Jvi	tulm^
gpgffluiene tn mMwnamento postale — PoRlda* ;
Leto XXII., št. 276
Upravmjtvo: Ljubi jana. Puccmijeva lOa
Telefoo H. 51-22, 51-23. 31-24 taseracnt oddelek: Ljubljana, Puccinijeva
ca 5 — Telefon it. 31-25, 31-26 PodruSoica Novo mesto: Ljubljanska cesta 4X Računi: ra Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraj« Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italiie in inozemstva ima Unione PubblicitS Italiana S. A. MILANO


Ljubljana, torek 1. decembra 194*XXI
Cena cent. 88
Izhaja ritk dan razen ponedeljka
Naročnina znala mesečno Lir 18.—k za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Jn-trom« Lir 36.50.
Uredništvo: Ljubljana, Pucdnijeva ulica štev. 9, telefon
itev. 31-22. 31-23. 31-24._
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pub-
blicita di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO
Iia važnega položaja v Tunisu
V Ciffeszajki odbiti sunki sovražnih oklopnih oddelkov — Nb tmMHzfn sektcuju ustavljene sovražne kolone — An-gloasnersčani IzgubiK 10 letal ter večje število tankov in
avtomobilov
Glavni sfa-i Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne "0. noyembra naslednje S19. vejno poročilo ^
V	Cirer.ajkf So b.l; odbjti sunki sovražnih oklepnih oddelkov.
V	inniškem sektorju so bile sovražne kolone, podpirane od oklopnjh sredstev, ustavljene <n so izgubile mnogo tovornih avtomobilov.
Napad o-- šh sil jo prins-sel zasedbo važ-n" ra položaja; ne>kaj anglo-ameriškili ok>.pnih voz je bilo uničenih. Razen tega je bjlr ujetih 200 mož. med temi 21 častnikov.
Vkljub neugodnim podnebnim prilikam So formacije naš.h bombnikov močno bile a'ž irska letališča, uničile na tleh 4 letala ter zadevale pristaniške naprave jn razna skladišča. V zraku nad Cjrenajko so nemški Jovcj zbilj eno letalo.
Britanska Ieta'a so vrgla števin? bombe na Tripolis ter povzročila lahko škodo; meri prebivalstvom je bilo 21 mrtvih in 43 ranjenih, eno !eta'o. k ga je zadela protiletalska obramba, se je zrušilo na zemljo.
Novi letalski inu-ad. ki je bil to noč izvršen na mesto Turin n; povzročil znatne
škode. En bombnik je bil zadet od topništva ter se je zrušjl pr; Nicheljnu. Druga tri sovražna letala so bila zbita v teku prejšnjega napada. Žrtve prejšnjega letalskega napada dosegajo skupno med civilnim prebivalstvom 15 mrtvih in 22 ranjenih.
*
Aktivnost italijanskega
letalstva v bojih ob Danu
Berlin, 29. nov. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemška in italijanska bojna letala v osrednjem odseku donske fronte silovito napadla transportni promet sovražnika na železnicah in cestah kakor tudi nekatere kraje, kjer so bile zbrane boljše-viške čete. pripravljene za napad. Na železniških napravah nekaterih postaj je bila povzročena huda uničevalna škoda. Razen tega je bilo uničenih in hudo poškodovanih 7 sovjetskih vlakov s četami in strelivom. Bojna letala so na več mestih hudo napadla in prekinila promet sovražnih motoriziranih sil Pri teh napadih so boljševiki izgubili veliko število motornih vozil.
Zmagovita akcija torpednih letal
PčHircbnssti o sobotni pstopitvi petih ladij iz sovražnega
konvoja v alžirskih vodah
Operacijsko področje, 29. nov. s. Izsledo-
vaini izvidniki nad zapadnim Sredozemljem so včeraj zjutraj opazili elemente konvoja, ki je plul pred alžirsko obalo. Skupina torpednih letal pod poveljništvom kapitana Cesarja Giulija Grazianija je tako- odletela, da bi dosegla ovražne ladje med Ecugarcnom in Bengudom. Druga skupina torpednih letal pod poveljništvom poročnika Giuseppa Cimicchia je pa odletela na ofenzivni izvidniški polet zapadno od t: ga področja. Ob 13. un so torpedna letala pod poveljništvom kapetana Grazianija izsledila in napadla nekaj parnikov do 7 tisoč ton, katere so spremljale vojne edinice Ena trgovinska ladja, ki je bila zadeta v polno, je zletela v zrak. Na dveh nadaljnjih trgovinskih ladjah so nastali izredno hudi požari, tako da sta se parnika gotovo tudi potopila. Vsa letala, ki so se udeležila akcije, so se vrnila na oporišče, čeprav je huda protiletalska obramba z ladij tri letala zadela. Napada so se udeležili razen kapetana Grazianija, kapitan Giu-lio Marini, poročnika Berzio Terzi in Fran-cesco Dibella ter podporočnika Martino Eicher in Carlo Pfister.
Ob 14.15 je druga skupina torpednih letal dosegla sovražne edinice, ki so bile usmerjene z rta Matifon proti Alžiru. Kljub številnim lovcem, ki so se dvignili z alžirskih oporišč, in kljub silni protiletalski obrambi, so se naši pripravili za napad. Zadet je bil največji izmed parnikov z okrog 7000 tonami ter neka druga edinica srednje tonaže. Oba trgovinska parnika sta se močno nagnila in se začela potapljati. Torpedna letala, ki so jih nasprotni lovci dolgo zasledovali in ki so se spretno branila, so se vrnila na svoja oporišča večinoma zadeta,.
Razen poveljniške skupine so se te letalske uikci*eu?S"deležila letala, katerih šefi posadk so bih poročnika Giuseppe Turetta in Ferriccio Loprieno ter podporočnika Marto Panagini in Antonio Virdis. Z uspehi, ki so jih včeraj dosegli oddelki torpednih letal v zapadnem Sredozemlju, je italijansko letalstvo v sedanjem ciklu operacij ob alžirski obali potopilo 14 sovranih parnikov ter dve križarki in poškodovalo številne druge edinice angloameriškega bojnega in trgovinskega brodovja.
Albanske proslave v inozemstvu
Bukarešta, 30. nov. s. Albanski narodni praznik je bil včeraj v Bukarešti proslavljen z dvema prireditvama, ki sta izražali čustva, katere prevevajo številno skipetar-sko zajednico v Bukarešti V albanski cerkvi je bil Te Deum ob navzočnosti Kr. ministre, Italije Renata Boa Scoppe, generalnega konzula Sbrana, italijanskih in albanskih diplomatskih uradnikov, zastopstva krajevnega borbenega Fašija in sekcije albanske fašistične stranke. Skof je po maši izmolil v imenu vernikov gorečo zahvalno molitev za delo, ki ga Itadija opravlja v prid naroda in italijanskega ljudstva. Prosil je božji blagoslov za italijanske armade, ki se bore v imenu kulture. Po verskem obredu je odšlo številno zastospstvo zajednice v italijansko poslaništvo, kjer sta dva voditelja albanskih organizacij toplo izrekla trdno vero v Rumuniji prebivajcč'h Albancev v italijansko asmago. Minister Boa Scoppa je izrazil svoje zadovoljstvo zaradi čustev skupne usode Italijanov in Albancev.
Zagreb, 29. nov. s. Ob obletnici albanske neodvisnosti je bila v Italijanskem domu
ob navzočnosti Kr. ministra Casertana, Kr. generalnega konzula in vseh ostalih zastopnkov oblasti ter italijanske in albanske zajednice slovesna otvoritev fašija Narodne fašistične albanske stranke v Zagre-buč Šef delegacije PNF nacionalni švetniK Balestra je izročil prapor in imel kratek govor, proslavljajoč stoletne vezi. ki vežejo albansk in italijanski narod, ter ogr-tajoč zgodovinsko obletnico. Odgovoril je tajnjk albanskega fašija in izrazil čustva večne hvaležnosti Kralju in Cesarju ter Duceju. Svečanost je potekla v ozračju gorečega navdušenja, med velikimi ovacijami Vladarju n Duceju ter ob petju patriotič-nih himen.
Carigrad, 29. nov. s. Ob obletnici albanske neodvisnosti so se v Carigradu prebivajoč; Albanci zbrali v salonu Italijanske hiše. Na zborovanju so govorili tajnik Fašija, albanski konzul jn voditelji albanske sekcije pri Kr. konzulatu Italije. Govore so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem in vzklikj Italiji Zborovanje se je zaključilo z navdušenim pozdravom Nj. Vel. Kralju in Duceju.
Pepsln uspeh „bitke za poljedelsko
proizvodnjo" v Nemčiji
Poznanj, 29. nov. s. Državni tajnik Back *e je udeležil prireditve v proslavo bitke za poljedelsko proizvodnjo v četrtem letu vojne. V svojem govoru je očrtal veličastno organizacijo, k; zagotavlja nemškemu pre-b valstvu prehrano. Obrazložil je predvsem podatke o proizvajalni sposobnost: mnogih področij na Vzhodu, kj so kakor je poudaril, že dosegle polovico proizvodnje starega nemškega ozemlja. Proizvodnja na vzhodu bistveno prispeva k zboljšanju prehmjevainega stanja Velike Nemčije.
Nato je Back očrtal obš''ren program za splošno povečanje prozvodnje. Proizvodnja žita se lahko poveča od 10 do 20 odstotkov z uporabljanjem plemenitega semena. Na isti način se pridelek krompirja lahko poveča za 50 odstotkov. Površina za pndelovanje semenskega krompirja, ki je trikra tvečja kakor prel vojno, se je povečala mod vojnim časom za dvakrat in pol. Prihodnjo pomlad b0 Nemčja razpolagala z enim milijonom ton semenskega krompirja, to je za 50 odstotkov več kakor
lani.
Tudi >ar se t'če mleka in mlečnih pro-tzvodov. je bitka dala odlične uspehe. Od lankega Leta is proizvodnja surovega masla narasla od 450.000 na 700.000 ton, proizvodnja pa še stalno narašča. Zarad odličnega p.ideika krompirja, ki je za 10
milijonov ton večja ko lani, se je lahko znatno pospeševala svinj ereja.
Glavni ciljj, k,- naj jih bitka za proizvodnjo doseže, so po označbi govornika dosega zadostne površine za pridelovanje žita, kar največji uspeh pridelka krompirja, zelenjave in zlasti repe, povečanje proizvodnje mleka in mlečnih izdelkov ter popolne reorganizacije svjnjereje. Govornik je izrazil prepričanje, da te možnosti in nujnosti bitke za poljedelsko proizvodnjo zadevajo ne samo nemško gospodarstvo, temveč se lahko udejstvujejo tudi v drugih evropskih državah. Omenil je kot primer Ce-ško-moravskj protektorat, v katerega je bilo treba v letu 1940-41 uvoziti 360.000 ton žita. v gospodarskem letu 1942-43 pa ima nad 200.000 ton presežka. Back je zaključil svoj govor, omenjajoč novo poljedelsko organizacijo in proslavljajoč mladino, ki se posveča poljskemu delu.
v Rusiji rešeni španski mladeniči
Madrid, 29. nov. s. Nemške čete so v Rusiji izsledile 13 dečkov in eno špansko profesorico, katere so rešili in odpeljali v Berlin, od koder jih bodo nemške oblasti, po vesteh, ki jih je dobilo zunanje ministrstvo, poslale nazaj v domovino.
Severnoafriške vode so postale grob za aitgloameriško brodovje
©d 7. do 25. novembra je bilo potopljenih 23 sovražnih prevoznih ladij s 165*006 t, verjetno potopljenih 11 s lothooo t, 65 ladij s 39S«oo® t pa je Mlo poškodovanih - Izgube sovražne vojne mornarice
Berlin, 30. nov. Dodatno k današnjemu vojnemu poročilu objavlja nemško vrhovno poveljstvo:
Odkar je bilo 15. novembra objavljeno posebno poročilo o velikih uspehih italijanskega in nemškega letalstva ter italijanske in nemške vojne mornarice proti britansko-ameriškemu invazijskemu bro-dovju pred obalami severne Afrike, so se ti
uspeh; še znatno povečal;
Skupno je bilo v času od 7. do 25. novembra v lukah ;n obalnih vodah Severne Afrike potopljenih 23 trgovskih in transportnih ladij s skupno 165.000 br. reg tonami. Nadaljnjih 11 trgovskih in .transportnih ladij s skupno 100.000 br. reg. tonam; je bilo tako težko poškodovanih, da
so bile po vsej verjetnosti prav tako potopljene. 65 ladij s skupno 398.000 br. reg. tonamj je bilo poškodovanih, en del r«ed njjmj tako težko, da je mogoče računati, da bodo za dalj časa izločene.
Izmed vojnih ladij sta bili dve sovražni oklopnici Jn tri nosilke letal poškodovane, med njimi ena zelo težko. 5 križark uničenih, 5 rušilcev in ladij za spremljavo uničenih, 28 križark. rušilcev in drugih
ladij za spremljavo pa poškodovanih. Razen tega so skoro vsakodnevni letalski napadj povzročili v pristaniških napravah severne Afrike veliko razdejanje in velike požare, pr; čemer je bilo uničenega mnogo dragocenega oskrbovalnega materiala.
1 nemški protinapadi
loku Dona
Sovjetski napadi povsod odbiti — Množice uničenih sovražnih tankov — Bivša grška podmornica potopljena
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. nov. Nemško vrhovno poveljništvo je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
V	vzhodnem Kavkazu so se ponovni sovražni napadi zrušili s težkimi izgubami za sovražnika. Od 27. novembra dalje je | bilo v teh obrambnih bojih uničenih 60 sovražnih oklopnih vozil. Lovska letala so sestrelila 15 sovražnih letal.
V	Kalmiški stepi so prodrli nemški motorizirani oddelki proti sovjetskim zvezam v zaledju ln so uničili skladišča ter razpršene bojne oddelke.
Med Volgo in Donom so oddelki vojske v ozkem sodelovanju z močnimi letalskimi silami znova odbili močne oklopne in pehotne napade.
V	Stalingradu samo krajevno bojno delovanje.
Lastni protinapadi v velikem Do nove m loku so bili uspešni. Letalski napadi proti železniškim napravam ob srednjem Donu so se nadaljevali m je bilo pri tem več transportnih vlakov težko zadetih.
Na srednjem odseku vzhodne fronte In
na ozemlju ob Ilmenskem jezeru so bili zopet odbiti vsi sovražni napadi. 135 oklopnih vozil je bilo uničenih.
V	Cirfnajki so nemško-italijanske četc odbile sunke sovražnih oklopnih sil. Letalski napadi so bih podne-vi in ponoči usmerjeni proti britanskim poljskim taboriščem in motoriziranim -ilam.
Bojna letala so na ozemlju Tunisa bombardirala sovražne kolone in jim povzročila znatne izgube v težkem orožju, vozilih in oklopnih sredstvih.
V	vzhodnem Sredozemlju je nemSki lovec na podmornice pod poveljstvom mornariškega poročnika Kleina z zaletom potopil od Angležev prevzeto prejšnjo gvih podmornico »Triton« in ujel posadko.
Nad zasedenim zapadnim ozemljem In nad Rokavskim prelivom je bilo sestreljenih 7 britanskih letal.
Nemški lovci so nadaljevali svoje po-dnevne prodore proti južni angleški obali in so z uspehom obstreljevali železniške naprave.
Pregled po vzhodnih bojiščih
Vsi sovjetski napadi se izjalovljafo na odporu nemških in
zavezniških čet
Berlin, 30. nov. s. Glede hudih borb v raznih odsekih vzhodne fronte, so se davi doznale iz pooblaščenih virov naslednje podrobnosti: Med Volgo in Donom so boljševiki tudi včeraj nadaljevali s svojimi silnimi napadi z močnimi silami pehote, katero so podpirali izredno številni tanki. Ponovni sovražni poizkusi prodora v postojanke, ki jih drže nemško-rumunske čete, so se izjalovili s hudimi izgubami za napadalca. Kakor obvešča nemško vrhovno poveljništvo, je prišlo med temi akcijami ponovno do spopadov moža z možem, pri čemer so nemške in zavezniške čete lahko izkoristile zmešnjavo, ki je nastala v sovražnih vrsbaih. Na neki točki fronte so nemški grenadirji prešli v protinapad in pognali boljše vike za njih izhodiščne postojanke. Sovražnik je izgubil 35 tankov.
Tudi v velikem kolenu Dona so Sovjeti imeli krvave izgube in so bili vrženi na nasprotno obrežje. Ujetih je bilo 300 so-
vražnikov ln zaplenjenih 18 topov ter 20 strojnic. Kljub neugodnemu vremenu — s fronte poročajo o hudih snežnih nevihtah — je nemško in rumunsko letalstvo krepko podpiralo borbe na kopnem, napadajoč v strmoglavih poletih sovražne sile. V akcijah proti prometnim zvezam je bilo uničenih nad 100 motornih vozil in vozil s konjsko vprego. Skladišča streliva in goriva so tudi zletela v zrak med neprestanim bombardiranjem nemških strmoglavcev.
Tudi v odseku Kalinina in Toropca so Nemci kljub slabemu vremenu zadržali vse napade, ki so jih boljševiki izvedli ob velikem trošenju vojnih potrebščin. Med temi akcijami so rdeči imeli hude izgube, zlasti na tankih. Računa se, da je bilo samo v zadnjih 24 urah uničenih okrog 60 težkih oklopnih avtomobilov. Tudi tu je letalstvo kljub slabemu vremenu bilo aktivno na vsej fronti.
Dve ustavljeni sovjetski ofenzivi
Sovražnikove težkoče z oskrbo čet v bojnih pastojankah
Berlin, 29. nov. Razvoj borbe na vzhodni fronti, kjer so si boljševiki izbrali predvsem dva odseka za obširen napad, ne dopušča za sedaj obširnejših poročil. Ni podrobnosti, ni točnih zemljepisnih podatkov in ni opisov posameznih dogodkov. V teku zadnjih 24 ur se je po poročilih merodaj-nih krogov položaj v področju Kalinina in Toropca nekoliko izpremenil. Težišče boja se je pomaknilo proti severu, očividno zaradi neuspeha, ki ga je doživel sovražni napad na glavno nemško obrambno črto. Sovjeti so ugotovili nemožnost, da bi dosegli svojim naporom in svojim izgubam primeren uspeh, zato so sedaj svoj pritisk usmerili drugam, nadejajoč se, da bodo tam našli zaželeno točko najmanjšega odpora. To izpremembo je verjetno pripisati tudi okoliščini, da so sovjetske čete preutrujene in da jim je spričo krvavih izgub upadel pogum. Tudi nimajo več možnosti metati na bojišče novih sil.
Vendar pa sovražnik še vedno z močnimi silami napada nove cilje in borba za-dobiva značaj izredno hudega in težkega podjetja. K temu znatno prispeva še mraz, ki seveda v enaki meri prizadeva obe voju-joči se stranki. V področju Kalinina je toplomer kazal danes 12 stopinj pod ničlo.
Boljševiki še vedno ne morejo javiti nikakršnih uspehov. Tako v prvem kakor v drugem odseku, kjer se je izvršil sovjetski napad, se je obramba pokazala zelo učinkovito in vsi ponovni napadi za prodor nemških obrambnih črt so bili odbiti. Pri tem je bilo uničenih kakih 100 sovjetskih oklopnih voz na zelo omejenem prostoru fronte, kar dovolj dokazuje izredno učinko-
vitost odpora. Treba je pripomniti, da se je v obrambi pojavilo novo dejstvo: Nemci niso bili prisiljeni odvzeti z drugih odsekov niti enega moža in niti enega topa, da bi okrepili osrednjo fronto, ki se brani s četami in sredstvi, ki jih je imela na razpolago prvi dan. Kakor vse kaže, so čete in sredstva popolnoma zadostovale za ustavitev sovjetske ofenzive.
Moskva je danes javila, da se je sovjetski manever za sklenitev klešč na jugu srečno zaključil. Resnica pa je nasprotna. Ne samo, da se maršalu Timošenku načrt ni posrečil, marveč se je sovjetska ofenziva, ki je imela namen, da odstrani nemško kontrolo nad južnim tekom Volge, izjalovila z izredno spretnim protimanevrom nemškega vrhovnega poveljstva.
Zaradi očitnega neuspeha prvega sovjetskega ofenzivnega vala je Timošenko zopet prisiljen, da meče v borbo nove čete in načenja svoje rezerve. Dočim korakajo ruske pomožne čete proti točkam, kjer je njihova navzočnost silno nujna, nadaljuje nemško in zavenziško letalstvo bombardiranje zbirališč za čete in za vojni material. Istj usodi so podvržene oskrbovalne kolone in zaloge goriva, zlasti pa vse ceste. ki vodijo v področje borbe. Ugotovljeno je že, da je sovražnik v veliki krizi ravno zaradi težkoč v preskrbi prednjih črt s hrano in munlcijo. V tem oziru imajo Nemci veliko prednost, ker se lahko brez zaprek preskrbujejo z vsem potrebnim lz popolnoma varnega zaledja. (»Pic-colo«.)
Delo madžarskih čet
Budimpešta, 28. nov. s. Madžarski glavni stan je objavil naslednje poročilo
V odseku Dona, ki ga drže madžarske čete, ni bilo pomembnejših dogodkov, razen običajnega udeistvovanja izvidnic in topništva. Bitka, ki divja v donskem kolenu in v okolici Stalingrada, ne zadeva naravnost madžarskega odreka ob Donu. Poskuse krajevne protiofenzive, izvedene z ogromnimi silami s strani Sovjetov v področju Stalingrada, je nemško vrhovno poveljništvo vse predvidelo ter je izvedlo takoj energične protimere. V obrambni bitki v nekaterih točkah južnega odseka drže madžarske čete ti-dno svoje postojanke ter so pripravljene za intervencijo proti kakršnemu koli sovražnemu poskusu V zaledju fronte nadaljujejo madžarske čete uspešno očiščevalno delo. Skupine partizanov, ki so se skušale približati železniškim progam, so b:le obvladane in ujete.
