4
»Od prometa z rabljenimi motornimi vozili, kadar jih lastniki odtujijo v treh letih od nabave 4°/o«
4.	člen
Ta odlok začno veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. "določba tarifne št. 1 pa se uporablja od 1. januarja 1976 dalje.
St. 421-6/72
Lenart, dne 5. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
j
316.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74), 18. členu zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74) in 58. členu zakona c splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 29/71) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. marca 1976 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno obrambo občine Lenart
1.	člen
Ustanovi se občinski štab za teritorialno obrambo občine Lenart (v nadaljnjem besedilu: štab) kot organ občine.
2.	člen
Štab deluje v miru in v vojni. Vodi in združuje vse enote teritorialne obrambe v občini.
3.	člen
Štab je vojaško-strokovm organ občine, odgovoren za organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot teritorialne obrambe na območju občine, v skladu s stališči in sklepi Skupščine občine Lenart, njenega sveta za ljudsko obrambo ter povelji in navodili nadrejenih štabov teritorialne obrambe.
4.	člen
Svet za ljudsko obrambo Skupščine občine Lenart potrjuje mobilizacijski in razvojni načrt štaba in enot teritorialne obrambe.
5.	člen
Komandanta štaba imenuje na precjlog sveta za ljudsko obrambo občine pristojni komandant višjega štaba teritorialne obrambe.
Delavca na delo v' štabu sprejema kot komandant štaba v soelasiu s svetom za ljudsko obrambo občine.
6.	člen
Komandant štaba lahko odredi, da morajo osebe, razporejene v štab. začaiJho bivati v štabu, če je tc potrebno zaradi posebnega stanja med pripravljenostjo, vojaškimi vajami, za izvajanje ukrepov ob hudih naravnih nesrečah ali drugi splošni nevarnosti
7.	člen
Delavci, zaposleni v Štabu, sc štejejo kot delavci v delovnem razmerju.
Medsebojna razmerja delavcev, zaposlenih v štabu, se urejajo s samoupravnim sporazumom delavcev upravnega organa Skupščine občine Lenart.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-1/75
Lenart, dne 5. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Rn*o Tuš 1. r.
317.
Po 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. decembra 1975 sprejela
ODLOK
o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju občine Lenart za obdobje 1976 do 1980
1.	člen
S tem srednjeročnim programom geodetskih del se zagotavlja izvedba najnujnejših geodetskih del, potrebnih za občino Lenart za namene prostorskega in urbanističnega planiranja, smotrnega gospodarjenja s prostorom, inventarizacije prostora, urejanje premoženjskopravnih in davčnih razmerij, ljudske obrambe in za druge namene.
2.	člen
Ta odlok ureja programiranje in financiranje na-slednjh vrst geodetskih del:
—	izdelavo osnovne državne karte (ODK);
—	izdelavo temeljnih topografskih katastrskih načrtov v večjih merilih;
—	izdelavo zbirnega katastra komunalnih naprav;
—	izdelavo geodetske prostorske dokumentacije;
—	reprodukcijo katastrskih načrtov;
—	avtomatske obdelavo podatkov katastrskega o pera ta (AOP);
—	razna vzdrževalna dela.
3.	člen
V obdobju 1976 do 1980 bodo na območju občine Lenart opravljene od posameznih vrst geodetskih del iz prejšnjega člena naslednje naloge:
1.	Izdelava 7 'listov ODK v občini Lenart po planu geodetske uprave SR Slovenije s sredstvi, predvidenimi po odloku o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1976 do 1980. Tako bo celotno območje občine do ‘konca srednjeročnega obdobja pokrito z ODK 1 : 5000.
2.	Izdelava temeljnih topografskih katastrskih načrtov v večjih merilih v obsegu 150 ha v skladu z družbenim dogovorom o kriterijih za programiranje, sofinanciranje in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obdobju 1976 do 1980, ki ga sklenejo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in občine.
3.	Izdelava zbirnega katastra komunalnih naprav, ki bo zajel vodovod, kanalizacijo, plin, električno omrežje, javno razsvetljavo in PTT omrežje in naselje Lenart in naselje Gradišče.
4.	Nadaljevanje del na geodetski prostorski dokumentaciji po obstoječi zakonodaji (zakon o temeljni geodetski izmeri) s kartografsko in numerično obde-
lavo prostorskega dela zemljiškega katastra (upravni, politični, urbanistični in različni naravni režimi).
5.	Reprodukcija katastrskih in katastrsko topografski^ načrtov; obnovili se bodo tisti listi teh načrtov, ki zaradi prenatrpanosti z vsebino in slabega papirja postajajo neuporabni za registracijo sprememb in za izdajanje kopij.
6.	Letna izpeljava katastrskih sprememb pri ECM s predvidenim prenosom na AOP.
7.	Razna vzdrževalna dela, ki jih bo potrebno opraviti v zvezi s trenutrymi potrebami urbanističnega načrtovanja in projektiranja, ni jih pa mogoče v naprej peedvideti (izmera manjših območij in aero-snemanje naselij).
4.	Člen
Za izvedbo nalog iz prejšnjega člena bodo v letih 1976 do 1980 zagotovljena sredstva v višini 1,000.000 dinarjev. Sredstva iz prejšnjega odstavka bodo zagotovi i ena v nroračunu občine.
5.	člen
V posameznih letih izvajanja srednjeročnega programa bo zagotovljena 1/5 sredstev iz prejšnjega člena. Zneski, predvideni za posamezno leto. se po letu 1976 valorizirajo v višini, kot to določi Izvršni svet Skupščine občine Lenart.
6.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se bodo uporabljala po letnih programih geodetskih del, ki jih sprejme Izvršni svet Skupščine občine Lenart na predlog geodetske uprave Maribor, razen za dela iz 2. točke 3. člena tega odloka, ker je izvedba del urejena z družbenim dogovorom.
Sredstva, ki ne bodo porabljena v posameznem letu, bodo prenešena v naslednje leto.
7.	člen
Za izvajanje tega srednjeročnega programa skrbi geodetska uprava Maribor in ga neposredno izvaja v mejah tega odloka.
8.	člen
Na podlagi 8. člena družbenega dogovora o kriterijih za programiranje, sofinanciranje in izvajanje izdelave temeljnih topografskih načrtov v večjem merilu v obdobju 1976 do 1980, se pooblasti geodetski zavod Mkribor za izdelavo temeljnih topografskih načrtov na območju občine Lenart.
Izvršni svet Skupščine občine Lenart predloži vsako leto skupščini občine poročilo o izvajanju tega srednjeročnega programa.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 46-4/76-3
318.
Po 49. členu zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 42-338/73) in 165. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 19-545/74) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
5.	marca 1976 sprejela
SKLEP
o določitvi delovne organizacije za opravljanje strokovnega nadzora nad gradnjo objektov Za trg na območju občine Lenart
1.	člen
Za opravljanje strokovnega nadzora nad gradnjo objektov za trg na območju občine Lenart se določi delbvha organizacija »Komunaprojekt« Maribor.
2.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za gradbene in komunalne zadeve, je dolžan voditi evidenco o objektih, ki se gradijo za trg na območju občine Lenart.
Občinski upravni organ iz prejšnjega odstavka obvesti delovno organizacijo iz 1. člena tega sklepa o pričetku gradnje objektov, za katerih nadzorstvo je določena ter ji pošlje en izvod gradbenega dovoljenja-in potrjene gradbenotehnične dokumentacije.
3.	člen
Delovna organizacija iz 1. člena tega sklepa določi enega ali več strokovnih delavcev (nadzorni organ) ki bodo opravljali strokovno nadzorstvo ter o tem obvešti pristojni občinski upravni organ in podjetje, ki izvaja gradnjo, objektov za trg.
4.. člen
Stroške za opravljanje strokovnega nadzora nosi podjetje, ki, gradi objekte za trg.
Strbški se obračunajo v cčni objekta.
5. člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-1/76
Lenart, dne 5. marca 1976.
Predsednik
Skupščine občine Lenart Božo Tuš 1. r.
Lenart, dne 18. decembra 1975.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Boio Tuš 1. r
SEVNICA
319.
Na podlagi 1. in 2. točke 107. ciena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22-350/74), 31. in 32. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) in 119. ter 214. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi in organizaciji štabov za civilno zaščito v občini Sevnica
1.	člen '
Ustanovijo se štabi za civilno zaščito:
1.	občinski štab za civilno zaščito,
2.	štabi v organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah,
3.	štabi v krajevnih skupnostih.
2.	člen
Štabi civilne zaščite so strokovni organi, ki so odgovorni za organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot civilne zaščite na svojem območju.
3.	člen
Občinski štab za civilno zaščito zlasti:
—	proučuje vprašanje civilne zaščite, ocenjuje ogroženost ozemlja občine pred vojnimi učinki in hudimi nesrečami in daje ustrezne predloge izvršnemu svetu občinske skupščine;
—	izdela občinski načrt ukrepov za civilno zaščito in ga predlaga v sprejem izvršnemu svetu občinske skupščine;
—	usklajuje delo organov in organizacij civilne zaščite na območju občine, ki izvajajo varstvo ob hudih nesrečah in pred vojnimi učinki;
—	organizira in neposredno vodi akcije za reševanje in pomoč ob hudih nesrečah ali vojnih učinkih;
—	skrbi za samozaščito, pouk m usposabljanje štabov ter organizira praktične vaje;
—	obvešča prebivalstvo o nevarnostih, obsegu hudih nesreč in vojnih učinkov ter daje prek sredstev javnega obveščanja uradna obvestila;
—	organizira in vodi graditev in vzdrževanje zaklonišč;
—	sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih občin;
—	sodeluje s štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in temeljnimi organizacijami združehega dela;
—	poroča o akcijah in\ukrepih republiškemu sekretariatu za ljudsko obrambo;
—	strokovne zadeve za občinski štab civilne zaščite opravlja upravni organ za ljudsko obrambo Skupščine občine Sevnica.
