DRŽAffi! 'TOŽILSTVO V LJUBOANI DošI< .97 rcno čl. IA. l«Jw Poštnina plačana v gotovini. Leto XI., št. 224 Lptavništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer. nova ulica 4. - Telefon št 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2 - Telefon St 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842; Praha čislo 78 180: W'en št 105 241. ^jubljana, sobota 27« septembra 1930 Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 to 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova uL 3 Telefon St. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Preorijentaclja fašizma? Preuredba celotnega fašističnega režima v Italiji — Po mnenju angleškega tiska gre za mirno likvidacijo fašizma Rim, 26. septembra r. Vsi listi se bavijo z izpremembami v vodstvu fašistične stranke. Odstop generalnega tajnika Turattija ie napravil v vseh krogih globok vtis. Ne da se prikriti, da vidijo v tem pričetek velikega preokreta v fašistični politiki. Glede na nadaljnje izpremembe, ki se pričakujejo in napovedujejo tako v vladi kakor na drugih važnejših mestih, je razširjeno splošno mnenje, da gre za preustroj celotnega režima. Fašistični listi sicer skušajo omiliti ta vtis v javnosti in slikajo izpremembe koi logčno posledico razvoja fašizma. Svečane ustoličenje novega tajnika fašistične stranke Giuratija se bo izvršilo zelo slovesno na prvi prihodnji seji fašističnega velikega sveta. Na tej seji bo Mussolini v daljšem govoru poveličeval zasluge Turattija v »dobi bogatih zgodovinskih dogodkov«. Giurati bo še nadalje ostal predsednik fašističnega parlamenta. Listi naglašajo, da je združitev predsednika zbornice ter generalnega tajnika stranke v eni osebi popolnoma logična in da se je ta potreba pok?/aIa že takoj ob pričetku osnovanja fašističnega parlamenta. Predsednik mora biti njegov pravi gospodar, ne pa samo reditelj kakor je bil doslej. London, 26. septembra. Angleški tisk posveča izpremembam v vodstva fašistične stranke v Italiji veliko pozornost in naglasi, da so napravile v Italiji silen vtis. Splošno prevladuje v angleškem tisku mnenje, da so najnovejši dogodki v Italiji velike in morda odločilne važnosti za nadaljni lut-voj prilik v Italiji. »Daily Mail« p;š3 med drugim: Težka gospodarska situacija, izoliranost Italije v inDze.nstvu, velno boli naraščajoče nezadovoljstvo prebivalstva in naraščanje protifašističnega pokreta 'O da-vedle merodajne i-mske Kroge do spoznanja, da ie nujno potrebna reorganizacija v.-tga državnega ustroja, ki se je po nastopu fašizma tako kompliciral, da grozi uničiti vsako svobodno in produktivno udajsivo-vanje italijanskih pridobitnih krogov. Že dalje časa krožijo vesti,»da bo Imenovan tudi novi finančni minister in to najbrže iz vrst nefašističnih krogov. Tendenca stremi za tem, da se znova ustvari zaupanje v režim, ki si s svojo ekstremno po.itiko a: pridobil simpatij. »Times« piše, da se pripravlja v Italiji mirna likvidacija fašizma olnosno fašistične stranke. Razpust fašistične stranke bi do vedel do hudih notranjih perturbacij in zate se bo likvidacija fašističnega režima izvršila polagoma. S to mislijo se bavijo merodajni rimski krogi že dalje časa. Komplicirani fašistični aparat, ki tvori seJai nekako državo v državi, je postal nepotreben in škodljiv. Pojavile so se tudi diference med vojsko in fašizmom, kar da mnogo misliti. Naglaša pa se, da bodo ostale glav ne smernice italijanske notranje in zunin e politike neizpremenjene. Gre le za to, da se fašizem popolnoma identificira z italijanskim narodom. List pravi dalje, da žele v merodajnih fašističnih krogih izvesti likvidacijo fašizma popolnoma na tihem, na zunaj skoraj neopazno. Toda veliko vprašanje je, ali se jim bo to posrečilo. Ni eni strani so ekstremni elementi v stranki odločno proti vsakemu zmanjšanju sedanjega vpliva fašizma na vse javne zadeve in vodstvo državne politike, pri čimer se opirajo na milico, na drugi strani pa se opaža velika okrepitev in naraščanje protifašističnih elementov, ki razvijajo v zadnjem času zelo živahno akcijo in ki imajo tudi v širokih narodnih plasteh vedno večjo oporo. Vsekakor se bližajo v Italiji, zaključuje list, težki in neva*ni časi. Rim, 26. septembra g. Za sejo velikega fašističnega sveta, ki se bo pričela dne 7. oktobra, je določen izredno obširen dnevni red. Na dnevnem redu so med drugim poročila o notranjem in mednarodnem položaju, o gospodarstvu in korporacijah ter o smrtni kazni v novem kazenskem zakoniku. Veliki fašistični svet bo na tem zasedanju obravnaval celo vrsto problemov fašistične stranke. ;,Piccolo" o zatvoritvi šentjakobske šole »Piccolo« seveda pozdravlja zatvoritev šole in priznava, da je bila izvršena iz političnih, ne iz kulturnih razlogov - Vtis v Beogradu Trst, 26. septembra, r. O zatvoritvi zadnje jugoslovenske šole v Trstu poroča današnji »Piccolo«: »V ponedeljek je bila zatvorjena osnovna šola v Via Giulani, v mestu splošno znana pod imenom »slovenska šola sv. Jakoba«. Sklep tržaškega pre-fekta je s tem napravil konec položaja, ki je postal že davno neznosen. Naše oblasti so že dolgo gledale, kako postaja ta šola, namestu da bi vzgajala mladino v nacionalnem in patriotičnem duhu, pravo gnezdo protinarodnega in protifašističnega slovanstva. Dobivala je tudi velike podpore od zunaj. Ker je imela šola na razpolago velika sredstva, se je posluževala vseh mogočih načinov, da je zapeljala starše in dosegla vpis otrok. Iz te šole so prihajali dečki s popolnoma slovensko izobrazbo, katerim je bila domovina tuja. kakor da bi bili posečali kako jugoslovensko šolo, premeščeno na italijansko ozemlje. Pošteno italijansko prebivalstvo pri Sv. Jakobu, ki se še spominja onih dni, ko je cesarska Avstrija favorizirala Slovence, da bi zabrisala italijansko lice mesta, se je že dolgo razburjalo zaradi tega stanja, ki ni bilo prav nič v skladu z duhom fašistične Italije. Zaradi tega so Tržačani dolžni prefektu Porru veliko zahvalo, da je končno energično in radikalno napravil red. Da bo slika popolnejša, naj še omenimo. da je bil ravnatelj te šole brat onega Ivana Coka, sedaj v Ljubljani, ki ga zasleduje izredni tribunal za zaščito države zaradi raznih zločinov. V upravnem svetu zavoda so bil tudi dr. Per-tot, zapleten v znani teroristični proces, nadalje bivši poslanec in znani slovenski nacionalist dr. Wilfan, nadalje dr. Slavik in dr. Abram.« »Kakor je torej videti,« zaključuje »Piccolo,« »so se zbirali okrog te šole samo elementi, ki so z vsemi sredstvi delali proti Italiji in fašizmu. Zavod je bil zatvorjen zaradi svojega političnega delovanja, ne pa iz kakih kulturnih motivov kakor se bo skušalo to prikazati v nepoučeni inozemski javnosti«. Beograd, 26. septembra. M. Današnja »Pravda« poroča: »Vest o zatvoritvi zadnje jugoslovenske šole v Italiji je bolno odjeknila po vsej državi, dasi se je jugoslovenska javnost že navadila na to, da prihajajo preko meje samo žalostne novice. Ta gesta rimske vlade je Ie še bolj utrdila prepričanje, da Italija noče prijateljskih odnošajev z Jugoslavijo ter da izkoristi vsako priliko, da obstoječe napetosti še bolj poostri^ Nad tem nekulturnim činom se zgraža ne samo vsa jugoslovenska, marveč tudi vsa kulturna evropska javnost. Nad polmilijonska narodna manjšina je sedaj izgubila še zadnji ostanek svojega šolstva, dasi ta šola ni zaslužila naziva manjšinske šole, saj je bil skoro ves pouk v italijanskem jeziku. Italija je s tem znova pogazila osnovne pravice narodne manjšine, proti čemur moramo protestirati ne samo kot Jugosioveni, marveč predvsem kot branitelji človečanskih pravic.« Proces proti atentatorju na italijanskega prestolonaslednika Bruselj, 26. septembra, g. V današnji razpravi proti protifašistu De Rosi, ki je skušal izvršiti atentat na italijanskega prestolonaslednika Humberta, ko je bival v belgijski prestolnici, je bilo danes za« slišanih več zanimivih razbremenilnih prič, med njimi tudi bivši italijanski ministrski predsednk Francesco Nitti. Nrtti, ki je bil pred fašističnim režimom nič manj kot 9 krat minister, je izčrpno obrazložil politične metode fašizma ta izjas vil med drugim: Kar manjka danes itali« janskemu narodu, je ideal svobode. Itali« jani so bili vedno v pretežni večini monar= histi. Tudi jaz sem bil kljub temu, da sem fanatičen socialist, vedno prepričan mo« marhist. Fašistični režim je vse to iztrebil. 75 letni socialistični voditelj Turati je označil obtoženca kot mladeniča dobrega srca in izjavil, da ne verjame, da bi bil hotel De Rosa usmrtiti italijanskega pre« stolonaslednika. Tudi Turati je govoril o metodah fašizma, ki so predvsem usmer« jene na to, da bi nasilno iztrebile socialLU stične organizacije. V splošnem molku je poslušalo številno občinstvo pripovedovanja žene profesor« j a Rosellija, ki ga je izredno sodišče obso« d i! o v pregnanstvo na Lifoairske otoke. Žena mu je prostovoljno sledila tjakaj in končno se je obema posrečilo pobegniti v Francijo. Bivši urednik lista »Coruiere dela Sera« Tarcani je izjavil, da je bili De Rosa, ki ga osebno pozna, najmlajši član italijanske begunske kolonije in bil očividno mnenja, da je s poskusom atentata izvršil veliko dejanje. VOLILNA VLADA VAUGOINA ? Slabi izgledi za obnovo meščanske koalicije - Možnost manjšinske vlade krščanskih socijalcev z volilnim mandatom — Politično ozadje vladne krize Dunaj, 26. septembra. g.Kakor je bilo poročano, je snoči državni predsednik Miklas poveril sestavo nove vlade pod-kancelarju Vaugoinu in sicer po daljšem razgovoru o političnem položaju. Ker nočejo niti velenemci niti Land-bund sodelovati v koaliciji s krščanskimi socijalci, je verjetno, da bo Vaugoin sestavil krščansko-socijalno manjšinsko vlado, ki bo imela izvesti samo nove volitve. Nove volitve se bodo najbrže vršile v pričetku novembra. Možnost, da bi podkancelar Vaugoin sestavil koalicijsko vlado, se presoja v večernih urah zelo neugodno. Landbund bo vsekakor odločil, da ne sodeluje pri sestavi vlade pod Vaugoinom. Sličen sklep je pričakovati tudi na konferenci velenemcev. Kakor se zatrjuje, misli podkancelar Vaugoin na to, da bi prepustil mesto notranjega ministra heim-wehrovemu voditelju knezu Starhem-bergu. Verjetno pa ni, da bo knez Star-hemberg vstopil v vlado. Krščansko-socialna stranka ie obvestila o razvoju dogodkov v Avstriji prelata dr. Seipla, ki je trenutno na predavanjih na Norveškem in ki bo že jutri odpotoval v Avstrijo. Kakor se je zvedelo, ga bodo skušali pregovoriti, da bi prevzel eno izmed važnejših mest v novi vladL Na začasni ministrski listi je zabeleženo njegovo ime na mestu zunanjega ministra, vendar pa tudi ni izključeno, da bi se dr. Seipel vrnil na mesto zveznega kancelarja. V parlamentarnih krogih prevladuje splošno naziranje, da bo zaradi odklonitve sodelovanja obeh srednjih strank sestavil podkancelar Vaugoin čisto kraščansko-socijalno vlado. Nevarnost pa je, da doživi ta vlada poraz že na prvi seji, ko se predstavi parlamentu, kar bi imelo za posledico nove volitve. Dunaj, 26. septembra, d. V političnih krogih zatrjujejo, da avstrijske vladne krijze ni morda povročilo toliko .—soglasje kancelarja dr. Schobra in pod-kancelarja Vaugoina zaradi osebne zadeve dr. Strafelle ali pa drugih zahtev krščanskih socijalcev. kolikor njihova želja, da bi še pred volitvami dobili v roke vsa državna sredstva, ki jim morejo služiti za ojačenje svoje moči. Z Vaugoinom imajo v svojih rokah vodstvo avstrijske vojske, po svojih za-upnikh vpliv na državno banko in železnice, sedaj pa bi se radi polastili še policije z odstranitvijo dr. Schobra, ki bi mu radi preprečili tudi povratek v policijsko predsedništvo. Za strujo, ki jo vodi dr. Seipel, je stranskega pomena, ali bo imela nova vlada večino v Narodnem svetu. Nova vlada naj bi imela edina nalogo, da bi v polnem obsegu spravila pod peto krščanskih socijalcev pred novimi volitvami zvezne železnice in vso policijo. Vaugoin bi rad za predsednika avstrijskih železnic in predsednika policije imenoval nezanesljiva zaupnika svoje stranke, da bi tako šla krščansko-socijalna stranka z vsemi možnimi sredstvi dobro pripravljena v nove volitve. Seveda je umevno, da s takimi načrti krščanski socijalci ne bodo našli zaveznikov pri drugih strankah. Oslo, 25. septembra. AA. Bivši avstrijski kancelar Seipel je nenadoma odpotoval na Dunaj, kjer bo sodeloval pri rešitvi sedanje ministrske krize. Reakcija na newyorškt borzi Newyork, 26. septembra, p. Nazadovanje tečajev na newyorški borzi, ki se je pričelo minuli ponedeljek takoj, ko so bili znani rezultati nemških volitev, se kljub intervenciji nadaljuje. Danes so začele nazadovati tudi obveznice avstrijskega posojila, ki je bilo doslej čvrsto. Padle so za 10 do 12 točk. V finančnih krogih je izzvala vest o demi-siji dr. Schobrove vlade in o nastopu Vaugoina veliko presenečenje ter gledajo z veliko skepso na nadaljni razvoj razmer v Avstriji in ne kažejo mnogo zaupanja v vlado Vaugoin-Seipel. Posledica tega nezaupanja je nazadovanje tečajev na borzi, ki bo gotovo imelo zelo slabe posledice za avstrijsko gospodarstvo. Zapleten položaj v Nemčiji Sestava večinske vlade skoro nemogoča — Neugoden vpliv notranjepolitičnega položaja na borzo la tudi gospodarska stranka proti sodelovanju s socialnimi demokrati. Briiningova vlada bo seveda uporabljala za pogajanja z Berlin, 26. septembra AA. Berlinsko časopisje objavlja z očividnim zanimanjem komentarje inozemskega časopisja o nastopu voditelja narodne socialistične stranke Hitlerja pred vrhovnim sodiščem v Leipzigu. Časopisi pravijo, da je Hitlerjev govor razočaral vse nemške politike, ki so upali, da ima Hitler čut odgovornosti. Hitler je v svojem govoru govoril o bližnji revoluciji in dajal lekcije nemški vladi. Listi naglašajo, da bodo imele Hitlerjeve izjave katastrofalen vpliv na zunanjepolitične odnošaje in na finančni položaj nemške države. Nekateri angleški listi komentirajo Hitlerjevo izjavo malo bolj optimistično. >Daily Herald« meni, da bo Hitlerjeva izjava razočarala njegove pristaše. Hitler se je izjavil za ustavno pot, kar bo gotovo v izdatni meri ublažilo napetost, ki je zavladala v Nemčiji po zadnjih volitvah. Listi naglašajo končno, da ni Hitler nemški državljan in da se zato njegov vpliv ne bo mogel uveljaviti. Italijanski listi zavzemajo do Hitlerjevih izjav zelo simpatično stališč«. »Popolo di Roma« pravi, da je podal Hitler pogumno in odkrito izjavo. Berlin, 26. septembra d. Včerajšnje radikalne iziave Hitlerja pred sodiščem v Leipzigu so notranjepolitični položaj znova poslabšale. Možnost ustvaritve parlamentarne večine v državnem zboru je propadla tudi s tem, da se je po ljudski stranki izrek- desnico in levico svoj finančni in gospodarski program, ki določa poleg zvišanja prispevka za zavarovanje brezposelnih v višini 6.5% tudi povprečno znižanje plač za 5%. Pogajanja se nadaljujejo, vendar pa ni mogoče napovedati, da bi prišlo do večinske vlade. V teh razmerah je treba počakati, ali bo državni kancelar napravil poizkuse s komaj delazmožnim parlamentom ali pa morda ne bo že kmalu prišlo do uporabe zasilnega § 48 ali kakega drugega načina, da se spravijo državne finance v red ter istočasno izvede velikopotezna upravna reforma. Berlin, 26. septembra g. Vrhovni državni pravdnik je uvedel postopanje zaradi ve-leizdaje proti dvema nadaljnjima narodno-socialističnima voditeljema, in sicer proti voditeljema napadalnih oddelkov Ulrichu in Fichteju. Obtožba temelji na tajnih poveljih, iz katerih je razviden vojaški značaj oddelkov, ki naj bi nasilno vrgli obstoječi državni red. Kdln, 26. septembra, g. >Kolnische Zei-tung« beleži govorico, da so se narodni socijalisti in komunisti dogovorili, da bodo izvedli dne 2. oktobra splošno stavko v Berlinu. Kot pretvezo navajajo redukcijo osobja pri berlinski prometni družbi, ki je baje namenjena samo narodnim socijalistom in komunistom. Berlin, 26. septembra AA. Zaradi neugodnega političnega položaja je bilo razpoloženje na berlinski borzi skrajno pesimistično. Nemška vlada proti Hitlerju Obtožbe državnega tajnrka v notranjem ministrstvu v procesu proti ulmskim oficirjem — Odpovedana parada narodnih socialistov v Pots- damu Leipzig, 26. septembra d. Na včerajšnji razpravi proti ulmskim oficirjem, ki so obtoženi veleizdaje, je bil po zaslišanju voditelja narodnih socialistov zaslišan tudi državni tajnik v drž. notranjem ministrstvu dr. Zweigert, ki je izpovedal, da razpolaga notranje ministrstvo z obsežnim gradivom, ki dokazuje, da se je narodno socialistična stranka že od svojega prvega početka ba-vila s prevratnimi nameni. Vsi dokazi so navedeni v spomenici državnega ministrstva, ki je bila izročena državnemu pravd-niku za obtožbo proti narodnosocialistič-nemu voditelju Gobbelsu. Razen tega je izpovedal, da ima državno notranje ministrstvo dokaze, da je podal vodja narodnih socialistov Adolf Hitler pred takozvanim Hitlerjevim pučem pri pristojnih bavarskih oblasteh izjave lojalnosti v tem smislu, da ne bo poizkušal nobenega prevrata, da pa je kljub temu povzročil 9. septembra L 1923 znani puč v Monakovem. Berlin, 26. septembra d. Za nedeljo napovedano parado narodnosocialističnih napadalnih oddelkov v Potsdamu v navzočnosti Adolfa Hitlerja, ki so jo nekateri berlinski listi označili kot pohod na Berlin, kar je povzročilo paniko med prebivalstvom in na borzah, so narodni socialisti odpovedali zaradi napetega političnega položaja in z ozl-rom na proces proti ulmskim oficirjem, h kateremu je pozvan Hitler kot priča. Kelloggov pakt in Društvo narodov Nesoglasja o prilagoditvi pakta DN Kelloggovemu mirovnemu paktu Ženeva, 25. sept. AA. Komisije skupšči« ne Društva narodov so nadaljevale svoje delo. Pravna komisija je nadaljevala raz« pravo o problemu harmonizacije pakta Društva narodov s Kelloggovim mirovnim paktom. Nekatere delegacije so izrazile željo, naj se končnoveljavni sklep o tem vprašanju odloži na pozneje. Drugi dele« gati so zahtevali, naj skupščina že letos iz« premeni statut Društva narodov tako, da bo izključena vsaka možnost vojne. Ker ni prišlo do sporazuma, je bil na predlog delegata Politisa imenovan podod« bor, ki naj prouči in v nekaj dneh poroča, aH je mogoče rešiti politične težkoče, ki se tičejo predvsem vprašanja sankcij in prejšnjih pridržkov nekaterih držav glede na Kelloggovo pogodbo, ali pa bi bilo umestnejše, da se rešitev odgodi do pri« hodnjega zasedanja, dokler se prizadete dr« žave ne zedinijo same med seboj. Rabindranat Tagore v Berlinu Moskva, 26. septembra AA. Indijski pesnik Rabindranat Tagore, ki se je mudil dva tedna v Moskvi, je odpotoval nazaj v Berlin. Zasebne šole ne smejo pobirati šolnine Beograd, 26. septembra. AA. Po uradnih poročilih kraljevskih banskih uprav, zahtevajo privatne šole v kraljevini plačilo šolnine od staršev učencev, kar je očitno v nasprotju s §§ 4. in 164. zakona o narodnih šolah. Zaradi tega je odredil minister prosvete, da morajo vse privatne šole takoj ukiniti plačevanje šolnine v katerikoli obliki. Načelniki prosvetnih oddelkov in šolske uprave morajo o tem takoj obvestiti starše učencev. Izvzete so samo privatne šole za defektno deco. Imenovanja na tekstilni šoli v Kranju Beograd, 26. sept. p. Z odlokom ministra za trgovino so imenovani pri novoosnovani tekstilni šoli v Kranju za suplenta Fran Ko« čevar, diplomiran inženjer tekstilne visoke šole v Brnu, za predmetne učitelje Makso Stepic, absolvent srednje tehnične