209. številka Ljubljana, v sredo 11. septembra. XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., z;i pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., im jeden mesec 1 gla. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah St. 12. UpravniStvu naj se »lagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Volilni shod v Vipavi. V čitalnični sobani zbrali so se preteklo nedeljo volilci na g. dr. Ferjančiča poziv, da ču-jejo izvestje o njegovem delovanji v državnem zboru. Čitalnična sobana bila je natlačena volilcev, ki so si predsednikom izbrali g. Ivana Božiča, ml. iz Podrage. Ko je predsednik zašel svoje mesto, dal je besedo gosp. poslancu dr. Ferjančiču. Le-ta je v uvodu poudarjal dolžnost poslanca, da zahaja v dobi svojega poslanstva — in ne le pred volitvijo — mej volilce, da zaslišuje njih želje in spoznava njih potrebe, — dalje, da je to dolžnost posebno poslanca kmetskih občin, ker kmetski stan čedalje bolj peša in poslancu je treba resno preudarjati, kako bi mu bilo pomagati, — konkurenca inozemstva ga posebno tlači, da ne more svojih pridelkov z dobičkom prodajati. V gospodarskem oziru poudarjal je troje vprašanj, katera zadevajo posebno Vipavski okraj, — in to so trtna uš, peronospora ali strupena rosa in melioracijski zakon. Glede trtne uši izrazil je prepričanje, da bode zadela tudi še neokužene vinograde; zato je priporočal, da se vinorejci precej poprimejo ameriških trt, ki so jedina pomoč, da se reši domače vinarstvo. — Od vlade se je doseglo, da je najela zemljišča, da zaplodi ameriške trte, le obžalovati je, da je vlada malo naklonjena ameriškim trtam in da se jej nič ne mudi, da bi delo pospeševala in kar najhitreje trte izredila in jih mej ljudstvo spravila. Huda nadloga je dalje peronospora. Ta ne uniči le pridelka, ampak s časom tudi trto, — ker ne da, da bi les dozorel. Proti tej nadlogi se pa pozna gotova pomoč, to je škropljenje z bakrenim vitrijo-lom ali z azurinom. — Kdor o tem še ni bil prepričan, prepričal se je letos, ko je peronospora na stopila po celej dolini in so nekateri posestniki škropili ter si tako pridelek popolnoma oteli. — Da se ni v veči meri škropilo, pa ni bilo krivo le to, da ljudje neso imeli vere v to pomoč, — ampak pomanjkovalo jim je strojev in za škropljenje potrebnega materijala — vitrijola in azurina. S prva se je vitrijol dobival po primerni ceni, kmalu je postal še jedenkrat tako drag in nazadnje se je zahtevala zanj prav oderuška cena in še po tej ga ni bilo dobiti. Tu je prvo poklicana Vipavska k m <• t. i j .s k a podružnica, da kmetijski družbi te reči razloži in prosi pri ministerstvu, da vlada skrbi za to, da bode za bodoče na raz pol a ganje dovolj škropilnih snovij po primerni ceni. — Ker je škoda velika, naj občine tudi prosijo za odpis davka in jaz se bom rad potezal za to, da se finančni minister, kateremu pristaja ta odpis dovoljevati, ozira na velike težave Vipavcev. — V novejšem času so začeli hudourniki pustošiti dolino, to zadevo sem deželni vladi in deželnemu odboru mnogokrat priporočal in upati je, da bode deželni zbor v svojem prvem zasedanji dotični zakon sklenil, da bode mogoče z delom najprej vsaj na deželne stroške pričeti, da se da ljudstvu zaslužka, da se bode moglo preživeti. Po nekolikih opombah o zakonih proti pijančevanji in proti ponarejanju živeža, katera smemo v kratkem pričakovati, prešel je govornik na politična vprašanja in kazal, da navzlic zvesti podpori, katero dajemo slovenski poslanci vladi, nam ona vender noče izpolniti narodnih pravic. Kako malo se na nas ozira, kažejo tri imenovanja naučnega ministra izvršena zadnje dni- — Na gimnazijah v Go rici in Celovci in na višji realki v Ljubljani nastavili so se ravnatelji, ki slovenski celo nič ne znajo. To je tako žalostno preziranje slovenskih teženj, da nara kaže stopiti v opozicijo. V opoziciji se nam ne bode boljše godilo, postopalo se bode proti nam tako, kakor se zdaj postopa navzlic naši podpori, a imeli bo demo prosto roko. Potem ko je Še grajal razpor pri zadnjih de-želnozborskih volitvah in kazal, kako bi bil poguben tak razpor o državnozborskih volitvah, opomiujal je k odločnemu delovanju in poročilo sklenil. Po tem, z mnogim odobravanjem vsprejetem govoru poživlja predsednik volilce, naj se zglasi jeden ali drugi s kakim vprašanjem ali s kako zahtevo. Ker se nihče ne oglasi, zahvali se predsednik g. dr. Ferjančiču na prihodu in delovanji nje- govem ter zaključi z živioklicem na poslanca Ferjančiča zborovanje. Znamenito je, da pri shodu ni bilo niti jed-nega duhovnika. Volilci so bili s poročilom gospoda poslanca jako zadovoljni, kar se je posebno pozueje v prostem;pogovoru pokazalo. Taki volilni shodi so zelo koristni in nam Vipavcem poBebno zaradi tega važni, ako se na njih poudarjajo gospodarska vprašanja, ki so pri nas vsled mnogih slabih letin najbolj pereča. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 11. septembra. Kdor še ni bil na jasnem, da je grof Thun poklican za namestnika Jedkega zaradi tega, da bi zajezil mladočeško gibanje, preveril se je že lahko, ko je namestnik vsprejel uradnike. Proti okrajnemu nadzorniku Gaudeku se je izrazil, da bode jako strogo postopal proti političnim agitacijam učiteljev. Pri poslednjih volitvah so učitelji agito-vali za mtadočeške kandidate in si zaradi tega nakopali nevoljo vlade in konservativnih Cehov. Baron Kraus njih agitaci ni oviral ter sploh ni dopuščal, da bi vlada kako uplivala na volitve. Grof Tbun bode pa pri bodočih državnozborskih volitvah pač drugače postopal. Porabil bode ves upliv svoj za Staročehe. Veliko je veselje v Izraelu, da je v Leopold-stadtu n« Dunaji pri volitvi za riolci^jeiivNlrij- nkl deželni zbor zmagal dr. Suess in dobil blizu 2 tretjini oddanih glasov. Volitve se je udeležilo 67 % vseh volilcev. Da so protisemitje propali, temu je mnogo krivo to, da se Čehi volitve udeležili neso. Pri zadnjih občinskih volitvah so baš češki volilci protisemitom pripomogli tlo znatnih uspehov. Ko so se pa pri glasovanji glede" češke šole Čehom nehvaležne pokazali, sedaj slednji neso imeli nobenega uzroka glasovati za njihovega kandidata. S posebnim češkim kandidatom pa seveda zmagati ni mogoče in so zaradi tega češki volilci raje doma ostali. Čehi so prav storili, da neso glasovali za protisemita, da bodo zanaprej protisemiti vsaj vedeli, da brez Čehov nič opraviti ne morejo proti židovstvu ter se morajo ozirati na nje. LISTEK 0 petindvajsetletnim Ptujske čitalnice. Dne 5. t. m. preteklo je petindvajset let, odkar bo je na starodavnem Ptuji otvorila slovenska čitalnica, tretja na Malem Štajerji. Mesto Ptuj takrat še ni imelo velikonemškega značaja, obratno, takrat imela je narodna ideja ouđu mnogo pristašev, otvoritev narodne čitalnice bila je praznik za vse mesto in vršila se je .slovesno, kakor bi si dandanes niti v sanjah domišljati ne mogli. Da bodo čitatelji to mojo trditev uraeli, evo jim ob kratkem površnega popisa: Dne 5. septembra 1864. napravila je mestna godba Mariborska budnico po mestu, kar je za Ptuj takrat samo ob sebi že bilo dogodek. Proti 10. uri dopoludne šli so rodoljubi na kolodvor pričakovat gostov. Z vlakom prišli so: deputaciji čitalnic v Celji in Mariboru, na čelu jima že umrli dr. Štefan Kočevar in dr. Janko Sernec in pevci iz Frama in Slovenske Bistrice, katere je pozdravila velika množica in potem spremila v mesto. Ob 10. uri bila je slovesna maša v stolni cerkvi, v kateri bo se takrat prvikrat razlegali slo- venski glasovi, pela se je namreč Miklošičeva maša — Ob 1. uri bil j« skupen obed na Kristovem vrtu, okrašenem s slovenskimi trobojuicami in slavolokom z napisom „Dobro došli!" Napitnice bile so naslednje: Notarski kandidat Avgust ČJ u ček pozdravil je goste, za njim napil je dr. Kočevar najmlajši, a skoro najkrepkeji mej tremi sestrami štajerskih čitalnic, čitalnici Ptujski, pokojni Miha Herman čitalnicama v Celji in Mariboru, dr. Sernec neustrašljivemu branitelju Slovencev v deželnem zboru, Hermannu, notar R a t e j narodnim duhovnikom, na kar se je s svojim gromovitim glasom odzval pokojni Božidar llaič, omenjajoč, da v boji za narodne svetinje treba tudi posvetne gospode. Dr. Vošnjak primerjal je Čehe in Slovence in zaklical „Slava češkim bratom", najimenitnejšim podpornikom teženj slovenskih, na kar se je vimenu Čehov zahvalil inžener Jed lička Popoludne došli so po železnici Hrvatje iz Varaždina, mej njimi Antolek, urednik prvega jugoslovanskega šaljivega lista „Podravski jež", ki je pa le nekoliko številk doživel, dalje Ormožani in vedno narodni Središčani, k\ so vsi bili na ko-lodvoiu slovesno vsprejeti. Ob 8. zvečer pričel se je koncert v Kristovi dvorani, ki je bila, kakor tudi vrt lepo razsvetljena a natlačeno polna, kajti prisotnih bilo je nad 1200 osob. Pri „besedi" bilo je tudi jako umestnih in vrlih govorov. Po pozdravu predsednikovim, poprijel je besedo dr. Kočevar in našteval pogoje, kako treba ravnati, da se Čitalnica obdrži in okrepča, dr. Sernec izražal je veselje, da nam Ptuj ni več tuj kraj, dr. Vošnjak pa je govoril o pomenu in namenu čitalnic, ki imajo biti narodne učilnice, da se razširja narodna omika, ž njo blagostanje in domoljubje, da bodemo visoko držeč prapor korakali pod njim pevajoč „Naprej zastavo Slave." Pevci peli so pet zborov, mej njim „Naprej!" „Savio" in „Budnico", pevci iz Frama, Slovenske Bistrice in Maribora pa več lepih čveterospovov. Deklamoval je šestošolec Rajh, besedo bile so Bož. Flegariča. Došlo je več telegramov in dopisov in Bicer, ker takrat slovensko brzojavljanje ni bilo zakonom pripoznano, v francoskem in angleškem jeziku. Telegrami bili so mej drugim iz Laškega trga, Vranskega, Beloslave, Kolina itd. Mej dopisi bila sta z burnimi dolgo trajajočimi živioklici vsprejeta posebno dva. Prvi bil je od pokojnega dr. Bleivveisa, ki je s pismom poslal tudi sliko svojo in svoje najnovejše delce „Miciko". Drugi dopis pa je bil poslal naš Davorin Trste- V nanje države. Londonski „Economist" je objavil daljšo razpravo o balkanskom vprašanji. Ta list misli, da Rusija balkanskim državam lahko več ponudi nego Avstrija. Rumuni žele Sedmograško in Rusija je jim lahko obljubi. Srbi zahtevajo Bosno, Hercegovino, del Dalmacije in Makedonije in Rusija dotične njihove težnje lahko podpira. Nemški častniki izstopajo iz ruske vojske. Cesto je čitati po ruskih listih, da je ta ali oni nemški častnik iz rodbinskih ozirov odrekel se službi in odpotoval v domovino. Najbrž že slutijo, da se bliža i;i8, ko jih bodo odstranili. Ruski listi že dolgo zahtevajo, da bi odstranili vse tuje častnike. Vlada fraut'ONkn je baje že sama premišljevala, da bi generala Boulaugerja postavila pred kazensko sodišče Kakor francoski vladni listi pišejo, se že posvetujejo z višjim državnim pravdnikoni. Sodilo ga bode vojaško sodišče, če bode on sam zatožen, drugače pa pride pred porotnike. Na pismo Boulangerjevo pa vlada baje ne bode odgovorila. Oficijozni listi pa tudi pišejo, da razsodbe državnega sodišča ne more drug razveljaviti nrgo državno sodišče sa.no. Oklic shoda bavarskih katolikov podpisalo je 2622 osob, mej njimi 539 duhovnikov, drugi so pa največ cerkveniki, pivovarji in krčmarji. V minulem zasedanji parlamenta angleškega je državni tajnik Balfour objavil, da vlada pripravlja načrt zakona, da se osnuje za Irce