Slev m.
T Llolaol, t smolo Ooo 26. avgusta 1922.
Leto L
A55S Naročnina b-t—»
za državo SHS: n oelo lato naprej Din. 120<— sa pol leta n .. n BO-— M četrt leta a ... 36-— n en mesec m .« m 10*—
za inozemstvo:
Mioleiao.....O n. 2»§ —
mesečno..... H 18*—
es Sobotna izdala: s
v Jngoalarljl. . . Din. 15 — t Inozemstva..... 3i —
Posamns Slev. 75 par.
se Cene insoratom:3a
Enoetolnna petltna vrsta mali oglasi po K 4'— In K 8—, veliki oglasi nad 45 mm višine po K 8 —, poslana itd po K 12
Pri večjem naročita popust
Izhaja vsak dan irvremit ponc* oljka In dneva po p*M» nlku ob $. nri zlntra).
Hcnečna p rilo s a; Vestnik SKSt
HT Oredntžtvo je f Kopitarjevi ollnl itev. 6/01 Rokopisi >• ne vračaj*; neiranklrana plim: se na •prejemate. Oredn. telet. štv. 50, apravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava je v Kopitarjevi nI. 8. — Račun poštne hran. ljubljanske št. OSO za naročnino in št. 349 sa oglase, scgreb oS.011, asrajev. 7563, praške lndnnaj. 24.797
Zerjavoslavija.
Novemberski dnevi leta 1918 so bili dnevi prekipevajočega narodnega navdušenja. Živeli smo v samih praznikih, ženske so plakale vsled narodnega navdušenja možje so si podajali roke in se poljubljali, otroci bo 6e vriskaje ovijali v narodne barve, nad vsemi pa je plavala zlata beseda: »Svoboda 1 Svoboda I« V istih dneh in ob času istega navdušenja pa je stopila skupaj trgovska komanditna družba, ki ji je stal na čelu dr. G. Ž e r j a v ter sklenila, kako bi naiobrestonosneje eksploatirala zlato ▼ novi svobodi. Ko je prihajalo nato v narodno navdušenje ljudske mase premišljevanje o gospodarski ureditvi naše nove države, je ljudstvo klicalo: »Socializacija, socializacija I« In tedaj je maloštevilna trgovska družba po svojih glasilih vrgla novo krilatico: »NacionalizacijaI« Za socializacijo se ni prišel čas, prva stopinja k njej se glasi nacionalizacija. In ljudstvo, naslajajoče se na učinkih politične svobode in hrepeneče po gospodarski svobodi, je klicalo: Da, tudi nacionalizacijo sprejmemo I
In gospodje so nacionalizirali.
Začeli bo pri koroškem svincu. Bil je državna last, torej že nacionaliziran, ter bil namenjen, da se iz njegove prodaje ustvari propagandni fond za Koroško. Toda nacionalizirali so ga še enkrat zato in tako, da so iz njega tekli fondi v »Jutro-vo« tiskarno. Nacionalizacijo so nadaljevali. Na vrsto so prišla premoženja kranjskih Nemcev, tovarne in veleposestva. Kjer ni šla zlahka, je šlo z grožnjo, kakor naa poduči včerajšnje »Poslano« g. Štefanovima, ki natančno popisuje, kako je bila nacionalizirana Bambergova tiskarna v Ljubljani. Bamberg je sicer Nemec, toda brez njega bi ne bili mogoči ne Aškerc, ne Zupančič, ne Cankar in ne toliko drugih naših duševnih delavcev, ki so ravno pri Bambergu dobili svoje zatočišče. Toda to nič ne pomeni. Nacionalizacija se je izvršila tako, da so gospodje dobili tiskarno, vredno tedaj 3 milijone kron, v svoje roke za en milijon kron. To je vendar uspeh f— za njihove žepe.
Gospodje so šli naprej in nacionalizirali dalje. S pomočjo tedaj vsemogočnega ravnatelja Jadranske banke Praprotnika so nacionalizirali tudi Trboveljsko družbo na Dunaju tako, da so pri tem sami zaslužili 170 milijonov kron in da je družba še naprej ostala v rokah dunajskih judov. To so naravnost ženialni uspehi te družbe, ki se je stvorila ob času prevrata. Sijajno so eksploatirali zlato naše narodne svobode, duhovito so izrabili socialna gesla o socializaciji, da pomnože moč slovenskega kapitala. Pa saj so imeli tudi pravico do tega I Saj so bili med njimi narodni mučeniki, ki jih je Avstrija preganjala in celo obsodila radi goljufive kri-de. Saj eden med njimi je imel tak mu-čeniški lovorjev venec okrog glave. Ali ni zato pošteno in pravično, cla se vsa bogastva slovenske zemlje nacionalizirajo najprvo — za nje? Ali ni naravnost prevraten element, kdor se taki patriotični nacionalizaciji protivi? To je uvidel gosp. Bamberg in se je udal. Zakaj sedaj ne uvidijo trboveljski rudarji, da bi bilo edino pravo državotvorno delo od njih, ko bi za tako nacionalizirano Trboveljsko družbo zastonj delali? Ker tega ne uvidijo, jih bo treba kaznovati. Saj ima vendar vlada, v kateri sedi Žerjav, dovolj sredstev, da ukroti elemente, ki nočejo priznati, da je gloriolo narodnih mučenikov treba z zlatom obrobitL In zato »Jutro«, kot glasilo teh narodnih mučenikov upravičeno kliče na pomoč državo in njene organe proti rudarjem, ki hočejo jesti in živeti, a nc le delati.
Ko je v četrtek prišlo v javnost, na kak način je družba gospodov: Praprotnik, dr. Kavčnik, dr. Brezigar, dr. Lipold, Anton Kristan in dr. Žerjav nacionalizirala Trboveljsko družbo, smo pričakovali, da bo »Jutro«, kot glasilo sedanje vlade in teh gospodov, te vesti odločno zavrnilo. Na mestu vsega tega pa beremo v >Jutru« med drugim sledeči naravnost ciničen odgovor: »Včerajšnje glasilo gosp. Kamenaroviča »Jugoslavija« prinaša o nacionalizaciji Trboveljske premogokopne družbe daljši članek, ki se * naivnem
(!) časopisju označuje kot senzacija, četudi iz njega na prvi pogled odseva zavist, ker ni nacionalizacije tega velikega in za gospodarstvo velevažnega podjetja izvedla banka Kamenaroviča, pač pa »Slavenska banka«. To, kar piše »Bankoslavija« o tej nacionalizaciji, moglo hi so na enak ali sličen način pisati o vseh industrijah in podjetjih, ki so prešla v domače roke, bodisi po tej ali oni banki. Ministrstvo (Kateri minister? Ali dr. Žerjav? Op. ur.), ki je odobrilo nacionalizacijo družbe ter med drugimi kavtelami zahtevalo tudi zaporo njenih delnic, se je v polni meri zavedalo važnosti potrebe, da ostane ta premogovnik pod odločilno domačim vplivom. (0 tem številke drugače govore! Op. m*.) Trboveljska premogokopna družba prenese v kratkem vse svoje urade v Ljubljano, kjer je njen sedež in kjer se dovr-šuje velika nova palača na Aleksandrovi cesti. Ako se sedaj Kamenarovič huduje, da mu je kdo drugi pred nosom prevzel nacionalizacijo, je sicer razumljivo, ni pa pametno, da to javno kaže.« — V drugi notici pa »Jutro« odgovarja, da dr. Žerjav
ni upravni svetnik »Slavenske banke«. Tega nihče trdil ni, ker gre tu le za Trboveljsko družbo. Vprašanje je, v koliko je minister dr. Žerjav s svojimi prijatelji udeležen pri tej. Da bi vsi bankirski kapitalisti tako nacionalizirali, to »Jutru« verjamemo. Toda, tu gre za to, kako so Jutrov-ci z dr. Žerjavom nacionalizirali Trboveljsko družbo.
S takim ciničnim odgovorom »Jutro« le potrjuje naravnost neverjetne vesti o nezaslišanem načinu nacionalizacije od strani družbe, katera je dr. Žerjava postavila za ministra socialne politike, za vrtnarja na socialnem zelniku. In za to gre!
Tak je tedaj položaj v naši Žerjavo-slaviji, kjer v zlati svobodi neomejeno vladajo prijatelji zlatega teleta, delovno ljudstvo pa strada.
Ko bi živeli v drugače urejenih razmerah, bi nam na zaključku tega premišljevanja ne bilo šele treba vpraševati se: »Kdo pravzaprav spada sedaj na zatožno klop?«
Vprašanje
avstrijske evropske
Berlin, 25. avgusta. (Izv.) Kakor javlja »Matin«, je izjavil državni kancelar dr-Wirth avstrijskemu zveznemu kancelarju dr. Seiplu, da je združitev Avstrije z Nemčijo le še vprašanje dni. Wolfov urad pa ugotavlja, da taka izjava ni bila nikdar podana. Zaključki, ki jih izvaja med drugimi »Intransigeant* iz tega, so le prazne kombinacije.
Rim, 24. avgusta. (Izv.) Minister zunanjih poslov Schanzer in zvezni kancelar dr. Seipel sta prispela v Verono. Po poročilu »Tribune« se jutrišnje konference udeleži s strani Italije minister zunanjih poslov Schanzer in generalni tajnik v ministrstvu zunanjih poslov senator Contarini, z avstrijske strani pa zvezni kancelar dr. Seipel in avstrijski poslanik na Kviri-nalu Kwiatkowski.
Verona, 25. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne so se vršila posvetovanja med avstrijskim zveznim kancelarjem dr. Seiplom in italijanskim ministrom zunanjih poslov Schanzerjem, katerim so prisostvovali tadi
republike v ospredju politike.
avstrijski finančni minister Segur, avstr. poslanik v Rimu Kwietowski in senator Contarini. Pogajanja so bila ob 13. prekinjena in se bodo popoldne nadaljevala-Mestni načelnik je priredil dr- Seiplu in Schanzerju zajutrk.
Rim, 25. avgusta. (Izv.) Tisk se neprestano bavi z avstrijskim vprašanjem. »Mes-saggero« pravi, da Italija želi, da se ohrani samostojnost Avstrije ter da bo Italija pro-vocirala v plenarni seji Zveze narodov 4. septembra sklep, da se Avstriji dovoli pomoč v interesu zavarovanja miru. »Gior-nale di Roma« se zavzema za to, da se dovoli Avstriji trajna finančna pomoč od vseh držav z Združenimi državami vred. List poudarja ponovno, da Italija ne bo trpela nikakšne nadvlade v AvatrijL »Paese« predbaciva italijanski politiki, da je napravila pogreško s tem, da je preprečila priključitev Avstrije k Nemčiji ter da se je potegnila na beneški konferenci za Mažarsko.
afijansa?
Marianske Laznč, 25. avgusta. (Izv.) Jugoslovanski ministrski predsednik Pašič in češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš sta se sestala danes ob 10. v Marianskih Lažnih- Posvetovanje, ki sta ga imela imenovana državnika, je trajalo ves dan- Razmotrivala sta vsa vprašanja mednarodne politike, predvsem pa ona, ki se tičejo obeh držav. Oba ministrska predsednika sta ugotovila popolno soglasje v svojih naziranjih. Končno sta razpravljala o vprašanju aliance med obema državama na temelju splošnega spo-
razuma. Poleg političnega dogovora sta se oba ministrska predsednika sporazumela glede novih odredb z ozirom na gospodarstvo, finance in trgovino, s katerimi naj se okrepi položaj obeh držav.
Marianske Lažne, 25. avgusta. (Izv.) Ob 15. ie sprejel kralj Aleksander češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Beneša, na kar se je podal ta k jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku Pašiču. Omenjena državnika sta konferirala ob 17.30- Ministrski predsednik dr- Beneš je zvečer odpotoval v Prago.
Gospodarska kraa m češkem.
Praga, 25. avgusta. (Izv.) »Čas« javlja: Včeraj se jc javila pri ministru za socialno politiko deputacija češkoslovaških strokovnih organizacij, da ga opozori na resnost trenotnega položaja, ki je nastal v industriji pod vplivom raznih okolnosti, posebno pa radi naraščanja češke krone, vsled česar je izvoz zelo omejen. V zvezi s tem narašča v celi vrsti industrijskih panog brezposelnost. Nasprotno pa ni opaziti kakšnega ugodnega učinka dviganja češke krone v inozemstvu. Niti doma cene življenjskih potrebščin ne padajo, medtem ko jc opažati naraščanje brezposelnosti posebno v steklarski ter kovinski in teks-
tilni industriji. V steklarstvu je cela vrsta podjetij morala ustaviti obratovanje. Delegati so zahtevali v imenu zvez češkoslovaških strokovnih organizacij, cL se posveti tem okolnostim potrebna pažnja ter so opozorili na predloge, ki so jih stavile tozadevne strokovne organizacije. Minister za socialno politiko je odgovoril de-putaciji, da zasleduje vlada pozorno razvoj položaja ter da se bo tudi prihodnji ministrski svet pečal z zadevo. Tudi zastopniki raznih gospodarskih panog bodo poklicani k tem posvetovanjem, da se najdejo sredstva za odpomoč.
Mala antanta za pomoč Avstriji.
Belgrad, 25- avgusta. (Izv.) Kakor se doznava, so se zastopniki male antante sporazumeli, da je treba pomagati avstrijski državi. Na sestanku v Pragi se bo v prvi .vrsti razpravljalo o tem ypra,šatnju.
Med člani male entente obstoji že apriorni sporazum, da se izvrse gotove žrtve za rešitev Avstrije in ostale osrednje Evrope. S tem stališčem se strinja tudi Italija- Italijanski odpravnik je posetil pomočnika našega zunanjega ministra Nešiča ter razpravljal ž njim o vprašanju izvršitve rapallske pogodbe, kakor tudi o tem .vprašanju.
Pred rešitvijo srednjeevropskega problema.
V	jeseni 1. 1919. se je vršila v Parizu usodna seja vrhovnega sveta. Na tapeta so bila kočljiva vprašanja ureditve Evrope. Mnenja so bila deljena in obstanek antante je bil ogrožen. V pariških in londonskih listih je prevladovala nervoznost, politično ozračje je bilo do skrajnosti na-; bito z nevarnimi eksplozivi. Takrat ni vedel izhoda niti bistroumni Luiggi Barzini, ki Je brzojavil svojemu listu sledeče, vsekakor pa pomenljive besede: »Nekaj mo-rečega leži v pariškem ozračju...«
V	času, ko pišejo filozofi svetovnega slovesa o dekadenci današnje zapadne kulture, v času, ko se vije ta preizkušena Evropa, katero so popačili fanatični zagovorniki mirovnih paktov, v nepreglednih krizah gospodarskega značaja, se z resnostjo vprašujemo: kam plovemio?! Avstrija je v agoniji. Tisti šaljivci, ki so poudarjali, da je usoda prelata dr. Seipla zato posadila na stolec zveznega kanclerja, da bo vsaj duhovnik pri roki, ko bo treba mater Avstrijo v zadnji uri potolažiti, imajo — žalibog — prav.
Sicer še ne vemo, kako se bo reše-i valo najnovejše vprašanje, ki se je vsililo državnikom antante. Govori se o gospodarski kurateli, katero bi izvrševala Italija. Križeva pot dr. Seipla preko Prage, Berlina in Rima še v času, ko pišem te vrste ,ni končana, in situacija se je trenutno spremenila le v toliko, da je iniciar tiva bankrotne Avstrije prenesla težišče rešitve iz Marijinih Lažen v — Rim.
Lloyd George je striktno izjavil, da Anglija no bo dala Avstriji za obnovo potrebnih kreditov. Schanzer je v Londonu izjavil, da Italija ne bo pripustila priklo-pitve Avstrije k Nemčiji, še manj pa ustvaritve podonavske konfederacije, v kateri bi bila tudi Avstrija. To je velevažen moment, ki je za nadaljnje razmotrivanje nujno potreben. Če namreč ob 12. uri ne bo prišla rešitev, stojimo v kratkem času pred gospodarskim kadavrom, ki bo osmradil ozračje cele Evrope. Zaenkrat segajo italijanske aspiracije s svojimi prsti jako daleč. Z gospodarsko alijanso, ki bi s{>ojila avstrijske dežele z Italijo, koketirajo tudi vplivni dunajski krogi, katerim bi delitev med nasledstvene države ravno ne bila po volji.
Vzemimo, da bodo zavezniki res ponudili Italiji mandat za rešitev Avstrije. Ali in v koliko bi to dejstvo razveselilo dr. Beneša, ne moremo sklepati, ker je znano, da se nacionalni element češkoslovaške republike protivi vsakemu razširje-vanju, ki bi utegnilo otežkočiti notranjo situacijo. Drugo vprašanje pa je to-le: Rešitev, kakršno si zamišljajo zavezniki, je provizorična. 0 tem ne more biti nobenega dvoma. Kaj pa potem, ko Italija ne bo mogla, vsled notranjih in gospodarskih težav, izpolniti napram svojemu »varovancu« danih obveznosti? To je tisto vprašanje, ki željno pričakuje odgovora-Italija je navezana na uvoz žita. V njenih industrijskih mestih vlada pomanjkanje kruha. Komora in kabinet se nahajata v permanentni krizi. In država, v kateri se poulična fakinaža od časa do časa povzpne na stališče odgovorne vlade, naj bi urejevala problem, ki leži onstran njenih meja? Jasno je kot beli dan, da konzulte ne vodijo idealni nagibi, dobra volja in resno stremljenje po rešitvi srednje-evropskega vprašanja, pač pa težnje za motenjem harmonije, s katero želi dr. Beneš oblagoda-riti Srednjo Evropo. Italija se pripravlja na diplomatičen naskok slovanskega prestiža v osrčju Evrope. Stvar naše zunanje politike je, da v Marijinih Lažnih prepusti vse niti, ki vežejo celi kompleks sorodnih problemov, opreznemu dr. Bene-šu. Če Mala antanta te velike preizkušnje ne absolvira .potem je izgubila v koncertu evropskih sil drugo vijolino, katero je parkrat žo z uspehom uglasila. Gosp. Pašič je že prestar, da bi mogel na predvečer velikih dogodkov doumeti vso težo trenutnega položaja...
