Štev. 288.
POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD.
Leto XX* II
^tnila
f UrcdnlStvo j« * Kopitarjevih ulicah štev. 2.!
(vbod iti rfucrUle nad tiskarn*).
Z urednikom je ino&ože govoriti le od
10,—12. Mire dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. tfrednlškega telefona Utev. 74.
i.-ai^a. 1
V Iijubljani, v soboto, 17. decembra 1904
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ia pi-smUce, ob polu uri popoldne. — Velja po posti prejeman: za celo leto 26 K, polovico leta 13 K, m četrt leta 6-60 K, r.a 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: * nelo leto 20 K, k« pol leta <0 K, ia četrt leta B K, »a 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani »a dom jc riostavnine 20 h. Plačuje «« vnaprej.
"T
Upravništvo ie * Kopitarjevih ulica) štev. 2.
Vsprejema naročnino, Insernte In reklamacije. — I "» • t r a » I ae računalo enostopna pelitvrsta (dolžina M ulllmetrav) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, <« trikrat
9 b, za več kot trikrat U b. V reklamnih notlcab stane enoatapna garmondvrsta «4 h. — Pri večkratnem objavljeni« primeren popust.
Uprarnliketa telefona iter. 188.

Enkefa
o slovenski ljud. stranki.
Dr. Jan. E Krek:
1. Ali je želeti slovenske ljudske stranke ? Na to vprašanje odgovarjam : Da. Omenjati pa moram, da se mi ne zdi veljaven tisti razlog, ki ga navadno čujemo v zdiho-vanju nad bratomornim prepirom itd. Boj sam na sebi ni nič slabega. V boju se rodč velike ideje, se razgibljejo sile do neslutna. Boj služi napredku. Seveda zahteva žrtev, a strah pred žrtvami je slabo znamenje za idealizem. Kdor se iz tega strahu izogiblje boju, ne zasluži druzega, nego da se gre preko njega naprej. Koliko živahnejšega kulturnega življenja je vsled boja na Slovenskem ? Volivni boji zadnjih let so nakrat bolj dvignili naše ljudstvo, nego 30 let krepkega, mirnega razvoja. Najznačilnejše znamenje napredka je ravno to, da med bojujoče stranke vedno samozavestnejše nastopa nov faktor, ki je prej živel samo v abstraktnih pojmih, namreč ljudstvo. To kliče: Tu sem jaz, s svojo individualnostjo, s svojimi izročili, s svojo dušo, s svojimi potrebami, z zavestjo svojih pravic in dolžnosti. Vprašanje o upravičenosti slovenske ljudske stranke je torej vprašanje : Ali naj slovensko ljudstvo br^ez ozira na zemljepisne meje tvori na Slovenskem veliko enotno politiško stranko? Vprašanje o našem medsebojnem boju je pri tem postransko in se more obravnavati le z ozirom na bistvo glavnega vprašanja. Z drugimi besedami se gre pri slovenski ljudski stranki za to, ali naj se politiško življenje na Slovenskem enotno organizuje na najširšem demokratiškem temelju. Ta temelj že sam po sebi poudarja čim najširšo svobodo, nasprotuje vsaki avtokraciji, vsakemu nasilju, vsakim stanovskim ali osebnim predpravicam; nikakor pa ne izključuje
medsebojnega boja raznih prepričanj in idej.
Ko torej iz celega srca izjavljam, da se mi zdi slovenska ljudska stranka silno potrebna, ne stojim na kakem ozkem sentimentalnem stališču, marveč vodi me to-le dejstvo: Slovenstvo ima toliko veljave, kolikor mu je more priboriti slovensko ljudstvo. Naši ideali — državno pravni in ožje politiški — se dade priboriti edine-le z močmi slovenskega ljudstva. Od zgoraj je tma. Luč rešitve nam sveti edino-le v ljudstvu. Jasno je, da se mora ljudstvo zavedati te svoje naloge ; zato je pa treba enotne politiške organizacije.
To organizacijo primerjam delavskim strokovnim društvom. Vsi delavci — najrazličnejšega prepričanja in značaja — so kot delavci ene tvornice formalno eno v skrbi za svoje stanovske koristi. Tako strokovno društvo bodi v slovenskem zmislu slovenska ljudska stranka.
2. Ali je mogoča? O tem ni nobene dvojbe, da je mogoče ogromno večino slovenskega ljudstva enotno politiško orga-nizovati. A kakor so razmere sedaj, se gre za to, da se v ti stranki združijo kolikor je mogoče vsi sloji slovenskega ljudstva, torej tudi takozvano izobraženstvo posvetnega in duhovskega stanu. V tem oziru nam je torej treba presojati tudi vprašanje našega boja in možnost zveze nasprotnih strank v enem politiškem organizmu.
Po logiških zakonih je mogoča zveza med kontrarnimi nasprotji, ker so kon-trarno nasprotne stvari logiško zvezane v skupnem razpolu. Le kontradiktoriška nasprotja nimajo nobenega stika med seboj. Po tem načelu bomo torej rekli: Kjer so nasprotja glede na ideje slovenske ljudske stranke kontradiktoriška, tam je zveza ne-možna; kjer so samo kontrarna, je možna. V ideji slovenske ljudske stranke imamo dva momenta: a) moč ljudstva; b) zvezo vseh slojev. Kdor tema dvema naravnost ne nasprotuje, more so-
delovati v skupni višji, razpolni zvezi, ki ne uničuje vrstnih nasprotij, marveč le po-vdarja razpolno edinost Potemtakem so, izključeni iz možnosti, da bi vstopili v slovensko ljudsko stranko: a) Vsi tisti, kateri nimajo zaupanja v ljudsko moč, ki se jim zdi ljudstvo nesposobno za vodilno vlogo. Kdor ne zaupa ljudstvu v tem oziru, ne pride v poštev. b) Vsi tisti, kateri izključujejo kak stan. Popolnoma umljivo se mi zdi s stališča moderno izobraženega človeka, da se smatra za prvo politično stvar boj proti cerkvenemu organizmu in njegovim pravnim zastopnikom — proti klerikalizmu, kakor pravijo.
Monistiški svetovni nazor in ž njim spojena politiška načela se ne dadč nikoli spraviti v soglasje s katoliškim pravcem in organizmom katoliške cerkve. Boj je torej v tem oziru naraven. Kdor misij, da je ta boj prva in poglavitna stvar, svobodno mu, toda v naših razmerah je po tem političnem načelu skupno delovanje nemogoče. Takemu politiku manjka širšega razpola, v katerem bi bilo mogoče združiti nasprotja. Njemu ni prva reč recimo: narodni obstoj, narodna omika, kak državno pravni ideal, marveč prvo mu je boj proti klerikalstvu. Tu imamo kontradiktoriško nasprotje z bistvom slovenske ljudske stranke. Zato moramo tudi take politike pustiti na strani.
Na vprašanje: Ali je možna slovenska ljudska stranka, odgovarjamo torej: Možna je za vse Slovence, razen tistih, kateri taje demokratiški temelj, in ne priznavajo ljudstvu sposobnosti za politiško samostojnost, in tistih, kateri po svojih načelih mislijo, da je prva politiška stvar boj proti klerikalstvu.
3. Kako? Najprej se mi zdi potrebno, da omejim ta odgovor. Silno ne-praktiško se mi zdi, če se kdo v odgovoru na to vprašanje spravi na prižnico, s katere na vse strani deli razne nauke. Nikakor torej ne mislim tu dajati nasvetov, kaj naj store n. pr. liberalci, da se doseže namera-
vani smoter. Kaj naj store, ne bodo hodili mene vpraševat in po pravici me lahko iz-tirajo, če bi jim hodil ponujat lepih in ganljivih naukov. Naj store, kar mislijo, da je prav. Dovolj so stari; razuma in znanja jim tudi ne manjka. Po moji sodbi smem pri ti točki edino-le povedati, kaj naj m i storimo, da omogočimo vresničenje slovenske ljudske stranke. Mi — tu mislim katoliško narodno stranko na Kranjskem. Moje misli so seveda samo skromni nasveti toliko vredni, kolikor so dokazani.
a) Najenostavnejša formula v politiškem boju je negacija nasprotnikov, oziroma njihovih načel. A ta formula je silno nevarna vsled svoje neumnosti in vsled tega, ker kakor vsaka neumnost, če se verjame, neprenehoma vara. Naši Lahi v Trstu in Gorici, ki taje bivanje Slovencev, so v posesti take formule. Zdi se mi, da je tudi pri nas v politiškem življenju naivnost rodila več takih formul. Proč ž njimi !
Svobodomiselnih ljudi imamo na Slovenskem. Kdor to taji, slepi samega sebe. Razne kulturne struje imajo tudi pri nas svojo zastopnike. To ne more biti drugače. Naj bodo 1 Mi zahtevajm.o zase politiške svobode; pustimo jo pa tudi onim Druga stvar so načela o svobodi tiska, govora, združevanja in abstraeto, druga in concreto. Naravnost krivično in skrajno škodljivo se mi zdi, če se n. pr. zahteva od vlade, naj uniči kako neljubo, recimo socialno demo-kraško organizacijo, ali ovre nasproten tisk.
Vlada je birokracija. Tem ljudem naj se izroči sploh kaka ideja v varstvo ? ! Bog ne daj 1 Edin® pravo ljudsko stališče je zahteva čim najširše svobode. Italia fari da se. Kar se opira na bajonete, ali na stare grbe, nima trajnosti. Ljudske duše so edina trajna zakladnica idej; ljudske rame njihova edina obramba.
Naj se torej nasprotniki svobodno or-ganizujejo, naj pišejo, kar jim drago. Organizaciji postavimo nasproti organizacijo, tisku tisk, delu delo. Tudi zase zahtevajmo svo-
LISTEK.
Križema naokoli.
V kako srečni in veseli dobi živimo v našem „probujenem in prosvetljenem" času !
Kdor se mi nastavi in se predrzne trditi, da so naši moderno prismojeni časi pusti in dolgočasni, temu »ogorčeno« zabavljam in ga nemara celo pozovem na dvoboj z razstreljenimi pištolami, kakor je naprimer visokoveleblagorodni gospod poslanec grot Zvezdohribar poslanca Volkodlaka pozval na nenabasani dvobojček zaradi neslane opazke. In sicer bi pisal do-tičnemu nesrečnežu po vzorcu že imenovanega visokoveleblagorodneža na krvavordeči papir čisto v novem aristokratskem slogu nastopna pisemce:
„Vaše pasjerodje! Dasitudi niste sposobni, ste vendar poiskušali zabavljati mi kakor razcapan baraba, ki je v pijanosti zagazil v lužo. Kar se tiče mojega visoko-veleblagorodja, se streljam z vsakim svinjskim psom in tako tudi z vsako pasjo svinjo, ergo tudi z Vami, če ste tudi samo čisto navaden volkodlak. Ker pa se z nama
ne marajo pečati dostojni ljudje, Vam pošljem dvoje žganjarjev za sekundanta. Na zdar!"
V svoji skromnosti se sicer ne morem bahati, da sem popolnoma in brez vseh napak zadel rovtarski slog grofovski, vendar mislim, da sem v mislih in zlasti v besedah zadel pravo bistvo najnovejšega moderno-aristokratskega mišljenja. Kdor mi tega ne verjame, naj pogleda v časopise, kateri so objavili pismo genialnega Zvezdohribarja.
Da, v napredni in prosvetljeni dobi živimo, to je res. In kdo je razen konfuznih politikonov junak našega časa?
Nemški burš!
Mislite si dvajsetletnega starčka do štiridesetletnega večnega mladeniča, ki ima navrhu svoje bedaste, od piva zabuhle betice peveznjeno nekakšno pisano skledo ali latvico. Obraz mu je narezan na več ali manj krajih. Te zareze imenuje akademični tepec „šmise" in je nanje bolj ponosen, nege nemški cesar Vilko na svoje skravžane govorance. V roki nosi burš črno palico z belim obročkom. Po cesti hodi široko kakor petelinček, ki ima megalomanijo; ne umakne
se nikomur in zaničuje vse druge ljudi, češ, da so filistri.
In vendar živi neumna sirota zgolj od filistrov. Njegov oče se klanja svojim predstojnikom s pasjo vdanostjo kakor se bo po pasje klanjal pozneje kdaj tudi prevzetni burš v službi. Saj je vendar nemški pesnik sam zaznamoval in označil „deutsche Be-dientenseelen".
Toda zdaj je nemški burš „Hans im Gliicke" in si prav resnično domišljuje, da je važen faktor v javnem življenju in da pomaga največ on s svojo skledico in palico »delati« zgodovino ! Domišlja si, da je glavni razširjavec kulture; zato pretepa Slovane in tovariše drugih narodnosti, zato uničuje in maže nenemške napise po vse-učiliščnih avlah in poganja z brutalno silo slovanske dijake iz hrama učenosti. Pri nas na Dunaju so zdivjani germančki z zverinskim tuljenjem celo vdrli v rektorjevo pisarno. Akademičnim oblastnikom pa se tresejo hlačice.
Ob vsem tem pa nikar ne mislite, da je v mladih podivjancih res kaj poguma. Tiste svoje neumne menzure praznujejo na tihem in se skoraj brez izjeme že vnaprej
zmenijo, kam bo od obeh dveh duelantov kdo tolkel ali na levo ali na desno ali od zgoraj doli, da bosta borilca laglje parirala in da se bo lepše podajal „paradešmis." Dasi ne zagovarjam nobenega dvoboja, moram povdarjati, da so njih menzure prav otroške igrače, tembolj, ker se .bojevniki" zavarujejo vselej tako z debelimi bandažami ali ovoji, da ni skoro nikomur priti do živega. Skupiti jo more kdo le po glavi, drugje je zadelan s svilenimi rutami in va-tiranimi nakladki; roke ima zakrite z rokavicami iz goste jeklene mreže.
In ti po vseh gostilnah in kavarnah zadolženi domišljavčki, ti podivjani akademični barabe terorizirajo akademične senate. Ako pojde to tako dalje, utegnemo v kratkem brati v novinah vesti, kakor: Včeraj opoldne se je vršila sijajna inavguracija novega rektorja na naši univerzi. Ko je zvršil najstarejši burš gospod Gebirgsdodel svoj fulmiaantni gover in med viharnim odobravanjem protestiral proti izvoljenemu rektorju Hasenfussu, je izvolila nemško-narodna akademična mladina g. profesorja dr. Espenlauba za letošnjega rektorja. Novo-icvoljani rektor je šel takoj od burša do
odo! Moč odkrite svobode odstrani mnogo ovir, ki sedaj nasprotujejo kakemu skupnemu delovanju, pred vsem neodkritosrčnost, hinavstvo, —
b)	Sentimentalnosti je tudi preveč. Katje izvira iz nevrastenije — bodi, dasi ni pravzaprav tudi nič vredna, k kar je doma v duševni lenobi, v častihlepju ali pa v strahopetnosti, se mi gabi. Ni vredno počenega groša tisto javkanje: Kaj bo, kaj bo ? — Pa mene ? Kaj sem pa storil ? Ali nimam zaslug ? — Jaz — jaz — jaz — Če me raztrgajo ---Malo debele oblike so sicer,
ki nas ž njimi obdelavajo nasprotniki, i za sentimentalnost ni prostora. Človeka, ki mi že pol ure daleč vpije: Slepar, idiot, pijanec, farška bisaga i. t. d., se ne potrebujem bati. Ognem se mu lahko stokrat, preden pride do mene. Hujši je tisti, kateri se mi bliža s poklonom, a s skritim bodalcem v roki. Kolikor je odkritosrčnosti v teh surovih oblikah, mi je ta način boja v resnici všeč in ima marsikaj dobrih posledic. Pohujšanje mladine, ljudstva! — Tako ugovarjaš. Priznavam. A gotovo je, da pohujšanje, ki se zvrši na brezozirno odkrit način, naglo in v tistih surovih oblikah, ki so mu po naravi sorazmerne, mnogo manj škoduje, nego rafinirano, hinavsko vprizorjeno. In če ni prvega, je drugo. Zapreti ljudi s kitajskim zidom ne moremo.
Vesel sem zlasti, ker v tem ozračju vedno bolj pada f o r m a 1 i ze m. Fevdalna doba je dala posamnim stanovom v svoji organizaciji poseben značaj, ki se je kazal v zunanjostih : obleki, nastopu i. t. d. Ta doba je minula. Njen formalizem je pa še ostal. Anahronistiški je. Najmanj izvzemam tu duhovstvo. V ti glasni gonji proti nam vidim najboljši pripomoček, ki nas — dasi ex professo konservativce — rešuje iz fevdalnega formalizma in veže z ljudstvom — kot kri njegove krvi, kost' njegovih kosti. Obrambe nimamo boljše nego svoje delo v stiku z ljudstvom. Napake imamo, k če veš zanje, vedi tudi, tako sploh živim, in kaj delam, potem boš sodil trezno; ne boš me obsojal. Vsa proticerkvena borba hoče šiloma v duhovstvu vzdržati kastovstvo, da tem ložje
generalizuje--Ne pustimo jim tega!
Ven iz sentimentalnosti! Velika, zdrava srca prenašajo največje žrtve, k oko jim je vedro, ustne se jim smejejo. Ven iz formalizma autoritete, nastopa, občevanja! —
c)	Sedaj nosi za katoliške stranke v javnosti vso odgovornost duhovstvo. Po škofih! Če Tibera izstopi, če Nil ne izstopi, ---po škofih! To je krivično;
sloni na neresnici, zavira trezen razvoj, ker slepi. Sedanja odgovornost bistveno nasprotuje značaju ljudske stranke. Kaj naj torej storimo ? Vse, kar more to neresnico razdreti, moramo zvršiti.
Dokaz nasprotnikov poznamo. Tako-le slove: Katoliške stranke pravijo, da se mora
v politiki ubogati škofe. —--Torej so
škofje odgovorni za vse. Sto- in stokrat se je že to razložilo, a kdo se za to briga. — Dokaz proii klerikalcem je tako lahek, da ga umeva celo najbolj duševno leni filister.
Kaj ga briga jasna opredelba, da je politika načelno zvezana z moralko in se v nekaterih vprašanjih tiče cerkve, in da ima samo v tem zmislu cerkvena oblast, katere zastopnik je v posamni škofiji škof, svojo besedo ? Kaj ga briga to, da so moralna in cerkvena načela splošno znana, da niso neka skrivnost, ki ve zanjo samo škof, in jo lahko tolmači kakor hoče ?
A to ne spada sem. Izrazim naj le svojo sodbo, da se mi zdi tudi za moralko in za cerkveno samostojnost edini konkretni varuh — ljudstvo s svojim krepkim religioznim prepričanjem in življenjem. Že 1. 1867 je zaklical Greuter v drž zboru, da cerkev nima pričakovati zaslombe pri prestolih, v uradništvu, v višjih krogih, marveč edino v ljudstvu. Danes velja to še mnogo bolj.
V politiški javnosti se moramo čim najbolj varovati vsega, kar bi kazalo, da hoče duhovstvo komandirati. Vse, kar bi le kazalo na to, odstranimo! Delajmo! Kolikor delamo, toliko prevzamemo tudi odgovornosti, a le kot politiški delavci med drugimi — nič več. Čim širši ljudski temelj ima poli-tiška organizacija, tem prej se razkade lažnivi predsodki.
O tem govoriti bo še priložnosti! Ponavljam kratko svojo sodbo: Slovenska ljudska stranka je potrebna. Storimo s svoje strani, kar moremo, da se omogoči!
Dr. Krek.
Jeseniške novice.
j Praznik sv. Barbare. Tudi letos so delavci pri predoru na Hrušici praznovali sv. Barbaro dne 4. t. m. Vhod v predor je bil zatvorjen v znamenje, da se ta dan nič ne dela. Ob 9. uri zjutraj je bila sveta maša tik pred predorom pod milim nebom. Ker je bilo vreme lepo, se je poleg delavcev in uradnikov zbralo tudi obilo druzega ljudstva.
j Vsled slabega vremena delavci bolj in bolj odhajajo. Podjetništvo Madile je na Jesenicah za nekaj dni z delom skoro ponehalo. Delavci pri tem podjetništvu imajo plačo od ure, pa še zelo slabo, zato je umevno, da jim v pozimskih kratkih dnevih in ob deževju ali snegu ne kaže delati.
