—.¦< 90 >¦*—
Iz ruske knjige.
Dar deci za Veliko noč.
(Z rnskega preložil France S. Lekše.)
III. Resniona, prava molitev.
Mati. Poišči, draga moja. v evangelji sv. Matevža poglavje sedmo ter pre-čitaj, kar je zapisano v njem.
Hčerka (poiskavši evangelij, eita:) ,,Prosite in dalo vam se bo; iščite in našli boste, trkajte iu odprlo vam se bo. Zakaj vsak, kateri prosi. prejme, kateri išče, najdo, in kdor trka se mu odpre. Je-li mej vami človok, kateri bi podal kamen njemu, kateri ga prosi kruha? In če za ribo prosi, bo-li njemu dal kačo? . . . Ce torej vi, ki ste hudobni, veste vašim otrokom dajati dobro darove, tem bolj daje Oča v nebesih dobro tistim, kateri ga prosijo."
Mati.   No povej mi, o čem govori tu Jezus Kristus?
Hčerka. Jezus Kristus pravi tn, da Oča nebeški daje kristjanom to in toliko. kar in kolikor jim je koristno, kakor dajejo roditelji (stariši) svojim otrokom, kar in kolikor jim je k pridu.
Mati. Tako je, dete raoje! Ali Jezus Kristus nas tn ob jedncm tiuli uči, cesa je prositi deci roditelje ia kristjanom nebeškega Očeta.
HčerJca.  Oj! kako koristen je zame ta nauk!
Mati.  Daj! povej mi, česa ti mene prosiš?
Hčerlca. Jaz vas prosim jesti, nove obleke, prosim vas. da se smem iti spre-hajat po vrtu, prosim vas tudi denarjev za milostinjo ubogim Ijudom in še mar-sikaj drugega prosim vas, mati moja Ijubezniva!
Mati. Prosiš li jesti, ka/lar si sita? Prosiš li neprenehoma nove in drage obleke? Ali prosiš vsak eas, da ti dovolim iti se spreliajat? Ali prosiš denarjev, da bi je tratila in lučala pri oknu?
HeerJca. To bilo bi nespametno. Kako ueki se more prositi kaj nepotrebnega ali pa kaj tako iiespametnega?
Mati. Zdaj mi povej, ako tudi to ni nespametno, poslušati takega človeka, kateri ima vsega, česar potrebuje in vender prosi nebeškega Očeta še več in več ?
Hčerka. Greh je to. Gospod nam veli Njega prositi samo vsakdanjega kruha.
Mati.  Kaj pa umeješ, kadar praviš ,,naš vsakdanji kruh"?
Hčerlca. Vse, česar vam je treba, da vzdržujete svojo hišo v lepera redu in zmernem zadovoljstvu. To ste vi nieni sami rekli, ko ste mi pojasnovali ,,Gospo-dovo molitev."
Mati. Kaj riain je reči o takein človeku, kateri prosi kaj nepotrebnega in nekoristnega ?
Hčerha.  Tak človek prosi mesto kruha kamena.
Mati. Ali bode uslišal Gospod njegovo molitev?
Hčerlca. Ne, Gospod ga ne bode uslišal.
----.-K    91    >¦.----
Mati. Ali ga usliši ali ne usliši, Bog mu hoče le pokazati njegovo nečimei--nost in ga privesti do spoznanja, da ni delal pravo.
Hčerka.  Bolje, da bi ne vzprejel Gospod take molitve.
Mati. In taka je, ljuba moja! Kadar bi prosil človek kaj škodljivega, recimo: tebi bi prišlo na nm prositi mene. da naj kaznim hlapca, ker ni hotel poslušati tebe v kakeršnej koli malenkosti.
Hčerka. Bog viiruj! Bilo bi to, kakor da bi vas jaz prosila namesto ribe kače.   Pičila bi me.
Mati. Takisto je; kaznil bi tebe Gospod za to — ker si tako zlobna de-klica; a mene, ker te nisem naučila dobre biti.
HčcrJca. Ne bojte se tega, mati ljuba! Prosila bodem kmalu vas in Boga, <la naj odpusti vsakenm, kateri.bi razžalil mene.
Mati. Tndi kristjan bi hotel kačo rnesto ribe, kadar bi zaprosil nebeškega Očeta bogastva, a to samo zaradi tega, da bi s tem nasitil poželjivost svojo, da bi se s tem ponašal pred drugimi, ali pa, da bi imel stiskati slabe in šibke ljudi.