katoliško vseučilišče. Katoliški Irci so se razveselili te objave. Veliko nevoljo je pa vzbudila mej irskimi protestanti. Jeden irskih protestantskih vodij, dr. Bode-nach je objavil oklic, v katerem hudo pobija to vladno namero. V oklici pravi, da je vlada leta 1833. izdajala za katoliški pouk še le 25 000 fun tov, sedaj pa že 1,000.000 funtov. Sedaj pa hočejo še šole snovati za širjenje katoličanstva. Položaj je tem nevarnejši, ker tudi jeden del konservativcev pritrjuje vladni nameri, drugi jo pa na tihem odobravajo. Liberalni unionisti gredo pa še dalje, odpreti hočejo katolikom pod do mest lordnegn kan-celarja v Angliji in irskega podkralja. Če tako dalje pojde, dali bodo Se Vatikanu krono angleško na razpolaganje II koncu pozivlje vse somišljenike, da začno hudo borbo proti osnovi katoliškega vseučilišča. Dopisi. Iz jfleiig&a 9. septembra. (Odgovor dopisu v št. 2 0 3. „8lov. Naroda.") Skoro primorani smo, od več stranij, odvrniti nekaj besed gosp. dopisuiku radi njegovega »skromnega"* poročila naše predstave. Omeniti hočemo kolikor mogoče kratko, točko za točko. — Najprvo nas kara stari Mengšan (?), da smo priredili veselico, ne da bi jej bil smoter, kak dober in koristen namen. Popolno opravičeno od g. dopisnika, ki se ni potrudil parkrat v naš trg, da bi si ogledal natančneje naše razmere. Pojasniti mu jih hočemo mi. Po Sloven skej prirejajo dijaki o počitnicah predstave; nekateri v korist tej stvari, drugi imajo zopet drugačen smoter itd. Tudi pri nas smo sprožili to misel. Predstava bila naj bi na korist našim vseučiliščoi-kom. Delovali smo tedaj urno na to, ker pa nas je le malo dijakov domačincev, povabili smo jih iz različnih krajev, tla sodelujejo. Naudušenje je bilo tudi pri tržanih splošno, torej — uspeh gotov. Toda žalibog motili smo se. Zanimanje poneha, stranka pa, ki nam je poprej najbolj zagotovljala. n jak V pismu spominjal je na kamen, uzidan pred stolno cerkvijo Ptujsko z napisom : „JARM0G1O avguste sacrum." Jarmog (j ar bog) bilo je ime Pe-runovo ter je toliko, kakor „silni bog". Zato naj si Ptujčani vzemo za svoje geslo: »Jaro in močno" na polji narodne omike. Dodati mi je še, da je pri koncertu bil prisoten tudi Ptujski župan, kateremu so slovenski pevci potem napravili podoknico. Kratko to izvestje bere se liki neverojetne sanje. Kolika prememba od takrat! Glavni „spi-ritus motor" blagi Avgust Čuček, umrl je v najlepši moški dobi poldrugo leto pozneje za črnimi osepui-cami. On je bil za Ptuj neuadoinesten. Rodom Ptujčan imel je po svoji splošni izomiki po svojem koncilijantnem občevanji, po vsestranskem znanji in po ugodnih gmotnih razmerah toliko upliva, da bi Ptuj še danes imel vse drugo lice, ako bi on še bil mej Živimi. In kakor bi s prerano smrtjo njegovo Se ne bilo dovolj, zadela nas je še ta posledica, da sta se nečaka njegova, katera je on vzgajal in jima volil vse premoženje, ne zmeneč se za ustno oporoko njegovo, popolnoma ponemškutarila in s plemenitega Čučka imetkom delata proti nam. Razven Čučka pa je bleda smrt tako neusmiljeno kosila v naših vrstah, da izmej vseh tedanjih začasnih odbornikov živi samo še jeden, to je gospod Jakob Meško, župnik pri sv. Loreuci v Slo- svojo pomoč, postala je mrzka — lam uganjka. Popustili bi bili to stvar, toda imeli smo skoro že vse pripravljeno. Spustili pa smo iz programa ,v korist velikošolcev", ter si mislili, ako se že blamiramo, dajmo se na svoj račun. Bili bi se, kajti stroški so za naše razmere zelo narasli, ustopnina pa je vrgla vsoto, katera ni zadostovala, da bi pokrila stroške, ne pa še Čisti dohodek poslati prej navedenim. Dejali smo, da bi se bili osmešili, res — a visokorodni gospod baron Lichtenberg poslal nam je zdatno podporo, radi katere mu bodi najtoplejša zahvala. S to vsoto in pa ustopnino bilo nam je mogoče pokriti glavne stroške, čisti dohodek pa je svota, o kateri raje molčimo. Preidimo k drugej točki; v tej nam predbaci va g. dopisnik, čemu ne sodelujemo s tukajšnjim „Bralnim društvom", katero izvrstno napreduje (?!). Imenuje nas vedno „dijake-glumače". Bi li potem ne bili glumači, ko bi z „Bralnim društvom" sodelovali? Dalje nas vpraša: „Se li mar bojimo, da ne bodemo plačani?" Kako da „Bralno društvo" plačuje, prepričani smo popolnoma: pri dveh veselicah sodelovala sta dva tukajšnja dijaka, kako je bilo plačilo? —. Dovolj smo dijaki poznati, kako radi da delujemo za svoj narod, toda vender bi se spodobilo društvu, delujočim se vsaj zahvaliti, kar se pa ni zgodilo. Navzlic temu Brno obljubili tajniku g. J., da sodelujemo pri veselici, kateri meni društvo prirediti koncem počitnic. Navedeni „stari Mengšan" nas še dalje „lika", kajti navedenim stvarem, sledi sedaj neresnica. Gosp. dopisnik pravi, da mi dijaki hodimo za časa počitnic čitat v društveno sobo. Da pa to ni res, prepričal bi se g. dopisnik popolnoma, ko bi bil povprašal dotično gostilničarko (v katerih prostorih je bralna soba), koliko obiskujejo to sobo. Gospod dopisnik pravi dalje: kolik gmoteu dobiček bi imeli mi in narod, ko bi skupno z „Bralnim društvom" igrali. O tem jako dvomimo, kajti dovolj jasno se je pokazalo pri zadojej predstavi omenjenega društva, kake simpatije vzbuja mej narodom. „Najemamo si gospodičeu igralk iz bližnjega mesta, ter s tem zametujemo domačinke", tako g. dopisnik. Sodelovala je tudi domačinka, in zakaj ne več? — Imeli smo strah dobiti „korbco", kajti prejšnji g. kapelan podaril je domačim dekletom „pildke" ter jih s tem odvrnil od sodelovanja. Stavku pa, ki sedaj sledi ne moremo druzega odgovoriti, nego da je »neolikan". Kar se pa tiče obiska naše predstave, povedano je dovolj jasno v začetku dopisa. — To bodi naš