PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal • v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
o x< 0' f O T' O >
s
5
o
M
5
P
‘S
I
r_
bi:
X —:
Ci
>
559
ije)
Ui
23

Poštnina plačana v gotovini. Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 157 (12.789)
0^
Trst, sobota, 4. julija 198'i	2.
Nujni
odgovori
VOJMIR TAVČAR
Čeprav so od volilnih izidov italijanski mediji polni ugibanj o oblikovanju večine in o sestavi vlade, so bili v teh tednih žarometi italijanske politične scene usmerjeni predvsem na KPI. Poraz komunistične partije na nedavnih volitvah, samoizpraševanje stranke, spremembe na vrhu, odkrita in ostra razprava ter ločevanje v večino in manjšino so nedvomno velika novost, ki bo vplivala na razpletanje ali zapletanje politične štrene v državi, čeprav je v tem trenutko težko predvideti, ali bo odpravila tradicionalno coklo, ki je vsa povojna leta preprečevala Italiji, da zaživi kot polnokrvna predstavniška demokrcija.
Politologi so si bili v zadnjih desetih letih v svojih analizah edini: ena od glavnih težav italijanskega političnega sistema izhaja iz tako imenovane blokirane demokracije. Zakaj blokirane: ker je bila v več kot štiridesetih letih KD edina os vseh vladnih koalicij, medtem ko je KPI ostala v opoziciji in ni imela možnosti (v tem okviru ne razpravljamo o upravičenosti ali neupravičenosti teh stališč), da bi postala vladna sila, če izvzamemo zelo kratko razdobje vlade demokratične solidarnosti. To je nedvono obubožalo italijansko demokracijo, saj je preprečilo zamenjavo za krmilom države, prispevalo je k zatohlosti, neprevetritvi, okostenelosti, hromljenju, ponavljanju enih in istih razvojnih modelov in političnih vsebin. Izzvalo ali vsaj delno napajalo je pa tudi drugačne negativne posledice.
Tega se je nedvomno zavedla tudi sama KPI, ki se je kot stranka znatno spremenila. Čeprav svoje zgodovine in svojih korenin ni nikoli zanikala - in absurdno bi bilo, če bi jih - je pa vendarle stopila na pot razčiščevanja odnosov z vzhodnim svetom in s Sovjetsko zvezo še posebej. Tako je leta 1968 obsodila invazijo Češkoslovaške, po invaziji Afganistana pa je takratni sekretar KPI Berlinguer govoril celo o »končani propulzivni sili oktoberske revolucije«. Italijanski komentatorji, zlasti bolj odprti, so spremljali in še spremljajo proces s posebno pozornostjo. Tako je na primer Giorgio Bocca že pred volitvami zapisal, da je prisotnost nekaterih neodvisnih osebnosti kot sta na primer Giolitti in Arfe na listah KPI, dokaz, da je partija demokratično dozorela in je povsem legitimirana, da se predstavi kot možna os vladne koalicije.
Čemu torej tako pekoč poraz? Zakaj italijanski volilci niso upoštevali razvoja stranke, njene dinamičnosti v predvolilnem obdobju, jamstev, ki so jih dajali neodvisni kandidati, nov način odpiranja do mladih in njihovih problemov? Ima prav Scalfari, ko trdi, da je bilo na dolgi poti čez reko skoraj neobhodno, da KPI izgubi svoje zastave? Ali pa imajo prav drugi, ko ugotavljajo - shematično rečeno - da je primerjava med dinamičnostjo kapitalističnega sveta in okostenelostjo socialističnega (navzlic aktivizmu novega sekretarja KP SZ) vplivala na volilno uspešnost (oziroma neuspešnost) italijanskih komunistov?
