GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ gtatelje opozarjamo, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered »s tkcoiid Clas« Matter September 21st, 194)3 tU t be Post Office at New York. N. V-, under Act of loDgrew of Mircta i879 £ No. 146. — Stev. 146. »ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, FRIDAY, JUNE 24, 1938- PETEK, 24. JUNIJA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. T RIS T 0 TIS 0 C DELAVCEV JE BILO ODPUŠČENIH Predsednik imenoval studijsko komisijo DELAVSKE RAZMERE SO DOSTI SLABŠE KOT LANI V TEM ČASU POROČILO POSLUJOCEGA DELAVSKEGA TAJNIKA C. V. McLAUGHLINA WASHINGTON, D. C., 23. junija. — Poslujoči delavski tajnik Charles V. McLaughlin je danes izjavil, da je meseca maja izgubilo delo 300,000 de-lvcev. Število nezaposlenih je višje kot je bilo kdaj-koli izza meseca marca 1935. Običajno je število nezaposlenih meseca maja naraslo za kakšnih dve sto tisoč. Meseca aprila je Ameriška delavska federacija cenila število nezaposlenih na 11,1 29,000 v primeri z I I ,233,000 meseca marca I 935. Za mesec maj bodo cenitve Federacije znatno večje. Odpuščanje delavcev se je vršilo po tovarnah, majnah in železnicah. Skupna tedenska plača v to varnah se je znižala skoro za dva odstotka oziroma za $2,700,000. Zaposlen je v tovarnah je bilo leto Šnjega maja skoro četrtino manjše kot lanskega leta v maju. — Razen iz držav Nove Anglije, — je rekel McLaughlin, — poročajo iz vseh delov dežele o manjšem zaposlenju. Zaiposlenje v Pennsylvaniji, New Yorku, Michiganu, lllinoisu in Ohio se je znižalo skoro za pet odstotkov. V prvi vrsti pride pri tem vpoštev težka industrija. Železnice so v enem mesecu odpustile 8000 delavcev, in meseca maja je bilo zaposlenih 1 7,000 manj kopačev mehkega premoga kot pa meseca aprila. DELAVSKI ODBOR JE PREPUSTIL CIO KONTROLO V ZAPADNIH PRISTANIŠČIH WASHINGTON, D. C., 23. junija. — Odbor za industrijsko oragnizacijo (CIO) je dosegel veliko zmago nad delavske federacijo (AFL), ko je narodni posredovalni odbor (National Labor Relations Board) odločil, da International Longshoremen's and Warhousemen's unija, ki spada k CIO. vodi pogajanja za vse pristaniške delavce v 3! pristaniščih ob Pacifiku. Zapadna unija pristaniških delavcev, katero vodi avstralski radikalec Harry Bridges, proti kateremu je naselniski urad uvedel deportacijsko postopanje pod obdolžit v; jo, da je član komunistične stranke, se je lansko leto odcepila od ameriške delavske federacije ter postavila svojo lastno organizacijo. Delavski postedovalni odbor je dognal, da je 9557 izmed 12,860 pristaniških delavcev pooblastilo Bridgesovo unijo kot svojo zastopnico pri kolektivnih pogajanjih. DELAVSKA FEDERACIJA JE DOŽIVELA PORAZ Tekom zasliševanja je delegat delavske federacije protestiral proti Bridgesovi zahtevi, da je njegova unija postavljena kot edina agentura za ko-klektivna pogajanja, češ. da delavski odbor nima pravice postaviti večje skupine, kot pa so uslužben ci pri eni kompaniji. V tem smislu so tudi parobro-dne družbe zagovarjale svoje stališče. Delavski posredovalni odbor pa teh utemeljitev ni vpošteval, ker je v delavski postavi izrecno rečeno, da more biti v pogajalni skupini ena sama, ali pa več edinic. Sedanjo pogodbo med parobrodnimi družbami in pristaniškimi delavci je podpisala delavska fede -racija, toda delavski posredovalni odbor je odločil, da pogodba preide sedaj na CIO, ker je večina pristaniških delavcev glasovala, da izstopijo iz delavske federacije in se pridružijo k CIO. CIO pa je nasprotno obvezan, da se drži pogodbe, ki jo je podpisala delaVaka federacija v imenu pristaniških delavcev. ZRAČNA OBRAMBA NA M0RAVSKEM Za štiri ure je bila nepričakovano razgla sena zračna obramba. — Ho-dža je sprejel vodilne politike vladnih strank. PR AO A, Čehoslovaška, 22. junija. — Včeraj so bile nepričakovano nad Moravsko in išle zijo razglašene vaje za zračno obrambo po geslu "Štiri ure civilne zračne obrambe za slučaj vojne." Vaje so imele namen naučiti civilno prebivalstvo, kako se more zabraniti proti zračnim napadom. Pri teli vajah pa ni bilo udeleženo zračno orožje. Veliko presenečenje je zavladalo v političnih krogih, ker je ministrski predsednik Milan Hodia sprejel vodilne politik-vladnih strank, ne da bi bil prej ta sprejem naznanil. Na zaupni sty i so razpravljali s po litienimi ministri, ki se že več me>ecev bavijo z narodnostnim vprašanjem. POŽUN, Cehoslovaška, '22. junija. —Odbor slovaške narodne stranke je sklenil, da člani stranke ne'bodo udeleženi pri. nobiranju podpisov, kar so vladne stranke pričele delati na Slovaškem in kar ima namen iz raziti praški vladi zaupnico Slovaška narodna stranka bo v kratkem sklicala zborovanje svojih poslancev, ki bodo pozneje ministrskemu predsedniku Hodži poročali o sklepih zbo rovanja. BERLIN, Nemčija, 22. junija. — Glede nemškega aeropln-na, ki je v ponedeljek pristal v Plznu, pravi nemški časnikarski urad: V ponedeljek popoldne je nek letalni učenec o-borožene sile v neobo roženem aeroplanu z enim sedežem iz gubil smer, ko je bil na polet»i čez državo. Pristal pa je v Plznu najbrže v mnenju, da se na liaja nad kakim nemškim letališčem. petrolejska preiskava v mehiki MEXICO, Mehika, 21. junija. — Mehiški senat je imenoval odbor za petrolejske preiskavo. Ta odbor ima nalogo dokazati, da so angleške petrolejske družbe, katere je mehiška vlada razlastila, dolžne me ■ hiški vladi, ne pa narobe. Pred senatni odbor bodo poklicani prejšnji lastniki petro-lejskih zemljišč, katera so tuja petrolejska družbe vzele v najem. Odbor hoče dokazati, da 'so si tuje družbe nepostavno pridobile lastninsko pravico in da nikdar niso plačevale dovoij najemnine lastnikom. naroČite se na -glas NARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVNIK v ameriki PRIPRAVE ZA POHOD PROTI BARCELONI Gen. Franco pošilja na katalonsko fronto vojaštvo in orožje. — Letalci so potopili dva angleška parnika. HBNDAYE, Francija, 23. junija. — Španski fašisti pošiljajo na katalonsko fronto ve^ Jiko množino vojaštva, mu niči -je in aeroplanov za nove živo proti Barceloni. To vladno trdnjavo, ki j-i •smatrajo fašisti za ključ do I zmage v državljanski vojni, je j 15 fašističnih aeroplanov vče raj osemkrat napadlo. Načrti fašističnega vrhovne ga poveljstva so velika tajnost toda nevtralni opazovalci sj mnenja, da bo glavni vdarec pri šel skozi Lerido naravnost proti Barceloni, ali pa bo zavil skozi Seo de Urgel in Puigcerdo o"b francoski meji, da popolno ma osami Katalonijo. SARAGOSA, Španska, 23. junija. — Fašisti so včeraj raz tegnili .;vojo črto južno in -vzhodno proti T-eruel .Sagunto cesti in so na široki fronti prizadeli vladni armadi težke izgube. Desno krilo je za*vzelo vas Ribesalbes, okoli 4 milje sever no od Onde, levo krilo pa je prekoračilo suho strugo reke med Ondo in Bechi, tri miljo proti vzhodu. j Srednja armada generala .Garcio Valina je pričela obko-|1 je vati Ondo. i Jugovzhodno od Teruela j«* 'armada generala Jose Varele 'razbila utrdbe, katere so repub jlikanci naglo zgradili, da vstavijo fašistično prodiranje. VALENCIA, Španska, 2.J. (junija.