4.	člen
Občinski štab za civilno zaščito šteje 13 elanov, in sicer:
—	komandant civilne zaščite,
—	načelnik štaba za civilno zaščito,
—	pomočnik načelnika štaba za civilno zaščito, zadolžen za sodelovanje s centrom za opazovanje, obveščanje in alarmiranje,
—	član štaba za materialno in tehnično sodelovanje,
—	član štaba za pouk enot in prebivalstva,
—	član štaba za komunalno dejavnost in a sanacij e,
—	član štaba za zaklonišča,
—	član štaba za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva,
—	član štaba za reševanje izpod ruševin in odstranjevanje ruševin,
—	član štaba za protipožarno varnost,
—	član štaba za prvo medicinsko pomoč,
—	član štaba za prvo veterinarsko pomoč,
—	član štaba za radiološko in biokemično zaščito (RBK).
5.	člen
Člani občinskega štaba za civilno zaščito se imenujejo izmed funkcionarjev in strokovnjakov, ki glede na svojo dejavnost in strokovnost lahko uspešno opravljajo dolžnost v štabu.
Člane občinskega štaba za civilno zaščito imenuje Izvršni svet Skupščine občine Sevnica.
6.	člen
Štabi za civilno zaščito v organizacijah združenega dela in temeljnih organizacijah združenega dela so operativni organi civilne zaščite, k! organizirajo, pripravljajo in vodijo zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin na svojem območju.
7.	člen
Štabi za civilno zaščito v organizacijah združenega dela opravljajo naslednje naloge:
—	na podlagi občinskega načrta civilne zaščite izdelajo svoje načrte za zaščito in reševanje delavcev ter materialnih dobrin,
—	vodijo priprave in izvajanje ukrepov civilne zaščite ter pouk enot civilne zaščite,
—	seznanjajo delavce z odloki in navodili, ki se nanašajo na civilno zaščito in ravnanje ob nevarnostih,
—	sodelujejo s štabi za civilno zaščito drugih organizacij združenega dela in krajevnih skupnostih,
—	ocenjuje posledice vojnih .akcij v obratih in drugih objektih, ugotavlja najbolj ogrožene objekte in določa mesta za zavetje delavcev,
—	o svojih ukrepih tn akcijah obveščajo občinski štab za civilno zaščito.
8.	člen
Štabe za civilno zaščito v organizacijah združenega dela In drugih organizacijah sestavljajo:
—	komandant civilne zaščite,
—	načelnik štaba za civilno zaščito,
—	pomočnik načelnika štaba za civilno zaščito,
—	član štaba za zaklonišča, zatemnitev in maskiranje,
—	član štaba za prvo medicinsko pomoč in asana-
cijo,
—	član štaba za protipožarno varnost,
—	član štaba za radiološko in biokemično zaščito (RBK),
—	član štaba za odstranjevanje ruševin in reševanje.
9.	člen
Delovanje, organiziranost in vodenje civilne zaščite mora biti določeno v statutu.
Člane štaba za civilno zaščito imenuje delavski svet.
10.	člen
Štabi za civilno zaščito v krajevnih skupnostih so operativni organi civilne zaščite, ki organizirajo, pripravljajo in vodijo zaščito in reševanje ljudi ter materialnih dobrin na svojem območju.
11.	člen
Štab za civilno zaščito v krajevnih skupnostih opravlja naslednje naloge:
—	na podlagi občinskega načrta za civilno zaščito Izdela svoje načrte za civilno zaščito,
—	vodi priprave in izvajanje ukrepov civilne zaščite,
—	organizira in vodi gradnjo zaklonišč za zaščito občanov,
—	vodi evakuacijo ali sprejemanje prebivalstva, kakor tudi nastanitev tistih, ki so ostali brez stanovanj in materialnih sredstev,
—	neposredno vodi pouk prebivalstva in svojih enot civilne zaščite in skrbi, da je prebivalstvo popolnoma seznanjeno z vsemi odloki in drugimi predpisi, ki se nanašajo na civilno zaščito,
—	štab za civilno zaščito krajevne skupnosti usklajuje delo vseh štabov za civilno zaščito na območju krajevne skupnosti in po potrebi sodeluje s štabi za civilno zaščito sosednjih krajevnih skupnosti,
—	o svojih ukrepih in akcijah obveščajo občinski štab za civilno zaščito.
12.	člen
Štabe za civilno zaščito v krajevnih skupnostih sestavljajo:
—	komandant civilne zaščite,
—	načelnik štaba za civilno zaščito,
—	pomočnik načelnika štaba za civilno zaščito,
—	član štaba za zaklonišča, zatemnitev in maskiranje,
—	član štaba za evakuacijo in sprejemanje prebivalstva,
—	član štaba za prvo medicinsko pomoč in asana-
cijo,
—	član štaba za protipožarno varnost,
—	član štaba za radiološko in biokemično zaščito (RBK).
—	član štaba za odstranjevanje ruševin in reše-van'
13.	člen
Štabe za civilno zaščito imenujejo sveti krajevnih skupnosti.
14.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o ustanovitvi občinskega štaba za civilno zaščito, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 19/72
15.	člen
Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 8-1/76-1
Sevnica, dne 24. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
320.
Na podlagi 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20-122/74), 3 in 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS. št. 7-224/73) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o vzdrževanju lavne snage in obveznem odlaganju smeti In odpadkov na območju občine Sevnica
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Namen tega odloka je urediti na določenih območjih občine Sevnica vzdrževanje javne snage in obvezno odlaganje smeti in odpadkov zaradi zagotovitve higienskih pogojev za življenje občanov.
Območja iz prvega odstavka tega člena so naslednja:
a)	območje mesta Sevnica in naselja Šmarje,
b)	območje naselja Gorenji in Dolenji Boštanj,
c)	območje Loga in Radne,
č) naselje Krmelj,
d)	naselje Tržišče,
e)	naselje Blanca
f)	naselje Loka in Račiča.
Za ožja območja se smatrajo tudi zemljišča v neposredni bližini gostinskih in turističnih objektov ter obrtnih delavnic, ki so locirana izven naselij iz drugega odstavka tega člena.
Krajevne skupnosti lahko s sklepom določijo tudi druga območja, za katera je obvezno uporabljati ta odlok.
2.	člen
Za javne površine po tem odloku se štejejo:
1.	ulice s pločniki, trgi in ceste, obrežja rek in potokov;
2.	območja železniških postaj, avtobusnih postaj, postajališča, čakalnice, parkirni prostori, tržnice, in prostori pred prodajalnami ter dovozne poti k skladiščem ;
3.	javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, okrasni nasadi, pokopališča ter ostale površine, ki se štejejo kot javne površine;
4.	otroška igrišča, javna kopališča ob rekah, zemljišča za stalne in občasne športne in druge javne prireditve ter površine med stanovanjskimi bloki.
3.	člen
Za uporabnike javnih površin se po tem odloku štejejo delovne in druge organizacije, društva in občani, ki javne površine uporabljajo ali z njimi gospodarijo.
Za upravljalce zgradb in drugih objektov se po tem odloku štejejo delovne in druge organizacije, društva in občani, ki imajo pravico uporabe, ki gospodarijo ali ki so lastniki zgradb in drugih objektov.
Občani delovne in druge organizacije so dolžni skrbeti za varstvo in vzdrževanje javne snage ter za primeren videz mesta in naselij.
II.	VZDRŽEVANJE JAVNE SNAGR
4.	člen
Na javne površine je prepovedano:
1.	odmetavati papir in druge odpadke,
2.	zlivati odpadne vode, fekalije in olja,
3.	odlagati hišne smeti, odpadke,' gradbeni material, zemljo z gradbišč ipd.,
4.	odvajati vode iz zgradb in gradbenih zemljišč,
5.	odpadni kosovni material (avtomobilske karoserije, štedilniki, hladilniki ipd ).
Na javnih površinah je prepovedano prati in čistiti motorna in druga vozila ali opravljati kakršnakoli obrtniška dela.
Na javpih površinah v strnjenih naseljih je prepovedano kurjenje odpadnih materialov.
Komunalna organizacija lahko v izjemnih primerih dovoli odlaganje gradbenega materiala in zemlje z gradbišč na javne površine.
Pri čiščenju in obrezovanju dreves ter grmičevja, pri urejanju zelenic, parkov in pri drugih podobnih delih na javnih površinah mora izvajalec del odpadke takoj odstraniti in jih odpeljati na mesto, ki ga določi Komunalno stanovanjsko podjetje za Sevnico, za ostala naselja pa krajevne skupnosti.
5.	člen
Prepovedano je pisati ali risati po zidovih, ograjah, vratih, klopeh, reklamah, prometnih in javnih znakih ter podobnem ali kako drugače onesnažiti oziroma poškodovati.
Plakatiranje je dovoljeno na za to določenih prostorih in v soglasju z uporabniki javnih površin, ozi-roma upravljavcev zgradb in drugih objektov, vendar bod pogojem, da mora prireditelj plakate odstraniti oajkasneje v 3 dneh po končani prireditvi.