j Za ped višje snega je padlo v jeseniških rovtih in v Kranjski Gori kakor pa na Jesenicah.
j Skrajno slaba pota imamo na Jesenicah ob deževju in ob južnem snegu. Ali ni mogoče odpomoči temu s tem, da bi se voda malo hitreje odvedla ? Gotovo en sam cestar ne more vseh cest naenkrat podrzati. Tudi stopnjice, ki vodijo s ceste k župni cerkvi, so potrebne popravila. Po zimi in pa v temi ni popolnoma varno po njih hoditi.
j Razsvetljava je na nekaterih krajih kaj zelo pomanjkljiva. Ljudi in tudi vozov je pri nas vedno dovolj na cesti. Zato se nam čudno zdi, zakaj slavno županstvo ne ustreže n. pr. Kurjevaščanom, ki so že prosili za več luči. Tudi na onem ovinku od Trevna in do peka Cerneta, torej na glavni cesti, bi bila ena svetilka skrajno potrebna. Ako županstvo tukaj nima besede, naj se obrne na cestni odbor.
j Posvetovanje glede potoka Rib jeka je sklical gosp. župan pretekli ponedeljek zvečer. Izvolili so odsek, ki naj se ; končno pogaja z vodstvom novih železnic, I katero nam velik del tega potoka hoče vzeti. !
burša in poljubil vsakemu rokavice, škornje in palico.
Ako divjajo mladi in stari mladeniči na tako vandalski način, kakor se je dogajalo na naših vseučiliščih in tehnikah, potem se ne moremo čuditi, če malo porajajo včasih tudi zrelejši kozli v parlamentih.
Nekaterim blazirancem se je v Budimpešti zdelo navzlic vsem škandalom in škandalčkom še vse preveč dolgočasno. Zmenili so se torej, da uprizore kratko-časno predigro zabavne revolucije. Grofa Čič in Paponi ter še dva druga paradna petelina sta vodila opozicijonalne čete v zbornico. V garderobi so korajžno pretepli policijskega komisarja in ga naposled vrgli iz gorkega na mraz. Ker komisar v naglici ni mogel več v pravem času dobiti svoje zimske suknje, je dobil tak nahod, da še danes kiha, akoprav je popil že deset pis-krov ruskega čaja. Opozicionalci pa so divjali dalje. V zbornični dvorani je bilo dvajset novih parlamentnih stražnikov, ki niso utegnili v pravem času odnesti svojih nesrečnih kosti. Junaki opozicije so metali nanje najtežje knjige, črnilnike s črnilom
vred, polena, palice in druge pripravne stvari, tako tudi polomljene stole in mize. Naposled se je zdelo vendarle parlamentnim stražnikom, da so že zadosti tepeni; zato so ušli. Opozicionalci pa so v vidno znamenje svoje sijajne zmage na mizo predsednika Perczela položili skromni škorenj, ki so ga bili med pretepom v potu svojega obraza sezuli premaganemu stražarju. Po vsej Budimpešti pa se povprašujejo neprijetno razočarani ljudje, zakaj niso junaški opozicionalci sezuli možakarju še drugega škornja. Tako je zdaj zaradi enega samega kvedrastega črevlja vsa Budimpešta na nogah! Eljen!
Ako bere novosti željan bravec o mič-nih krvavih zgodbicah in zanimivih pretepih v Inomostu, na Dunaju, v Gradcu, Budimpešti in drugod po naši mili domovini, se mu morajo res naravnost v srce smiliti ubogi Rusi in Japonci. Dolgčas ga tare, beročega, da v Mandžuriji in pred Port Arturjem ni nič novega in da se streljavkajo lepo mirno zmeraj po enaki stari metodi. Marsikdo pa že tudi noče več pregledavati poročil z bojišča, ker so večinoma vsa zasvedrana in taka, da jih je treba pozneje čisto preobra-
Naj dotični odsek stori vse mogoče, da Jeseničani ne bomo oškodovani. — Čudno se nam zdi, zakaj država, ki n. pr. pri zgradbi tunela proti judom ni nič kaj posebno skopa, nasproti Jeseničanom tako zelo stiska, da hoče Ribjek na pol zastonj. S kakšnimi sredstvi bomo potem mi prišli do vode? Torej pozor, gospodje v odseku!
j Nemška predrznost. Na graščinskem poslopju na Savi je tablica z napisom najprej nemškim, potem slovenskim: Počasi vozite. Te dni je vročekrven hajlovec slovenski napis zamazal s črno barvo. Ce Nemci povsod kažejo zaničevanje in pre-ziranje nasproti tistim, od katerih imajo kruh in zaslužek, potem naj nikar v javnosti ne javkajo o slovenski prenapetosti.
j Samonemške napise na svojih pisarnah in uradniških poslopjih imajo tukajšnja vodstva in podjetja. Ce je pa kje dvojezičen, je gotovo nemški spredaj. Dajmo se torej vendar tudi pohlevni Slovenci toliko podučiti od nasprotnikov, da svojemu jeziku damo prednost vsaj tam, kjer smo gospodarji.
j »Klin s klinom" smo slišali govoriti neke mlade slovenske fante, ki so sklenili vse nemške napise po Jesenicah po Savi zamazati s črno barvo. Mi pa pravimo: Nikar nasprotnikov ne posnemajmo v surovosti. Rešujmo in ščitimo ljubi domači jezik z mirnim in resnim delom, ne pa z izgredi.
j Gostilno pri Schrey-u na pošti je prevzel neki gostilničar došel s Hrušice. Dosedanji gostilničar Pokoren se je pa preselil na Savo, kjer je vzel v najem Marke-ševo gostilno.
j Praznika Brezmadežne tukajšnja tovarna tudi letos ni praznovala. Čudimo se temu tembolj, ker praznuje mnogo manjših praznikov in večino navadnih nedelj. Na praznik Brezmadežne, ki je patrona avstrijskega cesarstva, pa moramo delavci radi ali neradi v tovarno Tudi smo ravno pred praznikom mnogi imeli prosto več dni, ali ni bilo mogoče narediti tudi ta dan, tako velik praznik nas katoliških kristjanov. Judje praznujejo svoje praznike, turki so tako zvesti v praznovanji, mi katoliški delavci moramo pa k strojem brez ozira na to, kaj praznuje naša vera.
j Strokovnemu društvu en svet: Naj pri tovarniškem vodstvu vpraša, zakaj sedaj zopet mnoge omožene ženske delajo po-nočne šihte, to je celo noč, in mnoga dekleta „čez — šihte" do 10. ure zvečer. Morebiti vodstvo o tem celo nič ne ve, zato naj posamezne mojstre prime za ušesa in jim da prebrati delavski red.
j Gosp. kanoniku Sušniku najiskre-nejša zahvala za nedeljsko predavanje. Sedaj bomo vsaj razumeli poročila o obleganju trdnjave »Port Arturja", tako je dejal vsakdo po končanem nad eno uro dolgem predavanju. Kar za prijeti natančno nam je gosp. kanonik popisal in razložil, kako se sovražnik bolj in bolj približuje glavni trdnjavi po tem, ko je male predtrdnjavice s čudovito spretnostjo in izrednim pogumom pripravil ob vso moč. „Dve leti sem pri vojakih v po zimskem času hodil v šolo, pa ves čas nisem zvedel toliko, kakor nocoj v eni uri", te značilne besede je rekel star vojak.
j Se eno predavanje za letošnjo sezono nam je obljubil g. kanonik. Predaval in razložil bo sestav bojniških ladij in način njihovega bojevanja. Kdaj bo to predavanje, bomo naznanili o pravem času.
j Predavanje je zopet v nedeljo, 18. t. m. zvečer ob 8. uri v »Katol. delavskem
čati na pravo plat. Zlasti se znajo lagati japonski in angleški poročevalci.
Poglavitna je ta, da se Rusi še niso naveličali svoje velike trdnjave. Stavil sem namreč z znancem za liter cvička, da Japonci do tega tedna ne osvoje Port Arturja. Kot dober Slovan sem ga izpil na zdravje generala Steslja in takoj zopet sprejel stavo za dva litra do novega leta. Bog daj torej srečo hrabrim Rusom in meni!
Skoraj bi bil pozabil povedati kratko-časno dogodbico. Pred kratkim je stalo pred ljubljanskim kolodvorom več gospodov, ki so bili že precej židane volje. Mimo njih je prikorakal skromen kmetič z velikansko rdečo marelo in s culo.
»Hej, oče, kam pa?" ga je ogovoril najbolj veseljaški in najdebelejši izmed onih gospodov.
»V Trst", je odgovoril mož in hotel naprej.
„Veste kaj oče", ga je ustavil rejeni gospod. „Če hočete, se morete čisto zastonj peljati, kamor ste namenjeni. Le z mano pojdite, boste videli! Voznega lista vam ni treba kupovati!"
»E, kaj bi se norca delali z mene!" je
društvu". Predaval bo gosp. župnik Z a -b u k o v e c.
j Novo oesto od restavracije na kolodvoru proti Ferjanovi gostilni na Savi so začeli delati te dni.
j Električna železnioa, ki bo vezala tovarni na Savi in na Javorniku, je gotova stvar. V sredo je bil komisijonelen ogled. Za tovarno bo to velika pridobitev, pa tudi za delavce bo to kaj zelo ugodno.
j Delavski konsum in nasprotniki. Kar ne morejo mirovati gotovi ljudje, ki so prijatelji delavca samo takrat, kadar jim ta polni žepe s svojim krvavim zaslužkom. Kakor hitro pa si delavec hoče sam pomagati, tedaj pa kar z loparjem po njem.
j »Odborniki v konsumu ves dobiček spravijo v svoje žepe in najboljše blago oni sami poberejo", tako so si zdaj izmislili ti grdi obrekovalci. No, ko bi kon-sumnemu društvu ne bilo v škodo, bi mi predlagali tole: Naj se za eno leto postavijo v odbor samo oni obrekovalci in ne-zadovoljneži, da bodo poizkusili, kaj se pravi uspešno voditi tako društvo, kakor je delavsko konsumno.
j Pomilujemo tovariša Jožefa Tratnika, ki vsled svoje odkrite besede za edinost med delavci mora trpeti. Preteklo nedeljo namreč je prišlo do spopada med delavci samimi vsled konsumnega društva. Nekateri delavci so še vedno tako nespametni, da ne uvidijo koristi delavstva v konsumih in strokovnih društvih. Delavec Jožef T r a t n i k se je pošteno potegnil za dobro stvar in zato ga je tovariš I. Hodnik s steklenico udaril po glavi in ga prav nevarno ranil.
j Delo je odpovedalo vodstvo temu Hodniku, kar je popolnoma prav. Delavec, ki ne ljubi sodelavca naj se izbacne.
j Delavci, v edinosti je naša moi! Zato proč z vsemi predsodki in kakor en mož se združimo v strokovnem, potem pa tudi v konsumnem društvu. Delajmo tudi na to, da čim preje dobimo svoj strokovni list.
j Nesreče na Jesenicah. (Zgodovinski podatki). 57. Primož Jeklič z Jesenic št. 46, umrl vsled opeklin 12. jun. 1855, star 48 let. — 58. Jakob Robič s Hrušice št. 24, umrl vsled slučajnih poškodb 18. jun. 1858, star 26 let. — 59. Matija Pogačar iz Žič pri Rovih se je ponesrečil pri sekanju drv nedaleč od Ruardovih jam 10. okt. 1859, star 46 let. — 60. Jera Razingar s Hrušice št. 1, umrla vsled nesrečnega padca 29. okt. 1859 stara 44 let. —61 Matija Pristov z Jesenic štev. 41, umrl vsled opeklin 20. jan. 1862. star 3 leta. — 62. Lorenc Smolej s Hrušice št. 25, umrl vsled slučajnih poškodb 6. marca 1865, star 38 let. — 63. Uršula Kosmač z Rovta štev. 64, umrla vsled slučajno dobljenih poškodb 5. okt. 1866, stara 65 let. — 64. Marija Puc s Hrušice štev. 10, umrla vsled opeklin 1. avg. 1869, stara 11 mes. —■ 65. Janez Rekel z Jesenic štev 55, umrl vsled telesnih poškodb 16. febr. 1870, star 34 let. — 66 Pietro della Piaza, umrl na Hrušici štev. 8 vsled težkih poškodb 14. marca 1870, star 47 let. — 67. Jožef Vo-grin iz vasi Biichel, kočevskega okraja, delavec pri zgradbi železnice, umrl na Jesenicah št. 24 vsled telesnih poškodb, star 48 let, 19. sept. 1870 — 68. Aleš Jeklic z Jesenic štev. 84, umrl vsled telesnih poškodb 14. okt. 1870, star 27 let. — 69. Alojz Kli-nar s Save štev. 3, umrl vsled opeklin 19. avg. 1871, star 5 let. — 70. Anton Razingar z Jesenic štev. 28, padel z drevesa in umrl vsled poškodb 8. okt. 1872, star 63 let. — 71. Mina Lavtižar s Plavža štev. 2,
Dalje v I. prilogi
dejal kmet. »Kaj pa, če pride tisti, ki hoče preščipniti karto? Pa je ne bo!"
»Če pride kondukter, pa potegnete z roko takole pod nosom od leve na desno, pa je!"
Kmet je še vedno nezaupno pogledoval po gospodih, ki so se vsi prijazno držali na smeh.
»Vidite, oče, mi se tudi peljemo v Trst", ga je iznova nagovarjal debeli gospod. „No, le poizkusite, le, če bi kondukter ne bil zadovoljen z vašim potegljajem pod nosom plačam vse za vas, list in kazen! Nate roko! Tu so priče!"
„1 naj pa bo no!" se je udal kmet in veseljak je že mislil, da mu je sedel na limanice.
Komaj smo sedeli v vagonu, že je prišel izprevodnik preščipavat karte. Kmetič brez voznega listka je storil, kakor mu je bil velel gosped, in kondukter je bil zadovoljen. Oni g spod je bil namreč pri blagajnici skrivaj kupil karto za kmetiča in opozoril že na peronu kondukterja, češ, da je kmet s culo nekoliko prismuknjen in da je zato on vzel zanj karto.
je šla z doma 25. marca 1873 Našli so jo visoko v Mežakli mitvo šele 3. maja. Bila je slaboumna in stara 39 let. — 72. Janez Brane z Jesenic štev. 12, je zaužil salpetro kislino in umrl 26. jul 1873, star 33 let. — 73. Janez Pavlič na Savi štev. 6, umrl vsled poškodb na glavi 19. febr. 1874, star 43 let. — 74. Jožef Zaveljenia na Savi štev. 6, umrl vsled posledic nesrečnega padca 18. sept. 1874, star 78 let. — 75. Magdalena Janša z Rovta štev 59, zmrznila na planini Suha 3. marca 1875, stara 54 let. — 76. Anten Klinar, župan na Savi štev 3, umrl vsled telesnih poškodb 18. apr. 1876, star 41 let — 77. Frančiška Tancar z Jesenic štev. 2, umrla vsled opeklin 17. okt. 1876, stara 4 in pol leta. (Dalje pride).
v
Štajerske novice
š Roparski nape d se je izvršil pri Pragarskem. Dne 3 t. m. ob osmih zvečer so našli iz tovarne idoči delavci tovarniškega delavca Jožefa Gmajnarja iz Gorice nezavestnega ležati v krvi. Prenesli so ga domov. Dognalo se je, da se je nameraval na njem izvršiti roparski umor. Storilci so ga pobili ter mu odvzeli 8 K 71 v. gotovine, kateri znesek je ravno dobil izplačan v tovarni. Sumljiva dejanja so prijeli 161etnega Jožefa Soršeka ter 151etnega Franca Maleja. Izročili so ju okrožnemu sodišču v Mariboru.
š Prijet cerkveni tat. Cerkvenik mariborske stolice je opazil v sredo zvečer, ko je hotel zapreti cerkev, v cerkvi skritega človeka. Cerkev je takoj zaprl ter poklical policijo, ki je našla v cerkvi skritega 17 letnega Franceta Klemenčiča, rojenega v Ljutomeru, pristojnega v Cakovec. Pri sebi je imel dvoje vitrihov. Eno skrinjico za milodare je mladi tat deloma že odprl. Oddali so ga sodišču.
š Umrl je obč. odbornik v Velenju g. Matevž Šaloven.
š Gulantni m j ž. Bilo je v nedeljo. Celjski kramar Stiger se pelje s svojo gospo po mestu. Konji se splaše, Stigerju planejo lasje po koncu, Stiger skoči v strah in z voza na cesto. Zdivjani konji pa drve s kočijo, v kateri se je vozila mlada Stiger-jeva gospa, po cesti naprej Ni dosti manjkalo, da se ni razbil voz, da se ni ubila Stigerca. To je oni korajžni nemški Celjan, ki je svoj čas vodil tolpo barab in njim na čelu napadel Cehe in Slovence!
š Nemški šolarji pred kriminalom. Minoli teden je stala pred okrožnim sodiščem „kampa" mladih celjskih fantalinov in deklet zaradi gnjusne nenravnosti. Ta „nadepolna" mladina se šola po celjskih nemških zavodih in uči teh lepih (!) naukov. En fant je dobil 6 mesecev zapora — prekoračil je ravno 14. leto — neki drugi pet dni, ker je šele 131etni pobič. Dekleta, žrtve zločina, so. stare po 8 let. Več nesramnežev so oprostili, ker so za kriminal še premladi. — Evo sadov toliko hvalisane nemške vzgoje in nemške šole!
š Županovo ponočnjaško iivljenje. Takozvani Rakuš, župan celjskih nemšku-tarjev, je šel med ponočnjake. Začel je uganjati poulično politiko: Bila je temna noč, prekasna ura je brnela iz celjskih zvonikov. Na voglu kavarne „Merkur" sreča Julče družbo, ki je govorila slovenski. Meni nič, tebi nič — se zaleti dika celjskih Remcev" v prvega pasanta, in bumf! se zaleti še v drugega. Mož se odmaje po Graški cesti proti svoji hiši. Tako nahruljena družba je hotela poklicati policaja, ki ga pa seveda ni bilo blizu, in ga poslati za osebo, ki jo je mahala proti tvrdki „Daniel Rakusch"
Drugi dan zvečer so se peljali vsi gospodje in kmetič zopet iz Trsta.
»Zdaj boste videli!" se je veselil debeluh. „Naš oče seveda zopet nimajo karte in se bodo kondukterju obrisali pod nosom! Danes namreč nisem kupil nič zanje."
Izprevodnik je prišel in vsi so gledali z napeto pozornostjo, kako se bo prestrašil kmetovalec, videč, da bo moral plačati poleg tarife še kazen.
Mož pa je mirno potegnil z roko od desne na levo in — kondukter je odšel! In zdaj se sopotniki niso smejali kmetu, ampak tovarišu, ki je hlastno vprašal:
»Kako ste pa to naredili?"
„Prav tako, kakor vi na ljubljanskem kolodvoru! Kupil sem list, pokazal sem ga kondukterju in se zmenil z njim. Sicer bi bil plačal kazen, kakor moj znanec, ki ga je opeharil eden tako prijaznih gospodov, kakršen ste vi. Zdaj pa, gospod, hvala lepa, ker sem se z vašo pomočjo vendar enkrat zastonj vozil od Ljubljane do Trsta! Priporočam se še vdrugič!"	V. K.
ild. To bi bilo šele imenitno, ko bi redar zgrabil župana in ga gnal v „keho!"
š „ Šaleška čitalnica" v Scitanju
si je izvolila na predlog čast. člana g. dež. poslanca Ivana Vošnjaka ves poprejšnji cd-bor, in sicer gospode : Ivana Korepec, predsednikom, dr. Frana Mayerja podpredsednikom, Antona Nerata tajnikom, Vinko Kol-šeka blagajnikom, Jakoba Volka in Milana Vošnjaka odbornikema. Ravno ta odbor — njemu na čelu marljivi blagajnik gosp. notar Kolšek — spravil je čitalnico v pravi tir, tako da se ista zdaj še celo lahko ponaša s premoženjem, naloženim v posojilnici, medtem, ko je poprej imela — dolgove ! — Da hoče zopet izvoljeni odbor tudi v tekočem društvenem letu nadaljevati svoje zgoraj skremno opisano delovanje, pokazal je koncert dne 11. t. m. s tamburanjem, petjem, gledališko predstavo in tombolo. Naši vrli tamburaši pod vodstvom g. Nerata udarjali so povsem nove krasne komade uprav mojstrsko, moški pevski zbor pod vodstvom g. Remica je zapel kaj dovršeno dva lepa zbora in en čveterospev. Gledališka igra „Raztresenca bila je v znanih spretnih rokah gospe Zcckove ter gg. Ar-miča, ki je na našem odru prvikrat nastopil in si takoj pridobil simpatije občinstva, Koiopca in Zecka. Igra vzbujala je mnogo zabave — a tudi pouka. Tombola z mnogoštevilnimi dobitki je bila jako živahna in donesla je za „božičnico" lepo svctico denarja. Vstopnina in donesek tombole po od-biiku stroškov vpoiabita se za »božičnico", pri kateri bode obdarjena uboga šolbka mladina z obleko in drugimi koristnimi predmeti.