Preostane še torej samo ena realna koncopcija: ustvaritev gospodarske konfederacije srednjeevropskih držav. Je sicer »kamen spodtiko«, nad katerim sc
spodtika tako Italija kakor Francija, ali na koncu je vendarle definitivna rešitev. Mnenje, da se jo 1. 1918. v srednji Evropi razbil harmoničen gospodarski organizem v male drobce, ki se bore za obstanek, je neovrgljiva teza. Tam, kjer je pred leti še pulzirala zdrava gospodarska kri, stojijo danes kitajski zidovi v obliki carinskih granic, ki ovirajo (vsled karakterističnih obiležij posameznih držav) ono predvojno občevanje dotičnih narodov. Propast Avstrije bi morali zdravniki bolne Evrope pripisovati dejstvu, da je bila nasilno amputirana. Narodi srednje Evrope ne morejo nastopati ob vsaki priliki z ločenimi zahtevami pred evropski forum. Možnost resničnega napredka v gospodarskem oziru ponuja edinole najtesnejša združitev vseh prizadetih narodov. Predsodki, izvirajoči iz senžermenske, trianonske in ne-jilske >mirovne pogodbe« morajo ven iz ekspozejev prizadetih zunanjih ministrov, razlika med »premaganci« in »zmagovalci« mora izginiti, sicer ni niti v doglednih letih pričakovati izboljšanja! Dokler pa ne bo uvidevanja, da so »mirovne pogodbe« vzrok današnjega razkroja, ni rešitve srednje-evropskega vprašanja. To vprašanje bo rešila šele strašna kriza, v katero bodo zaga/ile nasledstvene države, ako ne bi upoštevale realnih dejstev. M. G.
Posledice francoskega šovinizma.
London, 25. avgusta. (Izv.) Ves tisk izraža veliko skrb, ki jo je v Angliji povzročila brezuspešnost berlinskih pogajanj in včerajšnji strašen padec nemške marke.
Konec premogarske stavke v Amsriki.
New York, 25. avgusta. (Izv.) Wolfov urad javlja iz Kansas City: Med rudarsko zvezo in delodajalci je sklenjen sporazum, glasom katerega se prične nemudoma z dobivanjem premoga v premogokopih Mis-souri, Kansas, Arkansas in Oclahova. Tudi konflikt v okraju Pennsilvania je končan. Z delom se prične takoj. Delavci obdržijo mezde, ki so jih imeli pred stavko.
PRESKRBA PASIVNIH KRAJEV Z ŽIVILI.
Belgrad, 25. avgusta. (Izv.) Ker je večina ministrov odsotnih, bo prihodnja Seja ministrskega sveta šele 5. ali 6- septembra. Na tej seji se bo razpravljalo o prehrani pasivnih krajev. Nameravajo se osnovati privatne organizacije za preskrbo prebivalstva z živili. Te organizacije bo država pospeševala deloma s podporami deloma s posojili
DRŽAVNI SVET.
Belgrad, 25: avgusta. (Izv.) Prva seja državnega sveta bo bržkone 15. septembra. Ministrcki komite mora najprej proučiti poslovnik državnega sveta, zatem pa bodo morali državni svetniki priseči na ustavo.
VPAD ALBANSKin VSTAŠEV PREKO MEJE.
Belgrad, 25. avgusta. (Izv) Iz Albanije so komitaške čete ponovno vdrle preko meje pod vodstvom Bajram Čure (katerega preganja kot rebela tudi albanska vlada). Čete razpolagajo z velikimi vsotami denarja, ki ga dobivajo od neke tuje države (Italije). Naša razmejitvena komisija na albanski meji zahteva bržkone radi vpada teh tolp, naj se osnuje še en nevtralen pas pri Ohridskem jezeru poleg dosedanjega nevtralnega pasa pri Debru.
BOT C ARSKE MANJŠINE V GRŠKI Belgrad, 25. avgusta. (Izv.) V notranjem ministrstvu je bila včeraj konferenca radi bolgarske note grški vladi, v kateri zahteva Bolgarska, naj se upoštevalo pravice bolgarske manjšine v Grški. Nasa vlada se pripravlja za slučaj, da bi Bolgarska prišla k nam s podobnimi zahtevami, da nastopi sporazumno z grško vlado- (To se pravi, da bo Jugoslovan-
Boj trpinov za
Peti dan stavke je potekel kakor dosedanji v najlepšem miru in redu. Delavstvo je trdno odločeno vztrajati, če družba ne pristane na upravičene zahteve, to je, da pripozna eksistenčni minimum za vse delavstvo brez razlike, obenem pa kvalificiranemu delavstvu določi tudi tak zaslužek, kakor mu po vseh pravicah gre.
V četrtek pozno v noči je dobila II. rudarska skupina — to je nekaka državna upravna organizacija celokupnega delavstva v revirjih trboveljske družbe — brzojaven poziv, da naj odpošlje svoje zastopnike v Ljubljano na pogajanja. Z ozirom na ta poziv so poslale vse rudarske organizacije svoje zastopnike v Ljubljano, obenem pa so izvoljeni zaupniki II. rudarske skupine soglasno poverili g. Štefano-viča, da vodi pogajanja tudi v imenu te skupine.
Medtem so danes zjutraj dobili ta poziv na udeležbo pri pogajanjih še dve org-ajnizaciji, vsled česar so upravičeno prišli k pogajanjem zastopniki tudi ostalih organizacij.
Dopoldanska pogajanja.
Ob poldeseti uri so se v posvetovalni dvorani v palači pokrajinske vlade na Bleivveisovi cesti zbrali zastopniki vseh rudarskih organizacij s svojim pooblaščenim zastopnikom Emilom Stefanovi-čem in obema poslancema dr. Gosar-j e m in B r a n d n e r j e m , ki sta se že dosedaj toliko zavzela zanje in je predvsem njujina zasluga, da so zastopniki delavstva sploh prišli v Ljubljano. V imenu družbe je prisostvoval pogajanjem ravnatelj S k u b e c, v imenu Zveze industrij-cev ing. Š u k 1 j e . v imenu rudarskega glavarstva dr. Pehani, v imenu ministrstva za šume in rude A n t u 1. Navzoč je bil tudi zastopnik ministrstva za socialno politiko in predsednik »Delavske zborni-nice« Č o b a 1. Pogajanja pa je vodil pokrajinski namestnik Ivan Hribar osebno in je v to svrho prekinil svoj dopust. Kot njegov namestnik je fungiral dr. Baltič.
Pokrajinski namestnik I. Hribar je
pozdravil predvsem zastopnike rudarjev, oba gg. poslanca in ostale zastopnike, na kar je dr. Baltič pojasnil zadevo glede odposlanih vabil. Izjavil je, da so bili brzojavno odposlani pozivi vsem organizacijam. Kako se je moglo dogoditi, da je pošta dostavila poziv samo dvema, bo pa dognala preiskava.
Nato je namestnik Ivan Hribar v daljšem izvajanju pojasnil, kako nedogledne posledice bi znala imeti stavka v največjem rudniku v državi, posebno v sedanjem času, ko se je osrednja vlada konečno le pričela resno baviti z omiljenjem neznosne draginje in je storila v tem oziru tudi že dalekosežne sklepe. Če bo počivalo delo v rudniku, se bo zmanjšal prevoz, vsled ča-sar bi bil v nevarnosti dovoz žita iz Ba-nata v Slovenijo. Draginja bo narastla in zato bo vse delavstvo in državno uradništvo zahtevalo zvišanje plač. Z eno besedo bi bile posledice nedogledne.
s k a vlada pomagala neslovanskl držnvi zatirati slovanske manjšine!)
GIBANJE RUDARJEV NA ČEŠKEM.
Moravska Ostrava, 25. avgusta. (IzV.) Favnateljska konferenca ostravsko-karvin-skega premogovnega revirja je danes izročila tajništvu zveze rudarjev na Češkoslovaškem pogoje nove pogodbe, ki naj se uveljavijo dne 1. septembra.
iHm&Ke pravice.
Tudi zastopnik ministrstva za šume in rude Antul je omenjal, kako globoko sega stavka v trboveljskem rudniku, ki daje eno tretjino vse produkcije premoga v Jugoslaviji, v vso naše gospodarsko življenje. Izjavlja, da dobro razume položaj rudarjev in da bo vse njihovo upravičene zahteve z vso odločnostjo podpiral.
Žigosanje ptočanik demokratskih' agentov.
Precejšnje nezadovoljstvo Je nastalo med vsemi zastopniki rudarjev, ko so zvedeli. da je rudarsko poglavarstvo povabilo k pogajanjem tudi nekega Zupanca, kot zastopnika »Samostojne delavske unije«, samo na papirju obstoječe »delavske« organizacije nekoiičine od demokratov plačanih delavskih Iškarjotov.
Razumljiv je bil zato nastop rudarja Krnšiča, ki mu je ob momentanl ne-navzočnosti namestnika Ivana Hribarja dal dr. Baltič besedo. Rudar Krušič je izvajal: Tukaj sem med drugimi opazil tudi zastopnika Samostojne »delavske« unije Zupanca. Ker ta organizacija med delavstvom sploh nima članov, zato vprašujem, aH Zupane prisostvuje pogajanjem kot zastopnik in zaupnik podjetja in kapitalistov. V vseh trboveljskih revirjih nima niti enega člana, zato protestiram proti njegovi navzočnosti v imenu vseh rudarjev!
Z neverjetno neobčutljivostjo pogoltne Zupane, tajnik Žerjavove delavske organizacije, to krepko lekcijo in izjavi, da ima 300 članov, na kar poslanec Brandner pojasni, da se ta g. Zupane dosedaj ni udeležil niti enfiga sestanka delavcev, ne pozna niti njih zahtev, niti njihovega težkega položaja, niti je njegova organizacija dosedaj delovala. Zaupniki delavstva so vsled tega sklenili, da se od pogajanj izid juči.
LaJnjivo poročanje »Jutra«.
Kot zastopnik vseh organizacij pojasni Štefanovič, zakaj da vlada med vsem delavstvom tako ogorčenje proti dr. Žerjavovemu agentu Zupancu. Ta človek dosedaj še nikdar ni prisostvoval nobenemu sestanku delavcev. Le 22. t. m. je nepoklican in ne da bi se komu predstavil, prišel na sestanek. Zbrani zaupniki, ki so vedeli, da bi bila navzočnost agenta Zupanca samo v oviro sporazumu, so sklenili, da se takoj odstrani. Kako umesten je bil ta sklep, se vidi iz dejstva, da je »Jutro« takoj drugi dan prineslo o tem sestanku popolnoma zlagano poročilo, češ, da so mnogi zaupniki, predvsem rudarja Župančič in Kovaš, nastopili zato, da se takoj zopet prične z delom, da pa sta poslanec Brandner in Štefanovič z dema-goškim prigovarjanjem delavce od tega odvrnila. To lažnjivo poročanje »Jutra« je treba javno pribiti.
Dr. Baltič, ki mu je bila zadeva očividno zelo neljuba, je razpravo o tem prekinil, češ, da se ne zaide na politično polje. Zastopnik Zupane pa naj prisostvuje pogajanjem, četudi ima organizacija le
malo članov, saj itak na Izid pogajanj na
bo vplivala njegova navzočnost.
Kljub temu vstane rudar Koval! iz Hrastnika in izjavi: Zupano dela v vseh revirjih nemir, trosi same neresnice ln skuša podkupovati delavstvo i mastnimi nagradami, Kljub temu ni o članstvu pri tej demokratski organizaciji niti govora. Vendar Je v interesu države, družbe in de-lavstva ter v interesu javnega miru po-trebno, da se taki ljudje spode iz družbe poštenih delavskih zastopnikov.
Tudi te jasno povedane besede, vsled katerih bi se vsak človek, ki ima le količkaj sramu v sebi, pogreznil in skril, je Zupane s trpkim izrazom pogoltnil in molčal.
Ta odločen protest vseh zaupnikov rudarjev proti rovarenju plačanih demokratskih agentov je prišel v zapisnik.
Skromne zahteve rudarjev.
Po tem za metode dr. Žerjavove klike karakterističnem uvodu, tekom katerega je celokupno delavstvo obsodilo demagošt-vo in hujskanja agentov demokratskega kapitalizma ter s tem pokazalo, da mu je red in mir predvsem pred očmi, se je prešlo na bistveno razpravo. V naslednjem ne bomo opisovali vseh izpadov in med-klicev ter se bomo omejili predvsem na važnejše izjave in izvajanja. Povdarjamo pa že pri tej priliki, da se je situacija ponovno zelo zaostrila in je le izredno dobri volji delavstva, umestnemu nastopanj« poslancev dr. Gosarja in Brandnerja tet mestoma zelo energičnim nastopom na mestnika zahvaliti, da se vsled neverjetno protisocialnega in protidelavskega stališča zastopnikov družbe in veleindustrijcev niso razbila pogajanja.
Kratko in jedernto je najpreje Emil Š t e T a n o v i č obrazložil delavske zahteve. Izjavil je, da delavstvo — v kolikor je zastopano v organizacijah razun demokrat ske >[Jnlje« — ljubi to državo, je vedno delalo, dela in bo delalo za njen obstoj lo proti vsem, ki so proti redu v tej državi! V tem stremljenju pa je treba delavstvo podj ira*i iz tega vidika se mora presojati sedanja stavka, ki je po nepobitnih dokazih izbruhnila spontano. Ta stavka ni politična, temveč ima edinole gospodarsko ozadje. To jasno dokazuje zahteva delavstva, da naj se vrše pogajanja na podlagi eksistenčnega minima, to je: celokupnemu delavstvu naj se da vsaj toliko, da bo izvršujoč svoje težavno delo, lahko živelo, Zaslužek vsakega posameznega -.delavca naj se ravna po tem, kolikor on za svoj« trpljenje potrebuje materialni^ ^(jbrln ln koliko s svojim garanjem za mastiie dobič ke velekapitalistov zasluži. Iz bogatinov! mize naj se mu yrže vsaj drobtina in ne samo ostanek plesnjive drobtinice. Da po kaže svoj dobro voljo, odstopa delavstvo od vseh svojih drugih zahtev in pristaja na to, da naj se vrše pogajanja na podlagi posredovalnega vladnega predloga. Na tej podlagi se da to vprašanje rešiti za vedno. Ugotoviti je treba eksistenčni minimum, vsaj približno kvoto vseh potrebščin, ki jih vsak delavec potrebuje za svoj in svoje družine obstoj. Predlaga konečno pogajanja na tej podlagi in prosi, da se o tem tudi drugi jasno in točno izjavijo.
V imenu družbe govori ravnatelj S k n-b e c. Govori o vsem mogočem in preide na podrobnosti poslednjih (!) pogajanj, dokler ga namestnik Hribar ne prekine ia zahteva precizne izjavo. Ravnatelj Skubec na to izjavi, da je tudi družba pripravljena se pogajati na podlagi vladnega predloga, vendar pa že v naprej izjavlja, da u-ključuje vsak povišek na bilo kakršnekoli doklade.
1 D.:
Krekov dom v Selcih.
(Ob vzidavi spominske plošče na Selškem domu.*)
>Z rodbino je zvezan pojem doma. Kdor ne ve, kaj je rodbinsko življenje, tudi ne ve, kaj je dom. Najprimernejše bi bilo, ko bi mogla imeti vsaka rodbina tudi zunanjo podlago svojemu domu, namreč svojo bišico.<
Krek v Socializmu na str. 113.
Misel, naj se Slovenci združijo z ostalimi južnimi Slovani, sem zasledil pri dr. Kreku najprej v pismu, ki ga je pisal iz Avguštineja dne 17. junija 1890 prijatelju Janezu Hladniku- Besecle, s katerimi omenja stvar, ki je pozneje stopila pri njem tako zelo v ospredje, so značilne:
»Izredno mi je ugajal dopis v »Slovencu«, naj se spojimo s Sloveni na jugu. V tem je naš spas in samo v tem; sicer bomo živeli šo dolgo časa življenje cigansko.«
Življenje cigansko živi človek brez doma. Morebiti se je spominjal pri teh besedah Krek, kako se je jezil njegov ded Janez Štupica v Sodražici, da je vzela njegova hči takega »cigana, ki še svoje hiše nima.«
• Tako se je Imenovala prvotna zgradba,
zgrajena na mestu, kjer je stal »štok«. Sedaj se imenuje >Krekov dom<. Op. ur.
Krek namreč kot učiteljski sin do svojega devetega leta, t- j. do očetove smrti ni imel pravega doma. to se pravi doma, kjer bi bila hiša last njegovih staršev. Prva tri leta svojega življenja je preživel v šoli pri Sv. Gregorju nad Sodražico. V januarju 1869 se je preselil oče Valentin z družino v Komendo, kjer je bila takrat šola v komendski graščini, dočim je stanoval učitelj v župnišču. Na to stanovanje Krekova rodbina ni imela prijetnih spominov, ker je prišlo menda radi uporabe vrta pri stanovanju do nesporazuma med učiteljem in župnikom. Zato se je 1. 1872-, ko je bila dozidana sedanja šola v Komendi, učitelj hitro preselil v novo poslopje, ki je pa bilo takrat »tako vlažno in nezdravo, da neprestano kak član rodbine boleha«, kakor piše v vlogi na dež. šolski svet z dne 9. julija 1873. Tudi Krekov oče je v tem stanovanju neprestano bolehal do prerane smrti dne 4. marca 1875. Vdova s 5 otroki in detetom pod srcem se je nato preselila v Selce, kjer je bil zapustil njen tast France Krek svojemu sinu Valentinu hišo »v Stoku«.