Najbrž je res, kot trdi angleški marksist Hobsbasvm, da so vsi socializmi v krizi, od kar je postalo jasno, da kapitalizem ne bo zlepa doživel svoje do-
NADALJEVANJE NA 2.STRANI
Pred skorajšnjim imenovanjem parlamentarnih predsedstev
Bivša vladna koalicija
za obnovitev ravnovesij
KPI proti diskriminacijam
Spadolini ni več tajnik PRI
RIM Po četrtkovem parlamentarnem »showu«, kakršnega menda v povojni Italiji ne pomnimo, se je politično vzdušje v Rimu spet zresnilo pa tudi privedlo do novih polemik v zvezi z imenovanji novih predsedstev poslanske zbornice in senata, stalnih parlamentarnih komisij, odborov in dvozborničnih skupščin, do katerih bi moralo priti sredi naslednjega tedna.
Polemike zadevajo nesoglasja med KD in PSI glede združljivosti vprašanja gornjih imenovanj s problemom o sestavi nove vlade oziroma okoliščino, da se KPI čuti nekako bojkotirana, kar zadeva institucionalna imenovanja. K vsemu temu gre dodati, da je odbor za protijedrski referendum predlagal včeraj zbornici izvedbo tega ljudskega glasovanja že jeseni letos in da so predlog podpisali predstavniki kar osmih načelnikov skupin PSDI, PR, KPI, DP, PSI, Zelenih, Neodvisne levice in PLIi glasnik referendumskega odbora Paissan je zato pozval k podpisu predloga tudi demokristjane.
Toda vrnimo se k parlamentarnim zadevam. Včeraj je bil na sedežu KD posvet med zastopniki senatnih skupin bivše petstrankarske koalicije, na katerem so soglašali, da je treba zagotoviti v Palači Madama vsem tem silam »uravnovešeno predstavništvo«.
Podoben sestanek je bil v zbornici, kjer so zastopniki razpuščene »peterice« ravno tako dosegli načelen sporazum. Tako PLI kot PSDI sta zahtevala podpredsedniško mesto, s čimer pa se npr. socialisti ne strinjajo in zlasti ne KPI. Komunisti zahtevajo namreč »globalno« pogajanje tako glede predsedstev kot glede komisij v poslanski zbornici, češ da ne sme biti diskriminacij na njihovo škodo. Demokristjan Martinazzoli je že rekel, da temu nasprotuje.
Z druge strani so laične stranke v zvezi z imenovanji v senatu naslednjega mnenja: če bi demokristjani in komunisti volili vsak zase, torej čisto svobodno, bi si dvostransko razdelili prav vsa razpoložljiva mesta, tako da bi ostale vse druge stranke praznih rok. Te »nevarnosti« pa menda ni, saj se demokristjani odkrito potegujejo za to, da bi imeli v senatu odslej mnogo večjo težo kakor v preteklosti, poleg tega vsaj navidezno ne marajo sodelovati s KPI.
Državni poglavar Cossiga je včeraj dolžnostno sprejel novega predsednika senata Giovannija Spadolinija, ki je že odstopil s položaja tajnika PRI, in že tretjič zapovrstjo izvoljeno predsednico poslanske zbornice Nilde Jotti.
Po večurnem zasedanju v sc
Barbieja obsodili na dosmrtno kazen
Klaus Barbie
PARIZ — Včeraj se je v Lyonu zaključilo sojenje Klausu Barbie-ju, ki je bil obtožen zločinov proti človeštvu. Po večurnem zasedanju je sodišče obsodilo bivšega poveljnika Gestapa v Lyonu na dosmrtno ječo in mu niso priznali nobene olajševalne okolnosti.
Pred koncem procesa je predsednik sodišča Andre Cerdini ukazal, da obtoženca, ki ni maral, razen ob samem začetku, prisostvovati sojenju, privedejo v sodno dvorano. 13. maja, tretji dan procesa, je namreč bivši poveljnik Gestapa v Parizu izkoristil možnost, ki mu nudi francosko pravo, da ne prisostvuje obravnavam. Le dvakrat so obsojenca proti njegovi volji privedli v dvorano, moral se je namreč soočati s pričami, ki jih med preiskavo ni srečal.
Tudi ob zaključku procesa je »krvnik iz Liona« trmasto vztrajal pri svojem.