— En sagi fašistični ae-roplan je bombardiral in potopil tri angleške tovorne parni-ke ob vhodu v pristanišče Va lencia. Po bombardiranju pa je s strojnico streljal v kapitano-vo kabino. S temi tremi parniki je bilo od 1. maja že potopljenih 24 angleških tovornih parnikov. Ves čas državljanske vojne P* je bilo potopljenih 54 angleških parnikov. Parni k Gloxinia je bil napaden sinoči, ko je odplul iz Va-lencije. Nad parnikom African ■Trader je letel aeroplan in ga j po radiju pozval, da naj od-,pluje v Palmo n» otoku Major-(ki. Parnik Thorpeness je zadel zračni torpedo in se i* potopil s 7000 tonami žita. POGAJANJA S SUDETSKIMI NEMCI Odbor petih se bo pogajal s kabinetnim političnim odborom. — Nemškemu letalcu je bilo dovoljeno odleteti v Nem-| čijo. | PRAGA, Cehoslovaška, 23 junija. — Jutri se bo pričela konferenca med kabinetnim po llitičnim odborom, čegar predsednik je ministrski predsed nik Milan Hodža, in odborom Henleinove stranke Detih članov, katerim načelujuje Ernst Kundt. Pol uradna poročila pravijo, da navzlic izboljšanju politic nega ozračja zadnje dni ni mogoče z gotovostjo pričakovati povoljne poravnave. Ta negotovost ima svoj vzrok v fanatičnih govorih nemškiu fašističnih voditeljev in v neprestani "šepetajoči propagandi" med sudetskimi Nemci. Poznani češki pisatelj Karel Capek je z nove radijske postaje, katero je cehoslovaška vlada dala na razpolago sudet-skim Nemcem, pozival sudetske Nemce k tolerantnosti in razumevanju. Po ipreiskavi vseh Okolščin je bilo nekemu nemškemu pilotu, ki je pred dvema dnevoma pristal na plzenskem vojaškem letališču, dovoljeno, da je smel odleteti v Nemčijo. Njegov ae roplan pa je spremil do -iieju češki vojaški aeroplan. Ministrski predsednik Hodža se sedaj posvetuje z voditelji slovaških in madžarskih opozicijskih strarik ter se bo pozneje tudi posvetoval z voditelji poljske narodne manjšine. časnikarski poročevalec lista "Prager Tagblatt", Kari Kort-er, ki je bil rojen in je živel celo svoje življenje v sudetskiii krajih, se je s parnikom Nieu\* Amsterdam odpeljal v New (York in bo potoval po Združenih državah. Njegovo poslanstvo ima namen po raznih a-meriških mestih prirediti predavanja, v katerih bo pojas nil problem sudetskih Nemcev ter bo podal sliko o razmerah v nemških krajih na Čehoslo-vaskem. PROUČILA BO DELAVSKI POLOŽAJ V ANGLIJI IN NA ŠVEDSKEM HYDE PARK. N. Y., 23. junija. — Včeraj je predsednik Roosevelt objavil imena članov poseb ne študijske komisije, ki bo odpotovala v Anglijo m na Švedsko ter proučila tamkajšnjo delavsko zakonodajo in delavske razmere. Komisija sestoji iz devetih članov, med katerimi sta tudi dve ženski. Njeni člani so : Gerald JSwope, predsednik General Electric Company, Charles R. Hook, predsednik American Rolling Mill Co.; Lloyd K. Garrison, dekan pravne fakultete na Wis con s ins ki univerzi; Henry J. Harriman, bivši predsednik Ameriške trgovske zbornice, R-obert Watt, zastopnik Ameriške delavske federacije; Win. H. Davis, newyorski odvetnik; Mrs. Anna M. Rosenberg, o-krajna ravnateljica oblasti za socijalno varnost v New Yorku; Miss Marion Diekermaii, ravnateljica Tod Hunter šole, in William Ellison Chalmers, pomožni ameriški delavski komisar. Nekaj članov komisije se nahaja že v Evropi, Swope j^* včeraj odpotoval, drugi pa odpotujejo prihodnji teden. Predsednik je pisal vsem članom, da je aibsolutno potrebno >e staviti nepristransko poročilo o položaju v angleški industriji. O delavskih odnošajih v Angliji je dobil predsednik že pre cej podatkov in zato se mu zd: potrebno razširiti preiskavo tudi na Švedsko. »— Trdno sem prepričan, — je pisal predsednik, — da se vam bo posrečilo po konferen cah z angleškimi vladnimi u radniki, vodilnimi industrijalci ter uradniki delavskih organizacij delavski tajnici (France-Perkins) natančno poročati o odnošajih med delavci in delo dajalci v Angliji, ter o spočet -ku in razvoju teh odnošajev. Poaneje je refeel Roosevelt časnikarjem, da preiskava ne bo dala nobenega povoda za iz premem bo sedanje ameriške de lavske postave. Njegov namen je le, da ameriški narod izve, kako se drugod pečajo s pro blemi, ki so v Ameriki na dnevnem redu. 35 žrtevjdenttfic1ranih MILES CITY, Mont., 27. junija. — Uradniki Milwaukee železnice so nocoj izjavili, da je bilo izmed 38 žrtev, ki jih jo zahtevala katastrofa Olympian jekspresa, 35 žrtev spoznanih, j De set potnikov še vedno pogrešajo. ickes s svojo ženo v washington!! WASHINGTON, D. C., 22. junija. — Tajnik za notranje zadeve Ickes je pripeljal sem svojo mlado ženo, s katero se je poročil na Irskem. On je star čez 60, dočim je nji komaj 24 let. Najprej ji too razkazal pro store urada za notranje zadeve, nato jo bo pa odpeljal na svojo farmo v bližini mesta Oiney v državi Maryland. konferenca delavskega urada končana ŽENEVA, Švica, 22. junija. — Danes je bila končana kon ferenca Mednarodnega delavskega urada. Ob koncu je bila sprejeta resolucija, da bo posvečena vsa pozornost skrajšanju delovnega časa. mati angleška kraljice umrla LONDON, Anglija, 23. junija. — Grofica Strathmore, mati angleške kraljice Elizabete, je danes zgodaj zjutraj umrla v svoji hiši v Londonu. Stara j 3 bila 76 let in žena škotskega grofa Strathmore in King JAPONCI ' ZASEDLI NAM 0A Japonci so zasedli otok Namoa nasproti Svato-vu. — Kitajci so vstavili ofenzivo na Jangceu. HONKONG, Kitajska, 23 junija. — Zadnja dva dneva so Japonci razvili živahne vojaške operacije, katerih posledica je bila osvojitev otoka Namoa v bližini Svatova, ki se nahajn 200 milj zapadno od Kantona. Kitajci so nudili 1 c iMt*jhen odpor. Zavzetje Naiuoe je bilo sli čno zavzetju otoka Quemoy bli jzu Amoja lansko leto. Japonci .bodo zavzeli tudi Svatov, ker je I za nje va%na oporna točka za operacije v južni Kitajski. Kitajci poročajo, da je otok napadlo 20 japonskih bojnih la dij, katere so podpirali tudi aeroplani. Tekom dneva to te japonski mornarji