Podčrtava se nadalje, da so madžarski telegrafisti zgradili telegrafsko omrežje v dolžini 100.000 km. V dnevnem povelju vojske se imenuje inženjerec Zsarko, ki je sam obvladal in pregnal skupino sovjetskih strojničarjev, ki so zapirali dohod do kraja Starczevoje. Vojak Zsarko se je ponudil poveljniku odd sika, da hi sam odstranil oviro s ceste, ki vodi v Starozevoje. Neopaženo se je približal skupini sovražnih strojnic, vgnezdenih med ruševinami neka h še, ter jih izločil iz borbe z ročnimi granatami. Vojak se je vrnil k svojemu oddelku z dvema ujetima sovražnikoma. Madžarski oddelek je nato lahko zasedel vas.
Važna italijanska predavanja v Zagrebu
Zagreb. 29. nov. s. Na sedežu delegacije PNF je bil prvi tečaj za korporacijske študije, kateremu bodo silediilla predavanja italijanskih znanstvenikov o ustvaritvah fašistične Italije na korporativnem področju. Tečaj je organiziran na pobudo m s sodelovanjem delegacije PNF in hrvatskih sindikalnih organizacij, na čelu katerih ie podtajnik profesor Seitze. V okviru i+alijansko-hrvatsikih kulturnih odnosov jt tečaj izreden dogodek. Udeležujejo se ga vsi voditelji ustaških sindikalnih organizacij ter dijaki, vpisani v tečaju za socialne študije, ki ga je ustanovili nedavno podtajnik za korporacije.
Prvo predavanje ie imel nacionalni svetnik Carlo Alberto Biggini, rektor univerze v Pisi, ki ga je predstavili šef deiegacije PNF, nacionalni svetnik Balestra, ki je rekel. da je vesel, da imajo Hrvatje priliko spoznati fašistične sindikalne organizacije, kajti globlje spoznavanje teh organizacij bo gotovo prispevalo k tesnejšemu itaiijan-sko-hrvatsikemu sodelovanju.
Pa zanesenih besedah tajnika Seitzeja je prof. Biggini jasno in zanimivo predaval o italijanski korporativni in sindikalni ureditvi. Po izčrpni debati, katere so se udeležili mnogi funkcionarji in vod telj* hrvatskih poklicnih organizacij, je nacionalni svetnik Biggini povzel debato ter pojasnil temeljne značilnosti italijanske sAndikadne ureditve in zlasti elemente sp'učnega značaja fašističnega korporativizrr«a.
V italijanskem kulturnem zavodu je bil nato sestanek številnih hrvatskih pravnikov ob navzočnosti italijanskega ministra Casertana. generalnega konzula, drugih italijanskih zastopnikov in hrvatskega pravosodnega ministra. Nacionalni svetnik Biggini je na važnem zborovanju obširne očrtal nekatere zanimive reforme fašističnega prava. Sledila je dodga debata, katere so se udeležili profesorji in sodniki. Nacionalni svetnik Biggini je zaključili zborovanje im ofo-jasnil v debati duha in prakso fašistične zakonodaje.
Italijanska razstava v Lizboni
Lizbona, 29. nov. s. Ob navzočnosti pod-tajnika za narodno vzgojo Lopeza de Amei-de in italijanskega ministra Franzonia je bila otvorjena v prostorih državnega tajništva za propagando italijanska umetniška fotografska razstava, katero je organiziral italijanski kulturni zavod za Portugalsko.
Razstava „Transn!striau v Bukarešti
Bukarešta, 27. nov. V prisotnosti maršala Antonesca, članov vlade, diplomatskega zbora ter višjih vojnih in civilnih uradnikov je bila v Bukarešti otvorjsna raaitava »Transcistrija«. Bogata zbirka slik, listin in drugih dokazil jasno razgalja uničevalno delo boljševikov v ozemlju, ki so ga zasedli tik pred sedanjo vojao.
Izgredi v Indiji
Bangkok, 29. nov. s. Prispela je vest • nadaljnjih izgredih v Indiji in sicer v pokrajinah Orisa in Bengala. V Bambayu je policija aretirala okrog 100 oseb v zvezi z eksplozijo bombe pred policijskim uradom. V Ahmedabadu so bile hišne preiskave. Policija je zaplenila orožje in strelivo. Neki v okrožju Bolasome je bila naložena kolektivna globa 50.000 rupij.
Ureditev potniškega prometa
na ljubljanski cestni železnici
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Je glede na čl. 3. Kr. odloka-zakona z dne S. maja 1941-XIX št. 291, glede na lastno odredbo z dne 28. marca XX št. 60. ki se nanaša n^ nadzorstvo nad gradnjami in mestno tramvajsko službo v Ljubljani, smatrajoč za potrebno, da se uredi dotok potnikov na mestne tramvaje v Ljubljani ter da se vzporedi s predpisi, ki so veljavni v ostalih pokrajinah Kraljevine
ODREJA
Cl. 1. Vstopanje občinstva v tramvajske vozove je izključno pri zadnjih, izstopanje pa pri sprednjih vratih.
Cl. 2. Pravico do proste vožnje na mestnih tramvajskih progah imajo:
a)	funkcionarji javne varnosti, častniki Kraljevih karabinjerjev, agentov javne varnosti, Kr. finančne straže, prostovoljne milice za nacionalno varnost: brez omejitve števila.
b)	podčastniki vojske in Kr. karabinjer-ji; podčastniki in agenti javne varnosti, podčastniki in kaplarji Kr. finančne straže in financarji. Nadrejeni ln agenti zbora varnostnih agentov; podčastniki in vojaki prostovoljne milice za narodno varnost z omejitvijo, da smeta skupno samo dva v voz zavzeti stojišče v spredjem delu voza.
c)	Uradniki in poduradniki bivše jugo-slovenske finančne kontrole, kakor je določeno pod črkama a in b.
Prosta vožnja oficirjev in agentov v civilni obleki je na tramvajskih progah podvržena izkazilu s posebno legitimacijo, iz katere mora izrecno izhajati pravica do proste vožnje.
d)	Funkcionarji urada za civilno motorizacijo Visokega komisarijata, dodeljeni nadzorstvu tramvajskega podjetja, z izka-zilom službene izkaznice, ki jo izda direktor imenovanega urada.
e)	Gasilci, samo kadar so v uniformi.
f)	Osebje tramvajskega podjetja, ki ima n a podlagi predpisov pravico do proste vožnje.
g)	Potniki, ki imajo izkaznico o prosti vožnji, katero izda ravnateljstvo tramvajskega podjetja.
Čl. 3. V veljavi ostane čl. 9 naredbe z dne 28. marca 1942-XX. št. 60 glede prepovedi tramvajskemu podjetju izdajanja
brezplačnih izkaznic za prosto vožnjo na vsem ali deilnem tramvajskem oimrežju brez predhodne pooblastitve Visokega komisarja ta.
Prošnje za take nakaznice se morajo izročiti uradu za ci vil no motorizacijo. ki nadzoruje tramvajsko podjetje.
Cl. 4. Potnik mora zahtevati tramvajski listek ali pa pokazati, ako ima abonentsko izkaznico ali izkaznico za prosto vožnjo v svrho kontrole službenemu osebju.
Cl. 5. Kdor potuje brez listka ali z neveljavnim listkom ali se je sploh skušal izogniti plačanju voznine, se kaznuje z denarno kaznijo 2 lir.
Kdor vstopi v vozeči voz ali iz njega izstopi ali se vozi na vstopnih deskah ah kakorkoli obešen na zunanji strani voza se kaznuje zglobo 5 lir.
Denarna globa se mora takoj plačati, obenem z voznino.
Cl. 6. Službeno osebje mora ustaviti voz in zahtevati, če je potrebno s pomočjo stražnikov odstranitev tistih, ki skušajo potovati proti predpisom.
Cl. 7. Kdor kakorkoli poškoduje voz, se kaznuje z globo do 200 lir ter na povrnitev škode.
Krivec mora ob ugotovitvi prekrška plačati najmanj globo 20 lir.
S plačanjem je prekršek izbrisan in zapisnik o prekršku se ne naredi.
Cl. 8. Vožnja je prepovedana pijanim osebam ali osebam z vidno nagnusnimi boleznimi in osebam, ki zaradi nesnage ali nedostojnega oblačila lahko nadlegujejo ali škodujejo ostalim potnikom ter osebam, ki se ne podrede navodilom službenega osebja. Potniki, ki zapuste voz, nimajo pravice do povračila voznine.
Cl. 9. Ta odredba stopi v veljavo 1. decembra 1942-XXI.
Ljubljana, 28. novembra 1942-XXI. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli
Enstni vojaški vozni listki
Visoki komisar je odredil, da se od 16. decembra 1942-XXI uvede za vožnjo po mestnih tramvajskih progah enoten vozni listek za vojake (podnarednike, korporale, vojake in odgovarjajoče čine) po 0.30 Lir, ki veljajo za eno vožnjo.
gospodarski pomen ozemeljskih
usvojitev v Rusiji za Nemčijo
J. F. Ganske, poročevalec nemškega ministrstva za vzhodna zasedena ozemlja, ugotavlja v nekem svojem poročilu, da bo v zgodovini sedanje vojne nemška proizvodnja v zimi 1941-42 na prvem mestu. V tretjem vojnem letu je Nemčija poskrbela za izboljšano opremo svojih armad na vzhodu. Odposlala je velike dobave tankov in letal v Afriko, povečala je svojo podmorniško proizvodnjo in je mogla dati svojim letalskim in pomorskim silam na oceanih tolikšno moč, da so mogle z uspehom napadati in uničevati angleško-ameriške konvoje. Med tem se pa Sovjetska zveza, ki naj bi bila neizčrpen vir ljudi in gradiva za zaveznike, vedno bolj trese pod strahovitimi udarci, ki so jih ji prizadele oborožene sile Osi. Njena prometna mreža, ki ni nikdar zadoščala za to ogromno državo, je sedaj uničena v svojih glavnih prometnih žilah in njeni glavni deli so izpostavljeni neprestanim napadom nemških strmoglavcev.
Najbolj obljudena področja SSSR so sedaj v nemških rokah. Nad polovico vse sovjetske proizvodnje jekla je sovjetska Industrija izgubila. Doneski bazen, ki je sam dajal nad 60% premoga, je sedaj v rokah Nemčije. Ogromne rezerve nad 90 milijard ton, ki so bile tam vskladiščene, sa sedaj izkoriščajo za Nemčijo in Evropo. Nad polovico tvornic na tem področju ne dela več za Moskvo. Na tisoče in tisoče Industrijskih podjetij ni več na razpolago sovjetski proizvodnji.
še hujši udarec pa je za sovjete predstavljala izguba Ukrajine, ki je po naravi posebno bogata. Razvito je njeno poljedelstvo. a tudi industrija je tu doma. Na Ukrajino odpade petina vsega sovjetskega prebivalstva ln ona je dajala eno četrtino vsega žitnega pridelka v državi, dve tretjini vsega sladkornega pridelka, tri četrtine vse proizvodnje železa in premoga, polovico vse proizvodnje soli in približno eno petino vse proizvodnje strojev in kemične industrije.
Ukrajinska težka industrija se deli na dve veliki področji: na področje ob Doncu, kjer se premogokopom pridružuje večji del železnih rudnikov, nadalje podjetja za toplotno energijo in znaten del tvornic za izdelovanje strojev, ter področje ob Dnjepru s ležišči železa pri Krivem Rogu, katerih rezerve se računajo na tisoč milijonov ton rude, ter ležišče železne rude pri Niko-polju. Oba ta dva sektorja sta predstavljala glavni del sovjetske rudniške proizvodnje.
Z izgubo Voroneža so Rusi izgubili važno poljedelsko središče, nadalje velike tvornice za izdelovanje Dieslovih motorjev, tvornice sintetičnega kavčuka in končno zelo važno prehranjevalno industrijo. Tudi Krimski polotok je bogat na ležiščih rud, zlasti železa, kakor na primer v Kerču. Rostov je pomenil za Ruse izgubo važnega središča za gradnjo poljedelskih strojev. Izkoriščanje teh industrijskih naprav je bilo tu zelo olajšano, kajti rude so dobivali iz bližnjih področij pri Suliju in Taganro-gu, premog iz okrožja šahti in električno energijo iz okrožja Majkop. Skupno je pomenilo to področje eno četrtino vse sovjetske proizvodnje poljedelskih strojev.
Z izgubo Rostova je razen tega sovjetska proizvodnja izgubila velike elektrarne in dobro prehranjevalno industrijo. Nemški uprava je takoj poskrbela za zopetno izkoriščanje rudnikov in je po vrhu v zadnjih mesecih poskrbela za zvišanje njih proizvodnje. Pričakovati smemo tudi večjo proizvodnjo surovih olj. Na novo so bila odkrita ležišča železne rude, ki se bodo prav tako izkoriščala. Znaten del industrijskih podjetij na zasedenem ozemlju je spet pričel svoje normalno poslovanje. Polovica tvornic kemične Industrije spet obratuje, tekstilna industrija pa je že v polnem obratu.
Po teh podatkih lahko sklepamo, kako ogromnega pomena je to industrijsko področje za bodočo organizacijo evropskega gospodarskega prostora.
Bridko razočaranje Maročanov nad Francijo
in Ameriko
Spremenjeno stališče maroškega sultana - Roirsevelt je prehsiii! svoje svečane obljube, njegovi francoski pomagaš! pa so zakrivili dvakratno Izdajstvo
Tangor, 28. nov. s. V tukajšnjih političnih krogih in v javnosti izziva še nadaljnje diskusije dejstvo, da sta severnoafriški in angleški t'sk ter radio doslej podala le nepopolne ali nasprotujoče si verzije o odgovoru maroškega sultana Mulaja Mohameda Jusufana na Roo eveltovo poslanico z dne 17. novembra. Med drugim pripo-mnjajo, da je nedostatna objava celotnega besedila sultanovega odgovora zelo sumljiva kršitev običajev, obenem pa tudi dokaz. da so se neka pričakovanja v Londonu in Washingtonu izjalovila in da je novo zadržanje maroškega sultana napram Američanom le odraz nezadovoljstva domačega prebivalstva zaradi znanih nasil-etev ameriške soldateske, zaradi pretirane ingerence, ki si jo ameriške vojaške oblasti prisvajajo v notranjih zadevah dežele in končno zavoljo rekvizicij živil, ki otežujejo že itak težki go podarski položaj yse francoske severne Afrike.
V komentarjih nekega odstavka sultanovega odgovora, ki pravi: da bo moglo prebivalstvo postati prijatelj in sodelavec Američanom le v tem primeru, če bodo gnali ti spoštovati deželo, vero In tradicijo Maročanov, podčrtavajo, da je iz teh po-eojev jase o razvidno ne saano to, da to si Rooseveltove čete dovolile razne zlorabe, temveč da se bo ljudstvo samo Se nadalje branilo to reagiralo, dokler ne bodo ameriški kontingenti podali boljšega dokaza rmevanja, discipline in repične civdiza-
ftje.
Skratka, tisti, kii je Rooseveltu dejansko odgovoril, kakor je treba, je bilo ljudstvo samo s tem, da je vsililo svojo voljo sultanu, ki je biil videti v prvih dneh ameriške okupacije oklevajoč.
še večje pozornosti pa je vredna podrobnost, da je Roosevelt s svojo poslanico 7. novembra Petainu zagotavljal, da so se ameriške čete izkrcale kot prijatelj v francoski severni Afriki in da bodo spoštovale ter čuvale suverenost Francije v afriškem Imperiju, nato pa se je 17. t. m. neposredno obrnil s svojo poslanico na maroškega sultana in je s tem prelomil besedo, ki jo je dal vodji francoske države in prekršil čl. 2. pogodbe o francoskem Protektoratu, nad Marokom, ki veli, da se morajo odnošaji med Serifskim dvorom in zunanjimi silami izvršiti preko francoskega generalnega rezidemta v Maroku.
Roosevelt pa je prekršil tudi politične, upravne, vojaške in socialne ustanove Maroka s tem. da je on sam izročil fn združil vso javno organfratorno in drugo oblast v rokah generala Eisenhowerja, poveljnika ameriškega ekspedijcijskega zbora v deželi, z drugimi besedami: Roosevelt se Je navzlic svojtn predhodnim obljubam sam postavil na mesto maršala Petaina, svojega generala Patom pa je postavil namesto lokalnega predstavnika Francije. To naziranje je tem bolj važno, ker izhaja prostodušno iz diskusij samih muslimanosr in ker se končuje v splošno
prepričanje, da m Roosevelt ▼ očeh maroškega ljudstva nič drugega nego navaden goljuf, ki ne pozna častne besede in vesti, jn da So Francozi s svoje strani, ki so ponudili svojo pomoč Rooseveltovim intrigam, dvakratni izdajalci, prvič zato, ker so izdali svojo lastno deželo, drugič pa zato, ker so odprli maroška vrata prijateljem Izraela in so prekršil: na ta način jamstvo protekcije in miru, ki so ga bili dalj maroškemu ljudstvu.
Nekj ugledni Maročan je izrekel besedo, ki pojasnjuje prav dobro celotni položaj. Dejal je: »30 let so se Francija n Francozi bogatil; z našo zemljo in z našo krvjo in nas zasužnilj brez vsake koristi za nas. Tudi po svojem vojaškem polomu 1940. so posegali s polnimi rokami v vire naše zemlje jn se niso brigali za zahteve našega življenja in ne za naš gospodarski položaj, ki je vse prej nego cvetoč. Mj smo razumeli njihovo nesrečo in smo prenašali vse ter smo v mnogih primerih delili ž njim; tudi njihove muke in napore. Poslal, smo tisoče in tisoče naših sinov, da b; branili Francoze ha samih francoskih tleh. Namesto da b, biLi zaščitenci, smo tedaj mi sami ščitili to velesilo. Mnogi naših sinov se niso vrnil} več iz obeh svetovnih vojn, a mnogi drugi so se vrnili pohabljeni, slepi, nesposobni za vsako koristno človeško delo. Nismo se pritoževali niti tedaj Ko pa je prišel tujec prvič ogražat našo zemljo, naše ljudstvo in našo vero, se Francozi niso spomnili svojih obveznosti in svojih obljub, temveč so se združili s sovražnikom in se niiso brigali za svojo čast, za naše nevarnosti in za našo pogubo. Ce bi nam bili dali vsaj orožje, tedaj bi našo zemljo in našo čast znali braniti sami v skladu z našimi tisočletnimi tradicijami Bodočnost je nedvomno vedno v božjih rokah, toda Vsegamogočnj ne daje zmage nikoli izdajalcem.«	_
Konec slepomišenja
Touilonstko poglavje je zaključeno. Vozel nove sovražne spletke je bii s tem presekan z mečem. V tem je ves pomen bliskovite zasedbe pomorskega Toulona po oboroženih silah Osi. V spominu so še nekatere podrobnosti tega kratkega poglavja.
Ko so Italijana in Nemci ane 11. novembra t i sklenili zasesti nezasedeno Francijo, so iz zasedbe izrecno izvzda pomorsko bazo Touikm, ker je poveljnik mesta m vojne luike uradno izrazil svojo vdanost maršalu Petainu z obljubo, da bo branil brodovje in pristanišče proti slehernemu napadalnemu poskusu Anglosasov. V Berlinu
jn Rimu so tej izjavi vdanosti zaupali, toda vrhovni povaLjniik francoskega brodov-ja v Toulonu je bil očitno iste vrste kakor admiral Darlan aili general Giraud. Medtem ko je namreč izjavljali svojo vdanost maršalu Petainu, je izdal svojim podrejenim tajno povelje, naj se ne upro v priim-tru anglosaškega vdora. Tako naj bi torej tudi Touilon služil Anglosasom po tem francoskem trojanskem konju za odskočno desko za vdor v Francijo. Zato je Os morala reagirati in danes je Toulon v njeni posuti, sovražni načrti pa so bila s tem čez noč prekrižana. Vdor na francosko obailo je postal taiko nemogoč.
Razen tega pomeni zasedba Touilona obenem z ukrepi, ki jih je izdal Hitler, konec francoskega slepomišenja. Hitler je odredil demobilizaciijo vseh oboroženih francoskih srill, ki se je izvršila brez incidentov. Maršalu Petainu stoji sedaj ob strani foldmor-šal Rumdstedit, ki ima najobsežnejša pooblastila.
Da so bili ti ukrepi Osi nujno potrebni, je izdala te dni tudi sama sovražna propaganda, ki je prav cinično priznala, da je poveljnik francoskega brodovja v Toulonu admiral Lacorde prejel že dne 11. novembra t 1. poziv admirala Darlana, naj zapusti z brodovjem vojno luko. Toda admiral Lacorde tega ni mogel več storiti, zato je odredil, naj bi se mornarji v primeru anglosaškega vdora ne upirali, v primeru nastopa Osi pa naj bi potopili vse ladje. Tako torej sovražnik sam potrjuje, da je bil že v podrobnostih izdelan načrt za izdajo, kair seveda tembolj opravičuje dejanje Osi in pojasnjuje okolnosti, ki jih je Hitler navedel v svojem pismu maršalu Petainu.
Toulon v roikah Osi predstavlja novo karto, ki je biLa sovražniku ob pravem času vzeta iz roke. Obenem s Touilonom pa mu je Os odvzela iz rak tudi precejšen del francoskega vojnega brodovja, ki se ga je hotel polastiti. Okoliščine same so botrej zahtevale energično in bliskovito akcijo, ki je povsem utemeljena zaradi dvoumnega in nevarnega zadržanja francoske mornariške posadke.
Po vsem tem je seveda razumljivo, ako se anglosaška propaganda ob tem dogodku poslužuje sredstev, ki zelo spominjajo na znano bajko o kislem grozdju London se namreč tolaži s tem. da francosko brodovje, kolikor se je samo potopilo, »vsaj ni padlo v roke Osi«. S takšnim izmota van jem pa Anglosasi ne le ne morejo prikriti svojega poželenja po tem francoskem brodov-ju, temveč ga cOlo prostodušno priznavajo. Nobenega dvoma torej ni, da je francoska karta za »združene narode« dokončno izigrana in da jim razen navedene tolažbe nič več ne ostane. Os pa gre medtem svojo ravno pot naprej, skrbeč samo za to. da se vsestransko in na vseh področjih prav tako uspešno zavaruje proti sovražnim nakanam, kakor je to storila na francoskih tleh.
Gangsterstvo v Ameriki še vedno ni zatrto
Buenos Aires, 28. nov. s. V Lake Char-lesu v Luisiani je bila mobilizirana vsa policija, da bi prijela nekega gangsterja, ki so ga imenovali »Cowboy« in kj se ga je vse balo. Razbojnik, ki je bil pobegnil iz ječe, je zbral nekoliko mož in tolpa je, oborožena s strojnicami navalila v neko drugo ječo, da bi rešila razbojnikovo ženo. ki so jo bili zavoljo umora obsodili na električni stol. Ta napad so varnostni organi odbilj V spopadu je bilo ubitih nekoliko policistov n večji del »cowboyevih« pajdašev. Razbojnik sam pa je pobegnil.