Barbieja so v odsotnosti, zaradi vojnih zločinov, že obsodili na smrt leta 1952 in leta 1954. Obsojenec je bil takrat v Boliviji, medtem pa sta obsodbi zastarali. Po ekstradikciji v Francijo, februarja 1983, jja so ga obdolžili zločinov proti človeštvu, ki pa nikoli ne zastarajo. Med najbolj pomembne obtožbe sodi ugrabitev in deportacija 44 židovskih otrok, deportacija, z zadnjim »vlakom smrti«, ki je iz Liona odpeljal 11. avgusta 1944, 600 Židov in pripadnikov francoskega odporništva in deportacija 84 Židov, ki jih je ugrabil med racijo na sedežu glavnega izraelitskega združenja v Franciji. Barbiejev zagovornik je skušal vselej dokazati, da sodišče nima nobenih neoporečnih dokazov.
Težke zahteve Ferrari]a pred prizivnim sodiščem v Benetkah
Javni tožilec na petoveljskem procesu zahteval dve dosmrtni kazni in 128 let zapora
Za Vincigueno in Cicuttinija dosmrtna ječa, za gen. Mingavellija 12 let, za odv. Pascolija 4 leta
MARKO WALTRITSCH
BENETKE — Dve dosmrtni ječi in 128 let ter 4 mesece zapora je včeraj zvečer javni tožilec Gabriele Ferrari zahteval za obtožence v sedanjem procesu o atentatu v Petovljah, ki od srede letošnjega marca poteka pred porotnim sodiščem v Benetkah. Obtožencev je 18. Javni tožilec je le za enega od njih, za takratnega goričkega prefekta Vincenza Molinarija zahteval, da ga ne obsodijo.
Dosmrtno ječo je javni tožilec zahteval za Vincenza Vinciguerro in Carla Cicuttinija, ki sta obtožena priprave in izvedbe atentata v katerem so bili 31. maja 1972 pri Petovljah ubiti trije karabinjerji. Vinciguerra je dejanje priznal. Cicuttini pa se je dolgo let skrival v Španiji in potem, ko je pred kakim tednom španska vlada odredila izgon prevratnikov, izginil neznano kam.
Hude kazni je tožilec Ferrari zahteval tudi za karabinjerske častnike in za sodnike, ki so, po atentatu v Petovljah, na vsak način skušali spraviti preiskavo na napačno sled. Za takratnega poveljnika deželne legije karabinjerjev generala Dina Mingarelli-ja je zahteval 12 let zapora. Prav toliko za njemu podrejenega polkovnika Antonina Chirica. Tri leta
in štiri mesece pa je zahteval za marešala Napolija. Za goričkega državnega pravdnika Bruna Pascolija je zahteval 9 let zapora. Za karbinjerska polkovnika Michela Santora in Angela Pignatellija, je javni tožilec zahteval 5 let za vsakega.
V drugo skupino sodijo voditelji neofašistične skupine Grdine nuovo iz Benetk ter Vidma, ki so skušali obnoviti fašistično stranko, ter bili nekateri tudi soudeležni v pripravah na teroristično dejavnost. Za njihovega šefa Carla Mario Maggija iz Benetk je padla zahteva po 17 letih zapora. Za druge iz te skupine je zahteval manjše kazni. Za Gaetana Vinciguerro iz Vidma je zahteval 10 let.
Za goričkega odvetnika Ena Pascolija, takrat fe-derala MSI, je javni tožilec zahteval 4 leta zapora, za njegovo ženo Liliano di Giovanni pa 11 mesecev.
»To je zgodovinski proces,« je dejal javni tožilec Gabriele Ferrari članom sodnega zbora. »Ta proces bo gotovo povzročil škandal. Vendar je to cena, ki jo mora naša družba plačati za ohranitev svobode. Proces o Petovljah naj bo le začetni, saj mu morajo slediti drugi, ki bodo pojasnili vso strategijo napetosti v Italiji,« je še dejal sodnikom javni tožilec tik preden je objasnil prej omenjene zahteve po obsodbah.