izkrcali nu otok in se utrdili. Kitajska posadka se je umaknila z otoka pod zaščito noči. HANKOV, Kitajska, 1*3. ju nija. —Poročila, da =>o Japon ci dospeli iz Ankinga in Cijen-šana do Tajha, so povečala bojazen, da bodo Japonci takoj pričeli prodirati proti Hanko vu. Nekateri viri pravijo, da je bil Tajhu zavzet, kar pa je bilo uradno zanikano. Tajhu se nahaja samo 100 milj od Hankova, toda med obema mestoma so visoke gore, v katerih so Kitajci zgradili močne utrdbe. Neprestano pošiljanje japon skih čet iz Šantunga, -evernega Anhveja in vzhodnega Hona na v južno Kitajsko ter po Jangceu navzgor dokazuje, da se Japonci pripravljajo na veliko ofenzivo po dolini J angcea na\zgor. Voda sicer še vedno dere iz Rumene reke med Čengčovom in Kajfengom vendar voda vplahuje. Po voden j je široka samo še 10 milj. Kitajci so v Šansiju pričeli ofenzivo in so zavzeli Hovmo, 50 milj severno od Rumene reke. Druga kitajska armada pa je s strojnicami vstavila pro diranje japonskih bojnih ladij po Jangceu navzgor. horne. Bolna je bila dalje časa Ob smrtni postelji, ko je prišel njen konec, sta bila kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta. »GLifcB N A B O D A" - K.w Yen* Friday. June 24. 1938 THE LABGEST SLOVENE DAILY IK D. 0. 9» 99 "GLAS NARODA (VOICE OF THE PEOPLE) Owned and Published by 8L0VEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Salter, President j. Lopaba, Ses. Plac« of business of tbe corporation and addresses of above officers: I WEST lMUa 8TBEET NEW XORK, N. L 45 th Year 1&8UED EVEftY DAI EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Advertisement on Acreement Za eeio leto velja Hat sa Ameriko In Kacado ..............je.oo S^A pol leta ................$S.'j0 Za eetrt l^a.................. jio Za New York za eelo leto . . Za pol leta ................ Za inozemstvo aca celo leto .. Za pol leta ................ «7.00 $3.M) $7..W $3.50 Subscript loo Yearly "GLA8 N4RQDA" IZHAJA VSAKI DAN PRAZNIKOV IZVZEMfil NEDELJ (N * ti LAM NARODA". 21« WEST 18th STREET. NEW YORK, N ¥ TELEPHONE: (Helsea S—IMS; KAJ HOČE HL1NKA (ilasilo Iliinkove slovafike ljudske stranke, "Slovak", je objavilo besedilo zakonskega načrta, ki ga namerava slovaška ljudska stranka pod geslom "Revizija »stave" predložiti parlamentu. Najvažnejše določbe tega zakonskega načrta sot - Temelj .slovaške avtonomije naj bo lasten deželni zbor. Volitve v ta slovaški parlament naj se izvrše diva meseca po objavi zakona o avtonomiji. Volilno pravico imajo vsi v kaki slovaški občini bivajoči državljani, ki so prekoračili 21. leto ----- ------ - — starosti. Na vsakih 20,000 glasov odpade 1 mandat Preadent lsvojimi sosedi in Pokaza,» ™ iepuftlike sklice mesec dni po volitvah slovaški deželni zbor k™1™!1?* n->ih<) ve ^terese, Bratislavo. iocijaiiienn napredku Jugoslavije 11. junija je v polni dvorani odposlancev vseh držav v palači Zveze narodov v Ženevi, kjei zaseda mednarodna konferenca za delo, podal minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Dragiša Ovetkovie, šef jugoslovanskega odposlaništva, poro čilo v razpravi o letnem poroči lu ravnatelja mednarodnega u-rada za delo. Minister Cvetko vi«' je govoril o potrebi po ohranitvi miru in o delu jugoslovanske ^vlade v tej smeri. Želel bi izreči priznanje ravnatelju za njegovo poro čilo, je dejal Cvetkovič, s katerim je tudi to pot orisal dejar. sko stanje in izglede za bodoč nost v zvezi z najvažnejšimi do godki na svetil. Mir je prvi pogoj za tak napredek. Mir je pa možen edino tedaj, če ima vsakdo ne samo željo do miru, ampak si tudi prizadeva, da ostane nedotaknjen. Mir izključuje sovraštvo in zaprtost vase in z:i svoje interese. Dobra volja, ra zumevanje za tuje interese in pripravljenost »a sodelovanja so edino prava pota do miru. Kraljevina Jugoslavija je stopala po tej poti. Jugoslavija je ne samo stopila v zvezo z vsemi ski napredek pri nas v teki; lanskega leta občutno opazil v v«eh strokah našega udejstvo vanja. V ilustracijo gospodar- žav. prvi seji v Deželni zbor izvoli iz svoje sredine slovaško deželno via do. Deželna vlada ima na ozemlju Slovaške izvršilno oblast in je odgovorna slovaškemu deželnemu zboru. V njeno kom peten-vo spadajo naslednje stvari: državljanstvo, izseljeništvo, carine, zračna plovba, ladjeplovba, pošta, brzojav, telefon, davki, monopoli, državni olbrati in javna bremena. V teh stvareh ima slovaški deželni zbor tudi zakonodajno pravico. Vsa ostala vprašanja se prepuste kot skupna češkoslovaška zadeva državni vladi in narodnemu predstavništvu. To so: zunanja politika, državna obramba, finance, carinski sistem itd. Za Slovaško se ustanovi samostojno upravno sodišče in ^inostojno vrhovno sodišče. Državljani d'ugili narodnosti, ki prebivajo na Slovaškem, uživajo enake- državljanske pravice kakor Slovaki. V ustavi naj se vnesejo naslednji trije paragrafi: § 1. Slovaški dežela je avtonomni del češkoslovaške re publike. Njeno ozemlje je identično z današnjim n pravni m c-zemljem Slovaške. § 2. Na ozemlju Slovaške je slovaščina uradni in učni jezik. V senžermenski mirovni pogodbi manjšinam zagotovljene jezikovne pravice ostanejo nedotaknjene. * 3. Na ozemlju Slovaške se uvede krajanstvo. Pogoj za njegovo pridobitev je domovinska pravica v kaki občini na ozemlju Slovaške. Z deželno pripadnostjo se pridobi avtomatično tudi čehoslovaško državljanstvo. Na ozemlju Slovaške mora biti odgovarjajoče število o-rožij vseh vrst z mobilizacijskimi rezervami Slovaški državljani naj služijo na Slovaškem. Za veljavnost sklepov narodnega predstavništva je T ,.beh zbornicah potrebna tudi večina na Slovaškem izvoljenih poslancev. Ti pa imejo glasovalno pravico le v skupnih Češkoslovaških stvareh. Tudi pri predsedniških volitvah mora izvoljeni kandidat dobiti večino slovaških glasov. Vsi zakoni morajo bit t podpisani najmanj od enega slovaškega ministra. Ustavno sodišče ima proučiti, ali odgovarjajo zakoni češkoslovaške republike, slovaškega in karpatsko-ruskega deželnega zbora ustavi. Med sedmisni sodniki ustavnega sodišča mora biti po eden odposlan od slovašega in karpatAo-ruskega deželnega zbora. temveč je tudi priznala upravi čene interese in pravico do življenja vsem ter je našla način, kako se dajo z mnogimi utrditi zveze trajnega prijateljstva. Ko smo delali za ohranitev in ureditev miru, smo bili zmerom prepričani, da varujemo najvišje interesa človeštva in da ta ko najbolje prispevamo k razvoju gospodarske«« in socialnega napredka na svetu. Mi, zastopniki kmetijskih držav južnovzhodne