prvi in zadnji odgovor o tej stvari. Gospodu „Staremu Mengšanu" je pa želeti, da se v prihodnje bolj prepriča o stanji kake veselice, ter se je tudi udeleži, predno si usoja kako kritiko pisati. Dijaki. Pisma iz Pariza. (Piše A. H ez e n Sek.) XV. 17. avgusta. (Vsprejem pri predsedniku republiko. — 1'antheon.) Ob jednajstej uri predpoludne blagovolil je predsednik republike g. Carnot vsprejeti deputacijo venskih goricah. Pomrli so v tej 251etni dobi od-ličnjaki: Čuček, Herman, dr. Kočevar, Božidar Raič, za njimi dr. Gregorič, Ivan Urbanec in drugi odlični rodoljubi. Te smrtne kose žrtve in političui dogodki in odnošaji izpodmaknili so nam deloma stališče in danes čez 25 let čutimo, da petindvajsetletnica ne bode taka, kakor bi morala biti. Narodna zavest na Malem Štajerji je v obče mogočno napredovala. Mi imamo veliko čitalnic, imamo izvrstnih posojilnic, celo južnoštajersko hranilnico, imamo „Slovensko pevsko društvo", ki je nedavno impouovalo celo strastnim Celjanom, imamo veliko razumnikov, dnevnike, tednike in druge liste, a pri vsem tem moramo priznavati, da smo kakor v Mariboru, tako tudi na Ptuji tal zgubili, to se pravi v mestu samem. Ako se danes ob 251etnici tega spominjam, nikarte misliti, da hočem komu kaj očitati. Ne, nikakor ne ! Ptujski rodoljubi so vseklar vestno in požrto-valno vršili narodno dolžnost svojo, ne brigajoč se za neprestano protivno sapo. Koliko je bilo delo njihovo, kolik njihov napor, to jaz dobro umejem, ker poznam, kakšni so štajerski Nemci in nemšku-tarji in kakšne jeklene volje treba v boji proti njim. Odnošaji v Celji, Mariboru, na Ptuji in še v nekaterih manjših nemškutarskih gnezdih so pač taki, da bi marsikateremu Ljubljanskemu rodoljubu našega kongresa. Od lož i vš i sejo, podali smo se t kočijah nekaj minut pred opredeljeno uro v Elizej-sko palačo. Pri uhodu stojita na častnej straži dva vojaka; potem se uBtopi v prvo predsobo, kjer je videti jeden civilen uradnik, jeden ordonančen častnik in vratar, oblečen tako kakor vratarji v prvih Pariških hotelih, to je v črno obleko in frak s po-srebrnjeno verižico okolu vratu. To je osobje, katero je v osobnej dnevnej službi pri predsedniku. Ni temu celih rojev lakajev, žandarmov, tajnikov javnih in tajnih, dvorskih slug in slugov slug, kakor se navadno nahajajo po predsobah raznih ve* likašev, ampak vse je bolj priprosto po domače urejeno, kakor se pač pristaje prvemu meščanu velikega Pariza. Ko smo malo posedeli v čakalnem salonu in je prešlo nekaj minut čez jednajst, povabil nas je omenjeni vratar, da stopimo v predsednikovo pisarno. Tukaj nam je stopil nasproti ličen mož, kakih 40 let star, čisto navadno oblečen, ki je v svojem obnašanji pokazoval tako skromnost, da nikdo na prvi pogled ne bi bil mislil, da stoji pred glavarjem močne in slavne države. Podavši vsakemu roko in ponu-divši nam sedeže v okrogu okolu široke mize, na katerej je bilo polno knjig, pisem in papirjev, začel se je z gosp. predsednikom kongresa razgovarjati o uspehih naših posvetovanj. Zanimal se je celo za najmanje reči, in posebno veselje izrazil o tem, da vidi tukaj zbrane predstavitelje raznih naroduostij. Dal si je potem predstaviti vse po redu: Amerikanca, Angličana, Grka, Švicarja, 2 Nemca, Lukaen buržana, Španjolca, Jugoslovana itd. Ker je Rus slučajno zamudil priti ob pravem času, je predsednik kongresa našel za udobno izpričati ga, ker bi bil g. Carnot gotovo zabeležil, da manjka baš predstavitelj velike Rusije, za katero se francoski državni možje sedaj izredno zanimajo. Po preteku 10 do 15 minut smo bo poBlovili, Zopet je podal vsakemu roko, želeč kongresu dobrega uspeha in nam srečnega vračanja v domovino. Ko ne bi bil obložen s tolikimi državnimi poslovi, rekel je, bi vara Še več časa posvetil morda ob drugej priliki. Obča radost je bila brati z lic vseh članov deputacije ter smo jednoglasuo sklenili, da se gremo fotogiafovat vkupno, da nam ostane trajen spomin tega trenotka, ko smo čuli nauduševalne besede o nauki in umetnosti in zahvalo o delovanji prvakov na tem polji iz ust tako odličnega moža. O Carnotu se da še to reči, da je sedaj na visokej stopinji popularnosti pri Francozih in da je njegov nastop tak, da naudu.šuje množico, kakor se je pokazalo ob priliki njegovega potovanja pred nekaj tedni. Kot nositelj zgodovinskega imena, na glasu kot poštenjak, opravljajoč vestno svoje težke dolžnosti, pridobil si je povsc d prijateljev; mali in veliki so pred njim jednaki, on sam se nikdar ne povzdiguje, le delo in državljanske čednosti ga di-čijo; a s temi čednostmi si je pridobil srca vseh Francozov ter zaupanje drugih držav. Odkar je razstava odprta, je Carnot /mirom središče, okolu katerega se vrti vse javno življenje v Parizu. On je neumoren gospodar, ki sprejema osobno goste iz I bližnjih in najdalnjih krajev, on se zanima za kon- —-—-■ ----- i -r včasih prav rad rekel z Vodnikom: „Prid' zidar se les u č i t"." Navzlic vsestranskemu nasprotstvu in nepre* stanemu importu nemških izzivačev so rodoljubi na Ptuji vedno visoko dvigali narodno zastavo. Osnovali so si svoj „Narodni dom", velevažno posojilnico, zmagali pri volitvah v okrajuem zastopu, pridobivali vedno več upliva v svojem, na Štirskera največjem okraji. O njih mora se reči: „Malo nas je, a smo ljudi" in vsako leto narodnega boja na Ptuji imelo bi šteti se^dvojno, kajti to so pravi pravcati „Kriegs-jahre". Zato pa dobro uvažujoč pomen Ptujske naše postojanke in vsacega posamičnega boritelja na njenih narodnih redutah izrekam ob petindvajsetletnici čitalnični presrčno željo, da bi čitalnica v „ Narodnem domu" vedno bolj procvitala, da bi polago ma pridobivali vedno več