Grozne posledice panike v ameriškem nočnem lokalu
Buenos Aires, 30. nov. s Iz Bostona poročajo, da je tam v nekam nočnem lokalu izbruhnil požar, nakar so se razvili prizori divje paniike. V silni gneči ob izhodih je bito do smrti poteptanih 342 oseh, ranjenih pa 214.
Gospodarstvo
Kmečko delo v decembru
V decembru, ko ni večjega dela na polju, naj bi vsak kmečki gospodar dobro proučil, kako je v preteklem gospodarskem letu izvršil obdelovalni načrt in kakšen jo njogov gmotni uspeh. Pri tem lahko ugotovi napake, poišče vzroke ter odloči, kako bo v bodoče nostopal. Seveda predstavlja vsak načrt le olcvir, izvršitev pu se mora prilagoditi trenutnim potrebam m možnostim. Vendar pa morajo tudi v tem primeru ostati nespremenjena načela plodoroda (kolo-barjenja), oranja, gnujenja, negovanja posevkov itd.
Pravii gospodar na pOlju nima več opravka, ker je moral vse pravočasno izvršiti. Po shrambah je mnogo poljskega orodja, ki ga gospodar v naglici ni mogei temeljito očistiti in popraviti. To delo naj o«pravi sedaj. Pri tem je nadomestiti polomliene in pokvarjene dele, namazati stroje, tako da bo vse pripravljeno, ko nastopi čas dela. Pregledati je tudi vse zaloge, zlasti živil in semena. Na travnikih in pašnikih se !ahko še gnoji s kompostom, umetnimi gnojila in gnojnico, dokler zemlja ni zmrzia in s sne gom pokrita. Tudi se lahko dokonča delo pri napravi novih jarkov in pri čiščenju starih.
Na vrtu ima skrben gospodar vse pognojeno in prekopano. Trajne rastline in nasade obvaruje s pokrivanjem pred mrazom če rastline mraza ne prenesejo. V ta namen je najboljša odeja iz listja, preko ka
terega položimo smrečje. Doma prideJono seme je treba urediti in očistiti. V decembru tudi še gnojimo sadnemu drevju s hlevskim gnojem, gnojnico 'in umetnimi gnojili ter snažiimo drevje samo. Okopava-mo kolobarje in kopljemo jame za saditev spomladi. Ob suhem im toplem vremenu škropimo drevje s karbolinejri.
Tudii v vinogradu končamo ob lepem vremenu z gnojenjem in vinsko kop, pripravljamo vinogradniško orodje in rigoiamo za nove nasade. V tem mesecu je tudi naročiti trsje za obnovo vinogradov. V kleti pretakamo mila vina ter izvršujemo oskrbovanje sodov. Tudi čisitimo in lakiramo obroče in druge železne dele na vinski posodi. V gozdu p« nadaljujemo in končamo z zimsko sečnjo ter spravljamo les iz gozdov, zlasti če so za to ugodne snežne razmere.
Skrbimo, da mraz ne škodi korenju in gomoljem za krmljenje živine (po shrambah, podsdpnicah in šilih) Pazutn je treba, da se živim ne daje ledena voda. plesnivo seno ali pa gnila odnosno premrzla repa. Svinje in perutnina potrebujejo tople hleve. Cementna tla v svinjskih hlevih je treba pokriti z deskami aili vsaj z zadostno naštel jo. Perutnina, ki v naravi ne najde več dovolj hrane, se mora izdatneje krmiti, upoštevajoč da brez zelenega m pravilno urejena prehrana (dati je svežo nezrezano repo. listje od zelja in salate. zdrobljeno suho deteljo itd.).
Izkoriščanje zemeljskih
zakladov Albanije
Ob priliki 30-letnice obstoja Albanije prinašajo listi tudi zanimive podatke o gospodarskem razvoju te dežele. Za albanska ležišča nafte so se že v prvem desetletju po prvi svetovni vojni pričele zanimati angleške petrolejske družbe, toda družba Anglo Persian OU Comp. je leta 1932. brez večjega uspeha ustavila vrtilna dela. Italijanski kapital, ki se je že prej zanimal za ta ležišča, se je nato lotil dela to kmalu je uspelo odkriti obsežna ležišča pri Devoliju, kjer se je naglo razvila proizvodnja. Ta je dosegla leta 1936. 48.000 ton, naslednje leto 88.000 ton, leta 1938. 117.000 ton m leta 1939. 125.000 ton. Z albansko proizvodnjo v letu 1939. je Italija lahko že krila eno petino svoje potrebe v mirnem času. Izsledovalna dela pa so se nadaljevala in tudi proizvodnja se je v vojni nadalje dvignila. Desetletni načrt predvideva postavitev okrog 600 vrtalnih stolpov, nakar bo proizvodnja nafte dosegla 1.2 milijona ton na leto. Poleg tega je začela Albanija izkoriščati oljne škriljavce in je predvideno, da bo ta proizvodnja omogočila pridobitev nadaljnjih 2 milijona ton nafte.
Poleg ležišč nafte so pomembna alban-eka ležišča bakrene in kromove rude. Uspešno pa se pridobiva tudi železna ruda. Proizvodnja bakra se bo po mnenju strokovnjakov lahko še dvignila na letnih 60.000 ton. Ležišča kromove rude, ki so zlasti v sedanji vojni tako važna, se nahajajo v glavnem ob Ohridskem jezeru ter se cenijo na približno pol milijona ton, kar bi zadostovalo za kritje potrebe Italije skozi 20 let. Ležišča izkorišča družba AMMI. Po poročilu, ki ga je dal predsednik te družbe Duceju, je proizrvodnja kroma v Albaniji že dosegla znatno višino ter je upanje, da bo kmalu krila domačo potrebo.
Izkoriščanje nafte to rud je zelo pripomoglo k oživljenju italijansko-albanekih odnošajev. Albansko gospodarstvo pa je še v prvem stadiju razvoja to je prčako-vati, da se bo Albanija gospodarsko še znatno dvignila.
Gospodarske vesti
= Svetovni pridelek lanenega semena. Mednarodni poljedelski zavod v Rimu je objavil podatke o svetovni proizvodnji lanenega semena, ki kažejo znatne spremembe, kajti proizvodnja se je v prekomorskih izvoznih državah precej zmanjšala, v Evropi pa se je dvignila. Med izvoznimi državami je Argentina na prvem mestu. Posejana površina Argentine se je letos zmanjšala za 18.4% nasproti povprečju prejšnjih pet let To nazadovanje je v zvezi z nazadovanjem izvoza. V Severni Ameriki se je posejana površina znatno povečala in je tudi proizvodnja bistveno narasla. V Argentini se ceni količina dobljenega semena na 1.5, v severni Ameriki pa na 1.07 milijona ton. V Evropi se je zaradi uvoznih težkoč površina v zadnjih letih stalno dvigala, kar je tudi v zvezi s povečano proizvodnjo lanu. V Franciji je posejana površina narasla na 37.500 ha, kar pomeni povečanje za dve tretjini. V Estonski se je površina povečala za 30%, podobno v Litvi to Letonski. Rumunski načrt je predvideval povečanje površine na sedemkratno lansko površino. Zaradi vremenskih nepri-lik pa ni bilo mogoče Izvesti načrt v celoti. Znatno se je povečala površina v Nemčiji in v zasedenih deželah. Za zasedeno sovjetsko področje ni podatkov, vendar je proizvodnja znatna, saj je pridelek sovjetske Rusije pred vojno znašal okrog 750.000 ton.
= Zamenjava kovaneera drobiža na Hrvatskem in v Srbiji. Kakor smo že pred tedni poročali, se bodo po naredbi hrvatskega državnega zakladnega ministra kovani novci bivše kraljevine Jbgoslavije po 2, 1, 0.50 in 0.25 din vzeli iz prometa 31. decembra, ko izgube značaj zakonitega plačilnega sredstva. Ista naredba vsebuje predpise glede izdaje novčanih po 2, 1 ji 0.50 kune. Sedaj poročajo jz Beograda, da bo tudi v Srbiji vzet iz prometa bivši jugoslovanski kovanj drobiž, in sicer novci po 2, 1. 0.50 in 0.25 din, ki so izdelani jz aluminijevega brona Tozadevni razglas opozarja, da izgube ti nove; s 1 januarjem prihodnjega leta značaj zakonitega plačilnega sredstva jn bo zamenjavo do 31. decembra izvršila Srbska narodna banka, ki je pooblaščena, da končni termin za zamenjavo v določenih krajih lahko podaljša.
= Carine prost nvos blaga iz zasedenih dežel v Nemčijo. NemUd državni finančni minister je izdal naredbo, po kateri je od 1- decembra 1.1. dovoljen carine prost uvoz blaga, Id izvira iz zasedenih pokrajin, izvzemši Poljsko generalno gubernjjo ln vzhodne pokrajine. Pri uvosu blaga se ne zaračunajo carine to tudi ne prometni davek za Izravnavo, Carinska prostost ne
velja za vino, tobak, tobačne izdelke in mineralno olje.
= Iz gorenjskega trgovinskega registra.
V novo ustanovljeni gorenjski trgovinski register so se med drugim vpisale nastop ne tvrdke: Bombažna predilnica in tkalnica Ed. Glanzmann & And. Gassner, Tržič, komanditna družba (osebno jamčeča družbenika Edmund Glanzmann in Leo Gassner, prokurist inž. Hugo Zugg; pri družbi je vpisanih 35 komanditistov); Fr. Crcbath, modna in manufakturaa trgovina, izdelovanje perila in konfekcije, Kranj (lastnik dr. Friderik Crobath); Tiskarna Veit & Co., družba z o. z., Vir pri Domžalah (glavnica 5000 mark, poslovodja Peter Veit); Litijska leka-.na Mr. Ph. H. Brilli; Jožef Babnik, trgovina s kurivom, Radovljica; Rudolf Hlebš, trgovina s steklom in posodo v Kranju; Friderik Kertle, podjetje za centralne kurjave in sanitarne naprave, Mengeš; Anton Ogrin. gradbeno podjetje, škofja Loka; Marija Verhunc, pletilnica, Bled.
= Uvedba telefonskega promc«ta med Nemčijo in Srbijo. Iz Beograda poročajo, da je za srbska mesta Beograd, Pan-čevo, Veiikri Bečkerek in Velika plana uveden telefonski promet z Nemčijo.
= Švica bo dobavila Turčiji stroje v zamenjavo za bombaž. Med Švico in Turčijo je bil sklenjen trgovinski sporazum, po katerem bo Turčija med drugim dobavila Švici bombaž in baker v vrednosti 20 milijonov švicarskih frankov. Švica pa bo v zamenjavo dobavila Turčiji stroje in nadomestne dele.
= Sprememba predpisov glede plaejla v gotovini v Grčiji. Kakor znano, obstoja v Grčiji predpis, da se večji zneski plačil ne smejo izvršiti v gotovni, temveč samo z nakazili. Ti predpisi so biLj z novim zakonom nekoliko omiljeni. Tako se smejo v bodoče plačila do 100.000 drahem vršiti v gotovini, večja plačila pa se morajo nadalje vršiti z nakazili. Tudi dvigi
pri bankah in hranilneah so dovoljenj v gotovini do 100.000 drahem.
= Značilni amerfški ukrepi zaradi štednje z ladijsko tonažo. Kako občutno je pomanjkanje ladijske tonaže v Zedinjenih državah, nam kažejo najnovejši ukrepi, ki gredo za tem, da se doseže čim večja šted-nja s tonažo. Zedinjene države ne bodo več uvažale iz južnoameriških držav surove kave, temveč bodo kavo že v Južni Amerik; predelali v kavine koncentrate, katerih prevoz zahteva manj ladijskega prostora. Živila bodo pošiljali četam v pre-komorske dežele s koncentriranem in posušenem stanju. To velja zlasti za meso, ribe. sadje in sočivje. Tudi jajca bodo pošiljali v posušenem stanju. Te dnj je bilo tudj odločeno, da Zedinjene države ne bodo uvažale brazilskega boli ita za izdelovanje aluminija, temveč bodo uvažale samo že izdelan aluminij.
Otvoritev industrijske razstave v čllu
Santiago de Chile, 28. nov. s. Predsednik čilske republike Rios je davi v navzočnosti raznih članov vlade in diplomatskega zbora ter mnogih drugih visokih osebnosti otvoril industrijsko razstavo, na kateri zavzemajo razstavni paviljoni ploskev okrog 6 hektarjev.
Nezadovoljstvo Američaitsv zaradi pomanjkanja blaga
Lizbona, 29. nov. s. V svojem uvodniku protestira »San Francisco Chronicle« proti washingtonski vladi in poroča o velikem nezadovoljstvu ameriškega prebivalstva, ki meni, da je sedanje pomanjksnje živil nastalo zaradi tega, ker vlada oskrbuje z živili druge. Kritizira se zlasti izvažanje bencina v Sovjetsko zvezo zaradi česar so morali v Ameriki bencin racionirati.
NAROČITE SE NA ROMANE
DOBRfc KNJIGE
»HMUiiiiMMmiiUlliiilM
»JUTRO« St 276
tudi, 1XSL TM2-XXL
Na Dolenjskem v rimski dobi
Dolina Krke s faro Krko in pripadajočimi vasicami
S prihodom Rimljanov na naše ozemlje se je pravzaprav šele pričela prava zgodovinska doba naših dežel, že razvoj Dolenjskega v predzgodovinski dobi pa je dokazal, da novih naseljencev ni privabljalo v jnaše dežele kako izredno naravno bogastvo, ampak da je le zelo važna zemljepisna lega Dolenjske dovedla do vedno večjega, prometa skozi dolenjske kraje, kar je imelo za naravno posledico vedno pogostejše postopno naseljevanje tujih ljudstev in rodov na Dolenjskem. Dolenjsko je bilo vedno izrazito ozemlje prehodov in razpotij, kakor ga že imenuje vseuč. prof. Anton Mel i k, saj se v njem stekajo Alpe z Dinarskim gorskim sistemom, obenem pa leži hkrati v stikališču vseh treh glavnih evropskih in narodnostnih skupin: Slovanov, Germanov in Romanov.
Posebno dolina Krke je že v prazgodovinski dobi bila važna prometna zveza med Podonavjem in pokrajinami ob zgornjem Jadranu in že v času velikih preseljevanj narodov v tej dobi je služila kot ena glavnih prometnih žil, kar dokazujejo številne izkopanine iz prazgodovinske dobe. Zategadelj so postali tudi Rimljani kaj kmalu pozorni na Dolenjsko. Že leta 120. pred Kristusom so prodrli prvič z večjo vojsko na dolenjska tla, dočim je že leta 128. pred Kr. rimski konzul Emilius Scaurus pribo-jeval Rimljanom dolino Vipacco in sosednje kraške pok najine. Veni ar pa tedaj še ni prodrl dalje na naša tla. Leta 120. so Rimljani po zmagi nad Notranjci prodrli do Valične vasi in Dvora pri žužemberku. Oba kraja sta bila tedaj že dokaj utrjena in s pomočjo sosednjih rodov se je posrečilo ne samo zavrniti Rimljane, marveč so takratni Notranjci prodrli do Triesta in Aquileje. Tu so takratni rolovi prvič videli pravilno zgrajene obrambne zidove mest, ki so jih neto pričeli tudi doma posnemati in tako najdemo baš v Valični vasi, Vinkovem vrhu in Mačkovcu pri žužemberku ostanke prvega obrambnega zi-aovja v naših deželah, katerega gradnja popolnoma sliči rimljanskim gradnjam obrambnih zidov.
Poraz je za nekaj časa odvrnil Rimljane iz teh dežel in šele leta 57. so obnovili napa le na naše kraje. Pri tem jih je posebno dolgo zadržala japodska trdnjava Metul-luin, ki je bila v bližini vasi šmihela v hre-novski župniji na Notranjskem. Okoli te trdnjave je bilo doslej izkopanih že precej rimskih vojakov, kar dokazuje, da so morali biti tod ogorčeni boji. šele po osvojitvi te trdnajve so si Rimljani podvrgli tudi vse ostale naše kraje.
Leta 44. prel Kristusom, takoj po Cezarjevi smrti, so se dvignili zoper Rimljane vsi alpski narodi, vendar je Cezarjev po-sinovljenec Oktavijan s številnimi rimskimi legijami kmalu vzpostavil red v novih deželah. Najprej je premagal Japode, nakar je prodrl po cesti, ki je vodila ob Snežniku v Loško dolino in odtod dalje proti Krki, kjer je premagal in poljarmil Lato-bilke. Toda tudi tu se Oktavijan še ni ustavil, temveč je prodiral s svojimi zmagovitimi legijami še naprej in zavzel ob ustju Kolpe ležeče mesto Segesto in na njegov h razvalinah zgradil rimsko mesto Siscio. Ta njegov veliki pohod čez Dolenjsko sta v
svojih delih opevala celo rimska pesnika Vergil in Horac.
Tako je leta 33. pred Kr. dokončno prišlo tudi vse Dolenjsko pod rimsko oblast. Toda že leta 15. pred Kr. in nato še v letih 6. po Kristu so se skušali vsi ti rodovi znova osvoboJiti. Posebno važen je bil upor leta 6., ko so se upornim Panoncem in Dalmatom, ki sta jih vodila Bato in Vines, pridružili tudi dolenjski rodovi in je mogočna armada 80.000 mož korakala skozi Dolenjsko v Italijo. Zoper to mogočno ! vojsko je bil Oktavija*. prisiljen poslati | številne rimske legije, ki sta jim povelje-j vala njegova pastorka Tiberij in Druz. Tema dvema se je posrečilo kaj kmalu premagati tolikšno uporniško armado in po popolnem zlomu upornikov uresničiti tudi sen velikega cesarja Avgusta: prodreti do Dunava.
Ta veliki vojaški poraz Panoncev, Dal-matov in vseh takratnih kranjskih rodov je prinesel kar za dve stoletji popoln mir v naše dežele. Rimljani so najprej zapo-vedali podjarmljenim rodovom, da zapuste svoja bivališča po hribih in se nasele v ravnini, nakar so jih jeli uvajati v obdelovanje polj ter gojitev vinogradništva. Obenem pa so že pričeli ustanavljati večje vojaške naselbine, ki so se jim kasneje pridružile še meščanske naselbine m '".ako uvedli do ustanovitve večjih mest. Istočasno so pričeli z gradnjo važnih prometnih žil, pri čemer so jih vodili prvenstveno politični in vojaški vidiki. Na Dolenjskem so bile glavne rimske naselbine N e v i o -d u n u m (Drnovo pri Krškem), Acer-v on a (pri Višnji gori), Praetorium Latobicorum (Trebnje) in Cruci-um (Grublje pri št. Jerneju). Na mestu današnjega Novega mesta pa verjetno ni bilo nikake večje naselbine, ker so se Rimljani pri svoji glavni cesti od Emone do Siscie izognili novomeškemu pomolu, ki je dobil svojo pravo važnost šele v srednjem veku.
Po preselitvi prebivalstva iz hribov v ravnine in razmestitvi potrebnih vojaških posadk, so se Rimljani posvetili le gradnji novih cest. čez Dolenjsko je bila tehnično odlično zasnovana in zgrajena glavna prometna žila iz Emone do Neviolunuma. Ta cesta je držala skozi »porta principalis dextra« iz Emone preko Ljubljanice ob Golovcu mimo Rudnika in tamošnjih bližnjih vasi v bližini Višnje gore v rimsko vojaško naselbino Acervone. Odtod je zavila cesta na levo stran današnje dolenjske železnice do druge vojaške naselbine Praetorium Latobicorum na mestu današnjega Trebnjega in naprej črez Poljane, št. Jur in pod Hmeljnikom preko Kapiteljskega marofa pri Novem mestu proti severovzhodu v tretjo vojaško naselbino Crucium (Grublje pri št. Jerneju). Iz Cruciuma pa je zavila cesta preko Kronovega in Bele cerkve skozi Krakovščino in Veliko vas v Neviodunum (Drnovo pri Krškem), ki je bilo tedaj eno najvažnejših križišč cest. Od Neviodunuma je držala ta glavna rimska cesta v Siscio, od nje pa sta se odcepili pri Neviodunumu dve cesti, ki sta vodili v Krško dolino in Celejo (Celje). Ta glavna prometna žila je bila tehnično odlično zgrajena in na gotovih mestih kar do
14 m Široka, in še danes na nekaterih mestih vidna. Razen te glavne ceste sta bili
domnevno zgrajeni po Dolenjskem še dve stranski cesti. Prva se je odcepila pri Jaršah od glavne ceste, nato je držala proti jugu okoli novomeškega pomola in se spenjala preko Gorjancev in skozi Metliko v Quadrato (Karlovac). Druga domnevna cesta pa je sledila dolini reke Krke in je držala preko Soteske, Gradišča, južnega novomeškega pomola ob desnem bregu Krke (Corcoras) do Neviodunuma. Vse te ceste so bile seveda tudi v prvi vrsti vojaške ceste in so si za njih gralnjo pridobili največ zaslug Trajan, Mark Avrelij, Sep-timij Sever in Konstencij II. Vse te ceste so bile speljane kolikor mogoče po ravnini in ob njih so bili postavljeni veliki kamni, na katerih so bile vklesane milje (rimska milja = 1.5 km), ki so označevale razdalje med posameznimi mesti. Ti miljniki so bili včasih izredno veliki in je tako Jernej Peč-nik našel v graščini Thurnu pri Krškem miljnik, ki je tehtal kar 51 stotov.