»štok« je bil sezidal, oziroma prezi-dal Krekov ded, pravkar imenovani France Krek. France Krek je bil rojen 1.1806. v ševljali pri Selcih Št. 7 kot gostačev sin-Ko se Je 1. 1833. poročil s 36 letno Heleno Schreyevo, hčerjo posestnika šraja na Studenem, navaja selška poročna knjiga Dolenjo vas pri Selcih št. 83 (»pri Bleku«)
kot ženin ovo bivališče. Vzela sta se »na gostovanje« in sta stanovala »pri Groselu«, kjer sta se jima rodila dva sina: Martin in Valentin. France Krek je bil po poklicu tkalec. Moral je biti precej podjeten mož, ker je pozneje kupil od posestnika Semena, po domače Kalana, žitno kaščo, jo prezidal v stanovanje in otvoril v lastni hiši »v Štoku« (Selca št- 73) malo trgovino s špecerijskim in manufakturnim blagom. Oba sina sta postala učitelja. Ker je starejši (Martin) že imel svoj dom — priženil se je bil namreč na večjo kmetijo v Smledniku, kjer je bil učitelj — je France Krek ob svoji smrti (30. avgusta 1873) zapustil hišo »v Štoku« mlajšemu sinu Valentinu- (Žena Helena mu je bila umrla že leta 1870.)
V	to hišo se je preselila spomladi 1875 Krekova mati s svojo družino in je otvorila v njej trafiko in malo prodajalno. Hišo »v Štoku« je smatral Krek za svoj pravi dom, kjer je preživel do materine smrti (9. marca 1903) večino svojih počitnic. Selško dolino je tako cenil, da je rekel, da ji ne more s svojim delom nikdar povrniti tega, kar mu je bila dala. Proslavljal je ta »zemeljski raj«, kakor jo je imenoval, v pogovoru s prijatelji tako, da je bil »Štok« v počitnicah dostikrat poln doktorjevih gostov.
V	»Štok« pa niso zahajali samo prijatelji narave in ljudje, ki so jih vodili k dr. Kreku najrazličnejši opravki- Krekova
mati je imela dovolj obiskov tudi takrat,
ko doktorja ni bilo doma. Bila je izredno duhovita, izobražena in radodarna žena, pri kateri so imeli berači od blizu in daleč svoje zavetišče. Izvrševala je vsa telesna dela usmiljenja prav do zadnjega: »mrliče pokopovati«. Na nekem hlevu j« umrl berač, ki si je bil težo svojega stanu pridno lajšal z alkoholom- Kje bo ležal na mrtvaškem odru? Vsakdo se ga ja branil — pa ga je vzela Krekova mati v »Štok«, čeprav so potem teden dni pobirali za njim uši. V »Štoku« je podobno vrvelo tujih ljudi kakor istočasno in pozneje povsod, kjer je stanoval dr. Krek. Kljuke so si podajali bogati in revni, \y obraženi in neuki — in vsakdo je odhajal potolažen, ker ima ljubezen vedno dati.
V mrliški knjigi v Selcih je zapisano, da je umrla Marija Krek 9. marca 1903 za krvavenjem možganov. Zadela jo je kflP kakor pozneje sina Janeza in hčer Amalijo- V vzhodnem zidu selškega pokopališča je vzidana štirioglata sivobela plošča; na njej je še črna mramornata plošča nepravilnih oblik z belim golobčkom in * napisom:
V MIRU!
MARIJA K REK MCMIII
Po vzorcu grobnih napisov v rimskin katakombah je postavil svoji maleri spo
Zanimiv je v tem kritičnem momentu, ko se je moralo ugotoviti, če družba pristaja na vladni predlog ali ne, nastop zastopnika rudarskega glavarstva ing. Petani j a, ki je prešel v dolgovezno razla-anje o delavskih plačah, dokler ga na-lestnik Hribar ni prekinil in podal naj-ireje besedo poslancu Brandnerju in dr. losarju.
Dr. G o s a r ugotavlja, da je stvar po-olnoma jasna. O kakem povišanju tukaj ploh ni govora, temveč samo o principa, li se sprejme kot podlaga pogajanj ugoditev eksistenčnega minima ali ne. De-avstvo se je izjavilo, da je pripravljeno e pogajati na podlagi od vlade dne 27. ju-ija stavljenega predloga o življenskih po-rebščinah delavstva in istotako tudi Iružba.
Namestnik Hribar ugotavlja de-anski stan: Družba in delavstvo sta pri-tala na to, da se vrše odslej pogajanja na lodlagi eksistenčnega minima, oziroma na >odlagi povprečne življenske potrebščine, car je po njegovem mnenju isto.
Zopet potvarjanje resnice od strani »Jutra«.
Z ozirom na posredovanje poslancev Ir. Gosarja, Brandnerja in Tokana pri po-rrajinski vladi je »Jutro< pisalo, da le-ti liso hoteli sporočiti delavstvu odgovora n po svoji stari navadi zvito namiguje.
Ml se s to zadevo za sedaj ne bomo podrobno pečali, ugotavljamo pa, da je poslanec dr. Gosar v imenu svojih tovarišev nepobitno dokazal, da je ravno lasluga poslancev, da je do pogajanj sploh jrišlo.
Namestnik Hribar nato izreče zahva-o njemu in poslancem Brandnerju in Tonami za njihovo posredovanje in njihov preudaren nastop. Nato sporoči izrecno željo vlade, da naj gre delavstvo takoj na 3elo in prosi, da se o tem delavstvo izjavi. Z ozirom na pozno uro pa prekine pogajanja do pol 3. ure popoldne.
Popoldanska pogajanja.
Ob tretji uri se pogajanja nadaljujejo in poda rudar Župančič, predsednik II. rudarske skupine, izjavo zastopnikov.
Izjava delavstva.
V izjavi se najpreje izreka namestnica Hribarju zahvala za njegovo pravilno »jmovanje delavskega položaja in njegov rud, ki je konečno dovedel do tega, da je udi družba pristala na to, da se pogaja ia podlagi eksistenčnega minima.
Zelja vlade, da naj se čimpreje zopet >rične z delom, je obenem tudi želja de-avstva. Tehnično neizvedljivo pa je, da )i se moglo vse delavstvo takoj povrniti r redu na delo. Ker so medtem pogajanja ako napredovala, pa je upati, da se preje igodno končajo, preden bi bilo to izvrše-10, če ostane pri dosedanji dobri volji.
Ta izjava, ki smo jo prinesli samo v zvlečku, je naredila splošno ugoden utis h je zastopnik ministrstva za šume in ru-ie Antul z zadovoljstvom ugotovil, da po-kazuje delavstvo toliko dobre volje. Želeti bi bilo le, da se to opazi tudi n% strani družbe.
Kapitalisti so vsi enaki.
Ta dober utis pa je kmalu pokvaril nastop zastopnika družbe, ki je hotel z debato o tem, ali se izraza eksistenčni minimum in povprečna življenska potrebščina krijeta, zavleči pogajanja in je konecno zatajil, da bi bil dopoldne izjavil, da je družba pripravljena pogajati se ua podlagi eksistenčnega minima, kar sta ugotovila
namestnik Hribar in poslanec Gosar, ne da bi bil zastopnik družbe protestiral.
Najbolj mučen utis je pri tem napravil nastop zastopnika Zveze industrljcev ing. Šukleja, ki ee je postavil na stališče, da se eventuelno prizna eksistenčni minimum, to je pravica do skromnega življenja samo onim delavcem, ki zastavljajo vse svoje moči in vse svoje dolgoletne skušnje v »blagor« kapitala. Ljudje, ki pa se šele zato pripravljajo (vajenci, praktikanti) ali ki so od dolgoletnega trpljenja že povsem izmozgani (invalidi, upokojenci), pa naj sami gledajo, kako se bodo preživeli. Res človekoljubno stališče!
Marsikateremu od navzočih rudarjev — posebno starejšim je zalesketala solza v trudnih očeh, ko so s strahom v srcu gledali na bodočnost, če bi jim taki ljudje rezali bori košček suhega kruha za ves preliti znoj in nadčloveški napor.
Po pojasnjevanju posl. dr. Gosar-j a , da tu ne gre za teoretično razlago, kaj je eksistenčni minimum, temveč zato, ali je družba pripravljena, da se pogaja na podlagi vladnega kompromisnega predloga in po pojasnjevanju poslanca Brandnerja, zahteva namestnik Hribar kategorično, da se zastopniki družbe konečno jasno izjavijo, kako se oni sploh lahko pogajajo.
Ravnatelj S k u b e c izjavi, da ima od upravnega sveta pooblastilo, da se lahko obvezno pogaja na podlagi vladnega predloga, če gre delavstvo takoj na delo.
Po četrturni prekinitvi poda Emil Štefanovič v imenu vseh štirih organizacij izjavo, da bodo zaupniki to željo sporočili delavstvu. Ker pa je stavka izbruhnila iz obupa in spontano in so jo hoteli zaupniki preprečiti, kar se jim vsled nerodnosti celjskega glavarja ni posrečilo, more narediti tej stavki konec samo zboljšanje gospodarskega stanja delavcev. Intervencija zaupnikov težko da bi rodilo kak uspeh, dokler ne pridejo pred delavstvo s kakim pozitivnim uspehom. Zaupniki so pripravljeni storiti vse, predlagajo pa, da naj se pogajanja na dosedanjem sporazumu nadaljujejo.
Denuncijacije demokratskega zaupnika.
Na to poda v imenu demokratske organizacije »delavcev« tajnik Zupane izjavo, v kateri med drugim pravi, da zaupnikom ni zato, da bi se delavstvu pomagalo, »Bil sem dva dni v Trbovljah in sem imel dovolj prilike prepričati se o resničnem položaju. Sem mnenja, da bi se dalo delavstvo pregovoriti, da bi odšlo na delo ne glede na to, koliko bi med tem družba udovoljila »delavskim zahtevam«. V na-daljnem svojem izvajanju pravi, da je delavstvo zapeljano in denuncira kar vse zaupnike in vse zastopnike delavstva.
Rudar B e d e n i k odgovarja in pravi: »Kakor se je že konstatiralo, je stavka izbruhnila spontano. Mi smo to mislili preprečiti in smo zato hoteli delavstvo na shodu pregovoriti in mu priporočati, da naj ne prične stavkati. Glede Zupancove izjave, v kateri pravi, da bi bilo sedaj mogoče delavstvo pregovoriti,, da naj gre na delo, izjavljam, da naj gre Zupane v revirje. Če se mu posreči, da to doseže, mu bomo mi vsi hvaležni.«
Zastopnik ministrstva za šume in rude Antul izjavi, da je izjavo delavcev razumel. Vsakemu naj se pripozna, kar mu gre. On je z izjavo delavcev zadovoljen.
Neobvezna pogajanja.
Po reasimeju namestnika Hribarja, v katerem med ostalim izjavi, da je nastop delavskih zastopnikov in poslancev naredil najboljši vtis in da bi se sam rad
menik dr. Krek, ki je vedno z veseljem proučeval in visoko cenil dobo prvih kristjanov.
Z materino smrtjo je Krek izgubil svoj dom v Selcih. Ni ga več tako vabil »Štok« in potoček, ki mu žpbori pod oknom: preveč je pogrešal matere, duše vse hiše. O materini smrti je rekel Krek leta 1907-na Dunaju v govoru na sestanku dunajskih katoliških slovanskih društev, da je bil to najbridkejši udarec, ki ga je bil kdaj zadel, in da je iskal takrat razvedrila na jugu in pri prijatelju škofu dr. Mahniču na Krku. Na ta obisk so nanaša ena izmed najlepših Krekovih pesmi: >Bršljana ni...« (Dom in Svet 1903.)
Videl sem tebe, oj morje jadransko, slišal šumenje sem tvojih valov, sanjal o domu na tvojih otokih, zibal v šepetu se tvojih vetrov.
Solnce žartlo mi mlado je lice, cvetje dehtelo mi z redkih ograd, živo se zdelo ml golo skalovje, ko je sijala nanj tvoja pomlad.
Pomnim te: toda spomini bledijo, živo mi edeu le v srcu blesti: brst, opleteni z zelenim brštjanom, tebe zr<5 vedno moje oči I
Z brstom kvarnerskega Krasa se merim: v tleh sva enaka: tla s*Mna obeh: eno okrožje: valovje šumeče, nekaj i cvetja v zelenih vrteh.
Brst moj kvarnerskl, ■ bržljanom poviti, v tvojem spominu rosi mi o8U
vse je — skalovje, valovje in cvetje, toda bršljana, brlljana pa ni!
Dobro leto pozneje ga že vidimo na počitnicah na Prtovču, v 1014 m visoko ležeči gorski vasici nad Selci- Tja je zahajal na oddih 11 let: do jeseni 1914, dokler mu tega ni branila bolezen.
»Štok« je bil sedaj prazen. Kupila ga je od lastnice: Cilke Krekove selška posojilnica, ki je zgradila na tem mestu ponosno stavbo Selškega doma. Tudi sedaj je poslopje, kjer je stal nekdaj Krekov dom, shajališče vse župnije: v njem imajo svoje prostore občinski urad, posojilnica in izobraževalno društvo. Tudi reveži niso pozabljeni: v Selškem domu imajo hiralnico Celo Krekova soba je v podstrešju, opremljena s preprostim kmet-skim pohištvom, kakor je bil to želel ljubitelj domačih izdelkov. (Podobno sobo je imel Krek tudi v Ljudskem domu na Homcu pri Kamniku.) Okna so obrnjena proti jugu; med drugimi višinami zreš z okna Krekove sobice tudi hribček Sv. Miklavža, ki je bil Kreku najljubši v vsej Selški dolini: pod njim je spala njegova mati.
V ljudskem spominu pa bosta živela oba in na krajih, koder sta delovala, se postavljajo spomeniki; kajti nenozabljon ostane med ljudstvom, kdor na ljudstvo ni nikdar pozabil.
Po uvodu v I. zvezek Krekovih iir Ivanih apisos. W tiskarni).
odpeljal v nedeljo v Trbovlje, in po Izjavi ravnatelja Skubeca, da se more odslej udeleževati pogajanj samo neobvezno, dokler ne odloči upravni svet, ki ima jutri v soboto ob treh svojo sejo, so se pričela neobvezna pogajanja o posameznih točkah vladnega predloga.
Pogajanja se jutri ob 9. uri dopoldne nadaljujejo.
• « •
Zveza Industrljcev proti delavstvu. »Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slo-vencev v Ljubljani« je izdala sledečo zaupno okrožnico vsem delodajalcem v Sloveniji:
P. n.l
Delavstvo Trboveljske premogokopne družbe je stopilo v stavko, ne da bi čakalo odgovora na podjetju stavljeno vprašanje, da-li se hoče pogajati radi preureditve mezd.
Na željo Trboveljske premogokopne družbe Vas prosimo, da za dobo mezdnega boja v interesu solidarnosti ne sprejmete nobenega od stavkujočih delavcev v službo.
Ljubljana, dne 21. avgusta 1922. # ♦ *
Ne glede na neresničnost navedenega vzroka — ko se iz današnjih pogajanj jasno vidi, da družba še danes ni voljna se o preureditvi mezd pogajati — se lz te zaupne okrožnice razvidi, kako so vsi kapitalisti edini, kadar gre zoper delavske pravice, in kakšnih sredstev Be združeni kapital poslužuje, da delavstvo prisili na to, da dela za lakotne mezde, ki kapitalistom v Sloveniji omogočajo si deliti mastne di-vidende.
Dokument »Zveze industrijcev« si bo
treba dobro zapomniti.
• • •
IZJAVA.
»Jutro« piše dne 23. oktobra pod naslovom »Sestanek v Trbovljah«: »Zastopnik II. rudarske skupine Župančič je v imenu strokovne organizacije predočil gospodu Brandnerju in Štefanovlcu, da delavstvo ne želi stavke, ampak samo izboljšanja svojega materielnega položaja ter je nujno svetoval naj se takoj prične z delom.«
Izjavljam, da »Jutro« laže, ker cel čas sestanka nisem niti ust odprl.
Trbovlje, dne 24. avgusta 1922.
Anton Zupančič 111. načelnik II. rudar. skup.
IZJAVA.
»Jutro« št. 199 od 23. avgusta prinaša poročilo o sestanku v Trbovljah ter trdi, da sem zastopal stališče, naj gredo delavci na delo. Konštatiram, da je to navadna laž, ker se sploh o tej stvari ni govorilo.
T r b o v 1 j e, dne 24. avgusta 1922. ___Ivan Krušič.
Politične novice.
+ Zerjavova socialna politika. V »Jutru« od srede piše minister Žerjav med drugim tudi o takozvanih »Borzah Rada«, to je Borzah dela ali posredovalnicah za delo, kakor se pravi po slovensko. Med drugim pravi tudi, da je pokazala belgraj-ska posredovalnica najlepše delovanje in uspehe. Vemo dobro, kam moli pes taco, a pričakovali bi, da bo gospod minister poučen o svojem lastnem resoru, kajti dejstvo je, da je dosegla ljubljanska posredovalnica v vsakem dosedanjem poslovnem letu več prometa in uspehov, kot pa vse ostale v državi skupaj in da je poslovala n. pr. lani skoro petkrat ceneje kot belgrajska. Znano je, da delujejo te institucije samo v Sloveniji uspešno in nikjer drugje in da sedanji kolovodje ministrstva za likvidacijo socialne politike napenjajo vse sile, da bi jih uničili.
