Stran 2. KOKOŠKI SLOVCNL^ Št. 41. za vodstvom. Štarhembergova skupina v Heim- wehru je nato Fey-a in njegovega najožjega so- Hudnika dunajskega podžupana Lahra izključila iz svojih vrst. S tem pa spor še ni zaključen, ker stremi Fey v nasprotju s Štarhembergom za zbli- žanjem Heimwehra z dosedanjimi avstrijskimi na­ rodnimi socialisti. — Češki listi priobčujejo ne­ potrjeno vest, da bi imel v dogledni dobi kancler­ ja dr. Schuschnigga nasledovati sedanji dunajski župan Schmitz. Povod za tovrstna poročila je dala nedavna Schmitzeva avdijenca pri Mussoli­ niju in sv. očetu. — Povodom glasovanjske pro­ slave v Celovcu bo govoril na zborovanju domo­ vinske fronte na Dollfussovem trgu tudi kancler dr. Schuschnigg. Italija hoče prijateljstva z Jugoslavijo. Jugosla­ vija in Italija sta nedavno podpisali novo trgo­ vinsko pogodbo, ki jo je ministrski predsednik Stojadinovič označil kot ugodno za svojo državo in še kot dokaz pričenjajočega se čiščenja odno­ sov z Italijo. Predsednikovo izjavo so vzeli itali­ janski listi z vidnim zadovoljstvom na znanje in podčrtavajo potrebo, da se morajo vezi med obe­ ma državama še bolj utrditi in očvrstiti. Z ure­ ditvijo gospodarskih odnošajev med obema drža­ vama so po mnenju italijanskih listov dani pred­ pogoji za razčiščenje vseh političnih problemov, tikajočih se obeh držav. — Prijaznost italijanskih listov smatrajo poznavalci mednarodnega položa­ ja kot nekako vabilo Italije na Jugoslavijo, naj se pridruži bloku Nemčije in Italije. Štiriletka štednie v Nemčiji. Poluradni nemški list „Angriff“ je priporočal o priliki velikega nem­ škega praznika žetve skrajno štednjo v gospodinj­ stvu: „Nemci smo v primeri z živežem, ki ga imamo v državi, preveč razvajeni. Hoteli in gos­ tilne pripravljajo preveč dnevnih mesnih jedil. Manj mesa na mizi je koristnejše za zdravje. Do­ kazano je. da je v pretiranem uživanju mesa vzrok sladkornih, srčnih in drugih bolezni. Nem­ čija ima voliti samo štednjo, za nakup masti in krmil v inozemstvu ji nedostaje deviz." Zadnje dejanje španske žaloigre. Madrid oble­ gajo nacionalne čete od vseh strani. Padec špan­ ske prestolice pričakujejo vsak čas. V mesto bo vkorakala armada 150.000 vojakov, njej na čelu general Franco, ki je od nacionalistov že imeno­ van za prezidenta bodoče španske države. Nad mestom so se že ponovno pojavila nacionalna le­ tala in metala bombe. Z druge strani poročajo, da se pripravljajo rdeči v Madridu na skrajni odpor ; in menijo mesto braniti še mesec ali dva, dotlej pa se nadajo umika upornikov z ozirom na splošni evropski položaj. — General Franco je celo že napovedal, kako bo izgledala bodoča španska ustava. Po napovedi bo bodoča Španija fašistična in njena ustava stanovska po vzorcu Portugal- i ske. Odklanjala bo socializem in kapitalizem, pri- ! znala bo Cerkev kot duhovno rešiteljico španske­ ga ljudstva, gojila prisrčne odnošaje z vsemi evropskimi državami izvzemši sovjetske Rusije, katero hoče smatrati za najhujšo sovražnico. Slaba žetev v Rusiji. Sovjetski listi poročajo, da bodo letos v kolhozih (državnih kmetijskih farmah) pridelali komaj četrtino žitne količine, katere so se nadejali prej. Kmetje, ki še samo­ stojno kmetujejo, se zato branijo