S temi zahtevami se je zaključil dolg obtoževalni govor javnega tožilca. Ta je svoja izvajanja začel že prejšnji torek in sodnikom govoril kar 9 dni. V tem, za marsikoga nenavadno dolgem času, je javni tožilec do podrobnosti razgrnil prevratniško delovanje neofašistov, ki so hoteli obnoviti fašistično stranko, ter potem izvesti vrsto atentatov v raznih krajih države, med temi tudi tistega v Petovljah. Tožilec Ferrari pa je do potankosti obnovil tudi akcijo preiskovalcev, od karabinjerjev do sodnikov, ki so po njegovem hote in vede speljali preiskavo o atentatu na napačno sled, samo da bi obvarovali pravične kazni prave atentatorje. Javni tožilec se je precej zaustavil tudi ob raznih predhodnih akcijah varnostnih služb, o dejavnosti nekaterih visokih državnih funkcionarjev, tako civilnih kot vojaških, ki so načrtno vodili akcijo prevrata, za katero so se zavzemli ljudje, o katerih se je kasneje izkazalo, da so pripadali loži P2.
Proces se bo nadaljeval v ponedeljek. Predvideno je, da bodo zagovorniki govorili 3 tedne. Zatem so na vrsti še odgovori javnega tožilca in civilnih strank. Sodni zbor bo zatem za zaprtimi vrati razpravljal o zahtevah javnega tožilca in branilcu. Predvideno je, da se bo proces zaključil zadnje dni julija ali prve dni avgusta.
Danes in jutri V BAZOVICI
partizanski miting za »Mir brez meja« in pohod mladih do Lipice
Razprava o proračunu na tržaški Občini
TRST Tržaški občinski svet je pozno sinoči vendar začel razpravo o letošnjem proračunu.. Diskusijo je uvedel listarski župan Staffieri z izjavo, v kateri je sporočil skupščini, da se je prav pred začetkom seje zaključilo »preverjanje« med strankami večinske koalicije, ki je doslej pogojevalo začetek proračunske razprave. Predstavniki Liste za Trst, Krščanske demokracije, PSI, PRI, PLI, PSDI in Slovenske skupnosti so dosegli sporazum, v katerem je predviden odstop vseh občinskih odbornikov, oziroma vrnitev njihovih mandatov županu, da se po izglasovanju proračuna izoblikuje nov občinski odbor.
Župan je v svoji politični izjavi izrazil zadovoljstvo, da med nekajtedenskim preverjanjem ni prišlo do nobene krize v odnosih med koalicijskimi strankami in da so se pogajanja zaključila pozitivno. Po njegovih besedah je sedaj večina trdnejša, ker je social-demokratska stranka sklenila neposredno sodelovati -v' občinskem odboru, medtem ko liberalci sicer vanj ne bodo vstopili, a ga bodo trdneje podpirali. Postavili so tudi prednostno lestvico v programskih obvezah, ki bo okrepila upravno dejavnost, je poudaril Staffieri.
Posegi svetovalcev v proračunsko razpravo se bodo zvrstili v prihodnjih dveh tednih, tako da je pričakovati, da bodo do konca meseca odobrili proračun in tudi opravili preustroj občinskega odbora.
Tenis: na wimbledonskem turnirju
V finalu Lendl in Cash Danes Navratilova - Graff
n □ □
Na kolesarski dirki po Franciji
Počitek, vendar ne za vse Veselje v italijanskem taboru
□ □ □
Ob koncu prestopnega roka prvoligašev
Letos malo jugoslovanskih nogometašev odšlo v tujino
Brez hujših posledic potresi v Piemontu in na Siciliji
Potresni sunki stresli Marke Malo gmotne škode in panike
Do nesreče je prišlo zaradi tehnične okvare
Avtobus zdrvel v brezno V Španiji umrlo 38 oseb
Najvidnejše posledice včerjašnjega potresa v Markah	(Telefoto AP)
ANCONA — Včeraj med poldnevom in eno uro je italijanski geofizikalni inštitut zabeležil tri močne potresne sunke, ki so imeli svoje epicentre v Markah, Piemontu in na Siciliji.
