Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (-8/3 °C) bo snežilo, v soboto (-10/0 °C) in nedeljo (-11/-2 °C) bo pretežno sončno. Četrtek, 26. januarja 2017 številka 4 | leto 64 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim Zima je letos bela in ledena Letošnja zima je res pokazala zobe. Čeprav je bila dolgo zelena, je januar najprej postregel s snežno odejo, ki vztraja tudi zato, ker so temperature izjemno nizke. Meteorologi pravijo, da že 30 let januar ni bil tako hladen kot letos. To je dobro in slabo. Dobro zato, ker so tisti, ki so dovolj pogumni, kar nekaj dni lahko uživali na naravnem ledu in drsali po Škalskem jezeru, slabo pa zato, ker posledice kratkega sneženja krepko čutimo na cestah in pločnikih. Sploh slednji so marsikje še nevarno ledeni, zato hoja v stilu pingvinov ostaja aktualna. Mraz pa očitno ne moti labodov, ki tam, kjer je led popustil, mirno plujejo po hladni vodi. Še več prostora bodo imeli od srede prihodnjega tedna, ko naj bi mraz vendarle popustil, še več, menda se obeta celo dež. Ta pa bo, upajmo, odnesel tudi led na površinah za pešce. a bš Kdo kupuje Golte? Med družbami, ki jih prodaja Premogovnik Velenje v sklopu projekta dezinvestira-nja poslovno nepotrebnega premoženja, so tudi Golte. Uradnih informacij o prodaji nam ni uspelo pridobiti, je pa dolg Golt do bank odkupilo podjetje Sicom Invest iz Ljubljane. Gre za podjetje, ki ima 128 tisočakov kapitala in je imelo v lanskem letu 238 tisoč evrov prihodkov. Ustanovitelj tega podjetja je Sandi Brezov-nik, častni konzul Ukrajine. Sicer pa je dokapitalizacija, ki so jo na zadnji seji potrdili delničarji, odprta do 14. februarja in takrat bo verjetno tudi več znano, kdo bo novi lastnik tega gorsko turističnega centra, ki se v teh dneh kopa v soncu, na katerem uživajo številni smučarji. Med vikendi jih naštejejo po tisoč, med tednom pa okoli 500. Snežne razmere so zadovoljive, odprta so vsa smučišča. a mz Vse se začne in žal konča pri denarju Mira Zakošek Vse se začne in konča pri denarju, seveda to velja tudi za zdravje. Z velikimi pričakovanji smo zrli v dolgo napovedano zdravstveno reformo, a smo bili mnogi zato tudi hudo razočarani. Osebno sem upala, da bo ta v prvi vrsti odpravila ali vsaj nakazala smer za odpravo številnih anomalij na tem področju, o njih sicer že vrabčki čivkajo, a si odgovorni tudi z napovedanimi ukrepi v novi reformi pred njimi še vedno zatiskajo oči in ušesa in nočejo razumeti, na kar jih ne le novinarji, ampak javnost že dolgo opozarja. Že kar nekaj let je minilo, ko so bile javno razkrite korupcije pri nabavi opreme in materiala v zdravstvu, pa so se mnogi v lanskem letu, ko je bilo to ponovno udarno izpostavljeno, znova čudili, kot da to prvič slišijo. Seveda, raznim lobijem in vpletenim zdravnikom se ni za zameriti, in dokler je možno od navadnih državljanov posrkati še kakšen evro, naj gospoda, ki je vpletena v nečedne posle, vsaj pospravi sumljivo dokumentacijo. V zdravstvu se odstira vedno več zelo bolečih tem, še posebej za tiste, ki so hudo bolni in potrebni takojšnjih obravnav, pa jih namesto tega uvrstijo na čakalne liste in pustijo čakati. In to potem, ko so jim dolga leta dopovedovali, kako se morajo samozaščitno obnašati, če zbolijo za kakšno hudo boleznijo, kot so denimo rak, srčno popuščanje, žilne bolezni ... ob opozorilnih znakih pa takoj ukrepati. Kar naenkrat to ni več tako nujno! To kar naenkrat ni več pomembno, kot tudi to ne, da so takšnim bolnikom minute dolge kot dnevi, da se tisti meseci, ko čakajo na težko operacijo, vlečejo kot jara kača, da mnogi zaradi tega doživljajo dodatne strese, ki jih pahnejo celo v duševne bolezni, morda tudi v smrt. Veliko govorimo o previsokih bolniških staležih, ob tem pa prezremo, da jih zdravstvo kar samo ustvarja s svojimi dolgimi čakalnimi vrstami na posamezne specialistične preglede. In teh bo zdaj menda še veliko več, saj se sliši, da so zdravniki v družinskih ambulantah začeli tiho protestirati zaradi preobremenjenosti in pretirano pošiljajo paciente na specialistične preglede. Očitno pač nikogar (razen delodajalcev) ne boli glava, če so ljudje v bolniških staležih, ker čakajo na končne diagnoze, ki jih ni mogoče postaviti, ker čakajo na posamezne specialistične preiskave. Pa se vedno znova spomnim, kako visoke kriterije smo ponekod imeli že pred leti. Ženskam, recimo, je pripadal preventivni ginekološki pregled enkrat letno, zdaj je dovolj na tri leta! O tem in še marsikaj bi lahko naštela, ni bilo še nič slišati v predlagani zdravstveni reformi. Namesto tega se je vse zavrtelo okoli denarja. Jasno je, da mora vlada poskrbeti za financiranje, ne nasprotujem proti predlaganemu solidarnostnemu sistemu, saj je revščina zažrta že skoraj v vsak dom, mi pa »pade mrak na oči«, ko slišim, kako naj bi po novem pobirali te prispevke. Sistem je videti tako kompliciran, da bomo verjetno velik del tistega, kar smo nameravali dodatno iztržiti, porabili za administrativne stroške. Pa bi našo administracijo tudi v zdravstvu lahko porabili za bolj smotrno delo. In čas bi že bil, da se enkrat tudi zdravniki zares postavijo za svoje paciente, da ne bodo le drzni žvižgači, kot je Brecelj, udrihali po nedotakljivi kasti, ki zviška in zlahka pometa zmote, napake in korupcijo pod človeško preprogo. ■ Dve osebi špekulirali z delnicami Gorenja Julija lani, ko je japonski Panasonic začel skrbni pregled Gorenja, a se potem ni odločil za prevzem družbe, je informacija o pregledu prišla v javnost, še preden jo je uprava uradno objavila. Vrednost delnice Gorenja je med pogajanji poskočila, dan po tem, ko je postalo jasno, nom ne bo, pa so delnice Gorenja strmoglavile in izgubile približno tretjino vrednosti. Za vse, ki so poznali notranje informacije, bi to torej lahko bilo precej donosno, koliko natančno, pa bo razkrila preiskava, ki jo vodi Agencija za trg vrednostnih papirjev. Ta i o turizmu da posla z japonskim tehnološkim velika- je na okrožno državno tožilstvo po pridobi- vanju podatkov iz 13 držav že vložila ovadbi zoper dve fizični osebi, ki jima grozi do tri leta zaporne kazni. Ta dva pa menda nista člana uprave ali nadzornega sveta Gorenja. a mz O turizmu v tem okolju veliko govorimo, saj imamo ogromno naravnih danosti, predvsem pa jezera, a dokler nismo opravili z onesnaženostjo, to ni bil mogoče. Zdaj je drugače in v pripravi so tudi dokumenti, ki bodo osnova za nadaljnje aktivnosti. O nekaterih so že razpravljali občinski svetniki in med drugim v osnutku sprejeli strategijo turističnega razvoja, ki jo bodo do predloga še dopolnjevali. Več na strani 3. a mz 2 V Zdravstvenem domu imajo nov mamograf Velenje - Zdravstveni dom Velenje je od letošnjega leta bogatejši za nov digitalni mamografski aparat, edini takšne kakovosti na šaleškem in koroškem območju. Z njim bodo ob bistveno manjši ogroženosti zaradi sevanja rezultati pregleda še kakovostnejši. Mamograf je stal 155.000 evrov, od tega je Mestna občina Velenje za nakup prispevala 50.000 evrov. Lani so v tem zdravstvenem domu opravili blizu 1.450 pregledov z mamografom, letos računajo, da jih bodo okoli 1.800. ■ mkp Gorenje izdalo komercialne zapise Velenje, 24. januarja - Gorenje, je z namenom sezonskega financiranja poslovanja že petič zapored uspešno izdalo komercialne zapise z zapadlostjo 22. decembra letos v vrednosti 40 milijonov evrov. Zapisi so izdani v nominalni vrednosti 1.000 evrov na apoen in so prosto prenosljivi. Za obveznosti iz komercialnih zapisov jamči Gorenje z vsem svojim premoženjem. Za to obliko sezonskega financiranja proizvodnje so se zelo uspešno odločili že lani. mz Potrjen osnutek Celostne prometne strategije Velenje, 24. januar - Svetnice in svetniki Mestne občine Velenje so potrdili osnutek Celostne prometne strategije (CPS) Mestne občine Velenje. Mestna občina Velenje je skladno z evropskimi smernicami pristopila k izdelavi te strategije. Gre za dokument, ki je namenjen reševanju izzivov občine na področju urejanja prometa s poudarkom na zagotavljanju dobrih pogojev za ranljivejše udeležence v prometu, kot so pešci, kolesarji, uporabniki javnega potniškega prometa in spodbujanje uporabe trajnostnih prevoznih sredstev. Občina potrebuje to strategijo za potrebe prijav in izvajanja različnih projektov povezanih s trajnostnim razvojem v Mestni občini Velenje. Franjo Bartolac izstopil iz SDS Eden od ustanoviteljev stranke SDS v tukajšnjem okolju, nekdanji predsednik izvršnega sveta velenjske občine in done-davni član sveta Mestne občine Velenje Franjo Bartolac je potem, ko je odstopil kot vodja svetniške skupine, izstopil tudi iz stranke. »V času mojega članstva od ustanovitve stranke SDZ 11. januarja 1998 v Cankarjevem domu se je nabralo veliko takšnega, kar ni bilo skladno s takratnimi izhodišči. Nesporno smo si želeli državo, vendar niti približno tako, kot jo imamo. Najbolj žalostno je, da v državi nimamo politične sile, ki bi jo popeljala na pot njenih izvirnih osamosvojitvenih vrednot in v okvir ustavne ureditve. Dolgo sem verjel, da je tega zmožna SDS. Tega ne verjamem več,« je med drugim dejal ob izstopu. a mz V Šoštanju znova Medgeneracijski center Šoštanj, 11. januarja - V Šoštanju so znova odprli Medgeneracijski center. Deloval bo v istih prostorih, kot je pred prekinitvijo. V njem bodo potekale aktivnosti za vse starostne skupine, poseben poudarek pa bo na ustvarjalnih delavnicah. a mkp Turna Občini podarila defibrilator Šoštanj - Podjetje Turna je Občini Šoštanj ob zaključku izgradnje tovarne v Šoštanju podarilo defibrilator. S tem je Občini izkazalo pozornost in zahvalo za dobro sodelovanje. a mkp Ohranjanje in razvoj podeželja Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je v letošnjem proračunu za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja predvidela 14 tisoč 400 evrov, kar je toliko kot lani. V razpisu, ki ga je za ta namen objavila v minulih dneh, je predvidela šest ukrepov, in sicer za naložbe za izvajanje primarne proizvodnje, za predelavo in trženje kmetijskih ter živilskih proizvodov, za pomoč pri izobraževanju in usposabljanju v nekmetijskih dejavnostih, za gozdarstvo, podporo delovanju društev s področja kmetijstva ter za zavarovalne premije. Vloge za sofinanciranje bodo na občinski upravi zbirali do 10. marca, za zavarovalne premije pa do 31. avgusta. a tp Splošna bolnišnica Celje januarja nelikvidna - Vrsta težav z urgentnim centrom - 56 odstotkov postelj v neustreznih pogojih Tatjana Podgoršek Celje, 23. januarja - »Tako hudo, kot je zdaj v Splošni bolnišnici Celje, ni bilo že dve desetletji. Ta mesec je bila bolnišnica nelikvidna, obveznosti do dobaviteljev znašajo 2 milijona evrov. Ne upam si napovedati, kakšni bodo lanski poslovni rezultati. Obeti za letos niso spodbudni.« S temi besedami je na novinarski konferenci opisal položaj v tretji največji slovenski bolnišnici njen direktor Marjan Ferjanc. Veliko težav je povezanih z delovanjem urgentnega centra, za katerega stvari še zdaleč niso dogovorjene, kot bi morale biti. Kot prva v državi je bolnišnica konec lanskega leta prevzela celotno dejavnost nujne medicinske pomoči. S tem tudi 35 reševalcev, zaposlili so dva zdravnika, z 12 so sklenili podjemne pogodbe oziroma pogodbe o dopolnilnem delu. Čeprav so pričakovali, da jim reševalnih vozil ne bo treba kupiti, ker so že bila kupljena iz zdravstvenega denarja, se to ni zgodilo. Za nameček so se tri od štirih vozil pokvarila skoraj po nakupu, tako da bodo morali letos kupiti vsaj eno reševalno vozilo. Prav tako je pristojno ministrstvo napovedalo, da bo uredilo dispečerski center, a ga ni, bolnišnica pa za te storitve plačuje celjskemu zdravstvenemu domu 10 tisoč evrov na mesec. Dispečerske službe zdravstvena zavarovalnica sploh ne financira. šnici. Tako je bolje za vse. Imamo tudi opazovalnico za odrasle, v kateri smo lani tako obravnavali več kot 4000 bolnikov. Taka organizacija dela je pokazala ne- Novosti niso ovrednotene Poleg omenjenega niso ovrednotene še nekatere novosti, ki so jih vpeljali pri delovanju ur-gentnega centra. Njihov prispevek k stroki in boljšemu počutju bolnikov je precejšen. »Edini v Sloveniji imamo pediatrično opazovalnico. Več kot tisoč otrok je bilo po oskrbi v njej odpuščenih domov, kar pomeni, da niso ostali na zdravljenju v bolni- katere pozitivne učinke, na drugi strani pa se nam sedaj zmanjšuje število sprejemov v bolnišnico in s tem dobimo posledično manj denarja. Pacient, ki ga sprejmemo v bolnišnico, stane 500, 600 evrov,« je dodal strokovni direktor bolnišnice Franci Vindišar. Ta je še povedal, da so lani v ur-gentnem centru opravili več kot 88 tisoč obravnav, preveč glede na to, da jih je bilo zelo veliko v dopoldanskem času, ko delujejo splošne zdravstvene ambulante. Če ne bi uredili omenjenih opazovalnic, bi bila prostorska stiska še bistveno večja. Bolnišnica po njegovih zagotovilih nujno potrebuje vsaj 20 postelj za internisti-ko in infektologijo. Znova je opozoril na potrebe po nadomestni novogradnji. Kar 56 odstotkov > Zaradi nedogovorjenih stvari pri delovanju urgentnega centra se v celjski bolnišnici težave kopičijo. Povprečno so v urgentnem centru obravnavali na dan 241 bolnikov, najmanj jih je bilo 180, največ 312, januarja letos pa celo 356. vseh postelj v bolnišnici je namreč v starih objektih, v katerih so pogoji za današnje potrebe neustrezni. Napovedi o financiranju bolnišnične dejavnosti za letos niso obetavne. V izhodiščih, s katerimi jih je konec lanskega leta seznanilo ministrstvo za zdravje, so namreč napovedi o znižanju cen zdravstvenih storitev za 2,1 odstotka, kar za bolnišnico pomeni blizu 1,8 milijona manj denarja. Poleg tega morajo plačati še vse pravice zaposlenim po kolektivni pogodbi, te pa naraščajo. Savinjsko-šaleška naveza Rešitev: nižji prag revščine! Nekaj podobnosti - »Občina« pred »varovanci« - Denar za kartuzijo? -Mednarodna Celjska koča Tako, Američanom smo dali prvo damo! Seveda pa zato ne pričakujemo, da bo Slovenija postala nova država Združenih držav. Dovolj bo že, če bo več ljudi s tega dela onkraj Atlantika spoznalo, kje je tista nekdanja komunistična država, kjer se je kalila njihova sedanja prva dama. In da bo to deželo obiskalo čim več njenih sedanjih sodržavljanov. A le ne preveč množično. Zaprisega »slovenskega zeta« je bila sicer tudi pri nas deležna velike pozornosti, tudi zaradi neke podobnosti, ki je sovpadala v ta čas. Ko je prva dama našega zdravstva po dolgih letih na hitro predstavila reformo našega javnega zdravstva, je novi prvi mož ZDA na hitro preklical »zdravstveno reformo«, ki jo je uvedel njegov predhodnik. Odmevi na oboje so dokaj pestri. In ko Trump pravi: »Najprej Amerika!«, naša notranja ministrica v zvezi s tujci: »Najprej Slovenija!« Pri nas je dvignil veliko prahu tudi predlog o vsaj majhnem dvigu minimalnih plač. A 805 evrov bruto mesečno se zdi delodajalcem preveč, čeprav je neto znesek še vedno pod pragom revščine. Upam, da nas ne čaka še kakšen punt te strani za znižanje tega praga. Ko bomo čakali, kako se bodo zdravstvene zadeve pri nas in pri »naših« onkraj oceana odvijale, se s področja zdravstva zadeve menda končno razrešujejo na območju Kozjanskega in Obsotelja. Občina, ki je pri izvolitvi novega direktorja Zdravstvenega doma Šmarje povzročala največ težav, prav občina Šmarje pri Jelšah, je novega kandidata kot prva že potrdila. Vsi, ki želijo, da bo te agonije končno konec, upajo, da ji bodo sledili tudi svetniki ostalih. Kakšno nagajanje zdaj res ne bi bilo primerno. Kot nekakšno nagajanje pa imenujejo nekateri v taisti šmarski občini »upor« nekaterih svetnikov proti županu Stanku Šketu. Z amandmajem so namreč »minirali« predlog proračuna in terjali, da iz proračuna za to leto umaknejo skoraj 400 tisoč evrov vredno postavko za prva dela za postavitev varovanih stanovanj. Stanovanj, kakršne v kraju načrtujejo že dolgo, zadnji projekt pa je v precej manjšem obsegu. A skupina svetnikov meni, da stvari za ta projekt še niso dovolj dogovorjene, zato je bolje malo počakati, denar pa porabiti za nakup prostorov za občinsko upravo v Šmarskem hramu, čeprav naj bi bil tudi ta projekt šele v taki fazi, da tega denarja za letos še ne potrebujejo. Prav zato besede o nekakšnem nagajanju. Vkonjiški občini oziroma konkretno v Žički kartuzijipa naj bi bilo konec »nagajanja« resornega ministrstva in se bodo končno lahko za obnovo te znamenitosti prijavili na razpis za evropska sredstva. Pisali smo že, da je bila doslej težava, ker niso imeli statusa spomenika državnega pomena. Zdaj so to dobili, računajo, da bodo dobili tudi denar. Obnovitvenih del v tej stari kartuziji v Dolini svetega Janeza pod Konjiško goro je še zelo veliko, tudi dober obisk pa kaže, da je v obnovo vredno vlagati. Če bodo na razpisu uspeli, bi radi najprej obnovili »duhovni tabor«, ki že zdaj privablja veliko obiskovalcev. Ta kar-tuzija je tudi zelo iskano mesto za poroke, tistim »navadnim« se bo letos pridružila še posebna televizijska poroka. V Celju pa so oči mnogih v tem zimskem času uprte proti Celjski koči. Že nekaj časa je ob ugodnem vremenu tu možna smuka podnevi in zvečer. Poleg smučarjev z ožjega območja bo tudi letos tu smučalo veliko otrok iz krajev, ki so pobrateni ali imajo partnerske vezi s celjsko občino. Prvi so sem prispeli mladi iz Baške z otoka Krk. Sledili jim bodo še mladi iz bosanskega Doboja, hrvaškega Slavonskega Broda ter srbske Cuprije. Sicer pa bodo v Celju tudi letos nadaljevali obnovo športnih objektov. Ob podpori Mestne občine so v zadnjih letih že dodobra obnovili več tovrstne infrastrukture, zadnji čas so tudi energetsko uredili zimski bazen, letos bodo nadaljevali energetsko obnovo drsališča. Kupili bodo tudi električni stroj za glajenje ledene površine. Pa še to: Ljubljančani so z žabjimi kraki oziroma žabjo pečenico premagali Barbaro Celjsko. Vse se je dogajalo na prvem kuharskem predtekmovanju obujene akcije Tuševa kuharska zvezda v Celju, katere namen je spodbujati mlade za poklice v gostinstvu. Mladi iz Ljubljane so, kot se za območje spodobi, pripravili žabjo jed, Celjani pa krožnik z račjimi prsmi s prilogo, ki so ga poimenovali po znani Barbari Celjski. Žabarji so preskočili celjsko trojno kraljico, saj se »njena jed« ni uvrstila niti v finale! a k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 3 26. januarja 2017 ™»$CAS POLITIKA 3 Iskrilo se je zaradi azilnega doma in turistične strategije Opozicijski svetniki so točko pobud in vprašanj izkoristili za vnovično razpravo o morebitni vzpostavitvi azilnega doma v Velenju - Turistična strategija sprejeta v osnutku, a s številnimi pripombami Mira Zakošek Pogled na dnevni red letošnjega prvega zasedanja sveta Mestne občine Velenje nikakor ni napovedoval kakšnega obširnega zasedanja ter ostre in burne razprave, a se je zgodilo natančno tako. V posameznih trenutkih je bilo tako ostro, da je vse skupaj že presegalo meje dobrega okusa in bo verjetno kar prav, če bodo svetniki dali na dnevni red ene naslednjih sej bonton svetniškega obnašanja, kar je predlagala Marjana Koren (SD). Azilni dom razburja opozicijo Točka pobud in vprašanj je bila v največjem delu namenjena morebitni vzpostavitvi azilnega doma v Velenju. Opozicija se je dobro organizirala, večinoma pa so se ji pridružili tudi opozicijski svetniki, ki so to problematiko izpostavili na več načinov, v številnih razpravah. Tako je dr. Simona Tušar (SDS) opozorila na zakonsko neustreznost pravilnika Sosveta za varnost občanov, ki bi se glede na razprave o azil-nem domu že moral tudi sestati. Mišo Letonje (SLS) je ocenil, da občinsko vodstvo ne spremlja dovolj te problematike, dejal pa je tudi, da so opozicijski svetniki ob predstavitvi svojih mnenj mnogokrat deležni posmehovanja in celo zmerljivk, kot na primer, da so plačanci. Pri tem ga je podprla tudi Suzana Kavaš (SDS), ki je dejala, da je bila tudi sama deležna posmehovanj, ponovila dogajanje na prejšnji seji in predstavila tudi argumente, zaradi katerih so predlagali referendum. »Ker nas je župan zavrnil, nam ni preostalo drugega, kot da vložimo tožbo, za kar smo zagotovili tudi finančna sredstva. Tožbo so vložili tudi v Črnomlju, kjer je sodišče že odločilo, da je bilo ravnanje županje nezakonito, zato smo tudi našega župana vprašali, če bo prevzel odgovornost v primeru, da je sprejel nezakonit sklep.« Župan Bojan Kontič je odgovoril, da bo odločitev sodišča vsekakor spoštoval, da pa je ponovno preveril dogajanja pri državnem sekretarju Boštjanu Šeficu, ki mu je zagotovil, da se o tem sicer dogovarjajo, da pa brez tega, da bi prej obvestilo Mestno Velenje. Naj živi mladost! Strategijo je svetnikom predstavila svetovalka za turizem Urška Gaberšek. Gre za obsežen dokument, ki je objavljen tudi na občinskih spletnih straneh, in to na več kot 100 straneh. Bil naj bi osnova, da Velenje do leta 2021 uvrstimo med pomembne turistične desti-nacije, s tem pa turizem tudi kot pomembno gospodarsko panogo. V dokumentu so analizirali obstoječe stanje in to nadgradili z razdelavo tistih možnosti in priložnosti, ki naj bi bile osnova prepoznavnih turističnih produktov. Podobnih, kot je Pikin festival, ki ga je vsekakor vredno nadgraje- občino Velenje, ne bodo storili ničesar. Povedal pa je ponovno tudi, da je bil postopek, ki so ga sprožili v Črnomlju, drugačen, in da je sodišče govorilo zgolj o postopku, ni pa odločalo o referendumu. »Mi čakamo na odločitev in bomo potem skladno s tem tudi ravnali. Opozicija iz- vati. Nato so še številne druge naravne danosti (prehajalne poti in kolesarske steze), kulturna dediščina, nastanitveni objekti, ku-linarika, prireditve in prepoznavni turistični produkti, med katerimi pa je najbolj »razburil« tisti o zgodbi socialističnega mesta, ki so ga v tem okolju že začeli uspe- korišča vsak trenutek, da govori o tej temi in da skuša pošiljati v eter informacije, ki pravzaprav ne držijo,« je še dejal. Tone De Costa (SDS) je poudaril, da pod tožbo res ni bil podpisan nihče iz Stare vasi, kjer naj bi azilni dom stal, bilo pa jih je veliko med tistimi 300, ki so pod- šno razvijati. »Ja, to nekatere boli, če bi se tako obnašali do zgodovine, potem ne bi imeli ničesar, ker zgodovina je zgodovina, ki je nič moč spreminjati ali pojasnjevati. Mi pri tem, ko govorimo o doživetjih socializma znotraj strategije o razvoju turizma v Šaleški dolini, želimo predstaviti pisali zahtevo za referendum, in med njimi so bili tudi muslimani. Zavrnil je tudi očitek, da jim gre zgolj za nabiranje političnih točk, in nanizal nekaj primerov, kjer je tudi sam pomagal ljudem v stiski, nanizal pa tudi številne primere, ki so se v zvezi z begunsko problematiko dogajali po Ev- dogajanje in razvoj v tistem obdobju, in to je velika tržna niša, velika turistična priložnost ...,« pravi župan Bojan Kontič. Suzana Kavaš pa je v imenu opozicije po glasovanju, bili so proti, poudarila: »Zelo smo se poglobili v to področje in same razprave. Ugotovili smo, da je ta premalo konkretna, zasle- ropi, prebral članek iz Reporter-ja ter pozdravil izvolitev Trumpa v Ameriki. Strategija razvoja turizma v osnutku sprejeta Ena osrednjih in vsebinskih zadev tokratnega zasedanja sveta je bila Strategija razvoja in trženja turizma. Tudi ob tem dokumentu se je vnela vroča razprava. Matej Jenko (samostojni svetnik) je ocenil, da ta dokument ni strategija, in predlagal, da ga prekvalificirajo v elaborat, saj v njem ni jasnih ciljev, motilo pa ga je tudi, da dokumenta ni ocenil strateški svet, ki še sploh ni imenovan. Pri tem ga je podprla opozicija in samostojni svetniki, tako da je ta točka ostala na dnevnem redu z 21 glasovi za, 9 pa jih je bilo proti. Na koncu so jo potrdili z dvajsetimi glasovi za in desetimi proti. duje premalo konkretnih ciljev. Po našem mnenju je v pripravi sodelovalo premalo takšnih občanov, ki imajo na tem področju izkušnje in bi s tem pripomogli, da bi se naš turistični potencial razvijal in tudi v nekem nadaljnjem obdobju prinesel tudi delovna mesta v tej panogi.« Iz razprave Vid Glinšek (samostojni) je menil, da socialistična kulinarika ne more biti turistična atrakcija. Dr. Franc Žerdin (SD) je ocenil, da je strategija premalo konkretna, preveč opisna, da bi bilo treba z enim stavkom napisati, kaj pravzaprav želijo doseči; Mišo Letonje (SLS) je izrazil željo, da bi pri pripravi sodelovalo več občanov, ki imajo izkušnje, motilo pa ga je tudi to, »da je vsaka druga beseda socializem«; Erika Roškar Kljun (samostojna) - motilo jo je poudarjanje jugoslovanske tradi- cije, kar je ocenila za nazadnjaško, motila pa jo je tudi rdeča zvezda v promocijskem materialu (v resnici gre za vetrnico), pa tudi slogan Naj živi mladost!. Menila je, da se mladi danes ne zbirajo pod rdečo zvezdo. Pogrešala pa je tudi opredelitev prihodnjih naložb. Dr. Simona Tušar (SDS) je prav tako ocenila program za premalo konkreten, slogan pa povsem zavrgla, ker »za nas mlade, ki smo malo bolj izobraženi, tukaj ni dela« Aleksandra Vasiljevic (SD) pa je dokument pohvalila kot dobro osnovo za perspektiven turistični razvoj. Andreja Kuzmana (NSi) ne moti naslanja-nje na rudarsko tradicijo, ne verjame pa, da bi poudarjanje socializma pripomoglo k razvoju turizma, še posebej, če bi bila to tukajšnja blagovna znamka. Pohvalil pa je načrtovano nadgradnjo pohodniških poti. Matej Jenko (samostojni) je tudi ob obravnavi tega dokumenta ponovno predlagal prekvalifikacijo v elaborat. Motilo ga je, da ni opredeljenih ciljev, ki naj bi jih dosegli, pa tudi to, da Zavod za turizem še nima potrebnih organov. »Strategija nima poguma, drznosti in opredeljenih produktov, ki bi odstopali in bili zaradi tega privlačni.« Protest za poklicne pokojnine Pred ministrstvom za delo je bilo med tisoč protestniki več kot petsto rudarjev Milena Krstič - Planine Ljubljana, Velenje, 18. januarja - Okoli tisoč zaposlenih, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, predstavnikov sedemnajstih sindikatov, je v sredo protestiralo pred ministrstvom za delo, ker je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak brez soglasja v načrtu pokojninskega poklicnega zavarovanja znižala prispevno stopnjo delodajalcem z 9,25 na 8 odstotkov. Tako znižana prispevna stopnja pa bo, ocenjujejo, ogrozila njihovo poklicno upokojevanje v prihodnjih letih. Najbolj množična skupina pro-testnikov so bili rudarji. Samo iz Velenja jih je v Ljubljano odšlo kakšnih petsto. »Ministrica za znižanje prispevne stopnje ni dobila soglasja na ekonomsko-socialnem svetu in ne na odboru sklada obveznega dodatnega poklicnega zavarovanja, pa je kljub temu samovoljno, najbrž tudi na pritiske delodajalcev in državnega sekretarja, znižala prispevno stopnjo, in to že drugič v svojem mandatu,« pravi Simon Lamot, predsednik podjetniškega sindikata SPESS Premogovnika Velenje. SPESS PV je eden od sindikatov, ki je skupaj s Sindikatom delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES, predsednik Asmir Becarevic) in Sindikatom RTH (Rudnika Trbovlje Hra- > stnik, predsednik Anton Lisec) pred ministrstvo pripeljalo toliko rudarjev. Bojijo se, da s poklicno pokojnino ne bodo mogli dostojno preživeti, dokler ne bodo izpolnili pogojev za starostno. Kaj znižanje prispevne stopnje poklicnega pokojninskega zavarovanja zanje konkretno pome- ni? Njihovi izračuni kažejo, pravijo, da bo za tiste, ki se bodo upokojevali čez dvajset, petindvajset let, zmanjkalo sredstev oziroma njihove pokojnine ne bodo več primerne poklicu, ki ga opravljajo, težavnosti in vsemu drugemu. Borijo se torej za te. Sami pa so, kot si pravijo -»mešanci« med staro beneficirano dobo in dodanimi približno štirimi leti pokojninske dobe. Zdaj jim eni očitajo - češ, kaj bi radi, saj se ne upokojujete poklicno, saj še delate. Na te očitke Transparente so raztegnili takoj po prihodu v Ljubljano. (foto: Aleksander Kavčnik) odgovarjajo, da je tako človeško kot logično, da bo kdo od tistih, ki mu do starostne upokojitve manjka še leto ali leto in pol, že kako zdržal, potem pa sredstva iz poklicnega prestavil v prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Predstavniki sindikatov s članstvom med zaposlenimi, ki delajo na težkih in zdravju škodljivih delovnih mestih, med njimi so gasilci, delavci kovinske industrije, vojaki, steklarji, piloti, železničarji, pravosodni policisti ... , so odločeni, da bodo pritiske nadaljevali in pri tem delovali usklajeno. Poleg višje prispevne stopnje, ki jo bo ministrstvo uresničilo, če se čez dve leti pokaže, da je bilo v poklicno zavarovanje vplačanih premalo sredstev, želijo tudi znižanje upravljalske provizije. ■ Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 4 26. januarja 2017 dela jih ne zanimajo več 4 GOSPODARSTVO Ideje o zmanjševanju stroška Pogovor s predsednikom podjetniškega sindikata SPESS Premogovnika Velenje Milena Krstič - Planinc Velenje - Konec marca lani je funkcijo predsednika podjetniškega sindikata SPESS Premogovnika Velenje nastopil Simon Lamot. Poklicno kariero v Premogovniku je začel kot elektrikar v jami, napredoval do nadzornika in poslovodje, štiri leta pa opravljal naloge dežurnega v Premogovniku. V letih, preden je nastopil funkcijo sindikalnega funkcionarja, je bil vpet v delo sveta delavcev, zadnjih nekaj let kot podpredsednik. Danes pravi, da so razlike med obema funkcijama velike, da pa mu bolj leži delo v sindikatu. Članstvo? Koliko vas je? »Samo v Premogovniku 770, kar je skoraj 70 odstotkov zaposlenih, na HTZ preko 600, podružnice imamo na RGP in PV Investu, v DEOS Zimzelenu, pa tudi iz bivšega Gosta je nekaj zaposlenih še naših članov. Vseh skupaj nas je 1.520. Močni smo.« Niste pa edini sindikat v Premogovniku? »Še enega so ustanovili v tistih najbolj turbulentnih časih, ko nekateri niso bili zadovoljni z delom našega.« Veliko govora je v zadnjem času o upokojevanju. V Skupini Premogovnik imate menda kar precej takih, ki izpolnjujejo vse pogoje za upokojitev, pa se za to ne odločijo, mladi pa čakajo? »To je ena od pravic, ki jih ima delavec, če se čuti sposobnega, da dela še naprej. Uprava je tista, ki mora poskrbeti, da tak delavec delo opravlja kakovostno. Sindikat kot zaščitnik pravic delavcev jih nikakor ne bo spodbujal, kaj šele silil, da se upokojijo, čeprav na nas pritiskajo, češ 'spravite one v pokoj, pa bo bolje' ... Uprava to vidi tako. A ona je tista, ne mi, kako bo spodbudila ljudi, da se upokojijo.« Pokojnine so nizke. Med tistimi, ki se upokojujejo danes, in tistimi, ki so se upokojili pred leti, opravljali pa enako delo, so velikanske razlike. »Rudarji, tisti, ki ne izkoristijo siste- Simon Lamot: »Tudi naše plače morajo začeti realno rasti, ne samo dosegati nekdanje vrednosti.« ma poklicne upokojitve, da bi si sredstva prenesli v rento, dobivajo proti prejšnjim pokojninam mizerijo. Pozna se. Ocene so različne, odvisno od delovnega mesta, ampak pokojnina 900 evrov je danes ogromna pokojnina na Premogovniku.