dajati državi žita in moke. Moskovska „Pravda“ pripisuje neuspeh kmetom, ki ne marajo za moderne stroje in se ne spoznajo na traktorje, ki zato leže neizrabljeni. — Vojni komisar Vorošilov naprej utrjuje svojo moč. Od Stalina je bil opolnomočen, da je kazno­ vanje pripadnikov sovjetske vojske odslej iz­ ključno samo njegova zadeva. Nadaljujejo tudi s čiščenjem sovjetskega aparata od Židov. Baje bo moral oditi celo doslej vsemogočni zunanje-poli- tični diktator Rusije, Litvinov-Finkelstein, in pride na njegovo mesto pristen Rus. »Slovenci na Koroškem." Nemška knjiga o našem vprašanju. V poletju je izšla na Dunaju iz peresa dr. Teo­ dorja V e i t e r - j a knjiga o slovenski narodni skupini na Koroškem. Pisatelj je koroški Nemec — sin znanega celovškega slikarja — in živi na Dunaju kot urednik drž. poročevalnega urada. V manjšinskih vprašanjih ni novinec, njegova predzadnja knjiga obravnava narodnostne prilike v sudetskih deželah stare monarhije. Razumljivo torej, da ga je kot koroškega rojaka mikala raz­ prava o narodnostnem vprašanju na Koroškem. Ker se je te naloge, kot pravi sam, lotil s stališča katoliškega Nemca, se knjiga v marsičem prijetno razlikuje od sličnih tovrstnih razprav. Seve. je moralo priti tako, da se v knjigi pisateljeva ob­ jektivnost umika njegovim subjektivnim pogle­ dom, čim bolj posega v praktičnem vprašanju za­ dovoljive ureditve kočljivega problema. Zato knji­ ga ne zadovolji onega, ki preiskuje miselno pisa­ teljevo doslednost od njegovih teoretičnih raz­ glabljanj preko zgodovinskih razmotrivanj do končnega vprašanja: kako pripomagati na Ko­ roškem do veljave pravici, ki velja tudi za na- ; rode. Kljub temu nedostatku je knjiga že zgolj vsled obsežnega, sicer težko dostopnega materi- jala izredno važen prispevek k razčiščenju slo­ venskega vprašanja in zasluži pozornost, ki jo je doslej vzbudila v pristojnih krogih naše države in Jugoslavije. I PODLISTEK fl Benjamin Disraeli: Vstaja Skenderbegova. Zgodovinska povest. Prevel I. M. I. Solnce je zašlo za gorami in po bujni atenski ravnini se je razširjal vijoličast žar grškega ve­ čera. Rahla sapica je potegnila in oljkini gaji so se vzbudili iz svojega poldanskega počitka, in zastave turškega bojnega ladijevja, ki je ležalo zasidrano v Pirenejskem pristanu, so plapolale v sinjem zraku. Iz enih mestnih vrat so prihajale v dolgi vrsti ženske k vodnjaku, iz drugih je pri­ jezdila četa krasnih jezdecev, ki so veselo vihteli svoje sulice v zraku, dirjajoč po ravnini, Ptice so pevale, žuželke so šumele, cvetlice so dihale vonj, vse je navdajalo zrak s prijetnimi glasovi in diša­ vami. Na visokem skalovju Akropole je stal sredi raz­ valin minervinega templja samoten človek in zrl na to krasno prizorišče. Okolu njega so se dvigali slikoviti spomeniki starodavne umetnosti, ne­ smrtni stebri, zaman iskajoč sebi enakih del v ga­ leriji modernih umetelnosti, ki nosijo svoje nežno breme, s polno dovršenostjo izklesane podobe, ki­ peče junaškega življenja. Daši je bil tujec oblečen kakor moslem, očividno ni bil neobčutljiv za to lepoto, in njegova postava in obraz ne bi slabo pristpjala sovrstnikom Perikleja in Fidije. Bil je v cvetju življenja, nenavadno lepe rasti in krepke