Evrope, katerih zunanja trgovina je glavni in skoraj edini vir kupne moči, pozdravljamo posebno tista h °kfeksistenco tndi lu, k, podčrtava,o solidarnost žjI(1, dolav5lkim slojem kega položaja Jugoslavije bom navedel samo to, da je zaposlitev delavstva lani poskočila za -več ko 20*^ v primeri z letom 1929, ki more tudi pri na« veljati za najuglednejše povojno gospodarsko leto. Naše gospodarsko blagostanje je imelo lani bistveno socialno obeležje zadnjih let, ki se sme v gospodarskem pogledu za mojo domovino označiti kot zelo ugodno. Najgloblje prepri čanje vlade dr. Stoj«adinoviča jt bilo, da bi vsak gospodarski na predek brez socialne vsebine zgrešil svoj cilj. V teku leta smo uvedli zavarovanje za onemoglost, starost in smrt za vse de lavstvo, in posebno pokojninsko zavarovanje za zasebne nameščence. To je nedvomno velik dobiček za delavstvo moje domovine in prepričan sem, da bo ta ustanova zavarovanja prestala vse krize in ostala trajen uspeh današnjega časa. Ta na rodni kapital, ki bo v nekaj letih narastel v ogromne zneske, bo pa po drugi strani služil iz boljšanjn stanovanjskega in In gienskega standarda najširših delavskih slojev in bo tako rodil svojo korist. SOCIALNO SKRBSTVO Svojo drugo socialno skrb jc-kr. vlada posvetila temu, da zviša delavske mezde sorazmerno po vsej državi in v skladu s skokom živežu i h cen, ki jih je povzročila ta konjurikutra. S tem namenom je kr, vlada lani izdala določbe o minimalnih mezdah za vse delavstvo na teme lju minimalnih mezd za vse delavstvo na temelju minimalnih življenjskih stroškov, tako da je z zakonom zagotovila mi- najni- Važno za potovanje Hala. vlada la mUk *aa.' kar Ja aa taaa, in kar Ja glafM, aa tfavaljMja. BE4tNT«T nataffla li liltttvfjaiM VMf SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West IBth Street N«-* .York!, N. Y. interesov vseh držav glede zvišanja mednarodne trgovine in ki obsojajo avtarkistične tendence. Velikanska prizadevanji, vlade dr. Stojadinoviča so pripomogla, da smo imeli vso korist od svetovne konjunkture. GOSPODARSKI POLOŽAJ JUJGOSLA^TJE Glede gospodarskega položaja moje domovine, — je nadaljeval minister Cvefkovie, — laliko potrdim, da sta bili zadnji dve leti, posebno pa lansko, prav dobri v gospodarskem pogledu. Silna prizadevanja vlade, da z notranjimi posojili, ki so se povzpela na več milijard din, zagotovi izvedb-j velikih javnih del za splošno povzdigo države; da z raznimi gospodarskimi ukrepi zniža dolgove kmetov in da z dvigom cen njihovih pridelkov dvigne tudi kupno moč najširših konsu-mentnih slojev; veliko prizadevanje na polju zunanje trgovine, katere obseg se je lani po-večal za 36^ v primeri s pred-laskim letom; in nazadnje dalj nosežne socialne reforme, ki so omogočile izrabo blagostanj:, tudi najširšim slojem prebivalstva, zlasti pa delavstvu, da dobilo večji in pravičnejši za služek in tako kot gospodarsko najslabši sloj v popolni meri izrabilo posledice gospodar skega blagostanja — vse to ji pripomoglo, da se je gospodar mmmšmum V naši državi je strokovno delavsko gibanje služilo v preteklo sti raznim političnim režimom in ga tako temeljito kompromitiralo. To, kar se je zadnji dve leti doseglo pri nas glede ureditve socialnih reform in uresničenja zahtev osnovnih delavskih interesov, je dokaz, da 1-mamo razumevanje in občutje za delavstvo. To najbolje kaže, koliko imamo pri nas socialnega smisla in socialne pravilnosti. Prepričani smo, da »v tem pogledu prednjačimo in da stopamo po poti, ki omogoča utrditev notranjih razmer in utrditev temeljnih življenjskih in tere'sov naroda in države. Mednarodna organizacija z?i delo ima ostati moralna socialna gospodarska ustanova za zagotovitev socialnega napredka na svetu. Grede mednarodne organizacije za delo me veseli trezni optimizem ravnatelja mednarodnega urada za delo. Posebno mi je do tega, da pozdravim akcijo mednarodnega urada za delo, ki je po dolgem zastoju prišel do proučevanja položaja poljskih delavcev. — Prav tako želim, da hi njegova akcija za mednarodno sodelovanje v politiki javnih del rodt-la koristne uspehe. Tudi je v velikem interesn moje domovine, da bi delovanje mednarodnega urada za delo na polju izseljevanja obrodilo sadove. Vse to i o veliki in težki problemi george c aposfll lnc. UNDERTAKERS EDINI JlM»*U)TANNia PtitikEBNIft V NEW YORK (J IN O&OlilCI " ANTHdHV 3VET, (Unlicensed) V Klicaju uprti se nhrpit* na na« pogrebni za vol in Mr. AaatlMajr 8vet ho prišel k V a at in Vam dni navodila In ceni« r VaSe popotno zadoVoljstrn. | MfetiKtoft. K. V. dm* 0-7*3 . i splošnega značaja, in za njiho vo ureditev je potrebna dobre volja in sodelovanje vseh dr- Vprašanje delovnega časa je prvovrstnega pomena za vso države, zastopane v tej ustanovi. Blagostanje, ki nastopa zadnja leta kot eden izmed osnovnih pogojev za uvedbo skrajšanega delovnega časa na podlagi ugotovitve mednarodnega u- rada za delo, že popušča. Ome nil »bom zgled svoje domovine, kjer še nismo pri produkciji prenasičeni, kjer imamo še široko polje udejstvovanja in kjer hi skrajšani delovni čas, če bi ga posplošili za vso pro dnkcijo, pomenil nekaj nemogočega. Tod«, če bi ga postopne skrajšali, bi morda dosegli kak sne uspehe in delno ureditev te ga vprašanja. Zato priporočamo mednarodnemu uradu za de lo pri reševanju teh problemov vso opreznost in mu želimo obenem mnogo uspeha. Govor ministra Cvetkoviča > napravil globok vtis na vse prisotne. Mnogo voditeljev tujih delfgacij je prišlo k njemu in mu čestitalo. Med njimi sta bi la zlasti franeoski delegat Goda nI in angleški delegat Leger. Jadransko morje ih jugoslovanska -vojna mornarica—— Pete* • a • • Zgaga UVOD. Ob priliki poseta šolske ladje jugoslovanske vojne mornarice "Jadrana" v Inkali 7/1 mž oh ih držav podati hočemo našim čitateljem v "kratkem .značaj Jadranskega morja in jiigoslovam?Jke vojne mornarice za razvitek, gospodarsko neodvisnost in bodočnost Jugoslavije na morju. Narod te anajihne in junaške balkanske držaive se je boril hrabro in "vlartrajno ramo Ob ramo za čaisa svetovne vojne z ameriškim narodom. Žrtve jugoslovanskega naroda v tej vojni in končna zmaga i z vo jena z izrednim junaštvom jugoslovanskih juna-ko\\ je izzvala elbi»i na Vzhodu. Kakor zadnjih osem let bi bil 'tudi letos rad med njimi, toda i usoda j«- hotela drugače. V duhu bom pa z Vami. Zakoncema pošiljam moje i-skrene čestitke in najlepše pozdrave. r^p Ivot -le čitali v sredo v oglasu, ibodo imeli v soboto velikn reč v Slovenski dvorani v Lit ti? Falls. Društvo "Združenih