Hčerka. Oj mati, Bog ne daj, da bi prišla taka molitev kornu na pamet!
Mati. Bodeš li se tudi zdaj še srdila, kadar te ne bodem pustila sprehajat se v hladnem ali volhkem vremenu ?
Hčerka. Kako bi se mogla jeziti! Ker jaz bi se lahko prehladila, zbolela in umrla.
Mati. Po tem takem tudi vsak človek — ali se more tožiti na Boga (žalostiti se), kadar ne usliši njegove molitve in ne izpolni njegove prošnje?
Hčerlca. Greh je, ako bi se tožil . . . ker je očito, da prosi kamena ali kaee ter misli, da prosi kruha ali ribe.
Mati. Tako je, dete moje! S tem potrjuješ, da znam bolje izbirati nego ti koristno od kvarljivega. A kaj porečeš o Bogu? Najmodrejši in vsevedoči Oča nebeški ni li boljši od našega srea? Ali ne ve on vsega, česar nam je treba?
Ileerka. Izkusila sem to sama na sebi. Kadar nisem čisto zdrava, odrekujete mi take jedi, katere se meni zde najslastneje. In to imate prav, ker bi si z njimi še bolj pokvarila svoje zdravje. Ali ne spomnim se, da bi mi bili kdaj odrekli denar. kadar vas sem prosila zanj, da bi delila milostinjo.
3Iati. Ker je to v izveličanje tvoje duše. V takih prošnjah ne odrekuje tudi Oča nebeški nikdar.
HčerJca. Po tem takera raoremo-li Boga prositi Iepega imetja zato, da bi delali dobro drugim"?
Mati. Draga raoja! Nevarno je prositi kaj tacega ne toliko za se, kolikor za druge, da-si je treba želeti dobro vsem ljudem. Da se prepričaš tega, naj ti povem jedno zgodbo. Nekega starčka. po imeni Danijela, vzprejel je za njegovega odhoda iz samostana prav dobro ubogi klesar (kamenar) Evlogij. Ta je izdal na gostoljubnosti ves denar, kar ga je zaslužil črez dan, in si ni ničeser prihranjeval za drugi dan. Danijel zvedši to, neutrujeno je molil Boga in ga prosil, da bi po-delil Evlogiju bogastva.
Hčerka. Izvestno za to, da bi irael še več pripomočkov delati dobro ubožcem?
Mati. Da, dete moje! Blagoverni starček molil je z dobrim namenom. Toda Gospod ni dolgo uslišal njegove molitve. Angelj varuh je opominal starčka v sanjah.
6*
Ali starček ne zmeneč se za te opomine, molil je: ,,Gospod! če je Evlogij kot si-romak tako darežljiv, koliko več bode še storil dobrega, kadar obogati! Zatorej, Gospod, daj mu bogastva." •— Naposled je uslišal Bog starčka. Evlogij namreč klesoč iz skale kamen, našel je votlino, napolneno s saraim suhim zlatom.
HčerTca.  Oj mati! bojim se za tega starčka in še bolje za Evlogija . . .
Mati. Tvoja slutnja je čisto opravičena. Le poslušaj . . . Evlogij se je hitro vrnil domov. Tistega večera ni ničeser jedel od samega veselja. Drugi dan je presedel doma zaprt; jedel je sarao po jedenkrat na dan. Tretji dan pa je otišel v glavno mesto in si kupil lepo hišo, lepe vrtove iri pristavo za razveseljevanje. Postavši tndi plemenitaž — dobil je dostojanstvo ter živel kakor bogatee, o ka-terem pripoveduje sv. evangelij, bogatec pravim, ki gredoč niti pogledati ni hotel lačnega in po bolezni iznemoglega Lazarja.
Hčerka (plalio:) Kar se je zgodilo z Evlogijem, zgodilo bi se lahko tndi z dobrim starfikom, če bi on prosil za-se bogastva.  Kaj ne, mamiea?
Mati.  Ravno tako! Kaj nam koristi ta resnica, kaj se učiino iz nje?
Hčerha. človek se ne sme preveč nase zanašati, ker v svojih namerah u-kanjuje pogostokrat samega sebe. Zaradi tega se je bolje udati volji božjej, kotnu da in komu ne da bogastva. Zakaj Bog vže naprej ve, kdo bode bogastvo obračal na dobra dela in kdo v svojo poželjivost. — No povejte mi, kaj se je zgodilo z blagovernim starčkom, kateri se je tako silno prevaril nad Evlogijem.