Z Gorenjskega
Prva gorenjska kmetijska razstava bo od danes do 5. decembra občinstvu na ogled. Otvoril jo bo deželni kmetski vodja Huber. Poleg otvoritvene svečanosti bodo v času razstave razne prireditve: kulturni nastopi, zborovanja kmetskih povei-jenikov, županov, učiteljev in krajevnih skupinskih vodij. 4. decembra si jo bodo ogledale šole. Med časom razstave bodo predvajali zvočne filme o kmetijstvu. V prvem delu razstave je pregled zbiranja Podmladka z dvema vzornima kmetijama, kmečko kuhinjo in vzorno shrambo. Središče bo tvoril izbor kmečke stanovanjske kulture na Koroškem in na Gorenjskem. Priključena bo razstava, kako se preprečujejo nezgode pri kmetskem delu. Obsežen prostor zavzema oddelek »Proizvajalna bitka«, ki prikazuje pravilno kmetijstvo. Najlepši del je razstava domačega sadja in zelenjave. Na področju tržnega reda bodo posebno poudarjeni uspehi gorenjskega kmetijstva. V razstavi strojev so namestile razne tvrdke znatno število kmetijskega orodja. Poseben del zavzema razstava mlekarske zadruge v Kranju, ki spada med najmodernejše obrate v Nemčiji.
Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: topničarski poročnik dr. Raj-mund Gruss, 24!etni grenadirski podčastnik Jože Maurer, planinski lovec Oton Dragy, star 29 let, ter 211ctni planinski lovec Leon Reichhold.
Novi grobovi. V Kranju je umrla gdč. Breda Gajškova, ki so jo pokopali 21. t. m. Na Jesenicah je umrl za vnetjem slepiča vlakovni vodja in gasilec Fric Gajšek, ki je bil uslužben v cinkarni KID. Nadalje je umrl na Gorenjskem Janez Triler.
Obletnica. Te dni je minilo leto, odkar je. prišel v Celovec sedanji državni namestnik in gaulajter dr. Rainer. Ob obletnici posveča celovški dnevnik njegovemu delu daljše članke, v katerih opisuje, kako se bo Koroška razvila v bodoče okrevališče Nemčije. Pri tem bo gorenjski deželici posvečena posebna pozornost.
Združitev hranilnic v Vodicah. Nedavno je bilo na posebni seji sklenjeno, da se združita vodiški hranilnici. Redno poslovanje je od danes vsako drugo nedeljo popoldne. Po višji naredbi so obresti takole določene: če je vloga vedno razpoložljiva, 2 in pol %, 6-mesečni odpovedni rok 3%, 12-mesečni odpovedni rok pa 3%%.
Nova rajfajznova v Šenčurju pri Kranju je naslednica prejšnje »Hranilnice v Šenčurju. Vodi jo občinski komisar Franc Padar. Na nedavni prvi seji je bilo ugotovljeno, da ima hranilnica dovolj denarja na razpolago in da lahko nudi potrebna posojila. Hranilnica ima tudi namen izplačevati po možnosti stare vloge prejšnje hranilnice, ako je potreba dokazana.
V Dovjem se je preteklo nedeljo prvič zglasil okrožni vedia iz Radovljice dr. Hochsteiner. Ogledal si je novourejena družinska stanovanja. Preurejena so bila nekatera upravna poslopja, ki so bila že dalje časa pnazna. Sledilo je zborovanje, pri katerem je dr. Hochsteiner govoril o pomenu sedanje vojne za Gorenjce.
Gostovanje celovškega gledališča. Deželno gledališče iz Celovca bo pričelo 1. decembra svojo letošnjo turnejo na Gorenjskem. Ob priliki kmetijske razstave v Kra-
Z vzhodne fronte: eskadroni konjcnice Italijanske vojske v Rusiji med akcijo
nju bosta dve predstavi: 1. decembra bodo igrali igro »Uta Naumburška«, drugi večer pa Benatzkega opereto »Zbogom Mirni«!
Novo pokopališče v Beljaku. Na zadnji občinski seji v Beljaku je bilo govora o novem mestnem pokopališču, ki bo urejeno v gaju blizu sedanjega šmartinskega pokopališča.
Tragična smrt. V predoru med Jesenicami in Podrožco se je smrtno ponesrečil sin občinskega uradnika iz Kranja g. Karel Figar. Na progovnem delu se je hotel izogniti vlaku in je stopil na drugi tir v trenutku, ko je prihitel nasprotni vlak. Smrtno ponesrečenega so pokopali v Kranju.
požar. Zaradi iskre iz lokomotive je nastal požar v gozdu pri Poljanah. Gasilci so s pomočjo ostalega prebivalstva po več urah napornega dela požar omejili in zadušili.
Voznik pod brzovlakom. Neki 561etni hlapec se je peljal na dvovprežnem vozu po cesti iz Brež proti št. Vidu na Koroškem. Na prelazu je voznika in voz presenetil brzovlak, ki je vse skupaj vlekel 100 metrov daleč. Nesreča je nastala zato, ker je bil hlapec naglušen. Nekaj minut po nesreči je izlihnil, konja pa sta se iztrgala.
Iz Hrvatske
Stalna Meštrovičeva razstava v Zagrebu. Ker so morali sadrene odlitke Meštrovi-čevih spomenikov umakniti iz Umetniškega paviljona, kjer prirejajo hrvatski umetniki svojo drugo razstavo, so jih začasno razmestili v Meštrovičevem ateljeju na Jo-sipovcu. »Hrvatski narod«, ki javlja gornjo vest, pravi med drugim, da so bili s tem brez dvoma ustvarjeni temelji Meštro-vičevega muzeja v Zagrebu, ki bo kasneje na primernejšem mestu urejen po vzoru znamenitega Rodinovega muzeja v Parizu.
335-letnica klasične gimnazije v Zagrebu. Dne 25. novembra so na klasični gimnaziji v Zagrebu imeli lepo slovesnost: proslavo 335-letnice ustanovitve tega zavoda. šol>ko poslopje se je prvotno nahajalo na Katarininem trgu v zgornjem mestu. Zaradi pomanjkanja prostorov se je leta 1913. šola preselila v drugo hišo. Učni jezik na klasični gimnaziji je bil do leta 1855. latinski, nadaljrih pet let nemški, potem pa hrvatski. Od leta 1850. je gimnazija o""emrazredna in se opravljajo na njej tudi zrelostni izpiti.
Obveznice delovne službe poidejo v Italijo. Nedavno je bil zaključen 14 dnevni ideološki tečaj obveznic delovne službe v Hrvatskih Karlovcih. Udeleženke. 134 po številu, so po končanem tečaju odpotovale v Zagreb, kjer so bile sprejete pri Pčglav-riku. Del tečajnic odpotuje na poseben tečaj za telovadbo, drugi del pa je odš-al na delo v urade, bolnišnice, otroška zavetišča itd.
Slike z vzhodnega bojlšfla v Ullrichovero salonu v Zagrebu vzbujajo že delj časa pozornost obiskovalcev. Razstavil jih je podpolkovnik Rudolf Marčič, ki je z nekaterimi drugimi hrvatskimi slikarji bil
poslan na vzhodno bojišče v svrho slikanja vojnih dogodkov. Marčičava razstava je že na Dunaju vzbudila veliko pozornost. Odkupljenih je bilo več £lik.
Letahka zveza z Nemčijo. Po novem voznem redu leti potniško letalo iz Zagreba proti Dunaju in Berlinu samo enkrat tedensko, in sicer v torkih ob 10.50.
Prve padalske čete. Mlada hrvatska država posveča veliko pažnjo svoji vojski in je nedavno ustanovila nov rod orožja: padalce. Izobražujejo se v posebni žoli, ki se imenuje šola padalskih lcvcev letalskih sil. šola za padalce se nahaja v Koprivnici. njen poveljnik pa je major Dra-gutin Dclansky.
Pomožni orožniki, z zakonsko odredbo je bilo ustanovljeno na Hrvatskem pomožno crožništvo, dokler se stalež orožništva ne izpopolni z osebami, ki odgovarjajo zakonskim pogojem. Pomožni orožnik se mora pismeno obvezati, da bo služil najmanj leto dni v kraju, kamor bo dodeljen. Pomožni orožniki nimaio pravice do pokojnine in se lahko odpuste iz službe kadar poveljnik orožništva odredi odpust.
Nova občinska uprava v Novi Gradiškl. Pred dnevi je bil imenovan za mestnega načelnika v Novi Gradižki uradnik podružnice Prve hrvatske štedionice g. Janko Am-brožič. Za podžupana je bil imenovan krojaški mojster Fran jo Deiija. 12 občinskh odbornikov pripada vsem slojem meščanstva, med njimi pa so zastopani tudi j>ri-padn ki nemške narodne skupine. Nova občinska uprava je že prisegla in prejela dolžnosti od prejšnje.
Dobrodelne znamke »Pomoči« eo po poročilu »Hrvatskega Naroda« po doslej zbranih podatkih vrgle 807.644 kun.
Psi za vojaško smžbo. Izšla je zakanska odredba o nabavljanju psov za potrebe domobranstva. Vojni minister lahko zaradi odkupa odredi popis in oceno psov ra omejenem področju ali po vsej drŽavi. Lastnik psa, ki ga je komisija ocenila za sposobnega, je dolžan žival prodati po primerni ceni. Vojaštvo bo kupovalo tudi p e, ki jih bodo lastniki sami ponudili.
Gradnja rudarske šole v Varaždinu. Za gradnjo nove rudarske šole je bilo prvotno odobrenih 10 milijonov kun. pozneje pa so se stroški znatno dvignili. Poslopje bo dvonadstropno in bodo dela končana spomladi.
Sedemnajst novih vodnjakov je bilo v teku letošnjega leta zgrajenih v zlatarskem okraju. Zanje ;o potrošili 713.000 kun, k čemur so kmetje prispevali 113.000 kun in delovno moč.
»Dundo Maroje« na sarajevskem odru. Predzadnjo soboto j a bila z velikim uspehom izvedena v Sarajevu premiera Držič-Fotezovega »Dur.da Maroja«. Za sarajevski oder je delo priredil režiser dr. Branko Gsvella. Gledališče je bilo prenapolnjeno in uspeh popoln.
Odkup cikorije. Kmetje v okolici Bje-lovara proizvajajo mnogo cikorije, ki jo že nekaj tednov prevzema Franckova tovarna. fcKljub suši je cikorija dcbro rodila. Pridelek sa giblje okoli 200 metrskih stotov na oral. Tvornica Franck odkupuje ci-korijo po 220 kun za stot.
K l/L TURNI PREGLED
Gdarfeva nova burka
Namen nove isrre Cvetka G o 1 a r j a »Ples v Trnovem«, Iti je imela v soboto krstno predstavo v Drami, označuje »Gledališki list« z opombo, da bo pestro in živahno deianie občinstvo dobro zabavalo. Kronist našega gledališkega življenja lahko mirno potrdi, da je bil ta »edini namen« dosežen in sicer vsaj toliko, kakor ob prenekih podobnih igrah s tujo izvozno znamko. Golarjeva burka se dogaja v domačem okolju, iz nje se oglaša v obliki vedrega, a žal premalo zahtevnega humorja genius loči. Po daljšem času smo zopet videli v ozadju odra obrise naše drage. Ljubljane, se nasmehnili ob spominu na vsekdanie veselice v vrtovih trnovskih gostiln ln prisluhnili zvonjenju v farni cerkvi v Trnovem, kakor ga je kajpak mogel posnemati oder. Pri prvi reprizi je že občinstvo zapelo z igralci vred popevko o trnovski fari. Kaj hočete še več! Razvijajoč zgodbo o pozni ljubezni trnovskega posestnika Lojza Češnovarja, je skušal vedno optimistični, malce aristofansko nastro-jeni Cvetko Golar ubrati strune, ki je o njih mislil, cia bodo posebno prijetno zve-n: le ljubljanskemu srcu. In srce se mu je o:-7valo — pri zahtevnejšem občinstvu pač b ij narahlo in zadržano, pri štršem pa z m-skrbnim zadoščenjem. Toda odzvalo se je in tisti, ki so omogočili vrizoritev tega Golerjevega dela. so lahko za sedaj ZiidovcHni.
Z li se, da bi M'o s to kronistično ugotovitvijo zadoščene kulturni potrebi, zakaj če je zehavner.t edino merilo, ki veljaj pri p:'cc^jai'u burke, tedai bi bio napak, če b si drle 11 rVrh! z odvečnim estetiziranjem o takem delu. Dejansko na ie tu še dra-ir atekc-llterarns k r«r4ka. ki zastavlja vorašani" koliko ie dal Cvetko Golar s trm delcrn slovenski dramatiki in kaj po-
meni »Ples v Trnovem« v celotnem okviru njegovega dosedanjega dela.
Tudi burke imajo svojo umetniško zakonitost in podlegajo nekemu vrednotenju ki razločuje med navadnim učinkom na široko, zabave željno publiko in med učinkom na one, katerim je tudi tako delo izraz umetniško-kulturnega stanja in nekih etičnih silnic, ki gibljejo dobo.
če bi hotel označiti burko »Ples v Trnovem« do nieni motivični značilnosti, bi jo imenoval ožjo sorodnico »Vdove Rošlinke«. V obeh zgodbah o klimakterični erotiki, tej moški, oni ženski, odgovarja Golar na vprašanje, ali sme starejši človek laziti za mladimi in tekmovati z njimi v osvajanju deklet odnosno fantov? Odgovarja tako, da skladno z naravno logiko stvari osmeši starejše ta povzdigne mlajše — v »Vdovi Rošlinki« enako kot v »Plesu v Trnovem«. To M bila neke vrste etika, ki giblje Golarjev humor. Naš pisatelj pa je dober človek in daje tudi starejšemu kos »sreče«, ko mu naDrti r&s že nekoliko preležani, vendar še vedno na rahlo z medom pomazani zakonski križ. Rošlinka v drugi odrski obdelavi in podjetni trnovski posestnik in lovec v tej igri se srečno odkrižata svojega vdovstva in komedijo zaključi že kar operetni hapnv-end.
Za samo Golarjevo dramatsko prizadevanje in za slovensko dramatiko, ki še vedno čaka res dobrih, v komičnem stilu umetniško dognanih komediografskih stvaritev, je značilno, da Golar s »Plesom v Trnovem« nikakor ni prekosil nekoč toli-kaj vznemirjajoče »Vdove Rošlinke«. Ma-lorneščansko-periferijsko okolje Ljubljana s svojimi veljaki, košatimi ženami in premetenimi dekleti mu je resda nudilo več snovi m večje možnosti odrskih učinkov, vendar kaže, da je bil v »Vdovi Rošlinki«
Igralec Ivan Cesar
bolj na svojih tleh, bližji svetu svojega mladostnega učitelja in vzornika Aleksandrova, za katerim je prav Golar prevzel folklorno-lirični stil v slovenski moderni poeziji ta novoromantični prozi. Humor in Segava beseda kmečkih očancev in mladih ljudi sta zazvenela iz Golarjeve prejšnje veseloigre s pristnejšo noto, kakor zveni njegov povprečni malomeščanski dialog v »Plesu v Trnovem«. Tu je preveč komedijske narejenosti in prisiljenih burkastih poudarkov, a premalo izvirnih domislekov in soka v odrski besedi. Karakterizaclja oseb je dokaj vsakdanja in medla. Pisatelj si zlasti v začetku preveč pomaga s samo-govori glavnega junaka. Domislek, ki zavozla igro: ljubavno pismo, namenjeno sinu Lojzu mlaj., ki pa ga izkoristi oče, Lojze star., je neizviren in kaj malo prepričevalen. Da se lahko stari panj vname in da v takem stanju tudi moder mož izgubi nekoliko razsodnosti, je znano, zakaj ljubezen je po vsem svojem poteku čustvena
bolezen; da pa bi se dal zastavni trnovski veljak kar takole vleči za nos, je vzlic vsej njegovi, morda klimakterični krizi nekoliko prehudo. —
Po vsem, kar bi torej lahko povedal o novi Golarjevi igri z vidika komediograf-ake smiselnosti, izgrajenosti in prepriče-valnosti — a nekaj estetske zakonitosti velja tudi za burko, ki noče biti v sorodu s takimi, kakor je »Eno uro doktor« ali pod., — bi bilo tole: Slovenska dramatika žal ni pridobila z niim dela, ki bi moglo ostati in biti kaj več kakor samo bežni zabavni proizvod.
»Ples v Trnovem« je zrežiral Milan Skrbinšek, ki ima že priznano izkušenost v režiji kmečkih in malomeščanskih miljejskih iger. Režiser je, kakor čitamo v »Gledališkem listu«, delo tudi primerno prikrojil; on je nedvomno vse storil, da je prišla do polnega in nepretiranega izraza situacijska komika, kolikor je ima ta »don pasqualovski« motiv v Golarjevi obdelavi. Režiser ni imel tudi sicer malo dela. Zlasti drugo dejanje, ki se odigrava v trnovski gostilni: z veselico, s plesom, z odlikovanjem trnovskega veselega vdovca, je nudilo dovolj prilike, da je moral isro uskladiti in ogladiti. Drugo dejanje je dra-matskl Se najbolj razgibano in v njem se prilično razplete že vse, kar potlej tudi na zunaj dozori v konvencionalnl »srečni konec« tretjega dejanja. Igra poteka v sce-ničnem okviru, ki ga Je vešče in okusno zasnoval arh. F r a n z. Režijska usklad-njenost in dobro odbrana zasedba sta mnogo pripomogli, da vprizoritev izčrpuje vse možnosti, kar jih nudi Golarjevo besedilo.
Vloga Lojza Češnovarja star. je taka, da se zdi, kakor da jo je pisatelj že v zasnovi namenil Ivanu Cesarju: prilega se njegovemu osebnemu pojmovanju napol kmečkih, napol malomestnlh značajev (posebej mislim na skoraj že tipizirane Cesarjeve župane), pa njegovim Širokim gestam in barvi njegovega glasu. Zato je Cesar v
tej vlogi zaživel ta brez njega bi zazijale premnoge dramatske praznote v igri. Celo v tako prisiljenih prizorih, ko se češno-var vrti okrog ljubavnega pisma, ki mu je bilo po naključju padlo v roke, se Cesa» dobro odreže. Zato je njegov Lojze češno-var žarišče vprizoritve in nosilni steber njenega odrskega učinka
Nekoliko komike ta domislekov, čeprav ne vedno posrečenih, je v dvojici zarjavelih devic, Majarončkove Mici ta Petelinove Mini, ki se obe potegujeta za trnovskega veselega vdovca. Igrata ju ge. R a -kar jeva ta Starčeva; pri tem je zlasti druga zadela ton takega ženskega robatega značaja, kakor ga predstavlja trnovska Mina. Dvojica: Levarjeva kot navihana Selanova Metka in Drenovec kot njen pravi ženin, češnovarjev sin Lojze, tvori živo, igralski dobro odtehtano, čeprav v sami avtorjevi snovi premalo do-gnano nasprotje »starim«; zlasti ga. Levarjeva, ki zapleta intrigo zoper zaljubljenega korenjaka in skuša upehati vihravega konja, je v tej vlogi pokazala poleg ljubke naivnosti mladostno svežost in živahnost. Izmed ostalih vlog je treba posebej omeniti B r a t i n o kot sobosllkarja, »umetnika« Toneta.
Vsi ostali imajo v zapletu in razpletu dejanja postransko mesto ali pa so sploh samo dramatske ilustracije h glavnemu dejanju, saj nastopajo večidel v gostilniških prizorih. Tu se posebej obnese prizor z izročitvijo diplome, v katerem nastopa Lipah kot predsednik društva »Mladost« in slavnostni govornik v stilu naših nekdanjih čitalniških veselic in pa njegov kvartet. V igri sodelujejo nadalje še gospe Go-rinškova, Remčeva. Rasbergerjeva, JugO-va. J. Boltarjeva, Sancinova in Križajeva in gg. Peček, Potokar, Nakrst. Brezigar, Raztresen, Gorinšek. Košuta in Tomažlč.
Ob premieri je bil poklican pred zastor tudi Golar ln pobral z vzradoščeno gesto šopek, ki ga je neznana častilka njegove
»JUTRO« St 276
t. m mm vir i i mili ir—i........."t
ronika
*	Smrt viteza železnega križa. V hudih bojih južno od Stalingrada je padel stotnik Helmuth Pfeifer kot bataljonski poveljnik nekega grenadirskega polka. Večkrat se je izkazal v trdih borbah in je bil med drugim odlikovan z viteškim križcem
. reda železnega križa.
*	Dve stoletji v italijanskem filmu. Po daljših pripravah so pričeli v ateljejih Tir-renije snemati film »Piazza San Sepolcro«. Tekst je napisal Gioacchino Forzano. F Im dramatično prikazuje zgodovino Evrope v zadnjih dveh stoletjih. Najboljši italijanski igralci so ponudili sodelovanje.
*	Tretja nemška žena odlikovana z železnim križem. Sestra pomočnica Marga Droste je prejela železni križec 2. stopnje za junaško zadržanje ob letalskem napadu na vojno mornarsko mesto Wilhelmsha-ven. Pred njo sta v sedanji vojni prejeli železni križec letalka Hana Reitsch in El-frida Wnuk. Marga Droste je kljub tre-skanju bomb spravila na varno več težko ranjenih in nedavno prej operiranih vojakov.
*	Nujna zaščita rastlinstva. Nemški listi poročajo, da so kulturne rastline ogrožene od bolezni in škodljivcev. Kakor kaže statistika, je samo zavoljo teh okvar letina v Nemčiji povprečno za dve milijardi mark manjša kakor bi morala biti. To pomeni letno izgubo 15 odstotkov. S t«;m niso prizadeta samo posamezna podjetja in kmetije, marveč vsa prehrana naroda. Nemčija zatorej posveča zatiranju bolezni in škodljivcev na kulturnih rastlinah kar največjo skrb in so bili izdani novi pozivi k vzajemni borbi. Posebno paž-nio je treba posvečati sadjarstvu.
*	Predavanje slovečega ruskega učenjaka v Budimpešti. Na povabilo madžarskega društva za duhovno sodelovanje bo 3. t. m. predaval v Budimpešti vseučiliški prof. Ivan Plotnikov iz Zagreba o osnovi: Infrardeči žarki in njih praktična uporaba na področju fotografije, fotografiranja na daljavo, zdravstva, botanike, biologije, kri-minalistike in arheologije. Prof. Plotnikov je svetovno znan učenjak, ki je bil že s 34 leti profesor fizično kemičnega zavoda v Moskvi. Zdaj pa vodi enak zavod v Zagrebu. Pred nekaj leti je predaval tudi v Ljubljani.
*	Brezvestna zakonca. Pred kazenskim sodiščem v Budimpešti sta se morala za-govftrjati 251etni avtoizvošček Andrej Z\veig in njegova gospodinja Jožefa Sza-lai. Obtožnica je navajala, da sta tako zverinsko mučila 4 in pol leta staro Zvveigo-vo hčerkico, da je sirota 31. maja letos umrla v bolnišnici. Obsojena sta bila na 10 in na 8 let težke ječe.