Slovencev*' bo priredilo eno tistih svojih veselic, ki ostanejo ude ležencem še dolgo v spominu. Letos bo na vrsti pečen jan-Kmalu po doseljenjn južnih'Jec in vse kar zraven spada. Slovanov na Balkanski |>olo otok, so primorski Slovani, po-sobno Neretljani, ki so živeli v srednjem priimorju Okoli dolnje Neretve in na otokih, postali pravi pomorski narod. Predali so se v n tonsko razbojništvo (ipiratstvo) ter so (početkom H. stoletja postali glavna (pomorska sila «na Jadranskem morju. Neretljani so polni dve stoletji gospodarili ne samo dalmatinskim otokmm in zalivom, temrrvee. t url i glavnim moi^kim potom na Jadranu in so napadali same Benotke in Beneči.jo. Rarli teea ^o Benečani poslali proti Neretljanom mnoge vojne ekwpedi aH Kdo bo imel pri jancu glavno besedo, ne vem, skoro gotovo bo pa pri bari Matija, ki bo s svojim nežnim glaskom opozarjal udeleženec k zmernosti in treznosti. •Prijatelj Uregorin mi piše:— — Trdno upam, da se. vidimo, kajti .»edaj -i >e menda že dovolj naležal. Ce s karo ali trenoin iie moreš, se pa p«# Hudsonu in Mohawku pripelji, kajti naša dvorana je oddaljena komaj par korakov od Erie kanala. Tistih par korakov te bomo pa nesli, če druge ne bo šlo. Ko boš zaslišal Zorčevo harmo nikdo, bodo pa berglje kar same padle od tebe. Katra in Marja na že ko i na j čakata, da bi plesali s teboj. Kaj naj storim, kaj naj odgc-vorim, ko bi ob sprejemu takega vabila najraje iz kože skočit. U' 'tflaiiU |'».' •ur- - '" m- - ...... ' • ..........- Hf- mfr - - ............. • a 71 ir Ml a iitn$i 4feK« rt» riiiV ivliVa rkumMvi^O if « a a -SUiVKNir HUBLISHINC COMIfANV ••tVlm* N •li'wfcki .Wa^luiS1 t ok*, pošiljatelje opozarjamo: m pffl flMUMvafe altrpffie »NM ( Ur. kalfl Mja M SnerSmSmSS m* V sredo sta se boksala v New Vorkn zamorec Joe Louis in Nemec Max Schmeling. No, basala se pravzaprav nista, 'kajti tolke! je Je eden, namreč zamoree, Nemec je pa držal. Borba je trajala 124 sekund. Louis je dobil $400,000. Dobro je bil plačan. $3225 je dobil za vsako sekundo. Nekdo je takole označil ame-rikanizem: ljudje volijo RoOse velta, ))otem pa neusmiljeno zabavljajo čezenj, sede na hišnem pragu ter čakajo, kdaj jim bo prinesel pismonoša ček za relief. Komaj smo iz zime prilezli, pa se je že dan nagnil. Da, danes bo že za nekaj minut krajši dan kot jj. bil predvčerajšnjim. Se par kratkih mesecev, pa bomo čitali: — iioba pikni kov jo minila, in zato je nase društvo sklenilo prirediti veliko ve eiico v društveni dvorani. V Now Yorku je že zgodnje grozde naprodaj. Drobceno je in kiselkasto, toda za silo in po tre bo že da od sebe par ga Ion. Poznam rojaka, ki mu že le-iosnji most vre v sodu. Xeki učenjak1 zatrjuje, da je na drugem svelu rai*no tako kakor mi tem. m čudnega, če se ljudje branijo umreti. »0LX8 N A BOD A"-New YorS Friday,, Juna,24, X^ THE LABGEST SLOVENE DAILY IN U. B. ANDRE THKBIVE: ** D«, .lean Buidreau ,«en»t .star 27 let, rojen v Alenoorru, pisar v £»lru&cnih tekst iinU'ah, pa i»i.-«-m Ae nikoli knel opravka 2 ura lniiki reicia. Stanujem R-ofceMpierrovi uJiei š1!. 31. 1 /ival j*-in ngU*d pri svojem hišniku ju svojHi sosedih, mt*i.tcm ko oni resi o nkso zaslužili mojega ajpoAtovanja do selie rslrtd m'ojih radijskih aparatov, svojih veenili prepirov, in rudi psov in .otrok. T<*la sem Obziren elovek in nisem rad krivičen." "Prišel sem torej, gospod ko misar, ker sle me klicali. Pa saj sem vmn že rekol, «la pisma moja. Sipoornal sem jih po pisavi, slogu in v^hl Pa če že moram, vam vseeno pojasnim se enkrat vse " "Potrelmo je, d:? v«ste, da v torkih in sn/hpet tre<"ala. Segel je v žep in \-tak-nil v i*-ita drago cigaro, drugo pa je ponudil meni. Trfda, ker sem se .branil, mi jo je malo-dane v-ilil. Pri tem se mi je približal in čutil sem. da je od nje Vel vonj po nežnem parfumu, okoli zaipesitja pa se mu je ble«tola zlata verižica.** "Naenkrat me je vorašal s tujim naglasom: "0os|>od, ali IZPOVED znate pisati ?** "Kaj se šalite, ^o-spori?*' 'sem ga vjprašal. "Vdviajsetem stoletju ,.«mio, pa naj bi so znašel i v kavarni nekdo, ki ne zrni pihati!" Toda tujec se je opravičil, da ni mi»sli1 tako. Želel je sa-;irw» vedeti, če mi gladko in jasno teče pero in če imam dober ' slog ali vsaj dormSljivo. Lahko vam rečem, gošipodje, I a se ni«em ha hal, ko sem imi dejal, da piišenl z lahkoto. ! T;;ilvo sva nnwzala pogovor in pripovedoval mi je. da je Amerikanec, da zna mnogo je-zi'kov .toda 'popolnoma ne obvlada nobenega. Rojim da je v Autilih na uokem otoku z 'imenom St. Thomas. Nekoč da j je nčLI ilairšrine, in potem, ko se je preselili v Združene <|r : zave, -e je bavil z angleščino, t pa ne iloljgo, kajti v jKXslediijem času je živel v neki.španski deželi. ne vem že, v kateri. Ved-no pa je oboževal Francijo in zato, kot je rekel, je prišel v Pariz, kjer se vadi v novem peiklii^i in sicer v jazzu, kjer igra na cimbale in ne vem še, na kateri instrumeint. Pravil je. da sta to dve godali, na kateri se je najtežje naučiti, pa on je itak že <>d nekdaj ljubil umetnčava:l dovolj pogosto, da bo njegova gorečnost km a hi kronana. Na vso moč pa si je želel, da 'bi si dopisovala. Tn ko me je videl, si je dejal: To je gospod ki ga potrel>ujen> m ki bo lahko pisal na mesto mene, ubogega tujca. Resnično gospodje, ta tujčeva misel se je tudi meni trdno zavrtala v možgane, in veste zakaj? Vise življenje sem trpel. (ker nisem imel nikogar ki bi bil lalt'ko z njim dober in zaupljiv. Vedno sem bil sam'. Tm a m pa srce na istem mestu kot vsi ostali, zato ni nič čudnega. če sem vedno sanjal, da bi bil ta-nekdo, ki bi sprejemal mojo ljubezen in moje žrtve nožno bitje, lepo in dobro in tudi nekoliko ponosno. Sem p,ač tak, kaj hočete." In na to nežno bitje sem potem mislil vse dni, doma in v pisarni, podnevi in [K>noči. Moj novi prijatelj me je nato vprašal, kako naj prav za prav piše in na,pravi l sem osnutek na koščku »papirja. Ali hočete, da vam povem, kaj seru pisal. Ne! Pa ne, »saj ste najbrž že sami vse prečitali. Najprej nisem vedel, v kakšnem tonu naj pileim, pa sem se odločil za orientalski način in sem pisal: "Vi site ik-ot panter speč pod palfrnanii in bojim se. da vas prebudi že šum mojih korakov. Vi ste kot sultanka, ki me lahko z eno samo besedo uniči. Vi ste —" Pisal sem in pisal, besede so se mi kar same us i,pa je izjpod peresa, tako sem, bil v ognju. Jerry je bil zelo zadovoljen. Obljubil mi je, da mi bo pokazal njeno sliko. Pa je bil najbrž preveč sramežljiv, ali pa bi mu bilo žal, da bi Še kdo dragi gledal njeno lepoto, pozabil je pač na