« Socialni dogovor? Pogajanja? So se začela? Kako kaže? »Na začetku ali pa že konec leta se vedno začnejo dogovori o socialnem sporazumu, pojavijo se ideje, kako bi strošek dela še zmanjšali. Take dogovore sklepamo od leta 2012 naprej, ker smo se zavedali težke finančne situacije. Naše zadnje stališče v zvezi s temi dogovarjanji pa je, da dokler ne bodo izpolnjene vse zahteve iz dogovora za leto 2016 - nagrada za delovno uspešnost in verjetno še kakšna razlika regresa, če si bodo v HSE drugače izplačali -, ne pristajamo na nobena pogajanja za letos. Projekcije, ki jih pripravlja uprava za letos in naslednje leto, kažejo finančne rezultate, ki so spodbudni. Predvidevajo se dobički. Zakaj bi si potem mi nižali dogovorjene pravice iz kolektivnih pogodb, plače in ostale prejemke? Razveseljivo je, da gre na bolje, da v TEŠ pokurijo ves premog in bi ga lahko še več, kot ga lahko trenutno ponudimo. Velike zasluge za to ima novi generalni direktor HSE. Govori se o gospodarski rasti, odpirajo se napredovanja, pokojnine se dvigujejo ... Vse okoli nas se izboljšuje, klima je pozitivna ... Pri nas pa bi še kar zategovali pasove in kot vidimo mi, na strošku dela.« Koliko boste pa na pogajanjih, dogovarjanjih z upravo, spodbujeni s tem, da so se sindikati javnega vendarle uspeli izpogajati? »Seveda je za nas to spodbuda. Najprej bi radi prišli na prejemke iz leta 2012, na bonitete, ki smo jih takrat imeli. Za tem se je treba pogovarjati o povečanju. Tudi naše plače morajo začeti realno rasti, ne samo dosegati nekdanje vrednosti.« Poteka reorganizacija, prestrukturiranje. »Sicer malo počasneje, kot so si zamislili. Pri PV Investu, kjer so jo zaključili, smo kot sindikat tudi sodelovali.« Zadovoljni? »Šlo je korektno.« Sodelovanje s TEŠ-evim sindikatom? »Lahko bi bilo boljše. Slišimo se, si povemo, pomagamo. To sodelovanje bo treba spraviti na višjo raven, ker so interesi enaki, ideja po združevanju podjetij je prisotna, kar pomeni, da bosta prej ali slej tudi sindikata vpeta v isti sistem. Želim si boljšega sodelovanja, ja.« > »Dokler ne bodo izpolnjene vse zahteve iz dogovora za leto 2016, ne pristajamo na nobena pogajanja za letos.« > »Sindikat ne bo delavcev spodbujal, kaj šele silil, da se upokojijo.« Očitki so neresnični in zlonamerni V podjetju MPT Šmartno ob Paki trdijo, da z argumenti odgovarjajo na vse očitke - V vseh pogledih dokazujejo, da so pravi poslovni partner Tatjana Podgoršek Podjetje MPT je družinsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo, zadnjih 14 let posluje kot družba z omejeno odgovornostjo. Je drugo največje po številu zaposlenih v občini Šmartno ob Paki in je dobavitelj polizdelkov iz plastičnih mas pomembnim slovenskim gospodarskim sistemom. Tudi lani se je uvrstilo med 100 najhitreje rastočih podjetij v savinjsko-zasavski regiji. A po informacijah, ki so pricur-ljale na dan, v podjetju naj bi še zdaleč ne bilo tako, kot bi sodili po zapisanem tudi na njegovi spletni strani, na kateri poleg kakovosti izdelkov, najsodobnejše tehnologije izpostavljajo še skrb za zaposlene in družbeno odgovornost. Nekatere očitke smo preverjali pri Darku Mehu, direktorju podjetja MPT. Nekateri vaši zaposleni govorijo o izkoriščanju na delovnem mestu. Delali naj bi več kot 8 ur, nadur naj ne bi dobili plačanih. Omenjajo še, da šele ob prihodu na delo ugotovijo, da morajo delati dlje. Menda sploh nimate evidence delovnega časa. »Težko verjamem, da je to trditev naših zaposlenih. Dezinformacije uvrščam bolj med poskuse škodovanja podjetju. Pravih razlogov za to ne poznam, lahko jih samo ugibam, ali si je kdo od naših nekdanjih zaposlenih predstavljal pri nas lažje delo, morda brez odgovornosti. Gre komu v nos naše uspešno poslovanje, za katero si prizadevamo vsi zaposleni? Odgovorno zagotavljam, da skupaj z našimi zunanjimi pravnimi in kadrovskimi strokovnjaki skrbno spremljamo zakonodajo, predpise ter jih tekoče vključujemo v svoje poslov- ne procese. Zato očitki, da nimamo evidence ali da bi s sodelavci ravnali nespoštljivo oziroma celo nezakonito, nikakor ne držijo. V prid temu naj navedem ugotovitve inšpektorice, ki je prav iz evidence delovnega časa ugotovila nadure pri nekaterih delavcih. V tem trenutku imamo celo tri vrste evidenc. Knjiga evidenc nam služi za obračun plač. Verjemite, časi so takšni, da nas budno pri vsem spremljajo tudi kupci naših storitev in nas po teh faktorjih ocenjujejo, ali smo zanje pravi poslovni partner. V vseh pogledih dokazujemo, da smo. Je pa res, da je v naši dejavnosti precej prisoten sezonski značaj naročil. Če hočemo zadostiti obveznostim do kupcev, moramo delovni proces tako tudi organizirati. Stvari rešujemo na načine, znane v praksi: občasno z nadurami, ki so plačane (kar je - mimogrede - ugotovila tudi inšpektorica pri nadzoru oktobra in novembra lani), s prerazporeditvijo delovnega časa, ki je zakonsko usklajen in nanj inšpektorica ni imela pripomb. Omenjene trditve niso le moje, so jasno razvidne iz inšpekcijskih zapisnikov. Zelo redko se zgodi, da delavec o delu preko delovnega časa izve isti dan. Če se, stvar urejamo v skladu z zakonodajo in pripravljenostjo delavca. O razpoloženju v podjetju so zgovorne same po sebi fotografije in ostale informacije na oglasni tabli. Mimogrede - tako kot vrsto predhodnih let smo lani organizirali novoletno srečanje. Na njem so manjkali le 4 zaposleni, ki so se opravičili. Tudi evidentiranih pritožb delavcev nimamo.« Je te sploh realno pričakovati glede na bojazen, da bi s tem tvegali izgubo delovnega mesta? »Precej razočaran bi bil, če bi tudi sam mislil tako. Delavci nimajo nikakršnega razloga za strah pred mano ali svojimi nadrejenimi. Že pred časom smo postavili skrinjico, imenovali smo od vrste delovnega mesta, odgovornosti, zanesljivosti in delovne uspešnosti posameznika. Pripravljamo spremembe plačnega modela in nagrajevalnega sistema, po katerem bi lahko dobre delavce bolje nagradili.« Darko Meh: »Razpoloženje v podjetju je normalno in zdravo. Menim, da lahko upravičeno optimistično zremo v prihodnost.« jo idejnica, v katero so lahko anonimno vrgli pripombe, kritike, pohvale. Do sedaj kakšnih pritožb, pripomb nismo prejeli, ampak pohvale, predloge in nasvete. Prepričan sem, da večina sodelavcev razume potrebo po zavzetem delu, ki ga zahteva trg, da lahko zagotovimo denar za plače vsem.« In kakšne so te? »Plače so v tem trenutku za 77 sodelavcev, od katerih je 35 zaposlenih za nedoločen čas (med njimi so nekateri zaposleni v podjetju od leta 2003), povsem primerljive z branžo. So pa, tako kot v vsakem podjetju, odvisne Dejstvo je, da dobre poslovne uspehe zagotavljajo le zadovoljni delavci. »Tega se krepko zavedamo in se v tej smeri tudi trudimo. Moramo pa še enkrat poudariti, da tržne razmere v naši branži narekujejo kupci. Svoje želje je včasih težko uresničiti. Vse odkar vodim podjetje, plače niso zamujale niti dneva.« Omenili ste, da ste imeli v podjetju inšpektorico za delo in da je ugotovila nepravilnosti. Katere in kako odgovarjate nanje? »V lanskem oktobru in novembru smo imeli dva inšpekcijska nadzora, in sicer s področja za- gotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter spoštovanja delov-nopravne zakonodaje. Na oba nimamo pripomb. Ugotovitve s slednjega področja so navedene v dveh ureditvenih odločbah. V prvi je inšpektorica kot nepravilnost navedla delo študentke preko študentskih napotnic. Ukrepali smo takoj in študentki ponudili možnost redne zaposlitve. Sprejela jo je in študij nadaljuje kot izredna študentka. V drugi odločbi pa so ugotovljene tri kršitve v zvezi z dnevnim in tedenskim počitkom, pisnim odrejanjem nadurnega dela in dovoljenim tedenskima obsegom ur v prerazporejenem delovnem času. Obe sodelavki sta opravili tri delovne ure preveč. Vsi primeri so bili posamezni, izjemni in enkratne narave. Nepravilnosti smo odpravili že pred sprejemom odločbe.« Glede na slišano, da delajo delavci v nemogočih delovnih pogojih, da nimajo zagotovljene varnosti pri delu, da delajo z zdravju in celo z življenju škodljivimi snovmi, je bil zapisnik inšpektorice za varstvo in zdravje pri delu najbrž zajeten. »Daleč od tega, ker je resnica povsem drugačna. Inšpektorica je ugotovila sedem nepravilnosti, od tega smo jih 5 odpravili takoj, na dan ugotovitve, kar pomeni, da je šlo za manjše nepravilnosti, za dve pa postopki še trajajo. Potrebne so namreč meritve zunanjega laboratorija. Upamo, da bodo rezultati analiz znani v rokih, ki nam jih je določila inšpektorica. Ker na to nimamo vpliva, smo z morebitnim podaljšanjem roka že seznanili inšpekcijske službe.« Se rezultatov preverjanja zunanjega laboratorija ne bojite? Ste že sprejeli kakšne dodatne varnosten ukrepe? »Smo jih sprejeli, seveda, saj se vedno najde možnost za izboljšave. Rezultatov analiz se ne bojimo, ker za to nimamo razlogov. Na področju varstva pri delu in zdravja se strogo držimo zako- nodaje in ukrepe nenehno nadgrajujemo. Poleg tega smo sami pridobili certifikat presoje ocene pogojev delovnega mesta mednarodne institucije Intertek. Sicer pa je podjetje v tej organizacijski obliki staro 14 let, imamo sodobne stroje in uporabljamo materiale, ki jih v naši branži uporablja ves svet. Materiali imajo iste certifikate, kot jih imajo tisti v drugih največjih proizvodnih sistemih v naši dejavnosti. Rezultate meritev, ki jih izvajajo, bomo z veseljem pokazali in dokazali, da gre za zlonamerne obtožbe, za napad na branžo.« Eden od kazalcev razmer v podjetju so tudi bolniški izostanki. »Naši zaposleni opravljajo redne in obdobne zdravniške preglede, ki jih določi medicina dela. Od pristojnih zdravstvenih služb nismo nikoli dobili informacij o tem, da bi bili naši zaposleni bolj ogroženi ali da se je njihovo zdravstveno stanje glede na predhodne preglede poslabšalo. Lani smo za določen čas zaposlili 46 delavcev in zabeležili 17 odstotkov več bolniških izostankov. Analiza je pokazala, da so glavnino teh zabeležili novi zaposleni.« Kako v prihodnje? »S ponosom povemo, da smo v zadnjih letih rasli, kar dokazuje, da je naša pot prava in da v trdih tržnih razmerah kupcem dokazujemo, da smo ustrezen in pravi poslovni partner. Z veseljem tudi povem, da smo po petih letih dogovarjanj z lastnikom prejšnji teden odkupili nepremičnino na obstoječi mikro lokaciji podjetja. Dodatnih 900 kvadratnih metrov bomo namenili za že aktualne in tudi nove izzive, za optimizacijo delovnih pogojev, saj bomo končno imeli možnost organiziranja toplih malic v primernejših prostorih, službam omogočili svoje mesto. Pogumno gledamo v prihodnost, saj verjamemo, da bomo s skupnimi močmi dosegli zastavljene cilje.« Naš čas, 19. 1. 2017, barve: CM K, stran 19 19. januarja 2017 GOSPODARSTVO «»SÜAS 5 GOSPODARSKE novice Dela tudi četrti blok TEŠ Šoštanj - Električna energija se je zadnje tedne na evropskih borzah dramatično podražila. Cene na dnevnem trgu pa so bile zadnje dni večkrat tako visoke, da se je splačalo poleg šestega bloka TEŠ zagnati tudi četrti blok šoštanjske termoelektrarne (še bolj bi se petega, a je potreben remonta) in celo plinsko elektrarno v Brestanici. Borzne cene elektrike so poskočile zaradi zelo neugodnih vremenskih razmer v srednji in jugovzhodni Evropi. Banke Koper ni več Koper - Če se boste odločili za nakup stanovanja ali česa drugega in ob tem za kredit morda iskali ponudbo na Banki Koper, te ni več. Preimenovala se je v banko Intesa Sanpaolo. Revoz s težavo do delavcev Novo mesto - Revoz išče, a ne najde delavcev za nočno izmeno. Zavod za zaposlovanje je zato povprašal več kot 11.000 ljudi, ali bi delali v tem podjetju. Odziv je bil neverjetno slab, tako da bodo komaj zagotovili nekaj sto potrebnih delavcev. Dejstvo je, da se mnogi brezposelni tega dela izogibajo. Res je tudi, da je tempo hud, gibi so preračunani do sekunde natančno, en polurni premor je za malico, predvidena sta tudi dva petminutna premora za stranišče. To pa je marsikomu od današnjih brezposelnih preveliko breme. Delavce poleg tega posredujejo kar agencije za posredovanje delavcev, zagotavlja pa jim jih Zavod za zaposlovanje. Zelo sporna praksa, saj so takšni delavci slabše plačani in praktično brez vseh ugodnosti, ki bi jim drugače pripadale. Ker pa takšen način zaposlovanja vse bolj uveljavljajo tudi druga podjetja, se brezposelnim ne obeta nič dobrega. Za gospodinjstva je bilo lansko leto ugodnejše Ljubljana - V Sloveniji je lani brez težav preživelo mesec več gospodinjstev kot leto prej. Plačevanje stanovanjskih stroškov je bilo veliko breme za nekaj manj gospodinjstev, manj oseb je bilo tudi resno materialno prikrajšanih. Splošno zadovoljstvo z življenjem je medtem ostalo na ravni leta 2015, ugotavlja statistični urad. Gospodinjstev, ki so s svojimi prihodki težko oz. zelo težko preživela, je bilo lani 29 odstotkov (leto prej 31 odstotkov), z manjšimi težavami jih je preživelo 34 odstotkov (leto prej 35 odstotkov), dokaj lahko pa 23 odstotkov (leto prej 22 odstotkov), medtem ko jih je lahko oz. zelo lahko leto preživelo 14 odstotkov (leto prej 12 odstotkov). Roboti v Kočevju Kočevje - Japonska korpora-cija Yaskawa Electric, največji svetovni proizvajalec industrijskih robotov, se je odločila, da bo novo evropsko tovarno robotov gradila v Kočevju. V okviru te 25-milijonske naložbe bodo zaposlili od 170 do 200 ljudi Lani rekordnih 1,2 milijarde turistov Vse več ljudi si lahko privošči potovanja. Lani je čez meje domačih držav potovalo rekordnih 1,2 milijarde turistov, kar je štiri odstotke več kot v letu 2015, poroča Svetovna turistična organizacija. Rast so poganjali azijski turisti, Evropa pa je kljub terorističnim akcijam ostala najbolj obiskana regija, saj jo je obiskalo 620 milijonov turistov. Lani je največ turistov obiskalo Francijo, sledile so ZDA in Španija. Nepremičnine v Sloveniji dražje za 5 odstotkov Cene stanovanjskih nepremičnin spet rasejo. V Evropski uniji so se na letni ravni podražila za 4,3 odstotka. V Sloveniji celo več, saj so cene v letni primerjavi zrasle kar za pet odstotkov. Seznam dimnikarjev z licenco Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo seznam dimnikarskih družb in dimnikarjev. S tega seznama, ki se bo sproti dopolnjeval, lahko najkasneje do 30. junija izberete dimnikarsko družbo za opravljanje storitev na svoji kurilni napravi, in sicer za najmanj 12 mesecev. Če tega ne boste storili, ostanete pri dosedanjem koncesionarju za najmanj naslednjih 12 mesecev. Se obeta zoper Rotnika sodna preiskava? Celje, 23. januarja - Okrožno državno tožilstvo v Celju je zoper nekdanjega direktorja Termoelektrarne Šoštanj dr. Uroša Rotnika obravnavalo šest kazenskih zadev. Dve ovadbi so zavrgli, ostale štiri pa so predali v reševanje sodišču. Po poročanju POP TV naj bi se obetala sodna preiskava. Očitali naj bi mu zlorabo položaja ali pravic, ponarejanje ali uničenje poslovnih listin, pranje denarja in tatvino v sostorilstvu pri investici- ji bloka 6. Rotnik je bil zaslišan že tudi pred preiskovalno komisijo Državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v TEŠ. Na zaslišanjih je zatrjeval, da je bil projekt TEŠ 6 voden transparentno in gospodarno, z vsemi podrobnostmi o šestem bloku pa, da so bili seznanjeni vsi predpostavljeni. Po gradbeni material v Ravne Družba Poštajner je sicer ugasnila, zrasla pa je nova - Tajner Milena Krstič - Planine Šoštanj - »Prevzeli smo dejavnost in poslovanje družbe Poštaj-ner v Ravnah pri Šoštanju, zaposlili še enega sodelavca in na isti lokaciji kot prejšnja družba od lanskega julija nadaljujemo de- javnost z novim lastnikom družbe Francem Stropnikom. Spremenili smo ime družbe,« pravi direktorica Tatjana Jezernik. Zdaj je to družba Tajner, trgovina in storitve z gradbenim materialom s štirimi zaposlenimi. »Trgovina pa je ohranila ime Poštaj- Trgovina ohranja ime Poštajner. Pred njo zaposleni z lastnikom. Tatjana Jezernik, direktorica Tajnerja: »Tudi če mi izdelka ne prodajamo, se potrudimo in najdemo.« ner. Po tem imenu je znana daleč naokoli in škoda bi ga bilo spreminjati. Stranke so se ga navadile,« je dodala. Imajo pa jih veliko. Največ jih k njim prihaja iz okolice, iz Zgornje Savinjske doline in tudi iz Koroške ter drugih delov Slovenije. Dandanes se pač ni težko pozanimati, kje lahko za svoj denar dobiš največ. »Pri nas se res v vsem prilagodimo stranki. Zanje poiščemo tudi materiale, ki jih mi ne prodajamo,« pravi. Njihove stranke pa vedo tudi, da se da za ceno pogajati, da rabat pri njih ni nespremenljiv. To pa je tudi nekaj, kar privablja. »Za zdaj nam dobro kaže, trudimo se, da bo tako tudi ostalo.« Za novo obdobje so si določili pogumne načrte. Med drugim si želijo med kupci gradbenega materiala še več neposrednih izvajalcev v gradbeništvu, napovedujejo pa tudi širitev asortimenta blaga. »Raziskujemo trg, ugotoviti želimo, kaj je tisto, kar bi naše stranke še potrebovale. Želimo jim ustreči,« pravijo. Glede na to, da je bila pred ugasnitvijo prejšnje firme v njej zaposlena vrsto let, nas je zanimalo, ali jo je bilo kaj strah, da bo izgubila delo. Pa je odgovorila pogumno, tako kot se je pogumno lotila nove naloge: »Ne, ni me bilo. Našla bi si delo drugje. Po moje to ni tak problem. Če hočeš delati, delo najdeš.« Izkušnje, ki si jih je pridobila v družbi Poštajner, pa ji zdaj, ko vodi družbo Tajner, pridejo še kako prav. Desetina na bolniškem dopustu Iskanju rešitev, kako zmanjšati zdravstveno odsotnost, bodo letos v Premogovniku namenili veliko pozornosti Velenje - V Premogovniku Velenje jih je od 1.250 zaposlenih poprečno dnevno zaradi poškodb, bolezni in nege odstotnih 124. Vsaka odsotnost pomeni dodatno breme za tiste, ki so na delu prisotni, negativne posledice ima za zaposlene, ki so odstotni (med drugim nižji dohodek, tudi izgubo spretnosti in navad, če odsotnost traja dalj časa), pa tudi za delodajalce (stroški za nadomestne delavce, nižja produktivnost ...). S tem, kako tako imenovani zdravstveni absentizem znižati, se veliko ukvarjajo. Lani so ustanovili posebno komisijo, v kateri sodelujejo predstavniki zaposlenih in delodajalca. Že nekaj let pa se trudijo z izobraževanjem zaposlenih doseči zavedanje, da je tudi osebna skrb za zdravje velikega pomena. Za ta namen v sklopu letnih preverjanj znanja s področja varnosti in zdravja pri delu del predavanj namenjajo preventivi in odnosu med zaposlenimi in delodajalcem. Zaposlenim omogočajo organizirane in vode rekreativne dejavnosti, delu zaposlenih rekreativni tedenski oddih. Vključuje se Športno društvo, ki zaposlenim omogoči tudi posvete s strokovnjaki, zlasti fizioterapije in ortopedije, testiranje fizičnega in zdravstvenega stanja, s čimer jim omogočijo hitrejše izboljšanje zdravstvenih težav. »Zavedamo se, da bolni ne morejo delati. Vsakemu želimo, da čim prej ozdravi in se zdrav vrne na delo. Odsotnost z dela pa je pri nas daleč previsoka in temu področju bomo zato letos namenili še posebno pozornost,« napoveduje predsednik uprave mag. Ludvik Golob. mkp Nova sirarna v dveh letih Arja vas - Vodilna slovenska mlekarna s probiotičnimi in desertnimi jogurti ter pol-trdimi siri Celeia iz Arje vasi je pred novo naložbo - novo sirarno. Vrednost naložbe ocenjujejo na 12 milijonov evrov. Začetek izgradnje načrtujejo prihodnje leto, letos pa naj bi pridobili vso potrebno dokumentacijo, gradbeno dovoljenje in se prijavili na razpis Agencije za kmetijske trge. Zgradili naj bi jo v dveh letih, z njo pa bo mlekarna proizvodnjo sirov povečala, tudi z bolj posebnimi vrstami. Poltrdih sirov proizvedejo 5500 ton na leto. Nova naložba bo omogočila tudi večji odkup in predelavo mleka. Lani ga je mlekarna odkupila 100 milijonov litrov, v petih le- tih naj bi ga še 20 milijonov litrov več. Večji odkup, predelava ter prodaja izdelkov z višjo dodano vrednostjo (ti se ponašajo z oznako Brez GSO ter izbrana kakovost, siri, edini v Sloveniji s certifikatom višja kakovost brez konzervansov) po višji ceni, naj bi omogočili boljši poslovni uspeh. Leto 2016 so sklenili s pozitivno ničlo. Glede na to, da je bilo to leto eno najtežjih v zadnjem obdobju, štejejo poslovanje brez rdečih številk za precejšen uspeh. Nadejajo se blizu 58 milijonov evrov prihodkov, kar je nekoliko manj kot leta 2015. V mlekarni ocenjujejo, da so se »rešili« iz kaotičnih razmer v drugi polovici leta, ko so predali svojemu namenu naložbi v vrednosti 2,8 milijona evrov. Nov stroj jim omogoča polnjenje več vrst jogurtov v pet-plastenke, 1000 kvadratnih metrov veliko novo skladišče reproma-teriala pa precejšnje zmanjšanje logističnih in drugih stroškov, saj so izdelek prej skladiščili na petih lokacijah. V zadnjih letih mlekarna po novostih prehiteva Ljubljanske mlekarne. Lani je na trgovske police uvrstila kar 25 novih izdelkov. Za letos med novostmi napovedujejo ekološko mleko. Z naprednimi kmetijskimi zadrugami se že nekaj časa dogovarjajo o pridelavi tako imenovanega senenega mleka. To je kakovostnejše, saj krave jedo le pašo in seno, ne pa silaže. ■ tp DZ potrdil vmesno poročilo za Teš 6 Ljubljana, 23. januarja - Državni zbor je z 59 glasovi za in nobenim proti potrdil vmesno poročilo preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6. To se nanaša na premog, komisija pa je ocenila, da je cena 2,25 evra za GJ manipulacija in zavajajoča."Je laž, ki nas bo stala 1,5 milijarde evrov in še mnogo več," je poudaril predsednik komisije Matjaž Hanžek, ki je izrazil tudi dvom o zadostnih količinah premoga. Jan Škoberne (SD) pa je poudaril, da so pod vsemi ocenami, ki so bile predložene tako vladi kot DZ, podpisani ljudje. Zanj je ključno, kdo je zavestno podpisal, da bo cena nižja, ob tem pa ob dnevu podpisa dogovora z vlado vedel, da ta cena ne bo dosežena. Luka Mesec (ZL) je ocenil, da je Teš 6 postal spomenik korupcije, osebnega okoriščanja veljakov na račun države in da je bil ključen cilj vseh vlad, da se projekt pripelje do konca. Alenka Bratušek (NP) je ocenila, da vmesno poročilo komisije daje dobre obrise težav pri gradnji Teša 6. Naloga DZ ni ugotavljanje kazenske odgovornosti, za to so drugi organi, je poudarila in izrazila upanje, da bodo ti organi vsaj prebrali zaslišanja komisije. ■ ■ ■ ■ Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 26. januarja 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 18. januarja Z vsem svetom je bil v ZDA zazrt tudi domači zunanji minister. »Novi ameriški predsednik Donald Trump prinaša negotovost in Slovenija si ne sme zapirati vrat,« je dejal Karl Erjavec. Minister za pravosodje Goran Klemenčič je državnemu zboru v imenovanje za predsednika vrhovnega sodišča predlagal Damijana Florjančiča. Ker je ministrstvo za delo z novim letom potrdilo znižanje prispevkov za t. i. poklicne pokojnine, so sindikati organizirali protest. Udeležilo se ga je okoli tisoč ljudi. Barack Obama je zadnjič stopil pred novinarje kot predsednik ZDA. Ameriška centralna obveščevalna agencija CIA je z 800 tisoč dokumentov umaknila stopnjo tajnosti in jih objavila na spletu. Rusija in Turčija sta izvedli prvi skupni zračni napad na položaje Islamske države v Siriji. namesto kemoterapije vbrizgavali destilirano vodo. Zaradi požara se je v Teheranu zrušila najstarejša stolpnica. V ruševinah je ostalo ujetih več gasilcev, ki so se z ognjenimi zublji bojevali v zgornjih nadstropjih poslopja. Petek, 20. januarja Na seji Ekonomsko-socialnega sveta je vladna stran predlagala, da se minimalna plača dvigne za 1,8 odstotka, na 805 evrov bruto oz. 614 evrov neto. Premier Miro Cerar je znova poudaril, da bo zakon o tujcih, za katerega je prepričan, da bo sprejet, zagotavljal varnost državljanov. Na Kapitolu v Washingtonu je kot 45. ameriški predsednik prisegel Donald Trump. Po potresnih sunkih v Italiji se je sprožil plaz, ki je zasul hotel. Osrednjo Italijo je stresel potres z magnitudo 5,3, ki je kasneje sprožil snežni plaz, ki je zasul hotel, v katerem je bilo nastanjenih okoli 30 ljudi. Četrtek, 19. januarja V medije je prišla vest o predrtih gumah na avtomobilu mariborskega ravnatelja, ki je v šolo sprejel nekaj tujih otrok. Koalicija se je ukvarjala s predlogom zakona o tujcih. Še naprej so ostali neenotni - ne le v koaliciji, temveč tudi v stranki SMC. Vlada je sprejela namero o sodelovanju do 50 vojakov v več rotacijah v okviru Natove okrepljene prisotnosti v Latviji. Predlagana zdravstvena reforma prinaša precej novosti. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je javnosti predstavila nov predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Največ zanimanja je v prvih odzivih požel časovno omejen plačan bolniški dopust in glede na plačne razrede določena višina zneska zdravstvenega zavarovanja. Mehiške oblasti so se lotile preiskave navedb, da so v državnih bolnišnicah rakavim otrokom Donald Trump je prisegel kot 45. predsednik ZDA. Pred dogodkom so v črno oblečeni protestniki razbijali izložbe in ovirali promet ter se spopadli s policijo, ki je uporabila solzivec in šokgranate. Pod snežnim plazom, ki je dva dni pred tem zasul hotel v osrednji Italiji, so našli deset preživelih, med njimi dva otroka. Šest so jih že povlekli izpod snega. Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je dejal, da se bo po izpustitvi nekdanje ameriške vo-jakinje Chelsea Manning predal ZDA. Sobota, 21. januarja Notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar je ocenila, da so pritiski, ki jih komisar Sveta Evrope Nils Muižnieks izvaja na slovenski parlament, nedopustni. V Washingtonu in številnih drugih mestih je potekal t. i. pohod žensk, ki ga je spodbudila prisega novega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ženske so opozarjale na svoje pravice. Trump je medtem že imel predsedniške opravke. Le nekaj ur po slovesni prisegi je imenoval dva nova člana svojega kabineta in vladnim agencijam naložil, naj Žabja perspektiva Končno. Cesta. Pro testniki so se tokrat zbrali v Romuniji. zmanjšajo birokratska bremena Obamacara. V odzivu na prevzem oblasti novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nemška kanclerka Angela Merkel dejala, da čezatlantski odnosi z ZDA v prihodnje ne bodo nič manj pomembni, kot so bili. Na zelenjavni tržnici v pakistanskem mestu Paračinar je eksplodirala bomba in ubila najmanj 22 ljudi ter jih 90 ranila. Nedelja, 22. januarja Srbija je bila vesela novice, da bo od Evropske unije dobila dodatne štiri milijone evrov za pomoč prebežnikom, namenjenih za porabo pri nakupu hrane in izboljšanju razmer v begunskih centrih. Srbija si obeta dodatne štiri milijone za pomoč prebežnikom. Ameriški predsednik Donald Trump je medije obtožil nepoštenega poročanja o številu ljudi, ki so spremljali njegovo ina-vguracijo. V iztirjenju vlaka v indijski zvezni državi Andra Pradeš je umrlo 39 ljudi, okoli 50 je bilo ranjenih. Nemška policija je v mestu Neuss prijela moškega, domnevno povezanega z osumljencem, ki naj bi pripravljal teroristični napad v Avstriji. Ponedeljek, 23. januarja Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je na sestanku z evropsko komisarko za konkurenco Margarethe Vestager v Bruslju potrdila, da bo Slovenija spoštovala zaveze, ki jih je dala Bruslju, in pri tem mislila tudi na prodajo NLB. V državnem zboru so v večini poslanskih skupin izrekli podporo predlogu novele zakona o nadzoru državne meje. Izrazito so nasprotovali le v ZL, v kateri menijo, da je zakon protiustaven. V Berlinu sta se srečala kanclerka Angela Merkel in kandidat francoskih republikancev za novega predsednika države Francois Fillon. »Sankcije Evropske unije proti Rusiji nimajo učinka,« je opozoril Fillon. V Romuniji je Bukarešto in druga mesta preplavilo več kot trideset tisoč protestnikov, ki so nasprotovali vladni nameri o pomilostitvi več tisoč zapornikov. Torek, 24. januarja Odbor Državnega zbora za notranje zadeve je podprl dopolnjen predlog novele zakona o tujcih, s katero želi vlada uzakoniti možnost aktivacije posebnega ukrepa, s katerim bi v primeru zaostrenih migracijskih razmer omejili vstop tujcev v državo. V Varšavi sta se sešla poljska premierka Beato Szydlo in slovenski premier Miro Cerar. Ugotovila sta, da imata Slovenija in Poljska »zelo sorodna stališča« glede številnih vprašanj, ki so ta hip zelo aktualna. Jure Trampuš Ne bi se rad resneje opredeljeval do izbrane trase za cesto, ki naj bi v ne več tako davni prihodnosti pripeljala do mesta. Kot vsak cesta je tudi ta rodila množico pomislekov, nekaj je prepričljivih, nekaj niti ne, a na koncu so pač država in njeni odločevalci tisti, ki sprejmejo odločitev in jo znajo strokovno in pravno izpeljati. Če je ne, za napake in nedelo nosijo vsaj politično odgovornost. Vsaka cesta prizadene bližnje hiše, kot tudi vsaka elektrarna prizadene okolje, v katerem zraste. Država cesto potrebuje, čim prej in čim boljšo, potrebujejo jo ljudje, vasi, mesta. Cesta je vedno komunikacija, odpira, približuje in povezuje, je hkrati zavetje nemirnih ljudi, odhaja, prihaja, rojeva nova obzorja, ni tako pomembno, kje natančno poteka, pomembneje je, da obstaja in da vodi v pravo smer. Civilne iniciative, ki v skladu s folklorno slovenskega umeščanja v prostor tudi tokrat nasprotujejo izbrani različici, ne kažejo toliko na to, da država, kot radi pravijo, s pozicije moči vsiljuje nespametne odločitve, kažejo na nekaj drugega. Kažejo na, če si lahko privoščim ta površni avtorasizem, da Slovenci konsenz razumemo kot poraz, tisti, ki se z njim strinja, pa naj bi bil šibek. Zato se tako radipravdamo, zato ne želimo poslušati drug drugega, zato, recimo, včasih govorimo o svetih kmetijskih zemljiščih, ki niti vsa niso v uporabi, veliko njih pa je onesnaženih, spet drugič pa nanje brez resnega razmisleka postavljamo stanovanjske hiše, ki potem še leta samevajo neprodane in nedograjene, zelo podobno pa se godi kakšnim predimenzioniranim in povsem zapuščenim obrtnim conam. Predvsem pa ne maramo sprememb. Vse, kar je novo, hitro postane problem, kar je drugačno, je tujek. Posplošujem, a to počnem namenoma. Ko so denimo v Ljubljani na cestah narisali rumene pasove, je mesto skoraj padlo s tečajev, napovedoval se je prometni kaos. To se ni zgodilo, le ljudje so se navadili, da ima javni potniški promet prednost. In ko so zaprli mestni center, so vpili, da bo to nemogoče. A je center zaprt že leta in danes živi neko povsem drugo, bolj pisano življenje. Tudi sam sem pred časom pisal o belem mostu nad reko Pako, kakšen tujek naj bi bil, pa sem se nanj navadil, morda mi ni všeč, a to ni bistveno, most opravlja svojo funkcijo, povezuje levi in desni breg. Vsak krik civilnih iniciativ ni vedno dober. V Sloveniji je bilo pri gradnji avtocest tudi zaradi njih storjenih nekaj napak, ponekod je bila kakšna trasa zaradi zahteve mesta prestavljena na hrib ali vkopana v zemljo, pa se danes meščani sprašujejo, zakaj se pri njih nihče več ne ustavi. Vse to nerganje in bes me spominja na odnos do Evropske unije: vsi imamo polna usta o tem, kako gre za nedemokratično institucijo, kako nam vladajo neoliberalne elite, vsak evropski poraz osvetljujemo z žarometi, za njene uspehe, za vsa sredstva, ki se pretekajo v Slovenijo, pa tudi v Velenje, nam je vseeno, kot da bi obstajala od vedno, kot da je Evropa samo bruseljska aristokracija, ne pa tudi hvalevreden poskus povezovanja kultur različnosti. Povsem podobno je s hitro cesto. Gotovo njena trasa ni najboljša, vendar je nastala po strokovni presoji in odločitvi ministrstva, da je izbrana različica najboljša med slabimi. Lahko se ministrstvo moti, lahko je bila zadnja različica izsiljena, a v državi so pravni postopki, da se preprečijo domnevno škodljive odločitve. Ti postopki so seveda legitimni, a le do trenutka, ko je njihov namen resnična presoja ustavne spornosti, ne pa zavlačevanje gradnje. Če vprašate mene, pa je stvar zelo preprosta, nova cesta ne bo približala le Ljubljane, približala bo tudi Velenje. Naši rokometaši so navdušili z uvrstitvijo v polfinale svetovnega prvenstva. Na svetovnem rokometnem prvenstvu se je Slovenija z zmago nad Katarjem prebila v polfinale. Vodja nemške stranke SPD Sigmar Gabriel je za kandidata za kanclersko mesto predlagal nekdanjega predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza. Izrael je na Zahodnem bregu odobril gradnjo 2500 domov za naseljence. Na pohodu žensk proti Trumpu se je zbralo več sto tisoč ljudi. Podporno okolje za četrto industrijsko revolucijo Celje, 18. januarja - Uvajanje industrije 4.0 v proizvodna podjetja bo v naslednjih letih zahtevalo vlaganja in primerno usposobljene zaposlene. Novim zahtevam se bodo morali prilagoditi tudi v izobraževalnem procesu. O izzivih, ki jih gospodarstvu prinaša industrija 4.0, ter odzivu izobraževanja so na pobudo Regijskega študijskega središča, Višje strokovne šole Šolskega centra Celje, Visoke šole za proizvodno inženirstvo in Regionalne gospodarske zbornice Celje spregovorili predstavniki gospodarstva, podpornega okolja, izobraževalnih institucij ter tudi študenti višjih in visokih šol. Industrija 4.0 prinaša uvajanje digitalnih tehnologij, avtomatizacije, robotike, informacijsko-komunikacijskih tehnologij, strojnega vida in drugih omogočitvenih tehnologij na nov način. Zbrani so predstavili priložnosti in pasti četrte industrijske revolucije. Novim zahtevam gospodarstva se bodo morale prilagoditi tudi višje in visokošolske ustanove. ■ ■ Naš čas, 19. 