postave; njegovo visoko, belo čelo, njegov ravni profil, njegov okrogljasti obraz in njegove za­ okrožene ustnice, vse je kazalo na obraz, ka- koršen je navduševal kiparje okolu stoječih pol­ bogov. Tujčeva obleka je bila krasna, klasična. Okolu glave se mu je ovijal škrlatasto rdeč turban in na njem so se lesketali dijamanti. Njegov telovnik, ki se je tesno oprijemal prsi, je bil iz zelenega ža­ meta in bogato vezen z zlatom in biseri. Nad njim je nosil lahek jopič iz rdečega žameta, ki je bil enako vezen in obrobljen s sobolovino. Nosil je tudi bel plašč, kakor je bil navaden med Albanci; njegove noge so pokrivale sandale opankane do kolen z bogato vezenim zelenim žametom. Izza širokega rdeče-usnjatega pasa so škrleli z dragulji posuti ročaji raznovrstnih kratkih mečev, ob strani pa mu je visel v nožnici iz cizeliranega srebra dolg scimetar (zakrivljena sablja). Tujec je zamišljeno zrl na prostrano prizorišče pred seboj. »Krasna Grška!" je vzkliknil, „še vedno si moja domovina! Žalostna je moja usoda, čudna in otožna, vendar ne brez upa. Toda jaz sem vo­ jak in dolžan sem bojevati se proti tebi; toda jaz ne bom v bojih nikdar pozabil krvi, ki se pretaka po mojih žilah. Temistoklej je rešil Grško in uiml kot satrap; njegov potomec sem; naj za­ menjam njegovo usodo in vsaj umrjem kot rodo­ ljub." Tedaj pa se oglasi iz bližnjega samostana ve­ černi pozdrav Devici Mariji. Tujec se zgane, ko sveti glasovi zadone na njegovo tuho, in vzame iznad srca majhen zlat križec in ga iskreno po- l ljubi; nato pa hitro odide po strmih skalah cita- dele navzdol proti mestu. Stopal je po ozkih, vijočih se atenskih ulicah, in ‘ dospel do neke mramornate palače; njen graditelj gotovo ni vpošteval okoli stoječih modelov, ki mu jih je čas ohranil; dasi pa je žalila moderna palača klasični okus. bila je vseeno veličastna. Pol fu­ cata stražnikov, s čeladami in ščiti, je postajalo pred vhodom; njih vojaška oprava je bila v čud­ nem nasprotju s topovoma, ki sta ponosno stala ob vratih in ki je beneška republika poklonila v dar atenskemu knezu. Ko je tujec korakal mimo Uvodno govori Veiter o postanku avstrijskih manjšin, „od katerih so Slovenci na Ko­ roškem nedvomna na j starejša in najbolj z zemljo povezana narodna skupin a". So nepristna manjšina, ker bivajo ob državni meji, onstran katere se nahaja njihov materinski narod. Uvodu priključi pisatelj na­ čelna razmotrivanja o narodu in državi. O zaključku teoretičnega dela omenja oba načela, po katerih se določuje narodna pripadnost: izjava in objektivni znaki. Dosedanji tozadevni spor raz­ reši Veiter s stavkom, da je pri določevanju na­ rodnostne pripadnosti treba upoštevati oboje, naj­ prej izjavo in nato tudi materin jezik. Pod črto navaja drug način tovrstnega postopanja: Pri določevanju narodnostne pripadno­ sti bi se upošteval v prvi vrsti mate ­ rin jezik, pripuščala pa hkrati even- tuelna pritožba posameznikov proti tovrstni dodelitvi k enemu ali dru ­ gemu narodu. V tej zvezi avtor naglaša, da mora biti narodna politika države usmerjena tako, da onemogočuje ali vsaj ne povspešuje postanka ljudi, ki ne vedo, kam pripadajo. »Kajti ti ljudje so običajno dvomljive vrednosti in duševno no­ beden merodajen