*	Smrtna kazen zaradi izkoriščanja zatemnitve. V Szekesfehervaru na Madžarskem je bil pretekli četrtek ob 11. justi-ficiran 281etni bivši orožnik Franc Leszat-ka. Mož je bil zaradi potepuštva že štirikrat kaznovan. Dne 23 oktobra pa je v času zatemnitve vlomil v neko gostilno in ukradel žganje. Eil je zasačen in preki sod ga je obsodil na smrt.
*	Velik lov na kite v bližini danske obale. V Roskildskem fjordu v Kategatu so opazili ribiči celo »trumo« manjših kitov. Takoj so se odpravili na delo, da bj živalim zaprl-; vrnitev na odprto morje. To se jim je posrečilo in so pokončali 24 kitov. Je edinstven.; primer, da so kiti zabredli v bližino Danskega.
*	Zasipanje Zlatega roga earigrajski občinski upravi ne gre v račun. Nedavno se je občinski svet spet bavil s to zadevo. Proučevali so načrt, po katerem naj bi se po posebnem kanalu močno struječa voda Bospora napeljala v zaliv. Vodni tok naj bi potem sam odnašal nezaželjene naplavine. Stroški za gradnjo prekopa so prora-čunani na 6 milijonov turških funtov. Z gradnjo prekopa bodo začeli seveda šele po vojni.
*	Kdor oškoduje ranjenca, je «b;oj n na smrt. Nemški listi poročajo: če se že zločini zoper živilski red v vojni zelo hudo kaznujejo, mora vsa ostrost zakona zadeti ljudske školljivce, ki se pregrešijo na živilih, namenjenih vojakom ali še celo ranjencem. V neki rezervni bolnišnici v VVeissenfelsu sta si prisvojila veliko množino živil skladiščnik Karel Bernhardt in kuliarica Jera Miillerjeva. Njen mož je pomagal živila odnašati. Pri tem je sodeloval še bolničar Viljem Pallchen. Posebno sodišče je obsodilo kuharico Mullerjevo
hi skladiščnika Bernhamita na smrt, Miil-lerja na 8 let, Pallchena pa na 5 let ječe. Nadalje je balo kuhinjsko osebje obsojeno na ječo od 18 mesecev do 3 let.
•	Tečaji strokovnih predmetov — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično začetkom decembra. Znanje knjigovodstva, stenografije in strojepisja zajamči vsakomur zaposlitev. Tečaji so uradno dovoljeni. Novi, brezplačni prospekti na razpolago. Dijakom odobravamo znaten popust pri šolnini. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
*	Pisatelj Janko Kač je slovenskim č ta teljem zelo priljubljen pripovednik. Najnovejše njegovo delo, povest »Na novinah«, izide v prvi polovici decembra med letoš njimi Vodnikovim; knjigami. Ker ni dvo. ma, da bo tako sveže in globoko dojmljivo pisano pripovedno delo doseglo velik uspeh, ne zamudite priTke. da se čimprej vpišete med člane Vodnikove družbe, k: letos svoje knjige tiska v omejenem številu.
« Tečaji knjigovodstva — novi — začetni in nadaljevalni prično 3 decembra.
Preizkušena učna metoda s praktičnimi vajami: eno-in dvostavno, ameriško, družbeno, bančno in industrijsko knjigovodstvo, posebej kartotečni, kopirni sistemi. Vaje v praktičnih pisarniških poslih. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Po ebni tečaji za stenografijo, strojepisja, italijanščino, nemščino itd. Vpisovanje dnevno. Informacije. prospekte daje: Trgovsko učilišče »Cristofov učni zavod«, Domobranska 15.
*	Pismo je rešilo življenje. Po srečni okoliščini je neki samarijan iz Plagvice v šle-ziji ostal živ. Po nočni službi se je vlegel dopoldne k počitku, ko mu je pismonoša prinesel nujno pošto in so ga morali zbuditi. Močno so trkali na vrata, vendar se v sobi nič ni ganilo. Ko so slednjič že hoteli šiloma odpreti vrata, se je samarjan vendarle zdramil, bil pa je zelo omotičen, še malo, pa bi se bil zadušil — zaradi plinov, ki so uhajali iz peči. Tako mu je torej pismo v poslednjem trenutku rešilo življenje.
*	Zanimiv dobitek. Organizacija sester-pomočnic Rdečega križa na Danskem je jako domiselna, kar se tiče zbiranja sredstev v dobrodelne namene. Nedavno so bile v Kodanju filmske predstave, za katere se vstopnice niso dale kupiti v denarju, marveč s prispevkom kakšnega kosa otroške oblekce ali perila. Predstave, ki so jih organizirale podjetne sestre-pomočnice, so bile vse razprodane. Ker pa sestre potrebujejo še denarja, so priredile te dni loterijo, katere čisti dobiček bo šel v korist porodnicam. Glavni dobitek je — brezplačen porod v kodanjski kliniki. Sestre upajo, da glavni dobitek ne bo prišel v neprave roke.
*	Val mraza v Španiji. Iz Madrida poročajo, da se je razlil čez vso Španijo val mraza. V mnogih predelih so nastopili snežni zameti in je živo srebro padlo še dosti niže kakor lani v tem času. Tudi na Atlantskem oceanu so zadnje dni in noči razsajali hudi viharji. V planinskih krajih so začele nastopati trope lačnih volkov, ki se bližajo človeškim bivališčem. Prav posebno pa je bilo te dni prestrašeno prebivalstvo španskega kraja La Linea, ki leži nasproti Gibraltarju. Močan potresni sunek je zamajal hiše, okna in vrata so skočila s tečajev. Cerkveni zvonovi so zazvonili. V preplahu zaradi domnevnega letalskega napada ali izredno hude eksplozije se je prebivalstvo zateklo v zaklonišča.
*	želva, ki se je vrnila čez pol stoletja. Na Danskem je pri Tvrbindu grajsko vele-poseslvo grofov VVedellov. Proti koncu preteklega stoletja je iz nekega paviljona v parku izginila velika želva, ki ji je bila dala grofica na oklep vgravirati ime Nelly. Te dni — po več kakor 43 letih — se je želva nepričakovano spet pojavila in dokazala, da je še vedno pri čvrstem zdravju. Jedla in pila je namreč s tolikšnim apeti-tom, kakor .la je prestala pol stoletja v zimskem spanju.
*	Usodno obešanje otrok na vozove. 2e večkrat smo tudi v »Jutru« grajali razvado otrok, ki se zlasti iz šole domov gred:: obešajo na različna vozila, ne da bi pomislili na posledice. V Ljubljani ste iahko vsak dan priča, kako preizkuša mladina svoje akrobatike sposobnosti, da je prava sreča, če niso nezgode v tramvajsk em prometu še številnejše. Tudi nemški li ti opo-
aarjajo starte, naj posvarijo mladino. Povod za to je žalosten dogodek, ki se je pri.
meril na državni cesti pri Altheimu. Po cesti je traktor vlekel dva naiovorjena voza. Več otrok se je obesilo na verigo, Id je Rajala oba voza. Netoo 8 letno dekletce pa je padlo z verige. Kolo težkega voza ji je zdrobilo glavo.
• Steoografskl tečaji — novi — začetni
in nadaljevalni prično S. decembra. Pouk v vseh stopnjah: koresponienčno, debatno in parlamentarno pismo. Sodobna lahka učna metoda, popolna lzvežbanost Oddelek za slovensko, italijansko in nemško stenografijo (izbira po želji). Posebne vaje po diktatu. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje posebni oddelek. Pouk bo dopoldne, popoldne ali zvečer dogovorno. Prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. Informacije na razpolago dnevno v pisarni ravnateljstva.
IZ LJUBLJANE
u— Po hladni nedelji spet milejše vreme. Poslednja novembrska nedelja je bila ves dan zameglena in hladna in je živo srebro doseglo čez dan komaj 0.4° C nad ničlo. Ker pa je suho in sveže vreme, so Ljubljančani pridno izkoristili tudi to nedeljo. Dopoldne je bila prav dobro obiskana razstava v Jakopičevem paviljonu, kjer je vodil prof. Saša šactel in na svoj prikupni popularni način tolmačil umetnine mladih umetnikov. Gledališče je imelo lep delež z novo pridobitvijo Golarjeve veseloigre »Ples v Trnovem«, o kateri pritiče beseda našemu gledališkemu poročevalcu. Popoldne so se Ljubljančani razhajali v razne smeri, razvedrili so se v jesenski priredi in tudi okrepili v svojih priljubljenih nedeljskih postojankah. Po sivi nedelji pa nam je v ponedeljek aa kratek čas spet posijalo sonce. Mraz je nekoliko popustil in je bilo zjutraj —5" C. Okoličani, zlasti perice, ki prihajajo ob ponedeljkih' redno v mesto, pa pripovedujejo, da je v okolici mraz dosti občutnejši. Skoraj ni jutra brez slane in potoki zamrzujejo.
u— Miklavž tudi v vojnem času ne pozabi na naš mladi rod. Nasprotno, prav nepričakovano veliko zalogo je razpostavil po Ljubljani na ogled. V prvih večernih urah zažari jo izložbe v ra?~ih delih mesta škrlatno rdeče ali pa rajsko rožnato in pred šipami se gnete mnogo drobiža, ki pritiska pr te in nosove na hladno steklo ter občuduje čudovito ljubke punčke in medvedke, različne matadorje, vozičke, ku-h:njsko opravo ta podobno drobnjav, ki se je mladina nikoli ne more dovolj nagleda-ti. Pa tudi za poslastico je poskrbel dobri Miklavž in je razložil po izložbah fig in datljev in rožičov. še prav posebno naklonjenost pa je tudi letos izkazal s prvimi dobavami sočn!h pomararč in mandarin. In kajpada, priložil je tudi tisto, kar je mladini poleg vsega dobrega neobhodno potrebno: dolgo, dolgo šibo.
u— 50.009 lir za revne. V petkovem poročilu o prispevku slovenskih zadrug v znesku lir 50.000 za zimsko pomoč Visokemu kornisarijatu so bile nekatere firme za-
V TAVČARJEVI ULICI Vam nudi trgovina pestro izbiro igrač in daril. — Na oglede Vas vljudno vabi
ENGELRIAN
DRAMA
Torek, 1. decembra: ob 16.30: šestero oseb
išče avtorja. Red B Sreda. 2. decembra: ob 16.30: Gradbenik
Solnes. Red Sreda četrtek, 3. decembra: ob 16.: Hamlet, Red A
Petek, 4. decembra: zaprto (grr<- "?)
OPERA
Torek, 1 decembra: zaprto Sreda, 2. decembra: ob 16.: Traviata. Izven
četrtek, 3. decembra: ob 16.: Slepa miš.
Red Četrtek Petek, 4. decembra: ob 15.: Slepa miš. Izven
V prvem tednu decembra ba premiera
-J. Matsenetove opere v treh dejanjih (sedmih slikah): »T h a i s«. Libreto je posnet po romanu Anatola France-a. napravil ga je L. Gallet. Dejanje predstavlja spokori-tev Aleksandrinske hetere Thais, ki jo spreobrne puščavnik Atanael.
Bombniki ob odletn z nekega Italijanskega letalskega oporišča v Sredozemlju
drug napačno navedene in nerazumljive, zato jih danes pravilno navajamo. Darovale so naslednje zadruge: Zavod za zadružništvo Ljubljanske pokrajine 1500 lir; Zadružna zveza 5000 lir; Zveza slovenskih zadrug 5000 lir; Ljudska posojilnica 5000 lir; Kmetijska posojilnica ljubljanske okolice 5000 lir; Gospodarska zveza 5000 lir; Kmetijska družba 5000 lir; Vzajemna posojilnica 1500 lir; I. delavsko konzumno društvo 1500 Ur; Gospodarska zadruga, nabavna in prodajna zadruga 1000 lir; Na-bavljalna zadruga železničarjev Ljubljanske pokrajine 4000 lir; Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev 1000 lir; Skupna nabavna in prodajna zadruga 1000 lir; Kmetijska nabavna in prodajna zadruga 1250 lir; Oblačilnica za Slovenijo 1000 lir; »Marad«, osrednja zadruga za izvoz lesa 500 lir; Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev 250 lir; Kmetski hranilni in posojilni dom 2500 lir; Zadružna hranilnica 500 lir; Zadružni kredit 500 lir; Splošno kreditno društvo 250 lir: C stilničarska nabavljalna zadruga za Ljubljansko pokrajino 1500 lir; Gospodarska zadruga poštnih uslužbencev 250 lir. Skupaj torej 50.000 lir.
u— Vse posetnike naših simfoničn h koncertov opozarjamo, da se bo vršil HI. simfonični koncert letošnje sezone ne v petek, dne 4. t. m., temveč v ponedeljek, dne 7. decembra, prav tako ob 18. uri v veliki unionski dvorani. Predprolaja vstopnic se je že začela v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo pa, da so tokrat cene povišane posameznim sedežem za 1 liro, in sicer zaradi izrednih izdatkov, ki so narasli z dobavo orkestralnih materjalov iz tujine, radi prevoza instrumentov. Koncert bo izvajal simfonični orkester pod vodstvom Draga M/aria Sijanca. Kot solist bo sodeloval naš najodličnejši pianist prof. Anton Trost. Na koncert opozarjamo, pre 1 vsem pa na datum 7. decembra.
u— Sindikat mesarjev in klobasiearjev v Ljubljani sporoča po nalogu Visokega Ko-misarijata cenjenemu občinstvu, da bodo pro lajali v Ljubljani v sredo dne 2. decembra mesarji na nabavne knjižice za meso po 10 dkg salam odnosno krvavic na. osebo.
u— Davščina na, nezazidane parcele v Ljubljani. Posestnike, ki so prejeli zavrnjeno odločbo na vloženo prošnjo in proti temu niso vložili v določenem reku pritožbe, vabi Prvo društvo hišnih posestnikov, da se takoj oglase dopoldne v društveni p? sij r ni.
u— Za Miklavža obiščite knjigarno Tiskovne zadruge. Tam najdete najprimernejša darila za male in odrasle. Bogata zaloga mladinskih knj'g in slikanic.
u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški. frarcoski itd. — v središču mo*ta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično začetkom decembra. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaj« prično 3. in 4. decembra. Najuspešnejša desetnrstna učna metoda. Vaje iz korespondence, spisovanja
pisem, prošenj itd. Specialna strojepisna šola: Največja moderna strojepisnica, stroji raznovrstnih sistemov. Vpiše se lahko vsakdo, za dijake-inje poseben oddelek. Novi tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo, italijanščino, nemščino itd. Izbira predmetov po želji. Vpisovanje dnevno. Prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
Iz Spsdstjg štajerske
Novi grobovi. V Mariboru je umrl 701et-ni železniški nameščenec v pokoju Janez Gržina. V št. Ilju v Slovenskih goricah je umrl trgovec in posestnik Karel Swaty. V Petrovčah je umrl 771etni posestnik Franc žužej. V Cerkljah ob Krki je umrl krojaški mojster Jožef Verderber, po rodu s Kočevskega. V Slatini-Radencih je umrla trgovka in posestnica Elecnora Jurjo-vič, rojena Leskovarjeva, v Makolah pa gostilničarka in posestnica Marija Jurši-čeva. V mariborski okolici je umrla 82-letna Frančiška Miklova, v Mariboru pa 78Ietna staroupokojenka Neža Mohnova. — Na vzhodni fronti je padel planinski lovec Jožef Rothel, kočevski naseljenec iz Artič pri Brežicah.
Zlata poroka v Studencih. V krogu svojih otrok in vnukov sta te dni praznovala zlato poroko Anton in Katarina Maček v Studencih pri Mariboru.
Ljudsko vseučilišče v Celju prične 1. decembra zvečer novo sezono. V veiiki dvorani okrožne hiše bo pre lava! dr. vVrage iz Berlina o pestri Španiji. S pomočjo filma bo prikazal deželo in ljudi ter šege in običaje v Španiji. Dne 11. decembra bo predaval dr, Karel Schalberger o razliki med narodnim socializmom in boljševizmom. Tri dni nato bo mladini predaval podčastnik Yaldez o svojih doživljajih v mrazu na fronti.
Filmska predavanja v Mariboru. Od 1.
do 15. decembra bodo v vseh krajevnih skupinah okrožja Maaibor-mesto predavanja. pri katerih bodo predvajali 175 velikih posnetkov, Ici prikazujejo lepoto, moč :n veličino Nemčije. Govorili bodo govora ki Heimatbunda.
V mar-borskem gledališču so ta teden na sporedu naslednja dela; epereta »Sinja maska«, opera »Carmen«, spevoigra »Iz-vošeek« in opera »Boheme«.
Mladinski vodje celjskega okrožja so bili skiicani v zbor. Zbralo se je 40 voditeljev in voditeljic. Vcdja Rcmich je pre laval o nemških božičnih običajih. Učiteljski ter-cet 'z celjske glasbene šole je priredil svečano pevsko uro. Dr-. Krebs je predaval o štajerskih ljudskih plesih, okrožni vodja Dorfrneister pa o prosvetnem delu v celjskem okrožju. Marionetna skupina iz Brežic je ped Busbachovim vodstvom priredila lutkovno predstavo »Faust v Krškem«. Naposled so vsi skupaj obiskali koncert čePsta Casada.
Božične pošiljke. Poštna uprava opozarja, da morajo biti vsi božični paketi pravočasno oddani. Ako naj za; božične praznike prispejo naslovniku v roke, jih je treba oddati najpozneje v drugem tednu decembra. Poš.ijke na fronto pa je bilo treba oddati do 30. novembra.
vesele muze vrgla od nekod: bil je to zunanji znak trdnega stika, katerega je navezala njegova burka z zabavajočim se občinstvom.
ZAPISKI
Spor za Demostena
Rimski »P r i m a t o« je priobčil v zadnjem zvezku daljši članek »De mosten e, gli antichi e i moderni« iz peresa Gennaina Per-rotta. Neposredni povod je dal piscu pravkar izišli italijanski prevod spisa o Demo-stenu, čigar avtor je sloveči nemški Biolog \Verner jager. Le-ta skuša v svojem delu do neke mere braniti in zagovarjati slovečega atenskega govornika in državnika, s čimer se Jager približuje klasicističnemu pojmovanju, po katerem je bil Demosten mu-čcnec grškega svobodoLjubja. Bistvo spora za Demostena in proti njemu presega meje klasične Biologije in dobiva v nekem smislu sodobni značaj. Ne gre za samo osebo davnega atenskega govornika in politika, marveč za vprašanje, ali je Demostenes res koristil Grkom, ko se je trdovratno zavzemal za ozko zasnovo atenskega grštva im se boril zoper širšo državno koncepcijo, ki je zahtevala podreditev atenskega »lokalnega patriotizma« višjim interesom skupne države?!
Če je veljal Demostenes v dobi klasicizma za vzor patriota in velikega moža. zavzemajo mnogi novejši zgodovinarji dokaj drugačno stališče, kar kaže sodelavec »Primata« na vrsti primerov. S tem v zvezi lahko navedemo mi mnenje ki ga zastopa najboljši slovenski poznavalec starogrške zgodovine in kulture Anton Sov r č v svojem mojstrskem delu »Stari Grki«. Na str. 398. šiteje Demostena med demagoge in one može. »ki jim je splela zgodovina venec laza okoli glave«. Nadalje piše: »Resnica je, da je biil nenavadno sijajen retor in dialektik — dasi celo tu ne brez vrednega tekmeca — to pa je tudi v drugem
obžarilo njegovo podobo z bleščečo g'orijo ter ga naredilo za vzor plemenitega domoljuba m meščanskih kreposti sploh. Tcda njegovo politično delo je bilo vse prej ko nravno neoporečno ali celo zgledno. Nikdo ga ne more oprati krivde, da se je v svojem čez mero divjem boju zoper Filipa predajal dednemu sovražniku im jemal podkupnino, pa najsi jo je upcra!b'jail res samo za politiko. In ta mož se je ovaduško zaganjal v ljudi, ki so imeli pogum postavljati besedo za osamitev miru. in jim vžgal v čelo pečat makedonskih plačancev! Iz prizadevanja, kako bi čim huje očrnil Filipa za smrtnega sovražnika Aten, ki je imel baje samo to misel, da jih je treba uničiti, škili poleg spre min jaste lažnivosti tudi politična kratkovidnost. Demostenes ni razumel ideje vsiegrštva, še mam j veličastne- zasnovo o pridobitvi Azije za helenstvo pri čemer je nameniil Makedonec ravno Atenam vlogo kulturnega središča! Demostenes ie bil v splošnem plitev duh in brez znanstvene izobrazbe ... To in pa dvomljiva krhkost značaja mu je pomagalo, d? se je zlahka spuščal do duševnih nižam proletarnata in meščanstva, ko je oviadalo atensko poroto in narodni zbor .. .«
Tak portret Demostena podaja slovenski zmamstvemrk. Tudi Gemnaro Perotta je v svojih obsežnih izvajanjih nekako takole naslikal nekdanjega vzornika. Prihaja k sklepu, da je bil Demosten resda atenski patriot im se je žillavo bom] za vse pred-pravice svojega mesta-države, ni pa bil državnik, ker se ni ume! dvigniti nad parti-kularizem im se povzpeti k širšemu pogledu na državo. Za to mu je pač nedostaiailo političnega talenta. »Politični genij«, piše sodelavec »Primata«, «ume vselej dobro izmeriti lastno zasnovo in siile, ki so mu na razpolago; politični genij na nikdar fnega-lomam.« Demostenes je zastopal koncepcijo, po kateri naj bi imele Atene vso svofoodo, da vladajo drugim, ni pa razumel da je bilo tedaj že na zatonu partikularistično
pojme van je državc-mesta in da je čas zahteval večjih in širše zaanovsn h državnih teles. Zato jc zgodovinski razvoj da! prav tvorcu široke panhelenske enote Filipu, ne pa njegovemu sr bor it emu nasprotniku, omejenemu bramitclju atenskega part ikularizma Dcmcotenu.