svojo obltjnbo in jaz sem to velikodušno prezrl. Sicer pa, saj senr >i Evgenijo predstavljal sam zelo dobro. Samo pismo, spisano na takem papir »n vendar ni šlo, da bi odposlal. Zato mi je Jerry prinesel nasledn ji dan ibolj prikladen papir, češ, da on nikakor ni zmožen prepisali sam vseli teh francoskih fraz. Tako je prišlo do najinih' sestankov. Prepisal sem pismo. Ko pa je bilo treba podpisati, mi je rekel, da 'bo njegov veliki in nerodni podpis gotovo v strašnem nasprotju z ositalim pismom. Torej sem podjpisal sam samo s«črko, J, ki je prav tako lahko pomenila Jean kot Jerry. Tega sem bil neznansko vesel, ker sem si lalsko rekel, da jaz sam pišem Evgeniji. Končno ni bilo to nič čudnega, 'kajti .Terry me je še prosil, naj dam kar svoj naslov in tako je prišlo, da sem se na vsa naslednja pisma ,podpisal kar s svojim polnimi imenom. Jerrv je namreč prebival v nekem hotelu na Monltniartrn in je rajši videl, da .njegova izvoljen-ka ne ve o njegovi skromnosti. so tudi odgovori prihajali na moj dom. Tn jaz jiti 'lii^emi nikoli* razumete, prav nikoli prečita!!. Bilo mi je pod Častjo storiti kaj takega, čeprav sem jih hranil sam. Odpiral jib je Jerry sam in jih na tihem čital pred menoj. Za rde-val je od veselja ali nepotrpež-Ijivosti, včasih je tudi udaril z nogo ipo t!oh in si grizel ustnice. Meni pa je povedal enostavno samo smisel pisma in da naj bo odgovor bolj vroč in REVE2I V CLEVELANDU DOBIVAJO PODPORO nežen, in bolj nujen. j Ko je tako .minilo petnajst j dni, iMmiislite, je šlo za to,j da bi potoegnila *&ufpaj tja doli na neki čaroben otok. Obljubljal ji je prekrasno prihodnost, da ji Jk> kupil palneo s sužnji vred in tinli zveze /. najvišjo drtržfbo ji ni odrek-l. Evgenija se je dala pregovoriti, kajti uporabil sem vso svojo y.govoiMiost, ki sem jo nabral iz vtseh 'mogočih knjig z Eksotično vsebino, ki sem jih prebiral nala»šč za to priliko. Navseizai Inje ni šlo za nič dragega več kot za odhod iz Rordeauxa, s tem in tem panii-kom. na ta in ta dan in aro. Uredil sem sam vso zadevo s potnim listom in prtljago, knj-ti razumel sem, da je Evgc.iija še zelo inlalda. .Terry mi je najprej ponuja' denar za vse m-oje prizadeva nje zanj. Toda sni razumete, da nisem hotel za denar predajati svoje pisateljske zmož nosti prijatelju. Zssto j.> oblju- bil, da mi posije kraljevsko darilo, ko pride v svojo deželo, in da ne bi morda predolgo čakal, mi je zaupal svoj talisman, dvanajst malih usnjatih vjtčic, polniih earofbnega pr:.hu, se mi zdi. Dal mi jija pisma. Kje naj popdfpištmi zapisnik, •go spod kom i sa r ? 2ENIN JE POBEGNIL. Svojevnstino zgodl>o so doživeli te dni v Slovenskih goricah. Za 6. junij je bila napovedana poroka 23-leten Marije K. iz Trat v Slov. goricah in 35-o»begli zaročenec, da si je vso zadc\'o premislil "tn naj ne bo huda, ker je pobegnil. Vse, kar miu je dala, ji 'bo že povrnil, če 1m> mogel. Marijo je pismo seveda Viznemirjilo. Podala se je k orožnikom, kjer je pobeglega in nezvestega zaročenca prijavila zaradi prevare. Po- jasnila je, da je predzgodovina naslednja: V marcu se je pojavil v Tratah v Slov. goricah 30 lotni Martin, ki je prišel na mhisk v Trate iz Nemčije, kjer je bil vbc let zaposlen. Pri neki veselici si* je Martin seznanil z Marijo. Kmalu {]>otem stii 4>dlocila za porolko in dtdočila J>. .jnnij kot dan svuJf'be. Martin ni iinel sredstev, da bi 'kril poročne stroške. Marija ni bila samo pripravljena, da prevzame sama te stroške, amrpa*k je svojemu zaročencu tudi kupi«la novo obleko,-perilo in vse drugo, kar je potreboval. Tzročila mu je preko 1,"»00 din za razne potre lie in je .dala celo polovico svojega posestva prepisati na ime svojega bodočega moža. Žail, vsa ta procfMlnra, ki jo je stala ok< 1 i 2-UMi din. ni pomagala. Zaročenci4 ji je -postal nezvest, ter jo je tik pred poroko no vrt čez mejo. i... Spisi... Povesti Don Kihot Spisal Miguel Cervantee To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne lite rature. 158 strani. Cena 75c. *34f 64» 15 MAKttO SKN.IAN1N. SI.OVFNSKI KOltlNSON. MATKKINA ŽRTRV. 240 strani. ........................................................ MILIJONAR BRKZ OKNA RJA, »pisal C. t*to»»-• Upa Oppenbrlai. iti alnuii. tVna -.............. I Jo skrajnofii UHiiet rooiau lz uumltrut-jf« življenja. Oinienlieliu je xunui anfittrškl ro-HIIiu»........6« MOŽJR. spisal Knierson Hugb. 200 si rani. Onal .5« Zanimivo delo, ki l>o ugajalo vaakfuiu čha-iHju. Prevrni ura v uit1 nt* 7.ao&raja Ka originalom. MRTVI GOSTAC ......................................................S5e \01TAT0R, roman, spisal .lanko Kersnik. »9 strani. Cena $1.00 Kersnik jo poleg JurPiCa n«5 najbolj jMilju-den jilsatflj. del. ki jih Jurčič vwled l>o-Ie7.ni in srarli nI mogel za vršit i. je Kersnik usjtešnn dovršil. "Agirator"- — ^iev)in* |H>rM i> otroku, ti gane odtpidneea čudska. Deček' Je pP>d ameriške vzgoje, kt ne posna rsllir med bogatini In rprfžl psč pa zna ra/likovsrl le med dobrim * ~ Cena ftilrl vHuiMtlve črtl«-e na*egs priznsaega pi-.•WlK * ' * * i ■■' ' M ALP.NK«»STI. spl*aI' Ivan Albreht. 120 atrmnl. 00« .M Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruški pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, po-kuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevske-ga. Cena $2-25 80s SOe -JO 70 70r 410 .80 KAKO SEM SE JAZ LlfliAL. spisal Jako*. Ale ševet*. TRI knjige.pu ^50. 180 in. 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trt Je........1 Pisatelj nam v teh treri knjigah opisu je. usodo In življenje knietskega rants, ki su k* ararl-A1 p4islall v Sole, kjer Se j«» vzdrtevsl z lastninil sredstvi ler zdaj'lažje, zdaj te£je. ie%el «hI Side do š«ile ter »t nltdujič priboril v življenju uicMo, |h> katerem, je utreniH.- Kuji«* i>l«Mue živahno. Ob Mtfnlu se i«i moral Alt«. j^fleij| je naiwive«tat letalo, suhumrlu, »et ▼ si ratnKfrtii itd. NA DEŽNA MKOLAJAVNA Spisal V. M. vesll pisatelja Pn-gljn. ki jt* i ki/jih I rlu^i doleulskega kmeta kol le nialokilo. NADK^NA NIKOLAJA VN A Spisal V. M. Carftiu. strast. Ceua.....S5 Junaki ti*ga romana l>lodijf» iu tavajo ^kozl temo življenja. Vzpenjajo se LvlAkn, a sredi pota omagajo. NA INDIJSKIM OTOKIH .....................................50r NA RAZLIČNIH POTIH ........................................40r NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZM.-iN. trdo vezana. 115 strani. Cena ..................................... Knjiga vsHmje '•misli, ki »•» m? rotllle v Clt»-veku v prvlb letih svutovne vojne"- I'KSMl V PROZI, splsmi Chas. Baudelairr. 