ozemlja, da bi se politična konstelacija — in to moramo naposled tudi v poštev jemati — tako na bolje zasukala, da bi se izpolnile dr. Serneca besede, ki je dne 5. septembra leta 1864. izrazil želje, da nam Ptuj ne bode tuj kraj, ampak domaČe na rodno mesto na domači zemlji. V to ime pomozi Bog in sreča junaška! V to ime kličem; Živeli vsi pri petindvajsetletnici prisotni člani naroda slovanskega! s. gre8e in konference, ima prijazno besedo za vsako visoko osobo, katera pride razstavo gledat, za vsako deputacijo, ki se k njemu poda. Ob nobenej priložnosti ne opusti spominjati se slavnih del prošlosti, ter obračati pozornosti na uspehe miru, ki sta jih rodila znatiOBt in delo. Pred tednom in nekoliko dnevi prepeljalo se je slovesno truplo Carnotovega deda v Pantheon s tuje zemlje. Velika parada in obilo število ude-ležnikov sprevoda, ki so se udeležili te slavnosti, je tudi dokaz, da so gornje besede o priljubljenosti predsednika republike resnične. Ob tej priliki opišem na kratko Pantheon. Ko gledaš to veliko stavbo, ne moreš precej uganiti, ali je cerkev, ali kak muzej, ali kako drugo javno poslopje. Šele nadpis nad javnimi vrati „Aux grands hommes la patrie reconnaisaaute" (velikim možem hvaležna domovina) te pouči, čemu služi ta stavba. Ljudevit XV. je položil leta 1764 temelj tej cerkvi na mestu stare opatijske cerkve sv. Geno vefe. Ob času „constituante" spreobrnili so cerkev v „dom slave" ter jej dali ime „Pantheon". A 1. 1822. so je zopet posvetili v cerkev sv. Genovefe. Pozneje se je še dvakrat tako menjalo, dokler so 1. 1885. povodom pogreba Viktorja Hugo-a zopet v posveten „dom slave" spremenili. Lopa je obdana z dvaindvajsetimi korintskimi stebri, ki so visoki po 20 metrov, a objema imajo po 2 metra. Nad njimi na troogeljniku pod krovom je izdolbena kompozicija od Davida d" Angers, ki se more zmatrati kot ilustracija zgoraj navedenega nadpisa: v sredini stoji resna podoba domovine, na obeh straneh veliki možje, junaki uma in meča, mej njimi se pozna general Bouaparte in drugi. Na vsakej strani vrat stoji jeden visok mra-moren kip od Maindrona: na desno sv. Genovefa z Atilo, na levej krst Klodviga I. Jako ginljiv je pogled sv. Genovefe, ko kleči pred Atilo, držeč v roki križ, kateremu je pa žalibog od nekega malopiid-neža gornja polovica že davno odbita. Samemu barbaru se vidi na lici, da je ginjen pri pogledu te device ter da mu sega do srca njena prošnja, naj prizanese Francozom. Zato je tembolj prezirati okrutnost modernega barbara, kateri se je drznil udariti ob sv. razpelo, kakor ga je držala svetnica v rokah v onem rešiteljnem trenotku, ko se je morebiti odloČila osoda za tisoče in tisoče pradedov! Pojdimo z obžalovanjem mimo ter si poglejmo notranjost tega hrama. Postavljen je v podobi križa z visokim svodom v sredini Sploh je v malem jako dobro posneta na celej stavbi cerkev sv. Petra v Rimu. Svod (kuplja) počiva na štirih močnih stebrih in je 83. metrov visok. Na vrhu ae še zmirom blišči pozlačen križ. Do galerije okolu svoda vodi 422 stopnic, in od tam je krasen razgled po Parizu. Po stenah znotraj so slike prvih umetnikov novejih časov; najlepše tiste, ki predstavljajo do-godbe iz življenja sv. Genovefe. Potem je videti mučeniška smrt sv. Dionizija; venčanje Karla Velikega v Rimu; sv. Ljudevit kot sodnik itd. Tudi kipi sv. Dionizija, Germana, Remigija, Martina, Bernarda in drugih so postavljeni mej od-delnimi stebri ob zidu. V podzemnem oddelku ('krvpta) so grobje nekaterih slavnih mož : Bougain-villa, Launesa, Voltairja, Rousseau-a itd. Od l. 1848. sem bil je Victor Hugo jedini, katerega so tukaj k počitku položili, a kakor sem omenil, je zdaj dobil tam mesto tudi ded Carnotov. Za časa komune 1. 1871. so hoteli ustaši tudi Pantheon s smodnikom razrušiti, za katero svrho so imeli že smodnika pod cerkvijo, pa prihod vojakov je njihov hudoben načrt onemogočil. Tej okolščini se imamo zahvaliti, da se je ta monumentalna stavba še do dani s ohranila; a nadejati se je, da bo nekdaj spet služila svojemu prvotnemu namenu kot hiša božja. Popravek. V IX. pismu se je urinila tiskovna pomota, katero že vsak čitatelj saui lehko popravi; fotografi čna izložba seveda ne more obsegati 1187 ,kilometrov", niti plastična 1290 „kilometrov", ampak so to kvadratni metri, kakor je nekaj vrstic zgorej pravilno natisnjeno, koliko kvadratnih metrov obsega šolstvo. Domače stvari. — (Umrl) je včeraj v Skofjiloki g. JoBip Kramer, jubilar in z zlatim križcem za zasluge odlikovani nadučitelj v 91. letu svoje dobe. Pokojnik bil je menda najstarejši učitelj na Kranjskem in izredno veliko je število njegovih nekdanjih učencev, ki mu bodo izvestno vsi ohranili blag spomin. Lahka mu zemljica ! — (Imenovanje.) Mestni kapelan v Radgoni, gosp. S v e r, imenovan je dušnim pastirjem moški kaznilnici v Mariboru. — (Mesto Ormož) podelilo je častno meščanstvo g. dr. Oskarju Pongratzu z ozirom na zasluge, ki si jih je stekel za novi most čez Dravo. — (Prva peterorazredna deška ljud ska šola) se je to dni preselila iz svojih starih, slabih prostorov v licejalnem poslopji v svoje novo poslopje v Poljskih ulicah blizu c. kr. učiteljišča, kjer se bodo učenci za to šolo v 16. in 17. dan t. m. vsprejemali in upisovali. Ta zares krasna šolska zgradba bode v prvej vrBti slavilo požrtvovalno občino Ljubljanskega mesta, ter bode dobro ugajala učen cem in učiteljem, ki so zdaj uže mnogo let tičali v temnih in nezdravih šolskih prostorih. — (Na I. mestni deški ljudski šoli v v Ljubljani) bode upisovanje dne 16. in 17. t. m. in sicer v novem šolskem poslopji v PolJBkih ulicah. — (V Metliki) dodelano je krasno novo šolsko poslopje, katero