-f »Invalidski« manever dr. Žerjava. Belgr. »Tribuna« objavlja članek o nekem manevru dr. Žerjava, s katerim je hotel pridobiti invalide na svojo stran in se narediti med njimi popularnega. »Tribuna« piše; »19. avgusta se je vršila konferenca invalidskega udruženja, na kateri je minister za socialno politiko predlagal, da se vsem za delo sposobnim invalidom izplača po nekaj tisoč dinarjev kot začetni kapital, s katerim bi lahko začeli kaj delati. Zastopniki invalidov, očarani od prijaznosti g. ministra, so predlog v principu z veseljem sprejeli, g. minister pa se je požu-ril, da je ta svoj uspeh takoj z vso na razpolago mu stoječo reklamo razširil v svet. — S svojim predlogom pa je uganjal g. minister golo demagogijo. On mora vedeti, da je za delo sposobnih invalidov vsaj 10 tisoč. Če bi dobil vsak invalid le 10.000 dinarjev, bi morala država izdati vsoto, $ katero v današnjem finančnem stanju ne razpolaga. S svojim predlogom je g. minister poskusil invalide in javnost navadno preslepiti.« — Počasi bodo tudi v Belgradu spoznali slavnega dr. Žerjava in njegove talente.
Notranjepolitični položaj v Nemčiji.
Monakovo, 20, avgusta.
Nemčija preživlja v svoji notranji ia zunanji politiki težke dneve. Takoj po Rathenau-ovem umoru je stopilo bavar-1 sko vprašanje z vso silo ne dan. Tudi po' weimarski ustavi (11. vagusta 1919) je' ostala Nemčija zvezna država, v kateri je; »deželam« prepuščena poleg uprave, dela zakonodaje tudi še pravica, da. njihova sodišča sodijo o vseh zločinih. Vendar pa je weimarska ustava pravice dežel naiprami prejšnjemu stanju znatno skrčila in tudi) glede teh preostalih pravic pustila še mnogo nejasnosti. Ko je državni zbor v Berlinu sklenil zakon o varstvu republike in je določil, da o vseh prestopkih zoper ta zakon razsoja Državni sodni dvor in ne več deželna sodišča, je Bavars-ka v obrambo svojih pravic odločno nastopila proti temu- Dosegla je, da je bil ustanovljen poseben južno-nemški senat pri centralnem sodišču, vendar vprašanje s tem še ni rešeno in se tozadevna pogajanja med Bavarsko in centralno vlado vršijo dalje, ker Bavarci zahtevajo principijelnih garancij za svojo državno neodvisnost v okviru nemške državne zveze.
Tudi sicer je umor dr, Rathenau-a zapustil velike poslcdice v nemškem no-tranje-političnem življenju. Neodvisni socialisti (82 poslancev) so videli v tem ugodno priliko, da prelomijo s svojo dosedanjo! demagoško taktiko, ko so odločno odklanjali vstop v »vsako meščansko« vlado in bili naenkrat pripravljeni sodelovati v vladi. Njihovo hrepenenje po ministrskih' mestih je naenkrat tako silno, da bi bilo skoro dovedlo do krize vlade in razpusta parlamenta. Vendar se je pod vplivom težkega zunanje-političnega položaja vprašanje odgodilo do jeseni. Obe socialistični stranki (večinski s 113 mandati in neodvisni) sta pa ustvarili parlamentarno delovno zajednico (Arbeitsgemeinschaft) in se bodeta v kratkem spojili v eno stranko.
Njim nasproti se je začela snovati meščanska delavna zajcdnica, ki naj obsega Centrum, demokrate in Stinnesovo ljudsko stranko. Seveda je to le tvorba dneva in ravno Centrum čuti le predobro, kako težko mu je biti v zvezi z nacionalističnimi Stinnesovci in svobodomiselnimi demokrati. Centrum je na vodilnem mestu in tej nalogi bo ostal zvest kot edina načelno trdna stranka le tedaj, če bo kot voditelj šel pred vsemi drugimi naprej.
Veleznačilno je, kako silno se je v! Nemčiji izpremenilo naziranje o Centru. »Centrum je sovražnik države,« je dejal svoj čas Bismarck. »Centrum je rešitev države,« izjavljajo dandanes vsi elementi od desničarskih nacijonalcev, če so zmožni objektivnega mišljenja tja do najbolj rdečega komunista in še tako svobodomiselnega demokrata.
—	Delikatna stvar. Na našo včerajšnjo notico o intrigah, ki jih vodi dr. Žerjav, proti dr. Ravniharju, oziroma proti vod-' stvu Sokolskega Saveza, in o tem, kako je dr. Žerjav hotel na kronskem svetu v Ljubljani v te intrige zaplesti celo krono in celokupno vlado, odgovarja »Slov. Narod« sledeče: »Z ozirom na notico v današnjem »Slovencu« glede odlikovanj pri J, S. S. smo pooblaščeni z avtoritativne strani objaviti, da so v tej notici navedena dejstva močno potvorjena. So to delikatne stvari,'! o katerih ni mogoče javno razpravljati.i — Veseli nas, da »Slov. Narod« s tem svo-j jim odgovorom naše informacije le potr-j j u j e. Verjamemo pa, da so to zelo deli-' katne stvari, o katerih prizadeti faktorji' ne želijo javno razpravljati. Razumljivo je, da ni prijetno, ako bi javnost v polnem' obsegu izvedela, kako brat Sokol pri kroni' in vladi intrigira proti bratu Sokolu. To je pač »zgled edinstva«, ki ga nuja J. S. S. jugoslovanskemu narodu.
—	Minister Omerovič o bolnicah v, Sloveniji. Pod tem naslovom je objavil si-nočnji »Slov. Narod? po zagrebških in belgrajskih virih neko izjavo ministra za; »narodno« zdravje Omeroviča o razmerah v bolnišnicah v Sloveniji. S to izjavo se bomo podrobno pečali takoj, ko dobimo potrebne nam točne podatke za primeren' odgovor, kakršnega ta nečuvena izjava' zasluži. Dotlej pa prosimo cenjene naše} prijatelje, ki si žele o tej stvari temeljite razprave, nekoliko potrpljenja- Upamo, da bomo mogli njihovim željam ustreči že v' jutrašnji številki in naj bodo prepričani, da bo odgovor korenit.
—	»Wir sind der crste Stand« — Mi smo prvi stan — tako so govorili pred vojno avstrijski oficirji in so prezirljivo gledali od zgoraj navzdol civilistično svojat, ki je bila res do 90% tako bedasta, da je večnemu zatrjevanju oficirjev o njihovem »prvenstvu« verjela. Danes nimamo več avstrijskih oficirjev. Kot dediči njihovega samozvanega »prvenstva« nastopajo Sokoli. Tudi ti pravijo — glej »Slov. Narod«
ta — »da so prvi stan«. Sicer ne
povedo, odkod imajo legitimacijo za svoje prvenstvo, kakor tega tudi avstrijski oficirji niso povedali, in zato jim mi tega tudi ne verjamemo. če pa sami mislijo, da so res »prvi stan«, jim mi tega nedolžnega veselja ne bomo kratili Imponira nam pa tako zatrjevanje ne.
—	Slavnostnega odkritja spominske plošče dr, Jan. Ev. Kreka v Selcih se udeleži tudi poslanec dr. Janko Šimrak kot zastopnik Hrvatov.
—	Strokovna zveza tovarniškega delavstva priredi v nedeljo 27. avgusta 1922 v Dev. M. v Polju slavlje 25 letnice krščan-sko-socialnega gibanja. Spored: Ob 5. uri budnica, ob 9. uri sprejem društev in gostov in obhod, ob pol 10. uri sv. maša s cerkvenim govorom, potem tabor na prostem. Po taboru odmor in kosilo. Popoldan ob 2. uri blagoslov, nato odhod na veselič-ni prostor. Velika ljudska veselica v vseh prostorih Ljudskega doma z raznovrstnim sporedom. Pri prireditvi svlra godba iz Viča, pevski in tamburaški zbor iz Dev. M. v Tolju. Tovariši in tovarišice pridite v obilnem številu! — SZTD.
—	Šmartin pri Kranjn. Katol. slov. izobr. društvo v Šmartnem pri Kranju proslavi v nedeljo 27. t. m. svojo obletnico. Ob 9. uri sv. maša s cerkvenim govorom, po sv. maši društveni tabor v dvorani. Popoldne ob 3. uri se prične ljudska veselica na prijaznem laborškem vrtu pri Kranju. Med veselico se vrši telovadba, šaljivi nastop s petjem: Kovačev študent, petje in srečolov. Pri veselici sodeluje godba. Vrši se pri pogrnjenih mizah. Prijatelji poštene ljudske zabave od blizu in daleč — zlasti pa še člani sosednih društev — vljudno vabljeni.
—	Nova založba. Ta preurejena knjižna zadruga ima razven knjig svoje založbe, izmed katerih opozarjamo zlasti na II. izdajo I. Cankarjevih Podob iz sanj, na Julija Cezarja (Shakesoeare-2u-pančič) in na uprav dotiskanega O i d i p a (Sofokles-Sovrž) na prodaj tudi vse šolske knjige in vse potrebščine za šole in pisarne. — Opozarjamo na oglas!
—	Sokolska vzgoja. V Mengšu okraj Kamnik, so dne 2. avgusta t. 1. po noči ob pol 2. uri sokoli pod vodstvom učitelja P. tako razgrajali, da ljudje, dasi trudni od dela, niso mogli spati. Razgrajači so naznanjeni radi motenja nočnega miru. Vsega priporočila je vredna taka vzgoja, kaj ne?
—	Samostojtii žnpan nroti vladnim ukazom. Iz šmarjetske občine na Dolenjskem smo prejeli dopis, ki prav živo osvetljuje, kako daleč lahko sega predrznost ljudi, ki se čutijo ponolnoma varne pod sedanjim demokratskim režimom, tako da se drznejo celo kljubovati oblast-vom in jim pošiljati tudi napačna uradna poročila. Iz dotičnega poročila priobčuje-mo: V Šmarjeti smo v boju za občinsko pisarno. Ta je bila doslej ves čas v središču občine, to je v Šmarjeti. Sedanji župan pa jo je proti volji večine občinskega odbora, kar na svojo pest premestil na svoj — celo uro od pravega občinskega sedeža oddaljeni dom. Proti tej samovoljnosti, še bolj pa proti temu, da je proti volji ogromne večine prebivalstva in proti volji večine občinskega odbora preselil župan — samostojnež Povše — občinsko pisarno iz dosedanjega naravnega središča občine celo v sosednjo župnijo, je nastal velik odpor. Ljudstvo je ogorčeno in v njegovem imenu je bila že dvakrat deputacija pri pokrajinski upravi. — Ponovno je že dobil župan Povše ukaz od pokrajinske uprave — oddelka za notranje zadeve, da mora radi določitve občinskega urada sklicati sejo občinskega odbora in sicer v prejšnji uradni lokal v Šmarjeti. Toda briga se župan — samostojnež za ukaze pokrajinske uprave ali oddelka za notranje zadeve. Saj njega kot samostojneža varuje režim, varujeta Majcen in Pucelj. Tako se je torej rogal samostojni župan Povše okazom nadzorstvene oblasti, in je še-le — menimo, da na tretji ukaz sicer sklical sejo, toda ne kakor mu je bilo ukazano — v Šmarjeto, ampak na svoj dom v Zagrad, fare škocijanske. Če to očividno upornost županovo in preziranje ukazov brez vsega pogoltne oddelek za notranje zadeve — potem dober tek! Če sme vsak samostojni župan tako spodkopavati oblastveno avtoriteto, potem ni čudno, če ta gine med ljudstvom, kolikor je sploh še je! — Da pa natakne samostojni župan še krono svojemu početju, gre in potvori izid glasovanja o premestitvi občinske pisarne, ter tako začinjeno godljo servira in pošlje predpostavljenemu oblastvu. Kako se je nepravilno glasovalo in kako se je uradoma potvoril izid glasovanja o tem bomo še govorili na pristojnem mestu. — Za danes rečemo le še to: Če ne bo znala pokrajinska uprava — oddelek za notranje zadeve — bolje skrbeti za svojo avtoriteto in jo ščititi proti samostojnim in demokratskim samooblastnežem — potem res ne bo čuda, če sploh ne bo mogoče verovati v avtoriteto.
— Tavžentrože in bezeg za ozdravljenje valute. Iz belgrajske »Politike, z dne 24. t. m.; »Ljudsko-šolska vodstva so nedavno prejela sledeči razpis: »Prosvetni
nadzornik daje s št. 2395 od 23. junija t. 1. na znanje odlok ministrstva za prosveto O. Nšt. 18.187, od 10. maja t. L, da v in t e-resu dviganja valute 1. šolarji v svojem prostem času nabirajo pod vodstvom učiteljev zdravilna zelišča, 2. da se ta zelišča posuše, 3. da se pri nabiranju ne poškodujejo polja, 4. da strupena zelišča nabirajo le odrastli in ne otroci, 5. da nabirajo zelišča le ob suhem vremenu, in 6. da korenine izkopavajo le otroci. Izkupiček za zelišča pa se bo porabil prvič za sušenje zelišč, ostanek pa sledeče: eno četrtino dobe učitelji, eno četrtino se bo porabilo za kmetijske liste, dve četrtini pa dobe učenci. — Z ozirom na ta ukaz ne bi bilo nič čudnega, če bi v najbližnji pri-hodnjosti izšel ukaz sledeče vsebine: »V ministrstvu za prosveto je imenovan za načelnika oddelka za dviganje valute g. I. I., nabiralec kamilc.«
—	V večjem mesta Slovenije je na prodaj edina slaščičarna, ki je v rokah na-šinca, in ki je izvrstno upeljana. Marljivemu našemu človeku jamči podjetje sigurno eksistenco. Pojasnila daje pokrajinski odbor »,Jugoslovanske Matice« v Ljubljani.
—	Žito iz Argentinije za Split. V Split pride te dni velika količina žita in moke iz Argentinije. Tako upajo, da bodo cene kruha vendarle nekoliko znižali. Sedaj stane kilogram kruha v Solitu 30 K.
—	Iz kraljevine SHS je izgnan za dobo 5 let Andrej Steter, roj. 1897 pri Sv. Jakobu v Rožni dolini, dalje so izgnani za vedno Gothard Ivan, roj. 1898 v Pečuju, Lotti Valentin-Leonard, roj. 1896 v Pa-kracu in Viscovich Franc, roj. 1887 v Poli.
—	Iz otroškega doma v Splitu je pobegnil gojenec Milija Durkovič.
—	Kat. slov. Izobraževalno druStvo na Robo obhaja na Mali Šmaren dne 8. septembra dvajsetletnico ustanovitve društva. Na to slavnost se že sedaj opozarjajo vse okoliške organizacije, da se je udeleže v obilnem številu. Natančnejši spored se pravočasno objavi.
—	Zbirka za dom za slepe odrasle ln deco. Na veselici pri »Grenadirju« v Celju se je nabralo Din 1275.-. Izrekamo tem potom omenjenim gospodom, kakor tudi vsem p. t. darovalcem, ki so prispevali, da je zbirka dospela do tako lepega rezultata, našo najprisrčnejšo zahvalo. — Posnemajte vrle Celjanel Priskočite našim ubogim slepim na pomoč, da se jim sezida enkrat lastni dom, ki je namenjen ne samo za slepe odrasle obojnega spola, temveč tudi za šoloobvezne dečke in dcklice. — Uprava.
— Za pravico vojnih žrtev! Prejeli smo: Veliko se piše in govori o invalidskem zakonu. Gospodje okrog »Jutra« se žrtvujejo in posvečajo temu veliko pozornost Dan na dan seznanjajo javnost o dobrotah, ki dolete vojne žrtve po novem invalidskem zakonu, kadar stopi v veljavo. Invalidi, vdove In sirote bi bili bolj hvaležni gospodom. ako bi javnost seznanili, da invalidi, vdove in sirote trpimo danes pomanjkanje in glad v pravem pomenu besede pri vsej naši bogati in kulturni državi ter pri vsem velikem invalidskem davku. Ne samo da je zakon že sam na sebi slab, največkrat prizadeti niti tega ne dobe, kar zakon predvideva. Predvsem je treba tudi omeniti, da je j pravilnik o izvajanju invalidskega zakona izšel celih osem mesecev pozneje kakor zakon šele sedaj, ko gre zakon v pokoj. -To je tisto bliščeče delo, ki je proslavljajo krog »Jutra«. Obljublja se nam nov zakon. Invalidi, vdove in sirote dobro vemo, da nam tudi novi in boljši zakon ne bo nič pomagal, če se ne bo zakon tudi striktno izvaj.il! Veliko je bilo obljub in še večje so bile prevare. Bližajo se zopet volitve, toda sedaj menimo ne bo vaše glasilo pisalo kakor pred volitvami 1. 1020, da so »invalidi za demokrate«! Zakaj, danes dobro vemo. komu se imamo zahvaliti za svoj obupni položaj, danes zna vsaka siro'a ,da je glatna vsled nesposobnosti vladajočih. Vprašamo samo: Kje se more preživljati vdova s 4 otroci, ako znaša mesečna pokojnina K 6 s 50 odstotnim poviš-kom K 9.— ; vzgojevalnina za enega ptroka (K s 50 odstotnim poviškom K 6.—? Skupno znaša pokojnina in vzgojevalnina za 4otrolce mesečno K 83.— In K 200.— dodatkov; toraj prejema vdova brez vsakega premoženja s štirimi otroci mesečno skupaj 233.— K. Vdovo so prisiljene v tem položaju naporno delati od Jutra do noči na polju ali v tovarni za ubogih 30 K dnevno, seveda kljub temu ne morejo živeti s 1133 K mesečno, ker danes tudi višji uradnik s 5—6 tisoč kronami slabo živi. — Konstatiramo, da je danes 05 odstotkov vojnih sirot vsled pomanjkanja hrane jetičnih, uničenih, nesposobnih za življenski obstoj. Posledice bodo grozne. Skrajni čas je, da Be reSi, kar se Se rešiti da. — Invalidi, vdove in sirote.