V cotalem pa vidimo, da si skuša vsaka doba ustvariti svojega Demostena. Morda vendarle ni samo naključje, di> sc je kritika klasicističnega Demo&iena najbolj razširila tedaj, ko so se z italijanskim risorg'-mentom in Bismarckovo z edin je val no poli tiko posebno poudarjale nasproti parriku-tarizmu velifke državne zasnove. Nasproti temu dokazuje Perotta. da so se posamezni dvomi o vrednosti Demor<tenovega preveč ozkega patrio izma pojavili že dolgo prej; tako navaja Mab!yjeve »Obrcrvations sur rhistoire de la Grece« iz '-asa p-ed francosko revolucijo in iz lota 1829. sodbo Vic-tora Cousina v »Introduction a Prstoire de la philcsophie«.
Pisatelj in slogovna preprostost
Treba je, da smo razumljivi, kadar govorimo, pesnikujemo, pišemo. Treba? Ne, tako hočemo biti. ker bi sicer ne govorili, ne pesnikovali in ne pisali. Lichtenberg pravi, da je dober izraz vreden skoraj toliko ko dobra nrsel, in tu bi lahko šli še dalje in rekli: dokler ni misel dobra, se pravi, popolnoma in natanko izražena, sploh ni dobra misel. Ali pa je dober izraz zbog tega res vedno tudi že razumljiv? Je vselej krivda pisatelja, če ga čitatelji ali vsaj nekateri med njimi ne razumejo? Mar niso včasi lahko krivi tudi bralci? Ali ni to odvisno od same stvari, ki jo skuša pisec predstaviti ali razložiti in ki je včasi taka, da jo človek kaj hitro razume?
Da, treba je in tudi hočemo biti razumljivi, kadar govorimo. Prav zares, vendar nikar ne pozabimo, da ima stavek več pomenov. Kajti, ko govorimo, se sami trudi-
mo, da bi doumeli to ali eno: kakšno dejansko stanje, potek česar koli, dogodek, zakon, kos sveta in življenja. Ko torej govorimo z drugimi, si v isti sapi prizadevamo, da bi tuli sami razumeli neko reč. Ker pa svet in življenje brez dvoma nista razumljiva kar takole igraje, ali lahko potemtakem pričakujemo, da n^m bo z jezikom pojasnjeno to Itar hočemo razumeti ?
Pesnik Georg von der Vring je nedavno v nekem predavanju poveličeval preprostost, preprost slog in navedel stavek: »Vse, kar je lepo, je preprosto.« Zares lep in preprost stavek. Tudi na moč koristen, zalcaj le prepogosto srečujemo predsodek, ki se je zaril prav tako v slog k~kor v človeka, da obstoji poetičnost neke pesmi in celo proze v tem, v čemer se leta oddaljuje preprostemu človeškemu razumu, pa v kopičenju pesniških ilicencij«, v kopičenju rodinikov in v drugi taki izraže-valni nabuhlosti. In najznačilnejše, kar paradoksalno pri vsem tem je to, da je tak »pesniški« slog mnogim ljudem in bralcem resda visok, vendar pa še vedno docela razumljiv. In če kakega stiha vendarle povsem ne razumejo, je takim čitateljem dovolj laskavo že to, da je spisan v visokem, vzvišenem tonu. Te reči gredo celo tako daleč, zato pa taki ljudje ogorčeno zavračajo preprosti slog, ki se jim zdi bodisi preveč plitev ali preoster, odnosno že kar nerazumljiv.
Ne preprostega in ne zapletenega sloga si ne smemo že v naprej zastaviti kot smoter našega govorjenja ali pisanja. Pisatelj naj bi si rajši vsekdar prizadeval, da bi pisal tako, kakor velevata natočnoet in reaiičnost. (Tudi pesnik, najsi sicer pesniku je in odkriva, ima opravka z resnico. Pri takem delu pač ne more venomer misliti na to, da bi bil «m bolj razumljiv, skrbeti pa mora, da vsaj sam razumg to, kar piše. Ta pot bo kajkrati težavna, vendar bo naposled (in ne že v začetku) do-
segel t'sto visoko slogovno preprostost ki težavnega ne izključuje, marveč vključuje in ki zajema globino prav v njeni jasnosti. Pisateljeva naloga ni, da bi izkustveno razLskaval pojmovno in predstavo-tvomo moč občinstva in glede na njo izbiral svoje besede. Pravi pisatelj ne sme biti nasproti svojemu občinstvu ne zvijačen in ne usmiljen, tak0 kakor pravi znanstvenik, nikdar namenoma ne popularizira svojega dela. Pisatelj mora kajpak med ljudi; potrudi naj se, da j!h sliši in razume, da dodobra spozna jezik povprečnega zdravega raizuma in se uči pri ljudeh, kako je treba izražati misli; tudi v ljudski govorici se ustvarja neke vrste literatura, t. j. iskanje dobrega, posrečnega, udarnega če treba tudi drast ičnega izraza. S rano na takih poteh si pridobiva pisatelj ne vsakdanjo * preprostost, marveč višjo, vzvišeno preprostost lepote ter razumljivosti. Seveda bo tudi zlaj razumljivo le tistim ki hočejo m morejo slfšati ter razumeti pisateljevo besedo. (Po »Frankfurter Zeitung«.)
Etude za kitaro. Pravkar je izšel v priredb; St. Kranjca in J. Turšiča prvj del etud za kitaro. Delo nadaljuje »Ki^rsko solo«, ki sta jo pr redila in izdala ista avtorja. Etude so prirejene preprosto in s vsemi potrebnimi pojasniL; za prste desri« in leve roke. Poleg tega so melodične in prirejene tako, da vsebujejo razne način* spremljanja in samostojnega igranja. Za-rad', tega bodo dobro rabile tudi vsem tistim. ki si iz drugih, tujih kitarskih šol in vaj izpopolnjujejo znanje. Delo je eno izmed prvih naših kitarskih del. Dobiva se tudi v knjigarni Tiskovne zadruge.
O Krištofa Kolumbu. Mario Rizzoli je spisal pri milanski založbi Ceschina izišlo knjigo »Cristoforo Colombo alla luce del ventesimo secolo«.
Nov potopis ArnaVda Fraccarolija, pisca raznih življenjepisnih romanov, je izšel nedavno z naslovom »Sumatra e Giavac.
iS.V
Tisti naši čitatelji, ki se radi poklica ali za razvedrlo bavijo s fotografMo, imajo žc nekaj pojma o tem: znak DIN jim ni popolnoma neznana stvar. Na svojih filmih in ploščah imajo zapisan ta znak v zvezi z navedbo občutljivosti fotografskega tvoriva za svetlobo v desetinkah stopinje, DIN jim pa pove, da je bila občutljivost tvoriva določena po posebnem postopku, ki je normiran. Manj pa je znano, da je v Nemčiji normiranje po DIN razširjeno daleč preko fotona* k-^g?. področja v vsa področja sploh, kjer je kakršna koli stvar, ki nornr.ran.je prenese in ga gospodarski vidiki zanjo tudi zahtevajo.
Pred nekoliko dnevi je poteklo 25 let, odkar so ustanovili tam «odbor za normiranje«. Da bi ustvarili čim bolj smotrn in nedvoumen red v vseh področjih gospodarstva, tehnike in znanosti, so tedaj, sredi prve svetovne vojne, prišli do za-m!sli poenotenja, ki se je potem polagoma razvila do danes ustaljenega pojma »normiranja«.
Iz odseka v okviru Društva nemških inženjerjev, ki je 1917. skušal normirati sestavne elemente za stroje, se je v skladu s spoznanjem, da bi morala vsaka normi-zacija rabiti dosti širšim smotrom, sestavil Odbor nemške industrije za normiranje. Simbol teh prizadevanj je postal znak DIN, ki je bil prvotno kratica za »Dcutsche Industrie-Normen« (nemške industrijske norme) in ki ga danes razla-g o kot »Das ist Norm« (to je norma). Vsi predmeti in postopki, ki so označeni s tem znakom, so tedaj uradno proglašeni in preizkušeni kot normirani.
Organizacija Nemškega odbora za normiranje je zelo obsežna. Vsa normizacij-ska prizadevanja v Nemčiji se stekajo sem, z neutrudnim podrobnim delom se tu pregleduje in poenotuje ves material, ki prihaja od vsepovsod. Tisoči sodelavcev iz industrije, tehnike in znanosti po-
magajo večinoma zastonj pri tem delu, ki je do danes poenotilo že okrog 7700 predmetov in postopkov. Za vsak vijaček, za vsak, tudi najmanjši del kakšnega stroja, za vsako konservno škatlo, steklenico za mleko in za tisoče drugih predmetov so ustvarili norme, ki so označene z imenom DIN Za tovarne in delavnice, za kmečka gospodarstva in mestna gospodinjstva so izvedli omejitev poedinih sestavnih delov v nekatere strogo določene in odmerjene j tipe in prva posledica tega je bila, da so ^e produkcijske številke za posamezne predmete znatno zvišale.
Tako so n. pr. v področju izdelovanja konservnih škatel z uvedbo norme prište-dili takoj več nego 25 odstotkov pločevine. Ta prihranek predstavlja na leto 35.000 ton kovine. Z normiranjem vijačnih matic, ki so postale ožje, so prištedili letno okrog 5400 ton jekla, kar je produkcijske stroške znižalo za milijon mark, stroške potrošnikov pa celo za 2 milijona mark. Tudi tovorni prostor so po normiranju zmanjšali, prihranek pri tovorih pa znaša letno okrog 130.000 mark.
Ze iz teh skopih podatkov je razvidno, kako važna ustanova je organizacija za normiranje in koliko si nemško gospodarstvo ž njo prištedi. da niti ne navedemo vseh drugih koristi, ki izvirajo iz njenega delovanja. Posebno važno pa je njeno delo v sedanjem vojnem času, ko razvija neprestano nove enotne in enostavnejše postopke ter postavlja nove norme za vojsko in vojno gospodarstvo. A tudi za bodočnost si ie Nemški odbor za normiranje postavil daljnosežne naloge. Skoraj ni dvomiti, da bo ob koncu vojne v vseh področjih gospodarstva nastal začasen zastoj, k! ga bo treba premagovati _ tudi z novimi in preprostejšimi normami. V ta namen pripravlja omenjena organizacija s svoje strani vse potrebno, da bi bilo mogoče zadostiti potrebam bodočega evropskega prostora. Pri tem prihria v prvi vrsti v poštev izdelava v serijah.

A
»Ž5«
ženske, ki so že navajene biti v luči moške kritike obtežene z mnogimi napakami, katerim očitajo pomanjkanje logike in še razne druge »ženske slabosti«, so nedavno dobile zadoščenje na mednarodnem zdravniškem tečaju dunajske akademije v Solnogradu. V svojem predavanju o :>materinst\ru« je dejal dunajski otroški zdravnik prof. Hamberger, da je sila žene prav v njeni povezanosti s prirodo, v njenem nezavestnem znanju, v zdravi pameti v najboljšem pomenu besede. Prav to, kar mož pogosto očita ženi, namreč njeno majhno zanimanje za vprašanja abstraktnega mišljenja, bi bilo nevarno za izpolnjevanje njenih pravih nalog, če bi se potrudila in v tem ustregla možu. Emancipacija, pozna in nič kaj sloveča mladika prosvetljenosti, je mnoge naravne sposobnosti zadušila, števila o nazadovanju doječih mater v deželah, v katerih je žensko emancipacijsko gibanje zavzelo večji obseg, govore prav razločno o tem. Resnično, civilizacijski razvoj je prinesel s seboj celo vrsto tipičnih ženskih poklicev, ki ne bodo tako kmalu ali morda nikdar izginili. Poleg tega pa bo tudi silna naloga obnove Evrope zahtevala za dalj časa sodelovanje žene v določenih delovnih območjih. Da pri tem žena n? bo odtujena svojemu najvažnejšemu in najlepšemu poklicu, materinstvu, pa bo skrb zdravstvene politike.
Da so pojem o »ženskih slabostih« izna-š;i prav možje, se ni treba čuditi. Tudi ne sme nikogar presenetiti, da so bili pri tem delu udeleženi nekateri prav sloviti filozofi. Kajti le teoretičen način mišljenja lahko privede do zaključka, da ženske lastnosti niso obenem tudi naravne in smotrne Instnosti v biološkem pomenu besede. Da ima tako imenovana ženska nelogika često brezpogojno prav, je na mnogih vzgledih iz prakse pokazal docent dr. Prinz Auersperg v nekem svojem predavanju o duši žene. Nekega dne je prišlo k njemu srčkano, mlado dekle s prošnjo: »Pomagajte mi, gospod doktor, moj zaročenec preveč pije.« Izkazalo se je, da je bil ženin že starejši gospod, ki je bil navajen vsak dan izpiti Svojo merico. Zdravnikovega nasveta, naj se razideta, dekle ni ubogalo. Tembolj pa se je zavzela za to, da bi svojega bodočega soproga odvadila pitja in je imela res tudi uspeh. Po poldrugem mesecu je dekle spet prišlo k zdravniku, tokrat pa z naslednjo
Ne preklinjaj!
Preklinjanje in bogokletstvo se je žal tudi v naših krajih pred časom precej ra/paslo. Zdaj je v tem pogledu nekoliko boljše. Morda so temu vzrok dogodki, ki se s filmsko naglico vrste mimo nas, morda pa tudi drugo okolje, v katerem smo se znašli. Kletvine so zlasti v navadi pri naših sosedih na severovzhodu in vzhodu, kjer si zdaj prizadevajo odpraviti to grdo navado. Na Madžarskem na primer so se proti preklinjanju dvignili vsi, ki so imeli v sebi še kaj etike. Zlasti pa so se zoper to razvado zavzeli cerkveni krogi s Katoliško akcijo na Čelu.
»Nacionalno zlo« preklinjanja je na Madžarskem že precej starega izvora, kajti že tored stoletji so bili postavljeni strogi zakoni proti bogok letnikom. Krali Ferdinand Prvi je leta 1567 izdal zakor., po katerem Čaka vsakogar, ki ga drugič kaznujejo zaradi preklinjanja, izšibanje in nato smrtna kazen. Nekaj več kakor sto let nato so stanovi v Kološvaru sklenili, naj bogokietnike, kadar se prvič pregreše. pr etepel o. v drugem primeru naj jih pohabijo, če pa se tretjič pregrešijo, pa naj jih kamenjajo Pod pohabljenjem je treba razumeti, da so grešniku izrezali kos jezika. Marija Terezija je kaznovala preklinjanje s gibanjem, zaporom in denarno kaznijo do 1000 forintov. Mestni magistrat v Kassi je bil še radikalnejši, ko je določil za bogokietnike in prcklinjevalce tako strogo kazen, kakršno si jedva predstavljamo. Grešniku so z žarečimi kleščami iztrgali jezik, potem pa je bilo mestnemu sodniku dano na izbro. alli naj obsojenca kamenjajo ali pa ob glavi j o.
Tudi moderna madžarska zakonodaja je posvetila preklinjanju pažnjo. toda ni imela velikega uspeha. Zainteresirani krogi stavijo največjo nado na duhovno preobrazbo državljanov, zlasti mladine Zanimanje za propagandno delo, ki ga je podvzeLa sku-
tožbo: »Pomagajte mi, gospod doktor, moj zaročenec ne pije več«. Tokrat je imel zdravnikov nasvet več uspeha. Zaročenca sta se razšla in vsak od njiju se je poročil z drugim, s katerim sta bila zadovoljna v zakonu. Po normalnih logičnih pravilih se zdi obnašanje mladega dekleta popolnoma nesmotrno. Natančnejša preiskava primera pa je izdala naslednje: Zaradi hude bolezni staršev je bilo dekle že zgodaj prisiljeno, da je streglo deloma očetu, deloma materi, deloma pa je moralo voditi še podjetje staršev. Leta dolgo ni bilo navajeno drugega kakor izkazovati pomoč. Ko so ji starši umrli, je instinktivno iskala nov objekt, ki bi mu stregla, in tako je prišla do pijanskega zaročenca. Ko ženin ni več pil, ii je postal ravnodušen, kajti ni je več potreboval za pomočnico.
Ce govorimo o ženskem srcu, navadno najprej mislimo na njega duhovno stran.

C
Tudi vi ste se kdaj urezali ali na drug način ranili. Če se je rana zacelila, ste dejali. da gre to pri vas pač vedno v najlepšem redu. Toda — in to je umljivo — pri tem gotovo niste premišljali, kako se rane prav za prav ozdravijo, naj si je to tudi področje, ki stoji ob začetku vse človeške zdravilne umetnooti in mu tudii današnja kirurgija posveča največjo pozornost.
Kaj se prav z,a prav dogaja, kadar se urežete?
Vzemimo, da so robovi ureza gladki in ležijo, ker jih drži morda obveza ali šivi, tudi gladko drag ob drugem: v tem primeru se rana zaceli sama od sebe in brez obotavljanja. Vsaka vrsta stanic. ki jo je urez prizadejal, na primer pri kožmh ranah površni ca. stvori mlade stanice svoje vrste ki malo izgubo substance hitro nadomestijo. Če pa gre za večje izgube, je nastala v prizadetem območju temeljitejša motnja v obtoku in preobremenitve s krvjo v kapi-larnih žilicah Krvna tekočina se nabira v okolišnem tkivu, da »0'teče«. Ti simptomi povzročajo občutek toolote. a zaradi pritiska oteklih delov na živce in zaradi spremenjenih napetosti se pojavijo bolečine.
paj z drugimi kulturnimi in prosvetnimi društvi Katoliška akcija, je bilo po vsej deželi precejšnje. O tem nam pričajo mno>goi dopisi. S Sedmograškega je pisal star duše-brižnik: »Največje veselje pri mojih 80 letih bi bilo, če bi vi, spoštovani duhovni tovariši, spravili s sveta to pregrešno razvado. ali jo vsaj omejili. Vse svoje življenje sem posvetil boju z bogok!etnik .« Ganljivo je navdušenje šolske mladine vajencev in mladih delavcev, k so ponudili za čim večji uspeh propagande proti preklinjanju celo svoje skromne prihranke. Neki notar piše, da se je odločil vse vrste propagandno gradivo deliti mod svoje fclicnre. Učitelj, ki je prišel v Račko iz Bukovine, je pisal: »Vsa naša občina prosi Gospoda, da bi sc njegovo ime ne omenjalo drugod kakor v molitvi.« Neki hlapec je propagandni poslovalnici pisal, naj v letakih in iicpaki-h opozorijo na to, da se ne sme preklinjati tudi tedaj, če je človek vesel. V svojem pismu namreč pravi, da nekateri ljudje preklinjajo ob vsaki priliki, naj so veseli ali žalostni, naj bodo med otroki ali med odraslimi.
Upoštevanja vreden predlog jč stavil hudomušen pismonoša. V svojem pismu pravi: »Ker je preklinjanje pod kaznijo prepovedano. predlagam, naj se namesto kletvic najde neko nadomestilo, kajti v današnjih hudih časih bo težko shajati brez preklinjanja.
Propagandna akcija, ki se je na Madžarskem začela proti preklinjanju že v začetku leta in je trajala več mesecev, je bila koli-ker toliko uspešna. Tudi pri nas. čeprav smo v tem pogledu tako rekoč šele začetniki, bi bilo dobro, če bi nas 9 pristojnega mesta od časa do časa opomnili na grdo razvado preklinjanja. Najzanesljivejše sredstvo, da se temu ubranimo, pa je, da sami pazimo na izgovorjene besede, med katerimi naj kletvine popolnoma izostanejo. S tem si bomo pridobili ugled in spoštovanje vsakogar s komer bomo imeli opraviti.
O njem pa se da mnogo povedati t\*ll s
anatomskega stališča. Dunajski profesor Risak je v nekem predavanju dejal, da je žensko srce povprečno za 30 gramov lažje kakor srce prav toliko velikega moškega. Prav tako so pri ženah nihanja krvnega pritiska in pulza pogostejša kakor pri moških. Dalje potrebuje žensko srce pri težkem telesnem delu več časa, da se mu prilagodi, kakor moški. Vendar pa ne smemo podcenjevati njegove zmogljivosti. Do-' ločene oblike težkih srčnih napak so pri moških pogostejše kakor pri ženskah, žensko srce se brž prilagodi posebnim nalogam materinstva. V času, ko mora krvni obtok preskrbovati bodočo mater in nošsn-čka, se žensko srce poveča. Zato morajo na srcu bolehajoče žene v takem primeru štediti s svojimi telesnimi silami.
Vrtnarska razstava
v Bukarešti
V kmetijskem paviljonu v Bukarešti je bila oni dan otvorjena velika vrtnarska razstava, prirejena po kmetijskem ministrstvu. Otvoril jo je kmetijski minister Aure-iian Oana, ki je v pozdravnem govoru na-glašal. da razstava ni samo lepa revija posebnih pridelkov in izdelkov, temveč hoče tudi pokazati kaj je bilo v zadnjih treh letih storjenega na tem polju. Sočivja Je pridelala Rumunija letos tretjino več kakor lani Posebna pozornost je bila pa posvečena sadjarstvu Med sadjarje je bilo razdeljenih 183.000 sadik, ki jih bodo plačevali v obrokih. Za pospeševanje vinarstva je kmetijsko ministrstvo ustanovilo 11 vinogradniških uradov in 13 stanic za zatiranje trtnih bolenzi. Zgrajenih je bilo več tvornic marmelade in modernih sušilnic. Na otvoritvi sta govorila še državni podtajnik za preskrbo general Konstantin in gospodarski minister I. Fientzescu.
Prsučevasife življenja v morju
Z Dunaja poročajo, da se je vrnila tja Hassova egejska ekspedicija ki se je bi'a napotila letol 1. julija v grške vode. kjer je s pomočjo novih instrumentov proučevala morje. Ista ekspedicija je proučila že Karibsko morje, zbrala je mnogo važnega gradiva o življenju v morskih globinah
Sveta kuhinjska posoda
Pri bramanih. najvišji indijski kasti, je še vedno razširjen čuden običaj. Tujcem je strogo prepovedano prestopiti prag kuhinje. Tujec niti pogledati ne sme v bra-mansko kuhinjo. Če se pa le zgodi, da se ustavi tujčev pogled na kuhinjski posodi, postane po veri bramanov slednja nečista, in treba jo je takoj ražbiti.
Če pogledam človeku v oči, pa že vem, kaj	o meni«.