6.	člen
Izvajalci gradbenih in drugih del na javnih površinah ali ob njih so na svoje stroške dolžni:
1.	pri obnovi pročelij zgradb postaviti lovilne odre, da se prepreči poškodovanje in onesnaženje mimoidočih ljudi in javnih površin;
‘L preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb;
3.	redno čistiti odtočne jaške na gradbiščih;
4.	nalagati vozila za odvoz raznega materiala tako, da se pri prevozu material ne stresa;
5.	gradbeni material na gradbiščih uskladiščiti in zavarovati tako, da se zaradi vremenskih razmer ne more širiti ali prenašati na javne površine;
6.	pri opravljanju raznih drugih del, ki niso navedena v tem členu, opravljati ta dela tako, da se ne ovira, onesnaži ali poškoduje javne površine.
Upravljale! in lastniki nezazidanih zemljišč so dolžni zemljišče čistiti in vzdrževati tako, da na njih ni nesnage in drugega odpadnega materiala.
,	7. člen
Uporabniki javnih površin so dolžni pri prevozu goriva, odpadkov in raznih drugih snovi preprečiti odpadanje takih snovi na javne površine. Pri prevozu tudi ne smejo povzročiti smradu in prahu.
V primeru, ko uporabnik javne površine ne more preprečiti onesnaževanja javnih površin, mora takoj poskrbeti za odstranitev nesnage. Prav tako so dolžni odstraniti vso nesnago uporabniki javnih površin, ki nastane pri nakladanju in razkladanju.
8.	člen
Organizatorji prireditev, prodajalci pri stojnicah in drugi morajo poskrbeti, da se javne površine čim manj onesnažijo in da se ne pojavi smrad ter da se ne poškodujejo.
Po uporabi so dolžni uporabniki javnih površin iz prvega odstavka tega člena le-te temeljito očistiti in jih po potrebi razkužiti ter jih pustiti v stanju, kot so bile pred uporabo. O potrebi razkuženja takih površin izda odločbo pristojni upravni organ za sanitarno inšpekcijo.
9.	člen
Na javnih površinah, predvsem pa na železniških postajah, avtobusnih postajah, parkirnih prostorih, na tržnici in pred prodajalnami morajo biti nameščene košare za odpadke.
Košare za odpadke po prejšnjem, odstavku tega člena namešča komunalna organizacija v soglasju z uporabnikom javne površine. Soglasje z uporabnikom je potrebno samo zaradi določitve mesta za namestitev košar za odpadke. Stroške za nabavo in namestitev tipiziranih košar za odpadke nosi v celoti uporabnik (upravljalec) teh javnih površin.
10.	člen
Čiščenje javnih površin opravljajo komunalne organizacije, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti, ki uporabljajo javne površine za svojo redno dejavnost (železniška postaja, avtobusne postaje, tržnice, igrišča ipd.). Pregled javnih površin ter določitev upravljalcev izdela upravni organ Skupščine občine Sevnica, pristojen za komunalne zadeve.
Površine med stanovanjskimi bloki v družbeni lastnini so dolžni vzdrževati in čistiti stanovalci v najemnih odnosih in etažni lastniki, lahko pa jih ureja in čisti pooblaščena organizacija. V tem primeru krijejo stroške čiščenja in vzdrževanja površin stanovalci-in etažni lastniki.
S pogodbo na osnovi odločbe iz prvega odstavka tega člena se določijo sredstva za redno čiščenje, kakor tudi načini in roki čiščenja ter merila za plačevanje opravljenega dela.
Stroški za izredno čiščenje javnih površin gredo v breme tistega, ki je čiščenje povzročil. Za izredno čiščenje javnih površin se po tem odloku šteje čiščenje, ki je potrebno zaradi večjega onesnaženja, kot je običajno pri redni uporabi javne površine.
Ce tisti, ki javno površino prekomerno onesnaži, ne poskrbi za čiščenje sam, opravi čiščenje pooblaščena organizacija na njegove'stroške.
11.	člen
Upravljavci zgradb in drugih objektov šo dolžni pravočasno naročiti pri komunalni organizaciji izpraz-njenje straniščnih greznic. Za pravočasno naročilo se šteje tisto naročilo, ki je podano 30 dni preden je greznica polna.
Fekalije se smejo prevažati v posebnih zaprtih vozilih in se izpraznjujejo na mestih, ki 'jih določi komunalna organizacija v soglasju s sanitarnim inšpektorjem. Črpanje fekalij iz greznic in drugih odpadnih snovi iz kanalizacije je dovoljeno le s pripravami, ki ustrezajo higiensko-tehničnim zahtevam. Okolica greznice mora biti ob izpraznitvi temeljito očiščena in razkužena.
Obvezno odvažanje fekalij po določilih tega člena je na področju mesta Sevnica in naselja Šmarje. Greznice je potrebno izprazniti po potrebi, najmanj pa vsakih 6 mesecev.
Na kmetijske površine v območju mesta Sevnica, naselja Šmarje in Krmelj se ne smejo odlagati fekalije.
III.	ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV
12.	člen
Upravljavci in lastniki zgradb in drugih objektov na območjih, določenih v 1. členu tega odloka so dolžni odlagati smeti in odpadke iz gospodinjstev in drugih virov po določilih tega odloka.
13.	člen
Za smeti in odpadke iz gospodinjstev se štejejo zlasti: hišne smeti, ostanki hrane iz individualnih gospodinjstev, pepel, prazne konzervne škatle, porcelan, ostanki stekla in kovin, smeti iz pisarniških prostorov, tekstilni in papirni odpadki ter podobno.
Za smeti in odpadke iz drugih virov se štejejo zlasti: odpadni gradbeni material, premog, dvoriščne smeti ipd., odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov, odpadki iz obrtne In industrijske predelave, ostanki živil iz gostinskih obratov, ogorki in pepel iz večjih centralnih kurjav, industrije, obrti in ostalih organizacij in embalaža od prodajaln, obrti in industrije. Izvzeti so industrijski odpadki, ki imajo organiziran odvoz in ustrezno uporabno vrednost.
14.	člen
Upravljavci zgradb in drugih objektov na območju iz 1. člena tega odloka, morajo odlagati smeti in odpadke iz gospodinjstev In drugih virov v tipizirane smetiščne posode le, če je organiziran odvoz smeti in odpadnega materiala.
Če so smeti in odpadki iz drugih virov taki, da se ne dajo ali jih je težko odlagati v tipizirane smetiščne posode, mora delovna organizacija skleniti s komunalno organizacijo pogodbo, v kateri se določi drug način odlaganja (odlaganje na stacioniran voz, v vreče, povezi ipd.). Dogovorjeni način odlaganja ne sme biti v nasprotju s sanitarnimi in drugimi predpisi.
Občani, delovne in druge organizacije ter društva na območju mesta Sevnica morajo odpadke, ki jih ni mogoče odlagati v tipizirane posode in ki jih pooblaščena organizacija za komunalne zadeve ne odvaža po posebni pogodbi, primerno embalirati (povezati v bale. zložiti) in prijaviti njih odvoz pooblaščeni organizaciji.
To se nanaša predvsem na kosovne odpadke (štedilniki, hladilniki in druga gospodinjska oprema ter Starši kolesa in motorna vozila ipd.). Pooblaščena organizacija je dolžna na osnovi zahtev za odvoz, odpeljati te odpadke najkasneje v 3 mesecih po prvi zahtevi. Ti posebni odvozi se obračunavajo po tarifi, ki jo določi organizacija in potrdi upravni organ Skupščine občine Sevnica. Pooblaščena organizacija je dolžna najmanj 3 dni pred odvozom teh odpadkov obvestiti o tem prizadete stranke.
Na ostalih področjih občine Sevnica se morajo taki odpadki odlagati na urejenih smetiščih.
15.	člen
mepoveuano je:
1.	odlagati v smetiščne posode vroč ali žareč pepel, ogorke, tekočino, mrhovino' in druge odpadke, ki povzročajo smrad ali požar,
2.	puščati smetiščne posode odprte,
3.	odlagati smeti v smetiščne posode tako, da se pri tem onesnaži prostor okoli njih ali iste prenapolniti. da se ne dajo zapirati,
4.	polivati z vodo odpadke (pepel) v posodi.
16.	člen
Prostor za posode za smeti določi komunalna organizacija sporazumno z upravljavci zgradb in drugih objektov. Lastnik, najemnik ali imetnik pravice uporabe družinske hiše teme imeti smetiščno .posodo tudi ni drugem meštu, vendar jo mora na dan, ko se smeti odvažajo, postaviti na za to določeno mesto.
Prostor, ki je določen za postavljanje smetiščnih posod, mora biti gladek, tako. da je možno čiščenje.
Potrebno število tipiziranih smetiščnih posod nabavijo lastniki oziroma investitorji zgradb in drugih objektov na svoje stroške.
Število tipiziranih smetiščnih posod določi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve na predlog komunalne pooblaščene organizacije.
Število tipiziranih smetiščnih posod je odvisno od količine smeti v zgradbi, pri čemer je treba upoštevati. da posode ne smejo biti preveč polne.
Tipizirane smetiščne posode za nove zgradbe morajo biti nabavljene takoj, ko je zgradba vseljiva.
Posode za smeti je dolžan uporabnik redno vzdrževati in čistiti. Dotrajane smetiščne posode je dolžan uporabnik zamenjati takoj, ko le-te ne zadostijo higienskemu minimumu.