—	S poŠte. Imenovani so: Za poštarico VI. r. začasna poštarica I. r. Amalija Roberjeva v Mariboru ter namestnika selskih slug za slugi VI. r. Mihael Zenz v Murski Soboti in Mihael Stlngel v Dolnji Lendavi. Podeljeno je odpravniško mesto Planina pri Sevnici opravnici V. r. Berti šešer-kovi, Meža poštarici IV. r. Tereziji Kavčičevi, Raka poštarici V. r. Angeli Gorenčevi, Trbovlje I poštarici V. r. Mariji Torijevi, Poljane nad Skofjo Loko poštarici VI. r. Mariji Gostiševi, Kočevska reka začasni poštarici II. r. Frančiški Semetovi, Bučka poštni pomočnici Tinci Karlovškovi, Sv. Urban pri Ptuju poštni puiuolnici Ljudmili Marinl-čevi, Ptujska gora poštni pomočnici Danici Znirz-likarjcvi, Škofljica poštni pomočnici MUeni Per-šetovi, Zreče poštni pomočnici Mariji Mordejevi ln Tržišče poštni pomočnici Pavli Anžičevi. — Premeščeni so: Konlrolorja 111. r. Maks Sauran od Maribor I k Maribor 11 in Mljo Bajd iz Ljubljane v Kranj, kontrolor V. r. II. Jurkovič od Maribor 2 k Maribor 1, upravnika IV. r. Lucijan Kovačift iz Radoljice kot poštar II. r. v Ljubljano, upravnica V. r. Karlina Prijateljeva iz Tržišča kot poštarica III. r. ▼ Ljubljano, pristav V. r. Ciril Havliček iz Rečice na Paki v Celje, poštarji VI. r. FrančiSok Bmmec iz Zreč v Rogatec, Angela Fazzinijeva U Konjic v Ljubljano in Pavla Uršičeva od Ljubljana 1 k LJubljana 2 ter sluga IV. r. Avgust Divjak od čekovnega urada v Zagrebu t Maribor na ulav-
no pošto. — Poštni službi sc je odpovedala poštarica VI. r. Valburga Verbnjsova pri poštnem uradu Ljubljana 2. — Službene pogodbe so odvezani poštni odpravnik Franc Marinič pri Sv. Urbanu pri Ptuju ter poštni odpravnici Ivanka Teržanova v Bučki in Gizela Dsubanova v Križevcih v Prek-murju. — Začasno sta upokojena: odpravnica V. r. Ana Viherjeva v Vuzenici in poštar V. r. Martin Grobelnik v Raki. — Trajno sta upokojena: kontrolor II. r. Frančišek Legat v Ljubljani in poduradnik IV. r. Anton Stanič v Ljubljani.
—	Na državni gimnaziji v Kranja se prične šolsko leto 1922-23 dne 14. septembra t. L ob 8. uri z običajno skupno sv. mašo v gimnazijski kapeli. Učenci za sprejem v I. razred se bodo vpisovali dne 11. septembra od 8.—10. ure, zglasijo se pa lahko tudi pismeno, če pošljejo polrebne listine — obiskovalno izpričevalo in krstni (rojstni) list — po pošti. Sprejemni izpiti se bodo vršili 11. sept. od 10. ure dalje. Repetenti v I. razred in učenci (učenke) v ostale razrede se bodo vpisovali (le) dne 12. septembra od 8.—12. ure. Vsi izpiti (ponavljalni, naknadni, sprejemni Itd.) se morajo dokončati pred 14. septembrom.
—	Kolkovine proste vojaške prošn;e. V zmis-in razpisa g M. V. i. M. B. br. 2920 od 25. II. 1922 in br. 13.503 od 2. VI. 1922 (SI. vojni list 10min 25-22) so sledeče prošnje itd. koleka proste: 1. Prošnje vojakov (rekrutov) za oprostitev od službe v kadru; 2. prošnje za priznanje dijaškega roka; 8. prošnje gojencev za sprejem v mornarico ia brodarske delavnice; 4. prošnje za dovoljenje ženitve aktivnih vojakov in onih, ki so na dopustu; 5. prijave, da vsled bolezni ne more priti na vež-bo in tozadevno potrdilo zdravnika; 6. prijava, da ni mogel priti na pregled; 7. prošnje dobrovolj-cev, ki prosijo, da bi bili dodeljeni na službovanje k oni edinici, v kateri želijo služiti; 8. prošnje za izdajo vojniških isprav (knjižic) in overenj (potrdil) o odpustu, iz vojske; 9. prošnje oficirjev v rezervi za odpust; 10. prošn a, s katero se prosi za oprostitev sina iz kadrovske službo vsled očetove starosti ali nesposobnosti; JI. prošnje za podelitev poljedelskega dopus::a; 12. vse prošnio, zapisniki, isprave, reklamacije, dokazila, katera doprinese voj. obvezanec ob času rekrutovanja in tozadevne želje. Prošnje navedene pod točko 1, 2, 4, 7, 8, 9, 10 in 12 se mora vpošiljati vedno le na komando ljubljanskega vojnega okroga, nikdar pa ne na višja mesta, ker ista vračajo vse take prošnje komandi voj. okraga in se s lem ne doseže hitrejše rešenje ,pač pa se vsled tega rešitev le zavleče in otežuje poslovanje Pod točko 5 in 6 navedene prošnjo je vlagati na dotične koman te, od katerih so bili prosilci pozvani; pod točko 3 na dotična mesta, kamor je v konkurzih (razglasih) določeno; pod točko 11 navedene prošnje pa vedno na komando polka (edinice) pri katerem dotični služi. Na vsaki prošnji itd., navedeni v tej na-redbi, naj se vpiše na gorniem robu »V smisla razpisa g. »1. V. in M. B. br. 2920 od 25. II. 15)22 in B. br. 13.503 od 2. VI. 1922 (SI. vojni list 10 in 25-22) koleka prosto«. — V prošnji ie navesti vedno točne podatke, kakor: ime in priimek, rojstni dan, mesec in leto, rojstni kraj, domovinsko pristojnost, bivališče, odnosno kje in pri katerem polku (edinici) služi.
—	S sekiro po hrbta. Franc Lubič iz Trebel-nega je s sekiro usekal v hrbet Jerneja Kurentu in ga težko poškodoval.
—	S kolom po glavi je udaril nek zidar v baraki ing. Dukiča tovariša Izidorja Tula in ga lahko poškodoval.
—	Neprevidno ravnanje * orožjem. Jože Plat-nar, ključavničar v Trbovljah se je po nerodnosti ustrelil z revolverjem v glavo in se težko poškodoval.
—	Zopet nesreča pri streljanju t niožnarjem.
Francetu Kosu, pes. sinu iz Zvirč pri Zužemperku je pri streljanju z možnarjem puhnil smodnik v obraz in ga nevarno osmodil.
—	Krava je pobodla na pašniku Alojza Pug-lja, pastirja na Čatežu. Poškodba ni nevarna.
—	Pretep na veselici pri Kolčetu v Hoteder-šici je končal s tem. da je Fr. Ureuč zabodel Franceta Tomažina z nožem v levo roko in ga težko ranil.
—	Tatvina v Tajnicah. Posestniku Florjanu Zumru v Tujnicah je bila ukradena črna moška obleka, rjava obleka, zelen klobuk, platnena rjuha in 500 K gotovine. Oškodovan je bil za 18.000 K. Njegovi dekli Ivani Žagar so pa bila ukradena tri krila, 2 predpasnika, nogavice, 2 robca in 222 kron denarja. Dekla trpi škode 2100 K.
—	Pobegli kaznjenec. Iz moške kaznilnice v Mariboru je pobegnil na 5 let težke ječe obsojeni kaznjenec Alojzij Lešnik iz Podgrada.
—	Ponovoril je 124.000 K lela 1890 v Gor Kosimu na Hrvatskem rojeni Ivan Špoljavič.
—	Kolo jo bilo ukradeno lesnemu trgovcu Francu Krašovcu na Vrhniki.
—	Propodeni tatovi čebel. Neko nedeljo med 8. in 4. uro zjutraj je zagledal krojaški mojster Iv. Podboršek v Loki pri Mengšu dve osebi stati blizu njegove hiše. Ko je šel proti njima, sta neznanca ušla. Podboršek je slišal ropot pred svojim čebelnjakom in videl 3 osebe, ki so bežale. Podboršek je kričal in videl, da sta bila 2 panja čebel odnešrna kakih 60 korakov daleč. Trije sosedje so prihiteli Podboršku na pomoč in spoznali so tatove, kateri ne to je tatvine in pravijo: »Pijani smo bili, pa se nam jo zahotelo medu'«
—	Ukradeni kolesi. Delavcu Matevžu Pečenko iz Horjula ie bilo ukradeno kolo, vredno 6000 K in delavcu Alojziju Geoholi iz Notranjih coric vredno 4000 kron.
—	Žognanjo na Lnžarjih. Ob žegnanju na Lu-žarjili pri Velikih Laščah so se fantje stepli. Jože Dolšak je divjal z nožem in poškodoval več oseb. Dež. sodišče je prisodilo Dolšaku 8 mesecev težke ječe.
—	Nehvaležnost je plačilo sveta. Ivan Jamnik in Ivan Luštrek iz Goričan pri Semiču sta vzela na voz jokajočo žensko, ki je rekla, da ne more domov v Tržič, ker nima denarja. Jamniku in Luštreku se je ženska smilila. Vzela sta jo na voz in jo celo pogostila. Ko je ženska odšla je pa zapazil Jamnik, da mu je neznanka ukradla uro z verižico v vrednosti 40 dolarjev in 400 K.
o a ti,i6H7>JE »n?« rs«*w.45.?55»
p Goriški deželni šolski svet vzpostavljen. »Goriška Straža* poroča: »Kakor smo izvedeli iz najzanesljivejšega vira, je obnovitev goriškega deželnega šolskega sveta zagotovljena in se bodo tozadevna imenovanja izvršila v najkrajšem Času S tem bi bilo važno vprašanje naše dežele za nas ugodno rešeno. Kakor smo že v predzadnji »Gor. Straži« poročali, je bilo treba mnogih bojev in silnega truda, da so se merodajni krogi v Rimu udali in dovolili zopetno oživljenje te velevažno ustanove.« Obnovitev deželnega Šolskega sveta, ki je bistveni del vsake deželne avtonomije, pomeni hrezdvomno velik uspeh in veliko pridobitev ne samo za goriško deželo, temveč predvsem tudi za celokupno slovensko ljudstvo na Primorskem.
šfajSersRe novice.
š Dr. Kukovoc napoved nje umik cen-tralistov- Predsnočnjem se je vršil v Narodnem domu »diskusijski večer« demokratov, na katerem je posl. dr. Kukovec referiral o organizaciji bodoče mariborske oblasti. Tzjavil je, da Be bodo zakoni z dne 26. aprila pričeli izvrševati, »ako se ne bi kaj i z v a n r e d n e g a pripetilo.« Iz dr. Kukovčevega govora je odseval si-len strah demokratov pred volitvami. V svojem obupu nad ponesrečeno »koncentracijo naprednih sik je mož poizkusil zadnje sredstvo: ustvaritev nekake poziti-vistične delovne koalicije vseh narodnih strank v oblastni skupščini. Tenor njegovega obupnega apela je bil: »Vi vsi, ki vidite, da kopne »demokracija« na Sp, Štajerskem kakor pomladanski sneg, pri-dite in pomagajte nam iz velike zadrege, pred katero nas bo postavila centralistična zakonodaja! Dr- Kukovec je naglašal, da se organizacija oblasti ne bo smela prepustiti ljudem, ki jih bodo vrgle legalne volitve na površje. Sicer da je volitev s krogiiico ustavna, ni pa najpraktič-n e j še (?) sredstvo za izvršitev tako emi-nentne naloge. Politične stranke da nimajo v svojih inventarjih dovoljnih rezervoarjev (?) sposobnih moči- Tudi sta-novske (socialne) skupine ne bodo mogle prevzemati odgovornosti za organizacijo oblasti, to se bo moralo prepustiti etičnim (!) skupinam (g. Kukovec je pri tem najbrže mislil na krožek mariborskih advokatov), Nadalje je dr. Kukovec tolmačil ogromne naloge, ki čakajo oblastno skupščino, Zdravilišča, ki so velik vir dohodkov, bc treba državi izviti iz rok. Zato je treba močne koalicije, katera bo podpirala (?) velikega župana. Isto je s finančnim vprašanjem (v tem tiči namreč največja skrb demokratov) in komunikacijskim programom. Stranke naj bi se ne glede na številčno moč, strnile v močno, delavoljno koalicijo. Vršila bi se naj nekakšna pred-posvetovanja voditeljev. Samo v tem slučaju bo področje mariborske oblasti pro-cvitalo in doživljali bomo čudeže! Naposled je apeliral na upravne uradnike, ki se naj udeležujejo v čim večji meri vele-važne »diskusije«- Dr. Kukovec je s svojo akcijo nedvomno dokazal, da je maribor-skim demokratom zlezel spričo njihovega propadanja grozen strah v kosti- Sedaj hočejo rešiti svoj renomč potom štafaže, kater-1 bi imele oddati o^ale stranke. Beg pred ljudsko sodbo, milostna prošnja za poslednjo injekcijo, ki naj bi poživila umirajoče demokrate, in nesocialm čuvstvovanje buržoazije, to so bile glavne poteze klavrnega govora. Poslušalci, večinoma nakomandirano uradništvo, so bili precej pomešani in vseh strank- Ko se j« oglasil k besedi še dolgočasni dr. Pipus, so se v slabem razpoloženju razšlL Druge nesreče ni bilo.
š Cinkarna v Celju — v bančnih ro-kahl »Epoha« javlja, da je ministrski svel sklenil, da se odredi nova, ožja licitacija za najem cinkarne v Celju. Kot ožji lici-tanti pridejo v poštev: Srbska trgovska banka, Jadranska banka in Slov. banka.
š Pri orlovskem taboru v Celju dne 27. t. ni bo muzika Dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. dr. Jos. Cerina svirula med sv. mašo sledeče skladbe: 1. Sattner: Pred Bogom, 2. premrl: Marija, dobrotno nain ohrani dom in rodi S. Dr, Kimovec: V prahu verno tu klečimo. 4. Hochiei-ter: O, zakrament ljubezni.
š S 1. oktobrom bančni uradniki na cesti Ko smo ob priliki vsesokolskega zleta v Ljubljani vprašali, od kod to, da se ie Ljubljani tekom manj ko enega leta tako spremenila, cla se toliko zida, so nam odkrito priznali, di se ima Ljubljana zahvaliti edino le dr. Gosar-ievi naredbi, katere pritisk ie bil posebno na bančne zavode. Naredbu bi bila morala obveljati tudi za ostala mesta, posebno Celje p Maribor, kjer se prav nič ne zida in kjer i< vsled tega stanovanjska 'beda najhujša. PJ gospodie v Ljubljani in za njimi oni v Belgra-du so si znali pomagati, da dr. Gosarieva na-redba ni segala preko Ljubljane. Naknadno ie mestna občina Maribor skušala isto naredbo izvesti tudi v Mariboru. Pa tudi sedaj so s« bančni zavodi vprli, izvzemši Zadružne gospodarske banke, ki že gradi svojo krasno pala' čo nasproti frančiškanski cerkvi. Druge ban-ke so se zatekle k svojim protektorjem ' Ljubljano in Belgrad, kier še zdaj leže re-kurzi nerešeni. Toda kakor čujemo iz zanesljivega vira, bo mestna občina temu zavlačevanju in korupciji napravila energičen koncc: s 1. oktobrom pomeče vse uradnike onil bančnih zavodov na cesto, ki so špekulirali z bankokratsko korupcijo v Belgradu. In to bo edino prava pot tudi še za druge »Protek-tionskinder« Belgrada.
š Požar. Včeraj dopoldne je gorelo v Pobrež-ju na Zrkovski cesti pri posestniku Kirnbaumt Ogenj je izbruhnil v sleljnaku, kjer je bilo obla-nje ter je v kratkem uničil vse poslopje s pridelki in krmo. Požar sta omejili požarna brambi i« Pobrežja in Maribora.
š Otroci povzročili poiSar. V Ragoznici so otroci, ki so se igrali z vžigalicami, povzročili 22. t m. pri posestnici Rozi Brenčič požar. Zgorelo j0 gospodarsko poslopje z vsem inventarjem, krmo itd. škode je nnd 600.000 K, zavarovalnina P-1 znaša le 12.000 kron.
š Nov hotel v Mariboru. V Mariboru se j0 osnovala velika hotelska akcija, ki bo na megl'J dosedanjega hotela »Stadt Wlen< zgradila moder« hotel. Dosedanji hotel »Sludl VVIen« se mora radi popolnega znsteničenja ln propadanja ukiniti-
š Nepoštena natakarica. Dne 2 majnika 1&7 .v Grušecah rojena samska nntakarica Julijana Ku»
je dne 19. t m. zapustila slulbo pri gostilničarju
Juriču v Mariboru ne da bi bila gospodarju poravnala 30.262 K dolga na vinu in na pivu.