1. 2017, barve: CM K, stran 23 19. januarja 2017 AKTUALNO »»3CAS 7 Krožno gospodarstvo lepa priložnost za kmetijstvo Evropski poslanec Bogovič vidi potrebo po krepitvi družbene sprejemljivosti kmetijstva - Za šaleško kmetijstvo krožno gospodarstvo nič novega Tatjana Podgoršek Velenje, 20. januarja - V dvorani Centra Nova v Velenju je poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič (SLS/EPP) v sodelovanju z Mestnim odborom stranke SLS Velenje pripravil pogovor na temo Priložnosti šaleško-savinjskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu. Več dogovarjanja in sodelovanja Bogovič je ob tej priložnosti med drugim dejal, da kmetijstvo deluje po principu krožnega gospodarstva že tisočletje, a ga je treba nadgraditi. Krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model povezovanja v kmetijstvu daje priložnosti za povezovanje in sodelovanje med različnimi udeleženimi s ciljem maksimiranja vrednosti izdelkov in storitev. S tem prispevajo k manjši izrabi naravnih virov ter ustvarjajo pozitivne družbene in okoljske učinke. Bogovič v svoji viziji za slovensko kmetijstvo v tem letu vidi potrebo po krepitvi družbene sprejemljivosti kmetijstva, pri čemer se morajo okoljska in kmetijska stroka ter praksa več dogovarjati za skupne trajnostne in gospodarske cilje. Poudaril je pomen inovacijskega in tehnološkega razvoja v kmetijstvu za prihodnost slovenskega kmeta ter vseh v kmetijski panogi. Že letos jih čaka nujen korak naprej na področju boljše organiziranosti kmetijsko izobraževalnih sistemov, svetovalne službe, zavodov. Opozoril je udi na nujnost vzpostavitve dolgoročnih in pravilnih odnosov v prehran-ski verigi. Za primere dobre pra- venskega kmetijstva so po njegovem mnenju kakovostni produkti, možnost povezovanja verig na relativno bližnjem prostoru in to, da kmetijstvo ni preintenzivno. Od tu najprej so možni še drugi koraki. Vsak odpadek nova surovina Po mnenju predsednika stranke SLS in direktorja podjetja Simbio Marka Zidanška je rav- odpadkov snovno predela, le 12 odstotkov se jih še odloži. Iz mešanih komunalnih odpadkov se od lanskega decembra s pomočjo nove naprave izločijo še recikla-bilni odpadki, del teh odpadkov pa tudi termično obdela v toplarni, kjer pri tem nastajata toplotna in električna energija. S pomočjo sodobnih tehnologij želimo tako dati vsakemu odpadku možnost, da postane nova surovina in se tako izkoristiti ves njegov poten- in podzemnih voda ter tal, kar zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine. Ekološke zgodbe Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina, je dejal, da krožno gospodarstvo za tukajšnje kmetijstvo pravzaprav ni nič novega. Zadruga ga izvaja od leta 2009, najbolj pa so se mu približali z ekološkim programom, v katerega sodi pridelava govejega mesa, pri čemer so lani zabeležili 51-odstotno rast prodaje, ter na področju sadjarstva. Ekološke zgodbe bodo razvijali tudi Sadjarji v zadnjem času - po besedah Danija Gradišnika, sadjarja in predsednika Mestnega odbora SLS Velenje - ogromno denarja vlagajo v prilagajanje podnebnim spremembam. Ker bo prehod v krožno gospodarstvo pomenil dražjo predelavo, bo za približevanje temu cilju potrebno zavedanje slehernega posameznika, konsenz širše družbe, EU zakonodaje, ki bo pomagala ustvarjati konkurenčno okolje za pridelavo hrane, jasno strategijo razvoja kmetijstva ... V končni fazi pa bo potrošnik tisti, ki lahko s svojimi nakupo- Kmetijstvo deluje po principu krožnega gospodarstva, a ga je treba nadgraditi, so med drugim menili na pogovoru. kse je navedel Mlekarno Celeia, v Šaleški dolini projekt pridelave govejega mesa, celjsko regijo pa je uvrstil med vodilne pri ravnanju z odpadki. Prednost slo- nanje z odpadki ključno v krožnem gospodarstvu. Savinjska regija ima to vprašanje zgledno urejeno. »Na Simbiu poskrbimo, da se blizu 90 odstotkov nastalih cial.« Zidanšek je še menil, da je treba več pozornosti nameniti prilagajanju in ne zgolj odpravljanju škod, doseganju čim višje ravni kakovosti zraka, površinskih v prihodnje, hkrati pa skrbeli, da bodo dober servis svojim kmetom. Lansko leto je bilo eno najtežjih v zadnjem obdobju, letošnje naj bi bilo bolj optimistično. valnimi navadami prisili proizvajalce v uporabo bolj trajnostnih tehnologij. ■ Sklep o vzpostavitvi izpostave Azilnega doma na območju Velenja sprejeli za zaščito občank in občanov MOV, za postopno integracijo prosilcev za mednarodno zaščito, zahteva za strategijo s strani države Prosilci za mednarodno zaščito so prisotni v Sloveniji in naša država se je, skladno z dogovori znotraj Evropske unije, zavezala za sprejem določenega števila prosilcev. V izogib težavam, ki smo jih v preteklem letu imeli z begunci smo, v Mestni občini Velenje pripravljeni sodelovati pri iskanju najustreznejših rešitev, ob tem pa prioritetno zahtevamo maksimalno zaščito naših občank in občanov. Vztrajamo, da vlada sprejme strategijo, ki bo omogočila pravično porazdelitev bremen, in sicer varnost tako prosilcev kot tudi prebivalcev na dogovorjenih območjih ter njihovo uspešno integracijo v družbo. Ne pristajamo na rešitve, ki bodo temeljile na bolj ali manj glasnem nasprotovanju občank in občanov. V zadnjem letu so dogodki v Evropi sprožili strah. Ljudje se bojijo tako zase kot za svoje najbližje. Diskriminacijo in sovražno nastrojenost srečujemo na vsakem koraku. Ocenjujemo, da pristoj- ni organi niso vodili aktivnosti na ustrezen način. Niso predstavili naše izkušnje s prosilci za mednarodno zaščito in hkrati mednarodne zaveze, ki smo jih sprejeli. Prav tako politika grobo izkorišča težave tistih, ki so morali zapustiti dom in rešiti svoja življenja, z namenom nabiranja volilnih simpatij. Prepričani smo, da na podlagi negativnih informacij, ki nam jih mediji dnevno dozirajo, ni kraja v Sloveniji, ki bi prosilce za mednarodno zaščito z navdušenjem sprejel. Velenje ni nikakršna izjema, smo pa pripravljeni, ob določenih pogojih, aktivno sodelovati pri razreševanju nastale situacije. Članice in člani Sveta Mestne občine Velenje so, 29. novembra 2016, na razširjeni 17. seji Sveta MO Velenje, obravnavali tematiko vezano na vzpostavitev izpostave Azilnega doma na območju Velenja. Razširitev seje je predlagal župan, saj smo nekaj dni prej prejeli dopis - obvestilo Ministrstva za notranje zadeve RS, da so se pričeli dogovarjati s privatnim lastnikom objekta o najemu stavbe, ki jo nameravajo urediti v Azilni dom za 150 prosilcev. Na seji so svetnice in svetniki obravnavali ter sprejeli 12 členov Sklepa oziroma zahtev o vzpostavitvi Azilnega doma na območju Velenja. Členi so bili zapisani, dopolnjeni in razpravljani na seji ter sprejeti z namenom zaščite občank in občanov Mestne občine Velenje, za postopno umeščanje prosilcev za mednarodno zaščito ter njihovo postopno integracijo. Civilna iniciativa proti Sklepom o vzpostavitvi izpostave Azilnega doma na območju Velenja je 14. decembra 2016 vložila Pobudo za razpis naknadnega referenduma v Mestni občini Velenje v zvezi s sprejetim Sklepom oz. zahtevami o vzpostavitvi izpostave Azilnega doma v Velenju. Pobudo civilne iniciative za razpis naknadnega referenduma smo preučili in se posvetovali s pristojnimi tudi na Ministrstvu za javno upravo Republike Slovenije. Odgovor s strani Ministrstva za javno upravo Republike Slovenije, Službe za lokalno samoupravo se je glasil, da zahteve za razpis naknadnega referendu- ma ni mogoče izpolniti, ker se zadeva navezuje na področje, ki ni v pristojnosti lokalne skupnosti. Pobudnike civilne iniciative smo pisno obvestili, da sprejeti sklepi niso splošni akt občine, o katerem bi bilo možno odločanje občank in občanov na referendumu, ampak gre za ugotovitveni sklep občinskega sveta. Konec minulega leta smo prejeli tožbo, s strani 13 fizičnih oseb, zoper odločitev Mestne občine Velenje, v zvezi s Pobudo za vložitev zahteve za razpis naknadnega referenduma. Tožeče stranke izpodbijajo odgovor Mestne občine Velenje, in sicer da sprejeti sklepi ne predstavljajo splošnega akta, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati z referendumom. V tožbi navajajo, da sklepi, sprejeti na seji Sveta Mestne občine Velenje, ne odražajo resnične volje občank in občanov naše občine ter zahtevajo, da sodišče odločitev Mestne občine Velenje, kot nezakonito, razveljavi. Civilna iniciativa želi odpraviti zahteve, ki smo jih v MOV postavili vezano na izpostavo Azilnega doma. To pomeni, da v kolikor prekličemo sprejet Sklep oziroma zahteve, ne oporekamo Ministrstvu za notranje zadeve RS, da namesti 150 prosilcev za mednarodno zaščito. Odločitve "ali azilni dom v Velenju da ali ne" pa ne moremo sprejeti v Velenju, saj je izključno v pristojnosti ministrstva. Mestna občina Velenje je na tožbo odgovorila in predlagala, da se tožba zavrže, saj odgovor Mestne občine Velenje sploh ni upravni akt, temveč gre zgolj za dopis, s katerim seznanjamo, da v konkretnem primeru ne gre za zadevo iz pristojnosti občine, o kateri bi se lahko razpisal referendum. V odgovoru na tožbo je Mestna občina Velenje poudarila, da se je na seji občinski svet zgolj seznanil z namero države o vzpostavitvi izpostave Azilnega doma na območju Velenja, hkrati pa skozi celoten sklep Vladi Republike Slovenije postavil zahteve, v zvezi z vzpostavitvijo izpostave Azilnega doma na območju Velenja. Odločitev o vzpostavitvi Azilnega doma oziroma njegove izpostave, kot tudi odločitev o nastanitvi prosilcev za mednarodno zaščito, je v izključni pristojnosti ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, kot to določa 80. člen Zakona o mednarodni zaščiti. Svet Mestne občine Velenje je na podlagi 24. člena Statuta Mestne občine Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 1/2016 - uradno prečiščeno besedilo) na svoji 17. seji, 29. novembra 2016, sprejel naslednji SKLEP OZIROMA ZAHTEVE o vzpostavitvi izpostave Azilnega doma 1. člen Svet Mestne občine Velenje se je seznanil s problematiko prosilcev za mednarodno zaščito in namero o vzpostavitvi izpostave Azilnega doma, na območju Velenja. Menimo, da je odločitev Ministrstva za notranje zadeve, da nas predhodno, pred podpisom najemne pogodbe, seznani z začetkom postopkov in povabi k sodelovanju, korektna. 2. člen Namestitvi prosilcev za mednarodno zaščito na območju Velenja ne nasprotujemo, vendar ugotavljamo, da trenutno predvideni prostori (poslovno stanovanj- na območju Velenja ska zgradba št. 1504, na parceli 1719/9, k.o. Velenje) niso primerni za nastanitev prosilcev za mednarodno zaščito. Prav tako ni primerna lokacija, ki je v neposredni bližini prostora, namenjenega turistični dejavnosti. Neprimernost prostorov je bila ugotovljena že pred letom dni, ko so se iskali prostori za namestitev beguncev. 3. člen Od Vlade Republike Slovenije zahtevamo, da pripravi dolgoročno strategijo za reševanje problematike prosilcev za mednarodno zaščito, na območju Slovenije. 4. člen Od Vlade Republike Slovenije zahteva- mo, da kvote prosilcev za mednarodno zaščito enakomerno razdeli po celotni Sloveniji. Zgolj v tem primeru, smo v projektu pripravljeni aktivno sodelovati. 5. člen Od Vlade Republike Slovenije zahtevamo, da je izpostava Azilnega doma, na območju Velenja, začasne narave in da se pred morebitno vselitvijo prosilcev za mednarodno zaščito tako prostori kot okolica primerno uredijo. 6. člen Od Vlade Republike Slovenije zahtevamo, da se v izpostavi Azilnega doma, na območju Velenja, namesti do največ 30 prosilcev za mednarodno zaščito. 7. člen Od Vlade Republike Slovenije zahtevamo, da vzpostavi pogoje in zagotovi finančna sredstva za vključenost prosilcev za mednarodno zaščito v družbo (jezik, izobraževanje, socialno in zdravstveno varstvo ipd.) ter krije vse stroške v zvezi z delovanjem izpostave Azilnega doma, na območju Velenja. 8. člen Od Vlade Republike Slovenije zahtevamo, da se v izpostavi Azilnega doma, na območju Velenja, nastani izključno ranljive skupine s posebnimi potrebami, ki so zaprosile za mednarodno zaščito. 9. člen Od Vlade Republike Slovenije zahtevamo, da se v izpostavi Azilnega doma, na območju Velenja, zagotovi tehnično in fizično 24-urno varovanje ter prisotnost policije. Prav tako zahtevamo, da se zagotovi varnost tako prosilcev za mednarodno zaščito kot tudi varnost občank in občanov Mestne občine Velenje. 10. člen Od Vlade Republike Slovenije zahtevamo, da zagotovi sprotno in vnaprejšnje obveščanje krajanov Krajevne skupnosti Stara vas o vseh postopkih in aktivnostih, ki se nanašajo na izpostavo Azilnega doma, na območju Velenja. Hkrati bo Mestna občina Velenje še naprej sprotno obveščala občanke in občane. 11. člen Svet Mestne občine Velenje poziva Ministrstvo za notranje zadeve, da odstopi od namere po vzpostavitvi izpostave Azilnega doma, na območju Velenja in o tem seznani Svet Mestne občine Velenje, v kolikor ne bodo še posebej izpolnjeni pogoji 2., 6. in 7. člena sklepa oziroma zahtev o vzpostavitvi izpostave Azilnega doma, na območju Velenja. 12. člen Ti sklepi začnejo veljati z dnem sprejema in se objavijo v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje. Velenje, 29. november 2016 Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE 26. januarja 2017 Mladi v svet Kakšne možnosti imajo mladi iz lokalnega okolja za potovanja na različne mladinske aktivnosti v tujino? Tina Felicijan Mednarodna mobilnost mladih je ena od sedmih lokalnih mladinskih politik, ki so jih mladi vključili v 2. Lokalni program razvoja delovanja mladih v Mestni občini Velenje. Pri zavodih in organizacijah, ki izvajajo bodisi mladinske izmenjave bodisi pošiljajo mlade na prostovoljno delo ali študij v tujino, smo preverili, katere priložnosti so za mlade še odprte. Za delo in študij manj zanimanja ... Čeprav se v mestni občini Velenje z mednarodno mobilnostjo mladih še vedno največ ukvarja Mladinski center Velenje, je vsako leto še kak nov organizator mladinskih aktivnosti v tujini. Preko evropskega programa Era-smus+, ki je najbolj priljubljen tudi pri drugih organizatorjih, izvaja različne mednarodne aktivnosti, kot so program Evropske prostovoljne službe (EVS), mladinske izmenjave in prostovoljske delovne tabore. Slednje je za zdaj le gostil, pa tudi pri EVS je redni gostitelj, medtem ko sta se za prostovoljno delo v tujini do sedaj odločila le dva posame- znika iz Velenja in sta odpotovala na EVS. Skrbnica mednarodnih projektov Ana Marija Kolar (anamarija.kolar@kunigunda.si) pravi, da ves čas navezujejo stike in iščejo dobre partnerje za dvo-ali večstranske mladinske izmenjave. Ker so eno pravkar izvedli - decembra so v Nemčijo poslali sedem mladih iz Velenja -, tema, destinacija ali termin naslednje še nista znana. Vseeno pa vabi vse mlade, ki si želijo mednarodne izkušnje, naj s svojimi predlogi ali vprašanji čim prej pridejo v pisarno mladinskega centra, saj se bodo prijavni roki tako za izmenjave kot za EVS iztekli februarja, naslednji pa bodo aprila in oktobra. Tako Visoka šola za varstvo okolja kot Fakulteta za Energetiko študentkam in študentom omogočajo študijske izmenjave prek evropskega programa za študij v tujini Erasmus. Vsako leto se za to odloči okrog pet študentov. To študijsko leto je za zdaj odpotovala ena študentka visoke šole, nekaj se jih za študij v tujini v naslednjih semestrih še odloča. Odločitvam botruje tudi višina štipendije. V prejšnjih letih so kandidati poleg Erasmus štipendije lahko pridobili še ne- koliko bogatejšo štipendijo Slovenskega štipendijskega sklada iz Norveškega finančnega mehanizma, zaradi česar so se študenti lažje odločili za študij v tujini. Med študenti fakultete pa za študij v tujini v naslednjih semestrih zaenkrat še ni bilo zanimanja. Lahko pa namesto študijskega semestra v tujini opravljajo prakso. V tem primeru sami poiščejo gostitelja, fakulteta pa jim pomaga pri prijavi in dokumentaciji. Sredstva za denarne dotacije so še na razpolago. ... za prakso in srečanja več Dijakom strokovnih šol Šolskega centra Velenje je v tem šolskem letu od marca do maja na voljo predvsem praktično usposabljanje z delom v podjetjih v tujini. 36 dijakinj in dijakov strojne, elektro in računalniške ter šole za storitvene dejavnosti bo šlo na prakso na Malto, na Češko v Gorenje ter na Portugalsko. Po drugi strani ^ pa bodo marca za tri tedne sprejeli -dijake z obrtniške šole iz Koprivnice, maja pa francoske dijake in študente iz avtomobilske branže. Gimnazijci, pobrateni z Esslinge-nom, bodo letos gostitelji. Kot že od leta 2007 pa ŠCV tudi letos obiskuje okrog 25 dijakov iz Srbije ter Bosne in Hercegovine, saj Slovenija v obliki štipen- diranja izobraževanja otrok nudi pomoč državam zahodnega Balkana. Strokovni delavec za področje mednarodne mobilnosti Miran Papež je še povedal, da bi z veseljem izvajali še več projektov, v okviru katerih bi dijaki lahko potovali na različne aktivnosti v tujino, a bi za to potrebovali še več sredstev, saj porabijo vsa, ki so na voljo. »Vključiti želimo čim več dijakov, ti pa tudi imajo veliko interesa, zato jih izberemo na razpisu.« Priložnosti za izlete čez mejo imajo tudi učenci osnovnih šol Gustava Šiliha in Mihe Pintar-ja Toleda. Prvi so od leta 2009 pobrateni z osnovno šolo Sestre Ilic v srbskem Valjevu in skupaj izvajajo projekt Most prijateljstva. Letos so srbski vrstniki velenjske učence obiskali septembra v času Pikinega festivala, maja 25 otrok odpotovalo v Valjevo. Interesa za izmenjavo je vsako leto več, pravi učiteljica in mentorica v projektu Biserka Hrnčič, prednost pa imajo učenci izbirnega predmeta srbski jezik. Njihova kulturno obarvana srečanja so odlična priložnost za spoznavanje drugačnega življenja, krepitev znanja tujega jezika, mentorji pa imajo priložnost za izmenjevanje izkušenj na področju šolstva, je povedala. Jožica Apšner z OŠ MPT pa je sporočila, da so na razpisu Erasmus+ pridobili dvoletni projekt Embracing everyone, pri katerem sodeluje pet držav, izmenjave pa bodo potekale v štirih. Marca pet učencev potuje v Italijo, maja jim bodo novi prijatelji vrnili obisk, naslednje šolsko leto pa bodo obiskali Romunijo in Turčijo. V obeh letih bo potovalo najmanj 14 otrok iz zadnje triade, saj že bolj obvladajo tuji jezik, da bodo lahko komunicirali. Z aktivnostmi pri različnih predmetih, kot so pisanje voščilnic v tujem jeziku ali kuhanje značilnih jedi partnerskih držav, pa skušajo vključiti čim več otrok. Letos je MPT od OŠ Gorica prevzel še izmenjave z učenci iz Sarajeva, kijih sprejmejo v času Pikinega festivala, maja pa bo 20 učencev šlo v Sarajevo, česar se zelo veselijo in so se povabilu odzvali v velikem številu. Za mednarodno mobilnost mladih, predvsem svo- jih članov, nekateri pa tudi zunanjih, pa si prizadevajo tudi v nekaterih lokalnih mladinskih organizacijah. Društvi tabornikov Rod Lilijski grič Pesje in Rod Jezerski zmaj Velenje si prizadevata za vsakoletne ekspedicije, ki so nekakšna nagrada za najbolj prizadevne člane rodu in priložnost za spoznavanje tujih taborniških navad ali sprejemanje taborniških kolegov iz tujine na domačem terenu. Tabornikom iz Pesja, ki navadno potujejo v skupinah z okoli 15 člani, zanimanje pa se povečuje, se ponujata dve priložnosti - sprejem novih prijateljev iz Belgije ali gostovanje na druženju tabornikov iz štirih različnih držav na Slovaškem. Velenjski taborniki pa se bodo letos pripravljali na zlet - osrednje skupno taborjenje gozdov-nic in gozdovnikov iz Slovenije in tujine -, ki bo potekal v Velenju. Ker bodo v vlogi gostitelja, ekspedicije v tujino načeloma ne načrtujejo, si pa prihodnje leto želijo na druženje v mednarodni skavtski center Kandersteg. Okrog 15 velenjskih skavtinj in skavtov iz Steg Velenje 1 namerava avgusta odpotovati v Nemčijo na 14-dnevno srečanje z nemškimi in španskimi skavti. Folklorno društvo Koleda, ki vsako leto odpotuje na kako srečanje folklornih skupin v tujini, pa bo julija 28 članov poslalo na mednarodni folklorni festival v Severno Karolino. ■ Tri desetletja tretje univerze Velenje je med prvimi pred tridesetimi leti ustanovilo Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki je pomembno spremenila življenje upokojencev Mira Zakošek Med stvarmi, na katere so lahko v Velenju zelo ponosni, sodi tudi Univerza za tretje življenjsko obdobje, ki lepša življenje tukajšnjim upokojencem že trideseto leto. Vrasla se je v vse pore tukajšnjega življenja, saj ga praktično ni dogodka, na katerem ne bi sodelovali, spletli pa so tudi konkretne niti v zadnjem času tako poudarjenega medge-neracijskega sodelovanja. Številne aktivnosti udejanjajo sami, v druge vključujejo mlade. Starejši se izobražujejo, učijo se jezikov, zgodovine, praktičnih znanj ... Družijo se, telovadijo, hodijo na izlete, igrajo na različne instrumente, ustvarjajo, pojejo in seveda tudi nastopajo. Drug drugemu, pa tudi vsem, ki jih na različne dogodke povabijo. »Teh vabil smo vedno veseli,« pravi predsednica Marija Vrtačnik. So tudi humanitarni, skrbijo drug za drugega tako v posameznih krožkih, pripravljajo pa tudi različne oblike izobraževanj, v katerih se učijo veščin, da lahko pomagajo tistim, ki so pomoči potrebni. Prav tako pa namenjajo veliko pozornosti ozaveščanju o zdravem življenju, predvsem pa o pasteh, ki jih prinaša tretje življenjsko obdobje. »Še posebej veliko skrbi smo namenili nevarnostim padcev v starosti, ki pogosto povzročijo številne zaplete,« pravi Marija Skrt, ki je tista, ki skrbi tudi za obveščanje javnosti. Marsikakšen njen zapis lahko preberete v našem častniku, vsebinsko pa skrbi tudi za redne oddaje, ki jih ima Univerza nejši, ponudba krožkov pa bolj pestra. A čisto zadovoljni bomo šele takrat, ko v tem okolju ne bo več starostnikov, ki bi se zapisali med štiri stene in prepuščali dolgočasju. Promocija naše dejav- Marija Skrt in Marija Vrtačnik sta prepričani, da se bo Univerza širila in bogatila svoje delo tudi v prihodnje. za tretje življenjsko obdobje vsak torek (razen zadnjega v mesecu) na valovih Radia Velenje. Letošnje, trideseto šolsko leto so še posebej aktivni. Pripravljajo se namreč na praznovanje svojega jubileja, 30-letnico delovanja. Številni dogodki bodo namenjeni temu jubileju, večina se jih bo zvrstila februarja, v mesecu kulture. Med drugim pripravljajo zbornik, v katerem bodo povedali vse o sebi, kako so začeli in nato vse bolj in bolj rasli. »Kar vsako leto smo bili števil- nosti je zato tako zelo pomembna. Vsem skušamo dopovedati, da bodo pri nas dobrodošli, da lahko tukaj delajo resnično tisto, kar jih najbolj veseli,« pravi predsednica Marija Vrtačnik, ki je tudi zelo ponosna, da je Mestna občina Velenje opazila njihovo uspešno delo in jim ob lanskem občinskem prazniku podelila plaketo. Prepričana je tudi, da ima Univerza trdne temelje in da bo njihovo delo v prihodnjih letih le še uspešnejše. Prometej znanosti za Boštjana Pokornyja Ljubljana, 16. januarja - Slovenska znanstvena fundacija je na nedavni priložnostni slovesnosti podelila priznanja donatorjem in komunikatorjem znanosti. Med drugim so podelili devet priznanj Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, častni naziv ko-munikatorice znanosti leta 2016 pa je prejela klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Slovenska znanstvena fundacija jih podeljuje od leta 2003 dalje. Med dobitniki priznanja Pro-metej znanosti je bil tudi doc. dr. Boštjan Pokorny, znanstveni sodelavec velenjskega inštituta ERICo, doktor gozdarskih znanosti, lovec, raziskovalec in dekan Visoke šole za varstvo okolja in ekotehnologijo Velenje. »Vsaka nagrada mi pomeni veliko. Ta toliko bolj, ker gre za življenjsko delo v komunikaciji z javnostjo, v kateri je znanost marsikdaj zapostavljena,« je po- Boštjan Pokorny vedal sogovornik. Dodal je še, da si nagrado deli s sodelavci, s katerimi je v zadnjih letih deloval pri promociji prenosa raziskovalnih dosežkov največ na področju divjadi v prakso. Javnost so s tem seznanjali z objavami strokovnih člankov, organizacijo in sodelovanjem na različnih mednarodnih in domačih strokovnih posvetovanjih, kongresih, pri promociji znanosti v Srbiji in na Hrvaškem. Po besedah Boštjana Pokor-nyja priznanje postavlja nove norme, predvsem pa od prejemnika zahteva, da vsaj sledi dosežkom, še bolje pa, če jih nadgrajuje v novih projektih. »Želim si, da bi raziskave, ki smo jih izvajali glede prostoživečih živali, prepoznala širša družba in jih še v večji meri prenesla v vsakdanjo prakso,« je še dejal Boštjan Pokorny. ■ tp Ponosni na učence in dijake Velenje, 24. januarja - Na velenjski glasbeni šoli Frana Ko-runa Koželjskega, ki kot vzgojno izobraževalni zavod deluje od 20. maja 1997, so v šolskem letu 2015/16 v celoti izpolnili program dela. V tem šolskem letu se je po besedah ravnatelja Bo- risa Štiha, ki je na januarski seji sveta MO Velenje predstavljal delo šole, vpisalo 866 učencev. Individualni pouk je obiskovalo 707 učencev, pouk glasbene vzgoje 72 učencev, k baletu pa se je vpisalo 109 učencev. Pouk poteka tudi v dislociranem od- delku v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki. Srednješolski glasbeni program je obiskovalo 67 dijakov. Še posebej ponosni so na številna priznanja in nagrade, ki so jih na glasbenih tekmovanjih doma in v tujini dosegali njihovi učenci in dijaki. a ■ www.nascas.si Za vas pišemo zgodbe. Vsak dan. Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 11 26. januarja 2017 IZOBRAŽEVANJE 9 Dan za radovednost Na predinformativnem dnevu se je v Velenju bodočim študentom in študentkam devetič zapored predstavilo petdeset različnih visokošolskih ustanov Milena Krstič - Planine Velenje, 23. januarja - Ljudska univerza Velenje in Šolski center Velenje sta letos za dijakinje in dijake zaključnih letnikov in druge, ki jih zanimajo možnosti izobraževanja na slovenskih visokošolskih ustanovah, devetič zapored pripravila predinformativni dan. Z njim so v Sloveniji orali ledino. »Izvirna ideja je bila, da informacije o različnih oblikah študija bodočim študentkam in študentom ponudimo že pred rednim informativnim dnevom doma. Vsako leto je prihajalo v Velenje več predstavnikov različnih fakultet, letos jih je tukaj že petdeset. Dogodku pa smo dodali še nove vsebine. Pridružil se nam je zavod za zaposlovanje, ki dijakom, ki se ne bodo odločili za nadaljevanje izobraževanja, predstavlja možnosti, kako iskati zaposlitev, kako se znajti na trgu dela. Novost je podjetje Gorenje, ki predstavlja projekt Premium aparati in možnosti štipendiranja, vpisne službe s predstavitvijo vpisnega postopka, tukaj so predstavniki študentskih domov ...,« je razložila Brigita Kropušek Ranzinger z Ljudske univerze. Predinformativni dan je potekal s sloganom Dan za radovednost. »Je odlična iztočnica za informativne dneve, ki bodo potekali 10. in 11. februarja, dopoldan in popoldan bodo prvi dan namenjeni rednemu študiju, kar pomeni, da lahko dijaki praviloma obiščejo samo dve fakulteti, tukaj pa imajo zelo širok nabor različnih fakultet, dobijo širino in si na osnovi te lažje naredijo ožji izbor - torej kam na pravi informativni dan,« pa pravi Gabrijela Fidler s Šolskega centra Velenje. Tudi univerze, fakultete, akademije, visokošolske ustanove ... so za take predstavitve vedno bolj zainteresirane, pa tudi bodoči študentje iz tega okolja. Posebnost predinformativnega dneva je nimanja je veliko, politika naše akademije pa, da pridemo bodočim študentom z informacijami iz prve roke čim bliže,« je dejala Darja Markoja. Študij na AGRFT jim je predstavil dekan, redni profesor Tomaž Gubenšek. Povedal je, da vsako leto iz Velenja prihajajo prijave na AGRFT, in to na vse študijske usmeritve. S tem so zadovoljni. »Velenj-čani pa so tudi uspešni in želimo si, da Brigita Kropušek Ranzinger: »Vedno dodamo nove vsebine.« Gabrijela Fidler: »Lažje je, če si lahko naredijo ožji izbor za informativni dan.« Darja Markoja: »AGRFT sodeluje petič.« Nena Kotnik: »Pri moji odločitvi je pretehtalo srce.« Neja Cirar: »Zanima me veliko stvari, zato sem si vzela čas.« namreč ta, da ni sejemski, ampak bodoči študentke in študenti konkretne informacije iz prvih rok dobijo v razredih. Med ustanovami, ki so predstavljale študij, je bila AGRFT. Letos petič. »Za- bo tako tudi naprej.« Na nekaterih predstavitvah so sodelovali tudi študentje oziroma študentke. Tako so bile informacije še bolj popolne in celovite. Velenjčanka Nena Kotnik, študentka magistrskega študija Fakul- tete za kmetijstvo in biosistemske vede Hoče, je predstavila aktivnosti, ki se dogajajo pri njih, študentski svet, tutor-stvo, ekskurzije in študij nasploh.« Pri moji odločitvi za študij je pretehtalo srce. Študiram vinogradništvo, vinarstvo ja je bilo precej. Na predstavitvi Biotehniške fakultete. in sadjarstvo. Poklic ima prihodnost, je pa čisto odvisno od posameznika, kako, in tega, kako se nekdo znajde. V kmetijstvu nismo toliko odvisni od delodajalcev, šefov, ampak imamo široko znanje, ki ga je mogoče usmeriti tudi v to, da sami nekaj ustvarimo.