činitelj; tega tudi ne spremeni dejstvo, da se baš ljudje, ki prihajajo iz enega naroda, posebno glasno izjavljajo za drug narod " Ob zaključku prvega dela naglaša pisatelj važ­ nost slovenskega koroškega vprašanja, »kajti pri tem gre za starodavno kmečko ljudstvo in Av­ strija ima zgodovinsko nalogo postavljati mostove med narodi". Naslednji odstavki se bavijo s Slovenci in nji­ hovo zgodovino do postanka avtoritarne stanov­ ske Avstrije. V posebnem je podan pregled poli­ tične zgodovine koroških Slovencev začenši od Einspielerja preko koroških bojev in glasovanja do položaja Slovencev v avstrijski republiki. Šte­ vilčno nazadovanje koroških Slovencev razlaga Veiter kot posledico sožitja z Nemci in pritiska nemškega svobodomiselstva. V odstavku o šol­ stvu priznava porazni vpliv dvojezične šole, ki jo učiteljstvo uporablja kot sredstvo ponemče­ vanja slovenskih otrok. Posledice tovrstnega šo­ lanja se kažejo v tem, da se niža duševni in nrav­ ni položaj ljudstva in da posebno na jezikovni meji raste število kriminalnih slučajev in brez- poselstva. Obširen je odstavek, obravnavajoč nemški predlog kulturne avtonomije iz leta 1927. Glavno krivdo, da je ta predlog propadel, pripisuje Slo­ vencem, ki niso mogli pristati na to, da bi ne bili prednosti avtonomije deležni vsi Slovenci brez razlike narodne zavednosti, in še na to, da bi po njih, so ga stražniki po vojaško pozdravili. Vsto­ pil je na velik štirioglat vrt, z arkadami, ki so jih nosili številni tenki in nizki stebri; bili so barbar­ skega dela in iz raznobojnega mramorja. Sredi vrta je pljuskal v zt^ak vodomet in izpod njega je tekla šumeča voda po umetnih vodovodih ob dre­ voredih pomaranč in citron. Ob vodometu je na razkošnem ležišču počival mladi atenski knez Ni- cej in zrl zamišljen v bogato ilustrovano knjigo. »Oh! Ti si!" je rekel knez in se zasmejal, ko se je tujec približeval. »Ravno v pravem času prideš opomnit me, da moramo storiti kaj več kakor samo čitati Peržane, da moramo igrati tudi njih vloge." 7 »Dragi moj Nicej," odgovori tujec, »pridem sa­ mo, da se poslovim od tebe." »Posloviš!" vzklikne knez začudeno in žalost­ no. In vstal je s svojega počivališča. »Ha! Kaj po­ meni to?" »Le preveč res je," reče tujec, ki ga odvede knez proti drevoredu. »Pripetili so se dogodki, ki docela ovržejo vse naše načrte; in mene pa silijo v položaj, ki je za-me usoden in strašen. Hunijad je z veliko vojsko nenadoma prekoračil Donavo in premagal vse, kar se mu je postavilo na pot. Jaz sem dobil povelje, da nemudoma odidem v Albanijo in se na čelu Epircev podam v glavni tabor." »Ali res!" je dejal Nicej iznenaden. »Moja pisma mi ne sporočajo ničesar o tem. Tako nenadoma! Ali je suitam Amurad sam na bojišču?" »Ne, Karambeg je poveljnik. Opravičil sem pri sultanu svoje odlašanje z navideznimi težavami pri sklepanju naše pogodbe in ga potolažil z u- panjem na večji davek." »Ko mi delujemo na to, da se ta davek sploh ne bo več plačeval!" je pristavil Nicej in se nasme­ jal. — (Dalje sledi.) Št. 41.. KOROŠKI SLOVENEC Stran 3. sprejemu predloga obstojale v jezikovno-meša- nem ozemlju poleg novih slovenskih še stare dvo­ jezične šole. (Konec sledi.) 