se bode prihodnji pondeljek 16. t. m. blagoslovilo in odprlo. — (Občni zbor „Bralnega društva v K ran ji") vršil se je dne 9. septembra. V odbor voljeni so: gg. Valetiu Preveč, predsednik, F. Sire, podpredsednik, E. Rabič, tajnik, V. Omersa, bla gajnik, K. Florjan, J. Remec, A. PeČnik, F. Sajo-vic in F. Šimic odbornikom. — (Občni zbor „Slovenskega bralnega društva v Tržič i") bode v nedeljo dne 15. t m. popoludne ob 1. uri v dvorani g. Roka. Dnevni red : Volitev stalnega odbora in posamezni nasveti družbenikov. Veselic* priredi se kasneje. — (Premovanje konj v Trebnjem.) PredvČeraj je bilo v Trebnjem premovanje konj. Prignali so bili 12 kobil z žrebci, 11 mladih bre-jik kobil brez žrebet in 12 žrebet. Darila so dobili: za kobile z žrebeti: Terezija Zore iz Trebnjega, 40 gld., Josipina Hribar iz Velikega gabra 25 gld., major Smola iz Vinjegorice 20 gld., Antou Vertač nik iz Novega Mesta 15 gld., Anton Uhran, iz Rodnega, Miha Turk iz Stare vasi in Matija Saloher iz Blatu, svetinje; za mlade breje kobile: Anton Pbninšek iz Mirne, 30 gld., Ignacij Cepič, iz Brezovice 15 gld , Ignacij Ilovar s Temenice in Tousains vitez Fichtenau iz Novega Mesta svetinji; za žrebeta: Josip Stermole iz Vira 10 gld , Anton Planinšek iz Mirne 10 gld., Josip Poch iz Mirne peči 10 gld , Julij Treo iz Male vasi, Josipina Hri bar iz Velieega gabra in Fran Pucihar iz Št. Vida pri Zatičini, svetinje. — (Logaško okrajno glavarstvo.) Za m I je pisni in zgodovinski opis. Uredil Vojteh Rib ni kar v Logatcu. Izdalo „Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja Logaškega". 1 8 8 9, tako se nazivlje 108 str. obsežna, prav lična knjiga, v katerej so opisane nastopne vasi in selišča: Babino polje, Begunje, Bloke, Cerknica, Črni vrh, Dolenji Logatec, Godovič, Gorenji Logatec, Grahovo, Hotederšica, Idrija, Ledine, Planina, Rakek, Rovte, Stari trg pri Ložu, Sv. Vid nad Cerknico, Sv. Trojica, Unec, Vojsko, Zavrac, 2'ri, Spodnja Idrija. Vse te opise spisali so dotični gg. učitelji in se nahaja v njih mnogo zanimivega gradiva, katero bode jako dobro hodilo za pospeševanje domoznanstva. Čitatelj omenjenega dela bode gotovo gospodom učiteljem hvalo vedel, da so v glavnih potezah popisali vsak svojega kraja posebnosti in zanimivosti, vender bi si mi v marsikaterem oziru želeli več podrobnosti, katere so baš učitelju bolj pristopne, kakor komu drugemu. Tako n. pr. bi nam in izvestno tudi širšemu občinstvu zelo ugajalo, ko bi kdo obširno popisal takozvane „Matijaževe kamre" v Zavra ški soteski pri Žireh. Te kamre so ob sebi že znamenitost prve vrste, vrhu tega pa je nekda ž njimi v zvezi muogo pravljic in povesti j o nekdanjih vojaških begunih. — Knjiga „Logaško okrajno glavarstvo" lepo v platno vezana velja le 65 kr. po pošti 5 kr. več in zaslužuje po vsebini in vnanjosti da si jo čitatelji nemudoma omislijo. — (Južna železnica) razpisala je dobavo 205.000 hrastovih ali pa mecesnovih železničnih pragov in 2400 kubičnih metrov hrastovih pragov za 1890. Ponudbe do 5. oktobra na železuičuo ravnateljstvo na Dunaji. Ondu 8e poizvedo pogoji, kakor tudi pri železi ičuih nadzorstvih v Gradci, Celji, Trstu, Celovci, Inomostu. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 10. septembra. »Pol. Correspon-denz" ima vest iz Peterbarga, da je car Aleksander III. pritrdil vojnega ministra Vanov-skega predlogu, da se ima takoj pomnožiti število voz in strojev na južno vzhodnih železnicah in na železnicah v porečji Visle. Zaukazal je v ta namen finančnemu ministru, da se takoj izda 2,780.000 rubljev. Dotična dela so se pri ruskih tirmah že naročila. Kiel 10. septembra. Ruski prestolonaslednik bil danes tukaj oficijalno vsprejet. Karlove Vari 10. septembra. Ruski poslanik v Belemgradu, Persiani, in odgojitelj kralja Aleksandra, Dokič, pogovarjala sta se včeraj štiri ure s kraljem Milanom in potem takoj odpotovala na Dunaj. Antwerpen 11. septembra. Danes bil pogreb poslednjih petnajst nepoznanih mrličev. Še vedno se dobivajo deli človeških trupel, ki se takoj pokopljejo. Zavarovalnica neče plačati odškodnine firmi Rieth. Policija zaplenila vse patrone, ki so jih starinarji pokupili. Dunaj 11. septembra. Taaffe gre danes v I^itomišelj, kjer se bode vršila prisega novega češkega namestnika. — „Wiener Zeitung" : Deželni poslanec CampitelU imenovan deželnim glavarjem ister-skim, poslanec dr. Dukie njegovim namestnikom, Pariz 11. septembra. Knez Monaški zvečer v Chateau Marichais umrl. Bazne vesti. * (Ubežnega tatu ujeli.) Iz Kaša ve se 9. t. m. javlja: Ubežnega Ignacija Linka, ki je na sumu, da je 16. m. m. v Frankobrodu o. M. pokradel bistre, so včeraj vsled ovadbe tukajšnjega zlatarja Ilauserja prijeli z njegovo soprogo vred in deli pod ključ * (Tihotapstvo.) Kakor se iz Verone poroča, prišli so na Bled te dni avstrijski carinski stražniki velikanskemu tihotapstvu, koje se je vršilo žo dlje rasa na škodo laške države. Sedemnajst zloglasnih tihotapcev so zaprli ter konfiskovali ogromno množiuo tabaka in 40.000 švicarskih viržink. Preiskava je vrhu tega dognala, da se je tega podjetja udeleževalo tudi mnogo zaBobnikov, izmej katerih so jih že več prijeli in zaprli. * (Mož z hišo na hrbtu.) Nedavno ostavil je ječo v Bordeauzu po večtedenskem zaporu potepuh A i I h o u d , SOleten mož rodom iz Belgije. Ta čudak opravljen je z usnjato obleko in prepasan z jermeni, na hrbtu nosi pa velikansk koš, ki tehta nič menj nego 240 legr. To je njegova hiša, njegov dom, kjer ima spravljene vse potrebne reči: kuhinjsko posodo, živež, še celo posteljo. Mož res lahko reče : „umnia mea mecum porto" (vse bogastvo svoje s saboj nosim). Novošegni Dijogen je pa jako na-obražen