Gostinski obrati in druge organizacije, ki poslujejo z živili, morajo ostanke hrane odlagati v posebne tesno zaprte posode.
Na območju mesta Sevnica odvaža smeti in odpadke iz gospodinjstev in drugih virov komunalna organizacija, v ostalih naseljih, kjer se ureja odvoz s tem odlokom, pa način odvoza urejajo krajevne skupnosti.
17.	člen
Prostore za odlaganje smeti določajo krajevne skupnosti v soglasju z upravnim organom, sanitarno inšpekcijo in komunalno organizacijo za odvoz smeti in odpadkov.
Prostor za odlaganje smeti vzdržuje pooblaščena organizacija ali krajevna skupnost.
Vzdrževanje prostora za odlaganje smeti obsega zlasti pravilno in pravočasno izravnavo zemljišča, zasipanje organskih odpadkov, razkuževanje in uničevanje mrčesa in podgan.
18.	člen
Za pobiranje in odvažanje smeti in odpadkov so dolžni upravljavci zgradb in drugih objektov plačati stroške pobiranja in odvažanja. Stroški za pobiranje in odvažanje se plačujejo mesečno.
S podjetji, kjer je zaradi proizvodnega? procesa nujno odlaganje odpadnega materiala, embalaže oziroma odpadkov iz drugih virov v večjih količinah in večkrat tedensko, sklene komunalna organizacija posebno pogodbo za pobiranje in odvoz. S to pogodbo se določi tudi višina plačila stroškov za tako pobiranje in odvažanje.
Ceno za odvoz in pobiranje določa komunalna organizacija v smislu odloka o ukrepih za družbeno kontrolo cen v občini Sevnica (Uradni list SRS,‘St. 33/73). Osnove za obračun odvoza smeti in odpadkov so vse stanovanjske površine objektov.
IV.	KAZENSKE DOLOČBE
19.	člen
Z denarno kaznijo od 100 do 20.000 din se kaznuje za prekršek organizacija (pravna oseba):
1.	če odlaga papir in druge odpadke na javne površine (4. tlen'2. točka);
2.	če izliva odpadne vode in fekalije na javne površine (4. člen 2 točka);
3.	če odlaga smeti, odpadke, gradbeni material, zemljo z gradbišč in podobno na javne površine ali v strugo (vodotoke) rek in potokov (4. člen 3. točka);
4.	če na javnih površinah pere ali čisti motorna ali druga vozila ali opravlja kakršnakoli obrtniška dela (4. člen drugi odstavek);
5.	če odvaja vode iz zgradb in gradbenih zemljišč na javne površine (4 člen 4. točka);
6.	če izvajalci del pri čiščenju in obrezovanju dreves in grmičevja ter pri urejanju zelenic, parkov In drugih podobnih delih ne odstranijo odpadkov (4.
'Člen 4. odstavek);
7.	če krši določila 5. č^na tega odloka;
8.	če pri obnovi pročelij zgradb ne postavi lovilnih odrov in ne prepreči poškodovanja in onesnaženja mimoidočih ljudi in javnih površin (6. člen L točka);
9.	če ne prepreči širjenja prahu ob rušenju zgradb (6. člen 2. tpčka);
10.	če opusti redno čiščenje odtočnih jaškov na gradbiščih (6. člen 3. točka);
11.	če vozila za odvoz raznega materiala nalaga tako, da se pri prevozu raztresa material po javnih površinah (6. člen 4. točka);
12.	če gradbenega materiala na gradbiščiji ne zavaruje tako, da ni možnosti, da bi se zaradi vremenskih in drugih razmer lahko širil ali prenašal na javne površine (6. člen 5. točka ali če krši določilo 6. člena
6.	točka);
13.	če ne očisti in vzdržuje nezazidanih zemljišč (6. člen, drugi odstavek);
14.	če krši določila 7. člena;
15.	če organizatorji prireditev,'prodajalci pri stojnicah in drugi ne očistijo prostorov in kolikpr je to potrebno, če jih ne razkužijo (8. člen);
16.	če na javnih površinah niso nameščene koSare za odpadke (9. člen);
17.	če komunalna orgapizacija ali delovna in druga organizacija, ki uporablja javne površine za svojo redno dejavnost, ne čisti javnih površin (10. člen);
18.	če fekalije prevažajo v nasprotju z določilom 11. člena;
19.	če ne odlaga smeti in odpadkov v tipizirane smetiščne posode (prvi odstavek 14. člena) ali če ne postavi posode za smeti na določena mesta in jih vsaj enkrat na mesec ne čisti (4. odstavek 14. člena);
20.	če tipizirane smetiščne posode za nove zgradbe niso nabavljene takoj, ko je zgradba vseljiva (16. člen peti odstavek); -
21.	če gostinski obrati in druge organizacije, ki poslujejo z živili, ne odlagajo ostankov hrane v posebno tesno zaprte posode (16. člen 6. odstavek);
22.	če komunalna organizacija ne odvaža smeti in odpadkov po določilih tega odloka ali če odvaža smeti nepooblaščena organizacija (16. člen 7. odstavek);
23.	če komunalna organizacija ne skrbi za vzdrževanje in ureditev prostora za odlaganje smeti in odpadkov (17. člen).
Z denarno kazhljo od 20 do 2.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije (pravne osebe), ki stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člena.
20.	člen
Z denarno kaznijo od 20 do 5.000 đe kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori kakšno dejanje iz 19. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 20 din se kaznuje takoj na mestu kdor stori prekršek Iz 1., 2„ 3., 4., 6. In 19. točke 19. člena, če gre za lažji prekršek ali če prekršek ni povzročil hujših posledic.
Denarne kazni iz prejšnjega odstavka izterjajo od tistih, ki jih zalotijo pri prekršku delavci postaje milice ali za to pooblaščena oseba.
Denarna kazen, ki se plača takoj na mestu se ne Izterja od mladoletnikov pod 16. letom starosti.
V.	KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in aktov, izdanih na njegovi podlagi opravljajo: upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, upravni organ, ki je pristojen za sanitarno inšpekcijo, postaja milice in pooblaščeni delavci komunalne organizacije.
Način in obseg nadzorstva pooblaščenih delavcev iz predhodnega odstavka tega člena se določi s pogodbo med pristojnim upravnim organom za komunalne zadeve in komunalno organizacijo.
•	22. člen
Pooblastilo za opravljanje nadzorstva izda delavcu upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
*	23. člen
' Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju mesta Sevnica in naselja Šmarje (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/70).
24.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-3/76-1
Sevnica, dne 24. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
321.
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 215. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 20/74) sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Sevnica na seji dne 24. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o prenehanju zdravstveno investicijskega sklada občine Sevnica
1.	člen
Zdravstveno investicijski sklad občine Sevnica, ki je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi zdravstveno investicijskega sklada v občini Sevnica (Uradni vestnik OLO Novo mesto, št. 6/62) preneha 31. decembra 1975.
2.	člen
Sredstva zdravstveno investicijskega sklada po stanju 31. XII. 1975 v znesku 80.000 din se prenesejo Lekarni Sevnica, namensko za odpravo pomankljivo-sti na objektu.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-y nem listu SRS.
St. 402-8/76-3
Sevnica, dne 24. februarja 1976.
‘	Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Janko Rebernik 1. r.
ZALEG
322.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39-468/74), na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 13-301/72. 42-883/72, 12-268/73. 17-483/74, 35-1044/74 in 6-291/75) tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK o davkih občanov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
' ‘ ,!
1.	člen
Davki se v občini Žalec predpisujejo, odmerjajo in izterjujejo po določbah zakona o davkih občanov, po določbah tega odloka in po predpisih izdanih na njihovi podlagi.
2.	člen
Občani plačujejo po tem odloku:
1.	davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti,
2.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
3.	davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev,
4.	davek od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav,
5.	davek na dohodke od premoženja,
6.	davek od premoženja,
7.	davek na dobitke od iger na srečo.
3.	člen
Zavezanec, ki ni dolžan voditi poslovnih knjig po —konu o davkih občanov mora voditi evidenco o dohodkih in izdatkih. Glede načina vodenja poslovnih knjig se uporabljajo določbe tretjega odstavka 23. člena zakona o davkih občanov.
Zavezanca iz prvega odstavka tega člena, ki je star nad 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska) in ne zaposluje tuje delovne sile, lahko davčna uprava na njegovo zahtevo oprosti vodenja predpisane poslovne knjige. Taka oprostitev je dopustna tudi za zakonca in’ otroka, ki v skladu z zakonom nadaljuje obrt pc umrlem svojcu in ima zaposlenega le poslovodjo.
Izvršni svet lahko oprosti od vodenja poslovne knjige zavezanca iz prvega odstavka tega člena tudi na podlagi drugih socialnih ali zdravstvenih okoliščin.
4.	člen
Občani so dolžni na javni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve.
Pogoji in merila na osnovi katerih je občan dolžan predložiti podatke Iz prejšnjega odstavku se določijo z družbenim dogovorom med občinskimi skupščinami v SR Sloveniji.
II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI
5.	člen
Zavezancu davka od osebnega, dohodka iz kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davka od kmetijstva) se davek odmerja po katastrskem dohodku ali po dejanskem dohodku. Po katastrskem dohodku se odmerja davek zavezancu, ki po merilih tega odloka ni preuvrščen na obdavčitev po dejanskem dohodku.