horežke novice.
k Mi trlbe. „Reichspost" priobčuje članek o matrikah, kateri je sestavljen na čisto napačni podlagi. O slovenskem jeziku govori, kakor bi bil to jezik priseljencev. A slovenski jezik je deželni jezik na Koroškem, starejši od nemškega na koroških tleh. Mi Slovenci ne zahtevamo slovenskih matrik v nemških krajih, ampak v slovenskih. S tem se torej Nemcem nič ne vzame Odločno zavračamo očitanje, da bi Slovenci s tem mir kršili. Sovražniki miru so oni nenasitni Ntmci, ki mislijo, da mora vse služiti njihovemu pangermanizmu.
k Drcbne novice. Nemško kat. društvo sv. Jožefa je svoje knjige tiskalo v 145.CC0 izvodih. Ntkaj fiiijalk ima društvo v Švici in na Bavarskem. — Pasji kontumac imajo zopet v Celovcu. — Imenovan j e c. kr. deželno vladni koncipist g. dr. L. P e t r i n za prov. c kr. okrajnega kemisarja. — U m r 1 je v Gradcu celovški obč. svetnik in tovarnar mila Oton Madile, star 43 let. Umrl je profesor obrtne šole v Celovcu Jožef K e r s e k.
k Pristop h Kršč. eoc. zvezi" v Ljubljeni je sklenilo, v svoji zadnji odbo-rovi seji »Sloven kišč. - socialno delavsko društvo za Celovec in okolico". — Društvo šteje sedaj 77 članov in ima tudi že svoj pevski zbor. — Prihodnjo nedeljo, dne 18. t m. priredi redno mesečno zborovanje v prostorih pri Cavzniku ob 4. uri popoldne.
k Bcžtčnfca ,Narodne šole« v Št. Rupertu pri Velikovcu se je zadnjo sredo, dne 14. t. m. obnesla nad vse sijajno. Prostorna telovadnica, kjer se je slavnost vršila prvokrat, je bila skoro napolnjena. — Otroci so svoje vloge rešili nad vse izborno. Tu smo opazili, koliko je vredna izobrazba v pravem narodno-katoliškem duhu. Iskrena hvala gre čč. šolskim sestram za trud in obilnim darovateljem, ki so omogočili božičnico in napravili veselje revnim otrokom, odraslim pa mnogo lepe zabave!
ftonce iz koče*skega < kraja.
kč. Čudna prikazen je novi most v Ribnici čez Bistrico Železen je res, morda tudi trden, prav gotovo pa — drag Dva tisočaka za tako stvar, to je že nekaj. Še bolj gotovo kakor prejšnje pa je to, da ga celo sladko dremajoči olepševalni odsek pri vsi svoji zaspanosti ne bo pohvalil; še manj pa ljudje, ki bedo hodili čezenj. Grd je, kakor pukel na kamelinem hrbtu Čemu neki čez tako ozko vodo napravljati tako vzbo-čen most? Tlak mosta je iz precej poliranih hrastovih desk, ki so vrhutega še podolgem nabite. Ko bo po zimi nekoliko pomrzlo, ne bo čez ta most nihče prišel drugače, kakor da bo do vrha priplezal po kolenih, na vrhu bo pa sedel in se po zadnji plati peljal do drugega konca. Potem pa hočejo nekateri na to delo biti ponosni! So pač z malim zadovoljni!
kč. Pa ia en most! Most, o katerem govorimo, je na enem bregu tako visoko zidan, da je bilo treba od tal do mosta napraviti še en lesen poševen most, da se pride na prvega železnega. Vidi se, kakor da je na kurjo gredo pristavljena deska, po kateri hodijo kure spat. Ribničanje prosijo trške očete, ki so dali postaviti ta most, naj nikar nihče ne da delat razglednic, da se ne
bo svet pasel na tem prgledu. Kdor ga hoče videti, naj ga pride pa v Ribnico gledat! Preklicano vendar!
kč. Lepo! Čujemo, da ima občinski urad v Dolenji vasi sedaj slovensko-nemški napis. Deslej se je slovenski skrival pod velikim nemškim, Tega napredka smo prav veseli — na Slovenskem!
kč. Cikorija in ljubezen do kmeta! G. Stare, trgovec v Ribnici, ima Franckovo cikorijo v svoji zalogi. On jo prodaja nekaj soldov ceneje, nego drugi ribniški trgevci. Kdo more kaj proti temu ? In vendar imajo nekateri. Tvrdka Franck je g. Staretu pisala, da mora cikorijo — podražiti. Kdo se ne bi smejal? Če g. Stare Francku cikorijo pošteno plača, potem nikomur nič mari. četudi on daje cikorijo zastonj. Nekdo — drugi gotovo ne, kakor kak nasproten trgovec, ali pa več njih — je Francku pisal, da g. Stareta vzame v rok®, naj cikorijo podraži. To so storili seveda zopet — iz ljubezni do kmeta. Sedaj g. Stare noče cikorije podražiti, in Franck mu je več morda dajal ne bo, ker se boji drugih. Mi pa ribniškim kmetom in kmeticam damo pameten svet, da naj kupujejo tam,v kjer je ceneje, in to je pri g. Staretu. Če Franckove cikorije ne bo, bo pa druga, „kofe" bo pa vseeno dober. Pa smo končali!
kč. Nekateri imajo hude jezike zoper ribniško »hranilnico in posojilnico", ki doslej izborno posluje. Čujemo, da bodo merodajni nekaterim zavili vrat — v sodniji, potem bo pa — vse tiho. Za hujskanje se bodo šli zahvalit in poklonit liberalcem! Tudi prav!
Primorske notice.
p Ustanovitev župnijskih knjižnic v Trstu V Trstu se ustanovila dve slovenski župnijski knjižnici in sicer ena v župniji sv. Antona novega in druga pri sv. Jakobu. Namen teh knjižnic je nuditi čita-jočemu občinstvu dobro in poučljivo čtivo nravre in verske vsebine ter je odvračati od čitanja nemoralnih knjig in časopisov, katerih je dandanes vse polno na vseh koncih in krajih.
p Nabrežinska stavka traja dalje. Kamnoseki na eni in delodajalci na drugi strani so trdni in se ne udajo. Vse delo je zaostalo.
p Pcgreb samomorivca Hen-diycha je bil v četrtek v Gorici. Vzrok samoumoru je bila melanholija, katera je dijaku zmešala glavo. To se vidi tudi iz pisma do očeta, v katerem toži, da se ne more nikakor iznebiti more, ki ga tlači.
p Vest ga je pekla. Pred dvema letoma je našel Jožef Eleršič, pek v Gorici, na dvorišču g. Al. Vittorija v ulici Rabata, 600 K v bankovcih po 200 K. Ker se vsak dan ne najde 600 K, se jih je tako razveselil, da jih je obdržal. Sedaj ga je začela vest peči in je sam naznanil policiji, kaj se je zgodilo.
Kaj bo notega \ Zagorju?
Pokcpališče je postalo premajhno. Zato ga hočejo precej povečati. Novo obzidje je že narejeno. Manjka še železne ograje.
Pred pošto se bo v kratkem prikazal nov konsum za delavce.
Električno luč bomo dobili, kakor se kaže. Pred kratkim pričeta elektrarna v Toplicah hitro napreduje. Zvezati jo mislijo s trbovljsko elektrarno. Ni napačna misel. Le škoda, da bo svetila elektrika menda samo pod zemljo, ker vso stvar dela sam premogovnik. Dobro bi pa vendar bilo tudi nad zemljo nekaj luči. Kaj, ko bi se občinski odbor nekoliko pobrigal za to, dokler je še čas? Zagorjani in Topličani bi bili s časom gotovo hvaležni.
Nemško gledališče so nam obetali. Pred časom je obljubila neka nemška gledališka družba več predstav za letošnjo zimo. Zanimanja za to stvar je bilo precej, saj so baje nekateri že kupili vstopnice za celo sezono naprej. A dosedaj se predstave še nis« pričele. Nemških tudi treba ni!
Morda pa le kaj bo, ker v Habato-vem salonu delajo nov oder.
Pa še nekaj bo. Obrtna nadaljevalna šola v Toplicah; ki jo obiskujejo tudi vsi ponavljalni učenci; dosedaj nima nič krščanskega nauka. Splošna misel je, da bi ga bilo dobro nekoliko, ker mladi ljudje marsikaj zelo hitro pozabijo. Sama vlada je že začela siliti na to, kakor čujemo. In res, ima te dni naš šolski svet neka posvetovanja glede tega. Upajmo, da gospodje v odboru ne bodo zoper krščanski nauk.
Slovenci na Dunaju.
Zadnja nedelja je bila za nas dunajske Slovence dan izrednega veselja. Popoldne ob polu treh smo se zbrali v obilnem številu v krasni cerkvi sv. Antona, da smo počastili kar najslovesnejše Marijo brezmadežno. Razširjena cerkev sv. Antona, ki jo je posvetil 1. adventno nedeljo pomožni škof Schneider, napravi na obiskovavca naj-
boljši vtisk. Prostora v cerkvi je za 1200 oseb. Cerkev ima sedaj 7 oltarjev, izmed katerih se posebno odlikuje včliki oltar po svojem krasnem sestavu. Umetniško dovršeni kip sv. Antona Pad. v včlikem oltarju je visok 180 cm. Izmed stranskih oltarjev je eden posvečen Mariji, brezmadežni Devici. Posebno zanimiva je tudi podoba Kri-žanega v drugem stranskem oltarju; zares umetniško delo je iz srednjega veka! Oltarji so izdelani vsi iz mramorja. — Slovenci na Dunaju smo lahko veseli, da moremo opravljati svojo službo božjo v tako lepi cerkvi, kjer vse vzpodbuja k pobož nosti ! — Slovesnost v čast Brezmadežni zadnjo nedeljo je posebno povzdignilo ubrano petje litanij M. B. več slovenskih in hrvaških gospodov pred oltarjem, katerim je ljudstvo sveto navdušeno odpevalo. Vsem gospodom, ki so prihiteli, z nami vred počastit Brezmadežno, izrekamo pre-srčno zahvalo!
Po službi božji smo se zbrali v veliki dvorani „zur schonen Schiiferin", Gumpen-dorferstrasse 101, kjer nam je priredila naša „Straža* jako zanimiv Miklavžev večer. V dvorani je prostora za 350 oseb, pa je bila ta večer napolnjena. Tukaj bomo odslej prirejali svoje zabavne večere, a škoda je le, da ni dvorana še nekoliko večja !
Slavnostni govornik je vzpodbujal člane, naj delujejo z združenimi močmi za pro-speh društva ! Pevske točke so se izborno izvajale pod spretnim vodstvom gospoda Bajuka v občno zadovoljnost navzočih. Požrtvovalnim gospodičnam pevkam in gospodom pevcem vsa čast!
Nastop sv. Miklavža v spremstvu angelov in parkljev je napravil mnogo veselja med mladimi in odraslimi.
Sv. Miklavž je bogato obdaril navzoče, jih blagoslovil in obljubil, da hoče drugo leto zopet obiskati Slovence, zbrane v »Straži na Dunaju.
Za našega Miklavža so se zanimali posebno tudi Rusi, ki so ta večer nas počastili s svojim obiskom. Omeniti moramo še, da se je zahvalil g. dr. Vergun na pozdravni govor g. Lenarda najprej v ruskem jeziku, potem pa je nadaljeval slovenski in izrazil svoje iznenadenje, da je našel na Dunaju toliko Slovencev zbranih v društvu „Straži". Pravil nam je, da je bil na počitnicah na Bledu in se razgovarjal s slovenskim kmetom, ki je bil zelo vesel, da je mogel z Rusom govoriti; omenjal je tudi g. doktor lepega narodnega petja slovenskega, katero ima zopet priliko poslušati v slovenskem društvu na Dunaju: slovenski narod je pevski narod! Te besede so med navzočimi vzbudile veliko zanimanja, veselja in navdušenja!
Dunajski Slovenci bodo imeli izredne slovensko službo božjo tudi na Božič, dne 25. decembra, prihodnjo nedeljo.
„Straža8 priredi izredni občni zbor dne 8. januarja; 12. februarja pa posebno zanimiv zabavni večer in sicer v češkem »Narodnem Domu".
Rusko-japonska vojska.
Kaj je s portarturskim brodovjem in ,	trdnjavo ?
Kaj gotovega tudi danes še ne moremo povedati. Uradnega ruskega poročila do danes zjutraj še vedno ni; nekateri listi zatrjujejo, da ruska vlada, odkar je bil poškodovan ruski brezžični brzojav v Port Arturju, o položaju trdnjave ni več dobila direktnih poročil, drugi listi pa prinašajo »poročila iz Peterburga", ki tudi trdijo, da je japonsko bombardiranje uničilo ruske ladje v Port Arturju, dočim so Rusi prej topov in moštvo spravili v utrdbe, samo pri »Seba-stopolu" menda še niso spravili topove v utrdbe. Kaj je resnica, se bo šele videlo, na vsak način je mnogo ruskih torpedovk še nepoškodovanih. Japonci streljajo sedaj z „griča 203 m." na mesto, da uničijo važnejše ruske zaloge, vojašnice, arzenal, laboratorij itd.
Poročila iz Tokia pravijo, da je japonsko gospodstvo vsled uničenja ruskega port-arturskega brodovja tako popolno, da bo japonsko brodovje sedaj odplulo izpred Port Arturja v domovino, da se ondi popolnoma popravi za vsprejem baltiškega brodovja. Napadi na trdnjavo se bodo sedaj vršili samo od suhe strani, in sicer poizkušajo Japonci sedaj zavzeti utrdbo Ičan in Anča-šan, a predno se jim to težavno delo posreči, bo trajalo mogoče več tednov. Kar se tiče japonskega brodovja, se nam zdi, da stvar ni popolnoma taka, kakor jo opisujejo Japonci. Brodovje je morda močno poškodovano, da mora iti v popravljalnice, kajti če odplove izpred Port Arturja, tedaj imajo kitajske džunke prosto pot, dovažati proti bogatemu plačilu ruski posadki živeža in streliva.
Berolinski »Lokalanzeiger" poroča iz Tokia, da je general Steselj na zopetni poziv Japoncev, naj kapitulira, odgovoril, d a on in njegove čete ne bodo pod nobenim pogojem trd njave predale Japoncem.
Iz Čifua poročajo, da se je tja v odprti jadernci pripeljalo v civilni obleki sedem Rusov iz Port Arturja, ki so pa skoro gotovo vojaki. Takoj so se peljali v ruski konzulat. Gotove prinašajo važne vesti. Oster veter je omogočil njihovo hitro vožnjo.
Gibanje Rusov.
Iz Peterburga poročajo 16. t. m.: Poveljnik tretjega voja, general Kaulbars, ima vsaki čas priti v H a r b i n. Za gotovo se nadjajo vsi, da bodo do srede meseca februarja na bojišču vse čete tretjega voja. Potem bi znašala ruska premoč nad Japonci 8 0. 0 0 0 d o 1 0 0. 0 0 0 mož Japoncem primanjkuje, če bi tudi spravili na bojišče enako število čet, častnikov. Rusija lahko vzame častnike, ako njeni sosedje varujejo nevtralnost, evropejskim četam; pred kratkim je zopet odšlo 300 častnikov od evropejskih polkov v Vzhodno Azijo.
Kuropatkin poroča 15. t. m. : Danes nimam poročil o spopadih. General konjeništva, baron Kaulbars, poveljnik tretje armade, je danes došel v Mukden. Danes je lahan vetrič. Temperatura je padla na 3 stopinje R. pod ničlo.
Iz Mukdena poročajo 15. t. m: Na postaji Goabanci so napadli v japonski službi
stoječi Hunhuzi voz, v katerem so se vozili Kitajci, stoječi v ruski službi. Vlekli so jih proč ter potem ubili. V naših pozicijah vlada mir. Iz Dadzjapua se poroča 15. t. ra: Včeraj smo opazovali med bojem prednjih straž, ki so se ga udeležili strelci kaspiškega polka, da so japonske kroglje, ko so se dotaknile zemlje, razširjale med šumom bli-ščeč žarek, kakor pri kaki eksploziji. Eiega strelca je zadela taka kroglja v roko, ki jo je prodrla skozi in skozi. Sodi se, da so Japonci začeli rabiti eksplozivne kroglje.
Položij ob Š*hu.
Oikar se je vršila sredi oktobra ob Šahu in Hunhu ona velika bitka, ni na bojišču nobenih važnejših dogodSov. Dolgotrajni mir, ki sledi tem krvavim bitkam, nam kaže, da sta obe armadi vsled zimskega časa ovirani, izvrševati operacije v večjem obsegu. Strupen mraz, ki pada po noči 20 stopinj pod ničlo, povzroča vojakom mnogo trpljenja, in globok sneg pa ovira že premikanje čet ter dovažanje potrebščin po slabih mandžurijskih cestah. Male praske, posebno na krilih obeh armad, se seveda vrše vsak dan. Splošno se pa Rusi in Japonci drže svojih močno utrjenih postojank, ki so jih utrdili zadaje štiri tedne. O teh utrdbah, ki so jih zgradili Rusi in Japonci, se poroča, da se ruske utrdbe raztezajo od Tavananpua na spodnjem delu Hunha, zahodno od železnice, do Taniena na levem krilu, in sicer so glavne pozicije prirejene vzhodno od železnice na desnem Šahovem bregu. Tu so v izbornih pozicijah
nastavljeni težki topovi ter postavljene utrdbe z veliko natančnostjo, nadalje prostori, varni pred bombami i. t. d. Tudi Japonci so se na mestu prejšnje ofenzive na tem delu bojišča omejili na defenzivo ter so kakor Rusi celo svojo armado postavili v utrjenih taborjh za mogočnimi utrdbami. Pri Banjapuci ob Šihu si stojita oba sovražni vrsti na nekaterih mestih le po 500 m. oddaljeni. Djsno japonsko krilo pod Kurokijem se vije ob desnem Šahovem bregu ter izkuša tudi tu Ruse obiti. Di ložje razvije svoje desno krilo v danem trenotku, so Japonci posebno močno utrdili prelaze pri Vanfulinu in Kao-tulinu, skozi katerega pelje cesta iz Btnja-puca in Pintajce. Lavo krilo ki se opira na svoji dasni strani pri Šihopu na železnico, sega na zahodu do Hohjačvance. Ako pa je iz karte in iz predstoječih podatkov možno dobiti sliko o obsegu obojestranskih utrdb, vendar ni mogoče, spoznati sedanje razvrstitve in moči obeh armad ter razdelitve posameznih vojnih korov in divizij na celi fronti. Sploh se pa vrši sedaj v Mandžuriji kaj čudna vojska, ker stojita na mali razdalji, na primeroma malem prostoru dve posebno močni armadi že več tedaov popolnoma mirno.
Na naši karti so zaznamovane utrdbe, kolikor je bilo to mogoia, po raznih poročilih. Karta nima namena, podati jasne slike o sedanjem položaju, ampak samo predočiti, kako daleč se razprostirata obe fronti ob Šahu, kjer bo prej ali slej vendar le padla odločitev.
Rutk) t&borlISe v M vudSuriji.
Naša sltka nam kaže, kako je Kuropatkin zavaroval svoje vojne oddelke v Mandžuriji proti sovražnim napadom Mislimo si nekoliko vzvišeno ravan Najprej vidimo spredaj pred vhodom izkopana rove, takozvane traverze, ki se razširjajo v enakih razdaljah v čveterokote, v katerih so globoke jame. Nato pride plot iz bodečih žic, za tem pa več vrst takozvanih volčjih jam, ki se vlečejo okoli in okoli /sega tabora. Na dnu vsake jama je navpik obrnjen oster Icol, na katerega se sovražnik nasadi, kadar pade v jamo. (Glej sliko ob strani!) Jame so večinoma nalahko zakrite z bičjem. Vmes pa je napeljana gosta mreža bodečih žic, v katero se vjame napadavec, ki ne more prej naprej, dokler vseh žic ne potrga in odstrani, ker tudi če jih poreže, ga še vedno zadržujejo, da ne more naprej. Skozi ozki vhod pridemo v preddvor taborišča. Najprej zagledamo na levi in desni širok in globok jarek, ki je napolnjen z vodo. Več vodnjakov neprenehoma napolnjuje ta jark. A tudi v njem je vse polno kolov, med katerimi je napeljana bodeča mreža, tako da ga ni mogoče preplavati. Tudi pred vhodom je zopet bodeč plot. Zdaj pridemo do nasipa v podolgastem polkrogu, ki je dvojen, tako da se moštvo lahko skrije v njem pred topniškim ognjem. To je prostor za prednje straže Za tem šele pridemo do nasipa, ki obdaja pravo taborišče. Ta je izpeljan v obliki trikotnika z nalomljenimi stranicami in ves nasajen s topovi, zlasti ob voglih. V sredi je pa prostor za voja-
►ti O
i
O
N<
.5°
O
CT
Ub 3>
sr 0