« Neja Cirar je dijakinja, ki zaključuje gimnazijo, športni oddelek: »Zanima me zelo veliko stvari, zato sem si danes vzela čas - biologija, veterina, jeziki, pravo ... Zelo sem zadovoljna, ker res lahko na tem predinformativnem dnevu dobimo številne podatke, napotke. Tako se bom lažje odločila tudi kam na informativni dan februarja,« je povedala, ko smo jo »potegnili« s predstavitve Biotehniške fakultete. ■ Za tehnične poklice največ zanimanja Skoraj 280 devetošolcev z vseh velenjskih osnovnih šol je pri več kot 30 delodajalcih spoznalo okrog 40 poklicev Tina Felieijan Velenje, 19. januarja - Bližajo se roki za vpis tako v srednje kot višje in visokošolske izobraževalne programe, zato so tudi velenjski devetošolci in maturanti na pragu pomembne odločitve o svoji karierni poti. Lajšali si jo bodo na informativnih dnevih. A na pobudo velenjskih osnovnih šol, da bi učenci pred vpisom v srednje šole po-bliže spoznali poklice, ki jih zanimajo, je velenjska izpostava zavoda za zaposlovanje ponovno povezala šole in lokalne delodajalce ter gospodarsko in obrtno--podjetniško zbornico ter v Velenju organizirala Dan predstavitev poklicev. Največ zanimanja je bilo za tehnične poklice, ki jih je v Gorenju, Avto Velenju in Ericu spoznavalo okrog 90 fantov in nekaj deklet, kar je glede na trenutne kadrovske potrebe lokalnega gospodarstva razveseljivo. Želje so se potrdile Šolska svetovalna delavka z Osnovne šole Šalek Mojca Ve-denik je povedala, da so učenci zahvaljujoč trudu delodajalcev, ki so prikazali realno delovno okolje, pridobili ogromno informacij, »kar je pomemben dejavnik pri odločanju o poklicni oziroma izobraževalni poti. Svetovalni delavci vedno pravimo, naj imajo učenci čim več informacij, ker je odločitev tako lažja in bolj pravilna.« di zaposlitvene možnosti. »Zdi se mi pomembno izobraževati za poklic, s katerim bom kasneje dobil delovno mesto,« je povedal Matija, Matjaž pa, da »je kljub temu bolj pomembno, da v poklicu uživaš.« Predstavitve so jima bile všeč predvsem v Gore- V Avtu Velenje je devetošolce sprejel vodja tehničnih pregledov Vojko Karner in med drugim povedal, da avtoserviserjevprimanjkuje povsod, saj je vozil vedo več, in kot opažajo, je njihova tehnična ustreznost vedno slabša. Da je informativnih dni in drugih načinov pridobivanja informacij o poklicih med šolanjem precej, a nikoli preveč, »ker vedno izvemo nekaj novega ali celo najdemo nov poklic, ki nam je všeč,« menita Matjaž Avberšek in Matija Drolc s šole Šalek, ki se zanimata za poklica strojnika in mehatronika. Pri karier-nih odločitvah sledita predvsem svojim željam, a upoštevata tu- nju, kjer so bodoče kadre že povabili h konkretnim pogovorom o štipendiranju. Čeprav menita, da so taki ogledi delovnega okolja odlična priložnost za zbiranje informacij o poklicu in spoznavanje tistih plati, se jih izobraževanje ne dotakne ali ne razkrije, o poklicih strojnika in mehatronika nista spoznala česa povsem novega in sta svoji karierni želji potrdila. Šolski center brez vajeništva Šolski center Velenje kandidiral za tri nove programe, za zdaj ni razpisa za nobenega - Poskusno uvajanje vajeništva brez povabila Tatjana Podgoršek Vodstvo Šolskega centra Velenje ŠCV) je prejšnji teden naslovilo na ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, na vodstvo Mestne občine Velenje, predsednika Državnega zbora ter na poslanca vladajoče koalicije iz tukajšnjega okolja v Državnem zboru dopis, v katerem je izrazilo razočaranje nad delitvijo novih programov za naslednje šolsko in študijsko leto. ŠCV je kandidiral za tri, pričakoval pa je vsaj enega, a za zdaj pristojno ministrstvo ni razpisalo nobenega. Prav tako centra ni na seznamu šol, ki bodo poskusno uvajale vajeništvo. Imajo kadre, prostore, opremo ŠCV je za novo šolsko in študijsko leto kandidiral za tri programe: za predšolsko vzgojo (v kasnejših letih bi ga še nadgradili z drugimi programi), strojni mehanik (tega so pred leti že izvajali, a ga sedaj ministrstvo uvaja na novo) ter administrator. Ta sodi, pojasnjuje direktor ŠCV Ivan Kotnik, bolj med poklicne programe, vezan je na program trgovec, ki usiha, »saj danes v trgovini lahko prodaja skoraj vsak, tako kot kupuje.« Za zdaj pristojno ministrstvo ni razpisalo možnosti za vpis za nobenega. »Za umestitev novih programov, za katere smo kandidirali, imamo kadrovske, prostorske možnosti, izpolnjujemo še druge potrebne pogoje in vrhunsko opremo. Prav tako je zanje v tukajšnjem okolju zanimanje, obstajajo možnosti zaposlitve, kar je prav tako pomembno dejstvo. Zato je za nas takšna delitev novih programov za naslednje šolsko in študijsko leto nesprejemljiva. Mačehovski odnos ministrstva prav sili dijake iz Šaleške doline oziroma iz regije Saša na izobraževanje zunaj krajev bivanja, čeprav imajo v svoji bližini povsem, če ne celo boljše pogoje. Če pa ob tem še povem, da smo v preteklih letih tudi s pomočjo ministrstva poskrbeli za takšne kadrovske, prostorske zmogljivosti in vrhunsko opremo, je razočaranje toliko večje.« Razočarani so tudi ob poskusnem uvajanju vajeništva. Ministrstvo samo uvršča velenjski center - tako Kotnik - med naj- boljše tovrstne v državi, a ga ni med izvajalci tudi ob dejstvu, da po vzoru dualnega sistema že danes edini v državi izobražujejo dijake za rudarstvo. »Načelno tudi sami šolniki nismo najbolj soglašali s predlaganim modelom, zato je ostalo tako, kot je, in še naprej tišči vsak po svoje.« Je pa Kotnik priznal, da bi jim ministrstvo z umestitvijo novega programa pomagalo lažje premagovati naslednja tri leta težave, ki nastajajo z manjšim vpisom v programe centra zaradi manjših generacij otrok. Mreža je prebogata Vzroke za »izpad« pri dodelitvi novih programov sogovornik pripisuje predvsem srednješolski izobraževalni mreži. Vsega je preveč, meni, in glede na razpoložljivo število dijakov ministrstvo težko sledi potrebam in možnostim, kar med drugim dokazuje z dodelitvijo novih programov Kočevju, Tolminu in še komu. »Povsod pogojuje pridobitev z vpisom. Tudi mi se zavedamo, da se s pridobitvijo novega programa zgodba šele začne. A če nimaš programa, je vse zaman.« Možnosti, da bi si ministrstvo glede dodelitve novih programov premislilo, še obstajajo, zagotavlja Kotnik. V preteklosti so že pridobili kakšen program kasneje in ga uspešno vključili v izobraževalni proces na šolah centra. ■ ■ Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 26. januarja 2017 Jazz navdušuje 6. Max klub jazz festival se je začel obetavno - Do 20. aprila se bo zvrstilo še šest koncertov Tina Felicijan Iz leta v leto poročamo, da je za jazz v Velenju vse več posluha, k čemur zagotovo pripomoreta Max klub jazz festival in poletni festival jazz glasbe Mozza-jik. A na prvem koncertu šestega Max klub jazz festivala, ki bo trajal vse do aprila, se je izkazalo, da velenjsko občinstvo jazzu ne le prisluhne, pač pa resnično uživa v tej glasbi in se nanjo vse manj sramežljivo odziva. Tako je med Big bandom RTV Slovenija in poslušalci tekla odlična energija, polna vznemirjenja ob pričakovanju naslednjega preobrata v skladbah in navdušenja nad pronicljivostjo vsakega solista. Poleg napetih ušes, ki jih je polnila enkrat razvneta, drugič melanholična, bolj zahtevna ali lahkotnejša glasba, so bile oči predvsem uprte v palice in metlice mednarodno uveljavljenega slovenskega bobnarja Gašperja Bertonclja, čigar kompozicije je med drugimi odigral Big Band RTV Slovenija. Ta je ob koncu koncerta zaploskal svojim kolegom, organizatorjem festivala in občinstvu, saj je bil obisk res odličen, je povedal. »Vesel sem, da sem ponovno nastopil v tem klubu na tem festivalu, saj se tu počutim kot doma.« Za novo lokacijo nove skladbe Naslednji koncert bo na sporedu 9. februarja. S projektom Invisible cities bo nastopil progresivni saksofonist, aranžer, glasbeni režiser, producent, pedagog in skladatelj Igor Lumpert, ki že šestnajst let živi in deluje v New > Yorku. V več pogledih pa bo nekaj posebnega tretji koncert. 25. februarja bo namreč na vrsti programski vodja festivala in umetniški vodja spremljajoče Kreativne jazz klinike Jure Pukl, ki bo s svojim triom in posebno gostjo - prvo žensko zmagovalko prestižnega Th. Monk Competition tekmovanja saksofonistko Me-lisso Aldano - nastopil v Galeriji Velenje. Tako bo odprl novo lokacijo za jazzovske vibracije, na kateri bo z zvezdniško ritem sekcijo - basist Joe Sanders in bobnar Gregory Hutchinson - eksklu-zivno predstavil nove skladbe za prihajajočo ploščo, deseto po vrsti. Že nekoliko bližje pomladi, 9. marca, bo vokalistka Ana Bezjak s projektom 'Round about Monk v družbi izvrstnih instrumentalistov predstavila raznolik izbor kompozicij jazzovskega pianista Theloniousa Monka. Nato bodo na sporedu 6. Max klub jazz festivala še kvintet trobentača Igorja Matko-vica, trio bobnarja Žana Tetičk-oviča in čisto na koncu skupina trobentača Timoteja Kotnika s posebnim gostom, violinistom Yarubom Smaraitom. ALTERNATOR Jure Pukl bo s svojim triom in gosti nastopal v velenjski galeriji. Pogled na Max klub, ki so ga do zadnjega kotička napolnili ljubitelji jazza, je navdušil tako nastopajoče glasbenike kot organizatorje. Razstava za jubilej Šoštanj, 16. januarja - »Abstrakcija je polje slikarstva, ki ga ustvarjalka želi tudi v prihodnje raziskovati in se v njej izražati. Prav v njenem postopnem osvajanju abstrahiran-ja pa se vidi zrelost umetnice, saj se teh postopkov loteva previdno in načrtno,« je na odprtju pregledne razstave Marjane Verbuč v Mestni galeriji Šoštanj med drugim povedal likovni kritik Matija Plevnik in zaključil z besedami: »Ustvarjalna pot Marjane Verbuč je hvalevredna, saj jo zaznamujejo vztrajanje, nenehno izpolnjevanje, izobraževanje in drznost. Vse to so vrline, ki zaznamujejo posamezna platna kot tudi razstavo kot ce- Z leve: mož Gregor, Salih Biščič, Marjana Verbuč in Matija Plevnik loto. Zato ji želim, da v svojem nadaljnjem ustvarjalnem poslanstvu ostane igriva, sproščena in obdana z novimi načrti in projekti.« Slikarko Marjano Verbuč iz Mozirja pozna okolje in širša Slovenija od leta 1994, ko se je priključila Društvu Šaleških likovnikov Velenje. Nekaj let pred tem se je upokojila, zato je laže in pogumneje začela uresničevati samo sebe. Njena vedoželjnost in talentiranost sta jo vodili po dodatna znanja k različnim mentorjem, od Zavolovška, Senegačnika, Klančnika do Čadeževe in tudi Kneževica. Od vsakega je dobila tisto, kar je pomagalo izoblikovati njen osebni slikarski izraz, ki je prepoznaven in nagrajen. Poleg nagrad in priznanj so tudi certifikati in zlata paleta. Verbučeva tudi veliko razstavlja, skupinsko in samostojno, tokratna razstava v Šoštanju pa je prva v nizu razstav, s katerimi bo ustvarjalka zaokrožila letošnji osebni praznik. K razstavi in rojstnemu dnevu so ji na razstavi čestitali predsednik društva Salih Biš-čic, Kajetan Čop, direktor Zavoda za kulturo, in njeni številni prijatelji. V dogodku je sodeloval tudi Grega Verbuč, njen soprog, z odličnim glasbenim vložkom. Razstava bo na ogled do 6. februarja. a Milojka B. Komprej foto arhiv zavoda Izobraževanje za vodje predšolskih folklornih skupin Velenje, 28. januarja - V soboto bo Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Velenje, v dvorani Centra Nova pripravil regijsko izobraževanje za vodje predšolskih folklornih skupin. Predavateljica in mentorica bo dr. Metka Knific Zaletelj, ki je doktorirala s področja poustvarjanja in didaktike poučevanja plesnega izročila v slovenskih osnovnih šolah. Na folklornem področju je aktivna triindvajset let. Udeleženci bodo nadgradili svoje znanje in se naučili novih rajalnih iger, iger za izboljšanje koordinacije, ritma ter spoznali različne metode za podajanje znanja najmlajšim. a bš Butn Aleš Ojsteršek Posamezne družbene dogodke spremljamo lahko že kot naravno danost, kot oblet kometa, ki se vrača in vrača. Omemba Davosa v medijih se tako lahko zgodi le v povezavi s srečanjem Svetovnega gospodarskega foruma. In letošnjega bi si lahko zapomnili tudi po delovnem naslovu Odzivno in odgovorno vodenje. Ob robu tega »naravnega« pojava so se namreč oglasili komentatorji, ki so voditelje spomnili, da sobivamo v sistemu, ki da generira oblike neenakosti ranga blaznosti. To sicer niso bile njihove besede, uporabljen je bil novorek tipa »lani je en odstotek najbogatejših Zemljanov obvladoval več premoženja kot vsi preostali skupaj. Osem najbogatejših pa je imelo toliko premoženja kot polovica najbolj revnih prebivalcev sveta«. Termin »blaznost« pa bi bilo prav tako mogoče umestiti, saj je celo akterje, recimo najbogatejšega zemljana, pripeljalo do točke, ko se je moral preleviti v filantropa (največjega). Nasproti Našega časa je tako npr. uglednejši in veliki britanski časnik The Guardian uporabil milejši izraz, in sicer »šokantno«. Naključje pa je hotelo, da se je sočasno z »naravnim pojavom« v Davosu primeril še drug, in sicer se je na ogled (in ravno v Velenje) vrnil Ervin Kralj, univerzalni literarni junak, opazovalec in narator v zgodbi za vse čase. Z njegovo pomočjo nam je bilo ponovno omogočeno srečanje z družbo, ki doživi razsvetlitev in celo način, kako se z izzivi učinkovito spopasti. Kajpada je bilo v pričakovanju predstave upravičeno mogoče domišljati in preizkušati domnevo ali bi Profesor s svojim ansamblom zmogel rešiti tudi tako veliko vprašanje, kot to, ki so si ga na dnevni red postavili v Davosu. Ali je naš svet še mogoče domišljati v Odzivnem in odgovornem vodenju? Razkorak med bogatimi in revnimi je velik kot še nikoli, vse večja neenakost, ki jo povečujejo globalne multinacionalke in najbogatejši, pa vodita v večjo nestabilnost, v neenakost, ki razdvaja družbe. Naraščata kriminal in negotovost, zaradi česar vse več ljudi živi v strahu. Podatki kažejo, da smetano gospodarske rasti vedno poberejo bogati. Prihodki desetih odstotkov najrevnejših prebivalcev so se med letoma 1988 in 2011 povečali za nekaj manj kot 65 dolarjev, medtem ko so prihodki najbogatejšega odstotka prebivalcev narasli za 11.800 dolarjev, zdravstvene in izobraževalne storitve se omejujejo, medtem se korporacije izogibajo plačevanju davkov. Profesor ima to srečo, da ga obkroža skupina predanih posameznikov, ki se v trenutku, ko zaznajo približevanje sovražnika in nevarnost zrušitve reda, zmorejo poenotiti in podrediti skupnemu cilju, pod vodstvom bojevniške Fanči pa se s pretečo nevarnostjo tudi spopasti. Stvari na koncu vendarle ne gredo čisto po željah gledalca in rešitev se tako kaže le še zunaj Zemlje, v vesolju. Kot je bilo nastavljeno v uvodu, je torej posamezne družbene dogodke mogoče spremljati že kot naravno danost, kot oblet kometa, ki se vrača in vrača, jih je mogoče tako tudi komentirati - upajoč, da imajo umerjeno tirnico in se zato niti ne zaletijo, kot nam tudi ne pobegnejo. Radijsko igro Butnskala, avtorjev Emila Filipčiča in Marka Derganca, nastalo na Radiu Študent 1979, so po filmski uprizoritvi leta 1985 lani postavili še na oder, letos, na predvečer naravnega pojava v Davosu, pa je gostovala v abonmaju Festivala Velenje. Z absurdi obogatena, se zdi primeren način za komentarje o blaznosti ali pa šokantnosti tega, kar danes doživljamo z globalno ekonomijo, v času nastanka igre pa mogoče bolj nacionalno. Avtorja sta ujela brezčasnost in s tem tudi pokazala ceno, ki jo plačamo na koncu dne. Cena bo pritlehna domačij-skost, ki pa ji obliko na globalni ravni lahko le slutimo. Izrisuje se v petih odstotkih teh, ki jim bo sploh še omogočeno delati in 95 % deležu teh, ki bodo spremenjeni v prejemnike teh-in-onih socialnih transferjev. ■ ■ Izšla je nova knjiga Vlada Vrbiča HE ZALEŠČANSKIH Naročila: Knjižnica Velenje ® 03 898 25 50 Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 11 26. januarja 2017 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Dinamično, naporno, polno izzivov Diplomirani ekonomist Rok Šošter s Polzele prijateljuje s poslušalci Radia Velenje slabih sedem let. V zadnjem obdobju so za njegovo drugo veliko ljubezen, h kateri uvršča radio, rezervirani nedeljski popoldnevi. Vsaka oddaja, pravi Rok, je zanj še vedno izziv. »Radio je del mojega življenja, stalnica. Delo moderatorja in tehnika v eni osebi mi omogoča, da izpolnim svoje želje po stiku s poslušalci, hkrati pa tudi, da združim to s svojo prvo veliko ljubeznijo - glasbo. Prepričan sem, da so poslušalci opazili moj izbor. V njem je namreč veliko slovenske glasbe, katere veliki ljubitelj sem. Menim, da imamo veliko odličnih pevcev, zato je prav, da jih večkrat predvajamo.« Rok upa, da bosta z odgovorno urednico Radia Velenje Miro Zakošek poiskala možnosti za več sodelovanja za valovanje na frekvenci 107,8 mega herca oziroma pred mikrofonom ali za mešalno mizo v studiu v Starem trgu 15 v Velenju. Tako kot je bilo lansko leto kreativno in dinamično v družbi s poslušalci, je bilo tudi na njegovih drugih področjih delovanja - na Rok Šošter: »Sem velik ljubitelj dobre slovenske glasbe, zato jo večkrat zavrtim poslušalcem Radia Velenje.« poklicnem in na glasbenem, kjer se predstavlja kot »one man band«. Povsod - tako Rok Šošter - je napredoval. Veseli ga, da se stvari premikajo, da spoznava nove ljudi, pridobiva dragocene izkušnje. Te mu bodo dragocene pri novih izzivih, ki so prav tako na obzorju. »Ne pozabi pripisati, da tako kot sebi želim tudi našim poslušalcem, poslušalkam in prijateljem Radia Velenje izpolnitev vseh tistih želja, ki jim bodo leto 2017 naredile prijazno, zadovoljno in še kakšno,« je še dejal Rok Šošter. •Tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ZVITA FELTNA - Katrina 2. ŠANK ROCK - Nekaj več 3. BOŠTJAN MEH - Male ribe Skupina Zvita Feltna deluje že deset let. Ob deseti obletnici so izdali prvenec Na zdravje, prijatelji!, na katerem je deset avtorskih skladb. Približno polovica je naro-dnozabavnih, polovica pa pop skladb. Izid albuma je pospremila skladba Katrina, ki govori o zaljubljenem fantu, ki zaman čaka na svojo simpatijo. GLASBENE novice Maje Keuc ne bo na Emi 2017 Maja Keuc, ki v tujini nastopa z umetniškim imenom Amaya, ne bo nastopila na letošnji Emi. Vzrok za to je njena mednarodna kariera. Priljubljena slovenska pevka je trenutno namreč razpeta med Švedsko in Južno Korejo, kjer s švedskimi produ-centi in glasbeniki ustvarja glasbo za največje azijske izvajalce, hkrati pa končuje tudi svoj glasbeni prvenec. Zaradi spremenjenih načrtov njene nove založbe se žal ne bo mogla udeležiti izbora za slovensko evrovizijsko predstavnico, kar sicer obžaluje tako sama kot tudi slovenski organizator Eme. Kljub temu bo tudi po odstopu Amaye na Emi nastopilo 16 izvajalcev. Šank Rock v leto 2017 z nekaj več Letos mineva 35 let od ustanovitve legendarne skupine Šank Rock, ki že kar na začetku leta sporoča, da kljub visokemu jubileju tudi letos misli še kako resno. Prihaja z novo skladbo Nekaj več, pod katero se podpisujeta avtor glasbe Bor Zuljan in avtor besedila Leon Oblak, seveda ob edinstveni interpretaciji prekaljenih rock glasbenikov. Premierno predstavitev skladbe smo lahko spremljali na prireditvi ob slovesu naše legendarne smučarke Tine Maze v Mariboru. Ni namreč skrivnost, da je Tina že leta velika oboževalka skupine Šank Rock, kot tudi ne, da so šankrockerji že leta zvesti navijači in podporniki naše šampionke. Čeprav je najnovejša skladba Nekaj več nastala med zadnjimi za novi album skupine, bosta album in koncertna turneja poimenovana prav po njej. Nov album skupine Šank Rock z naslovom Nekaj več bo izšel konec januarja, koncertna turneja Nekaj več pa se bo pričela s koncertom 12. maja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Pevko uspešnice Lambada našli mrtvo Se še spomnite mednarodne uspešnice Lambada? Pesem je bilo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja mogoče slišati v vsaki diskoteki, vrtele pa so jo tudi vse radijske postaje. Naslov skladbe, ki je temeljila na bolivij- ski pesmi, je izšel iz brazilskega plesa lambada. Skladbo je izvajala francosko-brazilska skupina Kaoma, ki jo je leta 1989 tudi uvrstila na svoj prvi album Wor-ldbeat. Skladbo so po vsem svetu prodali v več milijonih izvodih, pojavila pa se je tudi v dveh plesnih filmih. Pevka skupine Kaoma je bila Brazilka Loalwa Braz, ki so jo minuli teden našli mrtvo. Policisti so njeno truplo našli v zgorelem avtomobilu v bližini njenega doma v Saqueremi. Več informacij policija ni podala, okoliščine smrti 63-letne Bra-zove pa ostajajo neznane. Vračajo se Jamiroquai Britanska funk zasedba Jamiroquai, ki jo vodi Jay Kay, je napovedala vrnitev na glasbeno sceno. Njihov zadnji album Rock Dust Light Star je izšel leta 2010, za letos pa so napovedali izid osme plošče Automation. Zasedba je svoj uspešni prvenec Emergency On Planet Earth izdala že davnega leta 1993, do danes pa je prodala več kot 26 milijonov plošč. 47-letni frontman Jay Kay je poleg izida novega al- buma napovedal tudi serijo nastopov na različnih festivalih. Od konca maja pa do začetka julija bodo nastopili na Japonskem, v Južni Koreji, Grčiji, na Nizozemskem, v Italiji, na Finskem, v Franciji, Švici, na Češkem in Portugalskem. Lebdeči KiNG FOO Slovenska zasedba KiNG FOO je leto 2017 napadla z vso silo, saj so že na samem začetku izdali popolnoma nov videospot za pesem Lebdenje. Avtor skladbe je priznani glasbenik in avtor Rok Golob, sicer bobnar v skupini KiNG FOO. V spotu nosi glavno vlogo pevka Aleksandra Josic, ki v objemu narave z meditacijo beži v vzporedne svetove, ki so jih KiNG FOO že tradicionalno upodobili s pomočjo računalniške tehnike. Spot je režiral Matej Sušnik, sicer basist v zasedbi. Snemanje je potekalo tudi rahlo adrenalinsko, kajti obešeni na plezalne vrvi so poskušali doseči učinek lebdenja. Ideja se je pokazala za precej bolj zahtevno, kot so sprva pričakovali, in smeha je bilo polno. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Braneta Klavžarja - Drobna prevara 2. Ansambel Jureta Zajca - Očetov dom 3. Ansambel Petra Finka - Ozri se še enkrat 4. Ansambel Okej - Milijon razlogov 5. Ansambel Poet - Novo leto 6. Ansambel Štumperger - Na sončni strani alp 7. Vera & Originali - Rad imam tvoj nasmeh 8. Ansambel Nasvet - Nič ne vem 9. Ansambel Nemir - Glej jo glej 10. Ansambel Urok - Do konca www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO CHALLE SALLE Raper Challe Salle, ki je nazadnje izdal videospot za pesem Nebo gori, se po dveletnem premoru, ki si ga je vzel zaradi poslovnih obveznosti, vrača na glasbeno sceno. Tokrat se predstavlja z družbeno kritično in motivacijsko pesmijo Betonska džungla. TOMCAT Tomcat, ena bolj dejavnih slovenskih rockerskih skupin, je izdala svoj drugi album z naslovom Something's Comin' On Wrong. Hkrati z izdajo albuma ponujajo tudio videospot za drugi singel Smell The Funk, ki v njihove hardrockerske šablone vnaša tudi nekaj funka. BLUBIRD Elektro duet BluBird, v katerem ustvarjata produ-cent Damjan Jovic in DJ Tadej Gujt a.k.a. DJ Dey, predstavlja videospot za singel Fresh, ki je izšel pri eni največjih glasbenih založb Sony Music Entertainment. Gre za predelano verzijo istoimenskega singla skupine Kool & The Gang iz leta 1984, BluBird pa je prvi glasbeni projekt v regiji, ki ga je pod svoje okrilje vzel ta glasbeni gigant. LOS VENTILOS Po sedmih letih je skupina Los Ventilos v petek, 20. januarja, izdala dolgo pričakovano ploščo #aveš. Album so predstavili na koncertu v centru kulture Španski borci. V polni dvorani so se Ventilom pridružili tudi gosti, ki so svojevrstno prispevali k uspešni promocije novega albuma. MODRIJANI 2e na Noči Modrijanov so Modrijani z dovoljenjem avtorja Hermanna We-indorfa izvedli priredbo pesmi Rock me, za katero je slovensko besedilo napisala Vera Šolinc. Pesem so tudi posneli s producen-tom Petrom Ošlajem, videospot za novo skladbo, ki napoveduje tudi izid nove plošče, pa je posnel Perica Rai z ekipo. 107,81 Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 12 12 26. januarja 2017 k k »Poslušaj, bova šla kar po vrsti. Najprej bova obkrožila kulturni praznik, dan rr poezije, dan knjige, nato bo Lirikonfest, ne smemo pozabiti na občinski praznik,« se je Ivo Stropnik lotil letnega delovnega načrta, sodelavka Ustanove Velenjska knjižna fundacija Nuša Fužir pa ga je dopolnjevala: »Ne spreglej Promenade okusov, Šaleškega festivala piva, mojega dopusta za potovanje ...« Seveda, tako kot delo je tudi sprostitev treba skrbno načrto vati. Le v katero zvezdo tam zgoraj sta se zazrla dva, ki se v Velenju ukvarjata s turizmom. Urška Gaberšek je verjetno razmišlja la o novih turističnih projektih, direktor novega Zavoda za turi zem pa je najbrž iskal kaj več v njih. »Zima v dolini ni najboljši čas za turizem, je pa čas, ko moramo začeti delati tam, kjer bi radi želi v toplejših mesecih,« je prepričan Lenart. Ja, zreti v prihodnost ni vedno lahko, zvezde na nebu po navadi ne povedo vsega. k k »Zeleno je moderno,« je zatrdil Emil Šterbenk, ki rr na to barvo prisega tudi zaradi svojega dela. Ne nazadnje je zaposlen vEricu, kjer se veliko ukvarjajo z okoljem. »Če je v ponudbi kaj zelenega, ne oklevam,« je še dodal, ko je Vladu Verdniku iz Gore nja Gostinstvo utemelje val svoj izbor pijače. Vladov kozarec je bil že prazen, zato je svojo barvo moral utemeljiti z besedami: »Jaz pa prisegam na modro. Pa ne zato, ker je barva modrosti, ampak zato, ker se rad potapljam.« ZANIMIVOSTI Ruski minister našel vzrok za dopinško afero Že pred lanskoletnimi poletnimi olimpijskimi igrami je v javnosti odjeknila do-pinška afera iz Rusije. Med očitki o sistematičnem dopingu je bilo obtoženih več kot tisoč športnikov. Zdaj pa se je oglasil ruski minister za šport Vitalij Mutko in poudaril, da je vzrok za več dopinških primerov v Rusiji povsem preprost: spolni odnosi športnic pred testi. »Veste, če imate spolne odnose pet dni pred dopin-škim testom, lahko v telesu še vedno najdejo moški DNK,« je pojasnil. Ob že tako dvomljivem stališču ministra se je ruski AonnHr-KOHTPO/lb □ oping Control diplomat obregnil še ob - po njegovem mnenju - nepravično obravnavo ruskih športnikov v primerjavi s tistimi iz drugih držav. »Nekdo lahko poljubi dekle, ki je uživalo prepovedana sredstva ali mamila. Če je tujec, ga bodo samo opozorili, če je Rus, sledijo sankcije,« se je jezil minister. Spolni odnosi le z volilno kartico V Keniji se je predstavnica žensk v parlamentu Mishi Mboko na prihajajoče predsedniške in parlamentarne volitve odločila vstopiti z nenavadno taktiko. Vse ženske je namreč pozvala, naj svojim možem odrečejo spolne odnose, dokler jim ti ne pokažejo volilne kartice in s tem dokažejo, da so se registrirali kot volivci. »To je najboljša strategija, kako okrepiti opozicijske glasove«, je dejala Mboko in spomnila, da bodo volitve 8. avgusta, volivci pa se morajo registrirati do 17. februarja. »Ženske, to je strategija, ki jo je treba sprejeti. Zavračajte seks, dokler vam ne pokaže svoje volilne kartice,« je pozvala in pojasnila, da so spolni odnosi dovolj močno orožje, da bodo možje z veseljem odšli na volitve. Umetna inteligenca na testu enako uspešna kot človek Ekipa iz zasebne raziskovalne univerze Northwestern University je razvila računalniški model, kije standardiziran inteli- genčni test opravil enako uspešno kot človek. »Model je uspešnejši od 75 odstotkov odraslih Američanov, torej je boljši od povprečja,« je pojasnil raziskovalec Ken Forbus in dodal, da so »vprašanja, ki se zdijo težavna ljudem, težko rešljiva tudi za ta model, kar dodatno dokazuje, da njegovo delovanje vključuje nekatere pomembne značilnosti človeške kognicije.« Model so testirali na testu, s katerim se meri abstraktno razmišljanje. Vsa vprašanja so vključevala matrico z manjkajočo sliko. Testiranec je moral nato matrico dopolniti, pri čemer je imel na voljo šest do osem različnih možnosti. Skoraj dva milijona Rusov v ledeno vodo V prejšnjem tednu so pravoslavni verniki zaznamovali praznik Svetih treh kraljev in ga po šegi obeležili s kopanjem v zale-denelih rekah in jezerih. Čeprav so bile temperature globoko pod lediščem, je v hladne vode minuli teden samo v ruski prestolnici skočilo 93 tisoč ljudi. Po celotni Rusiji se je rituala udeležilo okoli 1,8 milijona ljudi, za kopalce pa je skrbelo več kot 700 reševalcev. V ledeno vodo so letos prvič skočili tudi pravo- slavni verniki v Sloveniji. Skočili so v mrzlo Savinjo na Špici v Celju, ki je imela le 1,8 stopinje Celzija. Žuželka s frizuro in imenom Donalda Trumpa Kanadčan Vazrick Nazari je znanstvenik, ki je nedavno odkril žuželko, imenovano Neopalpa donaltrumpi. Za ime majhne vešče se je odločil sam, pri tem pa ga je navdihnila »posebna frizura« no-voodkritega bitja. »Presenetila me je podobnost med zlatimi luskami na glavi vešče in Trumpovo prepoznavno pričesko,« je povedal Nazari. Novo vrsto vešče, ki v dolžino meri devet milimetrov, je po Trumpu poimenoval, ker je želel opozoriti na okoljska vprašanja. »To ime sem izbral, ker sem želel javnost opozoriti na potrebo po nadaljnji zaščiti krhkih habi-tatov v ZDA, v katerih živijo številne še neopisane vrste,« je še pojasnil. frkanje » Levo & desno « Novo gorivo Savinjčani in »Savinjčani« pravijo, da bomo tudi v najslabšem primeru v zvezi z gradnjo odseka nove ceste dobili nekaj novega: hitro cesto na hmeljski pogon. Upamo, da na njej ne prometa na pivski pogon. Da bo mir V Lučah so različna mnenja o tem, ali je res bolje varčevati in še naprej ostati nezadolžena občina ali se vendarle zadolžiti. Tudi v konkretnem primeru načrtovane gradnje športnega centra. Zato bodo šli po izkušnje v Občino Mirna Peč. Da bo mir! Mobilnost Ježe res, daje dobro, da smo čim bolj mobilni. A policisti preveč mobilne voznike vseeno ustavljajo in kaznujejo! Prispevki Mnogi še vedno trdijo, da delavci največ prispevajo k dobremu poslovanju podjetij. Še posebej, če jim delodajalci ne plačujejo prispevkov. Umestitev Nekateri na našem območju se močno veselijo končne umestitve trase hitre ceste v prostor. Drugi dvomijo, da je tako njihovo veselje umestno. Bolj lični? Slovenija naj bi dobila nov ličarski obrat znane svetovne tovarne avtomobilskih delov. Upajmo, da bo naša deželica zaradi nje še bolj ekonomsko »lična«; ne pa bolj onesnažena. Zadržanost Dobivamo torej zdravstveno reformo. Ljudje do nje nimajo nič drugačnega odnosa kot do vseh reform, ki nas doletijo. Imamo slab občutek! Dovolj vemo Nekateri pravijo, da o ptičji gripi premalo vemo. Drugi se s tem ne strinjajo, saj pravijo, da o ptičji gripi že vrabčki čivkajo. Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 11 26. januarja 2017 POGOVOR 13 V Šaleški dolini prisotni že četrt stoletja Najbolj ponosni na prispevek, ki so ga vložili v sanacijo doline - Danes izkušnje in znanja s tega področja širijo po Sloveniji in Balkanu, vse bolj prisotni pa so v številnih gospodarskih panogah Milena Krstič - Planine Velenje - Inštitut ERICo letos praznuje četrt stoletja, odkar izvaja okoljske raziskave, meritve in druge storitve v Šaleški dolini, Sloveniji in trgih zahodnega Balkana. Letošnje leto bo zanje tudi zato drugačno. Hkrati pa obeležujejo deseto obletnico preoblikovanja takratnega inštituta ERICo v družbo z omejeno odgovornostjo in delovanje znotraj skupine Gorenje. S skoraj 50 zaposlenimi visoko usposobljenimi strokovnjaki opravljajo storitve za naročnike v energetiki, premogovništvu, rudarstvu, industriji, državnih institucijah ter lokalnih skupnostih. Za uspešno delovanje se sproti prilagajajo trgu, povečujejo učinkovitost, širijo nabor storitev in naročnikov, pravi direktor mag. Marko Mavec. > Skupaj s hrvaškim partnerjem (Inženjerski biro, d. d.) so bili izbrani za vodenje okoljske promocije ob gradnji kanalizacije in čistilne naprave v Varaždinu. V tej petindvajsetih letih se je veliko spremenilo Pred petindvajsetimi leti smo se soočali z demonstracijami prebivalcev, ki so zahtevali ustavitev TEŠ-a, ker je bil zrak močno onesnažen, narava je propadala, prihajalo je do ožiga smrek. Danes je Šaleška dolina popolnoma drugačna. Prebivalci dihajo čist zrak, praktično v njej ni črne okoljske točke, Mestna občina se ne sooča z delci PM 10 ... Poleg tistih, ki so neposredno sanirali okolje, to pa sta predvsem TEŠ in PV, ima za to tudi ERICo s svojim znanjem, ki ga je vlagal v to okolje in ga v tem obdobju tudi razvijal, velike zasluge. »Začelo se je s šestimi ekologi, danes nas je v ERICo 46, ne delamo pa več samo v Šaleški dolini. Po uspešno izvedeni okoljski sanaciji je bil zadnji korak, ki smo ga v tej smeri naredili, izgradnja bloka 6, s katerim so se bistveno zmanjšale emisije vseh plinov v zrak, poraba vode in drugi izpusti, kot na primer od- padne vode, se je v njej nabor potrebnih okoljskih raziskav zelo zmanjšal. Še vedno pa spremljamo okoljske vplive proizvodnje električne energije in odkopa-vanja premoga.