6.	člen
Stopnja davka od osebnega dohodka, ki odpade na osebni dohodek iz gozda je za zavezanca, ki se mu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmeta-kooperanta, ki je zdravstveno in pokojninsko zavarovan po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju delavcev v združenem delu, 17 %>. Stopnja za druge zavezance je 41 °/o.
7.	člen
Glede na proizvodne in ekonomske pogoje se zaradi določitve različnih stopenj davka od kmetijstva območje občine razdeli na naslednje skupine katastrskih občin:
v I. skupini 64 °/o v II. skupini 55 %> v III. skupini 46 %> v IV. skupini 36 °/o
10.	člen
Zavezancu se odmerja davek od kmetijstva po dejanskem dohodku, če:
1.	njegov katastrski dohodek presega 7.000 din;
2.	dosega dohodek iz kmetijstva zlasti z rejo broj-lerjev, nesnic, pitanjem govedi in prašičev ali s kakšno monokulturo.
Izvršni svet lahko na predlog odbora za gospodarstvo in finance odloči, da se zavezancu iz 1. točke prvega odstavka tega člena odmerja davek po katastrskem dohodku, če je zavezanec zaradi bolezni, invalidnosti ali starosti trajno nezmožen za delo in pri tem ne zaposluje tuje delovne sile, če gre za zavezance iz krajev, ki se po tem odloku štejejo za višinske, ali če so glede na povprečne pogoje gospodarjenja zasebnih kmetijskih proizvajalcev v občini pogoji gospodarjenja zavezanca bistveno slabši od povprečnih.
11.	člen
I.	skupina
Braslovče, Gomilsko. Gorica, Gotovlje, Grajska vas, Latkova vas, Levec, Male Braslovče, Ojstriška vas, Jrla vas, Petrovče, Polzela, Spodnje Gorče, Gornja vas ri Preboldu, Smatevž, Prebold, Šempeter v Savinjski lolini, Trnava, Vransko, Zalog in Žalec.
II.	skupina
Kasaze, Letuš, Podvin, Prekopa, Velika Pirešica, Zabukovica in Podvrh.
III.	skujrna
Crni vrh, Crnova, Dobrič, Ločica, Ponikva. Prel-ska, Studence, Andraž nad Polzelo, Vinska gora, Jeronim, Sv. Jungert, Matke. Miklavž pri Taboru, Pon-grac, Tešova, Založe in Železno.
IV.	skupina
Dobrovlje, .Lipje, Marija Reka, Liboje in Zapla-nina.
8.	člen
Stopnje davka od kmetijstva za zavezanca, ki se mu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmeta-kooperanta, ki je zdravstveno in pokojninsko zavarovan po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju delavcev v združenem de-'u so;
v I. skupini 40 °/o
v II. skupini 31 0/o
v III. skupini 22 %>
v IV. skupini 12 %
Ce ima zavezanec katastrski dohodek v dveh ali več katastrskih občinah, se odmeri davek po stopnji katastrske občine, kjer ima zavezanec pretežni del katastrskega dohodka.
Zavezanec, ki se mu davek od kmetijstva odmerja po dejanskem dohodku, mora voditi evidenco o dohodkih in izdatkih v obliki knjige prejemkov in izdatkov ter seznam osnovnih sredstev.
12.	člen
Davek od kmetijstva po dejanskem dohodku se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek iz 10. člena zakona o davkih občanov, po naslednjih stopnjah:
		Osnova din		Stopnja •/•
do	10.000			18
od	10.000	do	20.000	22
od	20.000	do	30.000	26
od	30.000	do	40.000	29
od	40.000	do	50.000	31
od	50.000	do	60.000	33
od	60.000	do	70.000	35
od	70.000	do	80.000	36
od	80.000	do	90.000	37
od	90.000	do	100.000	38
nad	100.00C			39
13.	člen
Začasno so oproščeni davka od kmetijstva dohodki od zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna,
pa so z investicijami zavezanca postala uporabna	6 let
2.	na katerih zavezanec zasadi nove vinograde nad 10 arov	•	4<4eta
9.	člen
Stopnje davka od kmetijstva za zavezanca, ki se mu ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov so:
3.	na katerih zavezanec zasadi nove sadovnjake nad 20 arov
a)	za srednjedebelni nasad	Štet
b)	za nizkodebelni nasad	5 tet
14.	člen
Zavezancu davna od kmetijstva se prizna posebna olajšava po tretjem in četrtem odstavku.66. člena zakona o davkih občanov, če ima kmetijo pd 3. členu zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 26-237/73) ali če združuje svoje delo in sredstva s strojnimi skupnostmi in vlaga sredstva v preusmeritev gospodarstva ter v preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene, pod naslednjimi pogoji:
—	da preusmerja svoje gospodarstvo po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija in občinski organ, pristojen za kmetijstvo in ki je v skladu z razvojem kmetijstva v občini;
—	da preureja stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša območna turistična organizacija.
Olajšave se prizna glede na vložena sredstva za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev poslopij v turistične namene po naslednjih merilih:
Vložena sredstva din		Olajšava •/• od letnega davka
Od 2.000	do 8.000	30
od 8.000	do 15.000	40
od 15.000	do 30.000	50
od 30.000	do 40.000	60
od 40.000	do 50.000	70 '
od 50.000	do 60.000	80
od 60.000	do 70.000	90
nad 70.000		100
Priznanje olajšave po tem členu lahko zavezanec uveljavlja s pismeno vlogo, h kateri priloži račurie in drugo dokumentacijo, s katero dokazuje višino in namembnost vloženih sredstev. Olajšavo za sredstva vložena v koledarskem letu, je mogoče uveljaviti do 31. januarja po preteku leta.
Za vlaganje v izgradnjo, rekonstrukcijo ali adaptacijo stavb je mogoče uveljaviti olajšavo v petnajstih dneh po preteku leta, v katerem je bilo izdano uporabno dovoljenje, oziroma, v katerem so bila gradbena dela zaključena.
Mnenje o tem, ali gre za preusmeritev gospodarstva oziroma za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene ter če je investicija primerna in v skladu z razvojem v občini, izda območha kmetijska organizacija in upravni organ občine, pristojen za kmetijstvo oziroma območne turistične organizacije.
Pri priznanju olajšav za nakup plemenske živine je potrebna tudi dokumentacija o plemenskem poreklu živine.
Oljašave, ki se priznajo po tem členu zaradi nakupa plemenske živine, kmetijskih strojev in opreme, se odpravijo v primeru, če zavezanec pred potekom treh let od priznane olajšave kupljeno živino, kmetijske stroje ali opremo odtuji.
15.	člen
Zavezanec davka od kmetijstva, ki se mu odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, ali kme-tu-ko6perantu, ki je zdravstveno in pokojninsko zavarovan po predpisih o zdravstvenem in pokojninskem zavarovanju delavcev v združenem delu in preživlja otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih ali visokih šolah, se za vsakega takega otroka odmerjeni davek zniža za 630 dinarjev.
Za otroka iz prvega odstavka tega člena, ki je na rednem šolanju izven kraja stalnega prebivališča staršev in zaradi tega v času šolanja ne živi pri starših, se olajšava iz prvega odstavka tega člena poveča za 100%.
Za otroka, ki prejema štipendije, se olajšava iz prvega oziroma iz drugega odstavka tega člena zmanjša za 50 »/o.
Olajšava se prizna ob letni odmeri davka za otroka, ki je v preteklem letu opravil razred oziroma letnik šole. Olajšava se prizna najdalj do 26. leta starosti. Olajšava se prizna, če jo zavezanec uveljavlja do
31.	januarja po preteku leta, v katerem jč Otrok Opravil razred oziroma letnik šole.
16.	člen
Davka od kmetijstva so oproščeni zavezanci iz višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če letni katastrski dohodek teh zavezancev ne presega 3.000 din in so dohodki od kmetijstva osnovni vir sredstev preživljanja članov gospodinjstva.
Višinski kraji so katastrske občine, ki so uvrščene v III. in IV. skupino.
17.	člen
Kmetom borcem narodnoosvobodilne vojne se pri odmeri davka od kmetijstva priznajo olajšave po zakonu.
Zavezancu, ki izpolnjuje pogoje po zakonu in ima priznano sodelovanje v NOB v enojnem štetju, se del davka od kmetijstva, ki pripada občini, zniža ih sicer:
1.	zavezancu, ki je sodeloval v NOB pred 31. decembrom 1942 neprekinjeno do 15. maja 1945, za 20%;
2.	zavezancu, ki je sodeloval v NOB z začetkom v času od 1. januarja 1943 do 31. decembra 1944 neprekinjeno do 15. maja 1945, za 10%.
III.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH' GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
18.	člen
Pri določanju pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: davek od obrtne dejavnosti) je treba upoštevati vrsto dejavnosti in naslednje kriterije:
1. donosnost stroke,
,	2. opremljenost delavnice,
3.	tržne pogoje oziroma možnost opravljanja storitev,
4.	osebne okoliščine (starost in zdravstveno stanje zavezanca),
5.	čas opravljanja obrti v posameznem letu,
6.	razmerje med ročnim in strojnim delom,
7.	predvideni dohodek.