•SjSSte ,„„.(«11111"

..(''m.f.h.j


štvo. Izkopane so jame v zemljo in postavljene nizke lope, vse pa pokrite z debelo plastjo prsti, katera daje popolno varnost pred bombami in granatami. Tu ležč vojaki, kadar so prosti službe. Podobna skrivališča so še ob zadnjem nasipu.
Take so moderne utrdbe. Seveda so pripravne samo za brambo, ne pa za napad. Gotovo so se tudi Japonci utaborili na podoben način. Iz tega pa tudi spoznamo, zakaj je vojska v Mandžuriji zaostala. Noben nasprotnik neče zdaj v hudi zimi vun .. iz utrjenih brlogov, katere si je s toliko «? težavo naredil.
O
Kdaj Rusi sopet prično % ofensivo? ^
O vprašanju, kdaj bodo Rusi v Man- g, džuriji pričeli z ofenzivo ter o splošnem q položaju, se je izrazil tudi odposlanec ge-nerala Kuropatkina, grof Adlerberg, cn< ki je došel v Peterburg, sledeče: „Za sedaj mislijo Japonci le na brambo; ne da bi začeli z ofenzivo. Dobro razumejo, kolike izgube so trpeli, da so prišli do reke Šaho. Toda tedaj so imeli pred seboj le slabotnega sovražnika, sedaj pa, ko stoje pred p grozečo in veliko silo, jim ne preostaja Pi drugega, ko misliti na brambo. Na to de- N< lajo sedaj z vsemi silami. Japonci ne mo- 5 rejo sedaj vojevati niti guerilla vojske, ker nimajo zato pripravne konjenice; ruska ko-njenica pa je sposobna za velike akcije. Kar se tiče splošne ofenzive ruske armade, je po grofovem mnenju, za sedaj še ni pričakovati. Ofenzive ne nameravajo pričeti pred koncem januarja ali začetkom febru-arija. Vendar se bo i'.peljala gotovo z uspehom. Tudi morebitni slučaji ne bodo izpre-menili sklepa. Sploh ni dvoma nad premočjo ruske armade in vsi, od generala Kuropatkina do zadnjega vojaka gledajo mirno in samozavestno v prihodnjost.
š
P
Koreja
je odpoklicala svoje poslanike na zunanjih dvorih. Tako se poroča iz Tokia. Že prej je Koreja svojo armado uvrstila v japonsko armado in nje čete so se pod japonskim poveljstvom bojevale na severu Koreje proti kozakom, od poklicanje poslanikov pa znači, da je izgubila popolnoma svojo samostalnost in da bo le mikadova vazalna država.
Iz Soula se poroča, da so Rusi v Koreji pričeli prodirati proti jugu.
Kitajci na meji se obordšujejo.
Ruska brzojavna agentura poroča, da se kitajske čete ob mandžurijski meji obo-rožujejo s Krupovimi topovi. V zadnjem času so razne posadke na meji dobile 65 takih topov.
Vaina ieleinica v japonskih rokah.
„Birž. Vjed." poročajo 15. t. m. zvečer iz aanpvašen: Kakor se glase vesti, so Japonci vzeli v posest s prekršenjem kitajske nevtralnosti železnico Himentin-Šanhajkvan. Na postaji Gobanci zadržujejo preoblečeni japonski vojaki s tremi častniki potnike, ki pričajo po železnici. Ravnanje Japoncev vzbuja med prebivalstvom nevoljo.
Tolstojev sin odlikovan.
Iz Peterburga poročajo 16. t. m.: Andrej grof Tolstoj, sin Leva Tolstoja, ki služi kot prostovoljec ▼ Mandžuriji, je dobil za hrabrost, ki jo je izkazal kot ordonančni častnik drŽavi, armadi in carju, red sv. Jurija.
Ruski ministrski svet.
Peterburg, 15. decembra. V carjevi navzočnosti se je vršil v Carskem selu danes ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi ministri.
Ruska križarica »Askold*.
London, 16. dec. Japonski poslanik potrjuje vest, da se ruska križarka „As-kold", ki bi morala do konca vojske ostati v Šangaju, oskrbuje s premogom ter se pripravlja, da odpotuje Japonska je obvestila Kitajsko in Rusijo da bi to značilo kršenje nevtralnosti.
Koliko izgub so imeli doslej Rusi?
.Sibirskaja Vračebnija Vjedomosti" (Sibirski zdravniški glasnik) poroča na podlagi podatkov, da znaša število ruskih izgub de 21. okt. v večjih bojih in bitkah 68.441 mož ter 1913 častnikov. Tu so ušteti mrtvi, ranjeni in vjeti.
Japonski vojni proračun.
Iz Tokia poročajo 16 t. m.: Vojni vladni proračun be jutri predložen parlamentu. Budgetna komisija je zmanjšala redne izdatke za 14 milijonov jenov.
Augleika — nevtralnost.
„New*parer" poroča, da ena največjih angleških livarn izdeluje za Ruse sto Maxi-movih topov, ki se odpošljejo v Mukden. — Ista tovarna izdeluje pa tudi za Japonce 24 topov Angleški parnik „Dulwich" je na Japonsko prepeljal 500 Arnstrongovih topov in 3500 ton streliva. Baltiškemu brodovju sta pa v Port Said pripeljala premoga angleška parnika „Calverlay" in „Yeddo". Pa
naj kdo reče, da Angleži niso nevtralni, saj služijo na obeh straneh!
Posvetovanje nemške ljudske stranke.
Načelništvo nemške ljudske stranke ima danes na Dunaju sejo. Ob tej priliki bodo sklepali, kako stališče naj stranka zavzame nasproti vladi.
Krščanski socialci proti KOrberju.
Predvčerajšnjim sta v Wahringu govorila krščanska socialna poslanca dr. Gess-mann in dr Lueger o nižjeavstrijskem deželnem šolskem zakonu. Dr Gessmann je obžaloval, da je vlada šla v tem vprašanju tako daleč, da nekaj političnih kričačev gospodari na Dunaju. Dr. Lueger je rekel, da njegova stranka dela le to, kar je koristno prebivalstvu in domovini, brez ozira na K or-berjeve želje Vlada je krščanskim soci-alcem prepovedala bakljado, a dovolila socialnim demokratom prirediti mačjo godbo. — Če žele avstrijski merodajni krogi, da v Avstriji dobi gospodstvo socialna demokracija, se to lahko zgodi. Na shodu so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da vlada predloži v najvišje potrjenje novi šolski zakon, in obsojajo socialno demokraške izgrede.
V ogrskem drž, zboru
se bije v opoziciji srdit boj proti novemu poslovniku. Pe včerajšnjem govoru sedanjega opezicijenalca, bivšega ministrskega predsednika Banffyja je dejal podpredsednik : .Opozarjam, da se mora zbornica danes zadnji' čas konstituirati". Klici: „Je že davao
konstituirana!" Od opozicije so na to jako ostro govorili še grof Evgen Zichy, Polo-nyi. Liberalna večina in sedanji ministrski predsednik Tisza pa so očitali Banffyju, da je on za časa svoje vlade hotel uvesti absolutizem. Prihodnja seja vponedeljek. V ponedeljek bo skoro gotovo ogrski drž. zbor odgoden do dne 3. januvarja. Če se do takrat opozicija ne uda, bo drž. zbor razpuščen. Nove volitve bodo skoro gotovo od 24. januvarja do 5. febru-varja, nova zbornica pa bo pričela zborovati okoli 13. februvarja. Opozicija odločno stoji na stališču starega poslovnika in na podlagi novega poslovnika ne bo vladi nič dovolila. Tako je sklenila v včerajšnji konferenci. Grof Tisza je imel včeraj daljši pogovor z grofom Julijem Andrassyjem. Danes bo Tiszo vladar na Dunaju sprejel v avdijenci.
Trgovinske pogodbe.
Dosedanja diplomatična pogajanja o novi trgovinski pogodbi med našo državo in Nemčijo še niso imela .uspeha, a upajo poravnati nesporazumljenja.
Če bodo diplomatična pogajanja med obema državama ostala brezuspešna, bo odpoklican avstrijski poslanik v Berolinu pl. Szogyeny.
Ital. zbor. je v tajni seji s 104 proti 30 glasovom odobrila trgovinsko pogodbo med Italijo in Švico.
Prepovedan protiavstrijski shod v Italiji.
Italijanska vlada je prepovedala nameravani protiavstrijski shod v Benetkah. Na
tem shodu je nameraval govoriti Gabrijel d' Annunzio o zatiranju Italijanov v Avstriji.
Nameravana stavka italijanskih železničarjev.
V Milanu so predvčerajšnjim imeli železničarji shod, na katerem so sklenili prirediti splošno železničarsko stavko, ako se bo vlada branila rešiti spomenico železničarjev. Splošno mnenje je, da bo Gioliti odvrnil nevarnost preteče stavke.
Novi predsednik srbske skupščine.
Srbska skupščina je izvolila za predsednika skupščini Stanojeviča.
Ruski visokošolci za svobodomiselni pouk.
Visokošolci na peterburškera zgodovinsko filološkem zavodu so vložili pri ruskem ministrstvu za prosveto prošnjo, naj se preosnuje zavod v svobodomiselnem smislu, ker je vodstvo zavoda pri starih predpisih prestrogo. Minister peticije ni sprejel, češ, da so take dijaške peticije nezakonite.
Novo špansko ministrstvo.
Španski kralj je potrdil novo špansko ministrstvo, katero je sostavil general Azcar-raga. — Ministrstvo je sostavljeno tako-le: Predsednik in minister za mornarico general Azcarraga, finančni minister C a -s t e 1 1 a n o , notranje stvari V a d i 1 I i o, zunanje stvari C a m b o s , vojni minister V i 1 1 a r.
Ropar Raisuli
je pet milj od Tangeia v Maroku napsdel v Tanger namenjeno karavano in ujel 11 oseb ter 25 mul.
„Giovane Trieste"
se imenuje novo društvo, katero so ustanovili tržaški iredentisti namesto po vladi raz-puščenega društva .Vita dei giovanne", ker so bile najdene v društvenih prostorih bombe. Dne 14. t. m. so priredili ustanovitelji po § 2 shod, na katerem so zabavljali proti tržaškemu občinskemu svetu in pa proti novoizvoljenemu tržaškemu državnemu poslancu Scaramangi.
Napad na Srbskem.
Na glavnega urednika srbskega lista „Opozicija", Veličkovica, sta predvčerajšnjim zvečer streljala dva neznanca, a ga nista zadela. Veličkovič trdi, da sta bila napado-valca preoblečena orožnika. Napad je povzročil veliko pozornost, ker je bivši minister Veličkovič znan kot pristaš Obreno-vičev in nasprotnik zarotnikov. Najnovejša poročila trde, da se na Veličkoviča ni streljalo, marveč, da sta bila vržena nanj dva velika kamna in je pri tem dobil dve rani.
Novo srbsko posojilo.
Srbski finančni minister dr. Paču bo odpotoval na Dunaj, da najame novo posojilo v znesku 80 milijonov frankov, katere rabi Srbija za zgradbo novih železnic in za armado. Ce bo dobila Srbija posojilo v Avstriji, bo tudi v Avstriji naročila potrebno blago za železnice in pa topove. Ako dunajske banke ne bodo voljne dati Srbiji posojila, bo izkušala srbska vlada dobiti posojilo pri francoskih bankah v Parizu.
Japonska in Zedinjene države.
.Voss. Ztg." priobčuje iz Yokohame zanimivo pismo o razmerah med Zedinje-nimi državami in Japonsko. V pismu se navaja, da so Japonci Američanom jako zamerili, ker so zasedli Filipinske otoke. „Newyork Herald" je nedavno poročal, kako dobro so znane japonskim častnikom ameriške utrdbe in razdelitev vojaških čet na Filipinskih otokih. Japonski častniki so izjavili, da Američani nimajo na Filipinskih otokih niti enega topa, katerega bi ne uničili Japonci v 15 minutah. Američani nimajo brodovja, ki bi preprečilo, da izkrcajo Japonci v 14 dneh 200.000 mož na Filipinske otoke.
Dnevne novice.
V L j ubljani, 17. dec.
Osmešili so se škofjeloški liberalci in njihovi somišljeniki. Dne 9. t. m. je bila pri škofjeloškem sodišču obravnava proti de-• želnemu poslancu in županu g. Fr. Demšarju radi prestopka po § 393., ki govori o naredbah proti kužnim boleznim. Fr. Prevc je v Kranju na semnju kupil nekaj buš ter pozabil vzeti živinski potni list in se s tem pregrešil zoper § 393. Fr. Demšar je doma od Prevca kupil tri buše in bil tudi raditega sednijsko zasledovan. Pri obravnavi pa se je pokazalo, da se Fr. Demšar ni pregrešil zoper zakon in je bil o p r o š č e n. Znano je, da so liberalci že pred dvema mesecema v „Narodu" zagnali hurenski krik proti Demšarju in si same škodoželjnosti meli roke, a so se grozno osmešili. Sedaj pa kličejo liberaloi v „Narodu" na pomoč okrajno glavarstvo in orožnike češ: Pri-mite ga, ta dela zoper postave. AH so
smešne te liberalne duše! Kaj pa je storil župan proti glavarstvu in orožnikom? Branil je le svojo čast v deželnem zboru kot župan in poslanec proti nasprotnikom, ki kot ose silijo vanj. Kdo in zakaj je poslanca in župana ovadil sodišču? Obravnava je dokazala, da nagibi niso bili plemeniti. Osramotiti so hoteli značajnega moža pred javnostjo, a so sedaj sami osramočeni. Podle dopise za .Narod" pa more kovati le hujskač, ki išče izdajavskega kruha. Toda dobro poznamo močno naravo poslanca Demšarja, ki bode prenesel vse te napade le s pomilovanjem svojih nasprotnikov. Zato mu rečemo: Tistemu, za komur stoje gorenjski kmetje, se ni treba bati „vraga".
Več volivcev.
Špansko. Neprenehoma hodijo liberalci na Špansko po škandale Kar izmislijo si kak škandal, misleč, da ne bo nihče šel vprašat na Špansko, če je res. Nadškofu Nozaledu je to začelo presedati. Tožil je v Berolinu izhajajočo .Tiigliche Rundschau", katera je bilo tudi obsojena zaradi obrekovanja. „Slov. Narod", ki je tudi priobčeval španske notice, jih sedaj seveda vkljub temu ne bo preklical. Ali naj sporočimo na Špansko, da naj Nozaleda tudi .Narod" prime za ušesa? To bi vpil o „španski inkviziciji!"
Druitveni koledarček »Slovenske kršč sool&lne zveze" je ravnokar izšel. Več o njegovi bogati vsebini izpregovorimo prihodnjič. Cena 1 K. Tega koledarčka ne bi smel pogrešati nihče, kdor se zanima za slovensko društveno organizacijo. V „Slo-venski krščansko - socialni zvezi" je doslej zbranih 116 društev z 10.061 člani! Naročnina naj se pošilja na naslov: Luka Smolnikar, stolni vikarij v Ljubljani.
Dr. Tavčar in Mravlag. Dr. Tavčar bi sedaj nakrat rad utajil svoje zveze s štajerskim dr. Mravlagom. Dejstvo je, da je dr. Mravlag dr. Tavčarja obiskal, da ga Tavčar ni ven vrgel in da je „Narod" takoj potem pričel isto gonjo proti slovenskim gospodarskim zavodom na Štajerskem, kakor mariborski nemškutarji; priobčeval je dopise nemškutarjev alk Kresnik itd. Vsa štajerska nemškutarija je takrat po gostilnah in kavarnah klicala „Heil dr. Tautscher"! Če se dr. Tavčar sedaj sramuje svojih zvez, bi nas prav veselile, ker to bi bilo znamenje poboljšanja. Ne bilo bi častno za „slovenskega politika" čakati, da se ga za njegove protinarodne zasluge odlikuje z naslovom: „Dr. Tautscher Edler von Rechen-feld".
Vera je privatna stvar. Kako ume-vajo socialni demokratje ta izraz, so zopet prav očitno povedali. S c h u h m e i e r je, govoreč o šolski preosnovi nižjeavstrijski, izjavil: „Samo eno geslo imamo: Proč od Rima! Povem Vam, postanite, kar hočete, protestantje ali stari katoličani, to je vseeno. Vera je privatna stvar. A pri poraženi cerkvi ostati, ni privatna stvar, ampak zlo-činstvo. Proč od Rima!" Tudi P e r n e r s -t o r f e r je očitno povedal: „Socialni demokrat in veren katoličan biti, to je nezdružljivo in nemogoče." Iz tega je pač jasno, da socialni demokratje z geslom „Vera je privatna stvar" samo slepe dobrosrčne ljudi. V istini jim je boj proti veri glavna stvar, skrb za delavce pa zadnja.
Zelena zavist kolje vedno bolj časnikarske kulije slovensko - nemške zveze. Neprenehoma „Narod" trobi svojim ljudem, naj za božjo voljo nikar ne inserirajo v .Slovencu". Mi pa opozarjamo svoje somišljenike, naj s pozornostjo zasledujejo tvrdke, ki pri nas inserirajo in imajo torej toliko takta, da se spodobno predstavijo pošteni slovenski družbi!
Ruski koncert v Trstu. Prejeli smo brzojavko iz Trsta: Sinoči so peli .življenje za carja", udeležba ogromna. Nadežda je dobila šopek v ruskih barvah. Med gro-movitim ploskanjem so zapeli še rusko himno.
Duhovnlike itpremembe v ljubljanski škofiji. Č.g.dr.Janeza Zore, kapelanu na Dobrovi, je dovoljen dopust. Premeščeni so: č. g Anton Medved, ekspozit na Košici, za kapelana na Presko; č. g. Josip Brajeo, kapelan v Trnovem pri Ilirski Bistrici za kapelana v Soro; č. g. Alojzij i Vole, kapelan na Mirni, za kapelana v
Trnovo; č. g. Matej Kos, kapelan v Cerkljah pri Kranju, za kapelana na Dobrovo.
Razpisani sta z okrožnico kn. šk. ordinariata ljubljanskega župniji Smlednik, vsled resignacije č. g. župnika Janeza Dob-nikar, in Št. Lenart nad Škof jo Loko.
Podeljena je župnija Lipoglav č. g. Jos. Šolarju, ondotnemu upravitelju.
— Is Idrije. Naša „Katol. delavska družba" je napravila lansko leto in letos lep Miklavžev večer. Primerna igra in drugo, kar je za tako slovesnost potrebno, zvršilo se je na občno zadovolj-nost. Mi bi tega ne obelodanili, ko bi tega ne bili lani in letos ne uprizorili naši na-prednjaki v čitalničnih prostorih nekaj ena-cega. Pomislimo vendar ! V „Slov. Narodu" se toliko piše o škofu, v istih prostorih se bero vse zabavljanja o katol. veri in z naročevanjem na take časopise se podpira gibanje „proč od Rima". Sedij se pa katol. škofu na čast priredi od naprednjakov v društvenih prostorih slavnostni večer ! Kaka nedoslednost! Ali pa ima katoliška ideja toliko privlačno silo, da se je celo liberalec ne more otresti? — Deželni šolski nadzornik g. H u b a d je pretečeni teden in-spiciral našo realko. Da zadobi četrti razred pravico javnosti in da so izpričevala že I. semestra enakoveljavna drugim državnim zavodom iste vrste, mora naučno ministrstvo dati za vsako leto posebej dovoljenje. To se zgodi na priporočilo deželnega šolskega nadzornika, ki se mora pa prej osebno o učnem uspehu prepričati. Upamo, da je bil g. nadzornik z napredkom zadovoljen in da kmalo po novem letu dojde iz Du naja ugodna rešitev. — Ta teden nadzoruje tudi okr šolski nadzornik g. Thuma našo rudarsko ljudsko šolo. Prejšni mesec pa se je mudil več časa od poljedelskega ministrstva sem poslani nadzornik, rudarski svetnik pl. Posch. Da je Idrija precej veliko mesto, se že pri takem nadzorovanju vidi. Rudarski svetnik je potreboval skoraj dva tedna preden je vse pregledal, celi te den je bil tu g. Hubad in okrajni nadzornik g. Thuma bode več dni pohajal v šolske prostore, preden bo dovršil svojo nalogo. — Koncert z igro, petjem insviranjem na godala so napravili naši realci na korist svojemu podpornemu društvu dne 8. t. m. Ravno letos pohaja našo realko več dijakov, katerim se ne more odrekati spretnosti in talenta za godbo. Tako velikega orkestra ne premore sedaj nobena srednja šola na Kranjskem kot ga ima naša nižja realka. Proizvajali so sami dijaki brez kakega glasbenega učitelja precej težke točke in sicer zelo precizno. Da bi bili tudi v drugih predmetih taki mojstri.
—	Državna loterija. G'avni dobitek državne loterije v znesku 200.000 kron je zadela številka 382 335 ; dobitek v znesku 40.000 kron je zadela številka 220.706; dobitek v znesku 20 000 kron je zadela štev. 397.320; četrti dobitek 10.000 kron je zadela številka 232 900; peti dobitek v znesku 5000 kron je zadela štev. 329 484; šesti dobitek 3000 kron je zadela številka 129 722 ; sedmi dobitek v znesku 2000 kron je zadela številka 25 253, osmi dobitek 1800 kron štev. 207.069, deveti dobitek 1600 kron štev. 320 968, deseti dobitek 1400 kron na štev. 60.565 enajsti dobitek 1200 kron štev. 113 0t7, dvanajsti dobitek 1000 kron štev. 99.365. Ostali dobitki so zabeleženi v listini dobitkov.
—	V rfkofji Loki imajo ta teden mi-sijon, katerega vodijo gg. lazaristi z naj» boljšim uspehom. Udeležba velika. Sklep bo v nedeljo popoldne.
—	Most pri Črnučah je za pešce zopet odprt.
—	Raznoterosti iz Litije, trudne reči se gode v našem trgu. Nedavno je poročal „Slovenec" o naših občinskih volitvah, pri katerih je zmagala uradniška stranka, ki je izbacnila iz odbora najvplivnejše tržane, med temi tudi g notarja Sveteca. Tržani so se pritožili in zahtevali več mož v odbor, ker se je število prebivalcev zdatno pomnožilo. Rekurzu se je ugodilo. Volitve so razveljavljene in občinski odbor bo štel sedaj po novem mesto 12 odbornikov: 18. Ta druga volitev bo jako živahna, že sedaj se marljivo pripravljata obe liberalni stranki. — Pred tremi tedni so našli razbito denarno p u š i c o v kapelici, ki stoji med Smartnom in Jablanico. Sedaj so dobili tatinsko druž-bico obstoječo iz treh pobalinov iz Litija, ki so menda dobro izurjeni v tem poslu. Ker niso v skrinjici dobili več nego 14 v, so same jeze jo razbili. — Jutri popoldne bo v gostilni gosp. Staro-vašnika občni zbor požarne brambe. Skrajni čas je že, da se zgane to prekoristno društvo. Ne pbmnimo namreč, kdaj se imeli brambovci zadnjo vajo Udje tudi baje odstopajo, ker je vse tako mrtvo in zaspane. Čuje se, da odstopi tudi g. načelnik Bomo videli!
—	Pogreb zlatomašnika čast. g. Mat. K o š a r j a ne bode v ponedeljek zjutraj, kakor je bilo včeraj naznanjeno, marveč je bil 2e danes popoldne.
—	Nevarno je obolel umirovljeni
župnik v Hrastji, č. g Lovenc Krištof i č. B^l je včeraj previden in se priporoča v molitev svojim sobratom.