11 DOMAČE NOVICE j Ljudski dar za vojsko! Drž. tajnik za državno obrambo Zehner in zvezni komisar Adam sta iz­ dala proglas na avstrijsko ljudstvo. Uvodno pro­ glas naglaša, da ni izostal uspeh šestnajstletnega truda za ureditev in discipliniranje avstrijskega vojaštva. Avstrijska vojska je danes prva nosilka orožja v državi ter jo spoštuje in časti vse ljud­ stvo. Pod vodstvom kanclerja dr. Schuschnigga je zvezna vlada mnogo doprinesla k izgraditvi avstrijske vojske, ne da bi pri tem škodila drugim važnim državnim interesom. Državljani brez raz­ like stanu in položaja naj sedaj njeno delo do­ polnijo s prostovoljnimi darovi, s pomočjo katerih bo nakupila zračna letala. Žrtev bodi dokaz, da uživa vojska v ljudstvu zaupanje in simpatijo. Naš novi podlistek. Z današnjo številko začne­ mo v podlistku priobčevati zgodovinsko povest angleškega pisatelja Benjamina Disraeli-ja z na­ slovom „Vstaja Škederbegov a“. Povest slika boje krščanskega epirskega ljudstva proti krvoločnim Turkom, okvir ji daje zmagoviti po­ hod ogrskega narodnega junaka Hunyadi-ja proti turškemu polumesecu v 15. stoletju. Overjeni smo, da bo novi podlistek našel pri naročnikih in bral­ cih našega tednika isto zanimanje kot dosedanji, posebno še zaradi tega, ker spominja njegova vse­ bina rahlo na dogodke, ki so se vršili za časa turških vpadov tudi v naši deželi. Naše dečle v tujini. Hvaležno delo bi storil, kdor bi pomagal zbirati naslove tolikih naših deklet, razkropljenih v tujini, bodisi na Dunaju, v Švici ali na Holandskem, v Angliji ali celo daljni Ameriki. Da bi jih spet privezali na dom, na našo in njihovo rodno zemljo. Nfedavno se je pojavil v uredništvu vrl možakar s pismom od svoje neča­ kinje, boroveljskega dekleta, ki služi sedaj na Ho­ landskem. Z njegovim dovoljenjem ponatisnemo nekatere vrstice tudi za naše bralce: „Dve leti je že, odkar sem zapustila domovino, pa še vedno sem močno navezana nanjo. Tudi Holandska je lepa, s tovarišicama iz Beljaka jo mahnemo več­ krat k morju, tudi velike njive samih tulipanov sem si že ogledala, ki ležijo okoli mesta kot pi­ sana preproga. Prisostvovala sem celo zaročnim svečanostim prestolonaslednice Julijane z nemškim princem Benhardom von Lippe-Biesterfeld. Ni­ mate pojma o razkošnosti in še o velikanski mno­ žici ljudi na vseh svečanostih! Sicer pa prebijem svoj prosti čas v tukajšnji dekliški zvezi, kjer po­ jemo, se igramo in tudi molimo. Tujina, dragi stric, me je docela spremenila v človeka, ki jemlje molitev in vero resneje nego doma. Tudi slovenskega jezika nisem pozabila in bila bi hva­ ležna, če mi naročite ..Koroškega Slovenca'1, ker ga rada čitam in bi po njem hotela biti povezana z domovino...“ — Tako to vrlo boroveljsko dekle! Koliko pa jih je, ki ne najdejo same poti — domov! Ali si ti že storil svojo dolžnost? Premalo je za zavednega Slovenca, da svoje glasilo samo pre­ bere, zanj mora tudi žrtvovati in mu nabirati novih naročnikov. Pri listu ne gre za kako kupčijo med lastnikom in naročni ­ kom, tvoj list ti mora biti več nego kako blago, ki ga kupiš v trgovini za denar! Kot katoličan in Slovenec si dolžan, da podpreš svoje glasilo ne samo s plačevanjem svo­ je članarine, marveč tudi z nabiranjem novih na­ ročnikov in bralcev. Stori torej svojo