Pri odmeri davka od obrtne dejavnosti v pavšalnem letnem znesku zavezancu, ki mu opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačuje prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti do višine ugotovljene po 10. členu zakone o davkih občanov zavezanec. ki mu je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako, da se davek v pavšalnem znesku, ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka poveča za enkrat:
19. člen
Stopnje davka od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku, ki se plačujejo od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov, zna-
šajo: Osnova	din	Stopnj ‘It
	do 10.000	25
od 10.000	do 20.000	30
od 20.000	do 30.000	35
od 30.000	do 50.000	39
od 50.000	do 100.000	43
od 100.000	do 150.000	46
od 150.000	do 200.000	48
nad 200.000		50
20. člen
Zavezanec davka od obrtnih dejavnosti, ki mu opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačuje davek od osnove do zneska določenega po 10. členu zakona o davkih občanov po skupni stopnji, po kateri plačuje prispevke in davke zavezanec, ki mu je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. Nad to višine se uporabljajo stopnje iz 19. člena tega odloka, povečane za 10 poenov.
,	21. člen
Posebna olajšava po 82. členu zakona o davkih občanov za vlaganje v razširjeno reprodukcijo se prizna ta vse obrtne in druge gospodarske dejavnosti razen :a naslednje dejavnosti oziroma zavezance:
1.	avtoprevozništvo,
2.	livarstvo,
3.	izdelovanje drobnih kovinskih predmetov,
4.	izdelovanje predmetov iz plastičnih mas,
5.	kovinostrugarstvo,
6.	zavezance, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic.
Zavezanec uveljavlja olajšavo v roku, ki velja za vložitev napovedi dohodka za odmero davka.
22.	člen
Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od tehle dohodkov in po naslednjih stopnjah:
Vrsta dohodkov	Stopnja
1.	od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig
revij ipd., od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije ipd., od dohodkov delavcev doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči	10
2.	od provizij poslovnih agentov in poverjeni-
kov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike od dohodkov potujočih zabavišč: od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti	20
3.	od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacije: od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu. sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne
gre za dohodke iz 1. in 2. točke; od dohodkov doseženih po 3. in 4. točki 1. odstavka 76. člena zakona o davkih občanov	25
Organizator mora tri dni pred začetkom dela prijaviti zabavišče davčni upravi.
Zbiralci odpadnega materiala (železa, papirja, stekla itd.), obiralci hmelja in obiralci sadja so oproščeni plačila davka iz obrtne dejavnosti po odbitku.
23.	člen
Odmerjeni davek od obrtnih dejavnosti se zniža za 25 0/o zavezancem, ki opravljajo naslednje dejavnosti:
Področje	Od tega samo tele dejavnosti
1. predelovanje kovin	1.	mehanika koles 2.	urarstvo
	3.	podkovsko kovaštvo (samo podkovan j e in popravila kmečkega orodja) 4.	brusaštvo za vse vrste rezil
2. predelovanje lesa	1. kolarstvo (samo popravilo vozov)
3. izdelovanje tekstilnih	
izdelkov	1.	krojaštvo 2.	šiviljstvo
4. predelovanje usnja	1.	čevljarstvo 2.	sedlarstvo (samo vprežna oprema)
5. izdelovanje in popravljanje raznovrstnih	
izdelkov	1. popravljanje dežnikov in sončnikov
6. izdelovanje živil	1. mletje žita za druge
7. obrtne, osebne in dru-	
ge storitve	1.	žaganje drv 2.	krpanje in likanje 3.	vezilstvo 4.	frizerstvo 5.	snaženje oker 6.	fotografiranje 7.	optika (montiranje in popravljanje vseh vrst očal)
Zavezancu, ki prvič v občini ustanovi obrtno delavnico in se zaveže da bo v tej delavnici najmanj tri leta opravljal redno obrtno dejavnost, se za prvo leto poslovanja odmerjeni davek zniža za 50 °/o.
Olajšav po prvem in drugem odstavku tega člena ne morejo koristiti zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili in zavezanci, ki opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic.
Zavezanec lahko v enem koledarskem letu koristi le eno izmed predpisanih olajšav po tem členu ali po 21. členu tega odloka. Zavezancu se prizna olajšava, ki je zanj ugodnejša.
24.	člen
Zavezancu se ne odmeri davek iz obrtne dejavnoati po letu, ko dopolni starost 60 let (moški) oziroma 55 let (ženska), če ne uporablja dopolnilnega dela drugih in ne presega 10.000 din odmerne osnove.
Osnova za davek iz obrtnih dejavnosti se zmanjša za dohodke od invalidnin in otroških dodatkov, katere bi dobival vojni ali delovni invalid, če ne bi opravljal obrtne dejavnosti
VI.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
V.	DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
25.	člen
29. člen
Pri določanju pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: davek od intelektualnih storitev) je treba upoštevati vrsto dejavnosti in naslednje kriterije:
1.	donosnost dejavnosti,
2.	možen obseg opravljanja storitev,
Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav znaša 20 0/o.
V primerih, ki so našteti v tretjem odstavku 107. člena zakona o davkih občanov, se ta davek plačuje po stopnji 35 “/o.
Davek iz prvega odstavka tega člena se ne plačuje od dohodkov od patentov in tehničnih izboljšav.
3.	osebne okoliščine (starost in zdravstveno stanje zavezanca),
4.	čas opravljanja dejavnosti v posameznem letu,
5.	predvideni dohodek.
Pri odmeri davka od intelektualnih storitev v pavšalnem letnem znesku zavezancu, ki mu opravljanje dejavnosti ni glavni poklic, se poleg kriterijev in meril iz prvega odstavka upošteva tudi višina skupne stopnje prispevkov in davka, po kateri plačuje prispevke samoupravnim interesnim skupnostim in davek od osebnega dohodka iz intelektualnih storitev do višine ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov. zavezanec, ki mu je opravljanje take dejavnosti glavni poklic in to tako, da se davek v pavšalnem znesku ugotovljen po kriterijih iz prvega odstavka poveča za enkrat.
30. člen
Stopnja davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic po dejanskem dohodku, ki se plačuje po letni osnovi (četrti odstavek 104. člena zakona o davkih občanov) znaša 20 %>.
V primerih, ki so našteti v tretjem odstavku 107, člena zakona o davkih občanov, se ta davek plačuje po stopnji 35 °/o.
VI.	DAVEK NA DOHODEK OD PREMO'. EN J A IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
31. člen
Davek na dohodek od premoženja se plačuje pc naslednjih stopnjah:
.	26. člen
Stopnje davka od ose‘bnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki se plačuje od osnov, ki presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov znašajo:
	Osnova	din		Stopnja •/•
		do	10.000	25
od	10.000	do	20.000	30
od	20.000	do	30.000	35
od	30.000	do	50.000	39
od	50.000	do	100.000	43
od	100.000	do	150.000	46
od	150.000	do	200.000	48
nad	200.000			50
27.	člen
Zavezanec davka od intelektualnih storitev, ki mu opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic, plačuje davek od osnove do zneska določenega po 10. členu zakona o davkih občanov po skupni stopnji, po kateri plačuje prispevke in davke od osebnega dohodka zavezanec, ki mu je opravljanje take dejavnosti glavni poklic. Nad to višino se uporabljajo stopnje iz 26. člena tega odloka, povečane za 10 poenov.
28.	člen
Osnova din do 10.000 do 20.000 do 30.000 do 50.000 do 100.000 do 150.000 do 200.000
nad 200.000
32.	člen
Davek na dohodke od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek sc ne plača, če je poteklo tri leta od dneva, ko je bila premičnina pridobljena in če vrednost premičnine ob prodaji ne presega 5.000 dinarjev.
33.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem, se prizna 60 °/o stroškov, od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov, garaž in počitniških hiš v najem, se prizna 30 "A stroškov za vzdrževanje in upravljanje.
34.	člen
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob v podnajem, se odštejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego teh dohodkov, in to 50 "/o.
Davčna stopnja
■/.
25
30
35
40
45
50
55
60
Davek v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka plačujejo zavezanci od tehle dohodkov in po naslednjih stopnjah:
1.	od dohodkov, od katerih se po zakonu o davkih občanov plačuje davek od intelektualnih storitev po odbitku, razen od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih ibčanov — 25*/*;
2.	od dohodkov, doseženih po 3. točki 76. člena zakona o davkih občanov — 20 ”/o.
35.	člen
Od dohodkov doseženih z oddajanjem opremljenih sob, sc davek na dohodke od premoženja ne plača, če ti dohodki ne presegajo 3.000 din letno. Davčna osnova je celotni doseženi dohodek.
Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob tudi ne plača davka na dohodke od premoženja zavezanec, ki opremljene sohe oddala preko zveze
študentov, turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, občinskega sindikalnega sveta ali občinske konference ZMS.
Oprostitev po drugem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto. K vlogi mora predložiti listine, s katerimi dokazuje način oddajanja opremljenih sob.