—	Iz Kranja. Jubilej dogme Brezmadežnega spočetja se je proslavil tudi pri nas kaj slovesno in dostojno Poleg cerkvenih slovesnosti naj omenimo zlasti slavnost na „Novi pošti". Vrla dekleta so tu igrala z veliko vnemo dvakrat „Lurško pastirico". O izvenredno uspeli predstavi se čuje po mestu edinole glas pohvale. Zato vsa čast neutrudnim prirediteljem! Zlasti so segli gledavcem v srce ljubki otroški prizori! Ob gladkih Sardenkovih verzih je tudi posvetitev Brezmadežni izražala slovesno veliki pomen praznikov. K sklepu je nas očarala živa slika — Brezmadežna v nebeški slavi — po svojih živahnih barvah. ObMnstvo je obakrat napolnilo prostorno dvorani do zadnjega kotička, tako da jih je mio»o odšlo, ker niso dobili prostora.
—	Nove ntrdbe ob dalmatinskem obrežju. Kakor poroča v Oseku izhajajoča „Narodna obrana- iz Splita, namerava naša vojna uprava na nekem otoku med Zadrom in Šibenikom zgraditi novo trdnjavo, ki bo stala 70 milijonov kron. Prihodnje leto nameravajo zgraditi nove utrdbe v K itarskem zalivu in sicer od Kotora do Šp>ce.
—	Vzajemna zavarovalnica. Dne
24. novembra je na Vejskem nad Idrijo strela udarila v hišo št. 87, ki je bila zavarovana pri „Vzajemni zavarovalnici". Ker je hiša pogorela, se je naznanilo zavarovalnici, ki je takoj škodo pregledala ter izplačala vso zavarovalnino. Pogorelec se tem potom javno zahvaljuje ter „Vzajemu > zavarovalnico" toplo priporoča.
—	Društvo „Kranj" priredi zopet v nedeljo, 18. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani hotela „Nova pošta" v Kranju javno predavanje. To o >t bo predaval gosp. profes. Evgen J are o „pismih in pošti nekdaj in sedaj" ter začne s tem vrsto predavanj iz zgodovine človeške prosveie K :r je predmet sam ob sebi jako zanimiv, vabi vse člane in prijatelje društva k obilni udeležbi odbor.
—	Uravnava potoka Sare pri Zlreh Okrajna cesta Dol. Logatec - Rovte-Ziri čaka že šest let podaljšanja; zdaj se toliko ve, da bo deželni odbor oziroma zbor preje odredil uravnavo potoka Sore, a potem se bode cesta podaljšala. Eio kot drugo bi pa bilo nujno potrebno, ka|ti izvoz lesa je iz Žirov zdaj skrajno oviran!
—	Cesta Podllpa - Smrečje je gotova. Ta bo, kakor čujemo, zvezana s cesto Smrečje Račeva, Dobračeva-Žiri.
—	Notranjski hribi imajo že okolu 20 cm. snega. — Kmetje trdijo, da bodemo imeli pred Božičem še žamete.
—	Tatvina na Hrušici. O tej tatvini se nam poroča: V noči 4. t. mes. so vlomili neznani tatovi skozi okno v gostilniške prostore krčmarja Jakoba Dall'Au, in potem vrgli 250 kg. težko blagajno, ki se je nahajala v gostilni skozi okno na cesto ter jo naložili na drogove in jo potem odnesli v bližnji gozd, koder so jo razbili. V blagajni je bilo 5000 kron denarja v papirju, zlatu in srebru. Razen denarja je bila v blagajnici tudi DalfAujeva zlata ura in več ur in verižic od raznih delavcev, ki so jih imeli pri Dall'Au spravljene in ki se cenijo na 300 kron. O storilcih ni dosedaj še nobenega sledu.
—	Ustrelil se je v Pulju mornariški častnik H a b e r 1 e. Poneveril je erarični denar.
—	Zanimive članke o Slovencih
je pričel priobčevati „Den", ki izhaja v Sofiji.
—	Mrtvega so našli pri Gorenjih Gameljnih 65 let starega berača Janeza Lar-mana iz Žlebe, občina Medvede.
—	Nesreča v vevški papirnici. V
vevški papirnici je včeraj popoldne strojni jermen zagrabil Andreja M o j š k r c a ter ga s tako silo vrgel v zid, da se je Mojškrcu zlomilo več kosti in reber. Strlo mu je obe roki in eno nogo. Dobil je tudi mnogo nevarnih notranjih poškodb. Z vozom ljubljanskega rešilnega društva so ga prepeljali v tukajšnjo deželno bolnišnico, kjer je včeraj ob 9. uri zvečer umrl. i — B »žične počitnioe Diželni šolski svet je sklenil, da se dovolijo letos božične počitnice.
Ljubljanske no» <**
Pogreb matere ljubljanskega župana.
Danes zjutraj smo dobili iz Mengša naslednjo brzojavko : Pogreb matere l ubljan-skega župana gosp. Ivana Hribarja, Mar. H r i b a r roj. R o ž i č e v e , se je danes zjutraj izvršil zelo slovesno. Poleg domačih sorodnikov so se udeležili pogreba predsednik „Mestne hranilnice" g. K o 1 m a n , ravnatelj g. Senekovič, deželni odbornik g dr. T a v č a r , urednik g. F u n t e k, župnik g. Verhovnik, načelnik ljubljanskega ognjegasnega društva g. Strice 1 j in mnogo druge slovenske inteligenoe iz Ljubljane. Navzoče je bilo vse mengiško
učiteljstvo in mnogo druge gospode. Men-giški pevci so zapeli pred hišo in na grobu dve lepi žalostinki. Pokojna mati je bila zelo skrbna gospodinja, duhovita žena, blagega in zelo pobožnega srca.
Slovensko gledališče. Princezinja Pampeliška. Dramatična pravljica v 3. dejanjih Češki spisal J a r o s 1 a v K v a p i 1. V merilu originala poslovenil Anton Funte k. — Nesrečna princezinja Pampeliška je hčerka ubogega kralja, katero snubi bogati kraljevič španski. Različnega bogastva je pripeljal ta lepi kraljevič svoji nevesti ubogi princezni, toda ona ne mara bogastva, ne mara kraljeviča temveč uide raje v svet, kjer sreča ubogega Honzo, krepkega fanta, ki prepotuje ž njo daljne dežele. V ^krepostnem mestu" ju ujamejo in vržejo v ječo. Španski kraljevič oblega mesto in hoče imeti Pampeliško. Honza pa pobegne iz ječe s Pampeliško, premaga stražarje, kraljeviča, in odpelje nevesto Pampeliško na svoj dom, k dobri mami. Toda zima nastopi in Pampeliška, nežni cvet, vene tu na domu svojega ženina, dokler ne zapiha močna burja in ne odnese uboge Pampeliške med oblake. To je vsebina dramatične pravljice, ki je pa tudi ostro sarkastična in prtpletena s fino ironijo. Ubogi kralj v copatah s papirnato krono na glavi, filistrski čuvaji krepostnega mesta s kitami — zdravi kmetčki fant Honza, dražestna Pampeliška, te vse so simbolistične in tendenčre figure. Uprizoritev je bila skrbna režija vodstva, in igra\ci so naštudirali z ljubeznijo svoje vloge. Upoštevati moramo, da je pisano delo v verzih, kar zahteva zelo veliko od igralcev. Dalje je treba uvaževati tudi to, da skriva pod navidezno naivnimi verzi često trpko ironijo, ester sarkazem. Toda kot nam je ljubka prikazen Pampeluška v pravljici, prav tako ljubka nam je bila sinoči na odru gdč S p u r n a v svoji vlogi, katero nam je pedala mojstrsko premišljeno in umetniško dovršeno. Simpatičen Honza je bil g. Dobrovolni, dovršen v komični vlogi ub< gega kralja gosp. B o 1 e š k a in izvrstni vitez gosp. T i š n o v. Kot vedno na svojem mestu je bila tudi sinoči marljiva go^pa Danilova. Imeniten čuvaj krep-kosti je bil g. V e r o v š e k in v obče dobri in na svojih mestih tudi ostali predstav Ijalci manjših vlog, zlasti pa poredni pastirji. Prevcd, katerega je oskrbel gospod F u n t e k zasluži posebne pohvale.
Tovarno za umetno kamenje nameravajo zgraditi neki tuji podjetniki v bližini tukajšnjega južnega kolodvora.
Vabilo k društvenemu božičevanju katero priredi ljubljansko prostovoljno gas. društvo na sv. Štefana dan, t. j. dne 26. decembra t. 1. v veliki dvorani „Mestnega doma". Pri božičevanju sodeluje slavna društvena godba pod osebnim vodstvom kapelnika g. Poule Vstopnina 60 v — otroci 30 v. Začetek ob 6. zvečer. Čisti dob< dek je namenjen društvenemu bolniškemu in podpornemu skladu. Odbor.
Trgovski ples. Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi v soboto dne 21. januarja 1905. trgovski ples. Zadnji ples, ki ga je društvo „Merkur" priredilo, je bil eden najsijajnejših plesov v Ljubljani ter je gotovo vsakemu v najboljšem spominu. Za ta ples, ki se bo vršil na isti višini, kakor zadnji, se odbor že pridno pripravlja.
Koncert društvene godbe vrši se danes zvečer v »Narodni kavarni". — Jutri, v nedeljo priredi društvena godba v salonu gosp. Mraka („pri Levu") društven koncert za člane. Začetek ob četrt na 9. uro zvečer. Vstopnina za člane prosta nečlani plačajo 40 v
Nedeliski počitek. Gremij trgovcev naznanja da jutri smejo biti trgovine odprte od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 3. ure popoldne do 7. ure zvečer. To je skrajno izrabljevanje potrpežljivosti trgovskih pomočnikov in židovsko-nesramno izzivanje občinstva !
izkopavanje starin na Gorupovem vrtu ob Dunajski cesti so ustavili, ker niso nič posebnega našli. Kopali so ljudje, ki se na to nič kaj posebno ne razumejo. Gospod Pečn k trdi, da mora na ondotnem prostoru biti mnogo znamenitih starin.
Pri novem pokopališču izvršuje 30 delavcev pripravljalna gradbena dela
Umrla je Marjeta Roblek, zasebnica stara 75 let, Ravniharjeve ulice št. 13
Odlikovan je bil na mednarodni obrtni razstavi v Parizu občno znani krojač gosp. Anton Presker s častno diplomo in zlato medaljo.
V močvirju. Aretiranih je bilo v zadnjem času šest mladih deklet radi nenrav-nosti in ker so se potepale brez vsakega posla po mestu. Med temi sta bili dve že radi tatvine kaznovani, dvema je pa bil po-vratek prepovedan.
Na«el je tovarniški uradnik g. A. Dasch črno boo, vredno 18 K.
Posnemanja vredno. V gostilni g. Rav-niharia ondotni strelski klub na vsako karto prilepi narodni kolek družbe sv. Cirila in Metoda. Strelski klubi, posnemajte!
Musica saera. V nedeljo 18. t. m. v stolni cerkvi velika maša brez orgelj ob 10. uri: Koralna maša; graduale „Prope est Dominus* zl. A. Foerster, ofertorij „Ave Maria" dr. Fr. Witt; p« povzdigovanji „0 salutaris hostia", zl. opat G. I. Vogler.
Predavanja za delavstvo c. kr tobačne tovarne. Kakor čujemo, začne z novim letom gospod dr. Ivan Zaje, zdravnik c. kr. tobačne tovarne, ciklus mediciničnih predavanj, na katera se delavstvo c kr. tobačne tovarne opozarja že sedaj.
Haziie stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Cerkev sv. Marka v Benetkah v nevarnosti. Stavbeno nad-zorništvo slavnoznane cerkve sv. Marka v Benetkah poroča, da je cerkev v veliki nevarnosti. Temeljno zidovje se udira. Dva oboka in kupola se bodo podrli, če se ta-kaj ne prične s popravami. Nadzorništvo zahteva 200.000 lir, da izvrši nujne poprave. — Roparski napad na poštni voz. Dne 15. t. m. so neznani storici med Nagy-Komlom in NagyKikindo napadli na cesti poštni voz. Poštni kočijaž je dobil s sekiro smrtno-nevarno rano. Voz, konji in več tisoč kron vredne poštne pošiljatve so izginile. Orožništvo do sedaj še ni izvedelo za storilce. — Eksplozije n a m o r j u. V sredo je na angleški bojni ladji „Majestic" eksplodiral premogov prah. Dva moža sta bila smrtno in eden opasno ranjen. Na ameriški bojni ladji „Massachussetts" je vsled eksplozije 14 t m ubil del stroja štiri in težko ranil dva moža posadke. — Napadeni zdrav-n i k. V budimpeštanski bolnici je napadla 561etna blazna Ludovika Gemen zdravnika dr. Prasserja in mu zadala dve nevarni rani z nožem. — Velika nesreča. V Charlestowne v zahodni Virginiji se je podrl most, ko so se šolski otroci v šestih vozeh peljali preko reke 20 otrok je utonilo Strupeno mazilo za črevlje. Neki ameriški zdravnik je opazoval sledeči slučaj 221etni mož je obul zvečer ravno namazane črevlje, barvo so sprejele tudi njegove noge. Obolel je takoj, padel v nezavest ter umrl še isto noč. Kot vzrok smrti so našli pri obdukciji zastrupljenje ledvic in vranice. Pri preiskavanju dotičnega mazila so pa našli posebno močen strup, nitrobencol, ki je zelo razširjen pod imenom mirbansko olje. Karakteristično za ta strup je, da smrt takoj nastopi.
Telefonska In brzo|&vn$ poročila.
Godovič, 17. decembra. Župan Franc Kankelj danes umrl. Pogreb v ponedeljek zjutraj.
Dnnaj, 17. decembra. Ogrski ministrski predsednik grof Tisza se je pripeljal sem. Izrazil se je, da se opoziciji ne upogne in da hoče boj izvojevati do skrajnosti. Ob 9. uri dopoldne ga je cesar sprejel v privatni avdijenci, ki je trajala eno uro. Tisza je cesarju poročal o položaju. Uspeh je: V ponedeljek bo ogrski državni zbor tekom letošnjega leta zadnjič zboroval, potem bo cesar začetkom januarja, dne 4. ali 5. januarja, državni zbor razpustil, nakar slede takoj nove volitve. Tisza je obiskal tudi ministra notranjih zadev, grofa Goluchov-skega.
Dunaj, Tudi Khuen Hedervary se mudi tu. Vladar popolnoma zaupa Tiszi, katerega trdno stališče je popolnoma neomajano. Tisza danes odpotuje od tu. Cesar se je včeraj izrazil o dogodkih na Ogrs kem: To je brez primere. Kaj takega od svojih tajnih svetovalcev nisem pričakoval. Posebno je vladar ogorčen na Banffyja.
Dunaj. 17, dec. „Kons. Korrespondenz" zabeležuje govorico, da bo dalmatinski ces. namestnik H a n d e 1 postal sekcijski šef v ministrstvu notranjih zadev, tirolski ces. namestnik baron Schvvarzenau pride za ces. eamestnika v Trst, sedanji trž. ces. namestnik princ Hohenlohe, ki je priljubljen pii liberalcih in soc. demokratih pa bo postal Korberjev naslednik.
B rolin 17. dec. V Odesi je bil shod društva za varstvo ljudskega blagra. ki je pa postal političen. 2000 navzočih je zahtevalo reforme in končno zapelo marzeljizo.
Bejolln 17. decembra. Knez Anton R a d z i v i 1 je umrl včeraj, zadet od kapi
London, 17. dec. car bo izdal na dan svojega godu izjavo glede zahtev po reformi. Pri kronskem svetu pod carjevem predsedstvom so veliki knezi izjavljali svoje mnenje. Car jih je pazno poslušal, svojega mnenja pa ni povedal.
Rim, 17. decembra. Med prebivalstvom južne Italije raste nezadovoljnost vsled bede
in pomanjkanja dela. V Francavilli se vrše izgredi, kmetje so naskočili hiše posestnikov, s kamenjem napadli vojake, ki so jih hoteli razkropiti. Vojaki so streljali ter ranili mnogo oseb. Nemiri se nadaljujejo.
Berolin, 17. dec. Danes odide na bojišče v Afriko 19 častnikov in 393 mož s 400 konji.
Belgrad, 17. decembra. Nove srbske poštne znamke, izdane povodom kronanja kralja Petra, so nenadoma vzete iz prometa. Vzrok je ta, ker so na njih narisane glave Črnega Jurija in Petra tako, da, kadar se jih obrne narobe, je mogoče videti iz črt nosa in oči mrtvaška maska pokojnega kralja Aleksandra. Najbrže je storila ta čin osvete Natalija, ki je ta načrt kombinirala s pariškim risarjem teh znamk. Doslej se to ni opazilo, akoravno se masko vidi razločno.
Pariš, 17. decembra. Smrt Syveto-nova je vedno skrivnostnejša. Izjave si nasprotujejo. Sorodniki trdijo, da ni izvršil samoumora.
London, 17. decembra. Iz Cifua brzojavljajo: S t e s 1 j a je zadel japonski strel, a rana ni nevarna. Prejšnja rana na glavi je zaceljena. Japonske ladje pomagajo pri bombardiranju na Port Artur. Kitajska ladja je prodrla blokado ter pripeljala v Port Artur 1000 ton moke. Blokado je prodrlo tudi več kitajskih džunk, ki so pripeljale trdnjavi živeža in streljiva. Od japonskih napadov ni poškodovana nobena utrdba. Ruske ladje v pristanišču bi Japonci lahko uničili že pred več meseci. Trdnjava se lahko vzdrži še več mesecev.
Pariz, 17. decembra. „Matin" poroča iz Peterburga : Admiral Dubacov je pokazal carju že pred dvema dnevoma načrt za povečanje brodovja. Ta načrt je odobril že veliki knez Aleksij in minister Avellan. Zgraditi se morajo oklopnice, križarke. tor-pedovke, podmorski čolni in drugih ladij toliko, da bo nastalo novo brodovje, ki bo večje, kakor katerosibodi brodovje, kar jih je imela doslej Rusija. Stalo bo 400 milijonov rubljev. Car je v načelu že sprejel predlog ter bo odredil najbrže, da se počne delati že drugi teden. Dela se bodo razdelila tudi med inozemske ladjedelnice.
Tokio, 17. dec. Tu je vzbudila vest, da so japonske torpedovke poškodovale tudi rusko portartursko oklopnico „Sebastopol" velikansko veselje.
Pariš, 17. dec. V Mandžuriji je silen mraz. Pojavilo se je 10.000 Hunhuzov pod vodstvom japonskih častnikov.
London, 17. decembra. Japonci hočejo v Ljaojanu prezimiti. V Tiencinu so Kitajci zbirali denar in za to kupili gorke obleke za japonske vojake.
Peterburg, 17. decembra, Dopisnik „Novoje Vremja" iz Mukdena zatrjuje, da ni bila ruska armada v nobeni vojni tako dobro z vsem preskrbljena, kakor v sedanji. Sedaj je prišlo 200.000 kratkih kožuhov, nad 150.000 kitajskih plaščev, 70 000
parov črevljev za gorske kraje, 200.000 kap iz kužuhovine. 50.000 parov rokavic in 100.000 kitajskih zimskih oblek.
London, 17. dec. „Daily Mail* poroča, da Japonci v naglici velike množice muni-cije dovažajo na Ribiške otoke zapadno od Formoze. Tje so prišle že vojne ladje „Mi-kaga", „Nišin" in „Kasuga\
Petrograd. 17. dec. »Rusj" piše, da se naj hitro vrši zadeva kapitana Kladova. On je glavna priča hullskega dogodka. Zato bi mi gla očitanja mornariškega ministra, da je stvari napačno popisal, imeti neljube posledice. Car je poslal Kladovu svojega po-bočnika gro.a Hajdena, ki je bil tri ure pri njemu.
London, 17. dec. Daily Mail priobčuje precej neverjetno vest, da se bodo spomladi sešli v Kodanju avstrijski cesar, nemški cesar in angleški kralj, da se posvetujejo o mirovnem vprašanju
Listnica uredništva:
Gospod Val. Stolzer, Gradec: O Vaši zbirki cerkvenih pesmic ne moremo prej poročati, dokler nam ne pošljete enega izvoda v oceno.
Edini, od profesorjev in zdravnikov preizkušeni in priporočeni zobni preparati brez kisline
Ces. in Kralj, dvomega zobozdravnika dr. J G. Poppa, PunaJ tflil/6 pravi
ANATHKItiaf
ustna ln zobna voda, tudi proti vsem bolestim v ustih in zobeh po K 2'80, 2'—, 1.— in ne peneči se, brezkiselni zobni creme v tubah po 60 v (pene mila in kisline vselej razjedo zobe) čisto in ohranjajo usta zobe in zobno meso Vedno lepe, zdrave brez duha in bolečin. I)r. Popp je poslal sedaj svoji glavni zalogi pri g. lekarnarjufl\ayru V Ljubljani 1000 tub zobneja kreme, ki se prodaja sedaj za polovično ceno, terej za 30 v tuba, da se more vsak prepričati o njegovi izborni kakovosti, fc : .	2090 a 5—1
Tržna poročila
£'	od dne 16. decembra 1904.
Budimpešta. Pšenica za april 10 23 do 10'24; rž za april 7-98 do 7 99; oves za anril 7'25 do 7 26; koruza za maj 7 64 do 7 65.
Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, ugodneje. Prodaja 12.000 met. stotov., za 2'lt stotink zvišanja. Druga žita vzdržano. Vreme: blago..
Potrtim srcem javljamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče in brat, gosp.
Frančišek Kankelj
župan, ud cestnega odbora idrij- ■ skega, posestnik itd.
danes, 17. t. m., ob 4. uri zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 47. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bode v ponedeljek, dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v domači župni cerkvi.
Godovič, dne 17. grudna 1 pr4.
Marija Kankelj, soproga. — Janez Kankelj, brat. — Frančiška Eksler, Marija Kankelj, sestri. — Franc Gruden, Dominik Gruden, sinovca.
rt***
**
Gremij trgovcev v Ljubljani
naznanja, da je dovoljeno v smislu deželnega zakona z dne 16. avgusta 1902. XV. kos imeti trgovine odprte v nedeljo pred Božičem, to je 18. t. m. od sedmih zjutraj do dvanajstih opoldne in od treh do sedmih popoldne.
2096 1—1
Načelnik.
H*
i^e gostilničar
za popolno prenovljeni
hotel z restavracijo in kavarno
9 sobami, ledenico itd., ki se nahaja v provincijalnem mestu, sedežu vojaške garnizije na Hrvaškem. Obrt ta gre zelo dobro in se oddaja v najem počenši s 1. februarjem.
Podrobneja pojasnila daje »Zagrebačka dionička pi-vovara i tvornica slada v Zagrebu".	2080 3
PRIHRANJEVATI
in vendar dobro kuhati more vsaka skrbna gospodinja z
Maggi - jevo prtk0uSo°vanoro juhno zabelo
kajti malo kapljic — pripravljeni jedi prilitih, zadostuje, da slabi juhi, omaki, zelenju itd. takoj podeli čvrst, prijeten okus.	909
Na prodaj je v vseh trgovinah kolonijalnega blaga delikates in dišav v steklenicah od 50 h više (dolito v izpraznjeno steklenico od 40 h dalje.)
Josip Kaplan
Zagreb, Duga ulica 9 in 12
priporoča svojo bogato zalogo raznih slik kot nabožnih, zgodovinskih in razne lovske dogodke ter pokrajinskih slik po najnižji ceni.
Velika izbera križevih potov (vseh 14 postaj) od kron 30 — do 4000 kron.
Poleg tega velika zaloga ogledal v poljubni izdelavi.
Ravnokar izišli ilustrovani ceniki se dobe zastonj in franko.
"MATTONfS
mm
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
dede vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
GiessluiiMe kisle nk
17 r 2