113 strani. Cena ........................................................ .80 VernH slika |>estrega vellkoineslnegs življenja In spominov nanj. PINUVINSKf OTOK, spisal Anatole Pranre. 28« strani. Cena ......................................................00 To Je satira na Tranroske pretekle In sedanje razmere. V lt*J kujigl Jh slavni franco-«»dlt*k»- ga pisatelja.-' Student naj «0. — naš vsakdanji - KKCH, spisal I«1. K. Eiužgar. KO stranL. Cena .50 . Naš mtijntersbl pripovedidk umu uu.il v ten -M dveh svojih delih nbUo duševne*« ulitki PRAVi-lICE, Košutnlk. II. zrezek! Ona......75 PRAV1J1CE, H. Mayer. Ona ................ M TURKI PRED DUNAJEM ....................................30r TATlt spisal Pranre Bevk. Trda vez. 80 str. 4'eaa .70 Naft Izboren [irlmorskl [U^atelj nam Usje v tej knjigi dve povesti, ki Jih je posvetil svoji ^ materi. TISOČ" IN' KNA N(»C, s slikami, rtlika iz.lnja. Uroš. 3 knjig«. Pena......3.-5 A. 5. 216'WEST ieth 3TR£ET Company NEW YORK, N: Y. ODI*-I««TMf oj za ljubezen Priaay, Jane 24, T938 m ESJIGEST SLOVENS DULY IN O. i. K ROMAN IZ 2IVLJEIJA Q ZA "fiUSIARO&A" PflkIREDtL: I.H. 37 mmm&cm&mm* "Gorori-l botn /. Gfladvs — talk o j mora proč; nobenega pomena ni več, da bi jo še držali. Naj gre na kako naše aadno poseatvo. Tam »bo imela mir in oskrbo. Tukaj v hiši je ne moremo, več imeti.'* 44TV> mMim tudi ja«, WRliain." Mr. Lmithatn pogleda Rozano. **Zakaj nam ni*:e takoj 'povedali, da vas je Marv tako «elo ranila f99 Bozana je zelo bleda. *4Stara rthoga žena je in je nisem hotela zatožiti. Xje-na ljubosumnost prihaja iz ljubezni do Winnie in do gospe in meni ne privošči, da sem v bftižini teh dveth.4" i4DcA>ro, z njenimi slabostmi smo imeli 'dovolj dolgo potrpljenje — pa tudi -za njo je ib<>ljše, da pride enflu-ait do popolnega ntini." Gladys se je morala, četudi težkega srca, odločiti, da odslovi staro >'hi2Jkinjo. Prišlo je do razburljivega prizora, v karterem je Mary jasno pokaaala, da ni pri popolnem duševnem zdravju. Zato je bila trudi »poslana v bolnišnico za slaboumne. , Gwen istega dne ne more najti priložnosti, da bi Rozano prosila za svojo zaveznico. Zato je to preložila na prihodnji dan. Ko Reginald izve za dogodek med Rozano in Mary, je bil gpočettika zelo hud na staro služkinjo, potem per se mu je zasmiHila, kot vsem dragim. Ko Rozana po tem razburljivem dnevu slednjič pride v svojo sobo, je 'tako trudna, da !bi ,na jra jše takoj legla. Toda pravi si, da Ralf Tiefenibaoh čaka na njeno pismo in tako fee odloči, da mu takoj odgovori, ker ,naslednjega dne najbrže zopet ne *bo imela časa. Sede k pisalni mizi in položi ,pred se pismen'papir. ' Toda pri nadpiau se ji visitavi pero. Slednjič pa zapiše: Vele-cenjeni goqpod doktor! — in tako tudi pusfci. Bolj zaupnega! tiadpisa ji ni kazalo zapisati. Nato pa pijše dalje: 4 4 Vaše ljuibeosnivo pismo sem sprejela, in ne morem Vam popisati, kako je vplivalo na mene. Vse, kar v njem poveste, me je *flU Naslednjega Jotra, »ko'Rozana Winnie oblači, pride Gwen v otroiko sobo. (Dalie prihodnjič.) Tedenski kotiček Piše L BUKOVINSKI, Pittsburgh, Pa. CV1 zadnjega četrtka pa do kaj pod palcem in nameravate danes v torek, ko to pišem, ne,začeti nov biznists, vse drago izhaja v našem mestu nobeden raje, samo nove bolnišnice ni- edinili dveh popoHanskih dnevnikov 44Pittsburgh Press" in "Sun Telegraph," ker so zaštrajkali pisarski delali v boju za gotove delavske pogoje. Seveda tudi veliikih nedeljskih izdaj nismo imeli, kajti edini jutranji časnik "Post Gazette", ki ni prizadet in redno izhaja, ne tiska nedeljskega lista. Dejanski je na štrajku le o-koli 400 pisarniških uskužbe-n-cev, ali ob delo je prišlo direktno in indire-ktno preko 4000 oseb, tiskarji, mehaniki, jporočevakli, slikarji, vozniki, časniiški prodajalci in mnogi draigi, ki so v zvezi z novinarsko industrijo. Ne gre se toliko radi plače, ampak najbolj za priznanje zaprte delavnice, proti čemur se lastniki časopisov na onoč protivijo, in pa za nekatere drage upravičene zahteve, na primer, da bi ne bil delavec vržen na cesto, kar tebi nič meni nič, brez tehtnega vzroka ko gara za komfpa-nijo že celih 15, 20 ali pa še več let. • • • Pretečeni masee. ( je -mmilp eno leto, odkar posluje novi o milijonski in 18 nadstropni Allegheny General Hospital. Ponosna stav/ha, ki je nadomestila staro nizko poslopje, je stala nedovrišena celih 6 let ker je zmanjkalo denarja in kredita, dokler ni priskočila na pomoč končno dovrši tov zvezna vlada s posojilom 2 milijona dolarjev. Rečeno .je bilo, da zdravilišče ne bo padlo na rame javnosti, temveč se bo vzdrževalo iz plačila bolnikov in iz darov od gotove strani, ali račun so napravili (brez krčma rja. Bolnišnica je imela prvo leto nad 8000 bolnikov in 22,000 zunanjih, to je dispensary, kar je bilo seveda prosto, zraven tega pa še brezplačno 42 odbtotkov vseh bolnikov, kar je povzročalo $350,000 dolga. Država Pennsylvania je dala $90,000, drago pa je ostalo nepokrito. In zdaj bi bilo treba zvezni Vladi odšteti $90.000 kot prvo odplačilo na 2 milijonski dolg, ali iz deficita tega ne bo mogoče. T Lat i redki rojaki, ki imate kar ne zidajte, (kajti tam ni zaslužka. • * * Ne dolgo tega sam se mudil pri rojaku-prijatelju, katerega sin se je pripravljal na srednje šolski izpit, pa so prišli v pogovor razni stanovi in poklici. — Wally — sem nagovoril fanta — ako bi imel na izbiro, kaj bi raje postal, prezirient Združenih držav ali bogat bankir? — Brez pomisleka raje bogat banlcir. — Zakaj pa to? Ali si tako nagnjen na denar? — Oh, nikakor, ampak vladal hi rad, — Vladal? Xu, potemtakem pa bi moral postati ameriški predsednik. — Jaz ne mislim tako, kajti vedno je bil in je š^ tisti via dar, ki ima denar. Fant je imel prav, akoravno so dandanes privatnemu kapitalizmu precej pertuti pristrižene radi veojih plač in večjega dohodninskega davka, >n najbrže več ne bomo nikoli imeli — v korist del. ljudstva — novih Carneigijev. Frickov, Rockefellerje-v, M organom in dragih podobnih denarnih velikanov. To 'je pač razumljivo, da >o si posamezniki nakupičili nezaslišana bogastva, >aj so svoje (delavce berašlko plačevali za najtežja in najnevarnejša dela po jamah, rudnikih, topilnicah in jeklarnah, kot na primer Carnegie po $1 do en $1.50 za deset ali ceilo enajst urno delo, dočim so svoje produkte razmeroma drago prodajali. Saj takrat od leta 1870 pa do 1910 je bila dežela v največjem razvoju in razmahu, ko so gradili na vseh koncih in krajih že leznice, ceste, mostove, preko pe, tunele ter