dolžnost! Potres na Štajerskem in Koroškem. Minulo so­ boto ob 4. uri pop. smo na Koroškem in Štajer­ skem čutili precej močne potresne sunke. Skozi tri minute so pri nas narahlo zažvenketale šipe v oknih in se zamajale omare. Sunki so bili moč­ nejši v Labotski dolini, kjer so se v nekaterih kra­ jih porušili dimniki na strehah ali se celo poja­ vile razpoke v zidovju. V Obdachu na Štajerskem je bil potres tako močan, da ni ostalo niti eno poslopje nepoškodovano. Večje škode ni bilo nikjer. S prevzemom avstrijskih zavarovanj Phoenix- družbe je Avstrijska zavarovalninska a. dr. odre­ dila, da se pretvorijo zavarovanja, glaseča se na tuj denar, v zavarovanja na avstrijske šilinge. Za to je merodajen tečaj z dne 30. aprila 1936 in za­ varovanci torej ne utrpijo vsled znižanja vred­ nosti franka, švic. franka in holand. goldinarja no­ bene škode. Nove police se izstavijo na podlagi paritete s 30. aprila 1936. Zahomc. (Pustna prigoda.) čudno se pri nas trudimo, da v ..odprtem času“ pospravimo vse vesele pod streho. Ne samo, da še hitro ponovimo „žegne“, še čisto drugo plat smo si izbrali: naš gostilničar si je kot „socius“ privoščil na motor­ nem kolesu svojega brata ceno vožnjo v Beljak. Po opravkih se podata oba nazaj k motociklu, da se vrneta. Gostilničar naroči še hitro bratu, kje naj grede obstane, nato se vsede. V zadnjem tre­ nutku vstane, da si še hitro popravi plašč, brat tega ne opazi, smukne z motorjem gostilničarju izpod nog ter zdrvi proti Žili. Zaman so klici in vpitje za njim, motor vozača ogluši. V hitrem tempu pridrvi na motorju iz Beljaka do Drašč in hoče po naročilu brata zbasati. Njega pa nikdar — strah in groza! Ves nesrečen že vidi bratove razbite kosti v kakem cestnem jarku, urno se v teh mislih vsede spet na motor in hajdi nazaj v Beljak. Gleda v jarke, vprašuje grede otroke, če je imel koga zadaj pri vožnji k Žili... Pri Topli­ cah je konec strahu in dirke „s smrtjo", v naspro­ ti vozečem avtobusu se mu prismeji brat in — kar je najbolj zanimivo: živ! Pečnica pri Baškem jezeru. Zvonik v Spodnjih Brovljah nameravamo popraviti. Najprej smo kar brez denarja sklenili pogodbo z znanim mojstrom Spangarom, ki že več let popravlja koroške „turme“. Za 420 šilingov z materijalom vred nam napravi novo streho na zvoniku. Poleg tega je treba še kakih 750 S. Pobirali smo prostovoljne | darove po hišah. Na pomoč nam je tudi priskočila I požarna bramba, ki je priredila zadnjo september- sko nedeljo v Spodnjih Brovljah veselico z godbo in petjem, deklice pa so prodajale slaščice. Naša domovinska fronta pa je priredila našim rekrutom fleten večer v slovo. Čistega dobička je bilo okrog 150 S. Motil je prireditve dež, ki je zabra- nil mnogim gostom njihov prihod. — Kje so časi kot pred desetletjem, ko sta zaslužila kmet in de­ lavec svoj denar in je bilo za slične dobrodelne namene sredstev dovolj! Bistrica v Rožu. (Razno.) Zadnji teden smo imeli kar tri pogrebe in sicer smo spremili k zad­ njemu počitku Terezijo Čop, zasebnico v Svečah, Jožefa Kopajnika, posestnika iz iste vesi in Va­ lentina Wurzerja, tasta znanega slovenskega u- metnika Maksima Gasparija. Rajni Folta je bil v vsakem oziru značajen, veren in narodno za­ veden mož in je z