Iv MS
g Ljubljanska borza. Dne 24. t m. so ee ob
S. uri v začasnih prostorih ljubljanske borze sestali zastopniki kolonialne stroke k posvetovanju. Enodušno so pozdravljali skorajšnjo otvoritev borze in utemeljevali njeno potrebo ,bodisi glede po-slovanja v valutah in devizah, efektih in blagu. Kolonialna stroka jo od nekdaj navezana na pre-komorske dobave. Veliki inozemski trgovci našim posameznikom v skoraj nozn&ni deželi ne morejo veliko nuditi, a vse drugače ugodno se bo stvar razvila, ko bodo imeli priliko oferirati na borzi. Za naše narodno gospodarstvo bo to v se kako važna pridobitev. Razpravljalo se je potem o usan-cah, borznem razsodišču in času otvoritve borze. Poudarjalo se je tudi splošno potrebo ustanovitve tranzitnega skladišča ,ker danes naše narodno gospodarstvo zbog neobstojanja takega skladišča gubi velikanske vsote na korist Trsta. Istotako so Je sklenilo, naj tudi borza nastopi pri merodajnin oblastih, da se pri pogajanjih in sklepanjih konvencij s Češkoslovaško varujejo naše koristi, »lasti v pogledu izvoza naših vin, žganja in živil. Ob 5. uri so se sestali trgovci z živino in živinski eksporterji. Razpravljalo se je o usanc.ah in se je sklenil še poseben sestanek za sestavo istih. Ta sestanek naj bi se vršil čimprej. Ustanovitev borze pozdravljajo vsi in posebno poudarjajo pomen borznega razsodišča.
g Pokrajinska obrtna razstava t Mariboru (od 8.—17. sepienibra). Prijave vajeniških dol se sprejemajo samo še do 81. avgusta. Ponovno smo že opozarjali nato, da je razstavni odbor dal ta razstavo vajeniških del na razpolago popolnoma brezplačno potrebni prostor, konstatirati pa moramo, da so dosedaj pokazali mojstri za to važno panogo zelo malo razumevanja. Prijavljenih je je-dva 85 vajencev, dočim bi jih lahko bilo vsaj toliko kakor mojstrov. Še je čas, da ee to popravi! Obrtniki pokažite, da ste dobri mojstri in učitelji, katerim se lahko zaupa mladino. — Dodelitev prostorov se je pričela in so se razposlala vsem razstavljalcem tozadevna obvestila. Eventuelni ugovori naj se uveljavijo najkasne.e tekom treh dni, ker so poznejše spremembe popolnoma izključene. Razstavni odbor se trudi, da dodeli vsakomur primeren prostor, kar naj blagovolijo razstavljalci upoštevati. — Dovoi blaga mora biti najkasneje v nedeljo dne 8. septembra zaključen, ker je sicer nemogoče pravočasno razvrstiti vse blago in opremiti prostore. Pozneje došlo blago za ocenitev in podelitev priznanj pod nobenim pogojem ne pride več v poštev. — Pisarna razstavnega odbora je na razstavnem prostoru. Vhod iz Prešernove ali Razlagove ulice.
g Svinjski semenj v Mariboru. Na včerajšnji svinjski semenj v Mariboru so prignali 180 pre-šičev. Cene so bile naslednje: Mladi prašiči od 5 do 6 tednov 400 do 600 K, od 7—9 tednov 720 do 900 K, od 3—4 mesecev 1400—1600 K, od 4—6 mesecev 1700—1900 K, od 8—10 mesecev 2600 do 8500 K, 18 mesecev stari 4000—4500 K. Kupčija je bila dobra ter je bilo vse blago razprodano.
g Naša žetev. »Prager Presse« poročajo iz Belgrada, da bo naša žetev za 50 odstotkov boljša kot lansko leto. Uradne statistike seveda nimamo in je tudi najbrže ne bomo kmalu imeli.
g Slovenija in nove deset dinarske novčanice. Nove deset dinarske novčanice Narodne banke so bile že pred tedni izročene prometu. Narodna banka v Belgradu in Zagrebu je dala že te novčanice v promet, edino v Sloveniji ne vedo pri Narodni banki še ničesar o novih novčanicah. Mislimo, da imamo raztrganega denarja v Sloveniji tudi dovolj, če ne preveč.
g Zlata pariteta v Avstriji. Poslovalnica av.-ogrske banke objavlja zlato pariteto za periodo do 2. septembra, ki bo znašala 17.000 K.
g Draginja na Dunaju. V ponedeljek je znašala cena za hleb kruha 5.690 K, ena vožnja na cestni železnici pa bo stala začetkom septembra 1000 kron.
g Stanje papirnatega denarja na češkoslovaškem. Po izkazu bančnega urada finančnega ministrstva z dne 18. avgusta je bilo za 9.713,234,000 čsl. kron papirnatega denarja v prometu. Stanje se je od zadnjega izkaza zopet zmanjšalo za čsl. kron 81,335.000.
g Industrijska kriia na Slovaškem. V zadnjem času se večkrat čita v čeških časnikih, da se bodo slovaška tvorniška podjetja premestila iz češkoslovaške republike. Kakor se da posneti iz zanesljivih poročil, je na tej stvari nekaj resnice. Težka industrijska situacija je kriva, da so industrijalci prišli na misel, premestili svoja podjetja v Jugoslavijo, na Romunsko in Mažarsko. Zlasti one tvornice, katere so imele preje svoje središče na Mažarskem in doslej na Slovaškem niso bile no-strificirano, so kaj hudo prizadete, saj morajo plačevati davek na dve strani, t. j. češkoslovaški in mažarski republiki. Na eni strani težka situacija, na drugi strani pa razmeroma nizke delavske mezde (z ozirom na češko valuto) v Mažarski, Romunski in Jugoslaviji, zmerne železniške in poštne (?) tarife močno mikajo železarske, strojarske ter tekstilne tvorničarje ,da bi preložili svoja podjetja preko granice, ali pa tam ustanovili vsaj fili-alke svojih zavodov.
g Izvoi sadja in zelenjave ii PoljBke. Tudi na Poljskem je letos sila dosti sadja. Iz Varšave po-nujajo praški trgovski in obrtni zbornici cele vagone in vlake in sicer: čebulo, paradižnike sveže in v konzervah, sveža in suha jabolka, suh peterki, suho redkev, olupljena in zrezaDa jabolka, suhe hruške, svež in posušen krompir ter sadoo oiarmelado. Izvoz navedenih sadežev je iz Poljske sicer prepovedan, ali strokovne organizacijo ' -indiltali) lahko izposlujejo dovoljenje za izvoz.
g Nemška zunanja trgovina. Nemčija Je izvolila v prvi polovici tega leta blizu za 130 miljard mark, uvozila pa blaga za 142 miljard mark.
g Dobava službene obleke. Ravnateljstvo dr-fovnih železnic v Subotici razsuje on dan 9, 'aplembra 1922 pismeno ofertalno licitacijo glede dobave službene obleke (hlnft, bluz, plaščev, kap •t'1). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJub-interesentom na vpogled.
g Znilanje angleSke bančne mere. Nordijska banka je znižala zopet svojo diskontno mero od 5 in pol na 5 odstotkov. — V maju je banka znižala obrestno mero od 6 na 5 in pol odstotka.
BORZE.
Zagreb, 25. avg. (Izv.) Devize: Curih 16.05, 16.625, Pariz 6.55, 6.00, London 377.50, 380, Berlin 4.25, 4.75, Dunaj 0.9. 0.10, Praga 287, 305, Trst 8.75, 8.885, Newyork 61, 84, Budimpešta 4.75. — Valuta: dolar 81—84.
Berlin, 25. avg. (Izv.) Dunaj 1.53, Budimpešta 107.86, Milan 8539.90, Praga 6791.50, Pariz 18.982 in četrt, London 8289.65, Newyork 1847.68, Curih 34.836.35.
Dunaj, 25. avgusta. (Izv.) Devize: Zagreb 223.85-224.15, Belgrad 895.40-806.60, Berlin 44.85—45.10, Budimpešta 51.96—52.04, London 375.400-375.600, Milan 3046.50-3649.50, Newyork 839.25-839.75, Pariz 6385- 6391, Praga 2699-2701, Sofija 491.50-492.50, Curih 15.993-16.007. — Valute: dolar 835.50—836.50, bolgarski levi 459 —461, nemške marke 65.25—65.75, funti 87M?R0 —375.150, fr. franki 6325—6335, lire 3008 €612, dinarji 801—893, romunski leji 658.50—659.50, švicarski franki 159.40—160.00, Kč 2682.50— 2683.50, Km 51.94-52.06.

Začetek šolskega leta 1922/23 na mestni ženski realni gimnaziji r Ljubljani in ra z nio združenih oddelkih. Petrazredna gimnazijska osnovna šola. Vpisovanje v 1. razred in ostale razrede se vrši v torek, dne 12. septembra. od 9. do 11. ure v posameznih razredih v poslopju liceja na BIciv/eisovi cesti. Za vstop v 1. razred je prinesti s seboj krstni list in izpričevalo o cepljenih kozah. V višje razrede osnovne šole se ne sprejema nobenih novih gojenk. Pouk se prične v sredo, dne 13. sept. t. 1., za 1. razred ob 9. uri, za ostale razrede ob 8. uri. — Mestni dekliški licej. S šolskim letom 1922/23 ostaneta le še razreda 5. in 6. Vpisovanje za gojenke, ki želijo nanovo vstopiti v enega izmed tah dveh razredov, se vrši v torek, 12. sept., od 8. do 9. ure. Gojenke prinesejo s seboj zadnje izpričevalo in krstni list. Sprejemni izpiti za te gojenke so v sredo, dne 13. sept., ob 8. uri. Gojenke, ki so bile že na zavodu, se javijo v sredo, dne 13. sept. t. 1., od 9. do 11. ure z zadnjim izpričevalom. —
—	Mastna ženska realka in ref. real. gimnazija. S šolskim letom 1922/23 se otvori še 4. razred realne in 8. razred rel. real. gimnazije. Vpisovanje za nanovo vstopivše gojenke v 1. do
8.	razreda se vrši v torek, dne 12. sept., od
9.	do 10. ure. S seboi je prinesti zadnje izpričevalo in krstni list. Sprajemni izpiti za gojenke za 1. razred in za goienke v ostale višje razrede so v sredo, ob 8. uri. Gojenke. ki so bile že na zavodu, se javijo 13. sept. oa 9. do 11. ure z zadnjim izpričevalom. — Ponav-ljalni in dodatni izpiti za licej in gimnazijo se vrše v sredo, 13. sept., ob 8. uri. — Vpisnina in prispevek za učila za gojenke liceja in gimnazije 10 Din. — Otvoritvana služba božja za gimn. osnovno šolo in za gimnazijo je v četrtek, 14. sept. t. L, ob 9. uri v nunski cerkvi in je obvezna za vse goienke. Po službi božji se vrnejo vse gojenke v zavod, da se jim naznani urnik in prečita disciplinarni red. Pouk se prične na liceiu in gimnaziji v polnem obsegu v petek, dne 15. sept. t. L, ob 8. uri. — Enoletni trgovski tečaj. Rok za vpisovanje je določan na petek, dne 29. sept., od 15. do 17. ure. Sprejemni izpit ie v soboto, 30. sept., ob 8. uri. — Enoletna gospodinjska šola. Rok za vpisovanje je določen na dan 2. okt. t. 1., od 10. do 12. ure. Gojenkam in staršem svetuje ravnateljstvo, da se točno drže določenih rokov, ker se pozneje ne sprejme gojenk pod nobenim pogojem. — Ravnatelstvo.
lj »Beda ljubljanskih mesarjev in pekov.«
Ljubljanski mesarji in peki se, kakor znano, nahajajo v zelo slabih gmotnih razmerah. Vsled pomanjkanja živč ti sloji v hudi bedi in mnogo jih hira na jetiki. Mestni magistrat je pekom sicer pet dovolil povišek prodajne cene kar za 6 K pri kilogramu kruha. Kakor se čuje, niso peki s tem zadovoljni ter so se združili z mesarji in prosili sedanje mogotce židovske demokratske stranke za dovolitev cvetličnega dne v korist v skrajni bedi se nahajajočih ljubljanskih pekov in mesarjev.
lj Umrli so v Ljnbljani: Ljudmila Bratovž, r#-jenka, 1 leto. — Maks Leveč, čevljar, vajenec, 17 let — Josip Vovk, učitelj v p., 80 let. — Sofija Barič, hči kovaškega mojstra, 3 mesece. — Albin Prestor sin tov. delavca, pol leta. — Ana Zier-heimb, hiralka, 39 let. — Aleksander Oblak, narednikov sin, 4 mesece. — Fani Fon, trgovčeva žena, 26 let. — S. Marija Borgia Resman, usmi-ljenka, 19 let. — Maks Ceh, posestnikov sin, 19 let. — Marija Šuligoj ,delavčeva žena, 30 let. — Frančiška Hribar .kuharica, 46 let. — Alojzij Iskra, žel. poduradnik, 61 let. — S. Helena Ka-dunc, bolniška sestra, 33 let.
lj Povozil je neznani voznik 2 letno Savico Guštinovo na Selu in jo smrtno nevarno poškodoval.
lj Post apna je vrgel t oko delavec J. Rus tovarišu Smoletu in ga nevarno poškodoval.
lj Po stopnjicah je padel ponoči, ko je šel iz sobe, Ivan Smičič iz Udmata in zadobil pri tem težke poškodbe.
lj Policijska kroniko. Dne 23. avgusta med 18. in 19. uro je bilo skozi okno vlomljeno v stanovanje Franca Erjavca. Vlomilec je izpod blazine odnesel Erjavcu 15.775 kron. Policija je prijela neko esebo, ki je vloma nujno osumijena. — Veletrž-cu Janku Popoviču je bila iz hleva v Mestnem logu ukradena dežna plahta, vredno 2000 K. — V dolenjskem vlaku je bilo ukradenih Francetu Pav-liču 3000 K. — Inženirju Franju Fischerju je bilo v Šelenburdovi ulici ukradenih 2400 K. — Srebrna ura je bila ukradena iz gobe Martinu Snoju
—	V Kornovl delavnici Je bilo ukradenih Mariji Mirt nad 200 K, Minežeku pa 5600 K.
. Prosveta.
ITALIJANSKA KNJIGA 0 JUGOSLAVIJI (O. Randi: La Jugoslavia. Napoli 1922. Str. 582.)
Pred seboj imamo največjo inozemsko knjigo o Jugoslaviji; knjiga obsega 582 strani- Spisal jo je O. Randi, Italijan iz jugoslovanskega narodnega ozemlja. Pisatelj dobro zna srbohrvaški jezik. Knjiga ima namen, da Italijane objektivno informira o jugoslovanskih razmerah; namenjena je posebno politikom, časnikarjem in trgovcem. Tako obširna in skrbno sestavljena knjiga bo brez dvoma mnogo
vplivala na italijanske politike in na italijansko javnost. Zato je gotovo vredna naše pozornosti- Pisatelj je zbral o naši državi veliko gradiva iz prvih virov, predvsem iz jugoslovanskih knjig in časopisov. Podaja zemljepisni, zgodovinski in politični pregled; opisuje naše gospodarske razmere, finance, upravo, verske razmere, vojsko, mornarico, zunanjo politiko, jadransko vprašanje, posebno se ozira na naše odnošaje do Italije. Pisatelj skuša biti objektiven, rad bi podal svojim rojakom zanesljive informacije, a razume se, da gleda skozi italijanska očala. Iz obširnega dela hočemo navesti nekoliko misli, ki so za nas zanimive vsaj zato, ker nam odkrivajo, kako o nas sodijo naši sosedje.
Jugoslovani radi poudarjajo ugodno zemljepisno lego Jugoslavije. Randi pa večkrat ponavlja, da Jugoslavija ne tvori ugodne zemljepisne celote, da ni tako ge-ogrnfično zaokrožena, kakor n. pr. Italija, Francija, Španija- Sedanje jugoslovansko ozemlje po njegovi sodbi ni ugodno za samostojro državo, ampak je bolj nevtralno ozemlje; zeto še nikoli ni tvorilo trajne države, ampak je bolj kakor kaka druga pokrajina menjalo gospodarje in narode. Sedanja Jugoslavija ni nastala po naravnem in zgodovinskem razvoju, marveč je umetna tvorba pariške konference. Jugoslaviji msnjka enoten geogra-fičen okvir; podobna je razlomljivi pahljači. Če se ta plemena še enkrat raz-krepe, bodo ostala razkropljena na veke. Jugoslavija nosi na nogah verige zgodovinskih posledic osnovne zemljepisne neugodnosti, ki liki tuberkuloza slabi državi organizem, da vsled tega trajno boleha. (Str. 9, 10, 503—509.) Enotna državna vez je narodna zavest in mržnja do vseh sosednjih držav (509).
Pisatelj misli, da bi S3 Jugoslavija mogla konsolidirati šele po stoletnem mirnem razvoju; zato potrebuje miru, vojska bi bila nevarna za obstanek. A prav tako se mora tudi Italija ogibati oboroženega konflikta z Jugoslavijo. Vojska z Jugoslavijo bi bila velika napaka, ki se ne bi dala poravnati niti v slučaju zmage, ker Italija ne bi mogla dobiti vojne odškodnine (531). Glavna tendenca kniige je prijateljski sporazum med Italijo in Jugoslavijo, ki je obema državama edino koristen in potreben-
Pisatelj slavi italijanske zasluge za jugoslovansko kulturno in politično pre-rojenje in predstavlja Italijo kot osvobo-diteljico Jugoslovanov. Obžaluje pa, cla so Jugoslovani takoj po osvoboditvi obrnili svoje orožje proti Italiji. Italijansko politiko opravičuje s tem, da je Italija morala čuvati svoje narodne koristi in skrbeti za zemljepisno ugodno mejo. Podjar-mljeni Slovani naj priznavajo zemljepisno nujnost; Italija bo pa priznavala njihovo narodnost. (Str. 470.) Slovani se sklicujejo na statistiko, Italijani pa na kulturo in na stare tradicije ob jadranskem morju (471). Trst bo v Italiji životaril, v Jugoslaviji bi pa propadel; podobno bi bilo z Reko (!). K Trstu gravitira le majhen del Jugoslavi;e. Za notranjo konsolidacijo Jugoslavije je ugodno, da se gravitacija Ljubljane obrne k Zagrebu in Belgradu. Posest Trsta bi bila za Jugoslavijo nevarna, ker bi povzročala nevarnost od strani Italije in Nemčije (str. 472-475)- Sedaj pa je sovraštvo proti Italiji glavna vez Slovencev in Hrvatov s Srbi (473). Priznava, da so Italijani s svojimi zahtevami ob jadranski obali zabodli oster trn v jugoslovansko ozemlje, a Jugoslovani naj potrpe in naj pomislijo, da ima Italija še večje rane: Malto, Korziko i. dr. (475). Mimogrede priznava, da je Reko pridobil d' Annunzio in obžaluje, da ni pridobil še več (dalmatinskega) ozemlja.