Mati. Zalosten spozna svojo neprevidnost. Nemudoma se odpravi v glavno mesto k — Evlogiju. Toda še pustili ga niso k temu ošabneinu bogatinu. Zasra-raovan od njegovih služabnikov ter misleč se ubijalca njegove duše, malo da ni dobri stareek urarl od žalosti. Molil je zopet solznih oei, da bi povrnil Bog Evlo-gija v njegov prejšnji stan.
Hčerka. Glejte, kako je prosil mesfco ribe kačo. Zel6 ga je pičila. Bog daj, da bi ne bilo še hujših nasledkov!
Mati. Cast in hvala Bogu, da jih ni bilo. V kratkem so vzeli Evlogiju v kazen vse njegovo iraetje. Malo je manjkalo, da mu še celo živijenja niso vzeli. Posreeilo se mu je pobegniti. Postal je zopet klesar in veš kaj ? Bil je zopet tako darežljiv kakor poprej.
HčerJea. Zdaj še le spoznam, da nam je biti v molitvi zelo previdnim. Po-vpjte mi, mati, zakaj in kako smo dolžni moliti? Vera sicer — ali ne dobro.
Mati. Ti veseljem, draga moja! Poslušaj me torej pazljivo. Sam Jezus Kristus govoii: nIščite najprej kraljestva božjega in njegove pravice in vse drugo se vam bode pridalo."  Kaj zapoveduje tu Jezus Kristus?
JlčerJca. Prositi nam je treba, pravi Jezus, za nebeško kraljestvo, ker Bebeško kraljestvo se ne daje zastonj. Treba nam je prositi zanj Boga, da bi nam pomagal s svojo railostjo zaslužiti si ga s praviČnim življenjem.
Mati. Bog te blagoslovi! nisi torej pozabila, kar je bilo vže rečeno — se-li še spominaš?
Hčerlca. Kadar ste mi razlagali besede Gospodove: ,,Pridi k nam tvoje kra-Jjestvo.'-'
Mati. Tako je. Najprej prosi za to, kar je koristnega tvojej duši. Prosi Jezusa Krista, da bi razsvetil tvoj iira,  popalnil tvoje srce, polepšal tvojo nrav, popravil
—~< 93 >~—
tvojo voljo ter pomnožil tvoje čednosti. Moli brez vsakega pogoja; še posumiijati ne smeš o milosti božjej, nego zaupati moraš popolnoina na Boga, da bode uslišal tvojo raolitev.
Hčerka. Sme Ii se razven molitve tudi s pogojem kje prositi? Razbistrite mi to, Ijubezniva mati!
Mati. Recimo, ti prosiš sebi zdravja, prositi ga smeš proti temu, ako je to všeč božjej volji in ako tudi Bog vidi, da je tvoje zdravje koristno ne toliko tebi kolikor drugim ljudem.
Hčerka. Jaz bi želela biti zdrava in dolgo živeti zato, da bi vsaj nekoliko poplačala vam vašo skrb za rnene ...
Mati. Blagrujem te za tako rahla čuvstva. Izroči se Bogu; saj on sam pravi, da roditelje spoštujoči otroci bodo dolgo živeli in se jim bode dobro godilo na zemlji.
HčerJca. Rekli ste mi, da je prositi za zdravje s pogojem. Ali jaz ne morem tega nikakor storiti. Kadar koli molira za vaše zdravje, nioje srce se tu ne zmeni za nikakeršen pogoj.
Mati. To je vse drugo. Kadar moliš za svoja roditelja, sorodnike in dobrot-uike in sploh za vse Ijudi, prosi jim ne samo pomoei božje in nebeškega kralje-stva nego tudi zdravja, dolgega življenja in zadovoljstva. Ali veš za koga smo pred vsem dolžni prositi in moliti?
HčerTca. Za koga neki, če ne za vas, raati moja Ijuba!
Mati. Prav tako; vse hvale vredno je to, da me ne zabiš v svojih molitvah . . . Je-li še kdo, kateri nam je tako Ijub in drag. kakor roditelja?
HčerJca. Da, naš vladar (cesar) namreč, kakor to čitamo v svetem pismu: ') »Opominam torej pred vsem, naj se napravljajo prošnje, molitve . . . za vse ljudi, za kralje in vse prvake, da živimo mirno in tiho življenje v vsej pobožnosti in poštenosti." Vselej molim za vas in ob jeduem tudi za našega dobrega cesarja. (In jaz prelagajoč bi vam še pripovoeal, otroei dragi, da lnolite tudi za svetega oeeta, našega pa-poža Leona XIII. — Prelagatelj.)