i ivireb Giesshubl Sauerbrunn,
(•laz. postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varil
Prospekti zastonj iti franko. V Ljubljani se dobiva » vseh lukamah. veijji. «pe:eri)skih prodaj&lniuah )D trgovinah i jestvin&in; i
>';.Q0II)
Zaloga pri Mihaai Kastnar-ju in Pete-- Lassnik-a » dibljani
mr Pijte « ,
Klauerjev i
»Triglav"!
najzdravejši vseh likerjev.
6441 50 -114
ci
P. n.
Velečastiti duhovščini in stavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem svojo manufakturno trgovino preselil j Marijinega trga
na _5'fari trg št. t „Pod trančo"
v lastno hi$o, prej Deterjevo, in da bom še cenejše prodajal kakor dosedaj vse v to stroko spadajoče predmete.
Zahvaljujem se velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu ja dosedaj mi v toliki meri izkazano zaupanje in prosim da me tudi nadalje v mojem novem podjetju blagovolijo podpirati, ter jctgotov-Ijam z dobrim blagom po najnižjih cenah solidno postrežbo. S spoštovanjem
7ranc Dolenc
1997 6-6	od danes naprej $tari trg j 1.1 „7od trančo".
1122 1U0 48

skoj
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj ilustrovani c e u i k z več ko 600 podobami
ur, zlatega »-• srebrnega blaga n godbenih reči
hanns Konrad
tovarna ia ure in lunina trgovin« Most it. 956, CeJko
uner. nlk remontoir-nra • sidro, . . Konkopf patent t trpetnem futralu ff (1 0'CD I0Y«K» unnja i glej?. verlllco U nlk- &lu« •> Ju»
l^a« amer. •'•tem
ti JeleaoTega U* <■ prlteikom," komad


m 79
'ima to varstveno znamko
i
o
o
vO
O
\NT0N PRESKEH
ft ^JSSaMs&l »tsii i kigl^sps
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta si I
se priporoča preč. duhoviti* v izdelovanje vsakovrstni
duho*ni3Ke obltfc*
Iz trpežnepa in solidnega bl«<»> po »Izkih oenah
Opozarja na veliko svoj. zalogo
= Ugotovljene oblek
'V -i'

f f
¥
I f ¥
t
4-f
-f
t*
Na i vena zalncra na^oljša iB naiceneisa tvrdka za
IlUJVCtJd L(xHJ£d9 naročevanje ozir. naknpovanje £
Copteev za piesK&rje, sobne euKarje,
zidar e In raisarje. Lakov, pristnih angleških,
za vo
Emajlne prevlake, pristne, v ■os d c«b oo */», V* lt >n 1 kg.
Jantarjeve glazure za pode.
E» n tip i io ia najlepše tnasnlo za srd« in mehke pode.
Voščila, štedilnega, nrozbarv-
ntg» ki o&rvastega za pode; najce ne|še in najboljše.
Rapidola, pripravnega sa vaško-v rame ^rnviake.
Brunolina ia barvanje naravnega i> aa in pohištva.	288 68
Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr.
ScJtiSnf^ld.k.
Firnoža, prirejenega iz lanenega olja, prstnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
'-»ntmCeno trpežnega.
Gipsa, ^labasterskega in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih-
Kleja za mizarje in sobne sliktu-ja.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1.1832.
* ____
-A..A. -A A.	■ A. . X . A. A. -A. .A.	-X . .x . .x . . x . . x . . A . 1 i
T^	? " f f i tTT rT T ? T ! H i l TT
I. kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja
= m Ljubljani.	=
i
posebno na havelokts v naj
»e<Mi izberi po najnižjih cen*'.
•:/ir!telj uniform avstrijski drnštva seMca^da uradu:-
Letošnje orehe
z lepimi jedrci razpošilja franko na vsako postajo na Koroško, Štajersko, Primorsko in Kranjsko po 14 gld. 100 kg. Franko na vsako pošto 5 kg za 1 gld. 10 kr. proti povzetju.
Anton Werbole,
Medija Izlake.
2062 3-3
Ceno Češko
£33
posteljno j perje
5 kg novega ' skubljcnega K 9 60, boljšega K12—; belega, jako i mehkega, kron 24 —
skubljenega K 18 sneinobelega, mehkega, skubljenega K 30 —; kron 36'—. Pošilja se franko proti povzetju Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 159 .p. Plzen na Češkem.
1
CV. 0» t/D
U >
Cu> »N
m j	m S «J I
os u o C o a> > 2 O
m
o
ctf
"l I
.2.
m .ti t-03 «
I
►O O U.
re
Z
i
1
NaveCje čudo sedanjega stoletja je ravnokar iznajdena
mr žepna ura w
slst. Roskopi-pat. s sidrom
prav dobro idoča, na minuto regul. „zelo svetlo svete£a* gld. 2*20. Ista z lepo gravir. oklepom gld. 2 65, v črnem oklepu gl. 3-—. Nikelnaste ali pozlačene verižice priveskom ali lepim kompasom srld. —-45. Ako ne ugaja, denar nazaj. Na zahtevo pošljem cenik o urah, zlatu, srebru, klna-srebru, godb. orodju, delih ur in orodju z nad 1000 podobami zastonj in iranko.
F. Pamm, Krakov Avstr.
ZIELONAOASSE 3. — Ustanovlj. leta 1852. —.
Zahtevajte pvi nakupu
671 60-41
chicht-ovo štedilno milo
z znamko „jelen". "^sg
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime J3CHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Ono je
zajamčeno čisto in brez vsake š k c d I f i v e primesi Pere izvrstno.
Varstvena znamka.
Dobiva! se povsod

mm tm
mm
m
pB
mm pm mm
m>
LLKantz-a
v LJubljani
priporoča: pristni rienl, pše-niini in mlelni kruh, pecivo h kavi, brioche, orehove in makove tožilke, vaniliski ln fried-rlchsdorfskl auhor i. dr.
1051 52-29 Na dan štirikrat sveže pecivo in sicer:
ob ob
V\\<<T/.
6. in 10. uri dopoldne 2. in 6. uri popoldne.
<<\*<<n
čte pg
»
>.v.<<t(
.\/>7A> .V
' .V.
I
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda
z sedežem v Gorici, ul. Barzellini 22 ===== priporoča =====
prava pristna .lajboljša vina: sladko rebulo, zelen, rizling, burgunder, mo-drafrankinja in drugo, pri najzmernej-ših cenah s točno in pošteno postrežbo.
5 Razpošilja se tudi v svojih sodih "m S od 56 1. naprej na vse kraje. -S
== Posnedu^e tudi ppodojo sadja. =====
I

