Venec legend
(Nabral Fr. Kralj
9. Pelin.
Zopet niste z menoj zadovoljni, ker vam ponujam grenko rastlino. Ponujam jo ravno ne, dasi bi je ne mogel nikdar dovolj ponujati, toliko je vredna ta rastlinica.
Pa poslušajte legendo o njej!
Pojdimo na goro Kalvarijo v onem strašnera času, ko se je vršila najtožnejša dogodba na svetu, ko je umiral naš Odrešenik na lesu križa.
Pod križem pa je rasel pelin, ki tedaj še ni imel tako grenkega okusa. Tresel se je žalosti tudi on nad grozovitostjo ljudij, da ni mogel pomoči svojemu Stvar-niku.
Kar zavpije vdliki Trpin: ,,Žejen sem!" In dali so mu žolča in kisa piti. Tedaj pa je nekaj kapljic kanilo na pelin in zgrozil se je, ko je okusil pijačo, katero nudijo ljudje Bogu. Veselo je vendar posrkal žolč, češ, da bom tudi jaz kaj trpel mesto svojega Boga in Stvarnika.
77
Ganila je Boga ta velika ljubezen pelinova. Se-peče mu torej milo, da ga je samo pelin čul: ,,Dobra moja stvar! Bodi pozdravljen in blagoslovljen na večne čase. Kdor zemljanov tebe trga v zdravilni namen, naj bo ozdravljen. To bodi moja osveta nehvaležnemu člo-veštvu. Kdor pa bi ne bil ozdravljen, ta naj trpi, potr-pežljivo prenaša svoje boli v misli, da sem jaz zanj še več trpel. Naj tudi on nekoliko okusi pijačo iz gren-kega keliha, katerega sem jaz vsega izpil."
Odslej pa je zato pelin dvakrat zdravilna rastlina: prvič kot zdravilo telesu, drugič kot hladilo duši.