Mati. Tako tudi treba, dete moje! Zdaj si pa še razglejvi glavne priprave kristjanove molitve. ,,Terau pa," piše sv. apostol Pavel *) «ki more nad vse storiti preobilo več nego li prosimo ali mislimo po moei, ki deluje v nas." Katera moč je to, o katerej je zavisno ali Bog usliši našo molitev ali ne.
Hcerha. Jezus Kristus je govoril veekrat učeneem svojim besede, katere ste mi večkrat pravili: ,,Vse, karkoli prosite v molitvi, če verujete. bodete prejeli." 3) Po tem takem je ta delavna moč v nas vera?
Mati. Prav tako, dete moje drago! Vera ima tako raoč, da more človek poln vere, s svojo molitevjo prestavljati gore z jednega kraja na drugega. 0 tem nas prepričuje Jezus Eristus sam.
Hčerka. Oj! kako težko je imeti tako vero. Tu, reče se brez volje posum-ujati. In zakaj neki moliti, da bi prešla kaka gora z jednega mesta na drugo!
Mati. S temi besedami je hotel Zveličar le pokazati, da za tistega, kateri veruje, ni ničeser neinogoče . . . Nii zdaj te pa zopet vprašam, bode-li pravi kristjan prosil česa nemogočega!
>) I Tom. II. 1. 2.   *) Efež. 3. 20.    3) Mat. 21. 22.
—•¦< 94 >¦• —
Hčerka. Ne, mati! Zakaj to bi bilo toliko kakor da bi prosil kamena namesto kruha ali pa kačo namesto ribe . .
Mati. Po tem takem, da bode uslišana uaša molitev, kaj je še treba poleg vere.
Hčerka. Izpolnjevati zapovedi božje.
Mati. Tako je, dete inoje! Ljubljeni učeuec Kristov govori, da kar koli bo-demo prosili od Boga, dobili bodemo od Njega, kadar izpoluujemo Njegove za-povedi in delamo to, kar je Njemu po volji. x)
Hčerka. Iz tega pa zopet sledi, da je le toliko treba prositi nebeškega Oeeta, kolikor je po Njegovej sveti volji . . . Kaj ne, da je tako, mati!
Mati. Prav dobro si to povedala. To riam pravi tudi učenec Kristov: ,,In to je zaupanje, katero imamo do Njega, da kadar kaj proshuo po volji Njegovej, nas usliši. 2)
HčerJca. No glejte nesreče, da mi često pozabimo na voljo božjo. Izpoluujoč pa svojo nestalno voljo večkrat v resnici ne verao, eesa prosimo.
Mati. To je obča slabost vsem ljudem. Sam apostol Pavel govori: nTako pa tudi duh pomaga našim slabostim, ker ne vemo, kaj bomo prosili kakor Jiam je prositi treba" . . . Nu za to bolezen ima zdravila: moli in prosi Jezusa Krista za to, da bi te naučil za kaj in kako moraš moliti. Kajti tudi prava molitev je vže sama na sebi dar božji.
Hčerka. Vaš nauk je zelo koristen. Komur Bog sam poinaga, njemu se ni bati, da bi se v čem pregrešil . . .
Mati. A zdaj mi povej, dete moje drago, kaj je treba storiti, da bode naša molitev resnična in prijetna Bogu?
HčerJca (pornislhši): Pred vsem je treba prositi poraoči božje, da bi prav ži-veli in potle tudi dosegli nebeško kraljestvo. Za sedanje življenje nam je prositi toliko, kolikor potrebujemo neizogibno zase in za druge ter nam je tudi koristno. Prositi pa za nepotrebne, nekoristne ali celo kvarljive stvan', tega nas Bog obvarnj! Kadar molimo, treba je popolnoma verojeti v dobroto božjo in Njegovo milost ter popoluoma zaupati v Boga. Ce bi pa samo raalo posumnjali, bila bi naša vera ni-čeva . . Treba se je storiti Bogu prijetnega. To pa storimo s tem, da izpolnujemo Njegove zapovedi in Ga prosimo toliko, kolikor je po Njegovej svetej volji. In da bi raogli izpolnjevati vse to, treba je prositi Jezusa Kristusa, naj nas nauči, za kaj in kako nam je moliti.
Mati.  Lepo je tako,  draga moja, ne pozabi denašnjega razgovora nikoli.
J) I. Jan. 3, 22. 5, H.