razne druge naprave, in nove naselbine so zrastle čez noč, kot gobe po dežju, mala mesteca pa so no-stala velemesta in metroprlo. Da, da, Teuvpora mutantnr! • • * Včasih se pritožujemo nad velikimi računi za razsvetljavo in kurjavo v zimskem času., ne pomislimo pa, kolika vsota bi bila ako bi nam Gospodar Vesolj^bva računal v denarju ZBOROVANJE PRIST ANIŠKE INDUSTRIJE Henry Schmidt, predsednik mednarodne unije pristaniških delavcev na Pacifiku govori na zborovanju zastopnikov p* robrodnih družb in zastopnikov pristaniških delavcev VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aU jo pa plačajte nagemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojlh imena so tiskana z debelini črkami, ker so upravičeni obiskati tuu: druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob famtiz COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftlč Walseoburg, M. J. Rajnik » INDIANA: Indianapolis. Fr. ZopaetU ILLINOIS: Chicago, J. Bev&fc Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) Joliet, Jennie Bambich I# Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Auguatta North Chicago in Waukegan, Mtth. Wariek MARYLAND: Ritzmlller, Fr. Vodoplvee MICHIGAN: Detroit. L. Plaakar MINNESOTA: Chlaholm, Frank Gonfte, J. Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Goni« ..GUbert, Louis Vessel Hlbblng. John Povie Virginia, Frank Hrvattch f MONTANA: Roundup. M. M. Panlaa Washoe. L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Brodsrlck NEW TORE: QowasOa, Kart UM* Falls, »I OHIO: Barberton, Frank Treba Cleveland, Anton Bobek, Chas. Kar-linger, Jacob Resnlk, John Slapnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumfie Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnikar Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdale in okolica. Mrs. Ivana Rupaik Export, L FarrelL Jerry Okorn Forest City, Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Johnstown. Ma Peiantz Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank BaUoch Midway, Jonn Ž ust Pittsburgh in okolica. Pbilip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. SeWftor West Newton. Joseph Jovan...... WISCONSIN. Milwaukee, West Allis, IV. Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Diamondville, Joe Rolks za luč, (goiflvoto in energijo, ki nam jo pošilja iM)to:n soinca. Nekoč za časa počitnic, ko smo kempali v hladnem penn-svlvanjskem gozdu pri bistrem potoku in nisem im^! pod milim nebom drugega po večerji Ikosček oglja in pri mesečini rac-unal, računal in računal, dokler nisem prišel do zaključka, da ibi tak bili znašal za eno leto — niti renta manj, neiro 2,384,157,103.354,500,538,69 i. j. dva trilijona, 384,157 biljonov. 103,354 miljonov, 500 tisoč in 538 dolarjev ter f»9 eentov. Kaj ne, čedna vsotica. da se človeku kar v glavi zvrti. To-litko denarja ne bo \-sega skupaj od začetka pa do^ konca sveta. » • * Malo da nisem ?\• zapei-atil ta dopis, ko zaslišiin lahno trkanje na vrata, in na moj poziv je vstopila v sobo — pre-letsto krasna mladenka, katere čelo je dieil sveti cvetlični venec. — Prišla sem po slovo — je dejala in mi desnico podala — kajti danes 21. juniju -«e je približal konec mojega vladanja in čas mojega odhoda. Žel im ti do prihodnjega našega svidenja drago leto, da bi ime4 poročati v svojem Ts>-tičfku samo vesele vesti, z(da,i pa ti priporočim mojo vrlo naslednico, ki bo prevzela vlade nad vesoljno prirodo. To is&govorivsi je naglo kot kafra izginila skozi vrata, ni so pa Še se utegnile duri zapreti za njo, že se prikaže pred menoj draga devojka — napo- VSE PARNIKE in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: slovenic publ. co. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18th St., New York, N. Y. vedami naslednica Res, da so «i mogla glede nežnosti, mladosti in bajne lepote primerja ti s pivo, ali bila je postavna, samozavestna ter polna življenja, moči in zdravja, čez bujne prsi pa je imela pripet — šo-pek pšeničnega klasja. Gra-eijozno in z nasmehom se mi je priklonila, mi stisnila de^nicu ter šepnila, eno eflino besedo: Pozdravljen! C>h, in ta njena roka, Lako je bila ognjeno-gorka, da mi je pot žalil čelo. Mu, kako bi tudi ne, saj ta žena ni bila nikdo drugi nego vroče poletje, dočim je bila prva — cvetoča pomlad. Prvi poletni pozdrav! KitETAMJE PAKN1KOV SHIPPING NEW,'} 25. junija: Vuicanis T Trst Juuija: New lurk v Hamburg Muroundle v Havre Aquitania v Cherbourg 2. julija: Nieuw Amsterdam, Boulogn^ Bremen v Bremen Cham|>lain v Havrf Hex v Genoa 6. julija: Queen Mary v Cherbourg Hansa v Hamburg 7. julija: Hi* «le France v Havre 8. julija: Europa v Bremen «J. julija: Saturnia v Trst Volpndam v Boulogne 12. julija - De Grasse v Havre 13. julija: iJeutachland v Hamburg Aquitania v Cherbourg Xorinandie v Havre 15. julija: Statendam v Boulogne Iti. julija: Con te di Savoia v Gecoa 1». julija: Bremen v Bremen 20. julija: Queen Mary v Cherbourg julija: Nieuw Amsterdam v Boulogne Hex v Genoa . .Chainplain v Havre 26. julija: Europa v Bremen 27. julija: New York v Hamburg 28. julija: He de France v Havre 30. julija: Vulcania v Trst 3.avgusta: Hansa v Hamburg Aquitania v Cherbourg Xorinandie v Havre o. avgusta: Sta tend am t Boulogne ..Bremen v Bremen 6. avgusta: Coute di Savcia v Genoa 10. avgusta: Queen Mary v Cherbourg 11. avgusta: Cbamplain v Havre 12. avgusta: Europa v Bremen 13. avgusta: Saturnia v Trat 16. avgusta: Nieuw Amsterdam v Boulogne 17. avgusta : Xorinandie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg 20. avgusta: Rex v Genoa lie de France v Havre Veendam v Boulogne 23. avgusta: Bremen v Bremen 24. avgusta: Paris v Havre Queen Mary v Cherbourg New Yorlc v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa 30. avgusta; , Europa v Bremen Stateudam v Boulogne De Grasee v Havre 31. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre SPOMIN JNA STARO DOMOVINO Naši Kraji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x7V2 incev Ta krasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVENSKI DOM \a|vefja zaloga slovenskih knjlf v Ameriki! V knjigarni "Glasit Naroda^Uhko « -»v ' ^r^„ * dobite vsakovrstne slovtnsk« ^ knjige naiih priznanih pisateljev i Cankarji Tavčarja, Jurčiča, Jreglja, Kmetovi Milčinskega, itdf^V^atlogl hnamo Hr ""H prevode del svetovnoznanili mojstrov \ Gospodarske, gospodinjske ia pouSn« knjige Igre, pesmi, eemljevideS Ljubitelji lepe knjige naj pile jo p# cenik knjig, ki jih imamo^ v* salog^ ►iLIS MiUtOPJV« (d«p. k ) 216 W. lSIh Street. Ne« Yerk