velikim potrpljenjem nosil težke bolečine. Rajnim večni mir, zaostalim naše so­ žalje! — Kakor drugod je tudi pri nas Heimat- bund mobiliziral pristaše vseh bivših strank, da nastopijo skupno proti Slovencem. Značilno je dejstvo, da si podajo roke najhujši nasprotniki, kadar naj gre proti nam. — Dne 20. t. m. zvečer je pogorela lesena ' hišica drvarskega mojstra Ebenbergerja na Polani. Teden navrh pa spet zve­ čer gospodarsko poslopje pri pd. Kanavcu Za­ vrhom. Do sedaj ni znano, kako sta požara na­ stala. Železna Kapla. (Smrt.) V nedeljo 4. t. m. je po dolgi in težki bolezni iztrpel uglédni gostilničar in posestnik Peter Piskernik, pd. Kolar. Z nena­ vadno potrpežljivostjo je prenašal večletne že­ lodčne in pljučne bolečine. Rajni je bil iz znane zavedne družine Piskernikov v Lobniku ter svak tudi že pokojnega dr. Janka Sadolška. Ljudstvo ga je brez razlike narodnosti vsled njegove zna- čajnosti in postrežljivosti zelo spoštovalo, kar je dokazal tudi veličastni pogreb minule srede. Naj počiva odslej v Bogu. Kolarjevi družini pa izre­ kamo naše iskreno sožalje! To in ono. Dom. fronta priredi v Celovcu povo­ dom 10. oktobra večjo proslavo, med drugim bo­ do blagoslovljeni prapori deželnega in okrajnih vodstev. S 1. okt. je nastopilo vojaško službo v državi skupno 15.000 rekrutov, od teh samo na Dunaju 8000. — Dež. bolniška blagajna je raz­ poslala delodajalcem svojih zavarovancev števne pole, da ugotovi število družinskih članov. Ob­ seg dajatev družinskim članom namerava namreč razširiti. — Za poveljnika kor. divizije je imeno­ van gen. major Barger, nekdanji varnostni nad­ zornik. — Drž. svetnik grof Thurn Valsassina je imenovan za vodjo drž. mladinske organizacije. — Sveška požarna bramba je praznovala svojo SOletnico. — Na Dunaju je bilo lani poročenih 13.300 parov, od teh 500 civilno. — Knez Štarhem- berg se namerava od svoje žene, grofice Salm- Reifferscheidt-Raitz, ločiti. — Nadučitelj g. Maklin Walter v Vovbrah je prestavljen na glavno šolo v Celovcu. — Nadučiteli na Djekšah g. Plantev Albert je prestavljen v Melviče. — Na neki njivi blizu Beljaka so našli več cerkvenih predmetov, med drugim dva lesena angela, bržkone ukrade- 1 nih. — Vlomili so v Kapusovo trgovino na Re­ berci in odnesli jestvine in nekaj perila. — Vsled tatvine ovc so prijeli Feliksa Potiska z rožanske Bistrice. — Neznanci so vlomili v Polakovo to­ varno za usnje v Borovljah ter odnesli nekaj dra­ gocenosti in precejšnjo svoto denarja. NAŠA PROSVETA || Moderna bolezen. S „Ja, v starih cajtih je bilo pač mnogo boljše," to tožbo menda najčešče srečujemo pri nas. Pa je neresnična in krivična, ker si „stare cajte" na­ pačno predstavljamo. Nekoč je bilo res boljše, a nikakor ne v tem, v čemer mi slutimo ali mislimo. Kdor prebira zadnje zvezke ..Zgodovine slo­ venskega naroda" v izdaji Mohorjeve družbe ali išče še druge slične poglede v preteklost, bo za­ čuden spoznal, da v gospodarskem oziru nikdar ni bilo mnogo boljše nego danes. Izvzemši par konjunkturnih let okoli zadnje vojne je imelo po­ deželsko ljudstvo pred petdesetletjem ali celo stoletjem iste, če ne še večje gospodarske tež- koče in skrbi. Vsikdar je primanjkovalo denarja, ob višjih kmetijskih cenah je bilo