« Iz doline po Sloveniji in na Balkan Z znanjem, ki so si ga pri tem pridobili, so zdaj prisotni po vsej Sloveniji in tudi po Balkanu, kamor uspešno prenašajo znanje in opravljajo storitve za naročnike v energetiki, premogovništvu, rudarstvu, industriji, državnih institucijah ter lokalnih skupnostih. »Če smo prej delali večinoma v energetiki v dolini, smo danes prisotni tudi v drugih panogah in drugih okoljih, in to ne samo pri investicijah, ampak tudi pri pripravi zakonodaje.« Že skoraj dvajset let pa opravljajo kemijske in biološke raziskave vode ter mulja v akumulacijah hidroelektrarn na Savi, Dravi, Soči. Lani so spremljali štiri na spodnji Savi ter eno na Dravi, izvajali okoljski monitoring med gradnjo jezovne zgradbe, zdaj nadzorujejo naravovarstvene ureditve in vplive na podzemno vodo pri gradnji akumulacijskega bazena za HE Brežice. Spremljajo obratovanje čistilnih naprav, svetujejo o učinkovitejšem delovanju in podobno. Že peto kopalno sezono zapored pa za Mestno občino Velenje spremljajo kakovost vode za kopanje v Velenjskem jezeru.« Okoljski monitoringi odlagališč odpadkov Za več podjetij opravljajo celovite okoljske monitoringe na odlagališčih odpadkov, za industrijske naprave, komunalne čistilne naprave in odlagališča pa prve meritve in obratovalne monitoringe odpadnih vod ter emisije snovi v zrak. Izdelali so vrsto programov monito-ringov za podzemne in odpadne vode ter zrak. Z naročniki sodelujejo pri pripravi ocen možnosti onesnaženja tal in podzemne vode ter opravljajo tehnološke meritve in svetujejo pri reševanju problematike na področju odpadnih voda ter zraka. Že več kot deset let pa naročnikom | pomagajo pri opredeljevanju stopnje onesnaženosti tal in tveganj v primeru rabe obdelovalnih povr- Mag. Marko Mavec:»Nenehno se je treba prilagajati trgu, večati učinkovitost ter širiti nabor storitev in naročnikov.« šin ali pri spremembah lastniških razmerij. Izdelali so številne ocene kakovosti zemeljskih izkopov in umetnih zemljin. Raziskovalni projekti Letos so zaključili projekta Problematika sive vrane v urbanem okolju in Škode na travinju zaradi paše parkljarjev, obenem pa začeli izvajati projekt Določitev najustreznejših metod za ocenjevanje številčnosti prostoživečih parkljarjev v Sloveniji in priprava podlag za njihovo vključitev v lovsko-upravljalsko prakso. Na večjem številu avtocestnih odsekov so za DARS izvajali monitoring vpli- va avtocest na prostoživeče živali in razvoja ter funkcionalnosti nadomestnih habitatov. V sodelovanju z nosilcem Zavodom za gozdove Slovenije in več partnerji iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije ter Italije že tretje leto izvajajo obsežen mednarodni (LIFE) projekt Celovito spremljanje in varstvo rjavega medveda v severnih Dinaridih in Alpah (LIFE DINALP BEAR), ki ga financirata EU in MOP. »Eden od ciljev je postavitev električnega pastirja ob avtocestnem in železniškem delu prometnega omrežja, ki bo preprečeval povoze medvedov.« Prisotni pri vseh večjih investicijah v državi V letu 2016 je ERICo posodobil demografsko študijo in občinski program varstva okolja (OPVO) za občino Novo Mesto in izdelali program za Idrijo. Poročilo o vplivih na okolje (PVO) za celostno ureditev prvega pomola luke Koper je v fazi pridobivanja okolje-varstvenega soglasja, prav tako PVO za prestavitev tankerskega terminala v Luki Koper. Izdelali in oddali so poročilo o vplivih na okolje za Blok 2 Termoelektrarne Pljevlja v Črni gori. Nadaljuje se izdelava PVO za izgradnjo odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov Vrbina v občini Krško. Dokončujejo poročilo za daljnovod Beri-čevo-Divača. »V mestni občini Velenje pa smo izvajali in še izvajamo okoljsko poročilo in dodatek za varovana območja za občinski prostorski načrt (OPN).« Izobraževanje mladih Še vedno skrbijo za mlado generacijo in izobraževanje. »S programi Odpadek naj ne bo samo odpadek, Varujmo in ohranimo Šaleško dolino, Grejmo se pametneje in Okoljski promocij-sko-izobraževalni center nadaljujemo okoljsko izobraževanje otrok,« našteva mag. Mavec. Kot partnerji VŠVO in Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru so sodelovali pri projektu Po kreativni poti do praktičnega znanja, ki omogoča študentom lažje spoznavanje delovnega procesa. Laboratorij vpeljal nove postopke Laboratorijska dejavnost je prvenstveno vezana na preskušanje vzorcev vod, tal, odpadkov ter plinastih emisij in imi-sij, širšemu krogu naročnikov pa ponu- jajo paleto s področja preskušanja premogov, trdnih alternativnih in biogoriv in metodologijo ter izvajanje preskušanja materialov glede skladnosti z zahtevami REACH direktive. Vpeljali so nove postopke določevanja nekaterih onesnažil, ki so posledica sprememb v zakonodaji s področja preskušanja površinskih voda. »Prisotni smo pri analitiki živil, čebeljih pridelkov, nekaterih živil rastlinskega in živalskega izvora, pri katerem bomo obseg v prihodnje še povečevali. Lani smo razvili metodologijo testiranja surovin, polizdelkov in izdelkov iz industrijske konoplje in vzpostavili dobro sodelovanje s pridelovalci ter predelovalci.« Kaj nudijo? Nudijo celovit okoljski servis, od monitoringov, poročil o vplivih na okolje in stanju okolja, programov varstva okolja ter okoljskih sanacijskih programov do ocen odpadkov in načrtov gospodarjenja z njimi, študij ranljivosti okolja, javno-mnenjskih raziskav ter revizij. Vodijo katastre onesnaževanja in onesnaževalcev ter komunicirajo z javnostjo. Pripravljajo strokovna mnenja za različna dovoljenja. Opravljajo širok nabor laboratorijskih storitev (fizikalne, kemijske in biološke analize vode, tal, odpadkov, aerosolov, plinov, živil, flore, favne, zdravil). Uvajajo sisteme kakovosti, razvijajo laboratorijske informacijske sisteme, analitske postopke in izvajajo celovite laboratorijske študije. Za gradbenike analizirajo zemeljske izkope in svetujejo pri pripravi umetnih zemljin. IPPC (IED zavezancem) in drugim zavezancem pa po Zakonu o varstvu okolja pomagajo do okoljevarstvenih dovoljenj (OVD) in zagotavljajo podatke za redno poročanje. Spremljajo obratovanje čistilnih naprav ter upravljalcem svetujejo za njihovo učinkovitejše delovanje. Pripravljajo okoljske sestavine občinskih prostorskih načrtov. Z nosilci kmetijske dejavnosti sodelujejo od osnovnih analiz tal do gnojilnih načrtov in svetovanja za izboljšanje donosov ter priprave vlog za pridobivanje subvencij. Prva znanstvena čajanka odstrla negotovo prihodnost Ipak začel kavarniške razprave za širšo javnost o znanosti in tehnologiji ter njunih učinkih na sodobno družbo Tina Felieijan Velenje, 20. januar - Ker so bile kavarne pomembne za razvoj znanosti, saj so se tam srečevali misleci in raziskovalci, so se na Inštitutu za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij Ipak domislili, da bi science cafe - nekakšen krožek za razpravljanje o aktualnih znanstvenih temah - v okviru projekta Pametno mesto Velenje začeli tudi pri nas. »Pravijo, da se je Einstein s svojimi študenti zelo pogosto srečeval v kavarni. Danes je po svetu precej tako imenovanih science caffee kavarn, kjer se ljudje srečujejo in v sproščeni atmosferi razpravljajo o znanstvenih temah,« je idejo pojasnil direktor inštituta Stanko Blatnik in dodal, da s temi srečanji želijo promovirati znanost in tehnologijo ter spodbuditi k razmisleku o njunih dolgoročnih učinkih na družbo. »Tehnologija pravzaprav uvaja spremembe, ne znanost. S parnim strojem smo dobili klasično industrijo, sledila je avtomatizacija, zdaj nastopa robotizacija in s tem cela vrsta vprašanj za družbo, o njih pa je treba razpravljati.« Na prvem srečanju si je omiz- Science cafe bo v kavarni hotela Paka na sporedu vsak mesec. Na prvem srečanju so obiskovalci razpravljali o trendih digitalizacije, na naslednjih pa bodo govorili o navidezni resničnosti, družbenih inovacijah, vesoljskih raziskavah, omizja pa bodo širili tudi s strokovnimi gosti. je ob kavi ali čaju ogledalo kratko predavanje o tako imenovani deep learning računalniški obdelavi podatkov, skozi katero se računalnik lahko uči, razume, kar sliši, vidi in bere. Tako zmogljivost računalnikov raste neprimerno hitreje od zmogljivosti ljudi in jo bo glede na napovedi presegla v naslednjih petih letih. Obiskovalci so se vprašali, ali bomo zaradi digitalizacije in robotov ostali brez delovnih mest - ogroženih naj bi bilo 80 odstotkov delovnih mest v storitvah. Na Kitajskem so že testirali robota novinarja. Pri prodaji kreditov naj bi bil računalnik bolj učinkovit od bančnega uslužbenca prav zaradi odsotnosti človeškega faktorja in posledično večje objektivnosti, nepristranskosti, natančnosti. »Spremenila se bo proizvodnja. V industriji 4.0 KnHr» trwnrrip tnVr» rpVnr* Htpv Hp_ lavcev. Digitalizacija pa bo veliko težav naredila med 'belimi ovratniki',« je povzel Blatnik. Tako se je živahna razprava vrtela okrog vprašanja, kako bo družba temu prilagodila svojo socialno in ekonomsko strukturo. Omenjali so tako izziv za ljudi, kako bi bolj izkoristili kapaciteto svojih možganov in bili bolj konkurenčni računalnikom, kot tudi univerzalni temeljni dohodek zaradi propada delovnih mest. Medtem ko imajo po mnenju razpravljal-cev največ ustvarjalnega potenciala v sodobni družbi dijaki, študenti, brezposelni in zdravi upokojenci, ker niso vsakodnevno delovno okupirani, so delovna mesta prihodnosti vezana na upravljanje z računalniškimi programi. ■ m Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 14 14 REPORTAŽA »»^AS V šolo s skoraj petino lastne teže 26. januarja 2017 Tehtnice kažejo, da so torbe osnovnošolcev pretežke -Zdravstvenih težav, ki bi lahko bile posledice obremenitev ramen in hrbta, je danes več kot v preteklosti - Kako si za razbremenitev ramen prizadevajo na šaleških osnovnih šolah? Tina Felicijan Pred nekaj leti sta učenki celjske osnovne šole v svoji raziskovalni nalogi ugotovili, da glede na svojo telesno težo najtežje torbe nosijo učenci druge triade, v 5. razredu, 15,5 odstotka telesne teže otroka. Druge študije ocenjujejo, da več kot 60 odstotkov otrok, starih od 12 do 17 let, nosi pretežke torbe, le 25 odstotkov šolarjev med devetim in 18 letom starosti pa pravilno namesti nahrbtnik na telo. Marca lani pa je Mariborsko kulturno društvo Mladinski center Indi-Janez zagnalo projekt Naj torba ne bo borba in mladi so začeli nenapovedano tehtati torbe otrok pred osnovnimi šolami iz različnih koncev Slovenije. Ustavili so 562 otrok in 84 odstotkov je nosilo torbe težje od zdravniško priporočene zgornje meje 10 odstotkov lastne telesne teže, 62 odstotkov pa torbo, ki je težja od 15 odstotkov svoje teže, in tako preseglo nevarno mejo vpliva na telesni razvoj. In povprečna teža torbe? Slabih 17 odstotkov otrokove telesne teže. Čeprav mladi niso tehtali torb šaleških osnovnošolcev, je Ramiz Derlic iz Indi-Janeza prepričan, da lahko zbrane podatke zaradi enotnega šolskega sistema z manjšimi odstopanji posplošijo na vso Slovenijo. Torej so torbe najbrž pretežke tudi pri nas. Zakaj so šolske torbe tako težke? Pobudniki akcije ugotavljajo, da si krivdo za to delijo vsaj trije: šolski sistem, starši in v višjih stopnjah šolanja tudi otroci sami, saj sošolci v istih razredih ne nosijo enako težkih torb. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v zapisu na svoji spletni strani opozorilo, da je teža torbe odvisna tako od organizacije pouka, izbire učbenikov in delovnih zvezkov kot od staršev, ki bi morali sproti preverjati njeno vsebino. Na vsakodnevno breme na poti v šolo pa vplivajo tudi prevelika lastna teža tor- > Zdravnica Irena Gusič svetuje: teža šolske torbe ali nahrbtnika nikoli ne sme presegati 10 odstotkov telesne teže otroka ali mladostnika. Prazna naj bosta čim lažja, naramnice naj ne drsijo, zaradi dobre vidljivosti in varnosti v prometu pa naj bosta opremljena z odsevnimi trakovi ali kresničko. Njuna velikost mora biti prilagojena velikosti otroka ali mladostnika, da leži teža na ramenih in prsnem delu hrbtenice do njene ledvene krivine. Trdo hrbtišče šolske torbe ali nahrbtnika naj se prilega hrbtu. Težji predmeti naj bodo zloženi ob hrbtišču, da se teža ne prevesi na sprednjo stran in vleče torbo stran od hrbta, kar potegne rami in zgornji del telesa nazaj v nezdrav položaj. Nositi ju je treba na obeh ramenih, sicer lahko pride do zdrsa in nesimetrične obremenitve hrbtenice in hrbtnih mišic, kar lahko povzroča bolečino in ukrivljenost hrbtenice vstran. Karitas Župnija Velenje - Bl. A. M. Slomšek DOBRODELNI KONCERT VELENJSKE KARITAS Dom kulture Velenje, 29. januarja ob 17 uri. Izvajalci: Ans. Saša Avsenika, Eva Boto, Šaleški študentski oktet in številni drugi izjemni glasbeniki Z nakupom vstopnic boste prispevali sredstva za občane, ki se spopadajo s stisko, kako preživeti sebe in svojo družino. Vstopnice so na voljo v predprodaji na tel. št. 041/ 394 - 604 in uro pred koncertom. Vabljeni! vsaj na razredni stopnji ključno vlogo pri teži šolske torbe starši, ki naj otroke navadijo na zlaganje potrebščin v torbo dosledno po urniku. Zdravstveni vidiki obremenitev ramen in hrbta Otrok je med rastjo zelo občutljiv na poškodbe in bolečino ter utrujenost. Najobčutljivejši deli so rasne cone kosti v kolenu, ske torbe ali nahrbtnika se pojavljajo bolečine v hrbtu in ramenih, pri mlajših otrocih nastajajo celo poškodbe v vezivno mišičnem delu hrbtenice. »V času, ko otroka prvič vidimo kot vstopni-ka v prvi razred do sistematičnega pregleda v tretjem letniku srednje šole, ugotavljamo porast slabe drže. V zadnjih letih s streh na približno 11 odstotkov otrok. Med tem ostaja delež prirojenih okvar hrbtenice vsa leta približno enak - okrog tri odstotke.« Otroci in mladostniki pogosto obiščejo kurativne ambulante zaradi bolečin v ramenih, hrbtu in hrbtenici. Najprej izključijo poškodbe, nato iščejo vzroke težav v preveliki ali premajhni fizič- Po raziskavah sodeč naj bi pet odstotkov otrok v Sloveniji imelo deformirano hrbtenico. V osnovni šoli naj bi razne težave s hrbtenico imelo 10 odstotkov šolarjev, v srednji šoli dvakrat toliko, pri 20 letih pa že četrtina mladih. be, njen dizajn in način nošenja. »Učbenikov je na tržišču ogromno. Ministrstvo določi nabor veljavnih učbenikov, strokovni svet jih potrdi, strokovni aktivi na posameznih šolah pa med njimi izbirajo. Enako velja za delovne zvezke,« je pojasnil ravnatelj osnovne šole Antona Aškerca in vodja kolegija ravnateljev velenjskih osnovnih šol Zdenko Gori-šek in dodal, da je pri izbiri gradiv poglavitna njihova vsebina, šele nato teža šolske torbe kot posledica. Sicer pa so vsi dejavniki prepleteni. Meni, da imajo ni aktivnosti, v prirojenih okvarah, morda previsoki telesni teži, izvenšolskih aktivnostih, saj se mladostnikom, ki obiskujejo glasbeno šolo, zaradi prisilne drže v času vadbe pogosto pojavljajo bolečine v mišicah in sklepih, pogovarjajo pa se tudi o šolskih torbah. Zdravnica opozarja, da je redna telesna aktivnost - za otroke in mladostnike vsak dan v tednu vsaj ena ura zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti - pomemben zaščitni dejavnik. A opaža, da so dekleta manj telesno aktivna kot fantje. »Učenci in dijaki iz mesta se sicer pogosteje in bolj redno vklju- peti, ramenu, komolcu, kolku in hrbtenici. Prevelike obremenitve v tem obdobju lahko okvarijo razvoj kostnega in vezivnega tkiva ter sklepnega hrustanca. Mikrotravme mišic, sklepov in vezi pa lahko botrujejo kasnejšim težavam, ki jih kasneje stopnjujejo prevelika telesna teža, slaba telesna aktivnost, bolezni, poškodbe in drugi dejavniki, je zapisala specialistka šolske medicine v velenjskem zdravstvenem domu Irena Gusič. Ocenjuje, da je zdravstvenih težav, ki bi lahko bile posledice obremenitev ramen in hrbta, danes več kot v preteklosti. Zaradi pretežke šol- Blagajna Zgodilo naj bi se takoj po končani prvi svetovni vojni. Na velenjskem šahtu so v jami rudarji kopali lignit v nečloveških razmerah. Vsa opravila so potekala ročno, prezračevanje je bilo pomanjkljivo, kopalnic, da bi se knapi znebili umazanije, še ni bilo. Domov so hodili naravnost iz jame in se največkrat oče-dilipri domačem ali sosedovem štepi-hu, pogosto pa mimogrede kar v Paki. Tudi prehrana je bila pomanjkljiva, saj je bilo doma veliko lačnih ust. Tako jih večina ni dočakala starosti. Delodajalec je denar za sicer skromno plačilo hranil v veliki železni blagajni. A že v tistem času so bili na delu iznajdljivi nepridipravi. Ugleden domačin, kije bi! na rudniku celo na enem vodilnih položajev, po značaju pa ga ni bilo kaj prida, je hote! na hitro oboga-teti. Skoval je tatinski načrt, da bo blagajno ukradel. Za podvig je nagovoril nekaj podkupljivih fantov in jim obljubil lepo nagrado. Tatovi so se ponoči skrivaj vtihotapili v rudniške prostore, naložili težko blagajno na voz in jo odpeljali na organizatorjev dom sre- čujejo v izvenšolske športne aktivnosti, a nekateri veliko več prostega časa preživijo ob računalnikih, telefonih ali v lokalih kot dijaki in učenci s podeželja, ki so pogosteje telesno aktivni pri delu na kmetiji ali drugih aktivnostih na prostem.« Ministrstvo se zaveda problematike, ukrepi pa so ... Ob začetku lanskega šolskega leta je ministrstvo na svoji spletni strani zapisalo, da je teža šolske torbice element organizacije izvedbe pouka v šoli, na zmanjševanje njihove teže pa je mogoče vplivati z ustreznim načrtovanjem priprave in izdelave učbenikov, njihovega izbora in uporabe ob aktivni vlogi staršev, ki naj mom učnih gradiv za posamezen razred, pa je pomemben tudi konstruktivni dialog med starši in strokovnimi delavci pri opredeljevanju gradiv. Kako si za lažje šolske torbe prizadevajo šaleške šole? Na šoli Antona Aškerca so pri nekaterih predmetih delovne zvezke že ukinili zaradi določenih neuporabnih vsebinskih delov in učitelji sproti pripravljajo učno gradivo, kar se nekoliko pozna pri teži torb. Ravnatelj je pri sestavljanju urnika pozoren, da je vsak dan med glavne predmete doda kakšnega z manj potrebščinami. V zvezi z ukrepi ministrstva pa je povedal, da se vse zatakne pri sredstvih. »Šola je Aktivisti iz IndiJaneza predlagajo, naj se učbeniki in delovni zvezki poenotijo in objavijo na spletu, da bi jih starši ali otroci za vsak dan sproti tiskali, tako pa bi za pet šolskih predmetov na dan potrebovali kvečjemu 20 listov. Ministrstvo tega predloga še ni komentiralo. vsak dan preverijo vsebino šolske torbice. Učenci pa z upoštevanjem navodil učiteljev o učnih gradivih, ki jih bodo potrebovali za naslednjo učno uro. Sicer pa je ministrstvo med v letih od 2004 do 2010 zagotovilo dodatna sredstva za nakup učbenikov in ostalih gradiv, ki jih imajo učenci v času pouka na šolskih klopeh, da ne nosijo svojih od doma. Šole in občine spodbuja k namestitvi omaric za odlaganje šolskih potrebščin. Z dodatnimi (tudi evropskimi) sredstvi spodbuja nastajanje e--učbenikov. Zavodu za šolstvo je naložilo pripravo Normativov in meril za zmanjšanje teže šolskih torb, ki veljajo od leta 2007, na delovnih srečanjih z ravnatelji pa daje priporočila, naj učiteljski zbori skrbno načrtujejo uporabo učnih gradiv. Po mnenju ministrstva je k zmanjšanju teže šolskih torb pripomogla sprememba šolske zakonodaje, ki je šolam omogočila izvajanje fleksibilnega predmetnika. Ker mora svet staršev soglašati s sezna- nabavila garderobne omarice za otroke od 6. do 9. razreda in te se lahko uporabljajo tudi za odlaganje šolskih potrebščin. Na nižji stopnji imamo tudi tako imenovana satovja. Na klopi imajo učenci atlase, pri nekaterih predmetih pa uvajamo digitalna gradiva.« Tudi na šoštanjski osnovni šoli Karla Destovnika-Kajuha in na Osnovni šoli bratov Letonje v Šmartnem ob Paki imajo otroci tako gradiva na klopi kot (vsaj na nižji stopnji) možnost odlaganja, prilagodili pa so tudi obseg učnih gradiv pri posameznih predmetih. V Šoštanju opažajo, da otroci, sploh na nižji stopnji, nosijo v šolo tudi tisto gradivo, ki ga po urniku ali navodilih učiteljev ne potrebujejo, na višji stopnji pa so se omarice dobro prijele. Sicer pa so ravnatelji temo odprli na včerajšnjem kolegiju, kakšna stališča imajo do teže šolskih torb, kakšne prakse na posameznih šolah in ideje za ukrepe na tem področju so predstavili, pa bomo še poročali. di trga. Blagajna je bila pretežka, da bi jo lahko nosili, zato so jo spravili na voz, tako da so jo potiskali po okroglicah, ki so jih pustili za sabo. A njihovo početje ni ostalo skrito. Nekaj zaposlenih, ki so opazovali dogodek in jim tatinska žilica tudi ni bila tuja, je sledilo prevozu,. Naslednjo noč, ko se je ozračje že umirilo, so izpod kozolca, kjer so kra-dljivci skrili voz in ga zamaskirali s koru-znico, blagajno po tihem odpeljali globoko v šentiljski gozd. S seboj so prinesli rudniško razstrelivo in jo na silo odprli. Počilo je malo drugače, kot če so na delu lovci, a krajanom se ni niti malo sanjalo, da se odpira ukradena blagajna. Koliko denarja je bilo v njej, se ni nikoli zvedelo, saj tudi orožnikom ni uspelo izslediti prebrisanih tatov. O neverjetno predrzn i tatvin i se je dolgo šil sijalo po dolini. Ljudje so sicer ugibali in sumili, kdo vse bi lahko bi! zraven, toda glasno si niso upali povedati. Dogodek je obelodan il pred smrtjo eden od udeležencev, ki ga je nenehno pekla slaba vest. Domači so seveda dolgo molčali, a za-molčati niso mogli. Danes je razburljiva zgodba stara skoraj sto let in zdaj bi se morda lahko povedalo, kdo je bil njen glavni akter. Je celo prepoznaven na eni od starih fotografij rudniških veljakov, a zagotovo bi koga prizadelo, ker med nami živijo njegovi potomci. a Bojan Glavač ■ Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 11 26. januarja 2017 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 BISERI maturantskega plesa Pomembno je dobro počutje Prejšnji teden sta modni kre-atorki Petra Meh in Jelena Ste-vančevic predstavili modne trende za dekleta, danes pa so na vrsti fantje, ki jim prav tako ni vseeno, kako bodo videtii na plesu, ki zaznamuje konec srednje šole. Takole pravita: Dragi fantje! Prosim, če nama lahko vsaj eden od vas odgovori, zakaj je tako pomembna barva in odtenek obleke vaše sople-salke? Ali sta mogoče pevca v mešanem pevskem zboru? Ne. Od kod to nenapisano pravilo? Ali je med vami kdo, ki je za-povedal soplesalki barvo njene obleke? Verjetno ne, saj bi zagotovo ostal brez soplesalke ... Obleci se v barve, ki jih imaš rad in se v njih dobro počutiš. Kaj ti mar, če ima soplesalka kričeče oranžno obleko z modrimi pikami in te prepričuje, da je isti odtenek srajce in vzorca videla v xy trgovini, ter te prepričuje, da se morata nujno ujemati. To je tudi tvoj ples, tvoja zabava in tvoja noč. OK? Privošči si klasično črno te-lirano (ozko) obleko in dodaj zanimivo grafično potiskano ali izvezeno srajco ali majico. Na ovratnik srajce lahko dodaš modne zaponke, saj potem ne boš potreboval kravate ali metuljčka. Na voljo so tudi srajce z dvojnimi ovratniki. Pri obleki se lahko poigraš z materia- lom, še vedno so v modi svetleči materiali in jeans. Poigraj se s plastenjem in različnimi tkaninami črne barve. Lahko si daš sešiti dolg suknjič iz žameta ali brokata, ki spominja na domačo haljo, ki jo nosi Hugh Hefner, ter spodaj dodaš belo majico in ozke hlače. Letos je zelo pomembna dolžina hlač. Segati smejo do roba čevljev ali tik nad njimi in se nikakor ne smejo gubati okoli gležnjev. V primeru, da ti mama ne dovoli preveč eksperimentirati oz. imaš doma klasično moško obleko jo lahko v eni uri dodelaš. Prišij na fazono in ramena suknjiča svetleče gumbe, priponke, verižice ... Obšij z debelo barvno nitjo suknjič ali pa samo našij emblem oz. grb, dodaj kakšno odlikovanje, ki si ga dobil med šolanjem, in tvoj videz bo resnično unikaten. Ps: Maturant z najbolj »odbitimi« nogavicami« dobi nagrado! Deset let »benganja« Vražji tekmovalci drveli s sv. Križa Ob desetletnici neprekinjenega oddajanja je posadka Radia Banga svoje občinstvo in druge ljubitelje hip hop kulture počastila z velikim hip hop koncertom v eMCe placu, na katerem je v vlogi DJ-a nastopil tudi Darjan Jeličič a. k. a. Mrigo. Letošnja zima nas je obdarila tudi s snežno odejo. In ker imamo v Belih Vodah veliko manjših in večjih hribčkov, nas poleg drugih zimskih radosti veseli tudi sankanje. Naša najboljša naravna proga je debelo zasnežena cesta, ki se strmo in vijugasto spušča z vrha sv. Križa do Hone-ca. Če je snega res veliko, se ta cesta spremeni v pravo bob stezo, ki nam služi za tekmovanje, ki se ga radi udeležijo pogumni krajani vseh starosti. Društvo Vulkan je tokrat tekmo pripravilo minulo nedeljo. Proga je bila hitra in tudi malo ledena. Vsak, ki si je upal spustiti po njej, je bil v očeh gledalcev že zmagovalec. A pokal je vseeno le en in tega si je letos že tretjič pri-sankal Janez Navodnik, zato ga je dobil v trajno last. Drugo mesto je osvojil Zdravko Bačovnik, bronasto odličje pa je pripadlo Janku Slemenšku. Kljub nizkim temperaturam nam je bilo toplo, saj nam je Gregor Petkovnik pripravil pravi naravni grelec - leseno peč - pokonci postavljeno deblo, v katerem je počasi gorel prijeten ogenj. Zato po zanimivi tekmi še kar nekaj časa nismo sklenili druženja. Hip hop gibanje Radio Banga se ob svoji desetletnici širi z videi na splet Tina Felicijan Velenjski vsestranski ustvarjalec v hip hopu Mrigo je od leta 2001 snoval in vodil radijsko oddajo Hip hop vizija o novostih na domači in tuji hip hop glasbeni sceni, ko je odšel na študij v Maribor, pa je moral eter pustiti za sabo. »Ker sem se zavedal, koliko taka oddaja z alternativno glasbo mladim pomeni, mi to ni dalo miru, zato sem začel med vikendi snemati oddaje doma, na domači mikrofon z mamino nogavico namesto mrežice. Na kup sem dal aktualno slovensko, balkansko, svetovno glasbo iz sveta hip hopa, posnel svoje komentarje, vse zapekel na CD z ovitki, ki sem jih delil na ulici, in objavil oddajo na spletu. Tako sem pod znamko Radio Banga promoviral aktualno hip hop glasbo, kulturo na lokalni in globalni ravni, dogodke na tej sceni ter svoje aktivnosti kot DJ in raper,« je Mrigo pojasnil, kakšni so zametki hip hop gibanja Radio Banga, ki je živo že desetletje. Oddaja v eter in kot podcast še vedno izhaja mesečno ali ob večjih dogodkih, še vedno predstavlja aktualno glasbo in tako poslušalce izobražuje o kulturi. Poleg gostov s hip hop scene, intervjujev z umetniki, pri čemer daje prednost aktualnim, predstavitev novosti, promocije bližnjih dogodkov, se Mrigo pod zaščitnim znakom Radio Banga ukvarja tudi z organizacijo hip hop koncertov in drugih prireditev, glasbeno produkcijo ter DJ ali MC nastopi. Čeprav zadržano je Mrigo povedal, da oddaja in spremljajoče gibanje bistveno pripomoreta k razcvetu kulture ne le pri nas, ampak po vsej Sloveniji. »Vpliv se sliši, vidi in čuti pri mlajših ustvarjalcih.« Desetletnica pa ni le čas za retrospektivo, ampak tudi za pogled v prihodnost, v kateri Mri-go načrtuje umik iz etra in selitev Radia Banga na splet v obliki avdio-video oddaj, v katerih bodo gostili raperje, ki bodo zašli v našo bližino. »To pa ne pomeni, da hip hop glasbe ne bo več na radiu. S sodelavci bomo poskrbeli, da bo ob torkih še vedno bengalo tudi v eter,« je napovedal Mrigo. a Foto: Tilyen Mucik Svetovni dan snega na Golteh odlično uspel Na našem smučarskem središču na Golteh so ob dnevu snega 14. in 15. januarja za mlade smučarke in smučarje pripravili posebne dejavnosti ter srečanje z nekdanjim smučarskim asom iz Velenja Bernardom Vajdičem. Tako so na ta praznik ljubiteljev sankanja, smučanja in iger na snegu otrokom ponudili brezplačno zabavo ter doživetje radosti zime. Množici otrok so podarili brezplačen prevoz z gondolsko žičnico ter smuko pod mentorstvom vaditeljev smučarske šole Beli zajec. Zanje so pripravili še mini smučarski veleslalom z izzivalcem Vaj-dičem, ki je postavil svoj čas vožnje, ki se mu je skušalo s svojo vožnjo približati 33 tekmovalcev, deklic in fantov ter tudi nekaj starejših spremljevalcev le-teh. Ob zabavi z glasbo ter igrah na snegu ob snežnem igluju so potem dočakali še podelitev diplom in najboljši tudi lepih nagrad. Dogajanje so sklenili učitelji Belega zajca s prikazom formacijskega smučanja. ■ Jože Miklavc rsulio 88,9 Mhz www.radiovelenje.com 107,8 Mhz Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 16 16 MODROBELA KRONIKA »»WAS 26. januarja 2017 Mirnejši promet tudi v Velenju Prikazovalniki hitrosti »Vi vozite« zmanjšali število prekoračitev hitrosti za več kot 5 % Velenje - Občine Ajdovščina, Velenje, Zagorje ob Savi in Novo mesto so v okviru prizadevanj za večjo prometno varnost občanov, med katerimi so najbolj ranljivi prav otroci, na kritičnih prometnih lokacijah postavile prikazovalnike hitrosti »Vi vozite« MHP50, zaradi katerih promet že poteka varneje. Prikazovalniki so del vseslovenskega projekta Skupaj umirjamo promet, v katerem ob sofinanciranju največje slovenske zavarovalnice številne slovenske občine aktivno umirjajo promet v bližini šol, vrtcev in na šolskih poteh. V občinah, kjer tovrstni prikazovalniki hitrosti stojijo, že beležijo mirnejši promet. Na pobudo podjetja Sipronika ter v sodelovanju Zavarovalnice Triglav in slovenskih občin, med katerimi je tudi Velenje, je tako nastal projekt Skupaj umirjamo promet. Glavni cilj je počasnejša vožnja v okolici šol in vrtcev, kjer so najbolj izpostavljeni pred- Pri OŠ MPT v Velenju se je hitrost znižala za 1,3 odstotka. vsem najmlajši pešci. Na lokacijah, kjer so postavili prikazovalnike hitrosti, so že izvedli meritve hitrosti prometa pri ugasnjenih in prižganih prikazovalnikih hitrosti »Vi vozite«. Rezultati so pokazali, da se je hitrost voznikov v primerlji- vem sedemdnevnem obdobju v septembru 2016 (ko prikazovalniki hitrosti voznikom niso kazali njihove hitrosti) in decembra 2016 (ko so vozniki hitrost svoje vožnje lahko videli na zaslonih prikazovalnikov) v povprečju znižala za več kot 5 odstotkov. Najbolj ekstremno zmanjšanje hitrosti v omenjenih občinah so zaznali v občini Ajdovščina (za 9 odstotkov), medtem ko se je v občini Velenje pri osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda v Velenju hitrost znižala najmanj izrazito, za 1,3 odstotka. KRONIKA Zvita pločevina Velenje, 17. januarja - Od 17. januarja do 22. januarja se je na območju Policijske postaje Velenje zgodilo pet prometnih nesreč. Vse so se k sreči končale le z zveriženo pločevino. Zgorela lopa Velenje, 17. januarja - V torek je v Črnovi zgorela lesena lopa. Požar, s katerim je nastalo za okoli 2.000 evrov škode, so pogasili gasilci. Ukradel pet bund Velenje, 18. januarja - V sredo je neznanec v športni trgovini v Velenju ukradel pet bund, vrednih 800 evrov. Istega dne je nekdo vlomil v klet na Kersnikovi. Odnesel je pijačo, rolerje in igrače. Lastnika je oškodoval za okoli 150 evrov. Droga v prometu Velenje, 18. januarja - V sredo ponoči so policisti v Velenju ustavili voznika in pri njem pre- verili prisotnost prepovedanih drog v organizmu. V vozilu je imel tudi vrečko z delci posušene rastline. Ker sumijo, da gre za prepovedano drogo, so vsebino poslali v analizo. Sopotniku so zasegli cigaretni zvitek, za katerega prav tako domnevajo, da je bila v njem droga. Če se bo sum pokazal za upravičenega, bosta oba kaznovana. Inšpektorji zmotili igro Velenje, 19. januarja - V četrtek so policisti obiskali enega od velenjskih lokalov, za katerega so ugotovili, da deluje brez ustreznih dovoljenj. V njem so potekale igre na srečo - poker, v lokalu so gostje kadili, brez ustreznih dovoljenj pa so v njem točili tudi alkoholno pijačo. V akciji so sodelovali zdravstvena inšpekcija in inšpektorji za notranje zadeve, inšpektorji urada za prirejanje iger na srečo, finančni in carinski inšpektorji, ki so tudi zasegli različne predmete. Sledi kazenska ovadba za kaznivo dejanje organiziranja denarnih verig in nedovoljenega prirejanja iger na srečo. Zapeljala v jarek Žalec, 21. januarja - V soboto okoli 16. ure se je v Kapli na območju Policijske postaje Žalec v prometni nesreči huje telesno poškodovala 74-letna voznica osebnega avtomobila. Zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča je zapeljala v obcestni jarek. Mož v pridržanje, žena v bolnišnico Velenje, 22. januarja - V nedeljo je Velenjčanka policistom naznanila psihično nasilje, ki ga je nad njo dalj časa izvajal mož. Policisti so okoliščine preverili in možu izrekli prepoved približevanja. Zgodaj zjutraj v ponedeljek pa se je nasilni mož odločil, da prepovedi ne bo upošteval. Vrnil se je domov, razbil okno, vstopil v hišo in pretepel ženo. Policisti so moža pridržali, žena pa je zaradi poškodb morala v bolnišnico. Ponarejeni bankovci Velenje, 24. januarja - V zadnjem tednu so bili velenjski policisti trikrat obveščeni o ponare- jenih bankovcih za 50 evrov, dvakrat pa so obravnavali zlorabo kreditnih kartic VISA na spletu. Prva letošnja žrtev na celjskem Celje, 24. januarja - Na Mariborski cesti v Celju, se je zgodila huda prometna nesreča. Po prvih podatkih naj bi do nesreče prišlo, ko je voznik osebnega vozila, ki je vozil iz smeri centra Celja poskušal preprečiti trčenje z voznikom osebnega vozila, ki je vozil po Mariborski cesti in je zavijal na Delavsko cesto. Pri tem je voznik, ki je skušal preprečiti trčenje zapeljal na pločnik in trčil v pešca ter v obcestno razsvetljavo. 