Rapallska pogodba je delo spretne italijanske politike in razsodnosti »srbskih politikov« (470), a drugod pisatelj ponovno piše o nesposobni srbski diplomaciji, o impulzivnem in nerazsodnem slovanskem temperamentu, o domišljavem in sanjavem jugoslovanskem značaju ter o jugoslovanski megalomaniji. Z nekako vznemirjenostjo priznava, da so z Italijo samo skrajni srbski šovinisti, ker upnjo, da jim bo Italija pomagala krotiti Slovence in Hrvate ter da bo sodelovala pri ustvaritvi velike Srbije. »To je bridka resnica, ki je ne more ovreči noben diplomatski eufemizem« — vzklika pisatelj (str. 488). Srbi v raznih političnih potezah razodevajo, da ne verujejo v bodočnost Jugoslavije, marveč pripravljajo veliko Srbijo (502). Zunanja politika Jugoslavije je bolj srbska nego jugoslovanska in skrbi predvsem za varnost mace-donske in črnogorske meje (483).
Razvoj Jugoslavije je mogoč v dveh smereh: pridružitev Bolgarije ali pa okr-nitev v veliko Srbijo. Prva možnost se mu zdi verjetna; Srbi jo nehote jako pospešujejo z neprestano in neprevidno notranjo politiko, s katero odbijajo Hrvate in in Slovence (505—507). A tako povečana Jugoslavija bi zbudila nove nevarnosti od zunaj in bi bila kratkotrajna (!).
O notranji jugoslovanski politiki sodi neugodno. Centralistična ustava se mu ne
zdi srečna. Trdi, da so zreli in praktični jugoslovanski politiki proti centralizmu; za centralizem pa so šovinisti, mladi idealisti in srbski nacionalisti (46). Srbija hoče biti nekaka Prasija, a manjka ji inteligence. Srbska politika napram Hrvatom se mu zdi nespametna- Federativna Jugoslavija bi bila bolj elastična in bolj trdna (505).
Dasi sodi o Jugoslaviji precej neugodno, vendar večkrat kaže, da se je nekoliko boji. Boji se jugoslovanske armade, boji se pretesne zveze z ostalimi Slovani, boji se pretesne zveze s Francijo in govori o »francoskem strupu«, ki ovira sporazum med Jugoslavijo in Italijo (523). Vztrajno zagovarja, da je potreben sporazum med Italijo in Jugoslavijo; opisuje, kako bi bilo prijateljsko razmerje v ekonomskem in političnem oziru koristno za obe strani. Obžaluje jugoslovansko nezaupljivost napram Italiji. Priporoča zgled Dubrovnika, ki je nekdaj tako cvetel, ker se je ogibal konflikta z Benečijo. Problem obstanka Jugoslavije jo »problem politične skromnosti« (522)-
To so nekatere misli iz zanimivega obširnega dela. Pisatelj je o mnogih naših stvareh dobro informiran, a seveda je v, knjigi tudi mnogo netočnosti. Knjiga je vredna našega zanimanja. Dobro je, da vemo, kako o nas sodijo naši sosedi. Knjigo je izdal rimski »Institut za vzhodno Evropo«, ki pa kot nepolitična organizacija odklanja odgovornost za pisateljeve politične nazore.	^ F- G.
pr III. umetniška razstava kluba »Grohar« v Mariboru. Mladi, agilni slovenski umetniški klub »Grohar« v Mariboru priredi letos od 8.—17. septembra, o priliki Pokrajinske obrtne razstave in v zvezi z njo, v telovadnici dekliške in meščanske šole v Cankarjevi ulici v Mariboru svojo tli. umetniško razslavo. Razstave se udeleži krog 15 umetnikov iz Maribora in okolice, tako da bo nudila v vsakem oziru popoln vpogled v stanje vpo-dabljajočo umetnosti v našem severnem ozemlju. Priporočati bi bilo, da bi se za to važno kulturno prireditev ob meji zanimala tudi širša jagoslovan-ska javnost ter jo posetila v čim lepšem številu.
Orlovski vestnik.
Žnpnim uradom v župnijah, kjer ni orlovskih
odsekov, smo poslali lepake za 11 gorenjski orlovski tabor na Bledu. Prosimo gg. župnike, du bi dali te lepake nalepiti na vidnem prostoru.
Vsem orliSkim krožkom! Orliška podzveza v Ljubljani priredi od 4. do 7. septembra tehničen tečaj za krožkove načelnire. Učile se bodo vajo za članice in gojenke za leio 1923. Udeležba za vse načelnice obvezna. Predsedstvo Orliške pod-zveze.
Orel Krakovo—Trnovo. Danes ob pol 8. url
zvečer fantovski sestanek, obvezen za vse člane, v društvenih prostorih. Konjušna ulica 7.
Soja šentpeterskega Orla je v ponedeljek točno ob pol 8. uri, ne pa v nedeljo dopoldne. Vsi odborniki naj se seje zanesljivo udeleže. — predsednik.
Dijaški vestnik.
d Socialni tečaj kranjsko-tržiške podi užnice S. D. Z. na Sv. Joštu se vrši dne 5., 6. in 7. septembra. Program je sledeči: 5. sept. dr. Korošec: Individualizem in kapitalizem- dr. Gosar; Edina rešitev socialnega vprašanja — v krščanstvu; dr. Gosar: Socialno-gospodarski del ustavnega načrta SLS in Vidovdanske ustave. 6. sept.: dr. Korošec; Zunanja in notranja politika Jugoslavije; Viktor Korošec: Parlamentarizem v ustavnem načrtu SLS in v Vidov-danski ustavi; dr. Kulovec; Razvoj socialnega gibanja na Slovenskem. 7. sept.: dr. Mohorič; Narodnogospodarski položaj v Jugoslaviji; dr. Basaj: Naše zadružništvo; dr. Lukman: Zbližanje z Vzhodno cerkvijo; F, Terseglav; Politika in morala. — Ker nas loči od tečaja le še kratek čas, prosim vse tovariše, da čim preje javijo udeležbo podružničnemu tajniku na naslov: J. Tirin-gar, bogoslovec, Stražišče pri Kranju. — V. Korošec, t. č. predsednik.
d Ribniška podružnica SDZ vabi vse svoje člane, gg. starešine in prijatelje naše misli na sestanek, ki se vrši v četrtek 31. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani Izobraževalnega društva. Nn programu sta dve predavanji: >0 gospodstvu Ribnice v srednjem veku« (nadaljevanje) in >Katol. internacionala«. — Odbor.
so bile že pred vojno testenine PEKATETE, Iu kakor kuže, kmalu ne bo hiše mod našim ljudstvom, kjer jih no bi uživali.
Meteoroiogfčno poročilo.
LJubljana 306 m n. m. vlft.
C»i opaeo-VAlli*	Uaiu-metni v min	iuruio-meter v O	!J.iur<ii„ ■liluicnen v U	Nebo, v.trov	fnoavinu v mm
24. 8. 21 h	736-7	12	1-5	d obl. sover	
25./«. 7 h	737-9	11	1-5	megle "sover	-
25. 8 14 h	73G-4	18-5	1-7	v. obl. s. vzh.	
DEKLE,
pridno, pošteno, za kuho in druga hišna dela, iščem. — Plača dobra. Naslov v upravi Slovenca pod številko 3389.
DEKLE,
dobro izučeno v kuhanju in šivanju, išče službe kot samostojna gospodinja ali pri mali družini, najraje na deželi. Naslov pove upravništvo pod štev. 3390.
VHnVPP srednje starosti z več TUUVCb otroci in premoženjem, želi znanja v svrho ženitve z gospodično sili vdovo v starosti od 35 dO 42 let, katera bi imela veselje do otrok, gospodinjstva in trgovine. Le resne ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »Sreča 1150« do 8. septembra 1922. — Stroga tajnost zajamčena.	3350
Služkinjo za vse
pošteno in marljivo, rojeno Slovenko, ki zna tudi nemški, iščem za takoj v Zagreb k mali ugledni obi-telji. — Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 3375.
Dijak-visokošolec
išče stanovanje. — Event. bi pod-učeval tudi dijake v rodbini. Naslov pove upravništvo pod št. 3395.
dobro
Orlovski kroj,
na prodaj. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod številko 3371
Knjigovodja in
korespondenfa
popolnoma samostojnega, ki jc obenem perfekt. stenograf in strojepisec, sprejme pod ugodnimi pogoji takoj Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni. — Ponudbe, opremljene s spričevali in zahtevki plače, je pošiljati na gornji naslov. Nastop se želi čimprej, po možnosti takoj.	3364
izurjenega m uglednega pjsarnovodjo
in
stenotipistinjo
išče za čimprejšnji nastop od-veiniška pisarna v Mariboru. Ponudbe pod: »Pisarnovodja« na An. 7.av. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 3301
Županstvo občine Dobrunje pri Ljubljani j	razpisuje službo
Državni uradnik
z 10 letno sodno prakso, tudi zemlje-knjižno, želi zamenjati državno službo s privatno. — Ponudbe z navedbo plače na upravo »Slovenca« pod »Državni uradnik«.	3329
Prejemki po dogovoru. Informacije in zglasila osebno ali pism. pri županstvu.
Več dobrih čevljarski pomočnikov
nrut ipn 3 leta staro, bi rada! koj. Sprejmem tudi »prikrojevalca fine-liLivLIuU, dala revna služkinja j ga gornjega usnja. Hrana in stanovanje dobrim liudem za svojo. — Naslov prijv hiši. Plača dobra. Naslov pove uprava upravi »Slovenca« pod številko 3343.	pod štev, 3293.
Zahvala.

Vsled izgube svoje blage žene sem telesno in duševno tako zmučen, da se ne morem vsakemu posebej zahvaliti za vse sočutje, ki mi je bilo izraženo ustmeno in pismeno. Vsem se najlepše zahvaljujemo. Iskrena hvala zlasti gosp. p. Ram-šaku, gg. lazaristom, preč. duhovščini sv. Petra, gg. dr. Brec-Iju in dr. Minafu ter tako lepemu številu pogrebccv, ki so spremili mojo ženo na njeni zadnji poti, zlasti svojim kolegom in pa vsem tistim iskrenim prijateljem, ki so me tudi med boleznijo hodili tolažit. Lepa hvala vsem darovalccm vencev in cvetja. Bog povrni vsem stotero!
Prof. F. Verbic 7. otroci.
Zahvala,
Iza smrti mojega miloga i neprežaljenog supruga
Franje Krvariča
i
restanrateura Jnžnog kolodvora u Zagrebu,
primila sam od mojih i pokojnikovih znanaca rodbine, prijatelja i prijateljica sa svih strana toliko iskaza sučuti, da mi nije moguče zahvaliti se svakom napose. Stoga ovim pu-tem srdačno zahvaljujem svima onima na iskazanoj sočuti i utjehi, kojima to nišam mogla osobno učiniti.
Sofija Gabriela Krvarič rodj. Lazar.
Spretno
sprejme tvrdka A. šarabon,
špecerijska irgovina v Ljubljani.
neporušne
kavčukove pete sa čevlje.
SUKNO
za promenadne in Športne obleke v bogati izbiri
A. & E. SKABERNE LJubljana, Mestni trg 10.
za krtačarski pose!
sprejmemo takoj. Zunanji delavci, ki so že dalje časa opravljali to delo, dobe tedenske plače 650 kron in oskrbo. Vprašanja na: Em. Wciss & drug, Zagreb, Savska cesta 66.	3383
v I. delavskem konsumnem društvu, Kongresni trg 2, Ljubljana:
Kuhar ali kuharica
močna, ki je že služila v večj. podjetju.
POSiOVOdja ali poslovodkinia,
zmožna samostoj. vodstva podružnice. Sprejme se tudi
trgovski poslovodja "^C
mešane stroke, vešč tudi v usnjarski in
železninarski stroki, — starejša moč. V poštev pridejo le vsestransko neopo-
rečeni značaji. Ustne ali pismene ponudbe je vložiti brez odioga na ravnateljstvo zgornje zadruge. Navesti je v ponudbi dosedanje službovanje, rodbinske razmere in plačilno zahtevo.
JS3J Alojz Hočevar nima pravice nabirali naročil in sprejemati predplačil za FILMSKO TOVARNO
Večja množina
je naprodaj Vižmarje 16.
3392
Enonadstropna hiša
s staro vodno pravico v večjem, zelo prometnem kraju na Gorenjskem, pripravna za trgovino ali obrt iz proste roke naprodaj. — Naslov pove uprava pod številko 3374.
event. kuhinjo s posebnim vhodom 'ščeta dva zakonca (Čeha). — Ponudbe na: František Malik, Sv. Martina c. 14.
z mešanim blagom
se da narodnemu trgovcu v najem. Dogovor edino pismeno. — Tvrdka Fr. Ogrizek Nečak, Sv. Križ — Rogaška Slatina.	3380
naprodaj po ugodni ceni. — Naslov se i- ve v upravništvu »Slovenca« pod številko 3397.	_
m hrano in stanovanje
se sprejmeta pri gimn. profesorju dva učenca ali učenki. Naslov v upravi »Slovenca« aH v Kolodvor, ul. 13, priti.
mn
kuhano in surovo, kupi vsako množino
tvorn. keksov, Rogaška Slatina.
A VIII 503/15.
Zahvala.
Nemogoče nam je, zahvaliti se vsakemu posebej, ki nam je ob smrti nenadomestljive soproge in mamice, gospe
Terezije Kiadnik
izrazil svoje sožalje in ki je spremljal nepozabno rajntco na njeni zadnji poti. Zato izrekamo tem potom iskreno zahvalo preč. duhovščini, si. pevskemu društvu »Vranska Vila« za ginljivo petje, darovalccm vencev in vsem udeležencem pogreba za njih tako številno spremstvo prcblage rajnicc k večnemu počitkul
VRANSKO, 14. avgusta 1922.
Žalujoča rodbina Kiadnik.
velikega posestva dedičev Janeza Se-verja po parcelah oziroma kot celota v Vižmarjih št. 14 dne 4. septembra 1922 ob 8. uri zjutraj i in naslednje dni. — Dražbeni pogoji so ! na vpogled pri okrajnem sodišču v
Ljubljani soba št. 33, OKRAJNO SODIŠČE V LJUBLJANI, oddelek VIII, dne 21. avgusta 1922.
Naprodaj je v predmestju
Ljubljane večje gospodarsko poslopje.
V hiši je trgovina, velike shrambe, dalje je prostoren konjski hlev in nekaj vrta. Trgovina in shrambe takoj na razpolago. Kraj prijazen in pripraven za vsakovrstno obrt. Cena primerna. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod žtev. 3183.
Kupujemo belo javorovino in bukovino
v deskah, kakor tudi jelove plohe. (madiere). — I. S. WEILLER i j drug RIEKA (FIUME). 3 398 j
Na prodaj
sredi trga v Velikih Laščah z gostilniško koncesijo, ledenico, gospodarskimi poslopji, velikim vrtom, njivami, travniki in gozdovi. Poizvedbe pri lastniku v Velikih Laščah štev. 10. 3394
pa
v velikosti 1191 in 1657 m5 sla naprodaj za hranilničnimi hišami. — Več se izve v Hranilnici kmečkih občin od osmih do dveh. 3333
to prodaj je še dobro ohranjeno pobištvo._ Vea
povedo: Vidovdanska cesta številka 7.
Fr, Oražem & B Jančar
pleskarska in lakirar. obrt LJUBLJANA, BREG ŠT. 6
se priporočata z vso r njuno stroko spadajoča dela. Solidna izvršitev. Zmerne cene.
Oset Andrej, Maribor,
Aleksandrova cesta 57, telefon IL 88:
veletrgovina sena, slame, drv, koruze, ovsa, sadja
itd. Brzojavi: Oset Andrej, Maribor.
'3E8K0 EKJ BB BU111X1 EM rs BS139 EB3besi
Inserirajts v jima'!
i mtaa n eb na ob ssj ssb sam ma eb bbb n
' UOS138 OS BB BB! 132 ES2 Um HS ttig ISfi Uši
Stenice &
in njih zalego uničuje ranesljivo in brzo samo
'tinktura
Vzorčna steklenica . K 24— PolJiterska steklenica . K 95— Enoliterska steklcnica K 190—
Preprodajalci dobe popust.
*ffl. flilnker, at
ZAGREB, PETRINJSKA ULICA št. 3.
VELIKA ZALOGA
klobukov in slamnikov
se dobi pri
FRANC CERAR
tovarnar v Stobu, pošta Domžale* Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri KOVACEVIČ i TRŠAN v LJUBLJANI, Prešernova ulica št. 5, Sprejemanje v sredo. Z .oga v Celju, Gosposka ulica 4.