šole v Ljubljani in Otmar Zupančič, absolvent mojstrske šole na srednji tehnični šoli v Ljubljani. — K puškarski šoli v Užice sta premeščena dosedanja učitelja na bivši pu» škarski šoli v Kranju Ferdo Grobelnik 'a Ivan Miškulin. Imenovanje v šolski službi Beograd, 26. septembra AA. Z odlokom ministra za prosveto je postavljena za sup-lentko na I. realni gimnaziji v Ljubljani v 1/9 diplomirana absolventka filozofije Darinka Jankovič. Rudarska šola v Zenici Sarajevo, 26. septembra n. Uprava rudnika v Zenici se je odločila ustanoviti na lastne stroške rudarsko šolo vse dotlej, dokler ne bo osnovana državna rudarska šola. Na šoli bodo poučevali inženjerji podjetja. Glavni namen te šole je izšolati naraščaj, da bi ne bilo več treba zaposlovati inozemskih strokovnjakov. Pridelek sliv v dravski > banovini Beograd, 26. sept p. Na zahtevo ministr« stva za poljedelstvo so vse banske uprave poslale poročila o letošnjem pridelku sliv. Dravska banska uprava je prijavila nasled« nje stanje: Pridelalo se je po srezih: Slo* venjgradec 300, Krško 1800, Brežice 900, Prevalje 300, Logatec 40, Kranj 900, Ptuj 5000, Ljutomer 3600, Kočevje 1000, Mari« bor desni breg 1100 in Maribor levi breg 2400 meterskih stotov sliv. Priprave za vseslovanski zdraviliški kongres Split, 26. sept. n. Priprave za vseslovan* ski zdravniški kongres so v polnem teku. Letošnji kongres bo največji, kar jih je bi« lo doslej. Na dnevnem redu je nad 80 pre« da van j, udeležba pa presega vse dosedanje kongrese. Prijavljenih je nad 900 delega« tov. Po otvoritvi bo izvoljenih pet komis:i, ki bodo razpravljale o posameznih scro* kovnih in stanovskih problemih. Priprave za kongres vodita profesorja zagrebške me« dicinske fakultete dr. Blaškovič in dr. Po« povič, ki se mudita v to svrho že deij časa v Splitu. Kongres trgovcev s kolonijalnim blagom Subotica 26. septembra č. Priprave za kongres trgovcev kolonijalnega blaga so zaključene. Iz prijav se lahko sklepa, da bo udeležba na kongresu zelo velika. Zborovanje bo otvorjeno 28. t a v posvetovalnici mestnega magistrata. Solidarnost čehoslovakov Protinemške demonstracije v Pragi Posredovanje nemškega poslanika v zunanjem ministrstvu - Ponovne demonstracije - Spopadi s policijo Ljubljana, 26. septembra. Malo je bilo dogodkov v zadnjih letih, ki bi bili tako razburili svet, kakor tržaška sodba in justifikacija v Bazovici. Časopisje vseh evropskih narodov je objavljalo vesti in komentarje,; ki so jasno pokazali, na kateri strani so simpatije kulturnega sveta. Celih dvajset dni smo mogli citati razprave o tržaški sodbi in reči smemo, da sta bili sodba in njena izvršitev obsojeni v očeh vsega kulturnega sveta. Ako je imel tržaški proces namen, predočiti Evropi, da se fašizem v imenu Italije upravičeno brani proti subverzivnemu jugoslo-venskemu elementu, je dosegel baš nasprotno. Ako je kdo računal, da bo naš narod ob pogledu na žrtve izgubil svojo hladnokrvno ravnotežje in da ga bo mogel predstaviti svetu kot nemirneža, ki sosedu ne da spati; ako je bilo špekulacij, da se ustvari kritičen položaj, v katerem bi se dalo nas Jugoslovene prikazati kot rušitelje miru, se tudi ta račun ni obnesel. Ves svet je videl in priznal samozatajevanje našega naroda in je Jugoslaviji moral posvedočiti ono miroljubnost, one obzire na velike ideje človeške solidarnosti, ki se tudi najtežjih žrtev ne plašijo. Baš ti dnevi so oja-čali prestiž in pozicijo naše države med kulturnimi narodi vsega sveta. Morda je bilo še drugih računov. Streli pri Bazovici so padli 6. septembra, ko so ob navdušenju vsega našega naroda zaplapolale jugoslovenske tro-bo.ike pred polki naše junaške armade. Ves narod je razumel in tudi v onih, ki jim pomen jugoslovenske zastave morda ni bil dovolj jasen, se je elementarno prebudil oni globoki nacijonalni instinkt, ki nas preko vseh plemenskih atavizmov združuje v nerazrušno ve-kovno narodno edinico in nam pravi, da drug brez drugega živeti ne moremo. Ko so prinašali nove prapore iz rok vrhovnega poveljnika v posamezne garnizi.ie, je prebivalstvo prirejalo tako oduševljene manifestacije za narodno in državno edinstvo. da je najboljše, ako vsi, ki še špekulirajo na naše notranje Praga, 26. septembra, h. Današnji listi objavljajo naslednji komunike: »Osrednji odbor češkoslovaško - jugoslovenskih lig je imel včeraj sejo, na kateri se je bavil z zadnjimi napadi na jugoslovensko posadko »Karadjordja« in češkoslovaško Sokolstvo. Ugotovil je, da so dali ti dogodki povod za spontane manifestacije češkoslovaško - jugoslovenske solidarnosti. Dolga doba zatiranja češkoslovaškega naroda je ustvarila v njem zmisel za pravico in pravičnost.^ S tem usmerjenjem in na tej podlagi si je češkoslovaški narod ustvaril lastno državo jn ta načela ga bodo vodila tudi v bodoče. Lica ve, da si je bratski jugoslovenski narod pridobil svojo samostojnost na isti način: zato se s spoštovanjem klanja pred onimi, ki so žrtvovali vse za novo življenj«. V češkoslovaškem narodu se ni javil samo glas krvi k besedi. Gre marveč za ma niiestacijo na moralični podlagi, na kateri je zgrajena bodočnost češkoslovaškega naroda in na kateri se bo razvila tudi bodočnost bratskega jugoslovenskega naroda. Ta moralična osnova je bila ona, ki je dajala Varšava, 26. septembra, so. Po odredbi državnega predsednika ie bil z današnjim dnem razpuščen šlezijski deželni sejm. Splošno prevladuje mnenje, da je bil raz-puščen, ker sta na zadnji seji sejma poslanca Konfanty in poljski sotijalist Gliicks-mann zelo ostro kritizirala politično udej-stvovanje vojvode. Kriminalni uradniki so danes dopoldne izvedli v stanovanju Kor-fantvja hišno preiskavo, ga nato aretirali in z avtomobilom odvedli v Brest Litovsk. Policija odklanja o aretaciji Korfantyja vsako pojasnilo. Državno pravdništvo je izdalo Stalin obtožen korupcije London, 26. septembra, p. »Dailv Mail« objavlja senzaci jonalno vest, da je pred; sednik sveta ljudskih komisarjev sovjet* ske Rusije Stalin obtožen korupcija Oči* tajo mu, da je uporabil zase velik fond, določen za pobinjanje protirevolucijonar* nega pokreta. Denar je bil naložen pri raz* nih inozemskih bankah na imena Stalino* vih prijateljev. Stalin je denar polagoma dvigal pod izgovorom, da ga uporablja v določene svrhe. Sedaj se je izkazalo, da je velike vsote naložil skrivaj na svoje ime pri raznih ameriških in švicarskih bankah. Že Trocki je svoječasno očital Stalinu korupcijo s tem denarjem, vendar pa je znal Stalin takrat te očitke spretno zavrniti. Sedaj jc nastopil proti njemu Bu* harirf; ki je za svoje trditve doprinesel do* kaze. katerih Stalin ne more ovreči. »Dai* ly Mail« ne pove, odkod izvirajo te vseka* kor senzacijonalne informacije, naglasa pa, da so popolnoma zanesljive in da bodo sledile v kratkem še večje senzacije izza kulis sovjetskih mogotcev. Spremembe v upravi Privilegirane d. d. za izvoz Beograd, 26. septembra AA. Ker je dr. Vladimir Stojkovič, načelnik agrarnega oddelka v ministrstvu za poljedelstvo, podal ostavko kot član upravnega odbora Privilegirane družbe za izvoz deželnih pridelkov, je minister za poljedelstvo na njegovo mesto imenoval inšpektorja tega ministrstva Nikolo Belobrka. spore, čim prej zaključijo svoje račune. Tu ni več upa za nikogar. Jugoslavija je v teh težkih dneh videla, da ima mnogo prijateljev in da njeni napori za napredek in z>a očuvanje miru niso ostali neopaženii Priznava se nam, da smo glavni branitelji mirnega razvoja na jugoiztoku Evrope in da je naš narod dostojen svobode, ki si jo je priboril s tako ogromnimi žrtvami. A preko tega so nas prošli dnevi zopet naučili verovati v moč slovanske krvi. Občutili smo topel dih slovanske ljubezni in one notranje solidarnosti, ki nam vliva trdno vero v bodočnost Slovanstva. S posebno hvaležnostjo pa je naš narod pri tej priliki zopet preizkusil vso iskrenost svojega bratstva s češkoslovaškim narodom. Zopet enkrat se je izkazala neodoljiva sila onega notranjega srčnega edinstva. ki smo mu v viharjih vojnih katastrof, še s suženjskimi verigami na rokah, dali izraza v prisegi »Zvestoba za zvestobo«. Bolečine, ki so jih občutila naša srca. so v duši zapekle češkega človeka, solze, ki smo jih mi zadržali, so se vlile po čeških licih, besede, ki smo jih mi zadušili, so bile iz-pregovorjene iz čeških ust. Mehko in toplo smo čutili bratsko roko, ovito okrog našega ramena in zopet trdno stisi.jeno v naši roki. Češkoslovaško časopisje je zapisalo besede, ki jih ne bomo nikdar pozabili, češki in slovaški narod se je sol;darizira1 z juensloven-skim bratom, da so zatrepetala naša srca. Prošli dnevi so bili pravi triumf one bratske vzajemnosti, onega spoznanja identičnosti naših skupnih živ-Ijenskih interesov, onega občutka najbližje krvne sorodnosti, ki nas in Cehoslovake nerazdružno vezeta na poti v bodočnost Evrope in v bodočnost Slovanstva. V zahvalo naj rečemo — in če kdaj. pri tem govorimo sigurno v imenu vsega našega naroda — da vračamo ne le zvestobo za zvestobo, temveč tudi ljubezen za ljubezen in da tudi našim srcem nič ne more biti bližje nego radost in veselje, tuga in žalost severnega brata. možem češkoslovaške narodnosti v težkih in nevarnih,časih moči, da so izrazili svojo voljo v stari Avstriji in se odkrito postavili na stran Italijanov, ki so se borili za svoje politične in kulturne pravice. Pri tej priliki se spominja Liga izdatne podpore češkoslovaških poslancev za osiguranje italijanske univerze v Tnomostu in proti preganjanju italijanskega elementa v bivši Avstro - Ogrski. Pri tej priliki se spominta ogorčenja češkoslovaškega naroda pri usmrtitvi Oberdatika in toplih simpatij, ki iih izražal češkoslovaški narod med vojno italijanskim ujetnikom. Spominja se končno velike uloge. ki so jo igrali češkosloviški legijonarji v italijanski armadi na fronti. Zato je Liga prepričana, da neutemeljeni napadi na slovanske elemente ne morejo izvirati iz duše italijanskega naroda, ki ga predstavljajo borci za svobodo, kakršni "o Garibaldi, Cavour in Mazzini, in ostro zavrača neutemeljene izpade italijanskega tiska, ki so težko žalili čast jugoslovenskega in češkoslovaškega naroda.« varnostnim organom vojvodstva nalog za nadaljnje aretacije. Razen poslanca Korfantyja je bilo danes aretiranih več deželnozborskih poslancev opozicijskih strank v Gornji Šleziji, med njimi pristašev demokratične, narodnode-lavske in socijalno - demokratske stranke. Deželni zbor je bil razpuščen, ker je opozicija odrekla vojvodi pravico do dispozi-cijskega fonda, kar je smatrala vlada za demonstracijo proti sebi. Nove volitve v gorn.ješlezijski sejm so odrejene za 23. november. Kuga na Kitajskem Peking, 26. sept. Ameriški zdravnik dr. Galt, ki je pravkar dospel iz Jeanfuja v Peking, pripoveduje, da razsaja na severu pokrajine Šenzi v notranjosti Kitajske ku* ga, ki so ji podlegli že tisoči ljudi. Vsak dan umre na stotine ljudi. Mnoge vasi so že popolnoma izumrle ter ostaja;o trupla nepokopana. V mnogih prizadetih okrajih ni niti bolnišnic niti zdravnikov. Na tisoče prebivalstva beži proti vzhodu pokrajine Šenzi. Ako se ne podvzamejo varnostni ukrepi, obstoja nevarnost, da se bo kuga razširila po vsej severni Kitajski. Zaradi iz« redno slabih cest je seveda silno težko spraviti zdravnike, strežniško osobje in zdravila v Šenzi, čegar severni del spada med najbolj nepristopne dele Kitajske. Kristmski ruski komisar za zunanje zadeve Berlin, 26. septembra AA. Sovjetski poslanik Kristinski je zapustil danes svoj urad, v katerem je bil dolga leta. Kristinski odpotuje ob koncu meseca v Moskvo, kjer prevzame dolžnosti komisarja za zunanje zadeve. Ruska vlada bo imenovala za novega poslanika v Berlinu Kinčuka. Angležinja na poletu okoli sveta Dunaj, 26. septembra s. Znana angleška letalka miss Bruce, ki je včeraj zjutraj zapustila London in morala včeraj popoldne zaradi slabega vremena pristati v Mo-nakovem, je danes ob pol 1. popoldne pristala na letališču pri Aspernu. Letalka, ki je na poletu okoli sveta, bo najbrž jutri nadaljevala polet do Budimpešte. Praga, 26. septembra, gh. Kljub vsem policijskim prepovedim je za danes zvečer napovedalo nič manj kot pet političnih skupin zborovanja, zaradi česar je pretila nevarnost spopadov. 2e ob 7. zvečer se je zbralo na Vaclav-skem Namesty več tisoč oseb. dočim je bila v stranskih ulicah zbrana policija, ojačena z orožniki. Ob 8. zvečer se je vlil hud naliv, ki je pregnal demonstrante z ulic. Po 8. uri je policija na konjih izpraznila Vaclavske Namesti' ter zatvorila dohode iz stranskih ulic. Okoli 9. se je na Vaclavskem Na-mesty zopet zbrala večja množica ljudi, ki sta jo policija in orožništvo raz-gnali. Trgovska zbornica je izdala razglas, v katerem opozarja prebivalstvo na dalekosežne posledice nadaljnjih demonstracij. Poslanec Gajda objavlja v svojem listu poziv, da je treba do 28. oktobra očistiti Prago vseh Nemcev in Zidov. List »Ceskoslovenska Republika« meni, da te demonstracije prav za prav niso naperjene proti Nemcem, temveč proti Cehom, ki simpatizirajo z Nemci. Intervencija nemškega poslanika je vplivala v javnosti zelo neprijetno. Vsi meščanski listi jo ostro obsojajo ter ugotavljajo, da doslej pri demonstracijah ni bil oškodovan noben nemški državljan niti njegovo imetje. Listi smatrajo posredovanje nemškega poslanika za vmešavanje v češkoslovaško državno nedotakljivost. Več listov, ki so prinesli netočna poročila o demonstracijah, je bilo zaplenjenih. Praga, 26. septembra AA. Snoči so se v Pragi nadaljevale nacionalistične manifestacije. Nacionalisti so se zbirali z neverjetno naglico na raznih krajih mesta. Med manifestacijami so razbili več nemških trgovin in židovskih obratov ter pobili šipe na oknih. Demonstracije so se ponovile tudi pred redakcijo lista »Češke slovo«. Maui-festante ie končno policija po hudem naporu razgnala. Aretiranih je bilo 60 izgred-nikov. Med spopadi ie bilo več orožnikov ranjenih. Ranjeni orožniki in neki ranjeni redar «n h'li preoeliani v bolnico. Berlin, 26. septembra, p. Demonstracije, ki so se vršile zadnje dni v Pragi kot re* akcija na protičeške demonstracije v Grad* cu, so izzfale v Berlinu veliko ogorčenje. Bukarešta, 26. septembra, d. Na novi agrarni konferenci, ki se bo po ženevskem sklepu vršila 14. oktobra v Bukarešti, bo* do zastopane države, ki so bile že na zad* nji konferenci v Varšavi. Namen te nove konference je predvsem določiti sredstva za izvedbo agrarnega programa na podla* gi vtisov z zborvanja Društva narodov v Ženevi. Udeleženim državam bo predlo* ženo v odobritev od Male antante nazadnje sprejeto načelo o gospodarski regijonal* nosti v nasprotju s prejšnjim prizadeva* njem za ustvaritev agrarnega bloka, da bi se preprečil vsak videz bojne organizaci* je proti industrijskim državam. Konfercn* ca sc bo bavila v prvi vrsti s temeljno mis* lijo vseh mednarodnih agrarnih razgovo* rov, z osnovanjem skupne prodajne orga* nizacije za agrarne proizvode ter bo izde* lala o njej načrt, ki bo predložen Društvu narodov. Nadalje se bodo obravnavala-vprašanja ustvaritve enotnih veterinarskih konvencij ter enotnega organiziranja agrar* nih kreditov. Sofija, 2G. septembra. AA. Bolgarska delegacija, ki je bila odrejena za balkansko konferenco v Atenah, je sklenila, da ne odpotuje tja. Kot razlog navaja, da grški tisk v zadnjem času napada Bolgarijo. Stvarni razlog pa je medtem drugi. Na dnevni red atenske balkanske konference namreč ni postavljeno vprašanje narodnih manjšin, o čemer je želela bolgarska delegacija v glavnem govoriti. Sofija, 26. septembra AA. Bolgarska agencija poroča, da je bolgarsko odposlanstvo, ki bi bilo moralo sodelovati na balkanski konferenci v Atenah, sklenilo v zadnjem trenutku, da se te konference ne udeleži. V poročilu, ki ga je izdalo tajništvo odposlanstva, so nanizani razlogi, ki so prisilili odposlanstvo, da ne sodeluje na konferenci. Bolgarsko odposlanstvo smatra, da je imela kampanja v grških listih proti Bolgarom, zlasti pa kampanja polslužbenega lista »Messager d' Athenes« namen, 'a tik pryi sestankom balkanske konference opozori bolgarsko odposlanstvo v grški prestolnici na balkansko preteklost in na dogodke, ki so se odigrali pred 25 leti. Zato bi bilo bolgarsko odposlanstvo zašlo v položaj, v katerem bo težko moglo izvršiti nalogo, ki je itak prav težka. Po drugi strani pa smatra, da izjava Papanastazia o tem, da na konferenci ne bo dovoljena razprava o manjšinskem vprašanju, nasprotuje sklepu, ki je bil storjen na lanskem mirovnem kongresu v Atenah in ki so ga tedaj sprejele vse delegacije balkanskih držav s tem. da so izjavile, da je treba vprašanje manjšin rešiti pravično. 3 tem, da se je nrenrečilo razpravo o tem vprašanju, nadaljuie poročilo bolgarskega odposlanstva, ie na nedvoumen način potrjeno prenričanie. dq tc nemogoče ustvariti kakršnokoli federacijo balkanskih držav z odstopaniem od zado-volj ive rešitve manjšinskega vprašanja v Po nalogu zunanjega ministra je vložil nemški poslanik v Pragi pri češkoslov aški vladi protest. Praga, 26. septembra, s. ČTK javlja: Nemški poslanik in pooblaščeni minister dr. Koch se je danes ponovno zglasil v zu* nanjem ministrstvu, kjer je imel s po* oblaščenim ministrom dr. Krofto razgovor o praških dogodkih zadnjih dni. Poslanik jc opozoril zastopnika zunanjega ministra na škodljive posledice, ki so jih izzvale vc* sti o teh dogodkih v nemški javnosti ter na težke politične posledice, ki bi jih uteg* nili imeti na odnošaje med obema država* ma. Poslanik je j>ri tem poudarjal, da za* enkrat še ne omenja gospodarskih posle* dic, ki bi nastale zaradi dejanske prepo* vedi vseh nemških zvočnih filmov v Čc* škoslovaški. Pooblaščeni minister dr. Krof* ta je izrazil svoje obžalovanje zaradi do* godkov in zagotovil, da ima vlada resno voljo čim prej napraviti konec tem škod* ljivim dogodkom. V nasprotju z vestmi, ki so bile razšir* jene v inozemstvu o včerajšnjih demon* stracijah pred nemškim domom, se uradno izjavlja, da pri včerajšnjih demonstraci* jah ni padci noben strel in da ni bil od* dan noben strel v notranjost nemškega doma. Razen tega tudi ni res, da bi bila množica pobila varnostne organe, ki so bi* li postavljeni pred nemško hišo, O nadaljnjem predvajanju nemških zvoč* nih filmov v Pragi je izjavil policijski predsednik, da ni nobenih ovir, čim bo zopet zavladal mir. Praga. 26. septembra, g. Oba nemška člana češkoslovaške vlade ministra Spina in Czech sta se zglasila danes pri notranjem ministru ter se v imenu nemškega prebi valstva pritožila zaradi izgredov v Pragi. Naglašala sta težaven položaj, v katerega so zašle nemške vladne stranke zaradi pro-tinemških demonstracij ter zahtevala z vso odločnostjo jamstvo, da se slični dogodki ne ponove. Notranji minister je odgovoril, da je včerajšnjih izgredov kriva policija, ki je prepozno posredovala. Za bodoče zagotavlja vzdrževanje popolnega miru in reda, ker ie izdal najstrožja navodila in so prepovedana vsa zbiranja po ulicah. Praga, 26. septembra d. Praška policija je izdala proglas, v katerem prepoveduje vsakršna zbiranja demonstrativnega značaja ter naznanja, da bo nastopila proti kršilcem te prepovedi z vso ostrostjo. Varšava, 26. septembra, AA. Varšavski list »Kurier \Yarszavski« priobčuje uvod* mik o organizacij Evrope in pravi, da so se pojavila na letošnjem sestanku Društva narodov tri naziranja o ureditvi odnošajev med industrijskimi in poljedelskimi drža* vami. Eno izmed njih je zastopal britski minister za trgovino in industrijo Grahan, drugo je zagovarjal bivši avstrijski kance* lar dr. Schober, tretje stališče pa so za* vzele države, ki so sodelovale na poljedel* ski konferenci v Varšavi. List smatra, da je najlažje izvesti načrt, ki je bil sprejet na varšavski konferenci, in pravi: »Po tem načrtu bi bilo mogoče urediti gospodarsko organizacijo Evrope z od* stranjevanjem razlik, ki so v interesih agrarnih in industrijskih držav. Poljedel* stvo Evrope naj se razvija na našem kon* tinontu prirodno in tako, da se otvarjajo nova tržišča za porabo izdelkov industrij* skih držav. Obenem, naj bi s tem ne bil prizadet industrijski razvoj v poljedelskih državah.« smislu sporazuma in sodelovanja balkanskih držav. Ruski opazovalec na konferenci Atene, 26. septembra g. Vodja sovjetskega zastopstva v Carigradu je odpotoval v Atene, kjer se bo kot opazovalec udeležil balkanske konference. Brzovlak Osijek—Zagreb Beograd, 26. septembra n. Na ponovne intervencije gospodarskih krogov se je prometno ministrstvo odločilo uvesti brzovlak na progi Osijek-Zagreb. Če ne bo do-voljne frekvence, bo pozneje zopet ukinjen. Pravilnik o katastraciji gozdov Beograd, 26. septembra AA. V ministrstvu za šume in rude so izgotovili pravilnik o katastraciji, ki bo izvršena po vsej državi na osnovi novega gozdnega zakona. V zvezi s tem pravilnikom bo v ministrstvu več konferenc strokovnjakov, ki bodo sestavili njegovo definitivno redakcijo. Izvoz naših poljskih pridelkov Beograd, 26. septembra AA. V zvezi z vprašanjem ministrstva za poljedelstvo, kaj je z ureditvijo izvoza in tranzita svežega krompirja in drugih poljedelskih pridelkov, ki da so okuženi z zrakom, je ministrstvo za zunanje zadeve obvestilo ministrstvo poljedelstva, da je naše kraljevsko poslaništvo na Dunaju dostavilo dopis o tem, da je bila naša država sprejeta v seznani neokuženih krajev. Zato je avstrijska vlada sporočila vsem svojim carinarnicam podatke o krajih, organizaciji in imenu ustanov, ki so pooblaščene, da izdajajo potrdila o zdravstvenosti pridelkov. To poročilo ministrstva za zunanje zadeve je bilo dostavljeno vsem oglednim in kontrolnim postajam v vednost in ravnanje, ker so pooblaščene, da izdajajo izvozna dovoljenja. Zmerjanje namesto odgovora V uvodniku predvčerajšnjega »Jutra« smo konstatirali, da »Slovenec« noče ali si ne upa pojasniti svojega stališča do jugoslovenskega programa, obeleženega v julijski vladni deklaraciji, in do nastajajočega novega, vsenarodnega jugoslovenskega pokreta. Včerajšnji »Slovenec« je na to konstatacijo odgovoril s člančičem, polnim zmerjanja na »Jutro« in ljudi, ki so nekdaj pripadali bivši SDS. Clančič se čita, kakor da je bil napisan še v dobi najhujših strankarskih bofev pred 6. januarjem. Mi »Slovencu« na to stranpot ne bomo sledili. Konstatiramo le, da na vprašanje, ki ni naše vprašanje, temveč vprašanje vse slovenske in jugoslovenske javnosti, noče ali si ne upa odgovoriti, čeprav sam pravi, da »kot popolnoma neodvisno glasilo tolmači načela katoliškega ljudstva.« Imenovanja pri mornarici Beograd, 26. septembra, p. »Vojni list« objavlja velik ukaz o imenovanju in pre* mestitvah pri vojni mornarici. Med drugi* mi so imenovani: na »Dalmaciji« poročnik korvete Ivan Rebula; na »Hvaru« poroč* nik korvete Ernest Kopriva. Albin Semen, Jože Vrtačnik, Alojzij škufca, Milan Zu* pančič, Anton Razingcr in Mirko Babnič; na »Zmaju« poročnik fregate Albin Hof* bauer, poročnika korvete Vladimir Kraus in Franc Prelog; na »Spasilcu« poročnik korvete Baldomir Snoje; na »Sitnici« po* ročnik korvete Oskar Bizjak; na »Galc* bu« poročnika korvete Franc Bizjak in Fran Dounšek; na »Jastrebu« Stanko Jani< šek; na »Orau« poročnik korvete Alojzij Mohorič; na »Labudu« poročnik korvete Matej Lenoh; na »Sokolu« poročnika fre* gate Fran Potočnik in Beno Šcgovič; na torpiljarki »T 6« poročnik korvete Anton Jurkas; na podmornici »Smeli« poročnik fregate Vekoslav Bajdrica: na podmomi* ci »Uskok« poročnik korvete Fran Val en* tinčič; na podmornici »Jaki« poročnik vej* nega broda I. klase Janko Kregar: k ope* rativnemu oddelku komande mornarice poročnik korvete Milivoj Mužina; k po* morski podofioirski šoli za I. oficirja ka* petan korvete Baltazar Kovačec ter po* ročniki korvete Boris Vilfan, Fran Max* tinis in Blaž Miren. Incident v Splitu Zagreb, 26. sept. č. Nocojšnji listi po* ročajo iz Splita: Sinoči je prišlo na obali v Splitu do fizičnega obračunavanja med starim nacijonalnim borcem Filom Mulja* čičem, 771etnim starcem, in dr. Antonom Taconijem, ki je po rodu Spličan, seda.i pa italijanski državljan in italijanski sena* tor v Rimu. Muljačič, ki že dolga leta po* zna dr. Taconija, ga je slučajno srečal v Splitu in ga vprašal, ali odgovarjajo resni* ci časopisna poročila o Taconijevem govo* ru na pogrebu zadarskega advokata Gilja* novica, ki je bil tudi rimski senator. List »Littorio Dalmatico« je objavil te govore, ki so vsi izražali upanje na skorajšnjo združitev Dalmacije z Italijo. Muljačičevo vprašanje je dr. Taconija tako razburilo, da je začel na starčka kri* čati, naposled pa ga je pograbil za vrat in ga vrgel na kamenita tla. Nato je, ko je videl, da se bližajo drugi ljudje, hitro od* šel, predno so mogli pasanti izvedeti, za kaj gre. Tekom noči je odpotoval iz Splita. Sanatorij avstrijskih železničarjev v Dalmaciji Split, 26. sept. n. Te dni se je mudila v Dalmaciji delegacija udruženja avstrijskih železničarjev, ki je prepotovala vso Dal* macijo ter iskala primeren kraj za zgradb;> sanatorija, ki ga namerava zgraditi avstrij« sko železničarsko udruženje za svojs^ člane na našem Primorju. Komisija ie izbrala več krajev in je prejela mnogo ponudb, i?« med katerih bodo sedaj izbrali najprimer* nejše mesto. Z zgradbo sanatorija bodo za* čeli že spomladi. Na razpolago imajo okrog 10 milijonov dinarjev, nekaj pa bo pr:3pe* vala še avstrijska vlada, tako da bodo zgradili najmodernejše urejen sanatorij. Vlak povozil kmečki voz Subotica, 26. septembra, č. Jutranji vlak. ki vozi med Sento in Džalo, je v pretekli noči povozil na nekem cestnem prehodu pri Novi Kaniži kmečki voz, ki sta ga vlek* la dva konja. Voznik ni opazil prihajajo* čega vlaka, ker so bile zatvornice odprte, na vsako stran pa je bila gosta živa me.ia. Enega konja je vlak povozil do smrti, dru* gemu pa je odrezalo noge. Voznik je v po* slednjem hipu skočil z voza in se rešil. Škode ima 5000 Din. Hmelj Žalec. 26. septembra. Za prvovrstno blago nezmanjšano zanimanje doma in v inozemstvu. V slabšem blagu ni kupčije, ker lastniki nočnjo prodajati blaga po cenah, ki jih ponujajo kupci. Cena prvovrstnemu blagu neizpremenjena. Drugovrstno blaco se plačuje po 7 do 9 Din. žatec, 26. septembra h. Ob mirni tendenci se na deželi nadaljuje nakupovanje. Cene so neizpremenjene od 350—550 Kč. Cene za prvovrstno blago so čvrste. Vremenska naooved Vremenska napoved za soboto: Oblačnost bo narasla, poslabšanje vremena verjetno. Situacija: Pritisk je ostal v splošnem skoro nespremenjen, le v severnih krajih je padel pod vplivom splošne depresije s severnega Atlantika v smeri proti jugovzhodu. Giblje se med 755 do 760. Jutranja temperatura je splošno padla za 1 do 7 stopinj, največ v južnih krajih. Gibala se je v mejah 7 do 14, v Primorju 15 do 19 stopinj Celzija. Nebo je bilo zjutraj v višini precej vedro ali le malo oblačno, v severnih krajih bolj oblačno. V mnogih krajih je bila megla. Vetrovi so bili zjutraj večinoma slabi. v Primorju pretežno iz južnovzhodnesa kvadranta, v notranjosti pa je vladala večinoma tišina. Morje je bilo mirno ali slabo valovito. Dunajska vremenska napoved za soboto: Slabo in hladno vreme; sem in tja padavine. Čehoslovaki in Italijani Izjava osrednjega odbora ČJ-Iig v Pragi - Moralična osnova češkoslovaško-jugoslovenske solidarnosti Nova agrarna konferenca v Bukarešti Sredi oktobra se sestanejo v Bukarešti zastopniki agrarnih držav k določitvi konkretnih načrtov v agrarnem sodelovanju Razpust šlezijskega deželnega zbora Aretacija bivšega ministrskega predsednika Korfantyja in drugih opozicijskih poslancev Bolgari se ne udeleže balkanske konference Ker ne bo dopuščena razprava o manjšinskem problemu, konference ne smatrajo za važno Maši kraji in ljudje Izboljšanje pokojninskega zavarovanja nameščencev Uvedba treh novih višjih plačnih razredov benimi prejemki, je načelstvo predložilo v Ljubljana, 26. septembra. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani je prevzel na sebe vse dolžnosti bivšega občega pokojninskega zavoda ter vseh nadomestnih pokojninskih zavodov v bivši Avstriji, ki so izvajali pokojninsko zavarovanje od leta 1909. dalje. Nabrane re« zerve so zaradi devalvacije krone propadle tako, da naš Pokojninski zavod od nabra« nega kapitala ni prejel ničesar. Navzlic temu je pokojninsko zavarovan nje doseglo zelo lep napredek. Njegov do« sedanji razvoj moremo razdeliti v dve epo« hi. Prva epoha bi bila od začetka poslova« nja do konca leta 1923; v tem razdobju so se pobirale nizke premije, ki pa niso odgo« varjale plačam nameščencev, ter jih zaradi valutarnih prilik tudi m bilo mogoče zvi« sati. Zaradi teh dejstev so bile rezerve na* brane za zavarovanje od leta 1909. do kom ca 1923 tako neznatne, da bi zadostovale za zavarovanje dajatve v današnji višini le za 5 do 6 mesecev. Prvo pomena vredno zvišanje premij se je izvršilo 1. januarja 1924. Od tega dne dalje se začenja šele pravi razvoj pokoj' ninskega zavarovanja in z njim druga epo« ha dela Pokojninskega zavoda. Od tega časa dalje si je prizadevala uprava zavo« da, da omili posledice propasti rezerv za predvojno dobo in ji je z dobrim in smo* trenim gospodarstvom zavodove imovine uspelo, da je mogla še leta 1924 začeti z valorizacijo vseh do tedaj vplačanih pre* mij. Po prvi izvršeni valorizaciji so se vse predvojne premije, kakor tudi one plača* ne do leta 1923., računale z višjimi zneski v dinarjih, a največ z 90 Din. Že januarja 1928 se je ta valorizacija zvišala na 126 di» narjev, in letos pomladi se je napravil še korak naprej s tem, da se je predložilo g. ministru za socialno politiko povišanje va« lorizacije na 150 Din. To spremembo pra« vilnika o draginjskih dokladah je odobril g. minister za socialno politiko in narod« no zdravje z rešenjem z dne 23. septembra bra 1930. S to spremembo bodo vse bodo* če. od 1. oktobra 1930 naprej[ priznane r en* ie računane z valorizacijo 1500 Din. Ker pa kljub povišanju valorizacije pri vodilnih in ostalih višjih uradnikih zavaro« vana renta še ni v skladu z njihovimi sluz« svrho zavarovanja višje rente g. ministru za socialno politiko predlog, da se uvede« jo trije novi razredi, v katere bi bili uvr« ščeni vsi oni nameščenci, kojih službeni prejemki znašajo nad 42.000 Din letno. Uvr« ščeni bi bili v XII. razred nameščenci z letnimi prejemki 42.001 Din do 48.000 Din, v XIII. razred oni nameščenci z nad 48.001 Din do 54.000 Din in v XIV. razred oni nameščenci z letnimi prejemki nad 54.0001 Din. V XII. razredu se plača mesečna pre« mija po 360 Din, v XIII. 390 Din in v XIV 420 Din. G. minister je osvojil ta predlog in izdal naredbo z dne 23. septembra 1930, s katero predpisuje omenjene iri nove raz* rede. Skladno s predpisom § 33. pok. zakona se je spremenil tudi oni del premije, ki odpada na nameščenca v sedanjih razredih, tako da v sedanjem 1. in II. razredu plača celo premijo službodajalec v znesku 54 Din. odnosno 72 Din mesečno. V III. razredu od« pade na nameščenca 12 Din, v IV. 30 Din, v V 39 Din. v VI. 50 Din. v VII. 70 Din, v VIII. 90 Din, v IX 110 Din. v X. 130 Din v XI. 150 Din. v XII. 170 Din, v XIII. 190 Din in v XIV 210 Din. Kakor razvidno, zadeva povišanje premij le boljše plačane nameščence, katerih služ« beni prejemki presegajo vsoto 42.000 Din letno, ki so bili do sedaj prenizko zavaro« vani in se jim s tem omogoča pravica do rent, ki odgovarjajo njihovim službenim prejemkom. Za ostale nameščence ostane mesečna premija ista in se razen razdelitve dela premije, ki odpadejo na nameščenca in poslodavca, ne spremeni ničesar. Da se more izvršiti razdelitev nameščen« cev v nove plačne razrede, prejmejo služ« bodajalci v prihodnjih dneh zadevne pri« javne pole v izpolnitev, nakar jim bodo dostavljeni odloki o predpisu premij. S povišanjem valorizacije in z uvedbo treh novih višjih plačnih razredov je stor« jen zopet velik korak naprej v izboljšanje našega pokojninskega zavarovanja Te spre« membe nisc zadnje in tvorijo le prehod k novemu zakonu, ki bo prinesel končno in trajno ureditev tega za naše nameščence tako važnega vprašanja. JUTRI VELIKA PREMIERA! slavni komorni pevec v svojem najnovejšem velefilmu čarobnega petja in nepozabne vsebine Jutri predprodaja od 10. dop. dalje. Telefon 2124 Elitni kino Matica Bodočnost tujskega presneta v Jugoslaviji Zanimivo mnenje francoskega strokovnjaka — Kaj nam je najbolj potrebno — Zimska sezona v Sloveniji Beograd, septembra. j s svojimi krasnimi planinami mora stremeti za tem, da ustvari zimsko sezono, za kar ima zlasti Bled vse pogoje. Glede planinskih letovišč je treba zgraditi še mnogo in skrbeti za večjo udobnosti tujcev, tako na potovanju, kakor za bivanje v hotelih. Zelo dobri so tudi pogoji za razvoj lovstva in ribolova, ki igrata v tujskem prometu zelo veliko vlogo. Za zgradbo hotelov, modernizacijo obstoječih naprav in zboljšanje komunikacij itd. ie treba izvesti velikopotezno organizacijo kredita. Za vzgled naj nam služi Maroko. Namestil, da dajejo kredite privatne banke ob razmeroma visoki obrestni meri, bi bilo mnogo povoljnejše, če bi osnovala državna Hipotekama banka posebni oddelek za hotelski kredit. Vsake leto bi se morala določiti gotova vsota samo za pospeševanje tujskega prometa. V prvi vrsti bi se moral ta kredit uporabiti za modernizacijo obstoječih tujsko - prometnih naprav in šele pozneje bi se moralo misliti na zgradbo novih hotelov. Modernizacije obstoječih hotelov je najnujnejša zadeva jugoslovenskega tujskega prometa. Glede uporabe kreditov bi se morala, kakor v Franciji, uvesti najstrožja kontrola, da bi se preprečile zlorabe. Akademski omladini in vsem abiturijentom ob vstopu na uni« verzo in v naše akademske vrste so name« njene naslednje besede: — Vse, ki Vam je na tem, da pripomorete in doprinesete svo« je mlade moči in svojo ambicijo pri ustva« ritvi krepke in aktivne akademske edinice. Edinice. ki ima jasno opredeljene cilje s težiščem, da se ustvari in vzgoji generacija mladih ljudi, ki bo v pravem nacijonalnem, oospodarskem in kulturnem smislu vršila delo med narodom; vršila pozitivno delo ter obenem s kritično besedo posegla v vsa zgrešena in nezdrava dejanja. "Potrebno je. da se strnemo v eno vrsto, ki bo sledila visokemu smotru — ustvaritvi kulturnih dobrin, ki jih bo deležen vsakdo, i mi sami in z nami vred najširša plast našega naroda: i obrtnik i kmet i delavec. Naša naloga je, da vpostavimo med našo inteligenco in našim narodom najtesnejšo duhovno vez, ki je najnujnejša in najpo« trebnejša osnova, na kateri si bomo zgra« dili kulturno visoko stoječo in gospodarsko močno državo. Ravno v tem bo obstojalo naše nacijonalno delo; potrebno je, da da« mo vendarle enkrat svoji nacijonalni za« Odločilni krogi so posebno še letos posvečali razvoju tujskega prometa veliko pozornost. Pričelo se je sistematično delo za pospeševanje te važne gospodarske panoge in izboljšanje našega hotelirstva, ki ie prvi pogoj za uspešen razvoj tujskega prometa. V zvezi s to akcijo je tujsko -prometno društvo »Putnik« v sporazumu z ministrom trgovine in industrije povabilo v Beograd direktorja francoske Hipote-karne banke za hotelski kredit v Parizu, g. Henrya Corrarda. Odlični strokovnjak za hotelsko industrijo se je temu vabilu odzval in se mudi že več dni v naši državi, kjer proučuje pogoje za razvoj našega tujskega prometa in sestavlja konkretne predloge, ki bodo tvorili osnovo vse nadaljnje akcije. Posetil bo vse važnejše tujsko - prometne centre ter ie doslej prepotoval že Slovenijo, Hrvatsko Dalmacijo in Južno Srbijo. Včeraj je prispel v Beograd, kjer je sprejel novinarje ter jim podal daljšo izjavo o svojih dosedanjih vtisih. G. Corrard poudarja, da ima naša država vse pogoje za uspešen razvoj tujskega prometa ter da je že no svoji geografski legi — na eni strani ima veliko zaledje v Srednji Evropi, na drugi strani pa krasno morsko obalo — naravnost predestini-rana za tujski promet. Na svojih dosedanjih potovanjih se je prepričal, da so glavne hibe in ovire za razvoj tujskega prometa v velikem stilu slabe ceste, redka železniška mreža, drag električni tok za razsvetljavo, pomanjkanje vode po hotelih in pomanjkanje strokov, izobraženega hotelskega osobja. V vseh večjih tujsko -prometnih centrih primanjkuje primernih ustanov za razvedrilo tujcev in bi bilo zaradi tega treba posvečati takim zabaviščem posebno pozornost. V ostalem pa je zelo iznenaden nad velikim zanimanjem našega prebivalstva za razvoj tujskega prometa. Postrežlji-vost, vljudnost in gostoljubnost jugoslovenskega naroda so podane v toliki meri. da s te strani ni nikakih ovir. Bled, Bohini in sploh vsa Slovenija zelo spominjajo na Švico. Vse jugoslovensko Primorje je kakor ustvarjeno za tujski promet. Nikjer na svetu ni lepših pokrajin, kakor je n. pr. Boka Kotorska. Dalmacija bo ob primernem razumevanju važnosti tujskega prometa kmalu privabila ves svet. Slovenija vesti polno in tvorno vsebino. Da najod« ločnejše zavračamo vsako strankarstvo in demagogijo v našem javnem življenju ter skrbimo za to, da sleherno egoistično in frazersko udejstvovanje uničimo že v kali. Za tako delo za vsa naša stanovska vpra« šanja, ki postajajo čedalje resnejša in tež« ja, ter za delo med narodom in predvsem potrebno, da se temu odgovarjajoče iz« obrazimo in vzgojimo in šele nato nam bo mogoče z vso aktivnostjo poseči v delo« krog in stopiti v vrsto delavcev, ki jim je v iskrenem smislu do napredka vsega naro« da, ter so zgodovinski manifest Njegovega Veličanska kralja doumeli res z vso iskre« nostjo ter bodo zanj zastavili vse svoje mo« či. Vzgojo v tem smislu Vam nudi JN'AD »Jadran«, ki vodi že od postanka univerze vodilno besedo v življenju akademikov. Za svoje člane prireja predavanja, v katerih se razpravlja o najaktualnejših socijalnih in kulturnih vprašanjih: ima razdeljeno de« lo v sekcijah, lepo urejeno čitalnico in knjižnico ter skuša vsestransko pomagati vsakemu članu, da razširi svojo izobrazbo in izpopolni svoje znanje do tolike višine in usmerjenosti, da bo po končanih študi« jah cel mož na svojem mestu Vpisovanje v društvo se vrši dnevno med 11. in 12. uro v društvenem tajništvu, To« manova 4. Tam se tudi dobe pri dežurnem odborniku vse podrobne informacije o vpi« su na univerzo in vstopu v Akademski ko« legij. Odbor JNAD »Jadrana«. Klotar Bouvier sen. f Gornja Radgona, 26. septembra. Danes zjutraj je v sanatoriju v Gradcu umrl znani gorenjeradgonski veleposestnik, lastnik obsežnih vinogradov in solastnik po njem imenovane splošno znane tvrdke g. Klotar Bouvier sen. Kljub visoki staro« sti 78 let je bil do nedavna še vedno čil ter je dnevno redno opravljal svoje posle. Podnevi je posvečal vso skrb kletem in vi« nogradom, ponoči pa je navadno do pozne ure posedel pri poslovnih knjigah v pisar« ni. Pred dvema mesecema je nenadoma za« čel bolehati in so ga prepeljali v graški sanatorij. Njegovo stanje se je naglo slab« šalo in danes zjutraj ob 5. je smrt pretr« gala nit plodonosnega, trudoljubnega življe« nja. Pokojnika so popoldne prepeljali iz Grad« ca v Gornjo Radgono in truplo položili na mrtvaški oder. Pogreb se bo vršil v nede« ljo, ob 16.30 na pokopališče Sv. Petra v Gornji Radgoni, kjer bo krsta položena v rodbinsko grobnico. Veleuglednemu pokoj« niku, ki je bil vzor dobrote in marljivosti, naj bo ohranjen blag spomin! Žalujoči dru« zini izrekamo iskreno sožalje. Izredna seja mariborskega občinskega sveta Prodaja Tegetthofove hiše. Maribor, 26. septembra Za nocoj ob 18.30 je bila sklicana izredna seja mariborskega občinskega sveta. Edina točka dnevnega reda je bila prodaja Tegetthofove rojstne hiše v Slovenski ulici. Ta zadeva se je vlekla že več let. Mesto je hišo že prodalo, pa jo je zopet kupilo, ker pogoji niso bili izpolnjeni. V zadnji redni seji pa je bilo sklenjeno, da se razpiše prodaja hiše najvarnejšemu ponudniku. Z malo zamudo je otvoril župan dr. Ju-van sejo ob 18.45 in ugotovil sklepčnost. Referent dr.' Veble je poročal, da se je na razpis jaivla edino oblastna hranilnica in ponudila za hišo 350.000 Din. Ker drugih ponudnikov ni bilo, je odsek že napravil osnutek kupoprodajne pogodbe za navedeno vsoto. Znesek mora kupec takoj po obojestranski potrditvi pogodbe plačati v gotovini. Kupec nosi tudi druge stroške, kakor n. pr. one zemljeknjižnega prepisa in podobno. Hišo pa mora kupec podreti najkasneje do 1. aprila in pričel takoj z gradbo nove tronadstropne hiše po regulacijskem načrtu mestnega gradbenega urada, če bi zamudil ta rok, mora hišo vrniti mestni občini brezplačno. Rok bi se mogel podaljšati le za primer, če bi kupec ne mogel spraviti do tega časa strank iz hiše. Ko bo hiša podrta, se bo izvršila natančna parcelacija in oni del, ki se po regulacijskem načrtu mestne občine ne bo smel zazidati, pripade brezplačno mestni občini za razširjenje Gosposke in Slovenske ulice. Referent je predlagal odobritev odseko-vega predloga, da se proda hiša oblastni hranilnici, kar je bilo sprejeto z absolutno večino. Nato se je vršila še tajna seja. Za odpravo beračenja Ljubljana, 26. septembra. Mestno županstvo ponovno objavlja oklic na ljubljansko prebivalstvo, da se v Ljubljani odpravi močno razpaseno bera« čenje, a da bodo podpore res potrebni re« veži dobili pomoč. Socialno politični urad mestnega magi« strata bo oddajal proti nabavni ceni 5 Din in proti obvezi do mesečnega prispevka posebne tablice kot znake, da je po hišah in lokalih, opremljenih s temi tablicami, beračenje prepovedano. Te tablice naj stranke pritrdijo na vrata, berače pa naj naslove na mestni socialno politični urad, ki bo ukrenil vse potrebno, kar se tiče njih oskrbe. Odredil bo pa tudi, da se tuji be« rači odpravijo v Svoje domovinske občine, oziroma kaznujejo delomržni. Akcija mestne občine ni naperjena proti onim, ki so po nesreči, bolezni ali ostare« losti ubožali, nasprotno, prišli bodo do podpore predvsem oni, ki so podpore res potrebni in ki so svojo revščino doslej skrivaj ali molče prenašali. Denarna pomoč se bo nudila le v izjemnih in nujnih prime« rih, ker prejmo prosilci v prvi vrsti pod« poro v naravi, t. j. s hrano, prenočiščem, obleko in podobnim. Akcija proti beračenju pa bo uspevala le s sodelovanjem celokupnega prebivalstva. Namen mestne občine ne bo dosežen, ako bodo ljubljanski prebivalci še nadalje pod« pirali berače. Mestni magistrat zato poziva ljubljansko prebivalstvo, naj dosledno od« klanja vsakogar, ki bi še beračil in naj vsa« kega berača napoti na mestni magistrat, kjer bo podporo dobil, ako je bo vreden in potreben. Prebivalstvu bo gotovo bolj ustreženo, da v ta namen daje primeren prispevek, ki se bo pobiral mesečno ali če» trtletno po posebnih mestnih inkasantih. Lfisbiteljem lepih preprog! Samo en teden traja razprodaja 600 komadov vsakovrstnih perzijskih preprog vsakovrstnih kvalitet in v vseh dimenzijah. Preproge so bile namenjene za jesensko velesejmsko razstavo, pa se je pošiljka zakasnila. — IZKORISTITE REDKO PRILIKO! Ogled vsak dan od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Hotel Lloyd. soba štev. 3* Ljubljana, Sv. Petra cesta. cc o> Prebivalci naj izjavijo, kakšno vsoto so pripravljeni vsak mesec žrtvovati za mest« ne, resnično potrebne uboge v ta namen, da se dosedanje beračenje po hišah in ce= stah povsem odpravi. Smatrati je tako iz« javo za obvezno vsaj za tekoče in še dve koledarski leti. Kdor obveze vsaj en me« sec pred potekom tega roka ne bo odpo« vedal, mu velja vselej dalje za eno kole« darsko leto. Kot najmanjši znesek je za sedaj določen 10 Din mesečno. Državna policijska uprava bo akcijo mestne občine podpirala in bo s svojimi organi preprečevala nadaljnje nadlegova« nje prebivalcev. Privatna dobrodelnost s tem ne preneha, ker se njeno delo vrši prostovoljno in iz srčne kulture posamez« nih dobrodelnih oseb in karitativnih dru« štev. Pred tretjo razpravo o umoru Janka Resnika Maribor, 26. seetembra. Obširno smo že pred leti poročali o zadevi umora finančnega stražnika Janka Resnika na državni meji blizu štč Ilja in pa o dveh porotnih raznravah, ki so se vršile o tem zločinu. Vsa zadeva je bila silno zamotana in se obtožencem ni dala dokazati krivda, čeprav je najmlajši izmed njih, sin posestnika Jamernika iz Jakobov-skega dola, v času poizvedb povedel orož-niško patruljo točno na kraj, kjer naj bi se bil izvršil umor, in čeprav je zločin podrobno opisal. Kasneje je pri razpravi mladi Jamernik vse svoje prvotne izpovedbe preklical in se porotniki niso mogli prepričati o krivdi niti enega obtoženca. Sedaj pa doziiavamo, da je neki sokrivec, ki je po umoru pobegnil ; Primorja. ki bo študiral v Bratislavi. Za primer. da bi takšnega dijaka ne bilo. bodo ta znesek podelili organizaciji, ki deluje v korist neosvoboienih Jugoslovenov pod Italijo. Plemenita gesta lige je vzbudila v Bratislavi splošno odobravanje. + Napredek naše trgovske mornarice. Z novo naročenimi parobrodi bo naša trgovska mornarica z novim letom štela 370.000 ton. Naša trgovska mornarica je torei od osvoboienia nrav 'er>o namedovala. * Dvojni tir na progi Zidani most-Zagreb. V liuhlianski direkciji državnih železnic se izdelujejo načrti za pn^anie drugega tira na progi Zidani most-Zagreb v dolžini 80 km. Nekatere tuje tvrdke so že predložile svoje oferte prometnemu ministrstvu. V ljubljanski železniški direkciji bo elaborat za projektirani drugi tir v kratkem dovršen K mo Ob 4., pol 8. in 9. zvečer GRETA GARBO v čarobnem filmu ljubezni, opojnih strasti in orijentalskega čara nrje Kot partner Nils Asther. * Na Reki plakaiirana tržaška razsodba. Predvčerajšnjim so na Reki plakatirali velike lepake, na katerih se objavlja tržaška razsodba proti 18 našim rojakom. Karakteristično je. da ljudje teh plakatov niti ne čitajo Fašist' stalno stražiio te plakate, da bi lih liudie ne potrgali. + Tiskanje 100 dinarskih bankovcev. Nova tiskarna novčanic Narodne banke v Ton-čideru bo s 1. oktobrom t. 1. pričela svoie delovanje, ker je celotna instalacija že dovršena. Zaenkrat se bodo tiskale samo nov čanice po 100 Din. * Na * Opozorilo. Načelstvo Kmetijske nabavne in prodajne zadruge v Smartnem pri Litiji obvešča, da se g Avgust Koprivni-kar. dosedanji poslovodja lesnega oddelka ne tiahaia več v naši službi ter so zaradi tega vsa njemu izdana pooblastila, t. j. za sklepanje kupčij in za inkasiranje, neveljavna. * Lastnikom avtobusov. Kr. banska uprava razglaša: Na podlagi § 54, odstavka 2. obrtnega reda se pozivajo vsi imetniki koncesij za periiodično prevažanje oseb v območju dravske banovine, da prediože v oblastveno dobritev zimske vozne rede svojih avtobusnih prog. v kolikor niso tega že storili, oziroma v kolikor ne ostanejo v veljavi dosedanji oblastveno odobreni vozni redi. Po obvestilu iz direkcije državnih železnic v Ljubljani ne bo bistvenih izpre-memb železniških voznih redov. Vozni red, ki naj se predloži v 3 izvodih ob priključitvi takse 20 Din v kolkih mora vsebovati tudi kilometražo m cenik. Ne glede na to. preko koliko srezov gre avtobusna proga ali od katerega oblastva je bila koncesija podeljena, ie treba vse vozne rede, in sicer za celotne proge do vključno 4. oktobra 19,¥1., predložiti neposredno kr. banski upravi v Ljubljani, k' bo vozne rede, kojih odobritev pritiče obrtnim oblastvom I. stopnje, po pregledu dostavila tem v poslovanje. Podjetja, koiili vozni redi ostanejo neizpremenieni, nai to javijo v zgornjem roku. Opozarja se, da se izpreminianie odobrenih zimskih voznih redov ne bo pripuščalo brez tehtnega razloga in da se bo proti podjetjem, ki bi obratovala brez oblastveno odobrenega voznega reda ali preko njega ali bi vozne rede samolastno izpreminiala, postopalo po kazenskih določilih obrtnega reda. + Razstava sadja v Slovenjgradcu. Sadjarsko društvo v Slovenjgradcu bo 12. okt priredilo sadno razstavo v dvorani tamkajšnje okrajne hranilnice. * Trgatev v Dalmaciji. V zadnjih dneh ie v Dalmaciji zavladalo lepo jesensko vreme Vinogradniki so zato pospešili trgatev grozdja, ki ie letos v vsakem oziru prav pc- Samo še danes nepreklicno zadnjikrat ob 4V -48 %10 Govoreči kriminalni velefilm GER Film o podzemlju Berlina! Velena-peto! Senzaci jonalno! — Izven sporeda najnovejši zvočni Pathe-žurnal itd. Elitni kino Matica Telefon 2124. volina tako glede kvalitete, kakor tudi glede kvantitete in je v mnogih krajih še boljša kakor je bila lanska. Izvzeti so le kraji kier ie pred mesecem toča »pustošila vinograde. * Koča na Golici bo do 15. oktobra odprta za vse obiskovalce, po 15. oktobru pa samo ob nedeljah in sobotah. — Vilfanova koča na Beguniščici je od minule nedelje zaprta. * Popravek. Včeraj se nam ie pripetila v poročilu o seii zbornice za TOI neljuba pomota Javili smo. da ie ob koncu seje čestita! predsednik g. Jelačin k jubileju g. Knezu, mišljen pa je bi! znani veleposestnik g. Lenarčič z Verda pri Vrhniki, o čegar 50 letnici poroke smo tudi mi poročali obširneje. Čitatelii so gotovo pomoto sami opazili, g. jubilant pa naj nam oprosti, zakaj nad tiskarskim škratom ni nobene oblasti. Dobra prebava — pol zdravja! Proti zaprtju, lenivosti Vam omogočajo ARTIN-dražčie normalno izpraznenje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatljice po 8 Din — zadostuje za 4—6-krat. 290/2 * Truplo ponesrečenega splavarja najdeno. Z Zidanega mosta nam poročajo: Ko se približa jesen in ie Savinja zopet obilna v svoji strugi, se pomikajo iz Gornje Savinjske doline običajne kolone splavariev. Letos med splavar.ii ni bilo beležiti kakih po«- nesrpč. a te dni se ie po usodnem naključju smrtno ponesrečil 22 letni splavar France Žtnavc iz Radmiria. Kakor smo kratko poročali ie padel s splava, na katerem ie zadremal, v Sivo. ne da bi ostal: !emenitila dediščino naših predliodrikov v toliko, da bolniku ni treba več zavživati mnog'h dražilnih substanc, ki iili v«phi,;p n:-iiipy ekstrakt. 101^ Kupujte samo PENKAT-A BATERIJE ker g-crč nafdaffe! 20' !■■■!! ■ ———I—— M—I ■—■ — HM I ■ — — — ■! 1 ■ I« Tajna modre in preudarne dame kateri se vse divi v družbi, je dnevna intimna toaleta z voniivo in zanesljivo negujočo ISL.A izplakovalno soljo (Isla Spiilsalzi. proizvod soline Bad Ischl. Dnevna uporaba tega sredstva Vam nudi siguren občutek popolne negovanosti. Dobiva se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Za Jugoslavijo: Paracelsus K. D. Zagreb S. 287-3 i,-;,.- . Oglas. Dne 10. oktobra 1930 ob 10. se vrši pri okr. sod. v Ljubljani, soba štev. 15 CESTA NA ROŽNIK št. 1 v Ljubljani, spadajoče v konkurzni sklad tvrdke Gri-čar & Mejač. Najmanjši ponude-k za vilo z vrtom (1695 in2) Din 680.000. Kavcije je treba položiti Din 82.629. Podrobnejša pojasnila daje konkurzni upravnik 13243 DR. TREO LUCE odvetnik v Ljubljani, Dunajska cesta 29,1. Telefon štev. 2111. Iz Ljubljane u— Posvetovalnica za matere, ki so čla. niče OUZD. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja vse članice im svojke članov, da je ukinil poslovanje svoje posvetovalnice za matere v prosto, rih zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani. Urad bo tako posve. tovalnico uredil v lastni stavbi. Dotedaj pa naj se matere ali noseče ef.andce in svojke urad o vi h članov zglasujejo brez vsakega uradovega nakazila pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljub. Ijani, kjer bodo dobile brezplačno vse po. trebne nasvete in pomoč kakor druge ma. tere, ki niso članice OUZD. u— Društvo trgovskih potnikov in za. stopnikov v Ljubljani priporoča svojim rednim članom posečanje onih hotelirjev, gostilničarjev in restavraterjev, ki so usta. novni člani društva. Prvi seznam je že razposlan, drugi se razpošlje meseca okto= bra. u— Sokolsko društvo Ljubljana IV. poziva vse telovadce in telovadkmje. naraščaj in deco obojega spola, da se javijo 2 oktobra med 6. in 8. uro zvečer v telovadnici šole na Prulah. — Redna telovadba se prične 7. oktobra. — Urnik objavimo pozneje. — Prednjaški zbor. u— Privatni tečaji: slovenščina za izobražence. splošno izobraževalni tečaj (slovenščina, spisie, računstvo), knjigovodstvo, nemščina, začetni in nadaljevalni tečaj ter posebni za mladino, francoščina za začetnike se prično 1. oktobra na ženskem učiteljišču (Resliesa cesta 10, II. vhod). Pojasnila daie šol.sk' sluga, ki sprejema tudi še pri-glase. Vsi. ki so se v Delavski zbornici priglasili, dobe pismeno obvestilo. u— Gospodinjska šola »Mladika«. Vpisovanje bo 29. in 30. t. m. vsakikrat od 9. do 12. v pritličju ».Mladike«. Pouk se prične i. oktobra ob S. u— Invalidski sestanek bo jutri v nedeljo ob 9. dopoldne pri »Jerneju« na Sv. Petra cesti Na debati bodo predlogi za nov invalidski zakon. Pridite, invalidi in vdove! Krajevni odbor UVI v Ljubljani. Sa! v sosedni sobi in ie za trenutek opazi! v spalnici neznano, črno oblečeno, okrog 45 letno žensko. Ta ni izpregovorila niti besedice in je že hip na to zopet izginila. Ž njo pa je odpotovaia tudi budilika, ki jo bosta oškodovanca le težko dobila nazaj, kajti tatica, ki tako spretno krade, bo znala svoj plen uaibrže tudi spretno skriti. u— Tai\ina objektiva. Franc Aleš z Gline ie prijavil na policiji, da mu je neznan storilec odnese! 24. t. m. iz kabine Društvenega doma na Glnicali objektiv skioptičr.ega aparata, vreden nad 1OC0 Din. u— S ko'esa ukradena jopa. Antonija Stadfcrjcva. stanujoča v Žclezniikarjevi ulici 5, je poslala v sredo na večer svoje, ga sina Franca v Vodmat, kjer bi imel cd. dati neki stranki novo jopo iz modrega ševijota. Fant se jc vscdel na kolo in po. vprašal v Vodmatu v gostilni Hafner, kje stanuje imenovana stranka. Medtem pa. ko se je mudil dečko v gostilni, se je že približal kolesu neznan tat ter ukradel jo. po. Stadlcrjcva je tatvino prijavila policiji. u— Nov damski dežnik je bil pozabljen včeraj na neki ograji na Dunajski cesti nasproti Kačičeve gostilne. Pošten najditelj nai ga vrne proti nagradi na Dunajski cesti 17., pri ge. HrastarjevL Ii Celja e— Odlikovanje. Z redom Jugoslovenske krone V. je bil odlikovan sodnik tukajšnjega okr. sodišča g. Franjo Brečko. e— Vpisovanje v trgovsko-nadaljevalno šolo v Celju bo v ponedeljek in v torek od 18. do 20. Dolžni so vpisati se vsi vajenci šolskega okoliša, ki obsega mesto in naslednje kraje v okolici: Babno, Breg, Ga-berje, Lavo, Leveč, Lisce, Medlog, Ostrož-no, Folule, Sp. in zg. Hudinjo, Sp. Ložnico, Trnovlje, Zagrad, Zavodno, Bukovžlak, čret, Dobrovo, štore in Teharje. e— Smrtna kosa. V Zavodni 3 pri Celju je umrla 3-letna hči železničarja Marija Knezova, v Trnovljah pa ie umrl 25. t. m. 51-letni gostilničar in posestnik Martin Kramar. e_ Opozorilo lastnikom koles. Na odredbo bauske uprave poziva županstvo celjske občine vse lastnike dvokoles, bivajoče v območju celjske okoliške občine, da jih prijavijo najpozneje do sobote 4. oktobra v občinskem uradu na Bregu. e— Posestnikom šmarniee. Pristojnemu občinskemu uradu naj do 30. ssptembra t. 1. prijavijo vsi lastniki vinogradov, zasajenih s šmarničnini trsom, koliko takih trsov imajo, ker morajo plačati za vsak trs 5 par banovinske davščine. Kdor bi trsov ne prijavil, bo strogo kaznovan. e— Društveno življenje v Tremerju. £e-le nedavno ustanovljeno prosvetno društvo ki ie zgrajeno na trdnih temeljih jugoslovenskega edinstva, bo priredilo v nedeljo 28. t. m. ob 15. v gostilniških prostorih g. Resnika v Tremeriu svojo prvo veselico. Zvezo s Celjem bo oskrboval celjski mestni avtobus, ki bo odpeljal izpred mestnega magistrata ob 14.30, zvečer pa bo celjske izletnike vozil iz Tremarja nazai v mesto po dogovoru. Društvo se prav iepo razvija in ie že priredilo nedavno prav zanimivo predavanje o higiieni, ki ga Je imel šef celjskega Zdravstvenega doma g. dr. Jakob Rebeniik. e— Celjski akademiki priredijo v nedeljo ob 20. v restavracijskih prostorih Narodnega doma poslovilni večer. Vabljeni so starešine vseh akademskih društev. e— Novi poslovni čas v celjskih brnni-cnh velja od 1. oktobra do preklica takole: ob delavnikih od 7.30 do 12.30 in od 14. do 19.; ob sobotah in dnevih pred prazniki od 7.30 do 20; ob praznikih od 7.30 do 11. Ob nedeljah in narodnih praznikih so brivni-ce ves dan zaprte. e— Konj ga je težko poškodoval. Predvčerajšnjim se je pripetila 55-letnemu posestniku Ivanu Vezočniku z Ljubnpga nenavadna nesreča. Njegov konj ga je nepričakovano ugriznil v desno predlaket in mu zlomil roko, obenem pa ga je vrgel s tako silo ob tla, da si je Vezočnik izpahnil desno roko v rami. Vezočnik je moral poiskati zdravniško pomoč v celjski javfii bolnici. e—- Trgatev v tujem vinogradu. V sredo zvečer je aretirala policija 63-letnega brezposelnega delavca Josipa J., katerega je ovadil neki posestnik iz Lise, da mu je ukradel iz vinograda večjo množino grozdja. J. je pri zaslišanju izjavil, da je 26 kg grozdja, ki so ga še našli pri njem. dobil pošteno od svojega brata v okolici Lemberga z nalogo, da ga proda. Odpeljal se je baje v Liboje in Žalec, kjer pa ni napravil nobene kupčije. Ko pa je poskusil svojo srečo še v Liscah, je bil na ovadbo aretiran. Policija se je takoj informirala, če je navedba glede provenijenee grozdia pravilna in je včeraj prejela obvestilo, da se je J. zlagal, ker mu njegov brat n? dal niti ene jagode za prodajo. Zdaj pa je J. naenkrat izpremeniJ zagovor in pravi, da je grozdje ukradel svojemu bratu. Izročili so ga sodišču. e— Zaradi šušmarstva sta bila ovadena policiji 24-letni Franc K. in 27-letni Ivan Č., oba zidarska pomočnika iz Celia, ki sta izvršila že celo vrsto večjih hišnih popravil v Celju in okolici, ne da bi imela potrebni mojstrski izpit, niti ne predpisano Tud za staro maiko ie pranie sedaj igrača... Podnevi pere, ponoči sanja: »Brez ALBUSA ni pranja!« Pranje perila ne dela nikakih skrbi več onim, ki uporabljajo ALBUS-MILA. To je najboljše sredstvo za pranje tudi sedaj pri tem modernem svilenem perilu, pa naj bo tudi iz najfinejšega materijala. Ravno tako je ALBUS-MILO najboljše sredstvo za pranje svilenih nogavic. ALBUS - DOMAČE - ZVONO - TERPENTINOVO - MILO, samo v vodi namočeno, daje obilno peno in v tej fini peni se očisti in opere tudi najfinejši materijal, a se pri tem niti najmanj ne pokvari. Uporabljajte tudi Vi ALBUS-TERPENTINOVO MILO dovoljenje za izvrševanje obrta. Ko sta hotela pričeti pred dnevi z gradbo nove stanovanjske hiše v Gaber ju, ju je neki prizadeti obrtnik prijavil. Iz M&tlbsra a_ Zveza kulturnih društev v Mariboru bo imela letos 16. novembra v Mariboru svoj redni letni občni zbor. Ker poteče te dni 5 let, kar je mariborska ZKD bila ustanovljena, bo slavila na letošnjem občnem zboru majhen jubilej, vsekakor jubilej lepega pozitivnega dela. Pozivamo že danes vse članice, naj takoj v odborovih sejah ali na občnih zborih določijo svoje delegate za ta občni zbor (po 3 na vsakih 50 odnosno tudi do 50 članov!). Podrobnosti in program občnega zbora bomo razglasih pravočasno Upamo tudi, da bomo za delegate dosegli znižano vožnjo. — Odbor. a_ Smrt vzorne in dobre slovenske matere Že včeraj smo na kratko poročali, da je umrla v četrtek v Mariboru pri svojem najstarejšem sinu, zobozdravniku dr. Franu Kartinu, vdova po veletrgovcu v Sv. Juriju ob j ž. gospa Marija Kartin, stara i o let. Sedanja generacija te plemenite slovenske matere ni več poznala, pač pa se je hvaležno spominja starejša generacija ne samo Sv. Jurija, temveč tudi krajev daleč naokoli. Z vsakim je bila izredno prijazna in je na tihem storila obilo dobrega. Marsikomu je pomagala do eksistence, s posebno vnemo pa je podpirala bolnike. Vedno je imela odprto srce za uboge sploh in zlasti za revne šolarje, ki so našli poprej skozi dolgo vrsto let vsak dan v velikem številu pri njej svojo polno skledico. ?o smrti svojega soproga, veletrgovca Franceta Kartina, se je po skoro 50-letnem bivanju v Sv. Juriju preselila pred 11 leti k svojemu sinu v Maribor. Truplo vrle slovenske matere bo danes ob 16. uri blagoslovljeno pred hišo žalosti, Wildenrainer-jeva ulica št. 14. rato pa prepeljano v Sv. Jurij ob j. ž., kjer bo v nedelio ob 9. dop. po tihi maši položeno v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Časten ji spomin! a_ Koncert v mestnem parku bo v nedeljo od pol 11. do 12. ob lepem vremenu priredila godba »Drava«. a_ Vajenci in vajenke, ki so vpisani v mariborsko obrtno nadaljevalno šolo, naj pridejo po dodelilne listke ca mestni magistrat od 29. t. m. do 4. oktobra, dnevno od 10. do 12. Prvi pouk bo v nedeljo, dne 5. oktobra ob S. zjutraj. a_ Samo še danes in .jutri imate možnost, da si ogledate čudo zvočnega filma, »Atlantik-;, ki ga predvaja ZKD v kinu Union. Ne zamudite te izredne prilike! a— Jabolko ne pade daleč od drevesa. Orožniki na Pragerskem so te dni aretirali 19-letnega Alojzija Fleischerja od Sv. Jurija v Slov. Gor., ki je bil osumljen, da je pokradel celo vrsto koles v ptujskem okolišu. Dokazali so mu doslej že 10 tatvin koles, ki jih je končno tudi priznal. B! je že enkrat kaznovan, njegov oče pa ima za seboj že 10 sodnih kazni zaradi raznih de-liktov. a— Specijalist za ženske bolezni in porod dr. Ipavec Benjamin v Mariboru ordinira zopet od 9. do 11. in od 15. do 16. ure v svojem sanatoriju v Tomšičevem drevoredu št. 238, na koncu Prešernove ulice, ki se odcepi pri veletrgovini Turad od Aleksandrove ceste. a— Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6 v A-razredu opoldne in zvečer 8.30 Din. v B-razredu 12.30 Din, v C-razredu 14.30 Din. Priglašajte se! a— Sokol v Rušah priredi v nedelio v Selnici ob Dravi ob 14.30 nastop. Po nastopu bo ustanovni občni zbor sokolskega društva za Selnico in okolico. Zanimanje za ta pokret ie veliko in ugodni razvoj dru-šva je zagotovljen, saj je imela Selnica lastno sokolsko društvo že pred vojno, ki je kazalo velik razmah. Svetovna vojna ie ustavila delovanje društva, ker so naj-bo-ljši izvršujoči člani umrli na bojiščih. Prepričani smo, da se bodo narodni Selni-čani in okoličani udeležili telovadnega nastopa ruškega Sokola in ustanovitve lastnega društva v častnem številu. a— Razstava sadja v Sokolskem domu v Rušah. Sadjarsko društvo v Rušah priredi v nedelio v Sokolskem domu razstavo sadja. Otvoritev bo ob 9. z zanimivim predavanjem ravnatelja sadjarske in vinarske šole v Mariboru, g. prof. Pirola. Razstava obeta biti letos zelo zanimiva, ker je sadna letina obilna in kakovost sadja prvovrstna Na tei razstavi bodo letos prvič razstavljene vse vrste grozdja, ki se go.ie v Dravski dolini. Pridite si ogledat razstavo in poslušat predavanje ker se vam nudi krasna priložnost, da spoznate vrste sadja, ki jih gojite, katere najbolj uspevajo in katere se najlažje prodajo. Predavanje vas bo poučilo o preureditvi vaših sadovnjakov, d;i bodo donašali boljši sad, lažjo prodajo in večje dohodke. a— Umrl je včeraj zjutraj v Trubarjevi ulici v Krčevini 77-letni Karel Soss, bivši trgovec in posestnik. Pogreb bo v nedeljo ob 16. na mestnem pokopališču v Pobrežiu. a— Gostilničarska nadaljevalna šola v Mariboru. Vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede bo v sredo, 1. oktobra od 15. do 18. ure v prirodoslovnem kabinetu trgovske akademije. K vpisovanju mora vsak prinesti rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in potrdilo zadruge o vplačani vpisnini in šolnini. Oboje dobe vajenci v Zadružni pisarni, Vetrinjska ulica 11-1. Opozarjamo gostilničarje, restavraterie. ka-varnarje, hotelirje in sploh vse v to obrt spadajoče gospodarje, da morajo vsi njihovi vajenci in vaienke brez izjeme obiskovati nadaljevalno šolo. Ponavljalni izpiti bodo v četrtek in v npfpk ni 15. »«■ dnMe. a-— Nesreča v kurilnici državne železnic". Včeraj dopoldne je v kurilnici državne že-lezrice pri obračanju lokomotive zaposleni 26-letni pripravnik za stojevodjo Ferdo Koren iz Studencev na okretnici padel s stroja. Ranil se je na glavi, zlomil si je nekaj reber in dobil tudi notranje poškodbe. Z rešilnim avtom so ga prepeljali v splošno bolnico. Is Zagorfa z— Pododbor SPD Zagorje bo imd svo« jo sejo jutrišnjo nedeljo na Sveti Planini in to izključno z dnevnimi redom: Koča na Sv. Plamini, njena ureditev. Odhod od 7 ure dalje v skupinah, odbor in del član* stva gredo pa že danes na planino. K seji so vabljeni odborniki in člami iz Litije, a tudi drugi planinci dobrodošli. Pododbor. Iz Trbovelj t— Kino Sokol bo predvajal danes in jutri reprezentančni 100 odst. zvočni film »Sinji angtl«. Okoličani si lah.ko ogledajo ta krasni govoreči film po lepem sprehodu v Trbovlje. Ne zamudite! t— Javen rudarski shod priredi Narod« no--strofcovna zveza to nedeljo ob 10. do* poldne v gostilni Zavrašek. Na shodu bo poročal predsednik NSZ g. Rudolf Juvan o pomenu enotne jugoslovenske strokov* ne organizacije za rudarje. Vabimo vse narodno zavedne rudarje, da se udeležijo zanimivega shoda v velikem številu. S3 Hrastnika h— Pripravljalni odbor SK Rudar v Hrastniku vljudno vabi vse prijatelje spor« ta na svoi ustanovni občni zbor v nedeljo 28. t. m. ob 19 v gostilni g. Alojza Loger« ia. Isti dan popoldne bosta klubovo I. mo* št v o in rezerva odigrala na lastnem igrišču nogometu« tekmi z zunanjimi klubi. h— Važen shod rudarjev. Jutrišnjo ne« deljo oh 15. se bo vršil v dvorani Konzum« nega društva rudarjev shod, na katerem se bo razpravljalo o akciji za gradbo še ene stanovanjske hiše za rudniške upokojence Shod je zelo važen za vse rudar ie. Pridite vsi! Iz Sloveisfgradca s g— Kako naj bi se imenovale slovenj; graške uiice? Od postaje do mostu čez Su« ho dolino pri Vovku: Mislinjska cesta. Od tu do postajališia: ali cesta Kralja Petra ali Aleksandrova cesta. Od Vovka mimo gostilne Ulbing proti Staremu trgu: Trste« njakova cesta Od križišča pri pošti mimo davčne uprave do mestne ubožniee: O/.ka ulica. Od istega križišča v nasprotno smer do osnovne šole: Meškova ulica. Od tu mi« mo kamnoseka Kuharja do hoto'a Schul« ler: ime pa tržašk'h mučenikih, kakor so to storila druga mesta Od h»tela Schuller mimo vile gdč Mithauzove do eeste: Pre* šernova ulica. Od Sokolskega doma mimo Verokovnika do sejmišča: Sejmska ali Klavniška ulica Od Kralja mimo kolarja Šantina do tovarne Potočnik: Pohorska pot Od tovarne Potočnik mvmo bolnice do Tinšeka: Bolniška cesta Od mest ubožniee mimo meščanske šole do Sibife: Kolodvor« ska pot Od občinske hiše do osnovne šo« le: Šolska ulica Trg pred cerkvijo: Krekov trg. Cerkvena ulica lahko osfane. Zvezna pot mimo gostilne Eichholzcr: Gregorčiče« va ulica. - ---- Zaključek župnega prednjaškega te« čaja Ljubljanske župe bo danes. Po dovr« šeraih predavanjih in praktičnih vežbah se bodo zopet razšli slušatelji in slušateljice v svoja društva, da pomagajo pri nadalj« njem delu, ki vedno bolj narašča spričo povečanega števila telovadečega članstva in mladine Želimo jim mnogo uspehov! Dre i se bodo zbrali v Matejevi dvorani Sokolskega doma na Taboru, da v družbi župne uprave in drugih bratov še malo pokramljajo Sodeloval bo oddelek orke« stra Sokola I. Zbor ob 20. Sokol 1 na Taboru je v spomin blago« pokojnega brata Toneta Maleja imenoval malo telovadnico »Malejevo dvorano«. — Društveni prednjaški tečaj se bo pričel 12 oktobra Želimo, da se vanj priglasi čim več slušateljev in slušatcljic. — Društvo snuje tud' prosto udruženje »Stara garda Sokola I« in bo v ta namen sklican v krat« kem poseben sestanek vseh, ki namerava« jo sodelovati. Iz Sokolskega društva Semič v Beli krajini. V nedeljo, 7. t. m. smo imeli lepo so-oklsko slavje, ki so se ga udeležila tudi br. društva Metlika, Gradac, Črnomelj in Novo mesto z br. župnim načelnikom. Popoldne ob 15. je bila povorka po Semiču, nato pa lepo uspeli javni nastop moškega naraščaja, članov članic in orodna telovadba. Po nastopu se je vršila ljudska veselica ob sodelovanju pridne mestne godbe iz Metlike pod vodstvom br. Drobniča. Obiskalo je prireditev mnogo oseb, ki jih dosedaj ni bilo na sokolskih prireditvah. Sedaj so se lahko prepričali o sokolskem delu. Pogrešali pa smo marsikoga. Upamo, da se bodo vsi vživeli v sedanje razmere in pospeševali nesebično delo sokolskih društev. Statistično stanje saveza SK-J je po zadnjih podatkih naslednje: članstva je 43.578, vendar pa cela vrsta novo ustanovljenih društev še ni vštetih. Ako dodamo naraščaj obeh spolov, ki šteje 16.008 oseb in de-co vskupnem številu 17.464, dobimo 77.050 sokolskih pripadnikov, kar znači napram lani napredovanje za 10.015 oseb. Najjačje sokolske župe so: Ljubljana, 4689 članstva, sledi Osijek s 3138, Mostar 3065, Maribor 2860, Split 2786. — Navedeno stanje je povzeto po izkazih saveznega katastra v Beogradu. Tyrševa proslava v Pragi in Brnu. Praške župe so priredile skupno proslavo Tyr-ševega rojstnega dne v Smetanovi dvorani Mestnega doma v Pragi. Prisostvovali so prireditvi ministrski predsednik br. Udržal, ministri dr. Slavik, dr. Viškovski, dr. Krof-t.a, kancler dr. šamal, poslanci Stanek, Hummelhans (predsednika delavskih telovadnih enot), senator dr. Soukup in cela vrsta častnikov z generalom Podhajskim, načelnikom češkoslovaške vojske, deputacija 28. polka »Tyrša in Fugnera« pod vodstvom polkovnika Bernka, predsednik češkoslovaškega gasilstva, br. Seidl itd. Dvorana je bila nabito polna. V Brnu se je vršila proslava obeh žup v veliki telovadnici Sokola I na sokolskem stadionu ob prisotnosti zastopnikov vseh šol, generala čile in delegacij najrazličnejših društev iz Brna. _ Tudi v Bratislavi je potekla proslava zelo svečano in pomembno. Proslava Tyr-ševega -rojstva je postala spontana manifestacija za njegove sokolske ideje, ki so v veliki meri pripomogle k samostojni bratski državi. S proslavami po sokolskih društvih širom češkoslovaške se je nekako oficijelno pričelo delo za IX. vseslovanski vseso-kolski zlet v Pragi 1. 1932, ki bo vrhunec proslav brata dr. Tyrša. Spominjajte se slepih! Gospodarstvo Dr. F. "VVindischer: Gospodarska podjetnost pri nas Dejstvo je, da je pri nas opažati resno stremljenje po gospodarski povzdi-gi. Vesel pojav pozdravljamo posebno tam, kjer vidimo naše ljudi, da snujejo in gradijo. Nič za to, če je začetek maj hen. Najbolj zdrava domača podjetja so tista, ki so se razvijala postopoma in lasla tako rekoč iz sebe po svojih tno ceh. Kredit je lepa stvar, ali kdor se predaleč iztegnje in zapade v prevelike obveze pri upniku, je ipak v trpki odvisnosti. Gotovo pa bi si želeli še dokaj večje domače podjetnosti ne samo po družbah in združbah, marveč pri posameznih gospodarjih. Ni prav veselo dejstvo in ga tudi gospodarsko ni pozdravljati kot srečno, da se manjša število zasebnih gospodarjev in da oklep in obod dr.ižb in združb zajemata vse širšo gra-iie in plasti gospodarskega dela. I ni eijativa, iznajdljivost, živahna budnost ie ipak prvenstveno pri zasebnem go spodarju, ki opravlja svoje, in ne pri ljudeh, ki so zastopniki ali uslužbenci drugih. Ugodne splošne, delovne, prometne in terenske prilike vabijo tujo pod.iet nost k nain. Velika podjetja z lastnimi sredstvi snovati je nam še kaj težko Ceio naprednejši narodi morajo na tem polju imeti potrpljenje. Trgovali in obrtovali smo pa v naših krajih od panuiveka. Brezdvomno sta nadarjenost in nagibnost za kupčijo in za obrtno delo pri nns že dolgo doma. V lem pogled'.! smo po srbsko rečeno »koleno viči« in ne »skorojevici«. Za veiike naprave so zahteve vse druge. Komaj 50 let smo ven iz kine tijstva, zalo ne smerno zahtevati preveč od samih sebe osobito v času. ko se je marsikdo v svojih računih zmotil, pa so gospodarji denarnih vrel jako previdni, kadar gre za to, dn bi privarčevani denar naložili v novem velikem podjetju kot snovatelji in ustanovniki Vendar pa vidimo iz vprašanj, želj iti tožb, ki nam dohajajo, koliko je med ljudmi zdravega pri rodnega občutka za okolnost, da gospodarsko naprednejše delo zanaša večje blagostanje v krnj Zdrav razum sam hitro vidi razliko med kraji, ki so od rok, stran od prometa in brez obrtovalnosti, ter takimi, ki imajo kupčijo in obrtnost razvito. Mnogim našim krajem so delovne prilike in dodaten zaslužek neogibno potrebni, sicer je siromaštvo strašilo pred selom in v selu; tudi dražilo, da se naš človek izgublja v tujino, je neprimerno nevarnejše Ni vseeno, kje je in kje dela naš človek. Gospodarsko in narodno politično je nepregledno važnejše, da ga zadržiš doma na lastni grudi, osobi-'t dokler je preprost in prvinski, kajti kdor kot neizkušen prihajač ponuja svoje delo v tujini, naravno nima tistih izgledov kakor razboritejši delavec, ki je že doma to in tisto poskušal ter ni samo gledal v tla. =r Večina našega pomorskega izvoda pod italijansko zastavo. Statistika nam kaže da naša pomorska trgovina lepo napreduje V minulem letu smo uvozili po morskem potu 618,000 ton (v 1. 1928. 471.000), a iz« vozili smo 1,828.000 ton (v 1. 1928. 1,579.00.1) Zanimalo nas bo, koliko tega prometa so obavili naši parniki in koliko tuji. Statisti* ka nam pove, da sc je pod našo zastavo uvozilo Jani 267.000 ton (43.3 odst.), a iz« vozilo se je 373.000 ton (20.5 odst.). Ta mala udeležba naše trgovinske mornarice pri naši pomorski trgovini je tem bolj ne* zadovoljiva, ako upoštevamo, da se je lani napram 1. 1928. položaj še poslabšal. Od tujih parnikov so bili lani pri našem po« morskem uvozu udeleženi italijanski z 22.2 odst. Pod angleško zastavo se je lani uvozilo 14.5 odst., pod nizozemsko 6.3 odst., pod grško 5.5 odst. in ostalo j>od raznimi drugimi zastavami. Dočim je razmerje med našo in tujimi zastavami pri uvozni trgo* vini še deloma povoijno, je položaj pri iz« vozu zelo slab. Pod italijansko zastavo se je obavilo lani 67.3 odst. celokupnega na* šega izvoza po morskem potu. kar pomeni, da sta se izvozili več kakor dve tretjini našega pomorskega izvoza z italijanskimi parniki. lo je prav žalostna ugotovitev spričo dejstva, da naša trgovinska mor* nariea ni tako mala. V interesu našega na* rodnega gospodarstva je, da se napravijo vsi potrebni koraki za izboljšanje seda» njega stanja. = Ureditev naših pristanišč. Iz Beograda poročajo, da so na odločilnem mestu proučili vprašanje ureditve naših morskih pristanišč. Na tem vprašanju so delali poleg strokovnjakov ministrstva za gradbe tudi pomorski strokovnjaki. Po izdelanem načrtu. ki je izrečen na pristojno mesto, bi se iipela preurediti predvsem pristanišča v Splitu, na Sušaku, v šibe.niku, Kotoru in Dubrovniku. Pozneje naj bi se uredile še Inke drugovrstnega značaja. Izvršilo se ho vse delo, ko se bodo dobila zadostna denarna sredstva. — Stanje Narodne banke 22. t. m. (v milijonih Din; v oklepajih izpremembe na» pram prejšnjemu stanju: Aktiva: kovin* ska podlaga 304.2 (— 9.7), posojila 1493.8 (4- 31.3), saldo raznih računov 1060.0 (— 3-i.l). Pasiva: novčanic v obtoku 5373.9 (— 80.7), državne terjatve po raznih raču« nih 116.9 (+ 55.0), razne obveznosti 1167.7 (_[_ ]8.l). Ostale postavke neizpremenjenc. — Vesti o fuziji naših tvornic vagonov netočne. Iz Beograda poročajo, da so vesti o nameri fuzije naših tvornic vagonov v Brodil, Smederevu in Palanki neosnova-ne. Član uprav, odbora smederevske tvornice je izjavil, da bi v načelu nihče ne ime! ničesar. proti taki fuziji, vendar pa sp o fuziji daslej še ni razmiš!ia'o. Te vesti so prišle iz inozemstva in naibrže ui-so breg tendence. _ Oeruia na berlinski borzi. Hitler in njegovi narodni socialisti so storil'" s svo« jim velikim napredkom pri volitvah slabo uslugo Nemčiji, ki je zaradi tega začela izgubljati zaupanje inozemskega gospodar* stva in finančništva. A tudi domači gospo* darski svet gleda z največjim nezaupanjem v razvoj dogodkov. Takoj izza volitev so začeli padati na borzah tečaji nemških vrednostnih papirjev, nato so se malo po* pravili, a v četrtek je v Berlinu znova na* stopila deruta. Padci tečajev so bili toh* ki, da so presegli izboljšanja v torek m sredo. Posamezne vrednote kalijeve branše so padle za 15 odst. Devizno tržišče je bi» lo le malo prizadeto, vendar je nastopilo povečano povpraševanje po devizah. Nova deruta na berlinski borzi se pripisuje no* tranje*političnim skrbern, ki so nastale po ponovnih Hitlerjevih grožnjah. Sicer Hit' ler j a ne smatrajo povsod za popolnoma resnega, vendar so njegove grožnje znak časa in se kot take na borzah bolj uvazu« jejo, kakor bi bilo umestno. — Dobave. Strojni oddelek direkcije dr* žavnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. oktobra ponudbe glede dobave 90 kg raz* nega jekla, do 6. oktobra pa glede oddaje 410 pil v popravilo in nasekovanje Dirck* eija državnega rudnika Breza sprejema do 2 oktobra ponudbe glede dobave 2^H) kg olja za osovine, do 9. oktobra pa glede do* bave orodja in potrebščin za merjenje, vr* vic za izoliranje in 2000 m trakov. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 8 okto* brr. ponudbe glede dobave jeklenih vrvi. 80 kvadrat, metrov stekla za okna, 3<1 kg kita ter glede dobave ključavnic, okovov, železnih šarnirjev. steklarskega dijamanta. žebliev za sjiojnice, barv itd. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 10. ok« tobra ponudbe glede dobave 150 izolator« jev. Vršili se bosta naslednji ofertalni lici* taciji: 10. oktobra pri direkciji državn h železnic v Sarajevu glede dobave barv in fimeža in pri direkciji državnih železnic v Zdgrebu glede dobave 12.000 kub. metrov gramoza. Oglasi v Zbornici za TOI na vpogled. „ t u — Prodata lesa Direkcija sum v Ljub* liani sprejema do 10. oktobra ponudbe gle* de orodaie lesa in drv. Oglas na vpogled v Zbornici za TOI. BORZE 26. septembra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zopet zelo velik. Največ prometa je bilo v devizah na Nevvvork in Dunaj. Potrebo ie krila Narodna banka. Le manjšemu povpraševanju po devizah na Pariz in Trst je ustregla privatna ponudba.- Te-eaine izpremembe so neznatne. Na zagrebškem efektnem tržišču so osta* li tečaji" Vojne škode na včerajšnjem ni* voju. Za februar (brez kupona) je b:la za* ključena Vojna škoda po 430. Investicijsko je bilo zaključeno po 88 in agrarne po 54..