»To vam včasih pač ni prijetno, kaj?« «
»Gospodična Rita, sanjalo se mi je, da sem vas zasnubil. Kaj naj bi to pomenilo?«
»Da imate v sanjah boljše domisleke nego v resnici.«
Pojavi, ki so spočetka omejeni samo na okolico rane, vzdramijo pomožne sile vsega telesa. Predvsem prikličejo na pomoč vojsko belih krvnih telesc. Ta se vržejo na razdejanje stanice. na nesnago, ki je zašla v ra no, in na bakterije v njej ter jih skušajo naplaviti neškodljive s tem. da jih »požirajo«. Vel:k dcil teh belih krvnih te-lest, ki sestavljajo »gnoj«, plačuje svojo pomoč s smrtjo, drugi del, ki je požrl, kar je mogci! uničenih stanic in bakterij, pa se umakne v notranjost telesa, da oprav! tam svoje delo do konca. Telo razpolaga skoraj z neizčrpnimi rezervami teh svojih drobnih, belih zaščitnikov, te svoje »zdravstvene policije«, kakor so jo imenovali. Nastaiališča belih krvnih telesc preidejo v najživahnejše delovanje in odpošiljajo vsak trenutek nove čete v ranjeno področje. Te čete pa imajo mimo teea. da uničujejo in odpravljajo nevarne bakterije in nezaželene delce ter snovi, še to nalogo, da zalagajo stanice okrog rane z rcdilnimi snovmi, ki jih te potrebujejo. da bi se mogle deliti, to je množiti, ter nadomestiti izgube substance. Pomisliti moramo, da so v rani presekane tudi žile, ki drugače oskrbujejo tkivo s hrano. Zanimivo je, da se ob tem dogajanju nenadno zbude stanice. ki so mirovale morda desetletja. v aktivno življenje in sc pričnejo deliti. Mobilizacija belih krvnih telesc in krajevni pojavi ol) rani pa niso edina pos!ed:ca nanitve. temveč znano je, da se tedaj okrepijo tako imenovane obrambne sile vsega orgaivzma. To dejstvo ie neki raziskovalec izkoristil celo za - to. da je z dobrim uspehom zdravil neka obolenja srčnih zaklopnic S tem. da je ožgal na kak nem mestu pacientovo kožo in jo ranil, je priklical na pomoč vse obrambne s:,le v organizmu.
So pa šc drugi pojavi in zakoni, ki sodelujejo pri cclitvi ran. Eden teh zakonov je na primer zakon o ustaljenem številu stanic. Po novejših raziskavah moramo domnevati, da mora zavoljo ravnovesja med telesnimi s"ki in stan:cami določeno število Stanic ostajati približno konstantno. Če se to ravnovesje zruši, nastane neka famodc'na množitev stanic ki naj bi prejšnje razmerje obnovila. Bela krvna telesca in njih presnovnine so tu le dobrodošli pomočniki, kajti novejši poskusi z živim tkivom izven telesa so pokazali, da se rane zacelijo tudi tam, kjer ni nobenih krvnih telesc. Sai vam bo zna.no. da obstoie načini, po katerih se dado stanice odraslega telesa ohraniti žive in za množitev sposobne tudi zunaj telesa, in sicer v primernih redivjh. Pri tem lahko ustvarjamo ikivne komplekse vsake starosti, to se pravi stanične kulture, ki so podobne staničju v mladem organizmu ter krepko rasejo, in druge kulture, ki so. kakor v starem organizmu, že prenehale rasti. Če pa takšno stanično kolonijo urežemo ali pa ji izrežemo neki del. tedaj se rana, ki je pri tem nastala, ozdravi sama cd sebe. ne da bi ji bilo treba belih krvnih telesc. Stanice veznega tkiva imajo pri tem tako rekoč vlogo lepiva Pri ranah na koži se stanice površnice razšnrijo preko stanic veznega tkiva ln podobno je z ranami v raznih drugih organih. Njih delovanje se popolnoma obnovi. Pri zelo velikem številu organov pa se rane zacelijo le z brazgotinami. skrčitvami ali žuljavami. kar dedovanje teh organov otežuje in ga lahko celo onemogoči.
MODA »N DOM
Nove aplikacije na starih oblekah
Ce hočete nedolžno prevarati svoje znance, da imate novo obleko, potem kar nič ne odlašajte in si pošijte staro volneno ali svileno obleko z zopet modernimi aplikacijami! Ali veste, kaj so aplikacije? Tu gre za stilizirane vzorce, ki so bili izrezani iz primernega tvoriva in ki jih prišijemo na obleko, kamor nam pač ugaja: na žepe,
na pas, na ramena, na život, na opleček, na rokave itd. Ker gre za izrezane vzoroe, je jasno, da morajo biti dokaj veliki, da jih lahko izdelamo. Ce si podrobno ogledamo letos moderne aplikacije, bomo v njihovi stiliziranl obliki spoznale obrise ptičev, cvetlic in raznih ljudskih ornamen-tov, pa tudi strogo geometrični vzorci pridejo v poštev.
Okrašeni žepi
Evo zimskega kostuma in ljubke popoldanske obleke! Toplo podložena jopica se tesno oprijemlje telesa. Okoli pokončne
vrezanih žepov je jopica okusno okrašena z izrezanimi aplikacijami iz tvoriva, ki je za odtenek temnejše od blaga jopice. Nasprotno pa je obleka po žepih in na širokem pasu okrašena s svetlejšimi aplikacijami.
• • •
Toplota — prc&lsra zimskega časa
Ali veste, da je tudi žaganje odlično kurivo? Za žaganje moramo imeti posebno pečko, ki pa si jo lahko pripravimo iz navadnega gašperčka ali podobne železne peči. V takšno peč potisnemo okrogel, pokončno stoječ kovinat vložek, okoli katerega do vrha peči dobro natlačimo žaganje. Preden zakurimo, potegnemo vložek iz pečice (zato mora imeti peč pri vrhu pokrov, ki ga lahko snamemo). Potlej zanetimo ogenj, ki gori lepo počasi v notranjosti žaganja, peč pa seveda prej ponovno skrbno pokrijemo, žaganje je poceni in, kar je glavno: dobimo ga brez kart.
Pa recimo, da imate dovolj kurjave pri hiši in dobre lončene peči ali centralno! Toda s kurjavo je treba štediti. Naložili ste toliko na peč, kolikor ste si odmerili, da smete porabiti na dan — v sobi pa še vedno nI zadosti toplo! Ali pa morda ne oddajate toplote tudi na ulico? Nič se ne smejte, kajti večkrat se zgodi, da vam skozi špranje med oknom in okenskim okvirom uhaja dragocena toplota na prosto. Za vsak piimer je dobro, če se domislimo spet starih blazin, napolnjenih z žaganjem ali morsko travo, ki so jih naše babice polagale med okna, da ni »pihalo« v sobo. Takšne blazine lahko prevlečemo z barvastim kretonom, da so čedne tudi na pogled. Vrata na balkon pa bo najbolje, če zavesimo s toplo odejo vsaj do polovične višine; če nimamo primerne odeie. pa si jo sestavimo iz starih kosov blaga, ki smo jih dale barvati.
Tudi to je znano, da se dober zrak hitreje segreje kakor pa star, iztrešen. Seveda pa zato ne smemo puščati oken dolgo odprtih. Pet minut piepiha in sicer poštenega prepiha zjutraj in zvečer popolnoma zadostuje, da se zrak v sobi osveži in izmenja.
A nikar se ne zanesimo samo na toploto iz peči! Oblecimo se primerno, pa nam bo kljub štednji s kurjavo dovolj toplo! Paj-' o vin as t o tanke svilnate nogavice lahko kar preženemo v omaro, da bodo tam čakale poletja. Debele pavolnate in po možnosti doma pletene volnene nogavice (iz starih sparanih pulloverjev, starih čepic ali rokavic) so dosti bolj primerne za letošnjo zimo. Dobi a zamisel: stare kratke nogavice iz debele volne, ki smo jih nosile v gojzericah pri smučanju, opremimo s podplati iz klobučevine (za to žrtvujmo star klobuk!), pa se bomo v njih počutile dosti topleje kakor v navadnih copatah. Sploh pa se tudi moda trudi, da bi nam z raznimi toplimi predmeti pomagala čez zimo — o teh pa bomo spregovorili prihodnjič!
Surova ja&^H&a sladica
Izvrstna surova jed za naše otroke, ki zlasti pozimi potrebujejo čim več vitaminov: nekaj lepih jabolk nastrgamo z olupki, potem pa smo jih dobro oprale in obrisale. Dodamo jim nekaj rozin ali drugega suhega grozdičja, nekaj zmletih lešnikov to toliko žličk mleka, da je vse skupaj lepo gostljato in vlažno. Sladkorja damo jk> okusu, odišavimo pa z nekaj kapljicami limo-novega soka in z žličko dobre marmelade.
IKA\J VEM? KAJ ZMM?
.536. Koliko odstotkov ljudi je levični-kov?
537.	Odkod izvira izraz »jovialen«?
538.	Kaj so barve in v čem so razlike?
539. štirje v dveh vrstah
V zgornji sliki je prestaviti en novec tako, da bodo po štirje v vodoravni in navpični vrsti!
*
540. Iz drsalnega športa
Na okroglem drsališču, ki meri 380 m, dohiti boljši drsalec slabšega vsakih 76 sekund, če drsata drug za drugim, če pa drsata drug proti drugemu, se srečata vsakih 20 sekund. Kolikšno pot Opravi vsak drsalec v 1 sekundi?
Izračunajte s sklepanjem brez pisanja!
Rešitve nalog 28. t. m.:
531.	Bron je v bistvu zlitina iz bakra in cina, med pa Zlitina iz bakra in cinka.
532.	Partenogeneza ali »deviško spočetje« se imenuje v biologiji spočetje potomcev iz neoplojenih jajčec. Tako nastanejo pri čebelah troti iz neoplojenih, delavke in matice pa se razvijejo iz oplojenih jajčec.
533.	Vsak svetlobni žarek se na ploskvici, na katero vpade, pravilno, t. j. po znanem odbojnem zakonu odbije. Na zrcalu se vpadno vzporedno ali središčno žarkovje o J bije v določeno smer vzporedno ali središčno. Na površju grapavega telesa so odbijaJne ploskvice v vseh mogočih navzkrižnih medsebojnih legah. Na grapavem površju ali v notranjščini motnega sred-
stva (n. pr. v uprašenem zraku) se vzporedno ali središčno žarkovje odbije neredno na vse strani, se razmeče, razprši. Ta pojav se imenuje difuzija (difuzni odboj, razpršitev) svetlobe.
Na ta način imamo tako zvano d'fuzno dnevno svetlobo pri oblačnem nebu ali sploh v prostorih, kamor sonce direktno ne posije. Tudi v takem primeru vpadajo sončni žarki na zemljo, se na njej razpršijo in prihajajo od vseh strani, kar spoznamo po tem, da ne delajo sence. Difuzna dnevna svetloba deluje kot direktni vir svetlobo, dasi dobiva svetlobo od sonca.
534 Milijon kapljic.
Ce 1 milijon majhnih, medsebojno skladnih okroglih vodnih kapelj steče skupaj v eno samo okroglo kapljo, je polumer te kaplje lOOkrat tolikšen kakor polumer prejšnje posamezne kaplice, površina kaplje pa je lOOkrat manjša ol skup*"* n-evr-šine 1 milijona kapljic.
535. Zlogov na križanka.
Vodoravno: 1. Šaloma, 3. lakota, 5. Ja-go, 6. borba, 8. Dorchester, 10. artikel, 12. ranica, 13. Lerka, 14. barbar, 15. Ecker-mann, 17. Barbara, 19. baraka, 21. dano. 23. reka, 24. gazela, 25. narcisa.
Navpično: 1. sago, 2. matador, 3. Lava-ter, 4. tabor, 5. januar, 7. babica, 9. Che-ster, 11. Kellermamn (»Predor«), 12. ra-barbara, 15. epoda, 16. vera, 18. rabuka, 19. babela, 20. kamenar, 2?. noga, 23. resa.
»Kar zdi se mi, da je Pepeek pogoltnil kraguljček.«
»To lahko takoj ugotoviva. Kar stresi ga, pa bova slišala.«
— Natakar ,v moji juhi plava mrtva muha.
—- Nemogoče, gospodi če bi bila mrtva, bi ne mogla plavati
»Obkorej, pa prt vas obedujete, Jurček?« »Ata je rekel, da bomo precej, ko vi odidete.«
—	Moj mož je vedno potrt in čemeren. Ali ste ga pregledali, gospod doktor?
—	Da, milostiva,
—	In kaj mu manjka?
—	Ključ od vežnih vrat.
ŠPORT
Triestina zvesta tradiciji
V nedelo fe za pel izkupička prikrajšala nepremagani Livarno — Torina se spet bliža prvemu mestu
Borba za točke po italijanskih nogometnih terenih se je v nedeljo obnovila že de-vetič zaporedoma, med velikimi in malimi, na vseh travnikih od visokega severa do skrajnega juga.
Nas, kakor tisoče in tisoče italijanske nogometne publike, zanima predvsem razvoj dogodkov v najvišji divizji, kjer se vsaj dozdaj vse razvija tako, da je vodilno mesto med številno elito italijanskih nogometašev slej ko prej trdno v rokah moštva iz Livorna, o katerem je treba vedeti še to, da si je lani le z veliko muko ohranil pravico sodelovanja v tej odlični družbi. Letos pa je ta enajstorica prevzela prvo besedo od otvoritve tega tekmovanja in jo od tedaj tudi ima vs:h devet terminov, kar je v ostalem skoraj edinstveno v zgodovini te prven tvene konkurence, od kar je združena v sedanji okvir.
IX. prvenstvena nedelja
je pr nesla dva vidnejša izida, ki sta kolikor toliko tudi Drerešetala napovedi marsikaterega tako imenovanih strokovnjakov. Na prvem mestu je treba tukaj omeniti remis ki ga je Triestina izvila v nastopu z velikim favoritom Livornom, dasi aa domačih tleh, šele po zaslugi livornskega napada v zadnjih petih minutah igre. Trie tinci, ki so si v teh dveh mesecih zbiranja točk za tabelo, pridobili ime specialistov za remise, so predvčerajšnjim samo ostali zvesti tradicijam. Vsekakor jim šteje ta neodločeni izid visoko v dobro, stvarne koristi pa bo žal prinesel čisto drugim. Med te druge spada najbolj Torino, ki je moral svoj zadnji prvenstveni nastop opraviti v Benetkah; moštvo Venezije je letos oč tno v;e prej kakor podobno lanskemu, saj so gostje brez posebnih težav zabeležili spet enega svojih zvenečih rezultatov čudovito prazen je bil v nadaljnjem izid tekme med Milanom in Ligurio, dasi so gostje iz Genove po torinski zmagi Milana veljali ež v naprej za poražene. Enako kakor tekma v Triestu sta se končali tudi partiji v Firenzi in Rimu. toda ni vse enako za vsakega .. Fiorentina je lahko ponosna, da je odvzela drugemu moštvu iz Rima eno točko, Bologna pa sploh lahko obesi na veliki zvon ver-t, da se je po neka^ terih medlih preskušnjah tako cenene rešila tako težavne naloge. Kajti Roma je državni prvak ter je igrala na svojem terenu in še tako krvavo potrebuje vsake pikice. Tiho im neopaženo se je prerinili v ospredje torinski Juventus. ki je to pot obračunal z milansko Ambros ano brez vsakega dvoma; moštvo je zdaj tik za najmehkejšimi sedeži v prvenstveni tabeli. Za Atalanto in Vicenzo je bil v skrbeh samo majhen krog ožjih prijateljev; slabše ce je to pot godilo pristašem Vicenze, ki so morali ra domačem igrišču prisostvovati porazu domačih, še zmerom neproučena enajstorica Barija je zadnjo nedeljo gostovala v Genovi, toda pri vsej udarnosti so bili gostje le preslabi, da bi bili mogli do živega tako renomiranim nasprotnikom, če ponovimo gornje splošne ugotovitve še podrobneje, bi lahko navedli še naslednje:
še o IzišZh podrobneje
Ni obetalo mnogo gostovanje Torina v Benetkah, toda tekma je pokazala, da stari borci iz Torina še dolgo niso vrgli puška v koruzo; sijajno in s 3 : 0 so premagali Venezio in se sami usidrali na drugo častno mesto v tabeli. — M'lanci so se proti Ligurij pokazali domači publiki v novi sestavi, toda stvar ni imela uspeha; edini izid brez gola (0 : 0) je bil ta dan zabeležen v tej tekmi, prav gotovo malo za moštvo, ki je pred tednom dni na tujih tleh dobilo proti samemu Torinu. — Vicensa je imela svoj teren v dobro — in to je za omahljivega udeleženca morda važnejše kakor vse ostalo — toda kiju o temu -'o bili možje iz Atalante agilni dovolj, da so spravili rezultat na 3 : 2 m si prip sali dve dragoceni točki. — Fiorentina in Lazio, oba sta merila na drugo mesto, zgodilo pa se je tretje: ostala sta na petem odn. šestem. Srečanje ni prineslo odločitve — po enem golu na vsaki strani (1 : 1); Lazio je v glavnem delal dozdaj velike korake m ga je ta delitev točk gotovo zadela bolj kakor Fiorentince. — Tretjič zaporedoma — s presledki 'zven sporeda — je Roma v nedeljo igrala doma in niti enkrat m mogla prepričati svojih vztrajnih prijateljev; po skoraj katastrofalnem porazu s torinska strani je le s težavo spravila obe točki pri Atalanti, v zadnji tekmi proti Bologni pa je spet ostala samo na polovici poti. Izid 1 : 1 je prinesel Bologni še eno tako potrebno točko k skromnima dvema, ki jih je knjižila v zadnjih štirih tednih. — Genova je obdržala svoje mesto v tabeli; po ogorčeni borbi z najjužnejšimi udeleženci tekmo-vamja iz Barija je s tesnim 3 : 2 ostala
na svojem tretjem častnem mestu v tabeli, to pot brez neposrednega toseda — Z dobrim priporočilom iz Barija j« šel na tekmo to nedeljo Juventus iz Torina — doma proti milanski Ambrosiani. Tesni izid 3 : 2 v prilog domačinov kaže, da je bila borba ogorčena do zadnjega; tudj drugo milansko moštvo se drži še zmerom izven najbolj nevarnih meet v tabeli. — V Triestu sta se ;estali moštvi, od ko.terih eno (domače) ni nikoli zmagalo, drugo (Livorno) pa nikoli ni bilo poraženo. Usoda ali naključje aH žoga. ki je okrogla na vseh še tako važnih tekmah, je hotela, da bo tako ostalo tudi v bodoče. Triestinci so se z izidom 1 : 1 proslavili z novim remi-som (seomim zapovrstjo v 9 nedeljah), so pa z njim odščipnili velikemu favoritu Li-vornu drugo točko iz bogatega zaklada. Ki jih je (samo z dvoma remisoma) nabral dozdaj, tako da še zmerom krepko vodi sam s štirimi točkami na koka pred dolgo vrsto slavnih in najslavnejših konkurentov.
Prvenstvena tabela v diviziji A glede na nedeljske izide ni doživela velikih pretres-Ijajev in kaže do naslednje nedelje naslednjo sliko (po vrstnem redu):
1) Livorno 16, 2) Torino 12, 3) Genova 11, 4)—6) Juventus. Lazio, Fiorentina 10, 7)—8) Roma, Mik-tno 9. 9)—12) Bologna. Atalanta, Bari, Ambrosiana 8, 13) Triestina 7, 14) Liguria 6 15)—16) Vicenza, Venezia 5 točk (Roma in Liguria sta odigrata eno tekmo manj).
Gneča v divizij! R
Nič manj napeta kakor pri najboljših ni bila seveda boroa za mesta in slavo v naslednji skupini, pri tako imenovanih kadetih, ki so vsaj v splošnem vsi kandidati za vstop med elito. Tekmecev je 18, moči so vsaj do polovice izravnane in tako je neogibno, da je gneča za boljša mesta še hujša kakor v najboljši diviziji.
Za presenečenje — in sicer že drugo v svojo škodo — je spet poskrbela vodilna Spezia, ki je na svojih tleh sprejela v goste komaj povprečno ekipo Mater iz Rima in remizirala z njo 1 : 1. Enako se je primerilo Napoliju — nanj je ta dan gledalo največ oči — ki ie tudi igral doma proti omahujočim Padovancem; ves čas tekme je minil brez gola in Napolitanci so zapravili svoje drugo mesto v tabeli na račun Pro Patrie. ki je porazila Savono in prehitela tudi Anconitano. V ostalem je bilo ta dan še nekaj zelo krepkih izidov v korist Novare, Modene (lanskega moštva iz divizije A) in Fanfulle (nad velikim favoritom Anconitano). Najslabša je zdaj Pescara.
Podrobno so se pari IX. nedelje v divizji B razšli z naslednjimi izidi.
Pisa — Pescara 3 :1, Pro Patria — Sa-vona 4 : 0, Novara — Cremonete 4 : 0. Alessandrla — Udinese 2 : 1, Modena — Siena 5 : 2, Brescia — Palermo 2 : 1, Fan-fulla — Anconitara 5 : 1, Spezia — Mater
1	: 1. Napoli — Padova 0 : 0.
* » •
Iz obilice prvenstvenih izidov v tretjem (ali C) razredu navajamo po že uvedenem običaju samo naslednje iz najbolj vzhodnega okrožja (A): Gorizia — 94 Roparto
2	: 1, Vittorio Veneto — P«nziana 1 : 1, Fiumana — P-eris 2 : 1
Kaj je
bilo še novega?
Berlin — Dunaj 1:1 (0:0)
V Ljubljani nič, to velja tako samo za zadnjo nedeljo, kajti za prihodnjo nas bodo spet povabili k Mikliču Hermežani z novim in celo prvenstvenim turnirjem v table-tenisu.
Kljub tej obljubi pa se moramo danes za dogodki ozreti drugod po svetu, kjer ne zamudijo nobenega praznika ali nedelje, da bi ne ostali zvesti načelu — pert v miru in šport v vojni za ?drav in krepak mladi rod.