Arhitekt in mestni stavbenik
: VILJEM TRE0 :
Ljubljana, Gosposvetska eesta 10
Telet, inter. št. 103. Ustanov. le»a 1850. se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
HALO ! Citajte ! HALO I
Prepričajte se v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov, novih modelov in pnevmatike
po ceni.
»TRIBUNA«, tovarna dvokolos in otroških vozičkov. — Ljubljana,
Karlovska cesta 4. Trgovina: Stari trg 28.
SPREJEMAJO SE
tudi popravila za v polno popravo.
CUNARD LINE
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo;
JUGOSLAVENSKA banka cL d.
odprava potnikov lz Cherbonrga ali Hamburga z najhitrejšimi parnlki sveta v 5 1/2 dneh.
Za vsa daljna pojasnila izvolite se obrniti na našo poslovalnico: Glavno zastopstvo za Slovenijo :
Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Naslov za brzojave: CUNARD LJUBLJANA.

planine, harmonija, (tudi igrane) na obroke in posodo. — Največja izbera v Jugoslaviji. Velikanska zaloga vseh glasb, instrumentov, strun in muzikalij na debelo ln drobno. —
Alfonz Breznik, b. oč. Glasb. Met., Ljubljana, Kongresni trg 15
LRNZINGER 2EK5
Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skla~ dišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice.
Krasen vinograd naprodaj
v prijaznem kraju na Dolenjskem. Letni pridelek ca. 50—60 hektolitrov. Izborna
kapljica. Zraven nov obokan vinski hram z vinsko posodo in stiskalnico. Nad hramom 1 soba, kuhinja in jedilna shramba. Pojasnila daje liranikJca in posojilnica v Št. Janžu na Dolenjskem.	3339
Casino (Cercie Prlva)
■»""'rss otvorjeno dnevno.
Blllnja pojasnila dajo Uprava Cercla das Etrangers — ClrkvanEca.
JUGOSLOVANSKA BANKA i. t
MENJALNICA V UIIBLMNL 2<o!o€?or§2*a Blica SSev. 25.
Deln.olavn. K 200,ooom
CenlrelA v Osijeiio.
Rezerve K 50,000.000
Podr.: Beograd, Brod na Savi, Crlkvonlca. Karlovac, Novi, Novi Sad, Osijek, Sobotloa, VaraJdln, Vukovar,Zagrab.
Kupole In prodaja devize In valute najkalar.lnefue. — Obrestuje vloge »a hranilne iui]ttlce In na tekočI račun po najvl&jl obrestni meri. — Telet. 6»»
Delniško glavnica: K 20,000.000 -
Rezervnl zr.kladi: K 6,500.000'
podružnice!	LJUBLJANA, Šelenburgova ulica
Novomesto, Rakek, Slovenjgradee IzvrSufe VSe bančne posle najfočneje
štev. l.
In najkulantneje.
Telefoni SL 146, 458
Brzojavke: ESKOMPTNA
Priporočajo se sledeče domače tvrdke:
(Objava FOTOGRASKI ATKI.1JB:
Grabiec Kranjo. Miklošičeva cesta SL a »ILIKIJA<. I.ESNA TUGOVSRA Ui INDU8TRIJALNA DltlŽUA Ljubljana, Kralja Petra trg It &
KLEPARJI: Remigar & Smerkol. Florljaneka nI. 18. Produktivna ladruga kleparjev, Instalaterje«. knllarjfi in krorrev v Ljubljani, Kolodvorska ulira štev. 28. Korn 1., Poljanska cesta Stev. 8.
MEHANIČNA DELAVNICA za popravo gramofonov in drugib godb. strojev A. Rasbergcr, Sodna nlica 5 (veža, desno), Ljubljana.
MB1IANICNA DKl.AVNICA sa pts. stroje: Bar Pran, Ljubljana. Cankarjevo nat>r. 5. »OttHU POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kuoovar Ivan, Stari trg Sle v. 10.
PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Pran. Ljubljana. Cankarjevo nabr. 6.
PARNA PEKARNA: Jean Srh rej« nasl. Jakob Kavčli, Gra-diUe ttev. 6.
4 Din.)
PLESKARJI, SOBO- IN CRKOSLIKARJI: Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z.,
Ljubljana, Gosposka ulica SL 4. SOBNO SLIKARSTVO: 2uran Martin. Mestni trs Stev 12.
SPEDU IJSKA PODJETJA: »OrlcnU d d.. Sodna ulica 8, TeL 468. Ransinger R., Cesta na iui. železnico 7—9
STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan. Ljubljana. Vodmalskl trg7. STAVB. IN GVLANT. KLEPARSTVO: Perone & Fuchs Ljubljana. Mirje SL 2.
TRGOVINA Z ŽELEZNINO: Šolnik A-, Zaloška četa 21, Ljubljana. TitliOV. Z DK2NIKI IN S0LNCN1K1: MikuS L., Mesto! trs 15. TRGOV Z 2RI.BZNIN0 IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »slati lopati«, Vaiva-
zorjev trg Stev. IJRARSKA POPRAVILNA DELAVNICA SeliSkar Ivan. Pot v Rožno dolino SL 10 (Ceno ln točno.)
ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin. Sv. Petra cesta 17.
Halzaeiifislusiše
llnblSaftsleega oelesejnia bode brez tiosuna
oddelek št. F <23-124
trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki
sšugite&i strojen
dosedaj iznašla in preiskusila,
razstavi soetoiina tord.;a
Slnser-Mnl strop
Essisrise $ Co.
v svojih paviljonih. Na ogled najmodernejše šivalne stroje bo
gonila etetetračna sila
kar prihrani čas in denar. . To ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine.
- i.-
teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacionalne kino-predstave!
Takoj dobavimo
tvorniške nove tračnice
profil 65/7, dalje sislem XXIV-a in X-a skupno 3 vagone. — 6 kom. novih koritasiih vagončkov (Muldenkipper) — 600 mm — 1 m3 vsebine ler 2 vagona betonskega železa 10 m/m.
ItRQLOFERHfi" Brod nS MMm 16.
r.11 e. I
Ljubljana, Kongresni trg
(poleg Vzajemne posojilnice — ob Zvezdi)
priporoča zo zočclnc šole vse Šolske knjige in polreb-Sčine: zvezke, papir, peresa ild. Opozarjamo na zalogo knjig: N. Cankar: Podobe iz sani (II. izdajo). Julij Cezar (prevel O. Zupančič). Doliskan je OIDIP (prevcl Sovrel. :-: Poslrcže lahko z vsako knjigo tudi iz inozemslva. :-:
Ako še niste, pošljite naročnino!
Perilo
za dame, goseode in deco, opremo za novorojenčke
po najnižjih cenah pri:
A. ŠINKOVIC nasl. K. SOSS
Ljubljana, Mestni trg štev. 19.
Gradbeno csosUlclja
Llniiijsoo, Mmim ulico 20.
f>e priporoča za vsa v to stroko spada oča dela.
Cenj. občinstvu priporočam svetovno
znane šivalne stroje
GRiTZNER
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo ler vse posamezne dele, olje, Igle
za vse sisteme. Edino le pri
JOSiP PETELINC,
UdUBLtJANJ*. SV. Petra nasip 7.
Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, potrebšč ne za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlice, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje.
Tovarna
Ljubljana, Poljanski nasip 4.
Podružnica: Šelenburgova ulica 4. Barva vsakovrstno blago :: Kemično čisli obleke :: Svetlolika ovratnike, zapestnice in sraice
Podružnice: MARIBOR (Gosposko ulica 38), NOVO MESTO (Glavni :: trg), KOCEV1E štev 39. ::
S
« < «t »«»»»♦<> ♦♦<>»<>»<■»♦♦♦♦♦♦»
me
— TIGER —
TrjjovcI Industrijalci — Pis-.rne zahtevajte v papirnih trgovinah samo izdelke domače tvrdke TIGER d. z o. z. LJUBLJANA
z vsem gospodarskim poslopjem ob stalni vodi in nekaj zemlje pod ugodnimi pogoji naprodaj. Vse stanovanje je z opeko krito. Zraven je tudi preša z vso pripravo za izdelavo olja. Vsa pojasnila daje Marija Zadravec, Lešnica, p. Ormož.
Mala vodna sila
z mlinsko pravico in starim mlinskim posloplem na Kranjskem, se da jako poceni v najem. — Naslov pri uprav-»Slovcnca« pod štev. 3258.
Oglalufie za II. IfuIslpsiski ueiikf -----B -
VRUlA PARA /:HEI55DANPF-/ ZASIČENA PARA b SAT TDAftPF-/
efekat *
ZXX SVAKO GORILO H
tVOMA aiiiOJEm
Bi—t:?m» wi nntgma&sCT«:
BRZOJAV ISLOKCMDBI IvFiSCH^R
Slafillne vroCeparne-veza:iie-!okomoli!lQ
WolI 1911 1919 1907 1916 1914 1911
1907 1909
h 1903 „ 1905 1909 „ 1903
1908 Lanz 1916
1913 1905 1919 1921 1907
HTC1
TK2
HTC2
TK3
TK4
PC5
I1CC0
SLI
HCC1
HCC2
THC2
HCC3a
CSA
DCA
DCD
HV70
NTC2
NTC4
V27
20/42 PS. 30/45 „ 28/54 „ 38/57 „ 48/72 . 55/82 „ 62/80 „ 65/95 „ 72/100 „ 100/130 „ 95/150 „ 145/195 „ 300/385 „ 50/70 ,, 90/125 „ 95/125 „ 100/140 „ 170/235 „ 260/330 „
Stabilne vročSDarns-viSGkonauele loKomobile
WoIi 1908 1908
1905
1907
1906 1906
1908 1912 1908
1910 1921
1911 1921 1921
Lanz 1904 .. 1912 1905 1905 1918
1912 1914 1911 191<» 1914
PH2
PH2a
0113
PH3
PH4
PII4
PH4
PH4a
PH5
PH6a
AH6
GA
AH7
AH8
GFA
GN
HEG20
HFG24
GP
GR
GT
HT.M4
GU
GW
Lanz 1911 HLM7 1909 EH
85/130 PS 85/120 ,.
VozeCc vrodeporne-vlsokonaDete ioi(Goioliiie
WolI
Lanz
1906	OIIF1
1907	01IF3 1907 PHF3 1911 NHF5 1917 AIIF4 1921 A1IF6 1921 AHF7 1921 AHF8 1917 AP
12/22 PS. 18/30 „ 18/30 „ 22/39 „ 26/48 „ 45/75 „ 53/90 70/110 „ 20/32 „
Slabilos nasiCenon^me-vezalne lokemoliiVe
Lanz 1900 CRO	100/150 PS
Stabilne nosICsnonarne visokoo^pele lokomoBHs
	Badenia	1906 EBF	10/17	PS
15/25 PS.	Lanz	1902 GFA	13/22	H
17/26 „	Badenia	1906 HEA	16/28	
18/29 „	Lanz	1908 ZAH	18/35	11
20/32 „	■i	1901 RAE	24/39	•f
22/36 „	„	1905 ZGH	25/38	
22/36 „	WolI	1906 20Z	28/44	t*
22/36 „	Lanz	1906 7.GK	45/67	
24/40 ,,	i.	1907 ZGO	53/82	11
27/44 „	Vozeče	9		
35/57 „ 45/75 „		naslC?noi3nr Jnlmpiri	ne visotanele biln	
45/70 „		Ur.tmlU		
53/90 „	WoIf	1900 8FZ	11/18	PS
70/110 „	Laus	1907 ZAG	13/24	
13/22 „	„	1897 HA	16/26	
15/25 „	Wol!	1901 12FZ	15/25	
20/30 „	Lanz	1917 LOS	17/28	
24/34 „	««	1918 ZH	18/35	
22/35 „		1912 AQS	24/38	
31/49 „		1913 LQS	24/40	
38/57 „	Hofherr tQ16 12er		24/40	
47/72 „	Lanz	1910 ZM	28/52	
48/70 „	H	1904 7K	35/62	
70/110 „	H	1906 VZO	50/70	11
Po niki v Hmeriko pozor!
iliSi, porisane, sflsnlice, Scurk*
m van golazen morit poi»iniu, ako porubliati moja najbolje preizliuionn in aploano hvaJienn .ledstvo, Kot proti poljakim ln bišnim miAim K 16. aa podgano K 20 r.a -ifiorke K 20 m stenice K 16 nnioe tulec moljev K Iu in 20; proti mriesom K 10 in 20 mii/ilo proti auem uri Hudeb K io — . iu živini K 10'—; ta ui> t obleki m nerUa K 10 in 2u. proti mroesu n« aadju in selanjafll proti mravljam ln in 10 li. Poiilja l»o povzet m	/.h eksport
M Jtin er, Pe.ri >Jska ul 3. Zigreb 39.
Tr>ovoem url veOiem ollsmu i>o >uat.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko:
ikmburgs-Scuthamptcna in Cherbcurga v New-Vork.
Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja:
Simon Kimiec
zastopnik za Slovenijo Ljublrana, Kolodvorska ulica št. 26.
fsoitni zav
LluhSiana, Prešernova ulfca stev. 50 (v lastnem posbpfu).
Brzojavke! Kredit Ljubljana.	— -----Telefon $4.40, 457 in St. 548.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vredn. papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.
GUMIJEVE PETE PODPLATI
ohranijo Vam obutev trpežno in elegantno
Dobe se v vseh boljših trgovinah z usnjem ter na debelo pri BERSON-KAUČUK d. c!., ZAGREB, WILSON TRG 7.
po 40 in 60 litrov vsebine, solidno jzdtuaco, ima v zalogi
Zagreb, Strossmsjjerovaui. 6,
Zahtevajte ponudbe!
Zaloga:
Stanko Žargi & Do., Ljubljana, Martinova c. 15.
== L ili lil
K**
za
mm
sns
mm mili.
Wi
leles&iL.«
iJ/
od 26. avgusta do 3. septembra se dobijo pri
i I1 Kr, dvorni špediciji »OBIEMT« d, c«. Hi Ul mm	podr Ljubljana.	iliaTi
= =	SODNA ULICA ŠTEV. 3.
|H III Telefon 463.	Telefon 463. «H
Stolpne ure
popravlja IVAN SEU8KAR urar v Ljubljani, Zadraina ulica št. 10.
Dr. ing. MIROSLAV KASAL
Oblastveno poterjuil ttivbenl hit In mestni stavbenik
LJUBLJANA, G.4AD.SČE 13.
Stavbeno podjetje in tehniška pisarna za betonske, železobe-
tonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke stavbe.
Izvršite?! • Projektiranje!


avtomobili, deli in oprema pnevmatika
na drobno na debelo
Lfubllana. Gosposvetska cesta štev. 41.
Lastne garaže in delavnice.
la

□I
oo
AH ste le okusili
t*
M§ prvi edini domaČi mm izvieteh
prcMiii
(ze&el©), hI |FS tBlUSIB vsled izdatnosa,
okusu in cene vse druge izdelhe, izdeluje: „LI)KUL" drsaZba z o. z. v Lfubllanl.
ZaMevaJte t vseh trgovinah!
Ne pošiljajte nošene denarja v talino!

Ha
DO
is d KI
popolnenia varno natoiits svoj denar y
tfZAJEMHI POSOJILHICt V LJUBLJANI
r. z. z o. z. — sedaj poleg nunske cerkve,
l. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION".
Hranilne vloge se O j brez odbitka rentnega in obrestujejo po	j S invalidskega davka.
... /it o
o
Vloge v tekočem račonu se obrestujejo po Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po 51 na dobo pol ieta po
il ©i 2 o
Samo 4. dni na odprtem morju. Najhitrejša in najbolja zveza preko HAMBURGA, ANTWERItEKA i CHEKBOlIRtSA z glasovitimi .EMPRESS* parobrodi. Odhod vsak teden.
CANADIANPACIFIC, Zagreb, ]uirlšičevaulica30.
Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kran], Maribor, Monoštor (Karanja), Murska Sobota, Osijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). Budapest: Balkan Bank r. t. Hfilaciie: Split: Jugoslavenska industrijska banka. KsaaiacassagaaaBBanaaB \ffiQjx: Bankhaus Milan Robert Alexander.
Delniška glavnica in rezerve 2oo.ooo.ooo K.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.

mostni tesarski mojster
LjU&Sjjsna, BL,inš««r!.©wa ulica 2S. 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
BEEHBBBBBMEHIiBfflBHBBE0BHBO!!BKifl3(2iXKSBHBnBBffiBIIfKBEBH®BSHtt
Bosanska Solvay tvornica d, d. Lukavac
išče konstruktera,
koji je vješt u brzom i točnom risanju planova, mašina i mašinskih dijelova. Rcflektira se na mladu sila, koja je svršila mašinsko ode-lenje jodne srednje tehničke škole. — Cij. ponude uz naznaku plate neka se pripošalju na ravnateljstvo tvornice.
BJlBBBBBBBBBnBBBnBSlHBBBIHBBfl BBBBHBBBBHBEBBBISaHSlEuJEGIBna
iPe:
a cm d. d. o
lf| U&ISLJHNI
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaški m angleški koks za livarne in domač® uporabo, kovaški in črni premog ter jajčne brikete
Prometni zavod h gng 1 1 v Ljuiiiiaiti, Miklošičeva cesta 15/11.
Naslov:
<4
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I
(začasno v prostorih Zadružne zveze).	Telefon št. 21.
Podružnice: DJAKOVO, MARIBOR, SARA1EV0, SOMBOR, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLEO.
Interesna sknpnost s: Sveopčo Zanatlljsko bauko d. d. v Zagrebu ln njeno podružnico v Kar-lovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno nad £ez K 60,000.000" -.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema g vloge v tekočem računu iu na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
Z:
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael Ološkerc v Ljubljani.
jugoslovanska tiskarna s JLjubijani,