38-letni pešec je poškodbam na kraju prometne nesreče podlegel. To je letos prva smrtna žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Zagorelo ostrešje Šoštanj, 25. januarja - Ob 2.18 je v Lokovici, občina Šoštanj, zagorelo ostrešje stanovanjske hiše. Gasilci PGDLokovica in Šoštanj mesto so požar omejili in pogasili ter ostrešje prekrili s folijo. Ostrešje je uničeno. Iz POLICIJSKE beležke ODPRTJE RESTAVRACIJE: 6. februar ob 19. uri Pomagali nezavestnemu Šoštanj, 17. januarja - V torek sta policista pri redni kontroli prometa v Penku naletela na nezavestnega moškega, ki je ležal na cesti. Poklicala sta reševalce zdravstvenega doma, ki so potem poskrbeli zanj. Besede niso bile dovolj Velenje, 18. januarja - V sredo sta se v enem od velenjskih lokalov sprli dve osebi. Med prepirom je eden drugega tudi udaril in poškodoval. Okoliščine svojega početja bo gospod pojasnil na sodišču. Oba bosta plačala Velenje, 22. januarja - V nedeljo zvečer sta se na Koželjskega ulici sprla, potem pa še stepla oče in sin. Policisti so obema napisali plačilni nalog. Ker so bili pri prepiru prisotni tudi otroci, so policisti s tem seznanili center za socialno delo. Glasno na avtobusni Velenje, 23. januarja - V ponedeljek sta se na avtobusni postaji sprla znanca. Zaradi prepira sta si prislužila plačilna naloga. Adil Huselja varnostno ogledalo Človek je vendarle najodgovornejši dejavnik Varnost v cestnem prometu je področje s precejšnjo publiciteto, saj se o varnosti in prometu veliko razpravlja, piše in govori. Publiciteta prometne varnosti ni zgolj posledica zanimanja prebivalcev naše države, ampak je v zadnjih petnajstih letih rezultat načrtnega in sistemskega dela Agencije Republike Slovenije za varnost v prometu (v nadaljevanju AVP), Policije in ostalih institucij, ki v okviru svojega delovanja izvajajo sistemske in operativne naloge za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu. Zato ni presenetljivo, da so predstavniki pristojnih institucij že predstavili prve in glavne ugotovitve o stanju prometne varnosti v letu 2016 ter obenem nakazali nadaljnje smernice, ki jim bodo sledili, da bi obdržali sedanjo raven sistemskih ukrepov in jo poskušali še izboljšati. Policisti so v letu 2016 obravnavali 17.791 prometnih nesreč, kar je za 152 prometnih nesreč manj kot v letu 2015. Največ prometnih nesreč v lanskem letu se je zgodilo oktobra - 1.662, junija 1.657 in maja 1.578, leta 2015 pa so bili s prometnimi nesrečami najbolj zaznamovani september - 1.761, februar - 1.646, in december - 1.598. Če je bilo leto 2016 glede na število prometnih nesreč bolj varno kot leto poprej, pa to ne velja za število smrtnih žrtev. V letu 2016 je umrlo 130 udeležencev, kar je 10 več kot leta 2015. Največ smrtnih žrtev je bilo avgusta - 20, 15 v juliju in po 13 januarja in aprila. Leta 2015 je bilo največ smrtnih žrtev julija - 26, kar je negativno vplivalo na lanskoletno (statistično) ugodno stanje prometne varnosti, avgusta jih je bilo 14, ter po 11 marca, junija in oktobra. Nekatere institucije in posamezniki opozarjajo, da dve zaporedni leti zviševanja števila smrtnih žrtev v prometnih nesrečah ter nedoseganje zastavljenih ciljev glede števila hudo telesno poškodovanih kažejo na nedosledno zastavljeno in izvajano strategijo. Dopolnjevanje zakonov in podzakonskih aktov je usmerjeno na zagotavljanje sistemskih ukrepov in eden od njih je zagotovo tudi Zakon o voznikih, ki naj bi pristojnim institucijam omogočal še bolj učinkovito delo pri preprečevanju nestrokovnega dela avtošol in izpitnih centrov ali morebitnih zlorab. To se nanaša tudi na dosledno izvajanje tako osnovnih programov izobraževanja voznikov začetnikov kot tudi edukacijskih in psihosocialnih delavnic ter udeležbe na rehabilitacijskih programih, ki se jih morajo udeležiti osebe, ki jim je izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in so jim bile izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali odklonitve preverjanja psihofizičnega stanja. Ne glede na dobro zastavljeno prometno strategijo, zaradi katere je AVP in z njo država Republika Slovenija prejela nagrado Evropskega sveta za varnost prometa za izrazit napredek pri zmanjšanju števila smrtnih žrtev med letoma 2001 in 2014, je ne-doseganje zastavljenih ciljev pokazalo potrebo po nadaljnjem doslednem izvajanju sistemskih in medinstitucionalno usklajenih ukrepov. V prvi vrsti bo treba nameniti dodatna finančna sredstva za obnovo ter boljše vzdrževanje dotrajanih in poškodovanih cestnih odsekov, kar velja tudi za boljšo opremljenost prometnih policistov ter kadrovsko popolnitev prometnih enot, saj na Dar-su ugotavljajo povečano gostoto prometa ter pogostejše kršitve ce-stnoprometnih predpisov, ki vplivajo na varnost udeležencev. Sistemski in institucionalni ukrepi so zagotovo nujno potrebni, toda za izboljšanje varnosti v cestnem prometu lahko tudi sami prispevamo z doslednim spoštovanjem predpisov. To potrjuje tudi policijska statistika za leto 2016, saj 40 smrtnih žrtev ob prometni nesreči ni bilo pripetih z varnostnim pasom, 37 smrtnih žrtev je umrlo zaradi vinjenega povzročitelja, 30 pa jih je umrlo zaradi prehitre in neprilagojene hitrosti. Ti podatki potrjujejo, da je človek voznik vendarle najodgovornejši dejavnik za varnost v ce-stnemprometu. Se strinjate s tem, ali menite drugače? Nasvet policistov Ne uporabljajte telefona med vožnjo, ne vozite pod vplivom alkohola, ne vozite prehitro, uporabljajte varnostni pas in ne bodite nasilni do drugih. ■ ■ Restavracija Herbal odpira vrata za vse ljubitelje vrhunskih sestavin, ki se pod spretnimi rokami kuharskega mojstra prepletejo v simfonijo okusov. jHERBAL damping resort Ljubno Rezervacija mize do 3. 2. 2017 na telefon + 386 (0)51 611 777 www.charmingslovenia.com I info@charmingslovenia.com Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 17 26. januarja 2017 ""^Jis NAŠI KRAJI IN LJUDJE 17 Povprečje naj bo izziv za boljše zdravje Zdravstvena izkaznica občine Šmartno ob Paki spodbudna pri indeksu razvitosti, višji stopnji delovne aktivnosti, manj glede debelosti, jemanja zdravil Tatjana Podgoršek Kazalniki zdravja v občini Šmartno ob Paki so precej podobni zdravstveni izkaznici ostalih dveh občin v Šaleški dolini, ki sodita med povprečne. »Bistveni odstopanj ni, so razlike pri kazalnikih, ki sodijo nad slovensko povprečje, in tudi pri tistih, ki so pod njimi. S kazalniki želimo spodbuditi okolja k še večjim aktivnostim za izboljšanje zdravja občanov. Povprečje naj bo izziv, da bomo pri njihovem preverjanju čez nekaj časa družno ugotavljali pozitivne premike,« pravi Nuša Konec Juričič, dr. med, specialistka javnega zdravja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje Območne enote Celje. Podatki so boljši pri ... Odstopanja od slovenskega povprečja so pri kazalnikih glede razvitosti lokalne skupnosti, pri stopnji delovne aktivnosti je boljša tudi od velenjske in šoštanjske občine. Sogovornica je izpostavila še odzivnost občanov v programu Svit za zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke ter prese-jalnega programa Zora za zgodnje odkrivanje raka na materničnem vratu. Prav tako je med občina- mi s pozitivnim prirastom prebivalstva primerljiva s slovenskim povprečjem pri občanih s končano osnovno šolo. ... slabši pa ... Med kazalniki, po katerih je šmarška občina statistično slabša od slovenskega povprečja, je sogovornica izpostavila več dni bolniške odsotnosti na zaposlenega (v občini 16,2, v Sloveniji 13,7 dni), število občanov, ki prejemajo zdravila zaradi sladkorne bolezni, povišanega krvnega tlaka, proti strjevanju krvi. »Tako kot za ostali dve občini v dolini velja pri tem tudi za šmarško, da sledni kazalniki lahko odstopajo zato, ker je res več bolnih, lahko pa odražajo tudi večjo ozaveščenost prebivalstva na področju zdravja ter dejavnikov tveganja, dobro odkrivanje znakov za bolezni.« Negativni kazalnik je še stopnja hospitaliziranih oseb, starih od 35 do 74 let, zaradi srčne kapi, število otrok in mladostnikov s preveliko telesno težo, ki se - tako Nuša Konec Juričič - iz otroške zelo rad prenese v odraslo dobo in potegne za sabo mnoge težave pri zdravju. Mini akcijski program Po mnenju Nuše Konec Juričič je vsak sam odgovoren za svoje zdravje in zanj ob poplavi informacij lahko veliko naredi tudi sam. Pri tem ni zanemarljiv delež lokalne skupnosti, ki lahko pomaga z vlaganji na področjih, ki so posredno ali neposredno povezana z zdravjem. Izdelava mini akcijskega načrta z udeleženimi (zdravstveno osebje, socialne službe, nevladne organizacije, policija) in sodelovanje pri njegovi izvedbi bosta učinek na zdravje prebivalstva zagotovo povečala. »To je hkrati tudi priložnost za boljše odkritje ranljivih skupin, ki običajno prihajajo iz slabšega socialno-ekonomskega okolja, iz drugih kultur in se slabše odzivajo na razne programe zdravja,« še svetuje Nuša Konec Juričič. Tri sekunde do nesreče Pred nedavnim sem v nekem časopisu prebiral podlistek o hudih letalskih nesrečah in bilo me je groza, ko sem pomislil na te tako tragične dogodke. Tudi sam sem že večkrat potoval z letalom, saj sem prepotoval velik del sveta. Na enem takšnem potovanju nas je bilo 30 potnikov iz Slovenije, ki smo se kot romarji 3. maja 1998 vračali iz Portugalske. Z velikim italijanskim potniškim letalom smo iz Lizbone poleteli v Rim. Na letališču v Rimu smo ob pristajanju letala po zaslugi našega pilota za las ušli katastrofi. Med pristajanjem se je letalo nenadoma močno streslo. Sedel sem tik ob oknu in gledal na zemljo, ko sem zagledal, da smo preleteli drugo letalo. Prestrašil sem se, saj smo leteli le nekaj metrov nad njim. Podzavestno sem se vprašal, kaj se dogaja. Ko sem pogledal okoli sebe, sem videl nekaj ljudi, ki so se držali za glavo. Vsi smo bili vznemirjeni. Tudi iz zvočnikov je bilo slišati razburjenje, vendar nisem ničesar razumel, saj so bile besede izrečene v italijanščini. Sam pri sebi sem mislil, da je moralo biti nekaj hudo narobe, saj smo bili že naslednji trenutek visoko v zraku. Na sedežu za menoj je sedel sopotnik iz naše skupine, ki živi v Italiji in je odlično razumel in govoril italijansko. Ko sem se obrnil k njemu in ga vprašal, zakaj nismo pristali, mi je s sklenjenimi rokami odgovoril: hvala Bogu, pa smo rešeni, samo »vaša« Marija je pomagala. Čez nekaj trenutkov mi je razložil, kaj je bil vzrok, da nismo pristali. Tik pred našim pristankom se je na isti vzletno-pristajalni stezi neko letalo pripravljalo za vzlet, vendar zaradi nenadne okvare ni mo- glo vzleteti. Naš pilot je imel le 3 sekunde časa za ukrepanje, in ker ni dobil opozorila iz kontrolnega stolpa, je ukrepal na svojo roko. Tako ni prišlo do nesreče. Med tem ko je naše letalo krožilo na varni višini, so s pristajalne steze le potegnili pokvarjeno letalo in naš pilot je zopet dobil dovoljenje za spust. Ob velikem navdušenju potnikov tokrat ni bilo težav. Zdaj se nam je zelo mudilo prestopiti na drugo letalo za Trst, ki nas je čakalo in je že imelo zamudo. Šele na tem letalu sem doumel, v kakšni nevarnosti smo bili v Rimu. Ko smo pozneje na tržaškem letališču izstopili in smo se vsi iz naše skupine zbrali skupaj, da se poslovimo, je bilo iz mnogih ust slišati besede: Hvala Bogu in vaši Mariji, da smo ušli katastrofi. Zakaj so se zahvaljevali »moji« Mariji? Pred več leti sem imel hudo nesrečo s traktorjem brez kabine in brez loka in sem se z njim pri oranju zemlje na precej razgibanem terenu obrnil tako, da so bila kolesa obrnjena navpično v zrak, jaz pa pod traktorjem. Ko sem se brez vsake tuje pomoči zvlekel izpod traktorja, sem bil zelo presenečen, ker nisem utrpel najmanjše praske in tudi na traktorju ni bilo nobene poškodbe. Nesreča se je zgodila tako hitro, da nisem imel časa skočiti in sem samo kriknil Marija pomagaj. Še danes in vedno bom trdil, da je bila tista prošnja zares uslišana. V zahvalo Bogu in Mariji za to srečno rešitev sem se odločil za romanje v Fatimo. Pred poletom iz Lizbone smo tam imeli še zadnjo mašo na našem romanju, pri kateri je bilo izrečenih mnogo zahval in prošenj, med njimi tudi prošnja za srečno vrnitev na naše domove. Tam sem kupil tudi meter visok kip fatimske Marije, ki je bil omenjenega datuma z nami v letalu. a Jože Borštnar Z nekaj kliki od doma do zdravnika Glavna prednost eNaročanja podatki na enem mestu - Poleg elektronske tudi papirnata napotnica Tatjana Podgoršek Od 15. januarja naj bi v celoti zaživelo eNaročanje, a se to ni zgodilo. Zapletlo se je, ker se nekateri izvajalci zdravstvenih storitev še niso vključili v sistem. Zdravniki bodo zato bolnikom tudi od zdaj izdajali dve napotnici - elektronsko in papirnato. ročili na storitev pri izvajalcu z najkrajšo čakalno dobo. »Poleg tega, da bo odpadlo mukotrpno iskanje primernega izvajalca, bo imel bolnik z eNaročnjem pregled nad svojimi eNapotnicami in termini pri izvajalcih zdravstvenih dejavnosti. Naročil se bo lahko kar z domačega računalnika, lahko ga bo naročil že zdrav- Enostavno in pregledno eNaročanje je zasnovano tako, da se bodo lahko bolniki sami elektronsko naročali na zdravstvene storitve. Po zagotovilih Simona Indiharja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje - nosilcem projekta - je glavna prednost tega ta, da bodo na enem mestu zbrani izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki izvajajo določeno zdravstveno storitev, točne informacije o čakalnih dobah (podatke naj bi aktualizirali vsako uro) in hitrejši postopek naročanja. Na osnovi prikazanih čakalnih dob in prvih prostih terminov se bodo namreč lahko uporabniki eNaročanja na- nik, ki mu bo izdal eNapornico, ali medicinska sestra pri tem zdravniku. Naročanje bo precej bolj enostavno in pregledno kot je pred uvedbo projekta.« Papirne napotnice ne bodo povsem izginile Indihar je zagotovil, da bodo bolniki, ki niso vešči računalnikov, še vedno imeli na voljo vse "stare" načine naročanja, to je po telefonu in osebno. Tudi tisti, ki ne bodo imeli eNapotnice, na osnovi katere bi se naročili na izvedbo neke storitve, bodo preko portala čakalnih dob vsak trenutek lahko preverili prve proste termine pri vseh izvajalcih zdra- vstvene dejavnosti za vse storitve, ki jih ti izvajajo. Tudi ko bo eNaročenje v celoti zaživelo -tako Indihar - papirne napotnice ne bodo povsem izginile. Še vedno bodo potrebne za »nujne« primere in pri nedelovanju katerega od sistemov, povezanih v sistem eNaročanja. Kdaj bo projekt v celoti zaživel, še ni povsem znano. Trenutno izvajajo analize dejanskega stanja in vzroke za glavne težave pri njegovem uvajanju. Na osnovi pridobljenih podatkov bodo določili nove roke. Do konca lanskega leta naj bi bilo v sistem eNaročnja, ki poleg elektronske napotitve omogoča tudi naročanje pacientov na zdravstvene storitve s primarne na sekundarno in terciarno raven ali znotraj sekundarne oziroma terciarne ravni, vključenih tri četrtine izvajalcev. Glede na obseg naročanja naj bi bilo do zdaj že ustrezno pripravljenih blizu 90 odstotkov izvajalcev. V javnem zavodu Zdravstveni dom Velenje projekta eNaroča-nje še ne izvajajo, ker za zdaj njihov sistem še ne zagotavlja vseh zahtev za normalno delovanje. Ko bodo stvari natančneje dogovorjene, bodo aktivnosti v projektu nadaljevali. V Splošni bolnici Celje so povedali, da sistem eNaročanja pri njih deluje. V slovenjegraški bolnišnici deluje pogojno, torej ne v vseh ambulantah. Sistem deluje tudi v Bolnišnici Topolšica. Po navedbah je doslej to možnost izkoristilo zelo malo pacientov. Srečanje starejših krajanov »Lani nas je na srečanje starejših krajanov krajevne skupnosti Podkraj pri Velenju prišlo 34, letos pa že 48 krajanov v starosti nad 70 let,« je med drugim na srečanju v Podkraju minuli petek, 20. januarja, povedal predsednik sveta KS Podkraj Jože Dro-bež. O prizadevnem delu sveta krajevne skupnosti je na kratko poročal podžupan Mestne občine Velenje Srečko Korošec. Tako so lani končali dela na vodovodu Jakec in v skoraj celotnem naselju dobili razsvetljavo, prav tako pa so z asfaltom preplastili nekaj cestnih odcepov. Druženje krajanov je bilo prijetno, poskrbljeno je bilo za jedačo in pijačo, fantje iz zaselka Roperč pa so presenetili z glas- Srečanje je minilo tudi v obujanju dogodkov minulega leta. benim vložkom. Le zaplesati niso mogli, saj je prostor nad toplotno podpostajo, kjer je bilo srečanje, premajhen za takšno število udeležencev. Zato imajo v načrtu gradnjo večjega objekta. a Hinko Jerčič ■ ■ Izšla je nova knjiga Vlada Vrbiča Naročila: Naš čas S 03 898 17 50 • Knjižnica Velenje S 03 898 25 50 Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 18 18 ŠPORT 26. januarja 2017 Mladi orel Aljaž Osterc razpenja krila Začel je v Zavodnjah, kjer je nenehno iskal »pukle« - Konec tedna še ne osemnajstletni nastopil med smučarskimi asi v svetovnem pokalu Milena Krstič - Planine Šoštanj, 23. januarja - Mladi slovenski orel Aljaž Osterc, 2. marca bo polnoleten - kako bo šele potem razpenjal krila, se je v ponedeljek vrnil iz Zakopa-nov na Poljskem, kjer je nastopil na svoji drugi tekmi svetovnega pokala. »Vzdušje je bilo noro. Ogromno poljskih in drugih navijačev. Čeprav na tekmi nisem pokazal svojih najboljših skokov, je bilo povsem drugače, kot je na tekmah nižjih rangov. Bilo je ogromno kamer. Na marsikaj se bom moral še navaditi,« je pripovedoval ob vrnitvi. Tekmo pa si bo zapomnil tudi po tem, da si je sobo delil s Petrom Prevcem. Od malega je bil njegov cilj, da enkrat pride na televizijo. »Da bom skakal na televiziji,« reče in se nasmeje. Zdaj mu je to uspelo. En cilj je izpolnjen, zdaj gre naprej. »Naslednji cilj so točke in seveda tudi kakšna zmaga.« Konec tedna odpotuje v ZDA, v Park City na svetovno mladinsko prvenstvo. Morda bo na njem drug cilj preskočil in pristal pri tretjem? »Ne vem, ne vem ... Nikoli še nisem bil na takem tekmovanju, ne vem, kakšna bo konkurenca.« Glede na svoje skoke pa pričakuje, da bo med prvimi desetimi, zadovoljen pa bo, kot pravi, tudi s petnajsterico. Osnovo za prve skoke je dobil v domačih Zavodnjah, na tamkajšnjem smučišču. Zelo zgodaj so ga postavili na alpske smuči. Z njimi je gradil skakalnice in skakal ter iskal pukle, kot pravi vzpetinam, primernim za skoke, da bi lahko skočil čim dlje. »Ko pa sem enkrat po TV spet gledal skoke, sem se odločil. Poslal sem e-pošto v SKK Velenje in jih vprašal, kdaj lahko pridem na trening in kaj prinesem s seboj.« Odgovor je bil malce presenetljiv. »Prinesi kratke hlače in teniske, dobimo pa se v telovadnici.« Svoj prvi skok na skakalnih smučeh je opravil poleti na 10-metrski skakalnici na Ljubnem. Strah? »Spomnim se svojega prvega skoka ... Trener mi je zamahnil, da se lahko spustim, ampak sem okleval ... Trikrat mi je zamahnil, preden sem se odločil. Ko pa sem se spustil ... je bilo super! Na tekmah in treningih zdaj strahu ni, pa sem skakal že na velikih skakalnicah. Morda bo prisoten na letalnici ... Kaj pa vem?« Podpora družine je za mladega športnika s cilji izjemnega pomena. Sam jo je ves čas imel. »Družina je tista, ki ti pomaga, ti ves čas stoji ob strani, takrat, ko ti gre, in takrat, ko ti ne. Sam imam srečo, daje takšna ožja in širša družina, tete, strici, dedki, babice, vsi sorodniki.« Zdaj, ko je v dijaškem domu v Kranju, kjer obiskuje Gimnazijo Franceta Prešerna; jim je vsaj logistika malo prihranjena. »Pred tem pa je bila ta zanje res velik zalogaj, Zavodnje-Velenje po enkrat ali dvakrat na dan, potem pa še tekme na Ljubnem, v Kranju, Mislinji, Planici...«. Obiskuje športni oddelek ekonomske gimnazije. »Na šoli nam pomagajo, sploh tistim, ki veliko manjkamo. Delamo na daljavo, profesorji nam pošiljajo snov Ob petkih za ves teden nazaj, teste lahko opravljamo na daljavo in tako je veliko lažje. » Prostega časa skorajda nima. »Še največ ga je na tekmah, ko čakamo, ali po njih. Takrat si rad pogledam kakšen film, se lotim kakšne igrice ali pa gledam v zvezke.« Doma in v Kranju pa se rad druži s prijatelji. Družina je na njegovi poti nosila tudi veliko finančno breme. Z njegovimi uspehi jim je zdaj malo lažje. »Klub po navadi poskrbi za nakup smuči, sam pa moraš poskrbeti za čelade, rokavi- ce, kombinezone, čevlje ... V mladinski reprezentanci, katere član sem, pa vse to dobimo. Pa še oblačila za prosti čas.« En skakalni dres stane okoli 450 evrov, potrebuje pa jih od pet do šest na eno sezono. Njegov veliki vzornik, ves čas, že od malega, mu je švicarski skakalec Simon Ammann. »Poleti sem doživel to čast, da sem z njim skakal na celinskem pokalu, zdaj na Poljskem pa v svetovnem pokalu. Premagal ga pa še nisem. Na to še ča- kam.« Najbrž ga bomo videli marca v Planici kot pred- skakalca na letalni- ^^ ci. »Tik pred tem bom dopolnil osemnajst let in lahko bi bil predskakalec. Če pa mi že prej uspe priti na kakšni tekmi svetovnega pokala med dobitnike točk, bi lahko nastopil kot tekmovalec.« To bi bilo najlepše rojstnodnevno darilo, pravi. Zanj in za vse tiste, ki ga podpirajo. Bila bi to pika na i uspešni sezoni. Ampak če letos ne - naslednje leto zagotovo. To sije obljubil. Ve, daje treba biti potrpežljiv Aljaž Osterc bo 2. marca dopolnil osemnajst let. Najlepše darilo pravi, bi mu bil nastop v Planici (foto: osebni arhiv). ■ Zavzeto za nadaljevanje sezone Tekma bi bila lahko že jutri 11. in 12. februarja bo na Ljubnem ob Savinji tekma za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske. Priprave so na vrhuncu, prispele so že prve prijave, čeprav se rok zanje izteče 4. februarja. »Letos imamo veliko srečo. Vsaj za zdaj nimamo posebnih težav s pripravo skakalnice. To so nam omogočile vremenske razmere, mraz v minulih dneh. Tekma bi bila lahko že jutri. Tudi dovolj velike rezerve snega smo pripravili,« je povedal predsednik Organizacijskega komiteja tekme za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske Rajko Pintar. Največja novost keramična smučina V primerjavi z lansko tekmo bo na letošnji tekmi kar nekaj novosti: največja je keramična letno-zimska smučina in predstavlja velik korak pri dvigu ravni tekmovanja. Smučina je - tako Pintar - prva taka v Sloveniji, največji prireditelji tekem svetovnega pokala v smučarskih skokih pa se z njimi ponašajo že nekaj časa. Poleg prizadevnih članov Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC, organizatorjev tekmovanja, bo pri izvedbi tekme sodelovalo blizu 200 prostovoljcev, predvsem srednješolcev gimnazijcev iz Vele- nja in Celja. Ti jim pridejo zelo prav zlasti pri animacijah. »Tekma na Ljubnem velja za najbolj družinsko, saj pripravimo poseben program za otroke. Mladi radi sodelujejo, to je zanje dobra referenca. Ob koncu jim izdamo potrdilo o sodelovanju, kar je danes pomemben dokument pri uveljavljanju v življenju.« Pričakujejo vse najboljše Organizatorji pričakujejo do 65 tekmovalk iz 14 oziroma 16 držav. Letos sta se za tekmo že prijavili dve novi državi, in sicer Romunija in Kazahstan. Glede na to, da velja ljubenska preizkušnja tekmovalk za najbolj spektakularno, pričakujejo vse najboljše. Prireditev tako sprejema tudi okolje? »Če si kvalifikacij in nato tekme ne bi ogledalo od pet do sedem tisoč obiskovalce, bi lahko rekli, da ne. Tudi visoka gledanost TV prenosa tekme doma in v tujini to potrjuje. Lahko se pohvalimo še s podatkom, da je na naši tekmi več obiskovalcev, kot jih je na vseh ostalih tekmah v smučarskih skokih za ženske skupaj.« Turistične zmogljivosti od Logarske doline, Ljubnega do Mozirja so praktično povsem zasedene. Poleg tekmovalk je namreč potrebno zagotoviti nastanitve- ne zmogljivosti še za blizu 120 postelj za njihove spremljajoče ekipe (za maserje, zdravnike, trenerje), 40 do 50 funkcionarjev FIS-a, njegove službe za trženje, zelo številna bo ekipa RTV Slovenije, ki bo tekmovanje spremljala z 11 oziroma 12 kamerami. Tekma stane blizu 250 tisoč evrov brez ... Prireditev je velik finančni zalogaj. Stane blizu 250 tisoč evrov brez stroškov priprave skakalnice, dela, ki ga organizatorji vložijo v zagotavljanje pogojev ter v njeno izvedbo. Zalogaj, pravi Pintar, nekoliko lažje premagujejo z uvedbo neposrednih TV prenosov doma in po svetu. Kljub temu so vsako leto potrebni večji napori za pridobitev sponzorjev. »Mislim, da bomo letos še zvozili.« Na vseh dosedanjih petih tekmah za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske so bili med gledalci predsedniki države, ministri, ministrice, zato sogovornik meni, da ne bo letos nič drugače. »Ob obisku jim poklonimo kape in veseli me, da si jih nadenejo tudi ob ogledu drugih tekem. V aktualni zimski sezoni je bilo že nekajkrat tako,« je še dejal Rajko Pintar. ■ Tatjana Podgoršek Rokometaši Gorenja bodo jutri v zadnji pripravljalni tekmi pred drugim delom gostili banjaluškega Borca Rokometaši Gorenja se zelo zavzeto pripravljajo na drugi del tekmovalne sezone, ki bo zelo zahteven, njihova pričakovanja pa velika. V ligi Seha, v kateri v tej sezoni skupaj z aktualnimi prvaki Celjem Pivovarno Laško igrajo prvič, je pred njimi še šest nastopov. V lanskem letu so odigrali dvanajst tekem, trenutno pa so sedmi. Štirikrat so zmagali in imajo dvanajst točk, saj vsaka zmaga v tem tekmovanju prinese tri točke. Upajo, da bodo do konca položaj na razpredelnici izboljšali. Celjani so četrti (27 točk), za njimi pa je že petnajst odigranih krogov, v katerih so devetkrat zmagali. V vodstvu je makedonski Vardar, ki si je v dosedanjih 15 krogih priigral 38 točk. Tri ob enakem številu dvobojev za njim zaostaja prvak lige zadnjih dveh sezon - madžarski Ve-szprem. Prav Makedonci bodo v nedeljo, 5. februarja, gostovali v Velenju. Po končanem tekmovanju v tej regionalni ligi se bodo Velenjčani in Celjani v končnici priključili štirim najboljšim moštvom iz rednega dela domačega prvenstva, oboji pa so se uvrstili v končnico pokala Slovenije. Na sklepnem turnirju sredi aprila bodo nastopili še rokometaši Maribora in Ribnice, ki imajo po prvem delu državnega prvenstva štiri točke prednosti pred drugim Koprom. V obeh domačih tekmovanjih imajo v Gorenju najvišje ambicije. Njihovi ljubitelji pa bi bili najbrž zadovoljni že z enim naslovom. Enako kot rokome-taši pa si seveda želijo oba. Med pripravami na nadaljevanje sezone so prejšnji petek v Rdeči dvorani visoko (45 : 29) premagali oslabljeni Slovenj Gradec, ki je jesen končal na desetem, predpredzadnjem mestu. V torek so gostovali pri šestem Mariboru, zadnjo preizkušnjo pred gostovanjem Vardarja pa bodo imeli jutri (27. januarja) z banjaluškim Borcem (BiH). Začetek tekme bo ob 17.30, tudi nanjo bo vstop prost. Rokometaši Gorenja Velenja nadaljujejo dobre predstave na pripravljalnih tekmah pred drugim delom sezone. V domači Rdeči dvorani so v torek gostili zasedbo mariborskega Branika, trenutno šestouvrščeno zasedbo slovenskega državnega prvenstva, in jo ugnali z 38:29. Na štirih januarskih tekmah ose tako ostajajo neporažene. ■ vos, foto: G. V. Kamenjaševic Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 19 26. januarja 2017 «»SÜAS UTRIP 19 Mini Planica tudi v Velenju HOROSKOP Najmlajši velenjski osnovnošolci so se preizkusili v drsenju po strmini smučarske skakalnice s »podaljšanim podplatom« in uživali Velenje, 19. januarja - Legendarni slovenski smučarski skakalec Franci Petek, ki se danes ukvarja z montessori pedagogiko, je s svojim programom Mini Planica, ki ga izvaja zadnji dve leti, obiskal tudi velenjsko osnovno šolo Gorica in učence prve triade povabil na izziv, o katerem so morda mnogi sanjali, a ga še niso uresničili - spust po strmini smučarske skakalnice. Gre za spodbujanje otrok k sezonskim športnim aktivnostim na prostem in še posebej k zanimanju za smučarske skoke, ki ga je Petek zasnoval z norveškima kolegoma. »Skakalnice so navadno - razen pri vas v Velenju, kjer imate srečo, da so v urbanem okolju - odmaknjene od mesta, od ljudi. Rekli smo si, da moramo mi skakalnice pripeljati med ljudi, če sami ne gredo do njih. Naš namen je otrokom omogočiti, da se preizkusijo v nečem, kar je vznemirljivo, obenem pa ni vedno lahko dosegljivo. Najbolj vesel sem, ko vidim velike nasmeške otrok, ki premagajo ta strah, negotovost pred neznanim.