Med kopico športnih prireditev v raznih športnih panogah, katerih izidov zaradi pičlo odmerjenega prostora ni mogoče objavljati podrobno — ne glede na to, da so tudi bolj ali manj krajevnega pomena — bi radi zabeležili nekaj vrstic o medmestnem nogometnem dvoboju
med Berlinom in Dunajem v katerem sta se dve i zborni nogometni moštvi v olimpijskem stadionu v Berlinu ločili brez zmage ali poraza z 1 : 1 (0 : 0). Dunajčani so v tej tekmi ponovno dokazali svojo visoko tehniko, medtem ko so se domačini odlikovali predvsem v elanu in uspešnem obrambnem poslu. Te ugotovitve pojasnjuje tudi, zakaj so gostje kot prvi dosegli vodstvo in kako srečno so prišli do svojega odrešilnega zgoditka Berlinča-ni, ki so tik pred odmorom streljali posredni prosti strel za kazen, ker je dunajski vratar predolgo nosil žogo. Redek pri-
mer! Pred golom je takoj nato nastala i gneča in Berlin je slavil izenačenje. Po od- I moru ni bilo nobene spremembe več. j
Na tekmi je bilo 40.000 gledalcev. 3
Druga garnitura Dunaja je doma porsu j žila reprezentanco Brna z 2 : 0.
Paberki iz avtomobilizma
Tri rumunske tovarne za industrijo gume so bile združene v eno državno podjetje s sedežem v Bukarešti od koder bodo odslej nadzirali vso proizvodnjo gumija v Rumuniji.
* * *
V	Ameriki je bila nedavno otvorjena velika prekocelinska prometna žila med Ed-montonom v Kanadi in Fairbanksom na Aljaski, ki jo imenujejo »Alaska Highw3y« in je dolga 2.400 km. Jasno je, da bo ta
cesta služila v glavnem v vojaške namene. * • *
Nasprotstva med ameriškimi petrolej-skimj magnati in Rooseveltom so zmerom občutnejša. Severnoameriška petrolejska industrija zahteva povišanje cen v zvezi z velikimi riziki zaradi vojne m ogrommh težav pri prevozu. Verjetno je, da bo moral Roosevelt popustiti, ker je od petrolejskih družb odvisen glede proizvodnje sintetičnega gumija.
* * *
Španija bo po zadnjem dogovoru dobavila Argentiniji za 30 milijonov ton železa in jekla, dalje merkurija, olivnega olja ter predilmh strojev. Razen tega je v tem dogovoru določena tudi dobava dveh trgovskih ladij ter enega rušilca.
* * *
V	Angliji je bila uvedena državna kontrola nal vsem prometom z motornimi vozili, predvsem zaradi tega, ker je treba za vsako ceno na najmanjšo mero omej ti porabo pogonskih sredstev in gumija.
---«>
• • •
Angleška vlada je zavzela odklonilno
stališče glede gradnje tovarn za izdelovanje sintetičnega gumija. Vse tako kaže, kakor da bi se zanašala na zadostne dobave iz Amerike ali pa misli celo na... zopetno
osvojitev Malezije.
* * *
Eden izmed vodilnih ljudi v ameriški industriji gum;ja Goodrich je izjavH, da Združene države ameriške pred koncem leta 1944. ne bodo mogle proizvesti posebno velikih količin sintetičnega gum;ja, ker so nastale pri gradnji za to potrebnih naprav velike težave.
i nosno saditvijo v težkih zemljah, v lažijh
pa vsaj 14 dni prej.
! V četrto skupino uvrstimo apnena gnojila, to se pravi navadno apno ali apneno blato. Gnojenje z apnom je priporočljivo le za kisle zemlje. Končno naj še omenimo umetna gnojila, ki so navadno sestavljena tako, da so uspešna na precej različnih zemljah.
»Kdor ljubi, je blazen« ... je nekoč dejal mislec. A ni res. Blazen je, kdor ne ljubi.
Zena je na svetu tako koristna in potrebna, da bi jo morali, če bi je ne bilo, najprej izumiti in šele potem odkriti.
Neprilike so človeku včasih bolj škodljive kakor bolečine. Bolečine uničujejo telo. neprilike pa duha.
Mož, ki je po poklicu grobar, ima vso pravico pokopati bivšo ljubezen.
Na umetniških prireditvah najboljše pevke ne navdušuiejo občinstva z deli, ki jih pojejo, temveč z deli, ki jih kažejo.
Mlad človek doseže velike uspehe, ker dela v popolni svobodi; star človek pa zaradi strahu, da ne bi bil smešen, neprestano izgublja čas s poizvedovanjem, kako se mora obnašati človek njegovih let.
So krut' ljudje, ki vrtajo globoke vod,-njake. da bi mogli uživat: z nadlegovanjem zemeljskih skrivnosti.
Mlad človek ima prednost, da se lahko loti kakršnega koli dela. ne da bi bil smešen, medtem ko mora starejši zmeraj paziti, kako se obnaša.
Nova trgovinska pagodba med Madžarsko in Turčijo
Delegacija turških gospodarstvenikov se mudi že nekaj dni v Budimpešti, kjer se pogaja z madžarskimi gospodarskimi predstavniki za sklenitev novega trgovinskega dogovora med obema državama. Z ure-j ditvijo direktnega železniškega prometa j čez balkansko področje je bila obojestran-i ska izmenjava blaga zelo pospešena.
Slovaška brez nezaposlenih
Slovaški delovni urad objavlja, da Slovaška nima več nezaposlenih. Dokler je bila Slovaška še del bivše Češkoslovaške, je število nezaposlenih stalno naraščalo. Več tisoč Slovakov se je moralo izseliti, ker doma niso mogli dobiti zaslužka. Vendar je pa bilo še leta 1938. na Slovaškem nad 100.000 nezaposlenih in večina ni prejemala nobenih podpor. Dočim je bilo v aprilu 1938. na Slovaškem še okrog 95.000 nezaposlenih, se je pozneje njih število tako skrčilo, da zdaj o nezaposlenosti na Slovaškem ni več mogoče govoriti. Mnogi slovaški delavci so bili zaposleni v Nemčiji. še hitreje je nazalovalo število nezaposlenih po ustanovitvi samostojne Slovaške države. Leta 1939. je imela Slovaška sicer še 57.503 nezaposlene, lani zlasti pa letos so pa mnoga javna dela tako skrčila število nezaposlenih, da jih je ostalo letos v maju še 5.800, v avgustu pa 2 200. Ob koncu septembra jih je bilo samo še 1.400, pa še ti so večinoma nesposobni za delo.
idaj bo zemlj
počivati pa ne sme ofeželcvslcc — Vsaj sat Iti bi se moral pozimi
Ljubljana. 27 noveobra
Zdaj so opravljena zadnja letošnja dela na vrtovih in njivah. Zelenjadarji so vzi-mili zelenjavo in prekopali vrtove. Kmetje so preorali njive za spomladno setev in saditev, še zadnje dni. ko je že zmrzovalo. so tu in tam orali in prekopavali. Letos se pač ne bo mogel nihče izgovarjati, da je prezgodaj zapadel sneg ter da zaradi tega ni mogel opraviti zadnjih del pred zimo. Kljub temu pa zdaj ne nas.opa čas popolnega počitka za obdelovalca. Zemlja bo počivala zimske mesece, počivati pa ne sme povsem obdelovalec. Pozimi bi se naj vsaj učil. Naj bi vzel v roke strokovne knjige ln časopise ter se dobro poučil o vsem, kar bi moral znati, da bi uspešno obdeloval bodisi same vrtove ali tudi njive. Mnogi so zadnja leta vzljubili zemljo in ostali ji bodo zvesti tudi po vojni. Mer-da bodo meščani kdaj pozneje na svojih vrtovih zopet raje gojdi cvetice kakor pridelovali krompir, vendar bodo še vedno radi vzeli lopato v reke in veselili se bodo zdravilnega znoja, ki jih bo oblival na svežem zraku in toplem solncu. Zato smo se tudi namenih, da seznanimo preproste, manj izkušene obdelovalce zemlje vsaj v glavnem kako je treba ravnati z zemljo, da bo poplačevala sadove truda s primernim pridelkom. Začeli smo pisati o gnojenju. Skušajmo se male seznaniti z umetnimi gnojili!
Predvsem moramo poznati umetna gnojila vsaj po imenih in kako se deu na posamezne skupine. Seveda pa samo poznavanje umetnih gnojil ni dovolj. Morali se borno tudi poučiti o značaju ter kakovosti zemlje. Najprej se pa naučimo vsaj razlikovati med posameznimi skupinami umetnih gnojil. V glavnem jih dele na 4 skupine, odnosno na 5 skupin z mešanim: umetnimi gnojili vred. Razlikovanje je potrebno že zaradi tega. da vemo katera umetna gnojila smemo mešati med seboj m katerih ne. Posebno pomembna so fosfatna gnojila, ki jih pa ne smemo mešati z apnenim dušikom aLi nitrofoskali. Prav tako jih ne smemo uporabljati na istem zemljišču, kjer smo pognojili z apnenim gnojilom. Pri Kmetijski družbi so že prod leti sestavili pregledno tabelo, kako je treba uporabljati umetna gnojila. Pri gnojenju s fosfatnimi gnojili se je treba ozirati na to, ali je zemlja bogata na apnu ali ne. Zemlja, boljša, težka ali srednje težka ki vsebuje dovolj apna ne sprejema dobro nekaterih fosfatnih gnojil. Prav tako pa vsa fosfatna gnojila niso vselej pripoioč-ljiva za kislo, lahko, peščeno, na apnu siromašne zemljo. Vedeti pa "moramo, da je treba deliti še na dve skupini rastline, ki jih nameravamo gojiti. V prvo (A) skupi-
no uvrstimo rastline, ki sprejemajo fosfor-no kislino le v lahko topljivi obliki. Med te rastline spada večina vrtnih rastlin, razen pese. zelja, korenja, ječmena itd. V drugo skupino pa spadajo rastline, ki sprejemajo kot hrano fostorno kislino tudi v težko topljivi obliki, n. pr. vse stročnice (fižol, grah, bob), dalje rž, pšen ea, oves itd. Med fosfatna umetna gnojila spadajo: superfosfat, kostni superfosfat, fosfatna žlindra, Tomaževa žlindra in kostna moka. Na težkih, boljših zemljah, dovolj bogatih na apnu je priporočljivo gnojenje za rastline prve skupine (A) s superfosfatom in kostnim superfosfatom. Na isti zemlji je pa bolj priporočljivo gnojenje rastlinam druge (B) skupine z istima gnojiloma jeseni, ne takoj pred setvijo ali saditvijo, ali uporaba fosfatne ali Tomaževe žlindre. Gnojenje s kostno moko ni priporočljivo na težkih, na apno bogatih zemljah za rastline obeh skupin, pa tudi ne na kisli zemlji za rastline A skupine. Tomaževa žlindra je priporočljiva samo za jesensko gnojenje na težki zemlji za rastline skupine B in za rastline A na kisli zemlji. Fosfatna žlindra je priporočljiva za jesensko gnojenje na apnu bogati zemlji za rastline skupine B. Na kisli zemlji ne smemo uporabljati superfosfata, kostnega superfosfa-ta in fosfatne žlindre za rastline skupine B. Za iste rastline na isti zemlje je pa zelo priporočljivo gnojenje s Tomaževe žlindro jeseni. Z uspehom uporabljamo tudi kostno moko na travnikih s kislo (močvirno) zemljo in za stalne kulture na kisli na apnu revni zemlji. Superfosfot in kostni sufeifosfat uporabljamo na kislih zemljah za rastline skupine B v zvezi z jesenskim apnjenjem ali gnojenjem z apnenim dušikom.
Prav tako se moramo podrobno seznaniti z drugimi vrstami umetnih gnojil. Med dušična gnojila spadata apneni dušik m čilski soliter. Apneni dušik se dobro obnese pri jesenskem in zimskem gnojenju na apnu bogatih zemljah, priporočljiv je pa tudi za peščeno zemljo, revno na apnu, spomladi. Vedeti moramo, da je treba apneni dušik podorati ali podkopati vsaj 14 dni pred setvijo spomladi. či'ski solitei lahko uporabljamo neposredno pred setvijo, pa tudi za gnojenje na površini, ko so iast-line že pognale iz tal.
Posebno pomembno gnojilo je kalijeva sel. zlasti za gnojenje krompirju Kalijevo sol uporabljamo predvsem za gnojenje tkzv. kalijevim rastlinam. Krompir je izrazita kalijeva rastlina. ^Med kalijeve rastline spada tudi pesa Toda kalijeva sol je potrebna tudi drugim rastlinam, ne le kalijevim. Kalijeva sol ni uporabljiva takoj ob setvi; treba jo je podorati zgodaj pred setvijo od-
RoSgarija poravnava svoje obveznosti
22. julija je bila sklenjena med Nemčijo, Italijo, Bolgarijo, Hrvatsko in Madžarsko pogodba o premoženjskih vprašanjih bivše Jugoslavije. Vse v poštev prihajajoče zadeve so se obravnavale po stanju z dne 15. aprila 1941. Za ureditev vseh vprašanj zlasti za zamenjavo dinarja v lev. za poravnavo jugosloven. obveznosti in za prevzem n > Bolgarijo odpadajočega deleža so potrebni znatni zneski. Delež Bolgarije na iv."-slovenskih dolgovih in obveznostih iz posebnih storitev je bil določen na 87c- Po-leg tega bo Bolgarija vzela iz prometa drahmo kot plačilno sredstvo v Tracki in nemške blagajniške zapise, k: so p. iš'i v promet med okupacijo. Dalje je petrebn h 450 milijonov levov za poravnavo obveznosti, izvirajo Sih iz pogodbe glede južne Dobrudže. Za vse finančne operacijo jo potrebnih 2725 milijonov levov, ki jih je sobranje odobrilo.
C&lsšllne nakaznice v Bolgariji
Obleka in obutev se bo v Bolgariji sicer tudi v bodoče dobivala na nakaznice, ] toda novi predpisi so prinesli v tem pogledu še večjo omejitev. Vsak nad 2 teti star državljan lahko dobi letno 1 sukivjo ali svršnik. Pri nakupu mora pa oddati pismeno izjavo, da nima nobene uporabne suknje ali svršnika. Poleg tega je treba izročiti za vsako novo eno staro suknjo. Isto velja za obleke. Vsak nad 10 let star državljan lahko dobi letno en par hlač, vsaka ženska stara nad 10 let pa eno obleko. Tudi pri tem je treba izročiti istočasno stare obleke. Enake določbe veljajo glede nakupa blaga, če si hoče dati kdo naročiti obleko pri krojaču. Stare obleke se zaračunajo po določenih cenah ln pošljejo v zbirališče, da jih predelajo. Te določbe se nanašajo na vse vrste blaga, izdelanega doma ali uvoženega. Izjeme veljajo samo za mlade poročence. Ti lahko Kupijo v enem mesecu pred poroko na podlagi posebnega dovoljenja komisarija-ta za preskrbo še po eno obleko.
Preskrba Bukarešte
z zemeljskim plinarn
Rumunski uradni Ust je objavil te dni uredbo o zgraditvi velikega plinovoda do Bukarešte. Pobudo za to je dal maršal An-tonescu. S tem bo vprašanje preskrbe rumunske prestolice s kurivom v polni meri urejeno. Plinovod bodo gradili v dveh etapah in dela bodo trajala pet let. V prvi etapi bo petrolejsko področje Ploesti dobavljalo letno do 150 milijonov m® plina. V drugi bo pa priključena Bukarešta na Sedmograško, odkoder bo dobivala do 500 milijonov m3 zemeljskega plina letno.
Enovite naročnino!
P. 6. VVodehouse*
87
PODJETNI SAM
Humorističen roman
»Ne morem si misliti, da bi znal ta človek spraviti koga v dobro voljo.« je menilo dekle.
»V primeru gospodične Blairove je bil uspeh presenetljiv,« je gospod Wrenn nadaljeval. »Čez deset minua mi je prišel Sam povedati, da je vse v najlepšem redu in da je stara devica odšla, srečna in vesela kakor škrjanček.«
»Pa ti ni razodel, kako je to dosegel?«
»Ne,« je rekel stric in se znova zahahljal. »Čuj, Kay, povej mi, ali se ti zdi mogoče... a ne, saj ne boš hotela verjeti... da bi jo bil ta Sam po komaj desetminutnem znanstvu potolažil s poljubčkom?«
»Narobe, zelo mogoče se mi zdi.«
»Nu, kaj sem hotel reči... ha ... ha...«
»Nu, striček, nu. Nikar se tako blazno ne smejte,« ga je opomnila Kay. »Pokvarili si boste prebavo!«
»Ne morem drugače, detece. Videl tega prizora seveda nisem, ker sem bil skrit v notranji sobici za svojo pisarno, toda slišal sem nekaj sumljivega ...«
Gospod Wrenn ni dokončal tega stavka. Prejšnji tanki in skladni kovinski zvok se je bil spet oglasil. To pot je učinkoval povsem drugače kakor prvič. Gospoda Wrenna se je polotil divji nemir. Kakor iz uma je dirjal po hiši sem ter tja, pograbil klobuk, ea izpustil iz roke, ga pobral in izpustil aktovko, nobral spet to in izpustil palico, da je padla na tla. Ko je nazadnje s klobukom na glavi, z aktovko v
roki in s palico pod pazduho planil iz hiše. je bilo takisto, kakor da bi se bil vzdignil iz »Sv. Rafaela« malajski tajfun. Kay ga je spremila do praga, se prepričala, da je na dobri poti. in stekla naravnost na vrt, da se nekoliko opomore.
Jutro je bilo lepo in solnčno, in deklica je krenila i na svoj priljubljeni prostorček v senci velikega drevesa, ki je širilo košate veje nad dobršnim delom vrta.
S krajepisnega vidika je spadalo to drevo prav za prav k »Mon Reposu«, kaiti korenine je imelo na njegovem ozemlju; toda če je raslo deblo na sosedovem vrtu, so sedale veje daleč preko plota, in »Sv. Rafael« je s tisto grdo krivičnostjo, ki je značilna za človeško naturo, užival vso dobroto njegove sence.
Ko je sedela pod tem drevesom in ji je rahel vetre prebiral lase, je jela Kay premišljevati.
Nemirna in razdražena se je mučila v živčni krizi, kakršnih drugače ni poznala. Storila je bila vse, da bi se sprijaznila z neogibno izgubo udobnosti, ki jih je imela v Midwavsu. a če se je njeni duši vendarle kdaj tožilo po minulih srečnih dneh, se ji je tožilo v prvih jutrnjih urah.
Midwayski zajtrk je bil obširen, urejen, izdaten in bogat z vsem, kar lepša premožnim ljudem življenje na deželi. Tam je bilo obilo prijetnega podrsavanja krožnikov in papirja, solnčnih žarkov v poletni, iskrečega se ognja v zimski dobi... vsega na prebitek, svetlobe in senc ... svetlobe in senc ... To je bil zajtrk, kakršen mora biti, poln dostojanstva in udobnosti. V »Sv. Rafaelu« pa je bilo vse
drugače. To hlastno, neurejeno in neučakano poži-ranje jedi io je delalo vsak dan znova nesrečno.
Rahli vetre se je še in še poigraval z njenimi lasmi; ptički so bili spet začeli skakljati po travi, in onkraj ceste je bil nekdo poganjal motorni kosilnik. Notranji pritisk in stud, ki sta jo pravkar še mučila, sta jela polagoma odnehavati, in njen pogled na svet je že postajal prijaznejši, ko se je nekje v prostoru, med zemljo in nebom, oglasil čuden vzklik:
»Ooo ... ooo!«
Kay je osupnil?., čeprav ni mnogo vedela o ptičih, se je bila vendar dovolj seznanila z običajnimi glasovi krilatega rodu, ki je oživljal okolico »Sv. Rafaela«, da ni mogla prisoditi tega klica nobenemu njegovih zastopnikov.
»Vidim vas,« je zdajci rekel glas, ki je bil odločno človeški. »Kje pa je vaSa lepa glavica?«
Kay je vzdignila glavo in opazila, da ždi na debeli veji, ki je štrlela r.ad njo, mršava, a krepka prika-zeh nič dobrega ne obetajoče vnanjosti.
Obraz tega človeka že sam po rebi strašen, je bil ta mah šc bolj čuden na oko, ker se je kremžil v izraz strastnega občudovanja. Brez konca in kraja je to neznano bitje buljilo v mlaienko. ki je vzlic svojemu presenečenju hrabro vzdržalo preskušnjo. Nazadnje je z nekakšnim zdrzljajem. kakor bi se hotel opravičiti, po opičje zdrknil vzdolž veje, skočil onkraj plotu na tla in se tako vrnil na domači vrt.
Kay je poskočila. Prej je mislila, da jo razburjenje, ki jo je bilo prevzelo pri zajtrku, že mineva, a zdaj jo je znova pograbil silen nemir.
Saj je bilo že to dovolj grdo, da se je Sam Shotter, ta razbojnik, drznil naseliti v sosednji hiši;
dovolj grdo je bilo, da je nadlegoval strička Wrenna, ki je imel dela preko glave, z bedastimi vprašanji i o njenih laseh in njenih navadah, ko je bila še ■ otrok! če so si pa še njegovi zavrženi pajdaši uso-jali nesramno plezati na drevesa in ji v oči brenkati svoje zaljubljene marnje, je to nesporno presegalo vse, kar je moglo spodobno rekle dopustiti.
Vsa ogorčena je krenila proti hiši, a preden je dospela v vežo, se je s cestne strani oglasil vratni zvonec.
Kadar je v vili »Sv. Rafael« zvonilo, je bilo že j naprej določeno, da mora iti Klara Lippett odpirat vrata. Ta mah pa je kuharica baš postiljala na vrhu.
Kay je z drobnimi koraki stekla k vratom. Ko jih je odpahnila, je zagledala pred seboj mlado, kričeče našarjeno žensko. Na glavi se ji je šopiril eleganten klobuk, okrašen s tako krasnim rajčičjim mehom, da je Kayo od nevoščljivosti zaskelelo srce. Klobuk jc bil prav tistega vzorca, ki je že dolgo sanjarila o njem, in ko ga je zdaj videla na laseh druge ženske. je mahoma izgubila vero v resničnost pregovora »Dobro blago se samo hvali«.
»Ali stanuje tu neki Shotter?« je z zaupnim gla-?om vprašala tujka. Nato je, kakor bi se bila spomnila, da igra vlogo »prave dame«, hitro popravila: »Ne zamerite, ali ne stanuje v tej hiši gospod Shot-ccr?«
»Gospod Shotter stanuje v sosednji hiši,« je s ledenim glasom odvrnila Kay.
»O. hvala, prisrčna hvala,« je zažvrgolela dama s
rajčico.
JLflrejuje; Davorin Ravljen — izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja; Fran Jeran — Za inseratm dei je odgovoren; Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani