Katolflšk cerkven list.
Danici izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti z h celo leto 4 gld. 60 kr., za po leta 2 gld. 40 kr., za Tet« rt 1» ta 1 gld. .iO kr. V tiskarnici sprejemana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., za četert leta 1 gold., ako zadene na ta dan praznik, izide Danica
dan poprej.
Tečaj XXV.	V Ljubljani 3. vel. travna 1872.	i Ant iS.
M- MMobra in častno Je z nam a Jat i se s svetim Križem.
(Konec.)
Znamnjanje s svetim križem je eden iz n^j staro-davnejših običajev pri kristjanih. Preiskujmo vse stoletja nazaj v perve čase, kedaj se je neki pričel, kteri cerkveni zbor, kteri papež ali kteri škof ga je pač nauka-zal? Vse stoletja nam sto- in stokrat spričujejo, da so kristjani vseh časov in po vseh krajih rabili znamnje svetega križa tako, da ta navada ni od nobenega cerkvenega zbora, od nobenega papeža ali škofa naukazana, marveč eno stoletje je od druzega podedovalo ta sveti običaj. — Pojdimo gori do časov svetega Avguština, Ambroža, Jeronima, Janeza Zlatousta, Bazilija in Cirila Jeruzalemskega: vsi ti sveti očetje, vse te svetle luči učenosti in čednosti, ti zvesti in verni spričevavci nam oznanujejo, da so starodavni bogaboječi kristjanje vselej in povsod znamnjali se z znamnjem svetega križa.
„Znamnje svetega križa, govorijo oni, se nareja z veliko zaupljivostjo na vsakem mestu, pri vsaki priložnosti, pri vsakem opravilu, naj to bode cerkveno ali posvetno opravilo; naj sc opravlja očitno ali skrivno, naj se šteje k domači ali cerkveni službi božji, pri navadnih poslih v življenji, kadar kristjanje legajo, vstajajo ali se oblačijo, kadar hodijo, sedejo ali vstanejo, kadar k mizi ali od mize gredo; kadar berejo, kaj z rokami delajo, se umivajo, si luči zažigajo; kadar z doma gredo ali domu prihajajo; pri vsakteri stopinji in v vsakterein trenutku se kristjanje navadno znamnjajo s svetim križem. S tem znamnjem blagoslavl jajo se vse stvari, ktere so odmenjene nam k vživanju. Ta znak prejemajo otroci berž ko ugledajo luč sveta; učijo se narejati to znamnje in ga berž ko morejo tudi narejajo. To je pervo, ki se ga spreobernjenei k kerščanski veri učijo in vadijo; s tim svetim znamnjem oroženi mučenci gredo na borišče, pripravljeni za križanega Zveličarja dati svoje življenje."
Znamenje svetega križa se dela na čelu, na očeh, na ustih, na ramah, na persih in na druzih udih; zlasti pa se dela na čelu, na tem naj častnejšem udu telesnem.
Tertulijan spričuje, da so ob njegovem času kristjanje ravno tako v vsaki dobi in o vsaki priložnosti znamnjali se s svetim križem. „Prašate se mar, piše on, kdo je ta običaj ukazal ? V knjigah se ne nahaja noben ukaz, kteri bi to veleval. Začetek svoj ima v ustnem izročilu, ktero je navada poterdila in vernih pobožnost ohranila do danes." (De corona Milit. III.)
Prekriževajc se s tem svetim znamnjem kažemo očitno, da mi kar otroci Božji in nasledniki križanega Jezusa nočemo več služni biti ne svetu, ne mesu, ne peklu: da hočemo delati le to, kar more služiti k časti in hvali Jezusovi, k oslavljenju njegovega imena in k
zasluženju njegovega odrešenja. Spoznavamo, da njegov križ je naša moč, naša podpora, naša tolažba, začetek našega veselja, upanje naše svobode in ključ k večnemu življenju, v nebeški raj. To znamnje je od samega Kristusa kot pečat vtisnjeno na naše čela; z njiiu smo za-znamnjani kot božja lastnina, t. j. na čelu nosimo napis, kteri se tako-le glasi: ,,Mi smo kristjan je, pristojni ali lastni Kristusu Gospodu, otroci svete Cerkve in bratje pervih kristjanov".
Znamnjajmo se toraj tudi mi pogostoma s sv. križem, posebno zjutraj kadar sc prebudimo iz spanja, in kadar vstanemo, da tako Bogu posvetimo že naprej vse, karkoli bodcino mislili, govorili ali delali čez dan, ter pom nimo pri tem, da križani Jezus je tisti krasni in božji vzor, na kterega nam je gledati skozi celi dan iu po kterem se naj vravnavajo vse naše dela in opravila: 7«»,mimo, da skoz celi dan nimamo nič misliti, nič govoriti in delati , kar b; nevredno aii nedostojno bilo svetega križa. Tako tudi zvečer, kadar se počivat spravljamo , zaznainnjajino se vselej s svetim križem; on vzbudi v nas žalost nad grehi, kterih smo se vdeležili čez dan, in tako bomo mirno počivali pod svetim križem. S tem znamenjem začenjajmo in sklepajmo molitve svoje.
In kadar bodemo ležali v hudi bolezni, tudi takrat se zaznamnjajmo s svetim križem, kteri nas spomnil bode na terpljenje in poterpežljivost Jezusa Kristusa Zveličarja našega, in tudi na to, da mora kristjan hoditi po križevi poti, ako hoče z Jezusom priti v njegovo veličastvo. In kadar sc približa konec našega po-zemeljskega potovanja in sc duri večnosti od pro pred nami, ne pozabimo tedaj, da kakor smo začeli z znamnjem svetega križa naše kerščansko potovanje, tako ga s tim svetim znamnjem imamo tudi dokončati, in kakor smo po znamnji svetega križa vpisani bili med število udov cerkve vojskovavne, tako imamo tudi po tem vi teškem znamnji pristop v kraljestvo cerkve zmagoslavne.
tz Francije aienje.
Sv. Oče so se v s loveče ni govoru do tujih obisko-vavcev 13. aprila najdelj mudili pri Francoskem, iu gotovo ne brez vzroka. Razodevali so preserčne želje, da naj dežela bode edina, da naj zopet v ponižnosti pri Bogu pomoči išejo. In od kod otenje tako silo ponižani katoliški deželi? Ako ne iz povernitve k postavni svoji kraljevi rodovini, potlej res ni viditi, od kod bi sc dežela mogla še povzdigniti.
Od 1. 17My, ko je bila zgodovinska dinastija odpah-njena, se je nesrečna dežela pogrezovala zmiraj globo-keje. Začasne zmage francoskih republikanov (>ankulo-tovj niso mogle odvagati potokov prelite deržavljanskc
kervi. Francoska videzna slava pod Napoleonom I je bila pokopana pri Waterloo u. Pod Lui-Filipom je bilo Francosko ognjišče naj sramotniše korupcije v očitnem in osebnem življenji. Republika leta 1848 je rodila pervo veliko rudečkarstvo rogovilstvo. Napoleona III s vitla terhnoba se je zgrudila pri Sedanu. Vsa nova francoska zgodovina, zidana na ideje 1. 1789, je veriga žalostnih pobiti j.
Ni še dežela izplačala žalostnih milijard Prusiji, že se Bizmark spet grozi, in kdo bo deželo rešil, ako se spet vojska vname? Vsi previdni možje so te misli, da le povernitev k postavni dinastiji, poklicanje grofa Šam-bord-a, Henrika V, na prestol zamore Franciji poverniti poprejŠno slavo.
Vstanovitev postavnega kralja na Francoskem je zmožna tudi drugi Evropi zopet k redu pripomoči, ustaviti strahovito laži liberalsko in frajmavrarsko povodenj. ki žuga vse prestole odnesti in s katoliško vero vred vsakteri red v Evropi pomandrati.
Kteri so vzroki hudodelstev in s kterimi pripomočki bi se zabranito nji-koro množenje,
h posebnim ozirom na dotičue razmere
na Kranjskem.
(Govor v kat. polit, družbi 3. grud. 1871.)
Prinesla je „Zg. Danica" 10. novembra t. 1. statističen pregled obsojencev leta 1*70 v okrožji graške nadsodnijc.
Po tem j>reglcdu je bilo na Štajerskem 9002, na Kranjskem 5439, na Koroškem 2080 obsojenih, deloma zarad prestopkov in pregreškov v zapor od 8 dni in več, deloma zarad hudodelstva v težko ječo od mescev na-prej do smerti (na vse žive dni).
Res, žalostna prikazen. Gospodje ! ali ni toraj silno potrebno, da se iščejo pripomočki, kteri bi ustavili ali zmanjšali število hudodelnikov, kolikor je mogoče ? Je li pa to mogoče, ako si ne prizadevamo spoznati, kteri so vzroki hudodelstev?
<'e beremo učene spise in knjige o hudodelstvih in hudodelcih, nam sploh vsi terdijo, da sta kriva hudodelstev dva faktorja, kot glavna vzroka, namreč: 1. Sila ili potreba in pomanjkanje, in 2. nizka stopnja omike - izobražen ja v vednostih.
1. IV se razumeva sila ali potreba tako, kakor sc po m.»jih mislih mora razumeti, namreč pomanjkanje kak»- stvari, ktera je za življenje neogibno potrebna: se -e odo ne sme reči. da se zgodi največ hudodelstev zoper lastnino drugih (tatvina, ropstvo, goljufija) res zarad sile ali iz prave potrebe.
>>. Noben sodnik, noben jetniški duhoven tega po skušnjah ne bo pripoznal. Na ljubljanskem gradu jc bilo v treh letih, odkar jc jetnišnica, to je od 24. okt. l*0s do konca novembra 1*71 leta 099 jetnikov pripeljanih . med temi je 430 rojenih Kranjcev, 209 slovenskih Štajercev, 11 južnih Tirolcev, Istrijaneev, 10 Dahnatincev, 5 Hervatov, 4 Ogri, 3 Čehi, 2 Korošca in 3 tujci (Lahi). Nad polovico je tedaj Kranjcev (02, • »!"„) in le 64 jih je, ki niso Slovcnci, toraj smem reči, da zapopada ljubljanska jetnišnica hudodelstva osebno v naši deželi, pa tudi po sicer slovenski zemlji. Med temi 0'.»9 jetniki je bilo kaznovanih zarad hudodelstva tatvine 2>* <41"/,',), toraj skoraj polovica, in če se tim prišteje še 125 deloma zarad nezvestobe in goljufije, deloma zarad ropstva in ponarejanja denarja zapertih, je tedaj 413 (59" „ \ precej nad polovico, obsojenih zarad hudodelstva na tuji lastnini ^tatvine, goljufije, ropstva in ponarejanja denarja). Preiskal sem natanko vzroke in nagibe teh
storjenih hudodelstev in moram reči, da sem našel, da je bila velika sila ali revšina glavni vzrok temu le pri enem, kteri je bil obsojen zarad tatvine, in pri enem, ki je zarad goljufije, pri 4, kteri so zarad ropstva in pri
7, kteri so zarad ponarejanja denarja bili obsojeni; _
toraj med 413 le pri 13, ki so bili vsi oženjeni in očetje. Vsi drugi štirstoteri (400) so postali hudodelci le večidel zarad tega, ker niso hoteli delati, ali zarad tega, ker so hoteli dobro živeti, se razveseljevati, pijančevati, igrati itd., ter so se lotili premoženja drugih. Kdo bo tedaj priterdil učenim teoretikarjem, daje sila ali potreba glavni vzrok hudodelstev?
Č) In če dalje premislimo, kar tudi skušnja uči, da človek v večji starosti sploh več sile terpi ^ kakor v mladosti in v srednjih letih, bi moralo biti več starih hudodelcev, če bi bila res sila glavni vzrok hudodelstev. Statistika pa nasprotno kaže, da je največ hudodelcev, ki še niso dosegli srednje starosti. In če se prezrejo starejši tatovi iz navade, kteri so začeli že mladi krasti, sc zmanjša tudi število hudodelcev, ki se lotijo tujca blaga, v primeri z večo starostjo. Med 699 jetniki na gradu je starih 154 čez 40 let, 545 pa jih je bilo pripeljanih, ki Še niso dosegli 40. leta, in med temi ima velika večina po 20 do 30 let. Ali je tedaj res sila in potreba glavni vzrok hudodelstev? Jaz menim, da nikakor ne.
2. Kar se drugič tiče nizke stopinje znanstvenega iz obraženj a, daje namreč glavni vzrok hudodelstev, moram reči, da se nahaja res pri velikem številu hudodelcev nizka stopnja omike. Od 099 na ljubljanski grad pripeljanih je bilo 330 (47%), tedaj skoro polovica, čisto neizobraženih, niso znali ne brati, ne pisati: todii po mojem mnenji bi se prenaglo in napačno sodilo, če bi se reklo, da je ta nevednost glavni vzrok hudodelstev. Poslušajmo, kaj o tej zadevi govori učeni Nemec VVappaeus v svoji občni Statistiki prebivalcev. Takole piše : „Preiskave izverstnih poročil o kazenskem pravu na Francoskem kažejo, da lepi napredki, ktere je storilo znanstveno izobraževanje vsled pomnoženja ljudskih šol v omenjeni dobi, nišo imeli nič prav pomenljivega vpliva do hudodelstev. Na Francoskem se je število tacih , ki niso znali brati in pisati, med prebivavci sploh in tudi med hudodelci vedno manjšalo. Napravilo sc je več šol in sc je po teh ljudstvo bolj izobraževalo, hudodelstva se pa v primeri niso manjšale. Tedaj se je tudi tu zopet pokazalo, da znanje branja in pisanja, kar se v ljudskih šolah navadno posebno uči, samo na sebi ni druzega, kakor pripomoček, kteri sc da rabiti k dobremu in slabemu, po kterem se človek lahko pohujša in poboljša. Vednost sama, ktera se v ljudskih šolah razširja in pospešuje, po sebi tedaj še ne poboljša, pridjati še jej mora kerščansko nravno odgojenje, zbuditi in izobraziti se mora nravna moč človeške volje." — Tako govori Wappaeus. Vprašam, ali se ni v zadnjih 2<> letih tudi v naši deželi veliko storilo in zboljšalo, kar zadeva ljudske šole? Gotovo! Je pa od tega časa, kar se za šolstvo bolj skerbi, v naši deželi manj hudodelcev? Statistika celo nasprotno odgovarja. Ne, ni jih manj ne, žalibog, dan na dan se mno-žijo. — Tudi skušnja na gradu uči, da sama vednost, samo znanje branja in pisanja človeka še ne poboljša. Več tatov se je v zaporu naučilo dobro brati in pisati, toda izpušeni so prišli zopet kmalo nazaj. Ali se tedaj sme reči, da je nizka stopnja omike — izobraženja v vednostih glavni vzrok hudodelstev?
Po vsem do zdaj rečenem se vidi, da zunanje splošne razmere človeškega društva imajo sicer vpliv na voljo posameznega, — na nravno izobraženost človeka: toda pravi in zadnji vzrok hudodelstev se mora iskati v osebi
tistega, kdor jih stori in ne zunaj njega. Ako se hoče delati, da bi se hudodelstva zmanjšale, se mora rabiti troje sredstev : a) splošne razmere skupnega ljudskega življenja se morajo zboljšati po prenaredbah v postavo-dajalstvu; b) poboljšati se morajo postave pri kazno-valstvu, in c) volja posameznega se mora nravno vter-diti na keršanski podlagi.
Ad a). Glede prenaredeb v postavodajalstvu bom omenil le eno in sicer to stvar: kako žalostno je, da se vedno bolj pogosto po krivem prisega. Ali ni tej žalostni postavi deloma ta vzrok, da sedanje postave prisego ne le prav pogosto dopušajo, temveč za vsako majhno reč celo tirjajo ? Ali ne stori pogosto priseganje, da zgine sveti strah pred prisego sploh in s tem tudi strah pred krivo prisego ? Ali bi se priseganje ne dalo omejiti? Ali bi se ne smela tirjati prisega le v posebno važnih, redkih slučajih, sicer pa bi jo namestovala resna, slovesna beseda, in tisti, kdor bi se zlagal ali krivico terdil, ali bi se ne mogel tudi na samo slovesno krivično besedo po postavi kaznovati ?
„Vatld." 29. nov. 1871 iz Berolina to le pripoveduje: „Seit liingerer Zeit halten sicham Eingange zum Stadtgc-richt Individuen auf, die sich gegen BezahlungalsZeugen in jeder Processsache anbieten. So trat gestern ein soleh' verkommenes Subjekt an einen Herrn heran und zwar mit den \Vorten: „Lieber Herr! wenn Sie einen Zetigen suehen, so nehmen Sir mir, ick schwore um die Halfte billiger, als alle meine Collegen : die nehmen lOIroschcn, ick blos fiinfe." — Ist das eine Demoralisation. Ali je prav, da se ljudem brez vere in nravnega življenja pusti prisegati ?
In če pogledamo postave sedanjega časa o časništvu, ali se ne tiska toliko zapeljivega v nravnem, keršan-skem oziru? Ali sc z enako mero kaznujejo časnikarji, ki sc pregreše zoper deržavo in nje poglavarja, in časnikarji, ki se pregreše zoper nravno spodobnost, sv. cerkev in nje vidnega poglavarja? Ali ni poslednjim veliko, da ne rečem: skoro vse pripušeno ? Pa o tem nočem dalje govoriti.
b)	Dalje — kako potrebne, silno potrebne so pre-naredbe pri izverševanji kazni in kaznovanja! Koliko poštenih — še pobožnih — le po nesreči, ne po hudi volji v hudodelstvo zašlih mladenčev se še ie prav spridi že v preiskovalnem zaporu in potem še bolj na gradu? V vlogi do ministerstva je bilo odkrito rečeno, da to staro zidovje nad našim mestom je visoka šola vseh strasti, in hudobij, ker imamo skupni zapo'r. Kako potrebno je, da se napravijo zapori za posamezne, zakaj skupni zapor ne le jetnika ne poboljša, timveč zelo ga pohujša; posebno mladi hudodelniki, kteri so pervikrat zaperti in bi se dali še poboljšati, bi se nc smeli nikakor zmešati med jetniške zastarane terdovratne grešnike, ki so čisto spritleni in se ne dajo boljšati. Do konca novembra t. 1. je bilo iz ječe na gradu izpušenih 303 jetnikov; od teh se je po verjetnem mnenji vsled skupnega zapora v ječi precej pohujšalo in spridilo 68 per-vič kaznovanih mladih hudodelnikov, kteri bi se bili dali poboljšati, ker še niso bili sprideni, kar se tiče vere in nravnosti. Kar duhoven v cerkvi v takem skupnem zaporu zida, podero po Božji službi zastarani jetniki. Hvala Bogu, da deržava to spoznava in zida posebne zapore za posameznost jetnikov. Ali kedaj in kako jih bo dozidati zamogla za vse dežele? Ali bi ne bilo dobro skupne jetnišnice v dve versti ločiti in v eno devati jetniške zastarance, v drugo pa take, pri kterih se pričakovati zamore poboljšanja, perve ostreje imeti, drugim kazen polajševati ?
c)	Toda vterjenje nravne volje pri posameznih na keršanski podlagi je še bolj potrebno, kakor vse pre-naredbe. Glavni vzrok hudodelstva je v hudodelcu sa-
mem, ker je volja njegova nravno spačena, napačna. Kaj je temu krivo ? Večidel pomanjkljivo, slabo ali napačno odgojevanje (izreja). Odgojevanje pa vtegne biti v trojnem obziru pomanjkljivo: a) že od začetka pri otroku zanemarjeno ali b) je prekmalo nehalo ali c^ jc bilo sploh skoz in skoz napačno.
Ad a). Kakor skušnje uče, se
(t) nezakonski otroci prav slabo odgojujejo iu v primeri je po Statističnih spisih zel«) veliko nezakonsko rojenih po jetnišnicah zapertih. Med 099 v ljubljansko jetnišnico pripeljanih, je 74 nezakonsko rojenih (i'M»"0) tedaj jih pride na 100 = deset, na tisuč 100 nezakonskih. Ali bi se ne moralo na to posebno ozirati pri deržavnem postavodajstvu? Ako bi k sreči pri nas šege, navade ljudstva ne bile vgodniše kakor postave, da bi bili ljudje nravno bolj sprideni, bilo bi še več nezakonskih otrok. Kajti naša postava vzame nezakonski materi skoro vso pravico do očeta in daje poželjivcu tako rekoč pismo, ktoro ga brani kazni pri zapeljevanji. Gerdo prešeštv««, da, to kaznuje postava; kdor pa na gladkem zapeljuje ženstvo, se sine moško in ponosno kazati po vsih mest nih ulicah, nihče ga ne toži. Dalje
(i) je med jetniki tudi veliko število zakonsko rojenih , kteri so bili že v pervi mladosti zanemarjeni. — Med G99, ki so prišli v treh letih v ljubljansko jetniš nico, jih 138 ni bilo prav nič odgojenih, ter so bili čisto zanemarjeni; 101 od teh 099 je postavila dotična sodnija v versto potepuhov, toraije (21"u) na 1<*) 21 vla-čugov in potepuhov brez dela. To jc gotovo, da je ta versta hudodelnikov se že v pervi mladosti zavila na pot hudodelstva. Ako se ne skerbi za take naprave, v kterih bi se poboljševali žc zgodaj sprideni otroci, najboljše prenaredbe v jetnišnicah ne bodo uosti pomagale. Število mladih grešnikov je zmiraj veči, in veliko tacih, kteri pozneje odrašeni zarad večih hudodelstev in posebno, ker so jeli na novo krasti, polnijo ječe — so bili že zgodaj na poti pregrehe in hudodelstva ali že zgodaj tako sprideni, da so bili k hudodelstvu posebno nagnjeni. Kdo bo tajil, d.i bi se bilo to nagnjenje več ali manj ustavilo in število hudodelstev zmanjšalo, ako bi se bili taki otroci o pravem času od slabega pota odvernili r Imamo v deželi posilno delavnico , toda do danes ni si-romašnice, dasiravno so blagi možje, imenujem lc ratij-cega gosp. Metelka, obilno denarja v ta namen zapustili. Meni se siromašnica bolj potrebna zdi od posilrn. delavnice, ker bi gotovo ta nc bila tako napolnjena (šteje jih zdaj 238), ko bi uno imeli iu bi svoj blagi namen dobro dopolnovala. Dalje po mojem mnenji delavnica ni za otroke, za otroke jc odgojilniea, kar pa zamore biti le siromašnica; in vendar sem vidil v naši delavnici otrok 12, 13, 14 let starih v družbi z odrešenimi potepuhi, ki so sploh poprej že bili v kaki jet-nišnici! V posilno delavnico bi jaz z grada naravnost oddal vse nepoboljŠane tatove iz navade, kteri s<» na Kranjskem doma, — otrok pa nikakor ne.
b) Med jetniki sc nahajajo tudi taki, kteri v otroških letih niso bili ravno slabo odgojeni, kteri so se pa po tem spridili, ker so prehitro odšli odgojitelju iii so prehitro samostojni postali. Nihče ne bo terdil, da ie človek že popolnoma odgojen, kadar konča šole. Zdaj še le stopi v tisto starost, ktera je vsakemu veliko nevarnejša in v kteri vsak skerbi odgojiteljeve in varstva še le posebno potrebuje. In ravno v tej starosti jih veliko zapusti očetovo hišo in sc odtegne ali znebi varstva staršev. Pa v kakošno hišo, v kake roke pridejo potem V
«) V prejšnih časih so bili »omagači in rokodelski učenci (fantje) domači in udje družine mojstrove: zdaj se pa temu večidel zde le delavci, le v delavnico, ne pa med družino še smejo. Stanovanje in hrano dostikrat imajo drugje, in povsod so čisto sami svoji. Se
slabše v tem obziru je pa za mlade delavce v fabrikah. Toraj se ne moremo čuditi, da število tistih, ki postanejo v mladih letih hudodelniki, strašno raste. In kaj večidel narede, v čim se pregreše? Kradejo. Kaj jih k temu zapelje? Po mojem prepričanji večidel nagnjenje do druzega spola in veselje ao dobrega življenja. Nobenega nadzorstva nimajo in o prostih urah se zbirajo po slabo znanih kotih, kerčmah itd. Kdo zamore tu pomagati? Veliko pomagajo katoliške družbe rokodelskih pomočnikov (Gescllenvereine) in učencev (Lehrjungen-vereinc). Pa kdo jih podpira? Splošno jih čertijo in še preganjajo, — le posamezni kaj redki dobrotniki jim pripomorejo, — deržava — ta za take in tako dobrodelne družbe nič ne stori.
1) Med temi je drugič tudi veliko vojakov. V ljubljansko jctnišnico je prišlo med 699 jetniki 147 bivših vojakov in sicer večidel zarad ubijavstva in težkega telesnega poškodovanja. Večina teli je odpušeneev (Ur-lauber). Sploh pravijo, da je vojaški stan za naše ljudstvo dober, ker se v tem stanu fantje izobražujejo, — ali po mojem mnenju sc le mnogi še bolj v vsakem oziru spridijo — ošabni in prevzetni postanejo, in dasiravno so sami kmečki fantje, vender ko odpuščenci domu pridejo, marsikteri ne vedo, kako bi se znesli nad neumnim „pavrom!" — V svoji sirovi ošabnosti — hudodelci postanejo. Ali je to izobraženost? Ostrejše nadzorstvo vojakov glede nravnega obnašanja bi dosti pomagalo, ker se pri vojakih za nravnost in vero strašno malo, skoro bi rekel, nič ne zgodi.
e) Sledn jič se ne sme prezreti, da se dandanes otroci pogosto ne izredijo na pravi podlagi, ki je in zamore le biti keršanska podlaga. Ni mar že po deželi mnogo očetov, kterih življenje in govorjenje je sv. veri popolnoma nasprotno? Ali ni sedanji čas sv. cerkvi, du-hovstvu iu sploh kersanstvu močno sovražen ? Ali ne ločijo deržave same cerkve od šole? Molčim o mnozih slabih zgledih od tacih, ki imajo dolžnost z lepimi zgledi odgojo podpirati, molčim o brezverskih postavah, množili v rudnikih.
Kaj pa daje človeku moč, da premaga skušnjave? Ali sama puhla učenost brez blazega serca in sploh izobraženost brez nravnosti? Gotovo le bogaboječnost, ki je in ostane začetek vse prave modrosti — edino sv. vera, ki je in obstane za zmiraj korenina vsega čednega življenja. Veliki večini pa primanjkuje vere, in kjer te ni, je tam mar po veri — to je čednostim — živeti mogoče? Ako sc človek Boga več ne boji, koga, prašam, se b«» še bal? In dalje — se mar nahajajo po jetnišni-cah izobraženi kristjanski značaji. Obiskal in vidil sem v raznih deželah 4-5 jetnišnic , — pa pobožnih obrazov nikjer nisem vidil. V ljubljanski jetnišnici so bili med jetniki zunaj 9 vsi katoličani, — vsaki jo bil iz-praševan v kerš. nauku, ko je bil pripeljan, in 38') jih je bilo slabo, 30 pa v veri prav nič podučenih, to se pravi, da ti trideseteri še Očcuaša niso znali. So, ki Še nikdar niso bili pri sv. obhajilu; nekteri še natanko ne poznajo razločka med hudim in dobrim; govore o nesreči in osodi, ktera jih je zadela, ko bi morali reči, da jih je zadela zaslužena kazen za grehe; pripetilo se je celo, da so nekteri kar naravnost rekli, da je Bog sam njihove nesreče kriv! — Kdo more tukaj pomagati ? Kdo more ustaviti to povodenj, ktera hoče vse pokončati? Gotovo le sam Bog, kteri pa od nas zahteva, da storimo tudi mi, kar nam jc mogoče, da išemo izrejo pospeševati na kerš. podlagi, da skušamo z vsemi do-pušenimi pripomočki: s podučevanjem, z osnovanjem katoliško-konservativnih društev, s podpiranjem dobrih časnikov itd. pravi poduk razširjati, streti pa glavo liberalni kači, ktera se na vse kraje spenja, iše vso ker-šausko izrejo v nič djati.
Lotimo se slednjič še vprašanja, ktera ali ktere strasti dandanes v naši deželi hudodelstva posebno pospešujejo. Zelo razširjena je misel, da se največ hudodelstev zgodi vsled pijančevanja. Ta misel se poterjuje po sodnijskih izkaznicah hudodelstev. Jaz pa mislim, da se ne sme prezreti, da je zatožencem samim na tem mnogo ležeče, stvar tako zasukati, kakor da bi bilo hudodelstvo storjeno v pijanosti, ker jim to nakloni manjšo kazen. In čeravno se mora priznati, da kranjski fantje veliko hudodelstev store v pijanosti, skoro vsako ubijanje in težko telesno poškodovanje (zarad kterih je med 699 jetniki na ljubij. gradu bilo 265 kaznovanih in sicer zarad ubijanja 137, in zarad težkega telesnega poškodovanja 128): me vendar skušnja uči, da se vda mladi človek še le takrat strasti pijančevanja, če je že v drugem obziru duhovno (nravno) pravo pot zapustil. In to je nespodobnost, nečistovanje, ponočno rogoviljenje. Ta strast se mora po pravici imenovati červ, kteri spodjeda notranje življenje pri narodu in posebno pri mladosti ; na podlagi množili skušenj terdim, da je ta strast jih prav veliko pripeljala na pot hudodelstva. To se vidi tudi iz tega, da je sploh in povsod med jetniki (v Ljubljani med 699 543) število neoženjenih veliko veliko veči, kakor število oženjenih ; — toraj morajo biti hudodelstva v prav ozki zvezi z mesenimi grehi. Zarad lahkomišljenosti, s ktero se sodi in govori dandanes v vsih stanovih, visokih in nizkih o pregrehah te verste, se mora ta resnica posebno določno in glasno povdarjati, da se svet svari. Zoper to ponočno rogoviljenje bi po mojem mnenji mogle in morale pomagati lc skupne moči. Srenjski predstojniki ali župani sami pač lc malo premorejo. Veliko več okrajna gosposka. Župniki zamorejo s podučevanjem, starši z opominjevanjem veliko storiti. Pa le v edinosti je moč. Ako bi župani in župniki, starši in okrajna gosposka vsi skupaj delali, gotovo bi boljše bilo. Pa ali ni žalostno, da se najdejo župani, ki so nasprotni duhovnom, — podložni, ki so nasprotni okrajni gosposki? Ali je dandanes edinost? ali ni vse razderto?
Nai bi se tedaj, kolikor le mogoče, ponočevanje na kmetih zatiralo, — in imeli bomo veliko manj hudodelstev in hudodelcev v deželi in po ječah. — Pri koncu sem , resolucije pa ne stavljam nobene, ker bi sc jih preveč staviti moralo.
Ogieii po Stovenshem in dopisi*
Iz nasill razsvilljcnill časov. (Poslano.) Čuli smo lanskega leta, da se je pri vojaški nabirki tu in tam z gg. bogoslovci, ki so bili tudi k temu vabljeni, nekako dovolj zasmeldjivo postopalo, kar kaže, da med nekterimi viših stanov ni še ravno odveč tiste „inteligencije", ktere bi se mnogi tako radi od Prusov naučili! Pred kakimi tremi leti pa je bil o neki taki priliki pisavec teh ver-stic priča druge še manj častne dogodbice. Kmečki fant vstopi se prod asentno komisijo. Nc vem , je li bil pozabil vzeti škapulir z vratu, ali pa je hotel svojo vero dati očitno na znanje. Ko nazoči vojniški pobočnik (ad-jutant) to zapazi, namuza se ter šaljivo reče poleg stoječemu okrajnemu predstojniku po nemški: „Auch ein Skapulierheld" (evo škapulirskega junaka); koj zatim pa enako zasmehljivo vpraša fanta v domačem jeziku: „No, ali si ga kaj kušnil davi, ko si vstal?" — Ali je bil fant poterjen v vojake, ali ne, sc ne vem več spomniti; za gotovo pa menda smem reči , da mu je bila Marija boljša varhinja, kakor ošabnemu oficirju. Lanskega leta namreč nanese po naklučju v neki družbi tudi govor na ravno omenjenega pobočnika. Radoveden poprašam nekega njegovega znanca, jc li uni dosegel že zopet kako višjo vojaško čast? Kaj še, mi odgovori;
on že zdavnej ni več vojak. Naredil je bil neko „l;umparij o," in spokali so ga iz častniške službe. ^	R. P.
Kostanjevica. Gospod nas s šibo obiskuje. Že lansko leto smo čutili mnogokrat potres; precej močan je bil pustni večer okoli 9. Veči ael se je po 2-, 3- ali 4krat eden za drugim potreslo. Tako p. 10. jan. okoli l/t 2 popoldne kake 4krat zaporedoma. Sv. Jožefa dan enkrat zjutraj, v drugo pa proti 9. uri; sv. Janeza Kerstnika zvečer zopet 2krat; 7. dec. precej zvečer in potem ob 10. uri po noči. Po hribih so ga kake 3- do 4krat precej čutili. Vendar škode ni boje nikjer nič napravil, zato pa se je tudi urno pozabil. V mestu se mnogokrat čuti kakor da bi močan vihar pod zemljo razsajal, ali kakor da bi mnogo vode bobnelo s kake visočine v silno globočino. Tudi letošnje leto in sicer pretečeno saboto (20./4. o y47 se je trikrat zaporedoma malo zazibalo.
26. sept. 1871. leta okrog poldne je pa razsajal pri nas tako hud vihar, kakoršnega tukaj še nikdar ne pomnijo. Pri cerkvi Matere Božje dobrega sveta je nekemu posestniku razkril narpoprej kozelec, potem čebelnjak; mož je ob steno se prejemši komaj priplazil do vežnih vrat; nazadnje se pa vihar z vso silo vpre v hišo, ter streho z ostrešjem vred odterga in treši znak na tla. Le
{»osebnemu Božjemu varstvu se ima domača hči zahva-iti, ki je v veži pred pečjo stala, da je niso pobili tramovi, kteri so z veznega stropa padli na tla. Godilo se je vse tako urno, da deklica še vedila ni, da je hiša razkrita. Neki notranj glas mi pravi, kviško poglej. Ko se ozrem, pripoveduje deklica, že vidim tramove leteti. Urno, zakličem Božje ime, skočim in stisnem se v kotiček za ognjiše. Tramove že leteče vihar naenkrat malo zasuče , da padejo tik mene. Vsa preplašena skočim čez tramove v sobo, kjer mati v groznem strahu britko zdihujejo zarad mene. Tu pa je bilo že vse polno vode, kajti lilo je kakor iz škafa. Silna viharjeva moč se je pa posebno pokazala pri imenovani cerkvi Matere Božje dobrega sveta. Odtergal je na sprednjem delu cerkve s plehom krito terdno pribito štreno z dobro vzidanimi tramovi vred. Se celo novi ostrešji tako zvane kapo zvonikov ste se zibale, da se je mislilo, zdaj in zdaj jih treši vihar na tla. Pri enem je zgornje obzidje močno okrušeno, ker je od viharja nagibano ostrešje močno pritiskalo. — Zdaj zarad lanske slabe letinje tare marsiktero družinico hudo pomanjkanje. *) Verh tega nas je pa ljubi Bog obiskal tudi z nevarnimi boleznimi. Še le četerti mesec šte jemo letošnjega leta, in že nam je nemila smert pobrala 29 farmanov. Lansko celo leto smo imeli le 19 merličev po vsi fari; letos jih je le v me-sticu že 13. Pa je še mnogo bolnikov. Bolezni so pa navadno ali huda merzlica, ki nekterega tako zdela, da nekaj časa kar v nezavednosti (ali kakor tukaj pravijo v „pani") leži, ali pljučnica, ali pa tudi hitra sušica (jetka). Zdaj so se pa prikazale pri nekterih tudi koze. Otročiče (sem ter tje pa tudi odrašene) nadlegujejo hude bezgalke. Ubogi mali grozno zate ko, ne le v vrat, ampak tudi v obličje; pa vendar za to boleznijo ravno ne merjo. Ljubih šolarčkov, ki letos, odkar imajo sedanjega keršanskega in skerbnega učitelja, prav radi v šolo hodijo, je precej pri začetku bolezni na enkrat kacih 9 obolelo. Pa le nekoliko okrevavši so nekteri rajši vsi zavezani hodili v šolo, kot da bi bili še dalje ostajali doma.**) Posebno žalostni prizor smo pa imeli
*) Smemo li upati še kacih darov za tukajšne siromake? Prav lepo bi prosili. Gotovo ubožčki kakor poprejsnih tako tudi poznejših dobrotnikov se v svojih molitvah spominjati pozabili ne bodo.^ Po namenu si. kat. drnžbe so morali naš močno ljubljeni g. fajmošter poslanih 120 gld. razdeliti tudi med reveže druzih far4. Toraj je na domače le malo prišlo. Pis. — 27. aprila je na ta dopis poslanih 30 gl. iz nabirk Zg. Danice.	Vr.
*•) Ali vidite, kako radi otročiči hodijo v šolo v fari duhovnov, čez ktere je Tagblatt tako gerdo pisal in lagal!	Vr.
12. svečana letošnjega leta, ko so naši Prigorci med lasnimi molitvami*) k grobu spremljevali ob enem ve materi ene in tiste hiše (staro in mlado mater). — Mlajša, res skerbna keršanska, pa tudi zelo čislana in ljubljena mati čveterih še ne dorastlih otročičev (očeta te uboge družine je padli hrast močno polomil) je za vnetjem možganov zbolela in tudi umerla tako urno, da še ss. zakramentov ni mogla prejeti. Tako urni napadi so bili še pri nekterih druzih.**) Veliki teden smo imeli 3 dni kar po versti pokop. Res žalostno, ali nar bolj tužno je pa, da oni, ki s svojo hudobijo in nesramno prederznostjo kličejo Božjo jezo na maščevanje, tega nikakor spoznati nočejo.
Naj Vam o velikonočnem dogodku še to le povem. G. Podboj, vidivši, da mu cerkveni oblasti nagajati ni moč, ker so g. fajmošter s pomočjo grofa Korinskega z Gačem vse vravnali, pride veliko saboto proti večeru v Gačevo štacuno in ondi hudo roji, zakaj da bi se „en oberlajtnant" duhovnu podvergel, kaj ima duhovšina pri „biirgerkoru" ? itd. Zvečer pa se res Gač plazi po hišah, ščuvaje zoper stotnika, nosi saboj Tagblatt in neko nesramno pisano „korespondenc-karto". Ceš, da tacega vendar kor za stotnika ne more imeti; naj njega za „ko-mandanta" postavi. Šel je tudi na stražnico in ondi boje krog 17 inestjanov zase dobil, rekši jim , da naj podpišejo, da kor ostane tako, kakor je bil. Potem pa so Še tisti večer pri nekem kerčmarji pivši Gač, Podboj (sodnik), Sever (župan), in Šusteršič (v rad ni k), dražili mestjane zoper stotnika. Gač je nekemu mestjanu, draživši ga zoper stotnika, naravnost rekel: gosp. „be-zirksrichter" so rekli, ako tega ne storimo, zgubimo puške. (Na to mož, če je potreba, priseže.) Drugi dan zjutraj Gač pred stotnikovo hišo zbrane gardiste hu jska, ti se mu pa sploh ustavijo. Na Gačeve besede: ,,Sonst trette ich ab", pravi eden tambor jev: „Pojdite, ako hočete, vsi šarži, jaz udarim svoj boben in marširati ho čemo sami prostaki". — Ker jih je pa tako veličastna procesija močno jezila, si, ko že proti cerkvi nazaj gremo, nekdo menda nalaš spomni, da jc ogenj, da bi sc razderlo. Pa jim ni obveljalo. Res, vidno je delal Gospod za nas.
Iz Kovorja. Poldrugo uro od Teržica na prijazni ravnini desnega bregu Bistrice se vzdiguje bela cerkev sredi vasi — to je farna cerkev Kovorska. Ne bom opisoval lepega kraja gorenskega, povedal bi le rad bralcem „Zg. Danice" nekoliko o svečanosti, ki se je obhajala ondi v zalem hramu Božjem v nedeljo 21. mal. travna. Blagoslovili so namreč ta dan v. č. g. Reš , de kan v Kranju , vpričo bližnjih gospodov župnikov nove orgije — pravi ponos te fare. Nabrala je mala duhov-nija 1100 gold. po gorečem prizadevanji svojega obče spoštovanega gosp. fajmoštra Jož. Pretnar-ja v ta blagi
*) Pač lepa taka keršanska navada, ko se ranjcim spremljevaje njih telesne ostanke tudi na tem zadnjem potu, kolikor mogoče, s pobožnimi prošnjami ljubezen in usmiljenje skazuje I Pa žalostno, da se ta blaga keršanska navada tolikanj bolj zgublja, kolikor bolj prava, resnirna ljubezen tnžno zamira. — Blagor hiši, blagor soseski, kjer ona uebeška cvetlica (keršanska ljubezen) milo in krasno cvete, sem si mislil, zagledavši to precej obilo četico pobožnih spremljevavcev rajneih.
**) Ubogo pa verno pošteno ljudstvo dobro spozn-l, da nas le ljubi Bog » šibo obiskuje, kliče k pokori in poboljsanju. Brezv<"rui lahkoživčki pa v svoji oholosti in brezmišljenosti imajo razno verstne prazne izgovore. Poprej je bila vsega kriva po niiho vem mnenju le res silno nadležna megla, ki nas je od B«»ži<*H pa do 24. svečana le raznn kacih par dni neprenehoma mučila. Pa naj bi povedali ti svetni modrijani, kdo li pn je dopustil ono škodljivo meglo? In kako to, da je ravno ta megla v skorai polovico večji sosednji križevski fari tirjala skoraj polovico tnauj žertev, kot pri nas? Kaj pa je zdaj krivo, da jih vedno Še tako mnogo zboli in tudi umerje, ko imamo tako prijazne in lepe pomladanske dnove V —
namen, ki dela čast Bogu, spoštovanje in veselje celi duhovniji.
Kaj ginljivo so razjasnili župnik teržiški v. čast. g. Rihard Frank v pridigi: „Ceinu so orgije?" — Da že za časa Karola Velikega so se postavile v Božjo hišo po nagibu onega slavnega vladarja perve orgije na Nemškem. To serca vnemajoče muzikalno orodje se je bolj širilo. Zastali tudi Slovenci niso, ker Slovenec za Božjo čast živi in gori! — in z njimi tudi ne kovorski farani, ki so pokazali, d as i ravno v ncvgodnih denarnih časih, da jim je veličastna pobožnost na sercu.
Pred malo leti so prenovili pod prejšnim marljivim gosp. fajm. Fr. Bohincem poddružnico sv. Neže na Brezji z novimi altarji, v farni cerkvi so na novo olepšali veliki altar — in zdaj napravili orgije! O, to je res lepo za tako malo faro!
Orgijam je bil mojster na Kranjskem dobro znani g. Fr. pl. Malahovski, čigar delaslove ne le v naši domovini, ampak tudi po Istriji, na Štajerskem, Koroškem, llervaŠkem, Ogerskem , Laškem in celo na turški meji. Kovorske orgije s trinajstimi, kaj lepo vbranimi spremeni so 4*. delo njegovo. Ves mehanizem priča, kako lepo in terdno, glasovi pisčalni pa, kako spretno je to delo. Meh ima pnevmatično (sapniško) ravnotežje, kar je znajdba Malahovskiga samega.
Orgije pojejo lepo; lep slovez in srečo pa ima fara tista, ki slusa glas svojih duhovnov pastirjev. Konečno naj še pristavim :
,.Donite, orgije! čast Očetu, Budite slavo mu na svetu, Vihrajte v petju tje med trone, Rušite vernim svetne spone: Da duša prosta dvigne se V pobožnosti med angele!
Hrabroslav Perne. Jlilnslljvi knez in skol lavnnlinski bodo v t. I. gg. bogosloveem ss. blagoslove v Mariboru delili: Binkoštni ponedeljek nižje, 16., 38. in 21. julija pa višje.
Zakrament sv. birme se bode v lavantinski Škofiji delil: na Binkoštno nedeljo v stolni cerkvi v Mariboru; 22. julija v Svičini: 24. julija v Jarenini; 27. julija pri sv. .Jakobu na Goričkeni; 30. julija pri sv. Vidu poleg Planine; 31. julija naPilštanji; 1. avgusta v Kozjem: 2. gusta v Podsredi; 3. avgusta v št. Petru pod sv. gorami in 4. avgusta v Podčetertku.
NazarM, mal. travna. — Od velikega tedna naj le nekoliko opomnim. 27. sušca grem zjutraj zgodaj ma-ševat v cerkev Božjega groba; čakal sem celo uro pred vratmi. t»-r menil, da bode ob 6 po navadi cerkev od-perta. Ali šesta ura pride, in vrata se nc odprejo; čez nekaj časa se vendar odprejo, samo zato, da veliko grekov iz eerkve izpustijo, nam pa vender v cerkev ne
Iuistijo : bakšiš nam pa le pomaga, da pridemo v cerkev, vo sein tako pred cerkvijo čakal, sem si mislil, kako žalostno je. pa še kako sramotno za keršanske vlade, da si dajo od nevernega mahomedana v naj veči svetišče vrata odpirati in zapirati. Samostan frančiškanov mora za vsakratno odpiranje plačati, po času, kakor dolgo so odpert«* vrata, ravno tako tudi greki in drugi. Za eno saniokratno odpiranje, da človek skozi gre, mora se plačati o frankov. To človeka v serce boli. Danes je na Oljski gori v jami Kristusovega kervavega pota nekako ..žegnanje" ali shod. Očetje frančiškani so šli v sprevodu zjutraj ob 3 tje, ter se bičali; maš je bilo silno veliko : eden tovaršev je 4 ure čakal, da je prišel na versto; ob osmih bilo je veliko opravilo; beračev brez števila, kakor pri nas na kakem božjem potu, ali še dru-~ači bolj silnih, na pol in Še bolj nagih. Ta dan ogledamo Oljsko goro. Ne bom opisoval, kaj se vse tukaj vidi, ker bilo je že večkrat to popisano, le toliko opom-
nim, da sem poljubil stopinjo Kristusove noge v skalo vtisnjeno. Ogledali smo kraj, kjer je Jezus aposteljne „Oče naš" učil. Tukaj je pobožna grofinja Latour d' A verne pozidala lepo poslopje; v 32 jezikih je „Oče naš" napisan, ali le bolj v ptujih jezikih. Ne bom očital, da ni slovenskega, še laškega, ki se tukaj dosti govori, ni viditi. Zvečer pri večerji zvemo, da od naše karavane sta dva odločena za k umivanju nog jutrajšni dan. Enega nar starejšega, 771etnega starčka, duhovna iz Dunaja, smo kar hitro odločili. Za druzega je bilo pa toliko praznih besedi, da sem mogel reči, prepirate se kakor aposteljni pri zadnji večerji za čast. Srečkanje zadnjič odloČi; izvoljen je bil duhoven iz Poljskega. Prav je, da je bil Slovan izvoljen, ker bila je tudi volja patri-jarhova, da se na narodnost gleda.
Kakor danes zjutraj, tako moramo tudi 29. sušca, veliki petek, pred vratmi Božjega gr >ba čakati, ljudstva je bilo silno veliko; patrijarh pride, tudi on mora čakati, zakaj ? francoski konzul še ni bil vstal; čez nekaj časa pride vender naznanilo, da ga danes ne bode, in vrata se odprejo. Veliki teden in sosebno veliki petek je povsod žalostno; ali če kje, mora nar bolj v Jeruzalemu žalost človeka napolnovati. In to ne samo zato, ker tukaj vsak kraj, vsaka stopinja, vsaka molitev, vsi 6veti obredi velikega tedna človeku živo pred oči stavijo križanega Zveličerja, ampak to še zraven človeka žali, ko ogleduje gnjusobo . razuzdanost grekov v nar svetejšem kraji, in obnašanje turkov. Zvečer o pol sedmih bilo je dolgo opravilo. Na sedmih krajih bilo je 7 govorov, v laškem, greškem, angleškem, nemškem, francoskem arabskem in španjskem jeziku. Za me in za več drugih so bile večidel „španjske". Med tem časom so greki in drugi tako razdevali po svetišču, da je palica morala dobro peti po glavah razuzdancev.
Vsaj velikonočno nedeljo bo veselo v Jeruzalemu! Ali tudi ta dan je nekako otožno serce. Ne obhaja se veselo Vstajenje, ne sliši se lepo vbrano zvonjenje, ne milih pesmi veseli glas. Rečem, da sem bil ta dan v mislih naj bolj v ljubi moji domovini. Ta dan mašuje patrijarh v cerkvi Božjega groba z velikim spremstvom. Ali ravno med „glorijo" greki brenkajo, klenkajo in ropotajo, da se je komaj petje razločilo. (Konec nasi.)
jHazgied po svetu.
Sen llipollška cerkev je 25. aprila zgubila svojega apostelj na, preizverstnega škofa Fessler-ja, pobožnega, učenega, neprestrašenega moža, pravi steber sv. Cerkve. Rojen je bil 1. 1813 na Predarlskem, 1837 mašnik in 1862 škof posvečen. L. 1865 je bil za škofa v št. llipolitu od papeža poterjen: 1. lM>Vf pa za tajnika pri Vatikanskem cerkvenem zboru izvol jen. Da tako skoz in skoz cerkvenega moža išejo judje in liberalci še po smerti skruniti, se ni čuditi; skrunijo pa le sami sebe.
Poljsko prašanje se s češkimi volitvami nič ni spremenilo; Poljci ostanejo pri svojih tirjatvah, kakor Cehi pri svojih. Zastonj je misliti , da bi se za stalno premogle prezirati tirjatve vsih Slovanov in skoraj da večine Nemcev.
Ilmnnrku kadilo diši. Eden nemških listov pravi: „Mož, ki je danes še kermilnik nemške zgodovine, hoče vse gospodovati. Vsaki nasprotni gibi jej, vsaka samostojna misel, ki se derzne v deržavi razodevati, mu je pristudna. To je naj veči napaka kneza Bizmarka, napaka pa, ki jo lahko zapopade, kdor misli na kadilo, ktero mu glavo obdaja in zagrinja, odkar se mu je vse tako posrečevalo".
Kako se na svobodnem" Laškem godi ubogim vojakom v oziru na Božjo službo, piše „Unit&". Rečeno je bilo, da naj se vojakom pusti na voljo, če hočejo
hoditi k Božji službi ali ne. In kako se ta „svoboda" noveere" razodeva? Poslušajte: do petih popoldne imajo ob nedeljah in praznikih uboge vojake v kasarnah za-perte. In tako je vojakom na voljo dano cerkveno zapoved spolnovati!! Ali niso ti „framasoni" hudobniši od samega satana?
Drugo djanje kaže, kako svobodo imajo na Laškem v prosti besedi (svoboda v „diskusiji"). Zavoljo nekega spiska še takrat, ko so bili sv. Oče dosegli Petrove leta, je vrednik „Unita catt." obsojen na 4 mesce v ječo in oglobljeno je založništvo za 1000 lir. Obsega spisa je bil: Dolgo življenje Pija IX in posest Rima.
Zlagana nova Kalija v ničemur nima sreče, celo v vožnji po železnici ne. Leta 1871 se je zgodilo na železnicah 81 velikih in malih nesreč, in leta 1872 že 22 enačili.
Laško-ncvcrsko. Naj važniši počenjanje naših dni je prizadevanje Viktor-Emanvelovih poslancev v Rimu za zatrenje teologije ali bogoslovstva! V stoljnišču vesoljnega sveta hoče laško framasonstvo oklicati „ateizein", ne verstvo! Ni čudo, da se celo gora Vezuv grozi nad to gnjusobo in je jel zopet podsipati z ognjem mesta, kakor nekdaj ob času neverstva. Čudno je, čemu pervi člen laške konštitucije govori, da je na Italijanskem katoličanstvo deržavina vera, pa čemu se Viktor-Eman-vel podpisuje: ,,po milosti Božji italijanski kralj!"
VezilV na Napolitanskem je te dni strašno bruhal iz sebe ogenj in raztoplino. Iz več žrel je rudeča žlindra lila in derla na več strani. Sliši se iz hriba vedno bobnenje in pokanje, in raztoplina se zliva deleč po krajih, kterih sicer ni dosegala, n. pr. proti Portiči, Torre-del-Greco in Torre-d'-Annuziata, ki so žcleznične postaje od Neapelna med Vezuv-om in morjem proti Pompeju. Precej ljudi je konec vzelo, kraja S. Sebastiano in Massa di Somma (ob severnem zahodu in severu od ognjo-metnika) sta skoraj vsa razdjana o«l ognjenega volka in ljudje so bežali. Tudi proti Resini (nekdanjemu Her-culanumui in drugim krajem ob zahodu je derla rudeča reka. — 27. aprila je strahovitost že pojenjevala.
Katoliški časniki in pisavci k tem in takim mnogoterim znamnjem sedanjega časa svoje opomine pristavljajo. „Unita catt." n. pr. pravi: V tem času, ko poslanci laškega kraljestva v Rimu obravnavajo, kako bi bogoslovstvo zaterli, se Bog v Ncapelnu razodeva v vsi svoji mogočnosti in osramotuje človeško prevzetnost, ki menijo, da vse vedo. vse premorejo, ko vender nič ne morejo in nič ne vedo. „Onorevoli" (častni, t. j. poslanci) so bili prisiljeni 2(5. aprila pretergati svoje zoperbogo-slovske kremljanja ter se pečati z grozovitim in neprevidnim bruhanjem Vezuvovim. Izmeta vanje se množi, nevarnost raste , in že se žertve štejejo na stotine. (Ce tudi mer-»biti ne ravno toliko, pa strašno gotovo). Minister Lanza s svojim tovaršem za očitne dela je šel v Neapel. Oh! naj le gresta tje, nad žepno strahovitega ognjometnika, gresta naj premišljevat, da je Bog, kterega nauk zamore zatreti kaka zborna postava, ne more pa zatreti njegove vsegamogočnosti. in njegove pravice. Ta Bog, ki ga vi preklinjate na tisuč načinov, z enim ,,fiat" zamore jutri v pepel spremeniti vas, vaše kabinete, vaše zbore, vaše kapitale (s kterimi si glasove in večine kupujete in prave ljuške glase zatirate). Pojdite tje, nad Vezuvovo žrelo, tam molite vero ,.prostomiš-1 j ako v!"... Bog prihaja, in ogenj in toča, sneg in led spolnujejo njegovo voljo. Zamorete (lažnjive) zagotovila dajati papežu, ali nihče nikdar ne bo zmožen vas zagotoviti pred jezo Božjo in pred njegovo strašno sodbo. Edino zagotovilo je klicanje v njegovo usmiljenje."
Preklicani sad laškega ropa se povsod kaže, celo laški poslanci ga ne morejo tajiti. Poslanec Servadio je 13. sušca očitno rekel v zbornici: ,,Dandanašnji se vidi,
da so se glave zmešale; dobri postaja hudoben 5 nahajamo se v babilonskem stolpu." In levičarji so klicali: „Dobro!" — In avstrijanski „blatovci" in drugi psevdo-liberalci opravičujejo laški rop in krivice, ki so se zgodile zoper pravično, posvečeno posest. Ali ne velja toraj tudi o „blatovcih" beseda laškega poslanca: Zmešale so se jim glave, — iz dobrih so postali hudobni, — svoje laži pišejo v babilonskem stolpu? — Ali mar ni res? „La France nouvelle" pravi: „Vlada Viktor-Emanvelova meni, da je Rim v posest vzela; prišla pa je le si grob izkopat"... Ravno to pripravljajo laži-liberalci tudi drugim vladam, če tudi ne vsi vedoma, kajti: „zmešale so se jim glave."
V Milanu se je mesca sušca šumeče obhajala obletnica peterih dni, ko se je 1. 1848 kričalo: .,Fuori lo straniero!" — Ven s tujcem! — Ali nismo mar v „naj priserčuiši prijaznosti" z Lahi, da mora terpin-čena Avstrija take , demouštracije" poslušati? Kaj pravita Beust in Andraši? —
Liheralski sad. V mestu Reggio v Kalabriji je umorjen mladeneč, ker je mirno in resnobno zavernil neke študente, ki so njegovo pobožnost zasrainovali. —
Na Pruskem so se luteranarji, liberalci in brezverci spravili nad katoliške redove , posebno rogovilijo zoper jezuite. Ljudje, kterim katoliške zadeve nič mar niso, se mešajo v našo katoliško reč, v naše redove itd. Na pervo so začeli pošiljati do vlade prošnje, da naj se tuji jezuiti preženejo iz dežele. L«'p nauk! Kaj pa, ko bi začeli tudi drugod izganjati Pruse iz svojih dežel, kteri hodijo vohunit na tuje in inarsikteri res nepokoj, dostikrat peklenske zdražbe delajo tam, kjer nič govoriti nimajo? — Katoličani ne bodo več molčali kakor miške, kadar mavtarji rogovilijo zoper njih vero, cerkev, redove, pravice; z vsimi postavnimi poraočki se bodo krivici ustavljali, in če bodo sovražniki poslali sto prošenj za zatrenje naših pravic, jih bomo katoličani poslali tisuč v svojo obrambo in za varstvo pravice. Molčanje k pregreham grešnikov in antikristov je dandanašnji eden naj hujih grehov opušenja. Očitno šibati in grajati se mora hudobija, z z 'dinjeno močjo se ji je treba v bran postaviti. Tako so sklenili tudi katoličani na Nemškem.
Pree. gosp. Pelerlin se jc 1. mujniku vernil v Ljubljano s svojega popotvanja v Sveto deželo.
Cerkveno in pobožno |M'lje. Kavno kar je na svitlo plišlo: cerkvenih pesem. V napeve postavil Leopold C ve k, učitelj. (Cena »in kr. pri Giontini-u.) Med pesmami so 3 božične, 2 velikonočni, 2 obhajilni, in 5 Marijnih, med kterimi ste dve samo za domače petje. Ako prav vemo, je napeve g. Forstor pregledal in slišali smo jih hvaliti tudi od drugod. Tudi besede so v izlikani podobi. Znano nam je, da ima to delo škofijsko poterjenje, ne vemo, zakaj se ni to natisnilo na zvezku, kjer je vender pri cerkvenih pesmih vse na tem ležeče; zakaj le take pesmi se sim jo po cerkvenih postavah v cerkvi peti, ki imajo škofijsko poterjenje. Delo gosp. L. Čveka je spodbudno, lično in priporo-čevanja vredno.
Slovstvo. „Malagrida und Pombal. oder: Ein Opfer des Jczuitenhasses". (Pri Pustet-u v Regensburgu, cena 27 kr.) — To delce je toliko znamenitiše, ker nekako pred sto leti so na Portugalskem ničvredni enako kričali zoper pošteni jezuitovski red, kakor zdaj na Nemškem. V tej knjižici najde čitatelj zvesto zgodovinsko podobo tistih krivičnih pomočkov, kakor.šnih se nepošteni in lažnjivi preganjavci katol. cerkve in tega reda poprijemajo, da bi spodkopali eno močno podporo sv. Cerkve in tudi Cerkev sama, ko bi bilo kdaj mogoče. Take času primerne knjige so toliko tehtniše, ker pi-
savec je stopinjo za stopinjo v vsih bistvenih rečeh porok za historično resnico, in ker so tudi nasprotniki nekako prisiljeni jih brati, ako nočejo biti nevedneži v tem, kar se ravno godi. Divjanje strahovitega trinoga Pombala priča, kam nesrečnega človeka zamore zavleči napuh in časti-lakomnost.
Spomina je to vredno, da v čimur koli „komandi-rani" frajmavrarski sužnji časniki zoper katol. Cerkev rogovilijo, morajo že kakor pritiklina in pete kolesa za njimi švepati in' škripati judovski in psevdoliberalni listi na Avstrijanskem. Tagblatt n. pr. se je stresel zopet v spisu „Wider die Jezuiten" in pokazal je, kakošno „erudicijo" imajo njegovi „učeni"(V). Podučil nas je, da se tudi to šteje k verskim resnicam in v okrožje nezmotljivosti," ako papež kaki red odpravi. Kako si upa taki nevednež le besedico ziniti o cerkvenih in verskih rečeh. Toraj Tagblattu tudi lahko verjame, komur se poljubi, da so jezuiti tolike in take vojske in nesreče bili Nemcem vzrokovali! Naj bi tedaj Bizmark vse Francozom pograbljene topove obemil zoper tako strašno h u d o d e 1 n e j e z u i t e, pa tudi tagblattarje vzel za ka-nonirje! Kadar bodo odhajali k svojemu prelj ubij enemu Bizmarku, bo Ljubljana z ajdovico pokadila za gerdimi hujskarji, kterim je pošteni cerkveni red: „Kericht, Unholde, sclnvarze Internationale!"
V	Vipavi, 30. aprila 1872. — Slavno vredništvo! Prišla je k meni včeraj deputacija, ki me je naprosila sledeče za Vaš list „Danico" pisati ter Vas prositi, da bi blagovolili spis sprejeti. Možje so pošteni Teržani, tukaj pri nas veljavne osebe. *)
28. t. m. je bil za nas farane dan, kterega se bo-demo dolgo spominjali; zadnjikrat namreč, po skoraj osemletnem bivanji in vspešnem delovanji v Vipavi, je naši č. g. Joan Tomažič tukaj opravljal sveto službo Božjo. Cerkev je bila prenapolnjena, kajti tudi naši «o-sedje so prišli poslušat zadnje njegove ginljive, resnične besede. Ni nam namen popisovati pridige, ktera je globoko nam v serce segla, ne joka po cerkvi, hočemo le na kratko omeniti delovanje tiste skupine, ktera že skoraj čez pol leta kuje in raztrosa najgerše laži po dolini in deželi Kranjski. Ni bilo tedna, da bi mi ne dobili na zidih prilepljenih pisem, polnih najgerših reči, ktere so se njemu podtikale, pa nikdar ne godile. Ni jim bilo dovolj, gospoda s takimi pripomočki iz doline preganjati, šel je neki nam znan ptujec v Ribnico, kamor se ima zdaj gospod podati, in gerdil ga je tudi tam. Bil je gospod zvest, neutrudljiv in neustrašljiv služabnik svete Cerkve, zato so ga čertili tako zvani „liberalci" na vso moč in s tem žalili in mir kalili, češ, zdaj mora iti. Dosegli so jo, kajti še divja zver, ko nima miru, se proseli, ako tudi ji je kraj drag, kterega ima zapustiti. Hoteli so priprosto ljudstvo prekaniti, da bi verjelo, kar se je pisalo; pa gospod je lahko spoznal in dobro ve, da tega mazači niso dosegli. Naj ne greši „gospodska derhal", ki vse to dela, preveč na Božjo poterpežljivost, kaj lahko se njih hudobije nad njimi hudo maščujejo in zna se pripetiti, da se posvetnemu sodniku izroče. Huda ie pregreha in težko bode njim vse to poravnati!
Sprejmite, gospod Joan Tomažič, Še enkrat našo serčno zalivalo za ves Vaš trud, iu zagotovilo, da ste in bodete v naših sercih v najlepšem spominu.
Eden v imenu Teržanov.
V	Soriški fari na Gorenskem so ljudje letošnjo zimo za kozami prav hudo bolehali in merli. Na prigovarjanje č. gosp. fajm. J. Bonceljna so si mladina in od-
•) V tacih okolišinah željam ne moremo odreči, dasiravno ..Dan.4*
nima navade se v enak« reči spušati.	Vr.
rašeni dajali v drugič koze cepiti in s tem se je še veče hudo odvernilo. To je priznala tudi c. kr. dež. vlada naznanivši častno pohvalo g. fajmostru.
Poterjenje prejetih darov.
Neimenovanemu blagemu gospodu iz Ljubljane, ki je tukajšnim stradajočim poslal 20 gl., lepa zahvala od hvaležnih obdarovanih, kakor tudi od mene!
V	Vinici, 13. aprila 1872. M. Šutej, fajm.
Hvaležnega serca poterjujem, da sem iz zbirek Zg. Danice prejel poslanih 30 gld., ki se bodo v kratkem po namenu razdelili revežem, kterim je lansko jesen povodenj vzela poljske prideljke in nekteri so verh tega še pogoreli.
V	Dolenji vasi 17. aprila 1872. B. Bar tol,
fajm.
IzDragatuša, 24. apr. 1872.*) Priserčna zahvala za darove po Danici nabrane in po preč. g. dekanu za moje farmane poslane: 22 gl. V resnici so beli Kranjci veliki reveži; izmed vsih je pa Dragatuška fara zavolj puhlaste in ilnate zemlje nar bolj revna in nerodovitna. Vsaki kmet si v sili vsaj s tem pomaga, da eno al več goved po potrebi proda, in si zaželenega živeža kupi; ali naši posestniki tega ne morejo, ker jih komaj tretji del po dva ali tri repe v hlevu ima, vsi drugi zavolj pomanjkanja, slabega zaslužka in velikih davkov onemagani, so prisiljeni iz drugih fara in pa iz Her-vaškega ptuje vole si naprositi, da zamorejo nekoliko svojega posestva obdelovati. Živ dokaz tega zla je: Da v enem samem selu, v Knežini, ki ima 18 hišnih številk, je c. k. davkarija 6 posestnih hiš za očitno prodajo zacenila, in jih bo v kratkem prodala, ker že od več let zaostalih davkov plačati ne morejo ; ali kam potem z malimi otroci, kteri si vsakdanjega kruha zlužiti ne morajo. Naj bodo ti reviži posebni milosti priporočeni.
Janez Germ, župnik.
MMuhorske spremembe.
V ljubljanski škofiji. G. Bovštj. Cebašek, kapi. v Mirni peči, je prestavljen v Žužemberk, in g. Mat. Pazi ar z Žužemberka v Mirno peč.
Dobrotni darovi.
Za stradajoče na Dolenskem in Notranjskem. Neimenovan 5 gld. — Neimenovan po gosp. Lavtižarji 25 gld. (Opomba: Po ravno tem gosp. prejeli tudi darove za sv. Očeta in razne misijone. Vr.) — Berdska fara po preč. gosp. fajm. 10 gl. Moravška fara 85 gl.
Za sv. Očeta. Neimenovani 2 gl.; iz namena, naj bi oziroma na uk sv. vere, da miloščina zbrisuje dušne dolgove, ta milost v obilni meri se razlila čez njegove rajne sorodnike. — „Sv. Oče, blagoslovite delivca in njegovo faro": 1 zlat za 10 fr. in v sr. 7 gold. — Iz neimenovane roke 2 gl. — Ostalih 20 frankov od po-potvanja darujem sv. Očetu v zahvalo za srečno po-potvanje. —
Za misijon gosp. Cebulja. Več deklic iz Poljske fare 1 gl. 50 kr. sr. in 3 gl. av. v. —
Za afrik. misijon. Z Grada 4 gl. 30 kr. — J. Kaj-žar 1 gld. Tudi z Dobovca, Škocijana, Ribnice in od Neimen. prišli dotični letni in drugi darovi. Iz Vogel 4 gl.
*) V tacili okolišinah, kjer so n. pr. že preč. dekanije sprejetev darov poterdile, niso sicer še potrebne posamezne poterditve; potrebno se nam pa zdi nektere pisma zato razglasiti, da častiti čitatelji in dobrotniki zvedo, kako se tu in tam godi. Vr#
Odgovorni vrednik: Luka Jerau. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznlk v Ljubljani.