->. Od zasebnih vrednot so bile zaključene: Poljo po 78 in Praštediona po 923. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.78. Berlin 13.45. Bruselj' 7.8752, Budimpešta 9.8889, Curih 1095.9. Dunaj 795.77—798.77 (797.27), Lon« don 274.55, Nevvvork 56.285—56.485 (56.385), Praga 167.68, Pariz 220.70—222.70 (221.70) Trst 294.70—296.70 (295.70). Zagreb. Amsterdam 22.78, Dunaj 795.77 do 708..77. Berlin 13.435 - 13.4(35. Bruse!) 787 52, Budimpešta 987.39 - 990.39, Milan 294 774 do 296.774. London 274.15 — 274.95, Nevvvork ček 56.285 — 50.485. Pariz 220.81 do 222.81, Praga 107 28 — 16S.08, Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2375. London 25.i'525. Nevvork 515.50. Bruselj 7180 Milan 2(3.9050. Madrid 55.25. Amsterdam 207.74, Berlin 122.76. Dunaj 72.76. Sofija 3.73, P rasa 15.30, Varšava 57.75, Budimpešta 90.2350, Bukarešta 3/>075. Dunaj Beograd 12.52875 - 12.56875. Ber lin 168.37 — 168 87. London 34.385—34.4Č5. Milan 37.05 — 37.15, Nevvork 707.35 do 700.85, Pariz 27.75 — 27.85, Praga 20.9925 do 21.0725 Curih 137.28 — 137.78; dinarji 12.455 — 12.515. Efekti. Ljubljana. S% Blair 97.25. 7% Blair 85.75. Celjska 100 denar, Ljubljanska kreditna 122 denar. Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170—180, Vevče 124 den.. Ruše 280 do HOO, Stavbna družba 4<> den., šešir 105 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 435.5 — 436, december 436 —4o7, februar 428 — 430 (brez kujiona), invest.-cijsko 87.75 — 88.25, agrarne 54.25 —54.75, 7% Blair 84.5 — 85.5. 77c posojilo Državne hipotekarne 84 — 85.5, begluške 75.5 do 76; bančne vrednote: Poljo 55 — 56.5, Kreditna 96 denar. Union 191 — 193, Jugo 77.5 _ 78.5. Ljubljanska kreditna 122 den.. Narodna banka 8100 — 8220. Praštediona 922.5 — 924. Zemaljska 132 — 132.5, industrijske vrednote: Narodna šuma 25 denar, Našice 1050 den., Gutmann 150 — 160: Stavek? 60 den., Slavonija 200 den.. Danica 95 do 105, Šeeerana 308 — 311. Isis 44 — 4S, Dubrovafka 3% — 398. Jadranska piovid-ba 550 — 600. Trbovlje 385 — 386, Vevče 124 denar. Beograd. Agrarne 55.5 — 56 5. 7% Blatr 88.25 — 88.5. 8% Blair 100. 7% posojilo Državne hipotekarne 89. Vojna škoda 450.5, i ember 497.5, decem. 460—461. Blagovna tržišča ' LES- + Ljubljanska borza (26. t. m.). Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih drv. Povpraševanja naravna bukovina (obrobljena. 1. in II.., od 2 m naprej, od 14 cm naprej, medija 20/22 cm. debeline od 27 111111 do 80 111111; borovi brzojavni drogovi (7(t% od 8 111. 15% od 10 im 10% od 12 111, 5% od 15 111; premer v vrhu 11 do 12 cm); trami raznih dimenzij; 250 moralov (38 X 78); deske (25 111111. H. kvalitete, 2 kubična metra; 30 mm. II. kvalitete, 3 kubične metre); jamski les (smreka, jelka. bor., obeljeno, premer spo-daj od 18 do 22 cm; 5 vagonov 2.20 111; 20 vagonov 2.50 111, 5 vagonov 3 111). ŽITO Ljubljanska borza (26. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključ. je bil 1 vag. pšenice. Ponujali so (si. j>ost.. plač. 30 dni): 220 - 222.5, 78/79 kg po 202.5 -- 205; koruzo: baško, rešet., za promptno dobavo t>o 157.5 — 160, jnčintrn: baski. ozimni 66'Ci kg po 175.5 — 177.5: •<»(«.= : b;\r£fi«=kt o.. 195 — 197.5: r>- baško 72 kg 1:0 157 T. 160; moko: baško Ot po 365 — 370 + Novosailska blagovna borza (26. t. 111.). Tendenca slabša. Promet: pšenice 40 vagonov, turščice 36 vagonov, moke 1 vagon in otrobov 5 vas. Pšenica: baška, 79 '80 kg 150—155; gornjebaška 79 80 kg 162.5—165; baška potiska, 79 SO kg 160—162.5; gornje-banatska 157.5—160; južnobanatska 142 5 do 147.5; sremska in slavonska. 78 kg 140 do 150. Ječmen: baški in sremski. 63 64 kg 105—110. Turšeica: baška in sremska 102 do 107.5; baška in sremska, ladja Dunav 101-106: banatska 100—102.5. Moka: b«-5ka »Oe« in >02«.- 277.5 — 282.5; >21 247.5 do 257.5; >5« 217.5—227.5; *0- 170—180; >7« 115-120; »8r 90—95. Otrobi; baški, sremski in banatski 70—72.5. Fižol; baški in sremski 330—350. Tečaji za pšenico po splošno oslabeli, dofi.ni so se za koruzo nekoliko popravili. -I- Somborska blagovna borza (26. t. m.) Tendenca neizprenienjena. Promet 308 in pol vagona. Pšenica: baška potiska, šlep 157.5—162.5: baška. okolica Sombor. 78 kg Ježka 150 — 155: gornjebaška. 78 kg 157.5 — 162.5: slavonska. 78 kg 130 — 140; sremska. 78/79 kg 137.5 — 142.5 — Oves: baški 122.5 _ 127.5; sremski in slavonski 117.5 — 122.5. Jermen: baški. 0&.64 kg 102.5—105. Koruza: baš. 100—105. ladja Dun , c!:t. 112.5—117.5. Moka: baška >0g*r in Ogg 280 — 290: »2r 250 — 260; ?5- 220 do 23('- H3< 170 - 180; >7< 110 - 120; if!< 90 - 95. Otrobi: baški 70 — 75. Fižol: ba-šk: beli 340 — 350. Tečaji za pšenico so po pustili. 4- Biiilimpeštanska terminska borza (26. t. m.) Tendenca mlačna. Promet srednji. Pšenica: za oktober 15.09 — 15.10. za mire 16.52 — 16.53. za maj 16.80 — 16.81. Rž; za oktober 8.22 — 8.24. za marc 9.52 do 9.53. Koruza: za maj 12.65 — 12.68. KULTURNI PREGLED F ran Levstik kot pesnik*) fOb 99letnici njegovega rojstva 28. t. m.) Ni dvoma: težko bi naštel deset, dva* najst, nemogoče dvajset Levstikovih pes* mi, ki bi jih mogel sprejeti v antologijo slovenske lirike in epike. Motivična pleh* kost, vsebinska absurdnost, oblikovna ne* izčiščenost, neutemeljeni prehodi iz ene* ga tona v drugega ali še druge slabosti motijo. Za Levstikovimi verzi ne čutimo velike pesniške osebnosti, in malo je nje* govih pesmi, da ne bi v njih nekaj nezra* šlega, neulitega, neuglašenega onemogočalo resnično doživetje. Kljub temu nam pomenijo Levstikove pesnitve nek') svojevrstno vrednoto in za bisere med njimi bi štel — cekine. Levstika in njegovo okolico navdaja in litteris — tudi sicer — iskanje preprosto* sti, naravne enostavnosti, splošne umljivo* sti, seveda visoko nad grobo utilitarnim stališčem Novic. To stremljenje jim nare* kuje boj Kosesierr,«., a tudi določa raz* merie do Prešerna (res je pa, da se zdi, da jim je Prešeren z nekaterimi pesnitva* mi po ustanovitvi Novic sam naznačil pot in smer). Razvdeva se to v stremljenju, nagnenju do kmeti.ško enostavnih odnoša* jev (česar ni zamenjavati s preprosto ve* ličino); v volji po nezagonetnem. očivid* nem, petim človeškim čutom dostopnem (česar ni zamenjavati z apolinično prozor* nostjoV čuvstvovanje v nekem primitiv* nem zdravju, ob katerem je vsaka bol sen* timentalna laž (česar ni zamenjavati z umetniško primarnim doživljanjem) je značilno za vso generacijo, kateri je vti* snil svoj pečat uprav Levstik. Z neko pravico bi to stremljenje ime* novali realizem, če ne bi bilo v njem že a priori vključenega marsikaj drugorod* rcga. Pravilno je poudaril dr. Iv. Prijatelj (Let. Mat. Srpske 1007), da prevladujejo v Levstikovi erotiki konvencijonalni motivi in slike. Tu lahko dodamo, da je konven* cijonalnost in do maniriranosti utrjeno in povračajoče se izražanje znak vsega pes* Profesor dr. Gforgje Taslč ništva v mladoslovenskem pokolenju. Med njimi ni — če izvzamemo Jenka — izrazi* tejše pesniške individualnosti; približno isto duševno obzorje, isti izobrazbeni viri, iste literarne reminiscence so vzrok, da se njih skupni slog določneje odraža nego njih osebnosti. Ta njih skupna fiziognomi* ja se razodeva v celotni strukturi njih pes* niških tvorb (ki se ponavadi ne oddalje od oblike thesis — antithesis — svnthe* sis), kakor tudi v vsaki posamezni situaciji in kretnji, v dikciji itd.: Usta k ustom sva devala, srce gorko na srce. (Levstik, Izgubljena ljubezen.) Srce k srcu usta pa sva k ustom pred nje dvorom trdno pritiskala. (Levstik, Srečni mrak, Zbr. spisi I. 238.) Sladki smehi iz očesa med solzami govore, telo se drži telesa, usta pa se ust drže. (Jenko, Obujenke I.) Oko z očesom tu se vjame in z usti usta se vjemo. Stritar * Boris Miran, Pesmi 1860, 31. K tem variantam enega tipa, med seboj po,vsej priliki čisto neodvisnim, v katerih kot od daleč zveni spomin na Goetheja ali Prešerna, bi našli podobnih ali drugač* nih še mnogo, čeprav ne tako značilnih. Isto simplificiranje in uniformnost je tu* di v iskanju zunanje gladkosti, ki naj na* domešča formalno dovršenost. (Zanimivo je, da je najmočnejši lirik tega časa —Jen* ko— mnogo manj uglajen kot Levstik ali celo Stritar.) * Danes ie že do nekaterih finih potan* kosti razjasnjeno, na čem prav za prav sloni tolika razlika med dojmom, ki ga na* pravi Prešernova lirika in dojmom, ki ga imamo od pesmi generacij za njim. Ne* glede na edinstveno veličino Prešernove ustvarjalne moči v vsem obsegu je to tu* di razlika, ki obstoji med Prešernovim ro* mansko izšolanim ritmičnim čutom in med germanskim metričnim principom, ki ga je uvedel Levstik. Italijski ednecasillabo, k: daje umetniku možnost, da v njem ust* vari najraznovrstnejše izrazne in muzikal* ne odtenke, in ki se popolnoma prilega značaju slovenskega jezika, so tu nado* mestili enakomsrni in enakolični nemški peterostopni jambski verzi (glej Slovan 1017). Ta preokrenitev v okusu je napoti* Ia Levstika, da je »popravljal« Prešernove verze in akcente (kar je delal tudi iz lin* gvističnih ozirov) in obsodil Prešernov so* * Prihodnje leto ob tem času bomo sla* vili lOOletnico rojstva ene najizrazitejših osebnosti slovenske kulture, Frana Levsti* ka. Kakor izvemo, pripravljajo za ta jubi« lej antologijo Levstikov spisov z vsem, kar je v njegovih spisih klenega in živega, dalje monografijo in v posebni knjigi nje* govo korespondenco Ob 90. letnici Levsti* kovega rojstva radi prinašamo zgornji čla* nek, ki pričuje, kako gleda na Fr. Levstika naš mladi literarni rod. Obenem bodi to opozorilo na bližajočo se pomenljivo sto* letnico. Ured. Ko g. profesor Tasič končuje dekansko leto na juridični fakulteti, končuje ob* enem profesorsko funkcijo na ljubljan* skem vseučilišču, da prevzame mesto red* nega profesorja pravne enciklopedije na be :gra;s|vi juridičin f-kulteti. S tem :e za* ključeno njegovo znanstveno in učno de* lovanje na ljubljanski univerzi, ki bo za* pustilo trajno močne sledove v slovenski juridični znanosti. Profesor Tasič je prišel na ljubljansko juridično fakulteto predavat pravno filo* zofijo in državnopravno vedo. Bilo je to v 1. 1922., torej ob času, ko se je začela ljubljanska univerza šele razvijati. V ti* stem času sta delovala na juridični fakul* teti še prof. Žolger in Pitamic, tako da je bilo učno delo javnega prava deljeno in otežkočeno pač v toliko, kolikor je sploh težko delo na zavodih, ki so še v povoju. Po smrti prof. Žolgerja in odhodu prof. Pitamica pa je moral prof. Tasič kot edini profesor za javno pravo na vsej juridični fakulteti predavati celotno javno pravo in še pri,'no filozofi' !. Kaj to pomen' ve s?.* mo tisti, ki mu je znana današnja obsež* nost in skoro nepreglednost teh panog. Da je bil prof. Tasič kos svoji nalogi, gre hvala samo njegovemu ogromnemu znanju in ljubezni do predmeta. O tem znanju pričajo njegove razprave, ki jih do danes je že nad sedemdeset in ki so ob* iavljene delno v posebnih knjigah, delno v raznih srbskih, nemških, francoskih in italijanskih smotrah. Nemogoče je seveda našteti v teh vrsticah vsaj glavne pred* mete, ki jih obravnava prof. Tasič v svo* jih razpravah. Samo toliko je treba po* udariti, da je kot skoziinskoz pravni filo* zof vedno gledal na obravnavani predmet z najširšega vidika in ga skušal vključiti v enotni znanstveni pravni sistem. Zato je umljivo, da uživa prof. Tasič danes tak ugled in da ga toliko citirajo v tujem znanstvenem juridičnem svetu. Vse to delo pa prof. Tasiča ni oviralo, da se ne bi bil posvetil z vso ljubeznijo pouku in predavanjem. Pri predavanjih mu ni bil smoter, da bi bil podajal slušateljem samo suhe pozitivne določbe, marveč je hotel slušatelje privesti do tega, da začne* jo sami razmišljati o problemih. Zato se jc tolikanj razveselil vsakega najmanjše* ga zanimanja za stroko in šel vsakemu ra* de volje na roko z nasveti in s knjigami iz svojega seminarja. Pri tem mu je ved* no bil pred očmi tudi smoter, da bi do* segel ozko sodelovanje slovenskih pravni* kov s srbskimi in hrvaškimi in da bi osno* Septembershi zvezek „Ljubljansk ega Zvona" Izšla je 9. številka letošnjega letnika »Lj. Zvona«. Na uvodnem mestu prinaša članek »Apokaliptični idealizem«. Dr. Stanko Leben prav krepko in z jasnimi argumenti odgovarja dr. Vurniku, ki v »Domu in svetu« devlje v nič sodobno kulturnost. Članek dr. Lebna je zaradi svoje idejne vsebine vreden, da ga prečita vsak izobraženec. O znamenitem poljskem humanistu, pesniku Janu Kochono\vskem, čigar štiri-stoletnico rojstva je pred tedni slovesno proslavila vsa kulturna Poljska, piše Anton S 1 o d n j a k. Razprava se bo v prihodnji številki zaključila. Nudi nam zanimiv pogled v kulturne razmere na Poljskem pred štirimi stoletji. — Leposlovje je poleg dveh nadaljevanj (Miran J a r c »Novo mesto« in Makso Š n u d e r 1 »Pravljica o rajski ptici«) zastopano z liriko Antona Ocvirka in i Srečka Kosovela ter z zelo uspelo novelo Juša Kozaka »Leteči angel«. Med književnimi poročili ocenjuje J. V i d ni a r Slavka Grama »Dogodek v mestu Gogi« in Ivana Albrehta »Odseve«, B Borko poroča o zbirki »Handbuch der Literaturvvissenschaft«, A. O c v i r k pa o nadrealističnem almanachu »Nemogučes. Ocvirkove »Glose o slovenski kulturi« so ostre in brezobzirne, vendar je res, da )e o nekaterih pojavih pri nas bilo že zdavnaj treba izpregovoriti odločno in jasno besedo. Omeniti je še St. Bunca jezikoslovno beležko »Iz naše pisave« in St. L. kroni-stično poročilo o razmerah v italijanski književni kritiki. »Ljubljanski Zvon« stane na leto 120 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Prešernova ul. 54. Pismo iz prestolnice Beograd, 23. sepetembra. Vzlic temu, da je Beograd, — enako kot vsa država, — zavzet z velikimi zunanjimi vprašanji, z delom za svojo notranjo uspešno preroditev in s prizadevanji za poboij-šanje ekonomskega stanja v državi; Je v Beogradu kulturno življenje v vsakem pogledu prav živahno. Dvorane L^metniškega paviljona Cvijete Zuzorič so že v naprej oddane za vso jesensko in zimsko sezono. Takisto se polagoma pričenjajo predavanja, ki se bodo v štirinajstih dneh tako nakopičila, da bo skoraj vsak dan eno ali več predavani o raznih problemih. Predavanja je topot otvoril estonski zdravnik profesor L. 1'uusep. ki je živčni zdravnik in živčni kirurg hkrati. Znan je na obeh celinah In je eden izmed treh zdravnikov (dveh v Evropi in enega v Ameriki), ki uspešno izvršujejo tudi najtežje operacije v možganih. V svojem predavanju v Beogradu je razpravljal baš o teh vprašanjih Vzbudil je takšno senzacijo med beograjskimi zdravniki. da so skušali angažirati g. Puusepa za celo serijo na beograjskem vseučilišču. Vse kaže, da se bo ta načrt dal uresničiti Gledališča so pričela delati s spočitimi močmi. Sicer še ni bilo nobene premiJere, toda program Narodnega Pozorišta obeta za bližnje dni več domačih in tujih. Izmed domačih pisateljev bosta prišla na oder predvsem Brana Nušič in Rade Drainac. Literatura je, kakor je že navada v jeseni, pričela naglo cveteti — ne samo v ustvarjanju, temveč tudi v rušenju. Na dnevnem redu so pogoste polemike med književniki. So polne naivne svežosti in prepričanja, da od njih zavisi napredek ne sanio literature, marveč tudi vsega človeštva. Književni listi, ki so izšli v septembru, imajo mimo vsega ostalega obilo sveže poezije, zdaj radostne, zdaj otožne, kakor pač mora biti v jeseni, ki je rada plodovita. Tudi naša založništva so začela izdajati knjige za jesensko sezono. Pred kratkim sta bila objavljena Živadinovičev »Kara-gjorgje« in Drainčev »Španski zid«. V oktobru bo izšla skupna knjiga naših mladih pesnikov Dušana Jerkoviča in Jo-vana Popoviča. Dušan Jerkovič objavlja v tej knjigi simfonijo »Katakombe življenja«, a Jovan Popovič socialno poemo »Klic izgubljenih potnikov«. Ta skupna knjiga bo tretja knjiga Jovana Popoviča (ki je doslej napisal »Hadžije večnosti« in »Ples nad praznoto«) in druga Jerkovičeva knjiga (prva je bila »333«). No. vsekakor pričakujemo v tej sezoni tudi kapitalnejših del, zlasti še kakšno delo Slobodana Jovanoviča. val v Ljubljani društvo za pravno filozo* fijo. Kali za vse to so že pognale in je g. profesor lahko ponosen na svoj trud. Profesor Tasič je znanstvenik, zato je razumljivo, da širši publiki ni bil znan. Vsem pa, ki so ga poznali kot kolego, pri* jatelja ali učitelja, bo ostal ne samo kot znanstvenik, marveč tudi kot širokogruden človek in slcvan v .leizbrsn'-. n lep>;:n spo« minu. Ko njegovi častilci obžalujejo, da zapušča Ljubljano, mu voščijo enakih uspe* hov na njegovem novem mestu in ga pro* sijo, naj tudi tam ne pozabi na Ljubljano! Javnost in kritika Na Češkem imajo majhno, pa vzlic temu značilno literarno afero: V tedniku »Čin« je izšel nedavno članek, v katerem neki kritik ocenjuje književno delo nedavno umrlega, najbolj priljubljenega mojstra češke zgodovinsko - rodoljubne" povesti Aloisa Jiraska. Kritik pravi, da bo Jirasek vedno ostal velik rodoljub, toda umetniška vrednost njegovih spisov je dokaj skromna in pričuje, da Jirasek ni bil velik pisatelj. Ta sodba o najpopularnejšem pisatelju Je razburila kroge, ki imajo mojstra Jiraska še vedno zelo v čislih. Vnela se je časniška polemika. Oglasila so se mnenja za in proti, kakor je že navada. Že pred vojno sta odlična kritika Arne Novak in F. X. Šalda Izrekla o Jirasku slično sodbo. Potemtakem kritik »Čina« ni smrtno zagrešil. Toda med vojno se je Jiraskova popularnost tako dvignila, da je osvobojeni narod videl v nJem več kot samo umetnika - romanopisca. In ko se g£t je zdaj kritik dotaknil, so nekateri občutili žalitev in pomanjkanje pijetete do celega Jiraska. Najzanimivejše pa je to-le: Mestni svet v Vysokem Mitu. kjer je sedež po Jirasku imenovanega pehotnega polka, je sklenil odločen protest zoper kritiko o Jiraskovih spisih. Tudi vojaštvo 30. polka se je delno oglasilo s protestom. To je v najnovejši slovstveni zgodovini kaj redek primer: Mestni svet in vojaštvo branita mrtvega pisatelja pred kritiki! Značilno pa je tudi slede na izredno popularnost, ki jo uživa ime pisca velikih romanov iz češke zgodovine. Paul Morand o sebi Eden najbolj čitanili sodobnih francoskih pisateljev Paul Morand, pisec del »Ouvert la nuit«, >Lewis et Ireene«, »Boudha vivant«, »Magie noire', je sprejel sotrudnika izborno urejevanega praškega literarnega tednika »Rozpravy Aventina« in mu dal nekatere izjave o sebi in literaturi. Morandovo stanovanje je pravi muzej, v katerem se njegov gospodar, ki je sicer preprost in skromen človek, kar izgublja; bolj je podobno ori-jentalskemu templju in se posetnik kar čudi, da namestu lame sedi med temi Budili in maliki miss Daktylo in zraven nje sodobni avtor, ki narekuje v stroj svoje prav tako sodobne, vso vznemirjenost in živčnost modernega človeka razodevajoče romane. — Vem, — pravi Morand — da mi levičarji srednje in vzhodne Evrope očitajo, češ, da pišem o bogataših in da se samo z bogataši stikam, nemara celo, da sam živim kot bogataš. Dopolnjujem pač samo tradicijo francoskega slovstva od Racina do Prousta. Tudi levica v Franciji ima zame podobne očitke, a po krivici. Ne pišem o takšnih ljudeh in tudi sam nisem takšen. V takšno obleko so me spravili čitatelji: je to kos legende o meni. — Če misli kdo na vas, — odvrne inter-vie\vist, — dobi vročično željo po potovanju. Spisali ste celo pr ročnik za potovanje »Voyages«; ne čudite se torej! — Ne čudim se, le branim se, m ram dim in kolodvore, ne maram morja. Moram še obiskati nekatere