VII.	DAVEK OD PREMOŽENJA
36.	člen
Davek od premoženja se plačuje:
1. od tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi vozil v tehle letnih zneskih:
1. za tovorna vozila (tovornjaki in lahki tovornjaki) in specialna tovorna vozila, namenjena za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost:
3 tone nad 3 do 4 tone nad 4 do 5 ton nad 5 ton
1.000	din od vsake začete tone
3.000	din
8.000	din
8.000	din 4- 4.000 din za vsake nadaljnjo začeto tono nosilnosti
2. za delovna vozila — ne glede na nosilnost in težo 120 din
3.	za tovorne priklopnike in specialne tovorne priklopnike, ki so namenjeni za prevažanje določenih tovorov — glede na nosilnost kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki,
4.	za delovne priklopnike — ne glede na nosilnost in težo 60tlin
5.	za vlečna vozila a) za traktorje
do 25 KM	120 din
nad 25	do 40 KM	170 din
nad 40	do 63 KM	220 din
nad 63 KM	270 din
b) za vlečna vozila s polpriklopnikom se plača davek kot za tovorna vozila, navedena v 1. točki
6. za tovorne tricikle z nosilnostjo do 400 kg in z
delovno prostornino		motorja		
nad 125 ccm	do	250 ccm	30 din	
nad 250 ccm	do	500 ccm	40 din	
nad 500 ccm	do	1000 ccm	"0 din	
nad 1000 ccm			60 din	
za tovorne tricikle z več;		nosilnostjo nad	400 kg pa še 40 din	
7. za kombije glede na delovno prostornino motor-ia in sicer:				
do 900 ccm				500 din
nad 900 ccm	do	1.350 ccm		800 din
nad 1.350 ccm	do	1.800 ccm		1.100 din
nad 1 800 ccm	do	2.500 ccm		1.400 din
nad 2.500 ccm	do	3.100 ccm		1.700 din
nad 3.100 ccm	2.000 din
II. od motornih čolnov ir drugih plovnih objektov na motorni pogon, glede na moč motorja po 20 din od vsake začete konjske sile;
III.	od gozdnih zemljišč v višini trikratnega katastrskega dohodka teh zemljišč;
IV.	od vsake stavbe ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oziroma uživalec sam ali pa jo daje v najem, od vrednosti stavbe.
37.	člen
Vrednost stavbe se ugotovi po naslednjih merilih:
—	po povprečni gradbeni ceni za ms koristne sta, novanjske površine upoštevajoč normalno stopnjo opremljenosti,
—	po gradbeni izvedbi stavbe,
—	po letu gradnje oziroma letu rekonstrukcije in obsegu rekonstrukcije in po letu dozidave ali nadzidave stavbe.
Za koristno stanovanjsko površino se šteje tlorisna površina sob, predsob, kuhinje, hodnikov, vež, stopnišč, kopalnice, stranišča, lož, balkonov, shramb, kleti, poslovnih prostorov, garaž in drugih zaprtih prostorov stavbe. •
Za določitev vrednosti stavbe na način iz prvega odstavka se lahko uporabljajo tudi merila na osnovi tabele za ugotavljanje vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 9-151/73 in 35-839 SS).
Iz tabel, navedenih v prejšnjem odstavku tega člena, se uporabljajo določbe. 1., 2., 3., 4. in 7. točke A tabele, B in C tabele.
38.	člen
Glede na gradbeno izvedbo se na vrednost 1 mf koristne stanovanjske površine določene v 41. členu in ob upoštevanju določb 37. člena uporablja količnik takole:
Gradbena izvedba	Količnik
—	zidovi opečni, delno betonski, z masivnimi stropi	1,00
—	zidovi opečni, stropi leseni	0,90
—	zidovi opečni, delno iz kamna,	stropi leseni	0,70
—	predalčno zidovje, stropi leseni	0,60
Vrednost 1 m2 koristne stanovanjske površine, ugotovljene po prvem odstavku tega člena, se zmanjša:
—	pri kletnih prostorih za 75 °/o
—	pri ložah za 30 %>
—	pri balkonih za 75 %
—	pri mansardnih prostorih za 20 Vo
—	pri garažah kot samostojnih gradbenih objektih za 50 "/».
Vrednost 1 m! površine poslovnih prostorov, ugotovljene po prvem odstavku tega člena, se poveča za 25 Ve, ne glede na to ali so ti prostori sestavni del stanovanjske stavbe ali pa so zgrajeni kot samostojen gradbeni objekt.
Površine nezgrajenih podstrešij se ne vrednotijo.
*
39.	člen
Od ugotovljene vrednosti stavbe se odšteje obraba stavbe (amortizacija), ki se izračuna po Rossovi formuli. Taka ugotovljena vrednost je osnova za odmero davka od premoženja in se ne spreminja v primerih Iz 41. člena tega odloka.
Odločba o odmeri davka je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali do spremembe davčnih predpisov.
40.	člen
Zavezanec davka na posest stavb je dolžan vložiti napoved za odmero davka od premoženja. Davčna napoved je praviloma enkratna. Zavezanec, ki med letom pridobi stavbo, opravi rekonstrukcijo, ali dozidave ali nadzidave, je dolžan vložiti napoved najkasneje do 31. januarja po preteku leta, v katerem je bila stavba pridobljena, opravljena rekonstrukcija, oziroma ko je stavbo začel uporabljati. Obrazec napovedi predpiše davčna uprava.
41.	člen
Ugotovljena vrednost stavbe, ki je osnova za odmero davka od premoženja, se spremeni, ko se gradbena vrednost za 1 m8 koristne stanovanjske površine v primerjavi z vrednostjo iz leta f973 oziroma kasneje poveča za več kot 20 %. V takem primeru se opravi revalorizacija vrednosti stavbe in revalorizacija obrabe stavbe (amortizacija) in je na novo ugotovljena vrednost osnova za odmero davka v nadaljnth letih.
Za stanovanjske zadeve pristojni občinski upravni organ mora vsako leto do 31. januarja za preteklo leto predložiti davčnemu organu podatke o povprečni gradbeni ceni za 1 m' koristne stanovanjske površine brez vrednost stroškov komunalnega opremljanja zemljišča.
42.	člen
Stavbe v višinskih krajih so oproščene davka.
Oprostitev ne velja za počitniške stavbe (vikende) in garaže, ki se uporabljajo v zvezi s počitniškimi stavbami.
V višinskih krajih so stavbe znotraj katastrskih mej četrtega proizvodnega okoliša, ki so določene v prilogi odloka o prispevkih in davkih občanov (Uradni vestnik Celje, št. 10-147/65) v naslednjih naseljih in zaselkih:
Andraž, Cmi vfh, Dobrič, Dobrovlje, Hramše, Jan-škovo selo, Jeronim, Liboje, Limovce, Lipje# Ločica pri Vranskem, Loke, Lopatnik, Marija Reka, Matke, Miklavž, Pernovo, Podgorje, Pongrac, Prapreče, Prekopa, Prelska, Selo, Stopnik, Težova, Velika Pirešica, Vinska gora, Zahomce, Zajasovnik, Zaplanina in Zavrh.
43.	člen
Davek od premoženja na posest stavb se plačuje po naslednjih stopnjah:
•/•
—	od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž 0,12
—	od poslovnih prostorov	0,20
—	od počitniških hiš	0,50
VIII.	DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO
44.	člen
Stopnja davka na dobitke od iger na srečo znaša
10 '/e.
IX.	ODLOG PLAČILA IN OBROČNO PLAČEVANJE
DAVKOV
45.	člen
Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoli obročno plačevanje davčnega dolga zlasti v
nasednjih primerih:
1. če zavezanec dokaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen.
Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del davčnega dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane dohodke, zaradi katerih mu je bil odobren odlog oziroma obročnd* plačevanje davkov, vendar največ za šest mesecev.
2. če zavezanec dokaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dejavnosti, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za tri mesece, odvisno od višine davčnega dolga ter časa trajanja zavezančeve bolezni. Odlog plačila ali obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini.
Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo 80/o obresti.
X.	POROŠTVO
46.	člen
Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo za plačilo njegovih davčnih obveznosti, če jih ni mogoče ali jih ne bi bilo mogoče niti prisilno Izterjati iz njegovega premoženja.
Poroštvo je podano, če eden ali več občanov s pismeno izjavo jamči z vsem svojim premoženjem za izpopolnitev zavezančevih davčnih obveznosti do določene višine.
Višina obveznosti, za katero morajo jamčiti poroki, je enaka letni povprečni osnovi, na podlagi katere je bil v občini odmerjen davek od obrtne dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku v zadnjem letu v dejavnosti, ki jo opravlja zavezanec ali v sorodni dejavnosti.
V primerih, ko zapade davčna obveznost zavezanca, od katerega se zahteva poroštvo, presegajo osnove iz prejšnjega odstavka, mora zavezanec jamčiti najmanj do višine zapadlih davčnih obveznosti.
47.	člen
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva za tele dejavnosti:
—	avtoprevozništvo,
—	avtotaksi,
—	stavbne obrti,
—	gostinstvo,
—	izdelovanje predmetov iz plastičnih mas in
umetnih smol,	v
—	elektroinstalaterstvo,
—	instalaterstvo za vodovod, plinske napeljave, ka nalizacijo, centralno kurjavo in klimatske naprave,
—	sobno slikarstvo in pleskarstvo.
Poroštvo pred izdajo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti se zahteva ne glede na prvi odstavek tega člena, če zavezanec vlogi za opravljanje obrtne dejavnosti ne priloži dokaz, da ima poravnane vse svoje davčne obveznosti.
48.	člen
Občan, ki nima nepremičnega in premičnega premoženja, lahko dobi dovoljenje za opravljanje gospodarske dejavnosti, če Izpolnjuje predpisane pogoje, poleg tega pa mora predložiti pismeno izjavo vsaj enega občana, s katero ta prevzame poroštvo za njegove obveznosti iz naslova davkov, kolikor jih ne bi bilo mogoče prisilno izterjati iz zavezančevega premoženja.
Poroštvo po prvem odstavku tega člena velja za celotno premoženje poroka In njegove osebne dohodke do tiste višine, kot to dovoljujejo predpisi. Davčna uprava lahko gleda na okoliščine primera zahteva da se porokova obveznost zavaruje z vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi v korist občine Žalec, dokler traja poroštvo.