« To je uspelo tu- Opremljeni s startnimi čeladami in smučmi so se otroci na dvorišču pred OŠ Gorica eden za drugim spuščali po mini Planici ter uživali v nekoliko nevsakdanji zimski radosti. di otrokom, ki so se v družbi pravih smučarskih skakalcev preizkusili na mali skakalnici na prtljažniku tovornjaka, ki ima kljub svojo velikosti vse karakteristike prave skakalnice, je povedal Petek. V nadaljevanju pa se bodo lahko pomerili z vrstniki na vseslovenskem tekmovanju v smučarskih skokih z alpskimi smučmi, tega prirejajo smučarska zveza in smučarsko skakalni klubi. Potekalo bo tudi v Velenju. Spuste po mini Planici je opazoval tudi predsednik velenjskega smučarsko skakalnega kluba Bogdan Plaznik, ki opaža, da z uspehi slovenskih smučarskih skakalcev, vzornikov številnih otrok, raste zanimanje za ta šport tudi v Velenju. »V klubu imamo vsako leto nekaj novincev, še posebej sedaj, ko imamo nov smučarsko skakalni center. Bogdan Plaznik in Franci Petek sta bila zelo zadovoljna z obiskom mladih skakalnih nadobudnežev. (Foto: J. Miklavc) Otroci lahko začnejo trenirati nekako ob začetku osnovne šole. Najprej usvajajo osnovne motorične sposobnosti podaljšanega podplata oziroma smuči. Nato se treningi v telovadnici presta- vijo na manjše skakalnice.« Do prvega poleta potrebujejo precej časa, prvi skok pa se jim ob vztrajnem treniranju lahko kaj kmalu posreči. • tf Kegljanje Predzadnji so jih porazili doma Po sedmih krogih neporaženosti so Šošta-njčani morali priznati premoč ekipi Hrastnika. Predzadnja ekipa na lestvici je bila boljša v obeh elementih kegljanja. Domačini niso znali zaustaviti gostujočih igralcev, kar se je poznalo pri tako visokem porazu. Gostujoči igralci so po igri prvega para povedli z 2 : 0 in prednostjo 40 kegljev. Igra drugega para je prinesla veliko razburljivosti, saj sta se domačina borila vse do zadnjega lučaja, a kljub borbenosti točki prepustila gostom. Pri vodstvu gostujoče ekipe s 4 : 0 je bilo jasno, da domačini ne morejo zmagati, rešijo pa lahko točko. Spodbuden začetek domačih fantov je dal nekaj upanja, vendar več kot točko domačini niso uspeli doseči. Po visokem porazu so Šoštanjčani na lestvici zdrsnili na peto mesto, za vodilno ekipo Dravograda pa zaostajajo le tri točke. Ponovni priključek k vodilnim ekipam bodo lahko naredili že v naslednjem krogu. Na Ravnah na Koroškem jih pričakujejo igralci Špedicije RCM, ki so s 4 točkami na zadnjem mestu. Kegljanje, 2. liga - vzhod 11. krog Šoštanj: Hrastnik 1 : 7 (3211 : 3265) Šoštanj: Hasičič - 529 (0), Kramer - 512 (0), Fidej - 571 (0), Pintarič - 539 (0), Sečki - 528 (0), Arnuš - 532 (0). godilo se je od 27. 1. do 3. 2. - 29. januarja 1981 je nekaj pred 23. uro že sedmič zagorel Ževartov, po domače Gor-janov kozolec na vrhu tako imenovanega Gorjanovega klanca v Velenju; kljub vsemu pa kozolec na svojem mestu še danes stoji; - 29. januarja 2002 je Velenj-čanka Jolanda Čeplak zmagala v teku na 800 metrov na velikem dvoranskem mitingu v Bostonu z novim državnim rekordom in takrat najboljšim rezultatom na svetu 1.57,79; - leta 1893 sta se v velenjskem premogovniku zgodili dve hudi delovni nesreči, ki sta teija-li veliko človeških življenj; pr- va nesreča se je zgodila 30. januarja, druga pa 20. februarja leta 1893; to sta bili največji in najbolj tragični nesreči v dosedanji zgodovini velenjskega premogovnika; v prvi nesreči je umrlo 7, v drugi pa 20 rudarjev; - 30. januarja 1963 je ObLO Šoštanj sprejel sklep o prestavitvi sedeža občine iz Šoštanja v Velenje; - konec januarja leta 1983 je v Velenje na šolanje oziroma usposabljanje prispelo 170 Li-bijcev; - 31. januarja leta 1941 se je v Kozjem rodil kulturnik, direktor, literat, zbiratelj, glasbenik in pravnik Marjan Marinšek iz Velenja; umrl je 15. novembra 2011; - 31. januarja 1992 se je iztekel natečaj za nov velenjski grb, na katerem je prvo mesto osvojil predlog grba Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča, ki je danes tudi uradni grb Me- Marjan Marinšek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) stne občine Velenje; ■ po zasedbi in razkosanju Slovenije je v velenjski občini okupator za župana postavil velenjskega trgovca in posestnika Richarda Tischlerja, a nacisti z njim niso bili zadovoljni in glavno besedo na občini je imel Sepp Fellner, ki je prišel v Velenje z nacisti in je postal drugi okupatorjev žu- pan v Velenju; od 1. februarja 1942 do konca okupacije je bil velenjski župan zagrizen nacist Hans Kriutz, gostilničar s slovenskimi koreninami iz Koflacha v Avstriji; - članica Smučarskega kluba Velenje Saša Silovšek je februarja 1987 postala jugoslovanska državna prvakinja v smuku; - na svečnico leta 1930 se je rodil velik ljubitelj in zbiralec narodnega blaga ter lastnik dveh enkratnih muzejskih zbirk Franc Aubreht iz Lipja pri Velenju; - 2. februarja 1990 je bil v Šoštanju ustanovni občni zbor Šaleške kmečke zveze; - 3. februarja 1976 so po 101 metru vrtanja predrli cestni tunel pod Šaleškim gradom na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem. a Damijan Kljajič Oven od 21. 3. do 21. 4. Čeprav ne boste pričakovali, se boste znašli v središču pozornosti, kar vam bo zelo ugajalo. V družbi boste bolj zgovorni kot po navadi, zato teden predstavlja pravi čas za nova poznanstva. Vse, kar morate narediti je, da greste ven in se zabavate. Tudi glede denarja ne boste imeli nobenih težav, saj boste končno dobili plačano vse, kar se je nabralo v preteklih tednih. Zato boste lahko kupili tudi tisto, kar že nekaj časa načrtujete. Preverite več ponudb. Paziti se morate le prehlada, ki vas lahko za nekaj dni spravi v posteljo. Nihanje temperatur je namreč še vedno nevarno, tudi virusi še krožijo. Poskrbite za svojo odpornost, saj ste precej neaktivni. Bik od 22.4. do 20.5. Zdelo se vam bo, da vam nič ne gre tako kot si želite. Vprašanje pa je, ali niso vaša pričakovanja enostavno previsoka. Drži, da vašim ljubezenskim težavam še vedno ne bo videti konca. Vendar pa ni vse tako mračno kot je videti. Tudi vi se boste morali spremeniti, če želite, da se bo zveza obdržala. Pogovorite sez osebo, ki ji najbolj zaupate, pri tem pa bodite povsem iskreni, saj vas sicer lahko napačno usmeri. To vam bo pomagalo prebroditi ljubezensko krizo, težav pa seveda ne. Te so veliko globlje, saj ne morete pozabiti preteklosti. Težav z denarjem in zdravjem ne boste imeli. Življenje se vam bo zdelo premalo vznemirljivo. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Ni vse za vsaka ušesa, zato zelo pazite, komu boste zaupali za vas dobro novico, ki pa vsem ne bo všeč. Takoj bo namreč zraven zavist, ki lahko povzroči tudi plaz problemov. Po navadi se vi ne vtiskate v tuje zdrahe, a to ni dovolj, da se drugi ne bi želeli v vaše življenje. Dobro veste, kako je, če želiš nekaj obdržati zase, pa vsi želijo, da jim poveš, zakaj se obnašaš drugače kot sicer. Vztrajajte in raje molčite. Denarja ne zapravljajte nepremišljeno, ampak ga prihranite za tiste dni, ko boste na zimskem dopustu in ga boste res potrebovali več kot sicer. Če ne boste, boste kmalu spreminjali načrte. Zdravje bo solidno, kaj več pa ne. Še boste utrujeni. Rak od 22.6. do 22.7. Pregled trenutnih finančnih zmožnosti vam bo povzročil precej skrbi. Morali se boste bolje organizirati, saj preveč zapravljate za nesmiselne stvari. A tokrat ste želeli nekomu pomagati in ste ob tem upali, da bo tokrat reagiral drugače kot je vedno prej. Zmota. Tudi v službi zna priti do problemov, ki pa se bodo razrešili brez večjih posledic. Zdravje vam ne bo delalo težav, sploh, ker se zelo trudite tudi sami. Vlaganje v vas same se bo že kmalu zelo pozitivno odrazilo. Ob koncu tedna se boste nepričakovano zelo dobro zabavali. Spoznali boste nekoga, ki bo pospešil vaš srčni utrip. Lev od 23.7. do 23.8. Občutili boste veliko potrebo po svobodi, a zaman. Nekdo od vaših bližnjih vas bo v naslednjih dneh resnično potreboval. Ne bo vam težko, saj ga imate neskončno radi in bi zanj storili vse. Problem bo v tem, da vam bo spet zmanjkovalo časa za vse, kar ste si zadali za naslednje dni. Za nasvet ne sprašujte prijateljev, tokrat se raje odločite sami. Boste že videli, zakaj je to najbolj modro. Seveda je čisto normalno, da se naslednjih dni malo bojite, pa ne zaradi vas. Če boste ostali mirni, bo vse dobro. Ko bo mraz popustil, pa vsekakor poskrbite, da boste več na svežem zraku. S polnimi pljuči boste zadihali po torku. Devica od 24.8. do 23.9. Stres bo vplival tudi na vaš ljubezenski odnos, zato si vzemite čas za sprostitev in razvajanje. Že do ponedeljka se boste nekoliko umirili in se spet bolj posvetili družini, kar bo vaše bližnje zelo razveselilo, saj jim je vaše obnašanje v zadnjem času povzročalo precej skrbi. Ko boste mirnejši, boste naenkrat opazili več kot, ste nekaj tednov prej. Bolj pozorni in prijetni boste naenkrat tudi sami. Če vam dogovor, kako preživeti ta vikend ne leži, še imate čas, da si premislite. Pri tem vsekakor upoštevajte tudi partnerja in njegove želje. Včasih pač morate tudi malo popustiti, pa bosta oba srečna. Tehtnica od 24. 9. do 23.10. Prepričani boste, da bo vaša sreča, ki je v teh dneh res velika, trajala večno. In da vam zato ne bo več treba storili, kaj posebnega. Pazite, s svojim obnašanjem ste v preteklih dneh zelo prizadeli partnerja, ki se sicer sedaj maščuje z molkom. Pripravite mu presenečenje, saj bo zelo vesel, če bosta počela nekaj novega in bo ob tem spoznal, da niste ravnodušni. Poskušajte skozi pogovor priti do spremembe v načinu življenja. Čeprav ste pred precejšnjo življenjsko preizkušnjo, se vam to na obrazu ne vidi. Vse se bo odlično izteklo, zato le pogumno naprej! Škorpijon od 24.10. do 22.11. Zdelo se vam bo, da je najhuje za vami, zato boste spet pretiravali z aktivnostmi. Posledice bodo hitro tu. Energije v naslednjih dneh ne boste imeli prav na pretek, zato boste zagotovo še nekaj dni potrebovali veliko počitka. Ob koncu tedna vas čaka veliko presenečenje, ki ne bo povezano z delom, ampak z osebno srečo. In ta vam bo v teh dneh pomenila več kot vse drugo v življenju. Vi že veste, da ste najbolj izgubljeni, kadar niste ljubljeni. Zato poskrbite, da bo to, kar sta v minulih dneh odkrila s partnerjem, trajalo! Če razmišljate o kreditu, ne hitite. Morda bo šlo tudi brez zadolževanja, saj dobro kaže pri prodaji, ki jo načrtujete že nekaj časa. Strelec od 23.11. do 21.12. Dobro obdobje je pred vami. Na vaše počutje ne bo vplivalo ne vreme in ne zapleti pri delu. Prekipevali boste od energije, zato se odpravite vsaj na en celodnevni izlet v naravo in premislite o vsem, kar se vam dogaja zadnje čase. Čustva, ki vas bodo prevzela ob nekem nepričakovanem srečanju, vas lahko hitro popeljejo v nerealne vode in prevelika pričakovanja. Optimizem vam bo sicer prinesel nekaj lepih trenutkov, a vseeno boste kmalu padli na trdna tla. In takrat bo bolelo, sploh, ker boste zaprli vrata na eni strani in vrnitve ne bo. Sedaj vam ne preostane drugega, kot da greste naprej. Zelo verjetno vam ob tem nihče ne bo stal ob strani. Kozorog od 22.12. do 20.1. Naredili boste nekaj zelo nenavadnega za vas. Čeprav na prvo mesto vedno najprej postavite sebe, bodo vaše odločitve tokrat sprejete v dobro in korist vseh. Na prijatelje boste zato naredili močan vtis in popravili svoje napake iz preteklosti. Ne zapravljajte preveč, čeprav vas močno mika. Investicija bo verjetno morala še malo počakati. Čas ni pravi zato, ker pri prihodkih delate račune brez krčmarja. Ne, denarja še nekaj tednov ne bo na vašem računu. Vzemite se v roke tudi kar se življenjskih navad tiče. Kar nekaj jih je, ki bi jih morali prekiniti. Predvsem tistih, ki vam že načenjajo zdravje. Na prvem mestu je nemir, ki se ga ne morete znebiti. Vodnar od 21.1. do 19.2. Čas je, da se malo ustavite, čeprav morda tega še ne občutite fizično. Kakšen dan posvetite počitku in gledanju televizije, saj zadnje čase živite preveč stresno. Ker preslišite vse dobrohotne nasvete, ki vam jih delijo prijatelji, vam bo zdravje v naslednjih dneh še malo ponagajalo. A obležali ne boste. Če ste samski, se vam obeta nova avantura, ki je zlepa ne boste pozabili, čeprav se po vsej verjetnosti ne bo razvila v nič resnejšega. Bo pa več kot prijetna. Vaše misli bodo še naprej pri nekom, ki je trenutno za vas nedosegljiv. Vezane čaka miren teden. Praznovanje osebnega praznika bo bolj mirno kot prejšnja leta. Zato, ker boste vi tako želeli. Ribi od 20.2. do 20.3. Čeprav imate včasih drugačen pogled na svet kot vaši prijatelji, ni treba, da jih vedno poveste na glas. S tem si nabirate sovražnike, pa se tega pogosto sploh ne zavedate. Na čustvenem področju se vam obeta zelo zanimiv dogodek, če ga boste le znali izkoristiti. Neka oseba bo namreč vrgla oči prav na vas. Od vaše samozavesti pa bo odvisno, kako se bodo zadeve odvijale. Začetek dolgotrajne zveze ni izključen. Ko boste tehtali sedanje življenje, ki mu prav nič ne manjka, in to, kar se vam lahko zgodi v prihodnosti, ki je negotova, upoštevajte tudi glavo in ne le srce. Še vedno velja, da ni vse zlato, kar se sveti. Ponudba bo mamljiva le navzven. ■ r Četrtek, 26. januarja Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»^AS 26. januarja 2017 Petek, 27. januarja Sobota, 28. januarja Nedelja, 29. januarja Ponedeljek, 30. januarja Torek, 31. januarja Sreda, 1. februarja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca 12.30 Naš vsakdanji kruhek, 18/18 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Meje mojega jezika so meje mojega sveta, dok. film 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.30 Ko črte govorijo, dok. film 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost 17.55 Novice 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev, svet. odd. 18.05 Knjiga o džungli, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Studio 3 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet 00.30 Ugriznimo znanost 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Zajček Belko, ris. 07.04 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 07.55 Hrček Miha, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Med viničarijami 08.25 To bo moj poklic 08.50 Slovenski vodni krog: Unica 09.30 Alpe, Donava, Jadran 10.10 Grapa, dok. film 11.30 Dobro jutro 14.40 Posebna ponudba 15.30 Zvezdana 16.30 Zavržene tačke, izob. film 17.00 Peče na Slovenskem, dok. film 17.25 Babičar (I.), 1/6 18.00 Umetnostno drsanje, ep, kratki program, plesni pari, posn. 19.10 Jani Nani, ris. 19.15 Male sive celice 20.00 Avtomobilnost 20.35 Rokomet, sp (M), polfinale, prenos iz Pariza 22.30 Umetn. drsanje, ep, prosti program, športni pari, posn. 00.05 Slovenska jazz scena 00.45 Glasbeni spoti 01.45 Rokomet, sp (M), polfinale, posn. iz Pariza 03.15 Umetn. drsanje, ep, kratki program, plesni pari, posn. 04.20 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Chuggington, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. 07.20 Turbo, ris. 07.45 Anubisova hiša, nan. 08.00 Dr. Oz, am. ser. 08.55 Tv prodaja 09.10 Srčna kraljica, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Ostani z menoj, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Sestrske vezi, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Vrtičkanje 13.35 Utripajoča srca, nan. 14.35 Varuhi podeželja, nan. 15.35 Srčna kraljica, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Ostani z menoj, nan. 17.55 Sestrske vezi, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Naravne sile, am. film 23.00 24ur zvečer 23.35 Princ podzemlja, nan. 00.25 Kosti, nan. 01.15 Razuzdanec, nan. 02.05 Nočna izmena, nan. 02.55 24ur zvečer, ponov. 03.30 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.35 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop Corn Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Regionalne novice 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža Regionalne novice 3 Bonton, Poljubljanje, vikanje, tikanje Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost 12.25 Danes dol, jutri gor, 1/35 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Studio 3 15.20 Mostovi Hidak 16.05 Duhovni utrip 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.15 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Prifarci Sloveniji, 1. del 21.25 Med valovi 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Jaremiah Johnson, am. film 01.00 Profil, ponov. 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, ponov. 02.45 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Zajček Belko, ris. 07.04 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 08.35 To bo moj poklic: Pečar, 2. del 09.00 Slovenski vodni krog: Osapska reka 09.30 Bleščica, odd. o modi 10.15 Sledi: Bellosics Balint 11.00 Dobro jutro, ponov. 13.00 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos 14.20 Dober dan 15.15 Zvezdana: Na tesnobi 15.50 O živalih in ljudeh 16.15 Na vrtu 16.45 Babičar (I.), 2/6 17.15 Migaj raje z nami, odd. za razg. življenje 17.50 Umetn. drsanje, ep, kratki program, moški, posn. 20.00 Alpski magazin 20.35 Rokomet, ep (M), polfinale, prenos iz Pariza 22.30 Umet. drsanje, ep, prosti program, ženske, posn. 00.05 Glasbeni spoti 01.10 Rokomet, ep (M), polfinale, posn. iz Pariza 02.40 Migaj raje z nami, odd. za razg. življenje 03.10 Zabavni kanal 05.10 Glasbeni spoti 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš: Jaz sem stenica 07.05 Jani Nani, ris. 07.10 Smrkci, ris. nan. 07.30 Tabaluga, ris. nan. 07.55 Studio kriškraš: Fantovska zabava 08.20 Ribič Pepe 08.45 Mulčki, ris. 08.50 Firbcologi 09.15 Mulčki, ris. 09.25 Male sive celice, kviz 10.10 Infodrom 10.25 V svojem ritmu: Funk 10.55 Zgodbe iz školjke: Deklica, ki je rešila nebesa, igrani film 11.25 Tednik 12.40 Kaj govoriš?=So vakereš? 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij 15.00 Marie Curie, dok. odd. 16.00 Od blizu: Vida Žabot 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Slovenska narečja: Primorska narečna skupina, 1/3 17.45 Taksi 18.00 Pregrehe brez greha 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Prifarci Sloveniji, 2. del 21.25 Prevara (II.), 4/12 22.20 Poročila, šport, vreme 22.55 Obramba in zaščita, koprod. film 00.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.45 Dnevnik, ponov. 01.40 Info-kanal TV SLO T 06.10 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 08.45 Dober dan 09.45 Med valovi 10.25 Alp. smuč., sp, smuk (Ž), prenos 11.35 Čarokuhinja pri atu: Posavje, ponov. 11.55 Alp. smuč., sp, smuk (M), prenos 12.45 Deskanje na snegu, sp, paralelni VSL, preno z Rogle 14.30 Alp. magazin, ponov. 15.00 Nord. smuč., sp, smuč. teki, sprint, posn. 15.50 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), ekipna tekma, prenos 18.05 Umet. drsanje, ep, prosti program, plesni pari, posn. 20.00 Umet. drsanje, ep, prosti program, moški, prenos iz Ostrave 22.00 Zvezdana 22.45 Popšop 23.15 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2016: Siddharta, koncert 00.35 Bleščica, odd. o modi 01.05 Glasbeni spoti 02.05 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), ekipna tekma, posn. 04.00 Alp. smuč., sp, smuk (Ž), posn. 05.00 Zabavni kanal 05.55 Glasbeni spoti Glasbeni spoti m» pop P°P 06.00 24ur, ponovitev 06.00 07.00 07.10 07.20 07.45 08.00 08.55 09.10 10.10 10.40 11.35 11.50 12.45 13.00 13.35 14.35 15.35 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 23.00 23.35 23.40 00.30 02.40 03.15 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža 11.20 Videospot dneva 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Videospot dneva 18.50 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Vertikale s Tadejem 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Koncert Aleksandra Mežka: Ljubljana po Londonu (2012) 22.25 Videospot dneva 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila 24ur, ponov. Chuggington, ris. Gospodična Žuža, ris. Turbo, ris. Anubisova hiša, nan. Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Vrtičkanje Utripajoča srca, nan. Varuhi podeželja, nan. Srčna kraljica, nan. 24urpopoldne Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan. Zgodilo se je na Manhattnu, am. film 24ur zvečer Eurojackpot Princ podzemlja, nan. Tanka linija smrti, am. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 24ur, ponovitev OTO čira čara Yoohoo in prijatelji, ris. Gospodična Žuža, ris. Viking Viki, ris. Telebajski, ris. Gospodična Žuža, ris. Masa in medved, ris. More fun with Flupe, ris. Trgovinica za živali, ris. Winx klub, ris. Lego Ninjago, ris. Slugterra, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Ninja želve, ris. Dapas, aan. Dallas, nan. Tv prodaja Hope Springs, nan. Ameriška supervaruška, am. ser. Zaljubljena zaljubljenost, am. film Nora Roberts: Mesec nad Karolino, am. film 24ur vreme 24ur Pozabi Saro, am. film Rubežniki, am. film Igra prestolov, nan. Zvoki noč 06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.50 08.05 08.10 08.15 08.25 08.50 09.15 09.40 10.05 10.30 10.55 11.10 12.00 12.50 13.05 14.10 15.05 17.05 18.55 18.58 20.00 22.05 00.10 01.10 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (188) 09.50 Napovedujemo 09.55 Videospot dneva 10.00 Popotniške razglednice, Vertikale s Tadejem 11.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike! 18.40 Videospot dneva 18.45 Napovedujemo 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2451. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Iz glasbenega arhiva VTV: Kad bi bio Bijelo dugme 21.30 Jutranji pogovori 23.00 Bonton, Poljubljanje, vikanje, tikanje 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.00 Videostrani, obvestila 07.00 Živ žav sledi Ozi bu, ris. 07.05 Minka, ris. 07.10 Krtek, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Kioka, ris. 07.35 Liki, ris. 07.40 Fletni Gaji, ris. 07.50 Vipo, ris. 08.00 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 08.10 Medo in Mica, ris. 08.15 Peter Zajec, ris. 08.25 Tilka in prijatelji, ris. 08.35 Dinotačke, ris. 08.50 Piknik s torto, ris. 08.55 Pujsa Pepa, ris. 09.00 Kalimero, ris. 09.10 Knjiga o džungli, ris. 09.20 Smrkci, ris. nan. 09.45 Frančkov Fonzek, ris. 10.00 Bacek Jon, ris. 10.10 Danov Dinosvet, nan. 10.45 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Prifarci Sloveniji, 1. del, ponov. 14.40 Vinetu 1, nem. miniserija 16.45 Kino Fokus 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Tilka in prijatelji, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Več po oglasih, 10/18 20.30 Vojna in mir, 5/8 21.20 Zgoraj brez: prof. dr. Marko Uršič 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Ob 50-letnici oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik, ponov. 01.45 Info-kanal TV SLO T 07.00 Duhovni utrip 07.30 Posebna ponudba 08.25 Glasbena matineja 09.30 Slovenska narečja, 1/3 10.10 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos 11.25 Alp. smuč., sp, SVSL (Ž), prenos 12.30 Avtomobilnost, ponov. 13.10 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos 14.50 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos 17.20 Rokomet, sp (M), finale, prenos iz Pariza 19.40 Žrebanje Lota 19.50 Umet. drsanje, ep, revija, posn. 21.55 Pot v holokavst, dok. odd. 23.25 Vikend paket, ponov. 00.40 Glasbeni spoti 01.40 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. 03.25 Rokomet, sp (M), finale, posn. iz Pariza 05.25 Glasbeni spoti pop 06.00 24ur, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Viking Viki, ris. 07.50 Telebajski, ris. 08.05 Gospodična Žuža, ris. 08.10 Maša in medved, ris. 08.15 More fun with Flupe, ris. 08.25 Trgovinica za živali, ris. 08.50 Winx klub, ris. 09.15 Lego Ninjago, ris. 09.40 Slugterra, ris. 10.05 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 10.30 Ninja želve, ris. 10.55 Tv prodaja 11.10 Dallas, nan. 12.00 Dallas, nan. 12.50 Tv prodaja 13.10 Hope Springs, nan. 14.10 Ameriška supervaruška, ser. 15.05 Nova v mestu, am. film 16.55 Srce poletja, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Hipnoza: Dobra zabava 21.20 Kako veš, am. film 23.40 Njegovo kraljestvo, am. film 01.30 Igra prestolov, nan. 02.30 Zvoki noči 05.55 Utrip 06.10 Zrcalo tedna 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Pregreha brez greha 10.40 10 domačih 11.10 Vem!, kviz 11.55 Kaj govoriš?=So vakereš? 12.25 Danes dol, jutri gor, 2/35 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Sveto in svet 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Firbcologi 15.50 Z glasbo in s plesom 16.25 Profil: dr. Alojz Ihan 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 V svojem ritmu: Pop rock 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.10 Ozi bu, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Umetni raj 23.40 Glasbeni večer 00.15 Profil: dr. Alojz Ihan, ponov. 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, ponov. 02.00 Info-kanal 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Obzorja duha: Živa Biblija 12.25 Danes dol, jutri gor: Korupcija, 3/35 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 eRTeVe 15.00 Potepanja, tv Lendava 15.40 Studio kriškraš: Fantovska zabava 16.00 Ribič Pepe 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba 17.55 Novice 18.05 Poldi, ris. 18.15 Pavle, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Oproščen, 3/10 20.50 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Spomini: Franc Sever - Franta, 1. del 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, ponov. 02.05 Info-kanal TV SLO T TV SLOr 06.30 Otroški kanal 07.00 Zajček Belko, ris. 07.04 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Knjiga o džungli, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 07.55 Vetrnica, otr. odd. 08.00 Zgodbe iz školjke: Indijanska prašičja princesa 08.20 To bo moj poklic: Urar, 1. del 08.45 Slovenski vodni krog: Martuljek, dok. nan. 09.30 Nočemo belega kruha, dok. film 10.45 Čez planke: Spodnja Saška 11.35 Dobro jutro 14.10 Osamljeni planet - 1000 fantastičnih doživetij 14.50 Zvezdana: Neustavljiv 15.45 Ljudje in zemlja, svet. odd. 16.55 Avtomobilnost 17.25 Babičar (I.), 3/6 18.00 Halo TV 18.55 Timi gre, ris. 19.05 Jani Nani, ris. 19.10 Krtji sestrici, ris. 19.15 Sara in Raček, ris. 19.25 Studio kriškraš: Fantovska zabava 20.00 Zadnji tango v Halifaxu (III.), 6/6 20.55 Zločini v Walesu (II.), 4/5 22.30 Odkrivamo Južno Ameriko -lepota za vsako ceno, dok. ser. 23.25 Glasbeni spoti 00.30 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti 05.25 Glasbeni spoti pop 06. 0 24ur, ponov. 07.00 Chuggington, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. 07.20 Turbo, ris. 07.45 Anubisova hiša, nan. 08.00 Dr. Oz, am. ser. 08.55 Tv prodaja 09.10 Sčrna kraljica, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Ostani z menoj, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Sestrske vezi, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Vrtičkanje 13.35 Utripajoča srca, nan. 14.35 Varhi podeželja, nan. 15.35 Srčna kraljica, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Ostani z menoj, nan. 17.55 Sestrske vezi, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Smrtonosno orožje, nan. 22.00 24ur zvečer 22.35 Princ podzemlja, nan. 23.30 Kosti, nan. 00.25 Razuzdanec, nan. 01.20 Nočna izmena, nan. 02.10 24ur zvečer 02.45 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 2450. VTV magazin, regionalni informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Dotiki gora: Ravenska Kočna 10.25 2451. VTV magazin, regionalni informativni program 10.45 Kultura, informativna oddaja 10.50 Kaj prinaša Zakon o vajeniškem sistemu? 11.50 Koncert Aleksandra Mežka: Ljubljana po Londonu (2012) 13.20 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 14.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.15 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (187), Blazinica Ninica 18.20 Nanovo, Zaradi nogometa na študij čez lužo 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Zajček Belko, ris. 07.04 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.10 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 07.55 Hrček Miha, ris. 08.00 Vetrnica: Skakanje 08.05 Zgodbe iz školjke: Benetke 08.10 Zgodbe iz školjke: Jaz sem stenica 08.20 Šest nasvetov, kako ^postati najboljši nogometaš na svetu, igrani film 08.55 To bo moj poklic: Urar, 2. del 09.35 Slovenski vodni krog: Obrh 10.20 Mit Klementa Juga, dok. odd. 11.10 Halo TV 12.15 Dobro jutro 14.55 Dober dan 15.45 Čarokuhinja pri atu: Kozjansko 16.20 Babičar (I.), 4/6 16.55 Alp. smuč., sp, paralelna tekma, prenos 18.35 Triglav 888, dok. teljton 19.00 Timi gre, ris. 19.10 Jani Nani, ris. 19.15 Liki, ris. 19.20 Sara in Raček, ris. 19.30 Pepi vse ve o filmu, nan. 20.00 Bunkerji, brutalizem in zadrtost, 1. del 20.50 Prava ideja 21.25 Votla krona, 5/10 22.15 Koža, v kateri živim, am. film 00.15 Glasbeni spoti 01.15 Alp. smuč., sp, paralelna tekma, posn. 02.55 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Chuggington, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. 07.20 Turbo, ris. 07.45 Anubisova hiša, nan. 08.00 Dr. Oz, am. ser. 08.55 Tv prodaja 09.10 Srčna kraljica, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Ostani z menoj, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Sestrske vezi, nan. 12.45 TV prodaja 13.00 Vrtičkanje 13.35 Utripajoča srca, nan. 14.35 Varuhi podeželja, nan. 15.35 Srčna kraljica, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Ostani z menoj, nan. 17.55 Sestrske vezi, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Preverjeno 22.00 24ur zvečer 22.35 Princ podzemlja, nan. 23.25 Kosti, nan. 00.20 Razuzdanec, nan. 01.15 Nočna izmena, nan. 02.05 24ur zvečer, ponov. 02.40 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2451. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Videospot dneva 10.35 Iz glasbenega arhiva VTV: Parni valjak - 2 11.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.15 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Skrbimo za zdravje, Kdaj v dežurno ambulanto? 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na obisku pri... Nikolaju Žličarju 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Kad bi bio Bijelo dugme 22.05 Iz oddaje dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.35 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Na obisku pri... Nikolaju Žličarju 11.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.35 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2452. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora: Brana 20.50 Še enkrat, Camille 22.45 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.15 Videostrani, obvestila 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Umetni raj 12.20 Danes dol, jutri gor, 4/35 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Zgoraj brez: prof. dr. Marko Uršič 14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi - Hidak 15.35 Male sive celice, kviz 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.05 Zajček Belko, ris. 18.10 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Dobra laž, am. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Volčji dvorec: Hudičev pljuenk, 3/4 00.40 Turbulenca 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov. 02.40 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Palček Smuk, ris. 07.05 Zajček Belko, ris. 07.10 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 07.15 Pavle, rdeči lisjaček, ris. 07.20 Tilka in prijatelji, ris. 07.35 Knjiga o džungli: Super ptič, ris. 07.45 Knjiga o džungli: Drevo želja, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke: Vilinja gora 08.10 Zgodbe iz školjke: Deklica, ki je rešila nebesa, igrani film 08.45 To bo moj poklic: Pek, 1. del 09.25 Slovenski vodni krog: Glinščica 10.05 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.05 Dobro jutro 13.40 Dober dan 14.25 Zvezdana 15.10 Vikend paket 16.35 Prava ideja 17.25 Babičar (I.), 5/6 18.00 Halo TV 18.55 Timi gre, ris. 19.05 Liki, ris. 19.10 Sara in Raček, ris. 19.20 Ribič Pepe 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca: Klasična glasba za vse? 20.55 Od blizu, pogov. odd. z Vesno Milek 21.50 Bleščica, odd. o modi 22.25 Aritmija 22.55 Aritmični koncert - Koala voice 00.00 Glasbeni spoti 01.00 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Chuggington, ris. 07.10 Lena Lučka, ris. 07.15 Lego mesto, ris. 07.20 Turbo, ris. 07.45 Anubisova hiša, nan. 08.00 Dr. Oz, am. ser. 08.55 Tv prodaja 09.10 Srčna kraljica, nan. 10.10 Tv prodaja 10.40 Ostani z menoj, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Sestrske vezi, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Vrtičkanje 13.35 Utripajoča srca, nan. 14.35 Varuhi podeželja, nan. 15.35 Srčna kraljica, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Ostani z menoj, nan. 17.55 Sestrske vezi, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Umazano ime, am. film 22.40 24ur zvečer 23.15 Princ podzemlja, nan. 00.05 Kosti, nan. 01.00 Šerifova pravica, nan. 02.00 Nočna izmena, nan. 02.50 24ur zvečer, ponov. 03.25 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.20 10.25 10.45 11.15 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.20 18.40 18.45 18.50 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.10 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2452. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (189) Žogarija 12 Regionalne novice 2 Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo AKTUALNO: Spremembe davčne zakonodaje Regionalne novice 3 Pop Corn Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 21 26. januarja 2017 ""^Jis PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček PRIMI, MICHELE: Legende rokenrola od - Odrasli / 929-027.522 -Skupinske biografije V preteklem letu se je svet poslovil od mnogih glasbenih zvezd, ki so pustile močan pečat na rock glasbo in glasbo nasploh. V knjigi je sedemdeset zgodb o življenju rokenrola, ki jih je smrt prekinila v času največje ustvarjalnosti. Številni med njim spadajo v tako imenovani »Klub 27«, glasbene legende, ki so se poslovile veliko pred svojim časom. Ta strašljiva statistika je postala mitična in marsikoga povzdignila v legendo in jim nadel romantično obličje uporništva. ABBOTT, JACOB: Hanibal od - Odrasli / 929 - Biografije Hanibal, kartažanski general je nedvomno eden največjih bojevnikov in strategov vseh časov. V času krvavih in dolgoletnih vojn je postal slaven kot pogumen, okruten in karizmatičen vojskovodja, ki je sovražnika vedno znova presenetil z vojaško taktiko. S svojo samozavestjo in pogumom naj bi spodbudil čete, da so bile pripravljene zanj storiti vse, kar je zahteval. Vojaki so mu bili brezpogojno vdani. Žal o življenju velikega bojevnika vemo le, kar so zapisali rimski zgodovinarji, saj je bilo mesto Kartagina popolnoma uničeno. Njegov zunanji videz je poznan s srebrnih kovancev in bronasti glavi iz Volubilisa v Maroku. KONC LORENZUTTI, NATAŠA: Kdo je danes glavni ml - Mladina / C - Leposlovne knjige do 9. leta Zabavne zgodbice o odraščanju male Nike, ki je najmlajša v veliki družini. Niki se mudi odrasti, med pihanjem četrte svečke si kot najmlajša v družini seveda zaželi, da bi bila čim prej velika. Rada bi vozila pravo kolo, rezala krompir in nosila modrc tako kot njena sestra Lučka. Čas med enim rojstnim dnem in drugim se neučakani Niki zdi kot cela večnost. Zato se vmes pripeti marsikatera nagajivost. Kdo je danes glavni je knjiga za vse otroke, ki bi bili radi veliki, in za vse odrasle, ki bi radi ponovno podoživeli svoja mlada leta, ko so bili še majhni in radovedni, svet pa velik in neraziskan. SPILSBURY, LOUISE: Kaj je evolucija ml - Mladina / 57 - Biologija Zakaj je na našem planetu toliko različnih vrst živih stvari in kako so vse prišle sem? Kako so se živali in rastline spremenile v milijardah let? Kdo je Darwin in kdo so Darwinovi ščinkavci? Ta knjiga razkrije, kako so se živali in rastline razvile v milijonih let, razkriva tudi znanost za vsem tem. Osvojeno ali osveženo zanje pa lahko preverite na koncu knjige z evolucijskim kvizom. WALTER, FRANK: Električna kitara: osnovno znanje ml - Mladina / 78 - Glasba Kitara je fantastičen instrument, ki sodi med najbolj popularne instrumente današnjega časa. Naučite se osnov, pravilne tehnike potrebne za igranje električne kitare v bandu. Priročnik predstavi značilnosti samega instrumenta in glasbene opreme, osredotoči se na pravilno postavitev, držo rok in osnove tehnik, do vedno zahtevnejših tehničnih elementov igranja. Priročniku je priložen tudi CD, z glasbenimi podlagami, tako, da že na začetku dobite občutek igranja v bandu, ritma in melodike. Predstavljena je ritmična in melodična vloga električne kitare v različnih glasbenih stilih; rock, funk, blues, reggae ... ■ MB kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 26. januar 17.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Pametno mesto Velenje - Cross media, tehnologije in pristopi na področju medijev 18.00 PC Standard Županov sprejem za gospodarstvenike in podjetnike 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Branje je žur, reading is cool z Boštjanom Gorencem - Pižamo 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Večer 4. U, razstava likovnih del in koncert 19.00 Galerija Velenje Na čaju z likovnimi kritiki, pogovor Petek, 27. januar 20.00 eMCe plac Maja Lesjak - Malapala, odprtje razstave Sobota, 28. januar 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Picko in Packo: gledališka predstava za otroke 17.00 KAC, Efenkova 61 b PaLAČENka party 18.00 Rdeča dvorana velenje Mdance išče službo, plesna produkcija 19.00 eMCe plac Dobrodelni družabno-zabavno večer 19.00 Restavracija Pod Jakcem Planinski ples Nedelja, 29. januar 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Karitasov dobrodelni koncert z ansamblom Saše Avsenika in drugimi izvajalci Ponedeljek, 30. januar 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku Torek, 31. januar 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 Vila Rožle Torkova peta - možiček kopitljaček 19.00 Vila Bianca Marjanov večer, v spomin na kulturnega delavca in ustvarjalca Marjana Marinška Sreda, 1. februar 10.00 Večgeneracijski center - Planet generacij, Titov trg 2 Meditacija z zdravljenjem, delavnice 12.00 Večgeneracijski center - Planet generacij, Titov trg 2 Otroške ustvarjalnice 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic: take o zobkih ŠOŠTANJ Četrtek, 26. januar 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom Sobota, 28. januar 9.30 Športna dvorana Šoštanj Turnir ekipe U13 Elektra : Miki Šport Polčane 12.00 Športna dvorana Šoštanj Turnir ekipe U13 Elektra : Lovrenc na Pohorju Nedelja, 29. januar 10.00 Športna dvorana Šoštanj Tekma U15 Elektra : Lastovka Domžale 16.00 Športna dvorana Šoštanj Mladinska tekma U19 Elektra : Slovan Ponedeljek, 30. januar 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 26. januar 18.00 Gasilski dom Paška Vas Zbor krajanov vaških skupnosti Paška Vas in Slatina Petek, 27. januar, 17.30 Kulturni dom Gorenje Večer poezije »Preproga besed«; KD Gorenje 19. 00 Dvorana Marof, Mladinski center Šmartno ob Paki Romeo in Julija pri pouku slovenščine; Oš bratov Letonje Nedelja, 29. januar, 10. 00 Lovski dom Skorno Zbor krajanov vaških skupnosti Skorno Ponedeljek, 30. januar 17.00 Kulturni dom Gorenje Zbor krajanov vaških skupnosti Gorenje 19. 00 Gasilski dom Paška Vas Gavce - Veliki Vrh Lunine mene 28. januarja, ob 1:07, prazna luna - mlaj CITY CENTER Celje • Četrtek,26.1. Biotržnica • Petek, 27.1., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja, 29.1., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Škratja šola • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 29.1. lutkovna predstava - Zima je zaspala. • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. Mdance išče službo Velenje, 28. januarja - V soboto ob 18. uri bo velenjska plesna šola Mdance pripravila polletno produkcijo. Ta bo sedma po vrsti, prvič pa bo v velenjski Rdeči dvorani. Kot nam je povedala lastnica Mojca Marko zato, ker je kulturni dom postal premajhen za njih, saj bo nastopilo kar 260 plesalcev od treh do dvajsetih let starosti, prihajajo pa iz Velenja, Šmartnega ob Paki, Dobrne in Polzele. Produkcijo so naslovili »Mdance išče službo«, vse koreografije pa bodo izvajali kar na parketu. V nekaterih točkah je namreč zelo veliko nastopajočih, zato so se odrekli odru. Veseli so, ker je zanimanje za ogled veliko, saj so na začetku tedna imeli prodanih že več kot 1000 vstopnic. Še vedno pa jih bo mogoče dobiti tik pred začetkom predstave. Na prodaj potopisni abonma Velenje - V okviru novega cikla potopisnih predavanj Velenjska potopisna pomlad, ki bo potekal do junija, je letos prvič na voljo potopisni abonma Svetovljanka Bianca, ki vključuje tri potopisna pripovedovanja velenjskih popotnikov, tri predstavitve slovenskih knjižnih potopisov, tri predstavitve popotniške opreme s kulinaričnimi degustacijami in knjižno darilo izbranih kratkih potopisov Velenjčani potujejo. Izkupiček iz prodaje abonmajev, ki so še do 2. februarja na voljo pri Ustanovi Velenjska knjižna fundacija, bo predan v dobrodelne namene. Gost klepeta msgr. Jože Pribožič Šoštanj, 26. januarja - Danes ob 18. uri bo v Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju Klepet pod Pustim gradom. Gost klepeta bo duhovnik msgr. Jože Pribožič. Osnovno šolo je obiskoval v Brestanici, gimnazijo v Mariboru, študiral pa je na Teološki fakulteti v Mariboru in Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen leta 1972. Kot kaplan je služboval v Slovenskih Konjicah, nato pa je prišel za župnika v Šoštanj. Zdaj je že vrsto let župnik Združene župnije Šoštanj, Zavodnje in Bele Vode. Od leta 1984 je dekan Dekanije Šaleška dolina in naddekan Savinjsko-šaleškega naddekanata. Od leta 2006 je tudi vodja gospodarske uprave celjske škofije. Odlikuje ga izjemna delavnost, znan pa je tudi po čutu za sočloveka. Tako ni naključje, da je leta 1996 postal prvi častni občan Občine Šoštanj. Foitova Afrika gostuje v prestolnici Ljubljana, 26. januarja - Danes ob 17. uri bodo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani odprli gostujočo razstavo Muzeja Velenje "Afrika 1931: Foitovi fotografski zapisi na steklu". Razstava z diapozitivi na steklu predstavlja edinstvene zapise in zgodbami o Afriki in njenih ljudstvih, ki sta jih leta 1931 posnela znanstvenika František Foit in Jiri Baum na napornem in nenavadnem popotovanju z avtomobilom s severa do juga Afrike. Razstava bo na ogled do konca februarja. ■ bš KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka DRUŽINA BREZ ZAVOR A fond, komedija, 91 minut (Francija, Makedonija) Režija: Nicolas Benamou Igrajo: Jose Garcia, Andre Dussollier, Caroline Vigneaux, Josephine Callies, Styla-ne Lecaille, Charlotte Gabris, idr. Petek, 27. 1., ob 19.30 Nedelja, 29. 1., ob 18.00 BUČKO Ma vie de Courgette, družinski animirani film, 66 minut (Švica, Francija) Režija: Matthias Bruhn, Michael Ekbladh Slovenski glasovi: Maja Kunšič, Andrej Murenc, Vesna Pernarčič, Iztok Lužar, Gašper Malnar idr. Petek, 27. 1., ob 18.00, sinhroniziran Sobota, 28. 1., ob 18.15 - mala dvorana, sinhroniziran Nedelja, 29. 1., ob 17.00 - mala dvorana, podnapisi RAZCEPLJEN Splitm grozljivka, triler, 116 minut (ZDA) Režija: M. Night Shyamalan Igrajo: Anya Taylor-Joy, James McAvoy, Haley Lu Richardson, idr. Petek, 27. 1., ob 21.15 Sobota, 28. 1., ob 20.30 Ponedeljek, 30. 1., ob 17.30 BALERINA IN VIKTOR Balerina, animirana avantura, 89 minut (Francija, Kanada) Režija: Eric Summer, Éric Warin Slovenski glasovi: Aleksander Golja, Tina Ogrin, Mirko Medved idr. Nedelja, 29. 1., ob 16.00, otroška matineja THE BEATLES: OSEM DNI NA TEDEN The Beatles: Eight Days a Week, glasbeni dokumentarec, 105 minut (VB, ZDA) Režija: Ron Howard Igrajo: Paul McCartney, Ringo Starr, John Lennon, George Harrison, Larry Kane, Whoopi Goldberg, Elvis Costello, Eddie Izzard, Sigourney Weaver, Neil Aspinall, Richard Lester, Kitty Oliver idr. Nedelja, 29. 1., ob 19.00 - mala dvor. LOVING Biografska romantična drama, 123 minut (VB, ZDA) Režija: Jeff Nichols Igrajo: Joel Edgerton, Ruth Negga, Michael Shannon, Will Dalton, Marton Cso-kas, Nick Kroll, Terri Abney, Alano Miller, Jon Bass idr. Sobota, 28. 1., ob 18.00 Nedelja, 29. 1., ob 20.00 24TEDNOV 24 Wochen, drama, 103 min (Nemčija) Režija: Anne Zohra Berrached Igrajo: Julia Jentsch, Bjarne Mädel, Johanna Gastdorf idr. Ponedeljek, 30. 1., ob 20.00 Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC 26. januarja 2017 Nagradna križanka Venpro RADIO VELENJE Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v Našem času, dne 12. 1., so: Jožefa Korotaj, Skorno pri Šoštanju 35 a, 3325 Šoštanj (mobilni telefon); Marija Bedi, Tomšičeva 45, 3325 Velenje (majica); Ivica Remenih, Skorno 1, 3327 Šmartno ob Paki (majica). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL ŠALEK Papirnica Mozirje v zgradbi upravne enote Žiga Veninšek s.p., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje www.venpro.si • širok nabor šolskih potrebščin • pisarniški material • darilni program za vse generacije • pestra izbira likovno ustvarjalnih pripomočkov (akrilne, prstne in oljne barve, akvarelni papir, barve za strojno barvanje perila, barve za steklo, figure in kroglice iz stiroporja, slikarska platna, modelirna masa, fimo-masa in perle • fotokopiranje -barvno ali črno belo • skeniranje in tiskanje dokumentov, ki jih potrebujete -uredijo takoj. Delovni čas: Ponedeljek - petek: 8.00 - 18.00 Sobota: 8.00 - 12.00 Nedelja in prazniki: zaprto Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Papirnica Venpro«, najkasneje do ponedeljka 6. februarja. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU J SREDNJA ZDRAVSTVENA SOLA CELJE Ipavčeva 10, 3000 CELJE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Vabimo k vpisu v programe formalnega izobraževanja za šolsko leto 2017/2018: ♦ ZDRAVSTVENA NEGA (SSI, štiriletni program), ♦ ZDRAVSTVENA NEGA (PTI, 3+2), ♦ BOLNIČAR/NEGOVALEC (SPI, triletni program), ♦ KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, štiriletni program). in v tečaje ter postopke preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij: ♦ ZDRAVSTVENI REŠEVALEC/ ZDRAVSTVENA REŠEVALKA; ♦ ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT/ ZOBOZDRAVSTVENA ASISTENTKA; ♦ MASER/MASERKA; ♦ PEDIKER/PEDIKERKA; ♦ VIZAŽIST/VIZAŽISTKA; ♦ MANIKER/MANIKERKA. Pridružite se nam lahko tudi na enodnevnih delavnicah s področja nege, dietne prehrane in kozmetike. Informativni dan za mladino in odrasle bo v petek, 10. februarja 2017, ob 9. uri in ob 15. uri ter v soboto, 11. februarja 2017, ob 9. uri. Dodatne informacije: 03 428 69 00 | info@szsce.si | www.szsce.si kmetijska zadruga Šaleška dolina z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si FIŽOL SIVČEK, 1 kg 5,80 € STARO ZA NOVO! Informacije: 041 813 949 ANTIFRIZ OLMA, 1 L 2,30 € AKUMULATORJI RICAMBI, TOPLAyVESNA1 100 ah že od 80,10 € Z vami in za vas. BIOMASA'A1715' kg že od 3,36 € ENSA SAVA, 15 kg že od 3,10 € VARNA KURJAVA! DETEKTORJI CO že od 25,70 € _ _ KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 16. januarja do 22. januarja so bile predpisane dnevne mejne vrednosti 50 mikro-g/m3 za PM10, presežene na naslednjih lokacijah: AMP Šoštanj:, 20. jan.: 56 mikro-g/m3, 21. jan.: 51 mikro-g/m3, 22. jan.: 67 mikro-g/ m3, AMP Pesje: 22. jan.: 73 mikro-g/m3; AMP mobilna Šoštanj: 22. jan.: 60 mikro--g/m3. Na nobeni lokaciji vendar na lokaciji ni prekoračeno skupno dovoljeno število preseganj v koledarskem letu po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 16. do 22. januarja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 M žr- Zdravniški ni Zdravniški nasveti: Aleksandra Vasiljevič, dipl. med. sestra iz Zdravstvenega doma Velenje. Tema: Gripa in gripozna obolenja ČETRTEK, 26. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 27. januarja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 28. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 29. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 30. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 31. januarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 1. februarja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 16. do 22. januarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 16. do 22. januarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/2m3 zraka Naš čas, 26. 1. 2017, barve: CM K, stran 23 26. januarja 2017 »»3CAS OBVESCEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI MEŠANA suha drva prodam. Tel.: 03 5870 016, gsm: 070 895 799 SILAŽNE bale prodam. Cena 25 evrov mali OGLASI za balo. Gsm: 041 942 898 SENO v kockah prodam. Tel.: 03 5893 741, gsm: 031 480 656 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. NEPREMIČNINA PRODAMO novejšo hišo v Topolšici, 250m2, kompletna oprema.Ostale informacije na gsm: 031 348 043 ŽIVALI ZAJKLE, primerne za nadaljnjo rejo, takoj za prepustit, prodam. Tel.: 03 5870 016, gsm: 070 895 799 PRAŠIČE, težke okoli 110 kg, prodam. Gsm: 031 398 506 TELICO, simentalko, težko 200 kg, prodam. Gsm: 031 398 506 TELICO, rjava limuzin, težko 280 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 PRAŠIČE, težke 50 kg, prodam. Cena: 2 evra za kg. Gsm: 031 447 283 RAZNO GORSKI hribovski trosilec hlevskega gnoja, Sip TG2500, prodam za 1570,00 evrov. Primeren je za takojšnje delo. Gsm: 070 776 162 - v okolici Velenja VODNO stiskalnico Lancman, 80 l, nova, prodam. Tel.: 03 5893 741, gsm: 031 480 656 VOZILO ZELO lepo ohranjeno toyoto corollo 1.4, l. 2004, prevoženo 80.000 km, prvi lastnik, prodam. Gsm: 031 457 845 DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or- ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 28. in 29. 1. Robert Kralj, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI Sirotič Marjan, roj. 1938, Velenje, Cesta Bratov Mravljakov 1; Suljic Enes, roj. 1953, Šoštanj, Prešernov trg 10; Celcer Alojzija, roj. 1931, Šoštanj, Lokovica 112; Stropnik Jožefa, roj. 1930, Šoštanj, Florjan 63; Lesjak Jožef, roj. 1932, Velenje, Laze 54; Novak Janez, roj. 1934, Velenje, Šercerjeva cesta 13; Zidarn Radoslav, roj. 1960, Velenje, Podkraj pri Velenju 65 c. www.nascas.si • www.radiovelenje.com Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Po dolgi bolezni se je od nas poslovila draga mama, oma in prababica JOŽEFA STROPNIK rojena Ježovnik iz Florjana pri Šoštanju 12. 3. 1930 -17. 1. 2017 Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti, ter gospodu župniku za opravljen pogreb in sveto mašo. Posebna zahvala osebju iz Doma za varstvo odraslih Velenje za nego in skrb v njenih zadnjih letih življenja. Žalujoči vsi njeni Prazna je klop, kjer si sedela, prazna je hiša, v kateri si živela, tiho mirno prenašala težave si življenja, sedaj si, mamica, rešena trpljenja. ZAHVALA Zapustila nas je draga mamica, babica in prababica VERONIKA KONEC 12. 5. 1933 - 11. 1. 2017 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala Bolnišnici Topolšica, osebnemu zdravniku g. Jožetu Zupančiču, dr. med., zdravniku g. Ivanu Laziču, dr. med., Gorenju Gostinstvo, Cvetličarni Metka, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje, župniku g. Jožetu za opravljen obred in vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni habit nepremičnine Hablt, d.o.o, Koroiko 4«, Velenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/665 223 Prodaja, hiša, dvojček: VELENJE, GORICA, 226,3 m2, adaptiran l. 2015, 732 m2 zemljišča, EI v izdelavi. Cena: 220.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob-no: GORENJE, ŠMARTNO OB PAKI, 81,6 m2, adaptirano l. 2009, 2/2 nad., ER: F (150 - 210 kWh/m2a). Cena: 67.000 € vec na www.habit.si Terme Zreče Fizioterapevt svetuje mag. Simona Pavlič Založnik, uri i v. dipl. org., višji fizioterapevt S pravočasno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov. Imate bolečine v sklepih, mišicah, težko hodite in se prepogibate, ne morete spati? Okrevate po poškodbi ali operaciji? V Termah Zreče izvajamo vrhunske manualne fizioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejšo tehnologijo na področju fizioterapije. Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, mišic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija mišičnih zatrdlin in manipulacija fascije oz. mišične ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroničnih bolečinah v sklepih in mišicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri športnih poškodbah ter težavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojšnjo pooperativno rehabilitacijo. Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja fizioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkušnjami na področju ortopedije in travmatologije. Vsaka fizioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim težavam. Terapija je najuspešnejša, kadar se izvede individualno in v čim hitrejšem času po poškodbi ali obolenju. FIZIOTERAPIJA „TAKOJ" CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREČE pri akutni bolečini v križu, išiasu, bolečini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleči rami, poškodbi in bolečini v kolenu, zvinu gležja, bolečem komolcu (teniški komolec), zatrdlinah v mišicah. Vsak dan z bolečino je nepotreben! ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Profesionalno in s piololo poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Vedno boš ostal v naših srcih. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in ata MARIJAN MURN 28. 6. 1934 - 18. 1. 2017 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi Naš čas, 12. 1. 2017, barve: CM K, stran 24 Naključij ni. Stvari so ti namenjene Mozirjanka Alya se že veseli letošnje Eme - Okus penine všeč tudi drugim - Treba je spoštovati, kar je naše, domače Tatjana Podgoršek Za 33-letno Mozirjanko in pop pevko Alyo (Alja Omladič) je bilo minulo leto takšno, kot bi si ga ljudje njenega kova samo želeli. Po zmagi na festivalu Melodije morja in sonca je pesem Srce za srce postala velika uspešnica lanskega poletja in ena od najpogosteje predvajanih pesmi na slovenskih radijskih postajah. Številni odmevni koncerti, zadovoljno občinstvo, sodelovanje na zelo uspešnem nastopu v okviru turneje Srce za srce ... Vse to in najbrž še kaj so zapolnili zanjo jubilejno leto. Alya je namreč lani praznovala 15 let samostojne uspešne pevske kariere. V teh dneh pa se zelo zavzeto pripravlja na izbor pesmi za Evrovizijo 17. in 18. februarja. Besedilo se me je tako dotaknilo, da ... Letošnje Eme se, pravi, zelo veseli. Rada se udeležuje festivala (zanjo bo to že sedma Ema), čeprav so priprave nanj kar naporne in trajajo že nekaj časa. Poleg Melodij morja in sonca je namreč edini festival v Sloveniji in krasna priložnost za predstavitev nove skladbe. Sploh takšne, kot jo bo zapela na Emi. »Ko sem dobila besedilo, se me je tako dotaknilo, da sem dobila kar solzne oči. Prebrala sem ga in ga praktično že znala. Kaj takega se mi še ni zgodilo. Govori o moji zgodbi, ki sem jo doživela v preteklosti in se hkrati navezuje na sedanjost. Mogoče bom z nastopom presenetila. Bo nekaj takega, kar niste pričakovali, a to rada delam,« je povedala simpatična in energična Mozirjanka, dekle, ki ve, kaj hoče. Na letošnjem izboru za pesem Evrovizije bo »ta hoče« najboljši možen nastop. Za razliko od nekaterih drugih udeležencev o Emi kot »kuhinji« nikoli ne razmišlja. Ko gre, gre zato, da uživa in se ima lepo. Kaj pa danes najbolj vpliva na izbor - pesem, koreografija, obleka? Pomembna je celota, pravi. Ljudje morajo začutiti pevca in njegovo zgodbo, se z njo poistovetiti. Si obeta zmage? »Obetam si dobre uvrstitve.« Zanesljivo bi kaj spremenila O tem, ali je sanjala takšno ali morda še boljšo glasbeno kariero, je odgovorila: »Zanesljivo bi kaj spremenila, čeprav je bilo zadnjih 15 let zame izjemnih. Včasih smo ljudje premalo zadovoljni s tistim, kar ustvarimo. Po težki življenjski preizkušnji se učim ceniti to, kar imam, in sem za določene stvari hvaležna. Naučila sem se, da je najprej potrebno poskrbeti zase. Verjamem, da se ti v življenju zgodi vsaka stvar z namenom.« Bolelo jo je, ko so jo nekateri na začetku poti uvrščali med muhe enodnevnice. S trdim delom in voljo je dokazala, da še zdaleč ni tako. Po njenih besedah ni dovolj le talent. Tudi verjeti moraš vase, si želeti, uspeh pa je v veliki meri odvisen še od tega, koliko si za to pripravljen narediti. Njeni koncerti so za občinstvo velikokrat posebno doživetje, ker želi, da se zabavajo skupaj kot prijatelji, ker želi narediti zanje vse, da bodo zadovoljni. Pa naj bo to v cerkvi ali v letalu na 4000 metrih nadmorske višine, kamor je pred dvema letoma povabila svoje glasbene prijatelje. Koncertov ji ne manjka tudi v tujini: Grčija, Hrvaška, Švica ... predlani v Katarju, kjer je kot slovenska predstavnica zapela kraljevi družini pred začetkom svetov- nega rokometnega prvenstva. »Takrat sem na odru prvič potočila solzo, tako sem bila ponosna.« Penina Alya Kot edina slovenska glasbena umetnica se lahko pohvali s svojo peni-no Alya, ki je nekatere že grela v lanskih decembrskih prazničnih dneh. »Projekt«, kije nastal v sodelovanju z Radgonskimi goricami, je »vau«. Ne samo zame, glede na odzive tudi za druge. Razvijali smo in razvili zlato penino, kije slajšega, a ne sladkega okusa.« To je glasba našega okolja Se vidi kdaj v narodnozabav-ni glasbi? Za zdaj ne. Je tudi ne posluša, rada pa s svojo glasbeno skupino na koncertih v svoj žanr priredi kakšno Avsenikovo. »Mislim, da je treba spoštovati, kar je naše, domače. To je glasba našega okolja, in kadar jo slišim v tujini, mi pogreje dušo, ker mi pomeni dom.« Njeni kratkoročni in dolgoročni načrti so povezani z glasbo. Letos si - na primer - želi ponoviti koncertno turnejo Srce za srce, sicer pa čim več dobrih nastopov, na katerih bo uživala sama, še bolj pa njeno občinstvo. ■ Udarniki se prodajajo Na dobrodelni dražbi svojega časa bodo člani prostovoljske skupine Udarnik zbirali denar za velenjski program za brezdomne osebe Center Hiša Tina Felicijan Pred natanko dvema letoma je skupina prostovoljcev Udarnik MC Velenje svojo prvo delovno akcijo izvedla prav v programu za namestitev in oskrbo brezdomnih oseb Center Hiša, ko so uporabnikom pomagali pri selitvi iz stare na novo lokacijo centra. »Od samega začetka našega delovanja smo tesno povezani in sodelujemo pri več projektih, kot so čistilna akcija Mestne občine Velenje, vrtičkanje, mesečno glasilo Hiše, uporabniki pa kljub temu, da so sami v nezavidljivi življenjski situaciji, poprimejo za delo v naših akci- jah in tako nesebično pomagajo drugim ljudem v stiski v lokalni skupnosti,« je pojasnil pobudnik in vodja dobrodelnega projekta Andrej Cvernjak in dodal, da njihovo sodelovanje pripomore k delovni okupaciji in socialni vključenosti uporabnikov Hiše, na drugi strani pa k učinkovitosti udarnikov. Zato bodo prostovoljci veliko dobrodelno prire- ditev z dražbo svojega prostega časa, koncertom Vasje Mihajlo-viča - Woodija in Matjaža Ogra-jenška, moškim striptizom in po vrhu vsega tega še s presenečenjem posvetili prav Hiši, v kateri denar za kake hišne aparate in pripomočke, vrtno in drugo orodje, semena in drugi material ter podobne gospodinjske reči vedno prav pride. Čas je dobrina, ki si je vsi vsaj kdaj želimo še več, kot je imamo. Pogosto jo hočemo od drugih, svojo pa čuvamo zase. Tudi zaradi njene simbolične vrednosti so se udarniki odločili, da bodo ponudili svoj čas - naj bo za predajo svojega znanja, talenta, novo izkušnjo ali le druženje. V Šoštanju bodo drsali le še nekaj dni Šoštanj - Drsališče s pravim ledom, ki ga je Občina Šoštanj uredila na rokometnem igrišču v mestu, bo zadnji dan januarja zaprlo vrata. Do takrat še lahko izkoristite brezplačno rekreacijo. Drsališče bo odprto od 9. do 21. ure. Zelo veliko drsalcev so na njem našteli decembra, pravi Žan Delopst, predsednik Turistične zveze Šoštanj, ki drsališče upravlja. Januarja so ga morali zaradi vremena žal za nekaj časa zapreti. Na njem so drsali predvsem Šoštanjčani, radi pa so na drsanje k njim prihajali tudi Velenj- čani. Upravljalci so se namreč v tej sezoni odločili, da na njem drugih aktivnosti ne bo, ker se je zadnja leta pokazalo, da je to moteče za večino, ki si je želela predvsem rekreacije pod milim nebom. ■ mkp noRDnnn na r>qa7ra Če je čas denar, bo šlo oboje v dober namen Po prvem letu uspešnega delovanja je ustanovni in delovni vodja skupine udarnik Andrej Cvernjak (ki na dražbi ponuja častno udeležbo na izletu in vsaj dveh odmevnih dogodkih udarnikov) poleg še več delovnih akcij napovedal tudi več drugih projektov. Mednje šteje dobrodelno dražbo, za katero je idejo dobil v prostem času med gledanjem televizijskega programa o dražbah. Dlje časa je razmišljal, kaj bi lahko dražili, skupni imenovalec vseh idej pa je bil -čas. V obliki pomoči pri težjih fizičnih opravilih, umetniških ali športnih talentov, izkušenj, doživetij in druženj ga bodo po- nudili obiskovalcem dražbe, na katero so posebej toplo povabili več kot sto lokalnih gospodarstvenikov, podjetnikov, organizacij, posameznikov, »za katere smo ocenili, da bodo naš namen razumeli in se odzvali, saj lahko > Dražba bo v soboto od 19. ure v klubu eMCe plac pogrešijo kako manjšo vsoto v svoji denarnici, zanimalo pa bi jih lahko kaj od tega, kar ponujamo.« Sicer bo dražba seveda odprta za vsakogar. »Vsak obiskovalec bo dobil svojo številko, s katero se bo lahko vključeval v Na dražbi bo 19 udarnic in udarnikov, nekaterih njihovih prijateljev in podpornikov, pa tudi program Center Hiša ponujalo od izdelave portreta, tatuja, stenske freske do spusta v jamo Huda luknja, 'off road' pustolovske vožnje, zasebnega hip-hop nastopa ter drugih storitev in doživetij. Katalog ponudnikov in vse ostale informacije so objavljeni na facebook dogodku Dobrodelni udarniški večer dražbo. Če bo ponudil najvišjo vsoto denarja, bo dobil ponudbo in položnico s svojim zmagovalnim zneskom, s katerim bo denar lahko nakazal za program Center Hiša. Nato pa bo lahko izkoristil ponudbo,« je pravila igre, med katero bo tudi zvrhana mera zabave, pojasnila udarnica Špela Verdev. »Zdaj lahko razkrijemo tudi, da bodo v spremljevalnem programu atraktivni fantje, naši udarniki, na odru odvrgli svoja oblačila, za kar bodo veseli kakega kovanca ali bankovca, zataknjenega za ... nogavice,« je v smehu napovedala in poudarila, da bodo vsak prostovoljni prispevek obiskovalcev prireditve primaknili k znesku z dražbe. Ne le dobrodelni projekt Udarniki dobrodelne dražbe časa ne želijo izkoristiti le za zbiranje denarja, ampak tudi za svoje vključevanje v lokalno okolje, povezovanje s posamezniki, zavodi, podjetji v njem, predstavitev sebe in svojih aktivnosti, s tem pa za širjenje zavesti, da lahko vsakdo pomaga sočloveku v stiski, s tem pa krepi solidarno, pravično in na drugih pozitivnih vrednotah temelječo skupnost.