dežele v vsemiru, potem pa boste videli, ali bom še kdaj šel po svetu! — Kdaj bo to? — Ko bom star 45 let. — Toda saj vendar toli vneto pišete potopise, potujete po svetu, poznate Afriko in Ameriko, bili ste na ženitovanjskem potovanju po Mehiki. — Da, toda potujem manj nego drugi. Vzemite n. pr. Andre Mauroisa: ta vam vsak dan prenočuje drugje. Danes predava v Lil-leu, jutri v Lyonu, pa v Bourdeauxu, v Berlinu, zopet v Lilleu, v Rouenu, v Parizu: tako je potepuštvo slavnih sodobnikov. Jaz sem bil enkrat v Ameriki, enkrat na Nigeri itd., to je vse. — Ali se vam to ne zdi potepuštvo »slavnih sodobnikov«? Ali so to kratka pota? — Kratka, kajpak. Danes ni več velikih potovanj. Svet se je zmanjšal in postaja manjši od dne do dne. To je sreča, zakaj čas naglo hiti. Še toliko tega bi moral videti! tehnika nam pomaga živeti. Čim hitrejši bodo avtomobili, vlaki in letala, tem bolje za nas! — Ali se vam tolikanj mudi? — Z življenjem je treba hiteti. Vedno mislim: zdaj je že skrajni čas za to. Človek hoče in mora še toliko tega videti in storiti, nihče pa ne pomisli, da bo treba tudi umreti. Vse moramo videti, vse vzeti v roko, pretehtati, spoznati in izročiti dalje. Ogromno delo. Nekoč so bila ustmena izročila, bile so babičine povesti; danes so net »Marskteri romar gre v Rim, v Kom* postelje«, ta »višek romanske ritmika«, češ da »lepoglasja Petrarkovega malo in dosti ni dosegel Uže prvi verz je trdo* kožen«. Stritar je hvalil v Levstikovih pesmih »tisto mirno vrstenje misli, tisti melodični tok čuvstev«; res je v tem nekaj Levsti* kovega; toda nam se zdi, da je to prečesto le neko »vrstenje misli«, v tem smislu namreč, da pesem ne raste iz svojega no* tranjega ognja, ampak si sledijo verzi in strofe lepo miselno asociativni zaporedno* sti. Kompozicija pesmi je vede ali nevede olajšana s tem, da se gradi po najbližjih asocijacijah, često samo asociativno po besedah. Misel je tako močnejša od čuv* stva in ga potegne za seboj; besedni iz* raz pa je močnejši od obeh. * V Levstiku je filolog močnejši od umet* nika, in tudi v pesmih so dane lingvistu širše možnosti kot poetu. V dve različni smeri se je tu uveljavil. Za višje lirično ali epično izražanje je pogosto segel v be* sedišče cerkvenoslovanskega in slovanskih jezikov in presajal k nam, kar je pogrešal. S takimi izrazi (deva, diven, ustromiti itd.) je vnesel — zlasti v poznejših letih — v besedje slovenske pesmi marsikak tuj. ne* organsko zrasel element; ni čudno, da so se ti neologizmi razen tistih, ki rabijo za označbo popolnoma abstraktnih pojmov, povečini kmalu trivializirali, preživeli in v slovenskem resnem slogu že do Cankarja onemogočili, kolikor niso zatonili v poza* bo. Čudovito moč pa je pokazal Levstik, kadar je bilo treba zastaviti krepko, soč* no, včasih celo robato in agresi/no bese* do. Prisluhniti jc znal kmetu, ujeti njego* vo besedo in skladnjo in prenesti v knji* go, da je domača kot nikdar. In če je Lev* stik pesnik precej pičle invencije: njegova besedna invencija tu ni poznala meja. Iz nje je črpal moč za satiro in parodijo, iz rije so dobivale puščice in zabavljice svojo strupeno ost. Kot besedotvorca ga je do* segel edini Župančič in ga morda še pre* segel. Presegel v tem, da -obdrži njegova beseda tudi v sferah čistega lirizma vonj slovenske grude. * Kot sem dejal, imajo nekatere Levsti* ko ve pesmi nadčasovno vrednost. Kar jih nam najbolj približuje, je način, kako snu* je priroda v njih. Večkrat se je že nagla' šalo, da je Levstik uvedel v slovensko liri* ko razpoloženje. Zunanja priroda tu ni pritegnjena zgolj kot prispodoba, pokraji* na ni več samo scenično ozadje. V pesmi je — poleg vsega tega — še ujeta atmo* sfera, nevidno valovanje, tisti posebni vonj in trepet pokrajine. Tako razgibana priroda se zliva z duševno vsebino pesmi in je njen neločljiv, neoddeljiv, integralen del. Na teh odnosih sloni emocija zname* nite pesmi »Dve utvi« (priobčene prvič 1. 1850. v Vodnikovem albumu). V Levsti* kovih pesmih je često zaslediti neko frag* mentarno fiksiranje prirode in že skoro poskus, ujeti trenutnost, torej klice im* presijonizma. Za gozd je solnce utonilo in že se netopir budi; a meni zdaj pero v črnilo in duša v sebe se topi. Razpni, o mrak, peroti svoje, naj duh v dremoto mi neso; naj v snu bedečem pesmi moje z besedo tajno zapojo. V mraku, Zbr. sp. I. 75. Zmotno bi pa bilo misliti — kar se tudi dogaja — da je bil Prešernu razpoloženjski moment popolnoma tuj. Prim. le šestin* dvajseto stanco »Krsta« (»Večkrat v oto* ka sem samotnem kraji...). Odkod je ti* sta svojstvena elegična nota v tej stanci in v vsem prvem delu Bogomilinega pri* povedovanja, če ne tudi od čuvstvene spo* jenosti s prirodo kraja, o katerem govori, kraja, ki je vse dotlej, do te 26. stance, apolinično dograjena, od vsega oddeljena, v sebi mirujoča blejska pokrajina? Levstik je dal le poseben poudarek intimnemu sli* kanju narave, in zanimivo bi bilo raziska* ti, na kak način se je narava izoblikovala in izrazila v slovenski liriki, od Levstika in Jenka preko melanholičnega občutja viurnove in plastične vizijonarnosti pančičeve pesmi do tistega od spominov in slutenj težkega, globljih odnosov pol* nega stvarstva, katerega mistični dih veje iz Ocvirkove elegike. Nekaj edinstvenega v vsem Levstiko* vem ustvarjanju pa je balada »Ubežni kralj« (izšla v Glasniku 1. 1858., časovno je torej blizu »Utvam«). V tej naravnost vzorni baladi, ki bi delala čast samemu Goetheju, se je zjedrila vsa moč Levsti* kovega oblikovalnega daru. Temno občut* je dogodka in okolja, z njim v skladu pre* trgana dikcija, a neprekinjeno rastoče de* janje, stvarna tesnoča in kratkoča, monu* mentalna preprostost vsakega giba. čudo* vita prikladnost in lepota prispodob, ono* matopoetičnost, bolj naznačen kot opisan konec: V sanjah kvišku, kakor jelen plane: hoče k svojim — roke širi — pada! Meč z oklepom v dno brezdna brenkoče; konj se strga, podkve vdar ropoče — krokotajo vrani iz prepada. V »Ubežnem kralju« je vtelešena balad* nost sama; v njem nam je Levstik z ne* znano plasticiteto ustvaril podobo mitične veljave. Peter Pajk. Naši mladi Kritik Jožek Dva krepka genija nam je bil najavil. Hrupno bil je v kritične činele. Anton se mu je že v zibelki — zadavil, »piše« Ivan — Mone Gabrijele. Peert. pisatelji. Nekoč so ljudje verovali mističnim prividom, danes ne verujejo niti uradnim vestem . . . Pisatelj je danes posredovalec, vsaj miselni posredovalec med svetom in svojimi čitatelji: to vam je nekaka božja reportaža. Po svetu je treba iti samo zbog tega, ker se je danes krog vsakega človeka razširil na ves svet. — In vendar se vedno vračate domov! — Doma sem povsodi. Naroden in mednaroden, kakor vzamete. Danes v tem nt bistvene razlike. Na tečaju se počutim tako dobro kot drugje. Sicer sem čisto vsakdanji človek; samo literarna histerija nikdar ne dopušča, da bi bil znani pisatelj v čemerkoli povprečnež. — Kaj pišete? — Pišem roman; pravkar sem ga začeL Predmet me je docela prevzel. Pišem o letu 1900. To nam je zares važna in strogo opredeljena letnica. Razvodje dveh stoletij. V tem letu se je začelo novo stoletje — v pravem pomenu besede novo. V Franciji se je končala Dreyfusova afera, ki je bda vse dotlej najbolj pereče dnevno vprašanje. Zdaj je zaretuširana in zgubljena. V življenje so jeli vstopati novi predmeti. Iz Nemčije so dovažali stroje. Bila je razstava. Ciklistika, pa moda. Moda ima odtihmal kulturni pomen. Povsod se dogaja kaj novega. Ob istem času pa skrivoma vznika nov svet, nova doba. Skrit v svoj atelje slika Cezanne svoje prve slike ... To delo me zares zelo veseli in mika. Jugoslovenska literatura v angleškem prevodu. Po prizadevanju našega uglednega rojaka, vseuč. profesorja v Nottinghamu g. Janka L a v r i n a pripravlja založništvo John Rodker v Londonu serijo prevodov iz jugoslovenskih slovstev. Prva serija bi obsegala deset zvezkov. Prva serija, ki bi jo otvorila, bi bila Ivan Cankar s »Hišo Marije Pomočnice« in Dinko Š i m u-novic. Rodker ie tisti založnik, ki je minulo zimo izdal v angleščini Cankarjevega »Hlapca Jerneja« v prevodu ge. S. Jeraso-ve. Njegovo pobudno zanimanje za plodove jugoslovenskih književnosti je vredno vse hvale; želeli bi mu ne samo moralni, ampak tudi gmotni uspeh. — Kakor smo poučeni, je angleški prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja« vzbudil večjo pozornost, nego pred leti francoski. Dolga vrsta dnevnikov, tednikov in revij je izpregovorila o njem in med temi kritikami ie tudi mnogo odločno pozitivnih glasov. Nismo se nadejali. da bo angleška kritika vsaj toliko, če ne še bolj nego nemška opozorila na to delo doslej Angležem še neznanega avtorja, tem bolj, ker tudi reklamni naslov na knjigi »A S 1 o v e n e Tolstoj« zveni Angležem dokaj nejasno in negotovo. S Cankarjem prodira tedaj v svet tudi ime literature, ki ga šteje med svoje prve predstavt-telje. »Die Kneippsclien Heilniittel«. V komisijski založbi knjigarnarja Hermana Hrovata v Ljubljani, Pražakova ulica 15, je izšla knjiga dr. med. Arthurja Kreuzerja »Die Kneippschen Heilniittel, ihre Wirkung und Technik«. Sodobno zdravilstvo je v marsičem dalo prav staremu, dobremu župniku Kneippu, čigar knjiga o zdravljenju z vodo, čaji in drugimi naravnimi pripomočki. ,te bila njega dni med Slovenci ena najbolj razširjenih, pravo sveto pismo podeželskih bolehavcev in bolnikov. Medtem se je marsikaj izpremenilo; hidroterapija ali zdravljenje z vodo se je dobro vpeljalo, Kneippov sistem so zdravniki v marsičem prilagodili sodobnim znanstvenim metodam, in čeprav ni več nekdanjega romanja v \Vorisho-fen, je od »čudodelnega« Kneippa vendarle ostalo mnogo več nego je že zdaj ostalo za Zeileisom. " Worishofški župnik je zlasti v naših dneh, ko se vedno bolj zavedamo pomena naravnega zdravljenja (dijeta, solnce, zrak, voda) in blagodejnega vpliva sugestije in avtosugestije na potek bolezni, simpatičen tip lajiškega zdravnika - človekoljuba. Zgoraj navedena knjiga, ki jo je spisal zdravnik, daje čitatelju pregled današnjega stanja Kneippovega hidrotera-pičnega sistema ter natančna in podrobna navodila o razumnem in zdravju koristnem »kneipanju«; umivanje, kopeli, polivi, ovitki — vse to je obdelano s strokovnim znanjem in v lahko umljivi obliki, tako da bo knjigo vsakdo s pridom prečital in se nemara še katerikrat zatekel k nji.. Lepo opremljena in vezana knjiga na 144 straneh slane 65 Din, po pošti 6 Din več. Tehnični del rubrike urejuje avtatchnieni oddelek Vacuum Oil C«mpanv. d. d. Sodelovanje omogoča napredovanje Ta članek je napisal v obliki kratke brošurice g. AKan Macau« lev, predsednik Narodne trgovske avtomobilske zbornice,^ ki so v njej včlanjene vse večje tovarne motornih vozil v Amenfa G. Ma caulev ie obenem r^naffJve\ja fS^n^e^e tžr Sodelovanje;0 proizvodov, ki med seboj teki; sežejo za splošen razvoj J oJih pro veliko več korist, ee delajo strnj«a paj kakor pa vsak za sebe. ZaL se A,»^ dajo proizvodov , , : tisti čini« V resnici je ^s sodelovanje ^ ^ dan zdravi pogoji za ?ove« da Sodelovanj ci« fnOSdr^ak dobi od skupnega uspeha oni del. ki odpade na njegove nabore Skoraj ni mdus r.^VtomobilskL renoa tako huda Ukor a Kljub temu se je P™ ^^"^ovinje. še razvi.o prijazno skupne> s°c ki k Direkcija zbornice Je -stavljena k vo« ditcljcv Po-mezn,h podjeh ki^e «... no v medsebojni zvezi, Eden takih odse i n ,,ac iin c*otovo zanimal, je kov, ki nas f>o , : uoravičen urad za patente. Vsak c,an je uw MeT zanfdi tega do Ta urad podp.ra svoje clanc S^de P tentov in varstvenih ^a-k. V tc, svrho nv -rif^^^Sbre??^- Jiteniov«. Kljub temu. da je £.u t™S r So « pasemeznostih. Odbor za Avtomobilsko zakonodajo da. ie vsakršna poiasnila o vseh zakonih. M e u samo malo tičejo avtomobilizma Delovanje odbora ob sega obdavčenje av; na določila za vozila, velikost. 1it, ost. luu ltd" u:rCvsSemdsaventu. "odbor ^a načrte" J^Tz^ov daje na^te in opozarja na razne momente svoje clane. Oddelek za »service« skrb, za zvezo mea enakovrstnimi odd;te odbro delali in v potu svojega obraza zaslužili kos kruha.« »Prvič v svojem življenju!« je pomislil, a ni zinil ne bev ne mev. »Hvala in z Bogom!« se je poslovil gentleman ter izginil na cesti. Kralj vlomilcev Jim Corter pa je osupel gledal za njim. Prevrtal je bankovec za pet funtov in z jezo pljunil: »Prekleti jubilej!« In z nekam težko roko je stlačil denar v nedra. Hotel ga je shraniti kot tajni spomin na nesrečni jubilej svojega poklica, na edini dan poštenja in z znojem zasluženega kruha v svojem vlomilskem življenju. Začetek feikofe^rb na španskem Slika iz mesta Pamplone: Po starem običaju ženejo bike, določene za morijo, preko vsega mesta v areno. Prebivalstvo navdušeno pozdravlja nesrečne živali. Najhujši fanatiki pomagajo bikoborcem poditi živali v areno. Iz življenja in sveta W. Mastermann: Kdo jo je umoril? Roman »Mogoče,« je dejal Sinclair, »velikokrat se mi toži po starih časih v Indiji, ko smo vendar še katerikrat tvegali glave. Takrat je imelo življenje še nekaj mika. Anglija je civilizirana; morilci se vedejo pri nas kakor bogoslovci in cmi-hajo pri obravnavah kakor mlada dekleta.« Tovariš se je zasmejal. »Še zmerom ste stari Sinclair. A zastran nevarnosti« — pri tej besedi se je nagnil naprej in glas mu je mahoma postal tišji — »stvar ki so vam jo naprtili, je kočljiva, da bolj biti ne more. Vidite, radža je kar pravljično bogat in ima cel štab tajnih agentov. Ce se izkaže, da je on najel morilce, ki so spravili tega Alija s poti, tedaj pomeni to konec njegovega vladanja. In tega se dobro zaveda.« »V Londonu so mi pripovedovali o tem, ali---« »Pst, ne tako glasno! Godba je prestala igrati.« »Vidite.« je tiho nadaljeval Sinclair, »nemara se pa za tem vobče ne skriva Potnika galanterijske in papirne stroke, veščega hrvatskega, slovenskega in nemškega jezika, SPREJME takoj veliko, staro podjetje. Prednost imajo potniki, ki imajo šoferski izpit. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zagreb 1115«. 13257 Švedska firma higijenskih artiklov išče zastopnika (co) ki ima ali lahko organizira več agentic. Za vpeljavo instruktorica na razpolaganje. '32 5 Vprašati v nedeljo v hotelu Miklič. Starši! Učitelji! ČRNIVČEVI RAČUN I CI za osnovne šole I. In II. del izidcta v novi izdaji prve dni oktobra ti. Knjigi sta neutrpen pripomoček otrokom pri učenju doma. Naročite takoj! 12975 Banovlnska zaloga šolskih kniis in učil v Lfublani radža .Po naših zadnjih informacijah je čisto podoba tako. Zdaj mislijo, da so tisto dekle, tisto Zanjo, po umoru njenega očeta pretihotapili čez mejo in jo imajo zaprto kje v Terapiji ob Bosporu. Mi jim skušamo priti na sled. Ta Fore-ster, ki je bil zadnjih pet let zamotan v vse temne afere v Indiji, ima menda tudi to pot prste vmes. Indijski vladi ne moremo storiti večje usluge, kakor če spravimo tega lopova pod ključ.« »Tedaj mislite, da je zavlekel dekle semkaj?« * »Po mojem mnenju sta možnosti dve: ali jc je sam spravil semkaj, da bi se polastil njene ogromne dedščine, ali-pa so jo njeni prijatelji namenoma odpeljaii v Carigrad, da bi bila tu varna pred kraguljem.« Vsekako Domenilo za vas največjo nevarnost, če zvedo, da smo ji na sledi. Vode Bospora so globoke in že marsikdo je izginil v njih.« »Ali menite, da naj poizkusim priti v stike z njo?« Zahvalju';emo se vsem, ki so se ob smrti g. Josipa Muserja brzojavnega nadzornika udeležili pogreba, darovali cvetje in nam kakorkoli izrekli sožalje. Poleg tega gg. pevcem in gospodoma duhovnikoma najlepša zahvala. Ljubljana, 24. septembra 1930. VALUJOČA RODBINA Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi! zjlOBOiOiOlOiOlOiOlc: m Bolniške stole Čitajte vedno naše ogl^e! Biro »Budučnost« oddelek za zaposlenje Beograd, Vasina 10/1 Telefon 46-74 potrebuje za takoj: več kuharic, sobaric, otroških varuhinj, kakor tudi vse ostale ženske posle za privatne hiše. Plača 400— lt)00 Din mesečno. Kdor želi za-posle.ija, naj se obrne na gornji naslov in takoj bo zaposlen. 13.209 f (pre&eCttveno na§naniCo l ISvrcUca 3• Goreč rtash dr« x c« z« cenjenemu občinstvu vljudno sporoča, da se je PRESELILA iz dosedanjih prostorov na Dunajski cesti na Miklošičevo cesto št. 30. vogalna stavba Miklošičeve ceste in Pražakove ulice kjer bo pod tvrdko J. Goree nasl. Auerhammer - Ogrin družba, z o. z. svojo trgovino nadalje vodila v istem obsegu kot do sedaj. Vsled znižanja režijskih stroškov bomo zamogli cenjene odjemalce zadovoljiti z znižanimi cenami poleg prvovrstne kvalitete v blagu ter se za nadaljnji poset v novih prostorih priporoča J. GOREČ nasl. AUERHAMMER - OGRIN, družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 30. 13040 Spolnjujoč žalostno dolžnost naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš ustanovitelj in senior šef, gospod Klotar Bouvier starejsi po težki, mučni bolezni v petek dne 26. t. m. 1930, v 78. letu svoje starosti, preminul. Blagoslovitev zemskih ostankov se bo vršila v nedeljo dne 28. septembra 1930 ob 16.30 uri iz hiše žalosti v Gornji Radgoni na Gornjem griču, odkoder bodo prenešeni v rodbinsko grobnico na pokopališče Sv. Petra v Gornji Radgoni. Sv. maše zadušnice se bodo brale v ponedeljek, dne 29. septembra 1930 ob 8. uri v župni cerkvi Sv. Petra v Gor. Radgoni. Nepozabnemu pokojniku, ki je bil vzor dobrote in marljivosti, ohranimo trajen spomin! Gornja Radgona, dne 26. septembra 1930. Šampanjske in vinske kleti Klotar Bouvier, veleposestvo vinogradov Gor. Radgona. 13249 »To bi bilo popolnoma jalovo. Noben Evropec ne more v tej stvari ničesar opraviti. Pač pa imamo v službi zelo pretkano Armenko. Klepetanja je po haremih nič koliko in ona bo še najlažje dognala, kje je Zanja.« »Jaz tedaj ne morem tu ničesar opraviti?« »Pač. Za vso stvarjo se gotovo skriva ta Forester. Treba bi bilo, da poizkusite izvedeti, kje. Pojdiva v kadilnico, tam lahko nemoteno govoriva.« Obenem z njima dvema sta vstala izza sosednje mize neki moški in neka ženska. Sinclair je ostro pogledal dvojico, zakaj pri takih prilikah se mu je zdelo vse sumljivo. Mož je bil južnega tipa, najbrže kak Grk, njenega obraza pa ni mogel videti. Sinclair in Stevens sta se pri čašici kave pomenila o najbližjih ukrepih, in ko se je Stevens poslovil, ga je Sinclair vprašal: »Recimo, da jo najdemo. Kaj potlej?« »Tedaj se prične vaša prava naloga. Spraviti jo morate v Indijo in pomagati tamkajšnji policiji, da odkrije zločin. Dotlej se vedite kar moči nesumljivo. Zlasti me pa za Boga ne obiskujte v moji pisarni.« Ko se je Sinclair vrnil v vežo, je spet ustavil pogled na Grku, ki ;e pravkar 147 Telefon 2718 SLOVENIA-TRANSPORT Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 36. PERJE od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puha, volne in bombaža. Kemično čiščenje perja Din 15.— za kg. — Fein, Zagreb, Zrinjski trg 15. 302 utrinjal ugorek svoje smotke ob stebru. Bil je dobro raščen mož s črnimi brki in svetlimi črnimi lasmi, ki jih je nosil gladko nazaj. Detektiv si je za vsak slučaj zapomnil njegov obraz in zamišljen odšel počivat. Drugi dan je porabil v to, da je po dolgem času spet enkrat obiskal vse najlepše carigrajske stavbe. Ko je ravno strmel nad pravljično krasoto Aje Sofije, ga je zdajci zdramil angleški glas z lahnim tujim prizvokom. »Brezprimerna stavba, kaj ne? Jaz sem prvikrat tukaj.« Sinclair se je ozrl in spoznal snočnje-ga Grka. Ce je bila njegova sumnja upravičena, tedaj je bil zanj zelo važno, da se še bliže seznani z njim. A nemara je bil mož povsem nedolžen slučajni obiskovalec. »Upam, da mi oprostite, ker sem vas tako tebi nič meni nič nagovoril. A na tujem ima človek zmerom neko potrebo po občevanju. Moje ime je Frangi, kapetan v grški vojski.« »Zelo mi je drago.« se je nasmehnil Sinclair. »Moje ime je Frazer.« S tem imenom je bil prijavljen v hotelu, imenom v angleški solunski armadi. »Poznal sem nekega častnika s ten. Najbrže ni bil vaš sorodnik?« »Nič ne vem, da bi bil,« je previdno Lepo posestvo naproda 35 johov veliko, obstoječe iz rodovitnih njiv. travnikov, sadonosnika, vinograda in gozda, na skoro čisto ravni legi, % ure od železniške postaje oddaljeno. Velika zidana hiša, velik hlev s skednjem ter kozolec, vse v dobrem stanju, za ceno 120.000 Din naprodaj. Kupec se lahko vseli v stanovanje takoj, živine lahko prehrani 10 do 12 glav. Polovico letošnjega pridelka, seno, koruzo, krompir, fižol, vino se po jako ugodni ceni tudi prepusti. 13241 Vprašati lastnika: KARL CIMPERŠEK, Sevnica ob Savi. odvrnil Sinclair. »Prej ali slej bo ta cerkev spet postala krščanska hiša božja. Turki so nam jo s silo iztrgali. Ce bi bili pustili nam Grkom po vojni proste roke, bi danes tu spet molili h Kristu namestu k Alahu.« Sinclairju se je zazdel novi znanec zanimiv. Njegova sumnja je bila očivid-no neosnovana. »Ali imate kake posebne namene?« je vprašal Frangi. »Hotel sem si ogledati katakombe nedaleč odtod — prav za prav niso katakombe. ampak rezervoar,« je rekel Sinclair.« Rekli so mi, da so zelo zanimive. Globoko pod zemljo se raztezajo, podprte z mogočnimi stebri. Pravijo, da so že iz davnih časov in da lahko hodite kar milje daleč po temi, a vendar ne pridete do konca.« »To je kaj zapeljivo. Oglejva si to,« je z deško vnemo rekel Frangi. Odpravila sta se proti kameniti kolibi, iz katere vodi pot v črno globino. Turški paznik ju je nezaupno pogledal in zamrmral nekaj o vodniku, češ da je nevarno hoditi kar tako. "rezdanje luknje so tam doli in kaj lahko je pasti vanje! »Ali govorite turški?« je vprašal Frangi. Vpisovanje za dr. Krekovo meščansko gospodinjski šolo v Zgornji Šiški pri Ljubljani je 29• in 30. septembra t. 1. Vodstvo dr. Krekove meščanske gospodinjske šole v Zgornji Šiški. 13246 Oospodje, nahranjen vhod* za zdravnike, odvetnike, pisarne, državne in občinske urade, hotele i. t. d. najceneje izdeluje Z EPU IR d. d. Subotica tvornica peči in emajla Zastopnike (ce) SPREJMEMO za Slovenijo. — Ponudbe pod značko »Agilnost 50« na oglasni oddelek »Jutra«. 13197 GRATIS pošljemo vsaki materi brošuro L 097 I „Xasveti zdravnika mladim materam44 Na zahtevo poslano od NESTLE, Martičeva 11, Zagreb ČEVLJE ZA SMUČARJE turiste in lovce, solidno po meri izvršene, kakor tudi jahalne in lovske škornje za gospode in dame priporoča L. Lukas, Ljubljana 3183 sv. Petra cesta 7. Najfinejše obrit je (razura), kolikor jih je. Kaj pričakujete od popolnega obritja (razu-re)? Naglo peno in nikako zadiranje rezila v kožo. Poizkusite s Colgate! Oblačna kremasta pena prodre do korenin brade in jo tako omehča, da rezilo ne more raniti. To gladko polzi in posname kocine kar čudežno... Popolno obritje (razura). ki traja do večera. Dvesto obritij (raz ur) v vsakem Colgate-kosu Preskrbite si takoj Colgate in zadovoljni boste! COLGATCSi SAAVING STICK Za jesensko in zimsko sezijo se pripo oča krojaški atelje za dame in gospode ■■■■Fran IglicHflHBHH -LJUBLJANA- Pražakova ul. 10 Posetite MEDNARODNI SEJEM in RAZSTAVO v Novemsadu -- od 27. septembra do 6. oktobra 1930! 50% POPUST PRI VOŽNJI. MINIMALNE TAKSE ZA VIZUME. POSEBNE RAZSTAVE. ATRAKCIJSKI PARK. 11610 Pojasnila in legitimacije daje SAJAMSKI URED NOVISAD, ali častna zastopstva in potniški biroji v državi in v inozemstvu. Hufobusi: Ljubljana-Logatec-Rakek In obratno bodo redno vozili od 29. septembra počenši. RAKEK — LJUBLJANA: I. RAKEK, odhod: 6.45. — LJUBLJANA, prihod 8.35. II. RAKEK, odhod: 16.40. — LJUBLJANA, prihod: 18.35. LJUBLJANA — RAKEK: I. LJUBLJANA, odhod 11.45. — RAKEK, prihod 13.55. n. LJUBLJANA, odhod 18.— . — RAKEK, prihod 19.55. Iz GORNJEGA LOGATCA bo odhajal še drugi voz proti LJUB-UANI ob 9.15. Nadalje bo avtobus, ki odhaja iz Ljubljane ob 9., vozil do DOL»J-NEGA LOGATCA. 13253 Iz LOGATCA v HOTEDERŠICO bo DNEVNA zveza. NB. Natančneje glej v voznem redu z dne 29. septembra 1930. Vrhnika, dne 26. septembra 1930. JUGOPROMET družba z o. z., Ljubljana VII. Handy Grip Sbaving stick COLGATES's Shaving stick Refifl ' Zahvala Za mnoge dokaze sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi svoje ljubljene in nenadomestljive hčerke Julke Medla ter za mnogoštevilno spremstvo naših sosedov, prijateljev, znancev, sodelavcev in sodelavk na njeni zadnji poti izrekamo vsem svojo najlepšo zahvalo, posebno še preč. duhovščini, gg. dr. Schwabu in Ivanu Saksidi, dalje članstvu Narodne strokovne zveze, pevskemu društvu »Sava«, godbi kovinarjev, darovalcem vencev in svežega cvetja in vsem onim, ki so jo za časa bolezni obiskovali in ji lajšali njeno bol. Slov. Javornik, dne 25. septembra 1930. ŽALUJOČA RODBINA MEDJA. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce na} pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 0Cdor hoče po pošti aH teado drugo informacijo ticoco s* oglasov naj priloži r snamšeah a sicer no bo prejet odgovora t « mmM CENE MALIM OGLASOM: Zenitve tn dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. fla&tovi matih cgCa&ev ln druge informacije tičoče te oglasov, te dobijo tudi v podružnicah *JUTRA« * flovem mestu Ljubljanska cesta št. 42 in na dJesenicafi pri kolodvoru it. 100 Male oglase ln inserate naročajte v naših podružnicah. Modist. vajenko ■prejme salon »La Femme ^ v Mlad trg. pomočnik »amec, ki ima veselje do potov mja, prejme takoj in*sto proti plači po do-"vohu Ponudbe na oglas Iddol.k .Jutra« pod šifro »Špecerija in Spretno hišno t večletnimi spričevali sprejmem na RimsKi eesti 18-11. 39921-1 Skladiščnika ir^f iti* Sače na oglasni oddelek 3?». pod šifro »Strogo »anesljiv«. 1 Hišnik - mizar 30_jo let star, oženjen, brez otrok, dobi takoj me-.rr, Ponudbe na podružnici ' »Jutra« v Celju pod jifro .Hišnik 912«. 40291-1 1—2 učenca sprejmem v večjo trgovino na deželi. Prednost imajo £ vrsti, pošteni in talentirani ian* e, revnih staršev, z de-žele ali sirote brez staršev. 1-o.polna oskrba v hisi. tanne lastnoročne ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Učenec 001«. 4(KK)1'1 Šofer absolutno trezen in zanesljiv, z daljšo prakso m »možen popravil, dobi takoj mesto k avtobusu Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »International 1500«- 4fc»l-l Pediker]a »prejme takoj Kanin? 'kopališče v Zagrebu, IHca 8- 2 gostiln, kuharici eam-ki, srednjih let, ki ho-ce ,. opravljati tudi druga bi-na dela. sprejmem. Pis-m,tiB ponudbe ali osebna pr istava: gostilna Sibenik, Mo--e pri Ljubljani, Poko-pafeka ulica 14. 40o46-l 2 čevljarska pomočnika za šivana in na rom šivana dr'* sprejme takoj G e z a Filip, Zvouarska ulica 2. 40079-1 Rezervoarje sposobne za vskladiščenje tekočin, najmanj enega vagona vsebine, iščem. Ponudbe na rafinerijo »Ipoll« dr. Ivanovič & 1'irc, Osjjek s 40343 Boljše dekle dobi lahko in dobro službo. Ponudbe s sliko in življenjepisom na naslov, ki ga pove oglasni oddelek Jutra 40402-1 Kroj. pomočnika 7.a boljše veliko delo sprej me takoj Ant. Vrbinc, kro-jastvo za uniforme in civilne obleke, Ljubljana, Vi dovdanska cesta štev. 20. 40423-1 Primorski begunci! Priden in delaven mladenič, ki ima vsaj par srednjih šol, z znanjem perfektno italijanskega jezika v govoru in pisavi, dobi mesto praktikanta pri lesni industriji. Po praksi stalna služba. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Res priden«. 40424-1 Služkinjo redno in pridno, z izpričevali, po možnosti' veščo nemškega jezika, za vsa hišna dela iščem s 1. oktobrom k majhni družini brez otrok. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Snažna 25«. 40425-1 Pospešite dokler nI prepozno (do 1. oktobra) prijavo Vaših otrok k posebnemu, edino koncesijoniranemn tečaju nemščine za slovenske otroke — do šolske dobe. začetnike in napredujoče. Vpisovanje v Knafljevl ulici 4. pritličje med 10. In 12. ter 18. in 20. uro. 39170-4 Šoferska šola 1. Gaberščik, bivši kom. za šoferske izpite. Ljubljana. Bleiweisova cesta štev. 52. Prihodnji redni tečaj prične 1. oktobra t. 1. 403S5-4 Klavir poučuje po zmerni ceni Kolesa, Ru-tarjeva 4 — blizu mestne drevesnice. 40382-4 Subskribent monumentalne zbirke »Hand, buch der Literaturwisseo-schaft« išče interesenta, ki bi pod izjemno ugodnimi poboji stopil na njegovo mesti. — Ponudbe pod značko Subskripcija po znižani ceni« na ogl. oddelek »Jutra« 40112-8 Potnika sprejme manufakturna veletrgovina za Gorski kotor in° Dalmacijo. Tisti, ki so po teh krajih že potovali imajo prednost. — Ponudbi" na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Agilen potnik« ' 400S7-5 Vajenca poštenih kmet-skih staršev sprejmem v trgovino mešanega blaga in steklarstva. Vsa oskrba v hiši. Nastop £ 15. oktobrom. Naslov v oelasnem oddelku »Jutra«. 40390-1 Več šivilj prvovrstnih sprejmem za domsko perilo, obleko in plašče ter prikrojevalko, ki b' bila zmožna samostojno voditi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gorenjsko »2«. 40392-1 Kovaškega vajenca sprejme takoj Anton Gregi, Celje, Ljubljanska cesta. 40439-1 Ključavničarskega vajenca »vrejme Uranič, Kolodvorska ulica št. 23. 40402-1 Zastopnike 7,a prodajo gramofonov iščemo. Ponudbe pod šifro --Dobra provizija« na oglasni oddelek »Jutra«. 40252-3 Obrtniki! Pletenin prevzamem vsako množino v delo. Rasel Stoti po najnižji ceni. Marija Anžur, Predovičeva št. 14. Moste-Ljubljana. 40309-3 Gospodična bi prevzela na dom kako pisarniško delo — prepisovanje na stroj ali kaj sličnega. Pismene ponudbe na oirTasni oddelek »Jutra« pod »Delo na dom«. 39550-3 Pletilja z lastnim strojem, išče delo na dom — najraje večjo množino od kakega trgovca Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pletilja 12«. 40431-3 t m Prva oblast, koncesijonirana šoferska šola Camernik. Ljubljana Dunajska cesta štev. 30 — (Jugoavto) telefon št. 2236. Pouk in praktične vožnje. 251 Angleščino in nemščino pravilno poučuje učiteljica. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 39420-4 Oblastveno koncesijonirana šoferska šola Gojko Pipenbacher Ljubljana. Gosposvetska t2 Teorija, vožnje. 39249 4 Nemško konverzacijo poučuje gospa Hilda Badju ra, Rimska cesta 7-II. levo 40407-4 G. Th. Rotman: Sambo In Joko Vesela levja zgodba. Parkete hrastov« in bukove Ima stalno v zalogi A. Kane, tvornica parketov, Mengeš. Slovenija. 39775-6 Premog in drva Drodaia Jezeršek Vodmat 200 Puhasto perje kg po 38 Din razpošiljam po povzetju, najmanj 5 kg. potem čisto belo gosje kg po 130 Din In čisti pub kg po 250 Din. L. Brozovič. Zagreb, Ilica 82, kemična čistilnica perila. 262 Stokrat ste že čitali moj oglas, pa še vedno kadite! Niko-prost stane franko 76 Din. Naročite takoj! — Lindič, Ljubljana, Komenskega 36. 120-6 Trgovci, pozor! Veliko zalogo pletenin po najnižji ceni proda Marija Anžur, Predovičeva št. 14. Moste-Ljubljana. 4036S-6 Več vinskih sodov od 400—7001 vsebine, dobro ohranjenih proda Franc Šušteršič, Zapuže, Št. Vid pri Ljubljani. 40350-6 Travnik poraben za stavbno parcelo prodam po Din 8 m*. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40208-20 Hišo v Ljubljani enodružinsko z vrtom, ali pa parcelo kupim. — Ponudbe na poštni predal 338 (Vagnar) Ljubljana. 40334-20 Železniška restavracija s sobami za tujce, s krasno zidano hišo, v prometnem mestu Savske banovine — nasproti železniške postaje naprodaj radi vstopa lastnika v pokoj. Pred restavracijo jo len vrt s teraso za goste. Bogata okolica velik promet. Frekven-tirana postaja za avtobusni promet istotako pred re stavracijo. Informacije daje proti vposlatvi znamke: Pavlekovič, Zagreb, Ilica 146-1, levo. 40339-20 Družinske hišo irodam. Galjevica št. 110 — III. vrsta (za dolenjskim kolodvorom. 40404-20 Mesto natakarice želi premeniti radi odda je gostilne dobra in zanesljiva gospodična, z večletnimi dobrimi spričevali ter zmožna kavcije. Je prijetne zunanjosti, zmožna tudi samostojno voditi restavracijo ali gostilno. — Ponudbe na oglas, oddelek Jutra« pod šifro »Prvovrstna moč«. 40034-2 3 sokolski kroji koraj novi po 600 Din naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40327-6 2 novi okni 160 X 140 in 140 X 120 naprodaj na Sv. Petra nasipu št. 43. 40403-6 Gradbeni tehnik e prakso, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dober kalku lani«. 40285 2 Uradnik z večletno prakso v industrijskem podjetju, zmožen srbohrvaščine in nemščine, verziran v vseh pisarniških delih, išče kjerkoli name ščenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«. 40224-2 Vezilja na stroj išče mesto v trgovini. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod značko »Zanesljiva 10«. 40357-2 Poslovodja vešč vseh trgovskih panog, išče dobro službo. Naslov oglasnem oddelku Jutra. 40375-2 Avto v zelo dobrem stanju, zelo ekonomičen, pripraven za mesarja ali trgovca, posebno pa za potovanje, ker rabi malo bencina, prodam Na ogled pri J. Rahne, Moste. 40131-10 Zaprt avto šestsedežen, v dobrem stanju kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Rabljen 20«. 40077-10 Dvosedežni »Ford« (zadaj 2 zaprta sedeža) — ohranjen kot nov, zelo pripraven za potnika, vsled nabave večjega ugodno naprodaj. Camernik, Dunajska cesta 36. 40271-10 Fanta starega 15 let oddam kot varuh sirot brez staršev v učenje ključavničarske ali mehanikar. obrti, če mogo če s popolno oskrbo ali pa saj s hrano in stanovanjem. Dopise na naslov: Josip Korpar v Osluševcih, pošta Velika Nedelja. 40323-2 Delovodja skladiščnik in knjigovodja (saldokontist) ter samosto jen korespondent, nastav Ijen pri lesni industriji — želi premeniti službeno mesto. Ima vso prakso na polnojarmeniku kot na ve-necijanki, vso pisarniško prakso in je zmožen slov. srbohrvaščine in nemščine v govoru in pisavi. Sprejme mesto kjerkoli v Jugoslaviji, in lahko nastopi i 15. novembrom t. 1. — Po nudbe na oglasni oddelek ».Jntra« pod »Lesno trgovsko izobražen«. 40358-2 50 dvokoles raznih opuščenih modelov poceni proda »Tribuna' F. B. L., tovarna dvoko le« in otroških vbzičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4. 40143-6 Vinske sode večjo množino ali tudi posamezne po 3, 4, 7, 10 do 80 hI. kakor tudi razne kle-tarske potrebščine in stroje takoj po ugodni ceni proda Gjuro Valjak, Maribor — kino »Onion«. V najem pa odda 2 izbornl vinski kleti. 40084-6 3 velike izložbe s šipami poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40031-6 Dalmatinsko vino belo in rudeče po 4 Din — za mesto s trošarino po Din 7.50 naprodaj v Jav nih skladiščih, dokler zaloga traja. 40244-6 00. Vsi divji od strahu so obupno pehali drug drugega in % grozanskim krikom dirjali na „ljco _ kar v nočnih haljah, ki so jih imeli na sebi! Mnogi, ki niso mogli priti do vrat. ?o poskakaii skozi okna... Videti je bilo, kakor da so mahoma vsi ozdraveli! 2 izložbeni okni kompletni, z r o 1 o ngodn prodam. Pojasnila daje B. Golembiowski, Gosposvetska cesta 10, dvorišče. 40272-6 2 kilovatna števca -220 voltov, velik avtomat Kpetar in velika motorna karbidna svetiljka poceni naprodaj. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 40427-6 Prodam hišo ob glavni cesti v velikem industrijskem krajn. Pripravna za vsako obrt. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 40421-20 Kmečko posestvo majhno, s trajnim studencem, najraje mali opuščen mlin. eventuelno parcelo — travnik z gozdom, ob vodi, v obsegu vsaj 5 johov, v bližini Ljubljane, ob želez niči ali avto progi kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pogoj voda«. 40426-20 Športni avto evropske znamke, zelo ekonomičen, 4—5sedežen, dobro ohranjen, s 7 kompletnimi pnevmatikami ln kovčekom naprodaj za 41.000 Din. Prvotna nakupna cena 114.000 Din. Vožen 19.000 km. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Avto-prilika«. 40269-10 Motorno kolo AJS 550 ccm O. H. V., s prikolico, skoraj novo, model 1930, voženo 3800 km, radi nabave avtomobila takoj prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skoraj nov«. 40268-10 Motorno kolo dobro ohranjeno, s priklopnim vozom kupimo. — Ponudbe na tvrdko »Centra«, Ljubljana, Masarvko-va cesta. 40377-10 Tovorni avto dvetonski, malo rabljen ku pi Bevk, Stražišče. 40112-10 Štirisedežni avto znamke »škoda«, še v do brem stanju poceni prodam Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Malo rabljen«. 40440-10 Restavracijo v Zagrebu na najboljšem prostoru v centru mesta, z inventarjem in dolgoletno pogodbo prodam. Samo resni reflek-tauti od stroke naj se javijo na naslov: Gjuro Valjak, Maribor, kino Union. 40085-19 Lokal iščem v mestu ali na periferiji, za trgovino mešanega blaga ali delikatesno trgovino. Prevzamem tudi že opremljeno trgovino t blagom in inventarjem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ugodna prilika 33«. 40033-19 Znana trgovina na prometnem kraju r Ljubljani poceni naprodaj. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam takoj 120.000 Din« 40032-19 Dva lokala prvi pripraven za točilnico, drugi za mesarijo, na prometni cesti v Ljubljani oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39887 19 Lokal za trgovino v novi hiši, na prometni cesti v Lfubljani oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 39886-19 Večje trg. lokale s skladišči, za železnino ali drugo stroko, pripravne zlasti za strojno pletenje ali kako drugo večje podjetje, takoj oddam sredi Ljubljane. — Vprašati pri Društvu posestnikov, Salendrova 6. 40243-19 Stanovanje 2 sob in kuhinje oddam v Mariboru, Kratka ulica 5 — pole" igrišča Rapid. 40297-21 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, odnosno 1 sobe in kuhinje, v bližini Kolodvorske ulice iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40261-21 Trisobno stanovanje pritiklinami oddam s 1. novembrom. — Ponudbe oa oglas, oddelek »Jutra« pod »November«. 40099-23 Pritlično stanovanje trisobno, s kabinetom in pritiklinami oddam z novembrom v Holzapflovi ul. št. 19. 40354-21 Hidravlično prešo za izdelovanje olja, v dobrem stanju kupi B a c. Murska Sobota. 40172-7 Čiste bordo steklenice hrez etiket, 0.70 L kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40364-7 Trgovino ročnih del izdelovalnico perila itd. — dobro vpeljano, v lepem mestu Slovenije prodam. Zelo pripravno za vdovo ali samostojno damo. — Možnost ; n-jah. 13101 IZVANSEDNA VKUKAl Železna »lužinska patent postelja iloiljiva, s ta« pecirafiom madracom, zelo praktična >a vsaka h i Jo. hotel«, nočne službe in potnjuče ' o»ob« stan« samo Di« 390.—» Razpoiiliam po _ poitne« coni povzetju. ruto IZ6LE0A sl02en OTVO&EN Lesena patent postelfa, zložljiva, s tspeciranim madracom. zelo praktična. slan« «»mo D J8». Leialka sa »oočanl« — (Liegcstohl) najnovije vrsti, stao« samo Din ISO. Madtad "ponjenl * soa stanejo samo D "St. U BROZOVIČ, ZAGREB ILICA U. 262 Če nujno rabiš sliko za legitimacijo, jo dobiš r 10 minutah pri Jošku šmucu industr. in umetn. fotografu v Ljubljani, Wolfova ul. 13 17343 Urejuje Davorin Ravtjen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar, Za Narodno tiskarnd d. d. kot tiskarnarja Prane Jezeršek. Za toseratol de' Je odgovoren Aloizaj Novak. Vsi v Ljubljani.