manj odvišnih pridelkov, davek ali nekoč desetina nista bila nič mnogo manj stroga od danes, zemlja ni bila nič bolj rodovitna. Pravimo, da gospodarske skrbi nekoč niso bile mnogo manjše od današnjih. V to­ liko je resnično danes slabše, v kolikor smo spre­ menili naš življenski način, da živimo dražje in udobneje. Kar nas pa od naših prednikov najbolj razlikuje, je, da smo izgubili sigurnost njihovega mišljenja in gospodarjenja. Vsi danes smo nekam cagavi. Za jutri in po­ jutrišnjem se bojimo, v uspeh lastnega dela dvo­ mimo, mahedravo in nesolidno mislimo, cenimo in sodimo. Na gospodarsko in še bolj na življensko izkušnjo naših prednikov se ne zanesemo več, sami pa mnogokrat ne vemo in ne znamo bolj­ šega. In- kar je najhujše: v Previdnost nad nami ne verujemo več tako, kot nekoč! To je moderna bolezen podeželja, ki danes ne čuti več trdnih ta! pod seboj in zato zapada apatiji in tihemu obupu nekako tako: kar bo, pa bo! Samo eno je zdravilo, če naj ne pride, kar sicer pride. Najprej moramo vedeti, da nas je mo­ derna doba opravila za najdragoce- cejšo dediščino: za otr oško- čisti, lepi po ­ gled na svet in življenje, ki je bil hrbtenica pode­ želja nekoč. Nešteti so danes kvarni vplivi zu­ nanjega sveta na nas. Njihovo kvarnost in po­ gubnost odtehtamo le s podvojenim lastnim izobraževanjem ins'p oglob ­ ljeno našo molitvijo. Duhovna in du ­ ševna prosveta edini nas zamoreta rešiti moreče notranje negotovosti, ki nas sili v usodno brezbrižnost in nato v obup. Po njih spet zadobimo trdna tla mi, naše družine in domovi in ves naš narod. Od nas in našega dela je zavisno, ali smo čol­ nič, ki ga premetavijo razburkani valovi sveta, ali pa dobri krmarji, ki znajo za pot v varno pri­ stanišče. Naši gospodinjski šoli v Št. Rupertu pri Veli­ kovcu in v Št. Jakobu v Rožu bosta v novembru spet pričeli s poukom. Namenjeni sta bodočim gospodinjam ih materam in njuni dosedanji uspehi pričajo, da dobro vršita svoj vzvišeni namen. Zato tudi za letos toplo priporočamo starišem, da jima prijavijo svoja dekleta. Nekoč jim bodo mla­ de žene za to dragoceno doto hvaležne. Prijavo je nasloviti na vodstvo gospodinjskega zavoda vsaj v oktobru. Pouk se začne z novembrom in traja do konca maja. Gorenče. Zadnjo septembersko nedeljo je vo- grško izobr. društvo v gostilni pri Jegartu v Sv. Radegundi uprizorilo „Dve nevesti". Najprej pride ženin Miha z ujcem Andrejko z hribov na oglede v dolino. Gledalci se sijajno zabavajo videč, kako nosijo v hišo, koder pričakujejo snubača, ravno pšenico — izposojeno. Gorjanca se prav po gorr jansko obnašata. Res verjameta, da je vse zlato, kar se sveti. Pa kakor so nju prevarili z izposo­ jeno pšenico, tako hočeta tudi onadva druge pre- variti z izposojeno živino. Živina pa uide in golju­ fija pride na dan. Iz ženitve ni nič. Medtem se za­ nima za Mihovo nevesto vdovec Napoljon in tako vendarle pride do ženitve in celo do dvojne, ker poročita vdovec in njegov sin obe sestri. — Igral­ ci so igrali jako naravno. Miha in ujec sta govo­ rila narečje, kar je domačnost igre še povzdig­ nilo. Igra je polna smešnih prizorov in igralci so igrah tako. da se je vse smejalo. V odmorih je oel vogrški zbor in je petje vsestransko ugajalo. Za-