A. Kraczmer
Ljubljana, Sv. Petra cesta 6
priporoča
popolno zalogo
kratkih klavirjev
mlgnonov in planin
najbolj renomiranih firm po r ajnižjih cenah. Pre-igra i klavirji, solidno in stanovitno prenarejeni so vedno v zalogi, t
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendor-fer. c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c. kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, nbirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-njaško in preskrhno in zaračunavajo najcenejše.
1517 52-14
(gHgHgHg)
Kamnosek
IGNACIJ ČAMERNIK
Ljubljana, Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte ln proračune.
1007 62 — -n
Za 3 kron 50
vin.
najzanesljivejša	N
žepna urazagospode nasvetulj; Pošljem pristno
anket*« == = l^emontoaff"
Roskopf-u^o =
z najboljšim zanesljivim kolesjem, ki se navija le na 36 ur v lepem glad-- kem nikelnastem okovu.-
3 letno jamstvo.
Cena komadu 5 K 50 v., 3 komadi 14-50 K. Zamenjava dovoljena.
Razpošilja carine prosto na vse strani proti povzetju
eksportna tvrdka F. Schwarz, Dunaj
VIII 2 Lerchentelderstrasse I24-126.|18.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
^OOOOOOOOOOOOOOOO NajceneJša pot za zdaj!! O
„RED=STAR=LINE"
OOOOOOOOOOOOOOOOO
O	35 43 Q
v Ameriko
preko Antwerpna vNew-York, Fhiladelpliia.
Gld. 100 — g za železnico in barko.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde": ^
Ivan Nep. Resman. §
O
o o o o
V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite pravočasno na barko v soboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To je pribito. Uljud-nost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadaje.	Red Star.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Žonitbena ponudba.
Inteligentna vdova, posest niča, 40 let stara, j enim otrobom, jeli Stopiti v 3ak_on 3 dobrosrčnim gospodom uradnikom, vdovcem j otroci ali brej njih, oziroma s samcem. Ponudbe, če mogoče s sliko, naj se pošljejo na upravništvo „Slovenca" pod šifro „Srečna prihodnost".
2059 3 -3
HAMBURG4MERIKA 6 mesecev na poizkušnjol
Iz Ljubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-15
3 mesece krediti Popolno zasfonJI
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1704 20—11
v popolno zadovoljnosf
svojim zasebnim odjemalcem svojo pristno ame* rlkansko, antlmagnettško, sistem
Samo
fi. 2-25
verižico in fute-ralom
"s* FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Danajskavcesta 31
zraven irangft
Izvrstna sigurna vožnja zbrzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
Pozor!	Pozor!
Bolnemu zdravje!	Slabemu moč!
Pakraške kapljice in Slavonska biljevina sta danes dva najbolj priljubljena ljudska leka, ker delujejo gotovo z najboljšim uspehom, ter si tako pridobivajo sloves po vseh delih sveta.
Pn Lrr žslrp kanlilPf* • de,ujejo proti vsem bo-l	rtaivc lv<XJJl)lCC; . ieznjm želodca in črev, od-
stranjujejo krče, bolečine v želodcu, preganjajo vetrove in čistijo • kri, pospešujejo prebav6, odganjanjo male in velike gliste, odpravljajo mrzlico in vse od te izhajajoče bolezni. Lečijo dalje , vse bolezni na jetrih in slezah. Najboljše sredstvo proti bolezni maternice in madrona, vsled česar ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
Naroči naj jih vsakdo pod naslovom : Peter Jurišid, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija. Denar naj se pošlje naprej ali s povzetjem. Cena je sledeča in sicer franko na vsako pošto: 12 steklenic (1 tucat ) 5,— K 24 „ (2 tucata) 8'60 „ Manj kot 12 36 „ (3 tucati) 12 40 „ steklenic se 48 „ (4 tucati) 16'— „ ne pošilja. 60 „ (5 tucatov) 18 — ,. vnndl/n hilif^Vin« se rabi 2 uPrav sijajnim in najboljšim uspehom proti jla v	ulljc v ma. zastarelemu kašlju, bolesti v prsih, prehlajenju, hripa-
vosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, zbadanju, kataru, odstranjuje goste sline in deluje izvrstno pri vseh tudi najstarejših boleznih v prsih in na pljučih.
Cena je naslednja franko na vsako pošto:	1943 10—5
2 izvozni steklenici 3-40 K 4 „	. 5-80 „
6 „ „ 8"20 „ Manj kot dve steklenici se ne pošilja. Denar naj se pošlje naprej ali se pa povzame. Prosim, da se naročuje samo in izrecno le pri meni pod naslovom:
Peter Jurišič, lekarnar, Pakrae br. 105, Slavonija*
Vidmanic kaže seljanom muc „i'oK.ra-ških kapljic in Slavonske biljevine."
Preje- Gradišče št 1 ....................•■■■■•■■■■........................
j Stanje vlog 30. nov 1904: j sed ; Ko l ^ j Denarni promet 30 nov. j
I cez 10 milijonov kron. § št. 2, I. nadstr. I 1904: čez 42 milj. kron. | Najboljša in najsigupnejša prilika za štedenjel
Ljudska posojilnica
4'|
0
brez kakega odbitka, tako,
a sprejme vložnik od vsacih vloženih u 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure po poldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 30. novem. 1904: K 10,586.128 71. Denarni promet do 30. nov. 1904: 42,500.883 08.
Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštnohranilnilne poloinice na razpolago. V Ljubljani, dne 1. januvarja 1904.
2047 24 -3
Dr. Ivan Susteršlč,
predsednik.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Josip Slška, knezolkolljskl kancelar, podpredsednik.
Odborniki!
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano.
Dr. Andrej Karlln,
stolni kanonik v Ljubljani.
Frančišek Leskovlc
zasebnik in blag. Lj. pos.
rr^rsm^Fo^r^ir
Knrol Knuschegg,
veleposestnik v Ljubljani.
Karol Pollak,
tovarn. In pos. v Ljubljani.
Matija Kolar,
iupnik pri D M. v Polju.
Greg. Slibnr,
iupnik na Rudniku.
Ivan Kregar,
svet. trg. in obrt. zb. v L|ubljanl.
Dr. Aleš Ušcnlčnlk.
prolesor bogoslovja v Ljubljani.
1
Roskopf=patent=rem. s sidrom št. 99
s plombo
v črnem imit. jeklen, ali nikelnastem okrovu, pat. email. kazaliHČe, 36 or idočo, natančno ropasirano s triletnim primernim jamstvom, v futeraln iz jelenino, z nikeln. verižico in priveskom za ceno gl. 2*25, 'I komailor gl. 0-50, II kom. gl. 12*50. Jsts ura 7. (trojnim pokrovom gl. 3 50. Cene tistem „Ro»kepf"-ure, brei plombe, kakorfine prodajajo mali urarjl ln trgovci, komad gl. 175-
Denar nazaj! ali zamena dovoljena tudi po 6 mesecih v
nepokvarjenem stanu. — PoSilja proti povzetju ali če se denar pošlje naprej.
Prva tovarna nr
v Mostu (Brux) St. w 1099, (CeSko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. Bogato ilnstr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
»o »n »n »n »n »n »o ^ »n »n i
* AVGUST REpIČ
NOd.ar
LJUBLJANA (v Trnovem) w izdeluje, prodaja in popravlja vsako-
— vrstne —	S?^
X sr iioiii:
W	po najnižjih oenah.
^ Kupuje in prodaja stare vinske sode. ^
W WWWWW WW W W W WW WU'(p »n »n / o »n /H fn 'O /n »n rfi rK
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja v Ljubljani
Sv. Petra cesta štev. 2
2 52-50 Filijalka
Resljeva cesta štev. 7
priporoča
najbolje urejeno zalogo različnega papirja, trgovskih in poslovnih knjig, šolskih zvezkov,
beležnic, črnila itd. Dimnik, Avstrijska zgodovina za ljudske šole, nastenske table za ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov, razno galanterijsko blago itd.
Nizke Gene, točna in solidna postrežba.
iz portland-cementa in peska. = Streha prihodnosti. =
1012 Patentirana v 30 državah. 62—28 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih jopek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko: J
Janko Traun J
^ Izdelovatelj cementnln, Gllnce pri Ljubljani. i
Nlkaklh sivih las In brade več I
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega
nucina
[zak. zajamčeno) 1098 52-26 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede do trajne porabe. Edino pristen pri Fr. VI-feku k Comp., Praga, Vodna ulica. — v Ljubljani naprodaj v droguerlji A. Korbarja.
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice
priporoča
izvrstno marčno pivo
———— v sodčkih in steklenicah. ——
Najstarejša sveSarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti
1009 52-SS

apcue
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstva
zajamčeno pristne čebelno - voščene sveče
za cerkev, pogrebi. In procesije,
voščene zvitke, izborni mčd-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, ikatljah in škafih v poljubni veli
kosti ter poceni. Kupu|e se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi voiek In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Za obila naročila se toplo priporoča ln zagotavl|a točno Id pošteno postreči.
1 LtJU Bil Jflflfl,
Prelernove (Slonove) ulice it. 7.	Perlesova hlia
1600 64-13
Valentin Golob
(pr. Andr. Druskovlč} Ljubljana, Mastni trg št. 10.
trgovina z železnino — priporoča: ———
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni
papir, vozne plahte, gumnate____
cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in poljedelstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega = izdelka.
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-<m» grobnih križev. Postrežba točnal Cene zmerne!
Založnik zveze avsteijsklh a. k». državnih uradnikov
OOOOOOOOOOOOOOOI
- Prva domača = r slovenska pivovarna
G.Auerjevih dedičev gj
Ljubljana, Wolfove ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marčno In n« bavarski način
= varjeno pivo =
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem grand prix in 1008 zlato kolajno.. 62—28
Ustanovljena leta 1854.
1055 52—27
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WElBli
J. SpreitzeiTHja naslednik Iijubljana, Slomškove uliee št. 4.
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spa-dajočlh predmetov: žISno omnežje na BtKoJ, obhajilne mize, og»aje na ml»odvonu, obmejno omnežje, vežna vfata, balkoni, uepande, »tolpne knlže, Štedilnike, strelovode, železna okna, železne stueSne stole itd.
Specijaliteta: vstijiSni zo8to»*i in soinSne plahte po najnovejšem zistemu s samodvigal-nimi oporami brez vijakov.
Iz IJ iililja n c* v	lork
Brzoparniki: ,,Kalser VMIhelm II.", „Kronprlnz V/llhelm", „Kalser VMIhelm der tirosse",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen prllmenl ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice 51.35
1361 19	nasproti sfarl „TIŠIerJevl gostilni.
Vedno najnovejši ==—
wr gramofoni
ka^or tudi plošče v največji izberi morete dobiti le Dri zastopniku nemške akcijske družbe ja gramofone
_	• • ,	1059 100-53
Rudolfu uueber,
urarju v JLjubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „Svropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja st na obroke. — Stara ploilt s* samtnjajo.
/i
i
Zdravje je največje bogastvo!
\
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriijive kapljice sv. Marka se uporabljajo za «»» notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežentf velike ln male jjHste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hrlpavostl in prehlajenjn. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 1414 20-17
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-— K. t 4 ducate (48 steklenic) 14 60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-— K. S 5 ducatov (60 steklenic) 17-— K.
3	ducate (36 steklenic) 11*— K. 1
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; janko Kisur, kr. nadlogar; Stjcpan Borčič, župnik; Ilija Mamid, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1. 1360. Mg^Na lekaTlia, Zagaeb, Ustanovljena I. 1360. Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.

Zdravje je največje bogastvo!
ž

Važno!
ime,
Za
Važno!
j i
e a mmm.
Naiboljša in najcenojša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcijo, vosek in paste za tla itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—22
OblastY. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporočljivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija jinfon Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno In poSfnlne prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nino, optlškimi stvarmi, godbenimi avtomati itd. 932 62—32
Dietingerjev"nasl. Teodor Fehrenbach
v Mariboru (Štaj.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Niki. rem. ura od 1'80 gld., srebrna rem.-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. Izrisujejo as tudi raa v to stroko spadajofa popra rila a ataaZao, vest op la Jako ceao.
Optični zavod
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52—22
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.

********

Pri nakupovanju
= suknenega = in manufakturnega ===== blaga =
se opozarja na tvrdko
HUGOIHL
v Ljubljani Špitalske ulice'štev. 4.
Velika zaloga
196 62—16

suknenih ostankov.
Velikost tribarvastih slik na kartonu je 67X51 cm, cena slik samih po K 6 —, v jelšovem okvirji po K 12--, v vzorkovem po K 15'—; zaboj in poštnina so lastni strošek. 2004 2—2
Primerno božično darilo:
Bled in Belopeško jezero.
Naroči sei Pri založniku I. Germu v Pragi,
Ljubljani pri L. Schwentnerju in Drag. Hribarju, v Novem Me-
VAciavskč nam. 10 ali pa v
stu pri I. Krajec nasl., v Celju pri Drag. Hribarju in v Gorici pri A. Gabrščeku.
Žganje
//////////s/j&m*

# zajamčeno pristno #
destilirano iz lastnega pridelka, se dobiva pri lastniku
Antonu ferlan di Giorgio -RovInJ, Istra-
18B7 12-12
o35 52-38
Samo 6 dni I
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekomorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko,
Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 18
v uovi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane go-stilue pri »Figovcu«.
Tisoče zahval-
ŠC^s. nih pisem iz vseh delov sveta do-	j ■■ŽZOA biva pojasnilna in poučna knjiga	i kot domači svetovalec le-	| karnarja A. Thierry • Ja balzamu in centlfol. mazilu kot	; neradomestuem sredstvu Ta	! knjižica se pošilja poštnine pro-	! sto proti 35 v. (tudi v znamkah). Naročevalci balzama dob<5 knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih	. steklenic balzama stare 5 kron.	; 60 malih ali 30 dvojnih stekle-	, nic K 15.— franko z zabojem vred itd. 2 lončka centifolj. mazila franko z zabojem	| H 60. Prosim nasloviti na
lekarnar A. TH I ERRY v Pregradi
pri Rogaški - Slatini.
Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsko zasledujem. 1856 52—7
Fou U
v krojnem risanju (Schnittzeichnen) in praktičnem izdelovanju oblek
daje Fanl Komar, oblast, konc. učni zavod v Ljubljani, Kjučavničarske ulice štev. 4
Modni salon. 2041 5-6
Ceno stanovanje
z 1 sobo, kuhinjo in drvarnico odda se za 1. februar na Tržaški cesti št. 47, blizo tobačne tovarne.	2005 3—2
Zaščitna znamka: „Sidro"
Liniment. Capsici comp.
Nadomestek za
r»«iii - Ex pellei*
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K 1'40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-tjab z našo zaščitno znamko „Sicro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. RJCHTERJEVA LEKARNA
k „zlatem levu" v Progi
Elizabethgasse štev. 5 nova.
Ihtetmo razpošiljanje.
Ti