in izveden mož t* r govori prav lepo in gladko več ježkov. Ko so ga izpustili iz zapora, nabralo se je pred ječo toliko radovednega občinstva, da je moralo redarstvo poseči vmes in napraviti pot smešnooblečenemu možu. Modroslovca peljali so v posebnem vozu do mestne meje in mu tamkaj izročili, rekše na hrbet naložili hišo z vsem bogastvom vred. Mož živi o milodarih, a ne vsprejema, kakor se je že večkrat dokazalo, ni več ni menj nego 5 centimesov; za večje darove se uljudno zahvaljuje in jih nikakor neče sprejemati. — (ZiiNltMlenl poiiurcjnlel iiMtne vode.) Hiio je že omenjeno, da v oliče po vsem civili/.ovanetn svotu tako priljubljeno in razširjano Atiatlierin ustno vodo zobozdravnika dr. J. G. Popp-a na Dunaji zlasti na Ogersketn v velikej mori ponarejajo in kvarijo. Ko jo izdclovatolj v Budimpešti osnoval generalno zastopstvo za Ogorsko, zma-tral je načelnik generalnega zastopstva za dolžnost svojo, nastopiti večjo potovanje po Ogerskoj, da jedenkrat narodi konce tem sleparijam. Uspeli te^a potovanja je liil čudovit. Do Beda) je dal v 9 krajih na 10 mestih kacih 130 steklenic ponarejeno Anatherin ustne vodo konfiskovati in proti ponarejalcenj začeti sodnje korake. To stane sicer precej denaija, toda izdelovatelj hotel jo jedenkrat prav korenito potrebiti, ker bi dober glas te že 40 let prcskuSene vode utegnil trpeti zaradi nespretnih ponarejanj dobićkaželjnih ljudij. Da so ponarejalcem del > oteži in koristi volicomu občinstvu, sklenil je izdolovatelj, steklenice povekšati za polovico prejšnje količine. Izdelovatelj rad to žrtvuje z nado, da se bodo občinstvo v bodoče bolj varovalo prod pokvarjenimi, ponarejenimi in druzimi ničvrednimi in nekoristnimi sredstvi. Cona Anatherinovej ustnoj vodi dr. J. G. Popp-a jo po velikosti steklenice 50 kr. do gld. 1.— in gld. 1.40. Zahtevaj le dr. Popp-a Anatlierin ustno vodo, ker te sicer lahko prevarijo. To ustno vodo ima dvomi zobozdravnik dr. J. G. Popp na Dunaji, kjer naj se pismeno naroči, in vse lekarne, droguerije in parfunierije. (017—25) „LJUBLJANSKI ZVON << Ji za vse loto gld. 4.60; za pol teta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15. agjess - eft+jas Javna zahvala. Slavno ravnateljstvo »Prve dolenjsko posojilnice" Eodarilo je podpisanemu deset goldinarjev v nakup šolskih njig ubogim učencem tukajSnje čveterorazrednice. Na tem velikodušnem daru se slavnemu ravnateljstva v svojem in v imenu revne šolske mladine tem potom srčno zahvaljujem. Bog poplačaj! V Metliki, v 10. dan septembra 1889. A.ik1i-«>J Šest, naduČitelj. rJP it j o i : 10. septembra. Pri Tlnllči s Weiss, Rosenberg, Foderl, Markovskf, Kulka, Lederer z Dunaja- — Lodner iz Pulja. — Zalaznik, Korošec iz bt. Petra. — Hiiselmayer iz Gradca. — Krou-tzer iz Celovca- — Ferderber iz Kočevja. — Korer iz Ino-mosta. Pri Slonn : vllausuer iz Gorice. — Bogdanovid iz Trsta. — Sweritz, »ulor z Dunaja. — Phillipp iz Kolonjo. — Brigido iz Gradca. — Horvat iz Čateža. — Juvan iz Spodnje Idrije. Pri \ i rumu : Meran i/ Beljaka. — Lichtenstein iz Beljaka. — Cantaly, Szombaty z Dunaja. — Nacktigal iz Podgorja. — Lipold iz Idrije. — Fodbukovec iz Dražgoš. Umrli so v ljul>ljaeii: 11. septembra : Albin Svetek, delavčev sin, 23 dni, Poljanska cesta št. 29, za božjastjo. MeteoroJogično poročilo. S Caa opa-covanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 10. sept 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 739 8 mm. 7404 mm. 7415 mm. 11-8° C 16 2° C 13 8° C brezv. si. vzh. si. zah. megla obl. obl. 0 70 mm. dežja. Srednja temperatura 13-9°, za 0-9° pod normalom. H>Ta.3a.aJsl£a, "borza dne 11 septembra t. 1. (Izvirno telegrafičnn poročilo.) včeraj — danes Papirna renta .... gld. 83-60 — gld. 8350 Srebrna renta....., 8455 — „ 84"40 Zlata renta....... 109 90 — , 110-— 6°/0 marčna renta..... 99*30 — , 99 35 Akcije narodne banke. . . „ 910-— — , 910-— Kreditne akcije...... 305-70 — „ 304-75 London......., 11945 — „ 119*55 Srebro........ „ —•— — „ ._•— Napol......... , 9-48 — „ 9-49 C. kr. cekini.....„ 5*66 — , 5ti6 Nem&ke marke..... , 58-271/, — , 58 30 4°/o državno srečko it I. 1864 260 gld. 131 gld. 75 kr. Državne srečke iz 1. 1864 1 00 , 174 „ — „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... 99 „ 55 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 94 „ 75 „ 6°/0 Štajerske zemlji&č. odvez, oblig. — — .', Dunav* reg. srečke 5° 0 . . 100 gld. 123 „ — „ Zemlj. obć. avstr, 4V,°/0 zlati zast. listi . 120 „ — „ Kreditne srečke.....1O0 gld. 182 „ 25 „ Bndolfove srečke..... 10 ,, 20 „ 50 ., Akcije anglo-avstr. ba ike . . 120 „ 136 ,, 60 „ Trammway-druBt. velj 170 gld. a v. 226 „ _ Bolesti polni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti našega presrčno ljubljenega in nepozabljivega očeta, oziroma deda in pradeda, gospoda Jožefa Kramer-ja jub. nadučitelja in imejitelja zlatega križa za zasluge, kateri jo po daljšem in mučnem trpljenji, previden s svetstvi za umirajoče, danes ob 6. uri zjutraj, v 91. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspal. Pozemeljski ostanki dragega umrlega pokopali se bodo v četrtek v 12. dan septembra ob 3. uri popoludne na pokopališče v Stari Loki. V Skofji Loki, v 10. dan septembra 1889. (734) Žalujoči ostali- V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšla knjiga: Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. Turgenev. Preložil Ivan C-ornik. Mala 8°, 357 stranij. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. Nekaj čisto novega v dijetetiki je naravna, veliko v sebi imajoča, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno ogljenćevo kislino nasičena, na novo v trgovino došla Kostrevniška Rimska slatina pri It o", u I cl. Srečno zjedinjenje prirode in umetnosti, nepre-kosljiva dijetetična pijača, kakeršne še dosedaj ni bilo, Mništo-slatinska solna vofla, zdravejša, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj se peneča, nego drage nahajajoče se mineralne vode. Dobiva se v vseh boljših lekarnah, prodajalnicah rudninskih, vod, pri trgovcih in direktno pri »skrbništvu Rimske slatine, pošta Rogatec-Slatina (na Štajerskem). (305 —20) Išče se inštruktorja, sedmo ali osmošolca z dobrimi spričevali, kateri bi za opoludansko in večerno brano inštruiral četrtošolca slovenskega oddelka. Kje? pove upravništvo tega lista. (731) Angleščino m francoščino poiu-ujr (732—1) Ana Bold, Sv. Petra cesta št. 27. Mlin z žago, i ra\ n i kom in njivo, ki obsezata 2 orali zemlje, proda se Podborštoui pri si. lan/i na Dolenjskem. — Več poizve se pri lastniku Matiji Plšek-u v šl. Jauži (Johannisthal). (724—2) Prodajalnična služba. Vsprejmein pridnega komija v svojo prodajalni«-«* železninskega in specerlj-skega blaga, kateri je v teh kupčijah dobro izurjen in dela vajen. — Prosim pismeno na meno obrniti se. (713-2) Albin Sličer v Ljubljani. wm~ Prednaznanilo. Hartkopf-ov VELIKI MUZEJ za anatomijo in mehaniko s parno silo pride prihodnje dni v LJubljano. Postavljen bode na cesarja Josipa trgu. Otvori se na Iliri v soboto 14. sep-tembra t. 1. nopondne ob 4. uri. Razstava ima v treh oddelkih najnovejše iz mehanike in plastike, slikarstva, in ode-lovanja in kiparstva. — Znanstveni oddelek : Stotine anatomičnih preparatov, podobe v naravuej velikosti, razvoj človeka, porodnozdravniške operacije, bolezenske prikazni itd. itd. Salon za eksperimentalno liziko predstavlja najnovejše iz področja magnetizma in fizike. Vse natančneje se naznani po nadaljuih inseratib, plakatih in programih. Z velespoštovanjem za ravnateljstvo: (735—1 M. €1. Muller, tajnik. Št. 5588. (733—1) Na deželni vino-, sadjerejski in poljedeljski na Grmu pri Rudolfovem, — z dveletnim poučevanjem in slovenskim učnim jezikom, — izpraznjenih je 7 deželnih ustanov za prihodnje šolsko leto 1889/90, katero se prične dne I. novembra 1889. Pravico do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, lepega vedenja in so z dobrim uspehom dovršili vsaj ljudsko Šolo. Prednost imajo taki kmetski sinovi, od katerih je upati, da se bodo potem na svojem domu s kmetijstvom, vino- in sadjerejo pečali. Učenci z ustanovami dobivajo brezplačno hrano, stanovanje in pouk v šoli, obleko si pa morajo sami preskrbeti. V šolo vsprejemajo se tudi: 1.) Plačujoči učenci, kateri plačujejo po 33 do 50 kr. na dan za hrano in stanovanje in pa 20 gld. šolnine na leto; in 2.) eksterni isti, ki zunaj sole stanujejo in plačujejo šolnino. Lastnoročno pisane slovenske prošnje se imajo «1© dne 20. septembra 1889 izročiti vodstvu deželne vino-, sadjerejske in poljedeljske šole na Grmu pri Rudolfovem. Prošnjam priložiti je rojstni list, spričalo dovršene ljudske ali obiskovane srednje šole, zdravniško potrdilo u čvrstem telesu in trdnem zdravji in župnijsko spriealo o lepem vedenji. Prošnjam za vsprejern proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev. oziroma oskrhnikovo, zadevajoče vzdrževanje učenca. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 5. septembra 1889. Profesorji c. kr. klinike na Dunaji, profesor I>rnsclie, profesor Scbnitzler. pok, profesor Oppolzer, kakor tudi več družili slo veći b zdravnikov zap«sujefo in priporočajo le prl»tiio in svetovno Mlatim «. kr. dvornega zobozdravnika za vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vsaka druga zobna voda, kot pre-servativno Bredstvo proti vsem zobnim in ustnim boleznim, priznana voda za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, če se hkratu rabi z Dr. FOFP-a zobnim praškom ali zobno pasto, ohrani vedno zdrave in lepe zobe. flWF*~ l*ri neprestani rabi dr. Popp-ovik zobnik sredstev se pre-jpy* preci in odstruni rast drobnih glivle. za katere fe ustna votlina tako ugodna tla, katere se lotijo zob, da začno guitl. Ur. Popp-a zobna plomba jo "ISfLLftJh 2& B"'" Dr Ponii-'i 7**1 llfifain III i In Proti "P^icajem vsake vrsto in pol/l. L "|'JJ a lili H' 8obno priporočljivo Zil kopelji. Cena: Anatlierin ustna roda v dvojno povokšanih steklenicah po f>0 kr., gld. 1.— in gld. 1.40. — Auatkeriu zobna pasta v puščicah po gld. 1.22. — Aromatična zobna pasta a 35 kr. — Zobni prašek v škatljicah po 63 kr. — Zobna plomba v etuiji gld. 1.—. — Zeljiččuo milo a 30 kr. ■»red kupovan jem ponarejene Anatlierin ustne vode, ki je po analizi le iz kislin napravljeni preparat, s katerim se zobje prezgodaj uničijo. we Izrecno svari. ^;L-, ~T Dr. J. G. P0PP, VVien, I. Bognergasse Nr. 2. Dobiva se t Ljubljani pri lekarjih J. Svvoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczv, Ludovik Grečel, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Edvard Mahr, Peter Lasanik, bratje Krisper; p Postojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: F. Boinchea, lekar; li. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; t; Iliriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Savni k, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar: t Kočettfi: J. liraune, lekar; v 4jdovščini: M. Guglielmo, lekar; v Liliji: J. BeneŠ, lekar; v Metliki: Fr. VVacha. lekar; v Radovljici: A. Koblek, lekar; r Xoretu mestu: F. Haika, D. Ri^zoli, lekarja; A. Gustin, trgovina z gabuiterijskim blagom; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J. Kuprecht, lekar; v Crnomljt: J. Blažek, lekar; v Vipavi: A. Lebati, lekar. Izdajatelj in odgovorni urednik: D rago t in Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".