49.	Člen
Davčna uprava lahko zahteva od zavezanca poroštvo tudi v naslednjih primerih:
1.	ko zavezanec ne proravna zapadlih davkov niti po vročitvi opomina,
2.	ko obstoja utemeljen sum, da bo davčni zavezanec zapustil državo za daljši čas.
XI.	PREHODNE IN KONCNS DOLOČBE
50.	člen
Zavezanci davka od kmetijstva lahko v letu 1973 uveljavljajo olajšavo za otroke na šolanju do 30. septembra 1973.
51.	člen
Izvršni svet lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Pri zavezancih, ki so lastniki nepremičnega premoženja, lahko organ iz prejšnjega odstavka, ki je pristojen za odpis, predlaga d« se davčni dolg zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na njegovih nepremičninah.
52.	' člen
Za prispevke in davke iz osebnih in drugih dohodkov, ki so bili doseženi do 1. januarja 1972, se uporabljajo do tedaj veljavni predpisi, če ni v zakonu o davkih občanov in v tem odloku drugače določeno.
53.	člen
Povprečna gradbena cena na 1 ms koristne stanovanjske površine ugotovljena za leto 1973 znaša 2.500 din. Po tej gradbeni ceni ugotovljena vrednost stavbe je podlaga za Izračun davčne osnove za leto 1974.
Davčno napoved za odmero davka na posest stavb za leto 1974 mora davčni zavezanec vložiti pri davčnem organu do 30. junija 1974.
Davčne napovedi ni treba vložiti občanp, ki odda pred 30. 6 1974 popisni list o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih, počitniških in poslovnih prostorov zasebnim lastnikom za stanovanjske zadeve pristojnemu občinskemu organu v letu 1974.
-	54. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1976,
St. 42-4/73-4/4
Žalec, dne 27. februarja 1976.
323.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 1. in 16. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-491/72 in 28-277/73 In 117. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9-210/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o spremcmbarh in dopolnitvah odloka o posebnem prometnem davku
1. člen
V tarifi posebnega občinskega prometnega davka, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem prometnem davku (Uradni list SRS, št. 55-1220/72, 25-707/73, 1-33/74, 1-85/75, 5/75 in 13-638/75) se tar. št. 1 spremeni in se glasi:
••a) Od vseh proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen od proizvodov, za katere so v tej tarifi predpisane posebne stopnje ali je zanje predpisana davčna oprostitev — 3 %>
b) Od rabljenih motornih vozil — 4 °/o.«
2.	člen
V opombi tar. št. 1 se 3. točka spremeni in se glasi:
-Davka ne plača prodajalec rabljenega motornega vozila, ki je bil pred prodajo dalj kot <Jve leti lastnik prodanega vozila. Davka tudi ne plača prodajalec, če prodajo opravi v imenu lastnika zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji in lastnik tako prodajo dokaže z zapisnikom o javni licitacjji ali ustreznim dokazilom zavarovalnice ali če je prodaja posledica trajne invalidnosti ali smrti lastnika ali če iz drugih zdravstvenih razlogov lastnik ne more upravljati vozilo.«
3.	člen
3.	točka tar. št. 2 se spremeni in se glasi:
»naravnega žganja in medice 15 °/o od vrednosti«
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1976 dalje.
St. 42-4/75-1/4
Žalec, dne 27. februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl, kmet. Inž. 1. r.
Predsednik
Skupščine občine Žalec
Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
324
Skupščina občine Žalec je na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) ter 126. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 9/74) na seji zbora združenega dela in seji zbor.- krajevnih skupnosti dne 27. februarja 1976 sprejela
ODLOK
o dopolnitvi zazidalnega načrta vikend naselja v
Letušu
1.	člen
Zazidalni načrt vikend naselja v Letušu, ki je bil sprejet z odlokom o zazidalnem načrtu vikend naselja v Letušu (Uradni vestnik Celje, št. 18/69) in odlokom o dopolnitvi zazidalnega načrta vikend naselja Letuš (Uradni list SRS, št. 16/71 in 20/75) se dopolni v tem, da se na parceli št. 470/108 k. o. Letuš locira počitniška hišica.
2.	člen
Dopolnitev zazidalnega načrta, ki jo je izdelal zavod za napredek gospodarstva Celje v avgustu 1975 je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-6/75-6
Žalec, dne 26 februarja 1976.
Predsednik
Skupščine občine Žalec Vlado Gorišek, dipl. kmet. inž. 1. r.
POPRAVEK
Pri objavi odredbe o poprečnem mesečnem osebnem dohodku v SR Sloveniji v letu 1975, poročila o višini poprečnih čistih mesečnih osebnih dohodkov za leto 1974 in poročila o letni stopnji porasta čistih osebnih dohodkov zaposlenih v gospodarstvu v letu 1975, v Uradnem listu SRS, št. 6/76, pod št. 238, 239. 240 je bila ugotovljena napaka in se navedba datuma 19. novembra 1975 pravilno glasi 19. februarja 1976.
Uredništvo
VSEBINA
Stran
2»Z. Zakon o investicijski dokumentaciji	365
383. Zakon o določitvi zavarovanega območja za reko
Sočo s pritoki	367
284. Zakon o prispevku določenih porabnikov električne energije za pokritje primanjkljaja v prometu z električno energijo	368
295.	Zakon o zagotovitvi dela sredstev za gradnjo domov
za učenec In Studente za	leto	1976	368
Stran
296.	Odlok o načrtu dopolnitve statističnih raziskovanj iz
programa statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za vso državo. In o načrtu statističnih raziskovanj, ki Imajo pomen za Socialistično republiko Slovenijo v letu 1976	36$
297.	Odlok o načinu uporabe sredstev hranilnih vlog pri
PoStnl hranilnici v letu 1976	373
298.	Odlok	o	posojilu	iz sredstev rezerve	SR Slovenije
Skupščini občine Ilirska Bistrica, Skupščini občine Slovenska Bistrica in Skupščini občine Idrija, ki so
Jih v lelu 1975 prizadele naravne nesreče	374
299.	Odlok	o	soglasju	k predlogu zakona	o ratifikaciji
sporazuma o garanciji med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Mednarodno banko za obnovo in razvoj (Projekt »Jugoslovanski naftovod« YU 1173)	375
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
360. Odlok o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 31. decembra 1976	371
301.	Odlok	o	določitvi	najvišje ravni cen	za električno
energijo	371
302.	Odlok o načinu oblikovanja cen v prometu z umetnimi gnojili	376
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE
303.	Odredba o trajanju šolanja za	poklic	mizar	37’,
301. Odredba o trajanju šolanja za	poklic	strojni mizar 37!
305.	Odredba o trajanju šolanja za poklic strojnik gradbene mehanizacije	377
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
306.	Sklep o zakjučnem računu regionalne zdravstvene
skupnosti Koper za leto	1975	378
307.	Sklep o začasnem financiranju zdravstvenega varstva
v prvem trimesečju	leta	1976	(Koper)	378
308.	Sklep o zaključnem	računu (Ljubljana)	379
309.	Samoupravni sporazum o vrstah In obsegu pravic iz
neposrednega varstva In o pravicah Iz zdravstvenega zavarovanja pri regionalni zdravstveni skupnosti Maribor	379
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
310.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih
občanov občine. Idrija	386
311.	Odlok o davku na promet	nepremičnin (Idrija)	387
312.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Idrija)	388
313.	Odlok o ukinitvi sklada za Izgradnjo osnovne šole
Cerkno in sklada za Izgradnjo In obnovo osnovnih šol In vzgojnovarstvonlli ustanov v občini za osnovno izobraževanje Idrija	389
314.	Odlok o obvezni splošni In občasni deratizaciji na
območju občine Idrija	389
115. Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve v občini	I.enart	390
316.	Odlok o ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno
obrambo občine Lenart	391
317.	Odlok o srednjeročnem programu Izvajanja In finan-
ciranja geodetskih del na območju občine Lenart za obdobje 1976 do 1980	381
318.	Sklep o določitvi delovne organizacije za opravljanje
strokovnega nadzora nad gradnjo objektov za trg na območju občine I.enart	383
319.	Odlok o ustanovitvi In organizaciji štabov za civilno
zaščito v občini Sevnica	393
320.	Odlok o vzdrževanju Javne snage in obveznem odlaganju smeti In odpadkov na	območju	občine Sevnica 394
321.	Odlok o prenehanlu zdravstveno Investicijskega sklada občine Sevnica	398
322.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o davkih
občanov (Žalec)	398
323.	Odlok n spremembah in donnln!*vnb odloka o posebnem občinskem prometnem	davku	'7n*ec>	403
324.	Odlok n dopolnitvi zazidalnega načrta vikend naselja
v Letušu (Žalec)	406
Izdaja Časopisni zavod Uradni ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Btbei - Tiska tiskarna Tone Tomšič vsi v Ljubllan! — Naročnina za leto 1976 240 din Inozemstvo 350 din - ReklamncHe se upoštevalo le mesec dni po /lake številke - Uredništvo In uorava Ljubljana Veselova 11 ooštni oredal 179'Vil	Telefon direktor uredništvo upravr
n knlleovodstvo 20 701 orodaja preklici tn naročnine 23 870 - Zlro račun 90100-003-40323 Oproščene prometnega davke
PO mneol- Uelrretarlete rp ‘nformeelle i-	ulrtipečmr QI7 ^lPvenile št 191 -1Č72