'///SVS//S/4
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
!?iastTi1IšTJ v Lijubijani fTiailjiiiii]
•vwww«
na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—99
4
11 oi 2 0
\
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik*
plačuje.
MT Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske U rojrOjpjn posojilnice znaša	» 5>Z4j,04j 4U.
stT8 hran' K 5,089.883-14. Dp= K 23,806-306-40. sKdrr k 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185
v
O" Po čudovito nizkih cenah se prodaja pri
*
v
i *
t ♦4
I. Keber Ljubljana,Stari trg 9
1883 52-4 »Pri dobrem pastirju«
vse vrste manufakturno, sukneno, platneno in perilno blago, jagrovo perilo, I.ravate, modrci itd. itd. — Potrebščine za krojače in šivilje.
Pri odkupu čez 10 kron dovolim še 5% (procent) popusta ali skonte.
Založnik ©. kr.
clris. uradnikov".
»t
;
fl
; ;
« a
H
0 «
1
2076 2—2
Učenec
iz boljše hiše se sprejme za špecerijsko trgovino pri tvrdki
F. Terdina, Ljubljana.
Pristni, na deželnem kemičnem preizkuše-vališču za živila v Ljubljani preizkušeni
domači brinjevec
liter 2 kroni — razpošilja v vseki množini Ivan /Hali v Škofiiioki. goei io=6
I
.»r—Mr.
r^mu^smm—,.-ur—.^HT—
hI J^©L>©$ti v mednem blagu h.
za dame, tu- in inozemskem suknu, kakor tudi vsem drugem manufakturnem blagu; velika zaloga raznih zastorov, preprog, posebno pripravne za cerkveno porabo.
Bogata izbira krojaških potrebščin n. pr. izvrsten kavise po 28 kr., podloga za krila 76 cm, od 16—22 kr.; 110 cm, 20—26 kr., priporoča
J. KosteVC, Sv. petra cesta št. 4.
Cene strogo solidne. Postrežba točna. Uzorce pošiljam na zahtevo 1814 17-14	poštnine prosto. Pošiljatve proti povzetju.	^jjj^
A
S
H
M
H
M
I fl
i I
OC5L/VS!
MEff-Y0RK in L0ND08
nista prizanašala niti evropski c» lini ter je velika tovarna srebrnitu prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po šiljam torej vsakomur sledeče predmet* le proti temu, da se mi povrne
Sld. 6*60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n»
zev s pristno angleško klinjo; 6 kom. arner. pat. srebrnih vilic b
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedllnlt Žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih kavnlt. žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zalem«)' nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajemat nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlktorla čašlč za pod klado;
2	kom. efektnih namiznih sveinlKoe; i kom. cedilnik za čaj; 1 kom, najlin. sipalnlce za Sladko«
42 komadov skupaj samo tfld. 6'6C
—'Mu >•■■'•• -v.v.
Vseh teh 42 predmetov je poprel stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ccni gld. 6*60. Amo ričansko pat. srebro je znano, je skoii in skozi bela kovina, ki obdrži boje srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne te melji na nlkakrSnl slepariji, zaveiv jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bili blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdo: ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasm garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
božično in novoletno darilo.
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	14K9 29
A. HIRSCHBERG-čs
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blag-
na I Hi naj i II., Remhrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,
ali če se znesek naprej vpošlje. ** "V Čistilni prašek za njo 10 kr.	'/> ™
Pristno le z zraven natisnjeno varst- • '"? veno znamko (zdrava kovina). ^ ^^ Izvleček iz pohvalnih pisem.	' ^
Bil sem s pošiljatvijo krasne garnituro jak »adovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolkt S pat. srebrno garnituro sem jako zadovolje'.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jak koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški '»<v avni* S poslanim namiznim oroljem sem' zelo zadovoljen — Mihael Kovafevič, ravnat p jdio a uradoir pri dež vladi v Sar jevu. — Sarajevo 22. okt 1904
Izurjeni delavci
**mmmmmmmm
vajeni posebno v izdelovanju lesne volne in lesenih klicčkov, se iščejo za Galicijo.
Ponudbe z napovedbo zahtev na upravništvo »Slovenca". 20:2 2-2
INDRA TEA
Najboljši in najfinejši čaj na svetu! Melange iz najfinejših In najmočnejših čajev iz Kine, Ceylona in Indije; dobiva se v boljših špecerijskih, delikatesnih trgovinah in drogerljah.
Na debelo razpošilja: 1743 10—lo
INDRA TEA IMPORT C0MPANY TRST.
-
G^IČA^ & JV[ E J A C
Prešernove ul. 9, Lijubljana, Prešernove ul. 9
priporočata svojo z najnovejšimi predmeti popolnjeno zalogo v
konfekciji za dame kakor tudi obleke za gospode in dečke,
zagotavljajoča točne ln solidne postrežbe po čudovito nizkih cenah.
(.—,	Ceniki se Fazpošiljajo na zahtevo zastonj in poštnine pposto.	>—»i^
'O---fe7

rane Jožefov grenki vrelec
„pravi reprezentant kislih
VOda".	1049 15—10
V. med c. oddelek splošne bolnš-nce na Dunaju.
1
Na prodaj
je enonadstropna novo zidana wr hiša
w najlepšem stanju, pripravna za trgovino, 8«/o obrestonosno. Lep vrt.
Več povč
p. $toocnik»
2063 3—3 zidarski mojster,
Rožna dolina, p. Vič.
Književnost in umetnost.
* Naročujte Vrtec" ! Najstarejši med slovenskimi v Ljubljani izhajajočimi listi je „V r t e c", časopis s podobami za slovensko mladino, ker je „Zgodnja Danica" izpremenila naslov in lastnika. Dovršil je letos 34. tečaj. Sploh je le „Slov. Gospodar" še starejši, ker šteje že 38 letnikov ; celovški »Miru je za eno leto mlajši, »Slovenec" pa za dve Ker se pri mladinskih listib naročniki hitreje menjavajo, šteje tudi „Vrtec" le še malo prvotnih naročnikov, ki jih je lansko leto imenoma naštel. Naj bi ga torej tem krepkeje podpirali mlajši mla-dinoljubi !
»Vrtec se odlikuje po lepih slikah in odbrani vsebini; zlasti je obogatil mladinsko slovstvo z mnogimi nežnimi pesmicami. Ima pa tudi že deset let mično prilogo „A n g e 1 č e k", ki je res, kakor pravi naslov, »otrokom prijatelj, učitelj in voditelj".
Dasi ima „ Vrtec* berilo prirejeno za šolsko mladino, je vendar tako zasnovano, da je mikavno in koristno tudi odraslim, zlasti bolj preprostim čitateljem. Torej je jako primeren za izobraževalna in bralna društva, ljudske knjižnice, Marijine družbe itd. V slabi luči pa se kažejo one šole, ki niso naročene nanj ; malomarno so oskrbljene one šolske knjižnice, ki nimajo „Vrt-čev" in »Angelčkov" (Opozarjamo na do-tični inserat.)
** Knjige ^Matice Hrvatske" za leto 1904 so došle ljubljanskemu pover-jeništvu in se razpošiljajo te dni. Novi člani jih morejo še dobiti. Z novim letom 1905. začne „Matica Hrvatska" razen drugih knjig izdajati mesečno revijo „ V i e n a c " (vsak mesec na 4 polah). To revijo dobe vsi Ma-tičini člani zajedno z ostalimi knjigami o priliki ekspedicije konec leta. Ako bi kdo izmed Matičnih članov želel, da se mu „Vi-enac" pošilja vsak mesec posebe, naj blagovoli to sam prijaviti „Matici Hrvatski" v Zagrebu in naj a) utemeljitelj pošlje jedno krono za poštarino, b) letni član pa članarino 6 kron naprej in vrhu tega jedno krono poštarine. Kdor tega ne stori, prejme za običajno članarino 6 kron ves „Vienac" broširan zajedno z drugimi knjigami o priliki razpošiljatve konec leta Članarino sprejemata ljubljanski Matični poverjenik župnik Ivan Vrhovnik in njegov pooblašče nec trgovec in knjigovezvan ec IB o n a č.
JtSSSiSiSSSSiiSSSS tl..S»i«..J.....SiJ....5»»S S S S
i.........«.«...«....«««.«««.«..................
m»wmmm»mm»»mm«mimhm«««mm«»wt»m
T>f*rprf4) 8 katerimi more vsakdo barvati razno JJltl Lblago: sukno, platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice, Vnanja naročila proti povzetju. 524 12 11—9
aim •••••• ••••••MMHmMMMHMHMMUtHIN
a........................«>>.....o...........««
il;ti!;i;li!ii!!i!;!;;!!!!;!t;!ii!!!!t;:!!;i!!ii
Glasovir
2087 l—l se radi smrti lastnika
"T^š takoj proda.
Natančneje se izve na Starem trgu štev. 12, 3. nadstropje v Ljubljani.
2093 2-1 Išče se oženjen
Kaj Je
9 ^
Priznano
T*	najboljša, po naj-
novejših izkušnjah higi-jene sestavljena in večkrat odlikovana kosmet.
JSS&T* ustna voda.
Dobi se vseh boljših trgovinah.
V neko župnišče na Koroškem se išče poštena, delavna in že bolj priletna
l(a|jinj$I(a delala
ki zna tudi navadne jedi kuhati. Ponudbe naj se pošljejo: J.Jerman, pošta Malošče-Mallestig, Koroško.	2081 2-1
puh vito in
= ukusno darilo!
vsakomur dobrodošlo, je steklenica
Rastlinskega likerja ali grenčice »plcrian" fine kakovosti za okrepitev želodcal
Dobi se v steklenicah po 1, '/2 in 1/4 litra v „Rastlinski destilaciji »FLORIAN" (tvrdka Edmund Kavčič) v Ljubljani in v drugih prodajalnah. 2082 (1) Pazite na ime „Florian" !
za malo župnijo z letnimi dohodki 280 K. Kdor ima družinske ude, ki umejo cerkveno petje, in zna kako rokodelstvo, Ima prednost. — Kje, pove upravništvo _»Slovenca"._
Žele se kupiti že obrabljena
tamburaška godala.
Ponudbe naj se pošljejo
Alojzij Terše Borovnica.
2092 4—1
f1ERB£BAy-jev
podfosfornokisli
apneni= železni sirup.
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
mr prsni sirup
je slez odstranjujoče Iti kašelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavanje in pospešuje reditev. To za tvorjenje krvi tako važno železo je v tem sirupu v lahko as miliruni ebliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje kosti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni steklenici ILerbabnejevegii apuenega železnega sirupa K 2-50, po pošti 4.0 h več za zavijanje.
Svarilo! vs™d
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 35 let obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „H.'rl>iibnyje» apiienožele/.iil sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino izdelovanje in glavna razpošiljatev: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzigkeit"
Wien, VII; Kaiserstrasse 73—75. Zalogu skoro v vseh lekarnah. -Tja
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani M. Mardetschlager, I. Mayr, G. Piccoli, U.pl Trnk6czy; Beljak. L. Ass-mann, Jobst &: Schneider; B r e ž e: G. Elslisser dediči; Celje: M. Rauscher, O- Sch\varzl & Co; Celovec: P. Hirnbacher vdova I'. Hau-ser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I. Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; A. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; Sovodcnj: F. Kordon: Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E. pl.Leiter-burg, 1'. 1'rendini dediči, M. Ravasini, Dr. J. Se-ravallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: I. Jobst; Volšpcrk: I. Iluth. 1968 18-4

za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerikanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina	2088 26-1
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
Hočete li dolgo živeti
In se veseliti dobrega zdravja ? Da fo dosežefe, skrbite za zdrav Želodec In vedno urejeno prebavo.
Kdor si je pokvaril ali prehladil želodec s težko prebavljivimi, prevročimi ali premrzlimi jedili in pijačo, najde gotovo pomoč v	1078 27—7
Germanov! življenskl esenci
ki se vporabija z največjim uspehom pri: pomanjkanju slasti, slabem želodcu, pehanju, gorečlcl. zgagi, slabosti, glavobolu, omotici, krčih, zaprtju, haemorrholdlh (zlati žili)
Po preobilem obedu, posebno po tolstih in težko prebavljivih jedilih odstranjuje ta esenca pritisk in bolečine in pospešuje slast, s čimur prav mnogo pripomore k ohranitvi in hranitvi telesa. Ker izločuje vse slabe sokove iz telesa, deluje kričistilno in ima radi popolne neškodljivosti prednost pred vsemi drugimi sredstvi tudi po večletni vporabi, ker se pripravlja iz najfinejših in izbrano najboljših rastlinskih sokov ter ima prijeten, grenkobno aromatičen okus, vsled česar ga rade zavživajo tudi občutljive osebe, ženske in otroci.
Germanov* Življenjska esenca bi kot pravo ljudsko in domače sredstvo ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker pogosto obvaruje pred resno boleznijo, ako ni brzo pri roki zdravniške pomoči. Pri nakupu naj se zahteva vedno Germanova življenjska esenca Iz lekarne ,,Cmega orla" v Belovaru, ker se dobe tudi druga sredstva s podobnimi imeni, katerih pa nobeno ne dosega dobrote prve. V znamenje pristnosti mora imeti vsaka steklenica v zelenem kartonu popolno imetvrdke: Lekarna „Prl črnem orlu" K. Germana v Belovaru (Hrvaško), kamor naj se naslavljajo tudi vse poštne pošiljatve. Cena steklenici K 140; po pošti ne manj kot dve steklenici. Za zavijanje 40 v več. Pošilja se po povzetju ali če se denar pošlje naprej. Naslov naj se napiše natančno in razločno. Pojasnila na vprašanja, prospekti in navodila o uporabi zastonj.
Germanovo življenjsko esenco moram trpečemu človeštvu kar najbolje priporočiti, ker sem se večkrat prepričal sam na sebi, kakor tudi pri številnih svojih župljanih, katerim sem jo priporočil, o njenem izbornem učinku.	Edmund Medeotti, župnik, Trojstvo, Hrvat.
Dve steklenici Germanove življenjske esence, ki sem jih prejel od Vas, sta mi prav dobro pomagali, pošljite mi še 6 stekl. Peter Cradinac, vpok. župnik, Gradec, Zinzendorfg.
Javljam Vam, da sem poskušal že različna sredstva, a nobeno ni imelo zaželienega učinka kot Germanova življenjska esenca.	Andrej Žižek. Sv. Ana na Krembergu.
Prosim, pošljite mi vnovič 8 steklenic Germanove življenjske esence, ki jo bomnajtopleje priporočil vsem trpečim na želodcu. Sedaj sem že na potu popolnega ozdravljenja.
Apolonija Haberl, Semrich pri Peggau, Štaj.
MffimM^BMMBmMBaBB'1 B

Ernest HammersGhmidU nasledniki)
Madile, Wutscher
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg štev. 6.
Velika zaloga
(J
'o. o
o C
(U
o
o >
o
>n CJ
a
> a
O S
tod —5
o £ C o,
tn
(U o
£ -3
C/5 t/l > 3
D. rt O N
73 «S 0£
Hočete li napraviti veselje?
Podarite tedaj za božično darilo le rabne predmete!
Ako izberete v moji zalogi, prihranite obdaro-vancu neizogiben strošek.
Moja bogata zaloga nudi velikansko izbero vsakovrstne bombaževine in platnenega blaga, namiznega perila, vezenin le v zanesljivo dobri kakovosti, perilo za dame, baržunastih juponov, kril s čipkami v najlepši izpeljavi	2052 3—3
po izredno nizkih božičnih cenah.
Anton Šare,
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Robci! * ^ * * * Kravate!
Naznanilo in priporočilo.
Velecenjenemu občinstvu uljudno naznanjava, da sva prevzela dobro znano
restavracijof„Na pošti na Jesenicah" na Gor
Prosiva naklonjenost slav. občinstva, ker bode najina največja naloga, častite gg. goste postreči le s slastno mrzlo ali toplo jedjo, samo s pristnimi pijačami in točno postrežbo. P. n. tujcem in izletnikom, je ob enem 14 moderno opremljenih sob na razpolago.
Priporočaje se za mnogobrojni obisk bilježiva z odličnim spoštovanjem
Jesenice na Gorenjskem, dne 15. decembra 1904.
Ludovik in Ivanka Heidinger.
2091 1—1

Velika izbera daril
za
Božič io Novoleto
kakor tudi
raznih predmetov za okrašenje božičnih drevesc
lastnega in tovarniškega izdelka.
Nadalje se priporočam slav. p. n. občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bombonov in postrezam tudi s finimi desertnimi vini in raznimi likerji.
l^ini turinski pelinkovee
Vsak dan sveže medene, orehove in rozinove potice, šar-kelj, pince in drugo pecivo, v pekarni pa fin domač ržen kruh.
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
Mestni trg št. 6 Sv. Petra cesta št. 26
1981 6-5
Pobro ohranjen
plinov motor
s 3 konjskimi silami, se proda pod ugodnimi pogoji.
Ved pove upravništvo »Slovenca". 2015 4
Razglas.
Dva paznika
2065 3-2
se sprejmeta v deželni prisilni delavnici kranjski. Ne čez 35 let stari, popolnoma zdravi in krepki prosilci naj svoje postavno kolekovane prošnje, opremljene z rojstnim in domovinskim listom, nravnostnim in zdravniškim izpričevalom, ter z dokazom, da je prošnjik prebil aktivno vojaško službo in sicer nazadnje kot podčastnik, ter z dokazom o dosedanjem drugem službovanju, o znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi najkasneje do
26. decembra 1904 ob 11. uri dopoldne
osebno vložijo v vodstveni pisarni tega zavoda.
Prosilcem, ki poleg sicer enakih lastnosti dokažejo lepo pisavo, spretnost v pisarniški manipulacijski službi in znanje laškega jezika vsaj za službene potrebe se daje prednost.
V Ljubljani, dne 10. decembra 1904.
J^umberško, belgijsko in šlezijsko platno v vseh širinah, namizni prti, serviete, brisalke, žepni robci, šifoni in pavolnato blago.
Švicarske vezenine.
Perilo za opreme nevest
$a hotele in restavracije
1tCS"po izvirnih tvor niš ki h cenah. -^rS!
Izborno blago l	Velika izbera.
Priporočam se preč. duhovščini in sl- P■ n. občinstvu v obilni obisk•
^ Uelespoštovanjem
j\nton Sare, specialna trgovina
v Ljubljani, Petra cesta štev. 8. 809 52_27
pazite na fvornlifco znamko.
šivalni stroji.
sintger co. i, iMa za Mm stroje.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6.
352 20-21
Priporočam slavnemu p. t. občinstvu svojo velijo zalogo

k -9občnih in Novoletnih ?
daril =—
in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po najnižjih cenah.
2a mnogobrojen obisk se najuljudneje priporoča S spoštovanjem	1643 27-23
Jfaro/ tfošah zlatar
Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
J)
B
Pariška svetovna razstava 1904: „GRAND PRIJC", najvišje
odlikovanje.
na
r '18 60^
'T.RA.P.M\ podplatu. 'C.nETEP&yprtK




2051 6-2
Tovarna izdela vsak dan
C«*"	40.000 parov I
Edini kontrahenti: Messtorft, Belin & €0., Dunaj, I. Nadrobna prodaja v vseh boljših trgovinah čevljev, gumi in modnega blaga.
Najvažnejše za sedanjost!
Božična prodaja trgovine z blagom
A. Primožič, Mestni trg, Ljubljana, je otvorjena!
Kompl. obleka v kartonu že od........gld 1-50 naprej
„ bluza (bombaž, flanela) le....... „ —-44
1 kos najfin. Aombur. bomb. platna le..... „ 390
I tucat žepnih robcev od ... •....... „. —-36 naprej
1 » » » angl. batist, prej gld. 3, sedaj le „ 1.08
1 krilo iz lodna, lastni izdelek......... „ 1-95
1 flanel bluza izgotovljena od......... „ —68 naprej
1 baržunasta bluza..........• . . . „ 2-36
1 ženska srajca od.............. „ —-36 naprej
5000 kom. brisalk za kozarce in prah, kos . . . . » —'07
2000 metrov dobre flanele, meter..........—-17
Poleg tega vse vrste preprog, bariuti. postelj. odej, bar&ti-nastega blaga, koSuhovine, posteljne oprave, plaščev ga dame in paleto tov, perila sa gospode, kravat, predpasnikov, posebno blago sa damske obleke, po čudovito znižanih cenah. 10.0,62—36
Ustanovljeno 1. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schčnfeidovih barv v tubah za akadem. slikarje.
ElekriČni obrat.
Tovarna In prodaja oljnatih barv, firneia In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Ptlavnlca:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno 1. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, Stedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in flno pa najnižjih cenah.
1966 62-4