Potres so najbolj občutili v Markah, kjer so ob 12.22 zabeležili začetek potresnega sunka z magnitudo 4,9 stopinje po Richterjevi lestvici, to je v jakosti 7 stopnje Mercallijeve lestvice. Epicenter potresa so zasledili na območju med kraji Porto San Elpidio, Porto San Giorgio in Permom, ki se nahaja v pokrajini Ascoli Pičeno.
Potresne sunke so občutili tudi v obmorskih krajih, kjer se je marsikateri letoviščar odločil za predčasno prekinitev dopustov. Potres ni povzročil žrtev pa tudi veliko panike ne. V Porto San Giorgio, kjer se je delno sesul zvonik župnijske cerkve, so utrpeli največ gmotne škode.
V Markah je pet družin moralo zapustiti svoja stanovanja, medtem ko ni imel potres šeste stopnje Mercallijeve lestvice z epicentrom v dolini Ločana pri Turino nikakršnih posledic.
MADRID — 38 oseb je izgubilo življenje; dvajset pa jih je hudo ranjenih. To je v skopih številkah izražena prometna tragedija, ki se je pripetila včeraj v pri Montereju v zahodni Španiji.
Turistični avtobus, s katerim se je petdeset starejših potnikov (vsi so bili španski državljani) peljalo na izlet v Galicijo, se je prevrnil v 150 metrov globoko brezno. Do nesreče je prišlo na nekem posebno strmem cestnem odseku med Zamoro in Santiagom.
Dinamika nesreče ni povsem jasna, najbrž pa so avtobusu odpovedale zavore, čeprav ni izključena možnost okvare na volanu. Nekateri preživeli potniki so izjavili, da je šofer avtobusa malo pred nesrečo zamenjal gumo, ki je med vožnjo počila.
V Jugoslaviji troštevilčna inflacija
BEOGRAD — V Jugoslaviji so prvič uradno zabeležili troštevilčno inflacijo, Zvezni zavod za statistiko je namreč sporočil, da so bile maloprodajne cene v juniju za 100,6 odstotka višje od tistih junija lani.
K rasti inflacije so v prejšnjem mesecu največ prispevale zvišanja cen bencina, cigaret, kot tudi večine kmetijskih in industrijskih izdelkov. Statistika beleži, da so bile cene v juniju za 9,4 odstotka višje od cen v maju, porast junijskih cen, v odnosu na decemberske, pa znaša 51,1 odstotka. Kot logična posledica so se zvišali tudi življenjski stroški, ti pa so za 98,1 odstotka višji od tistih iz lanskega junija.
Odšli so za kruhom čakala jih je smrt
VVASHINGTON 16 jih je bilo v vagonu. Vozili so se iz El Pasa, na mehiški meji, proti severozahodu, da bi s trdim delom na boljše plačanih ameriških deloviščih prislužili denar, ki bi svojcem omogočil dostojnejše življenje. Prehod meje in železniški prevoz so organizirali »coyotes«, ki jih mnogi imajo za moderne trgovce s sužnji, za uslugo pa jim je vsak odštel 200 dolarjev.
V sredo so jih, z dvema spremljevalcema, vkrcali v tovorni vagon, ki se ga je mogoče odpreti samo z zunanje strani. Voz je bil tak, da je v notranjosti ohranjal zunanjo temperaturo kraja, kjer so zaprli vrata. V El Pasu je bilo takrat 40 stopinj. 21-letni Miguel Tostato Rodriguez, ki mu je uspelo narediti v podu vagona majhno luknjo, skozi katero je lahko dihal in se zato rešil, je dejal, da je kmalu postalo- nevzdržno vroče in soparno. Odločili so, da bodo izmenoma poskušali odpreti vrata z majhnim izvijačem, to pa jim nikakor ni uspelo. Začeli so se tako slačiti, zraku pa je bilo vedno manj. Med rutinskim pregledom v kraju Sier-ra Blanca, 100 kilometrov oddaljenem kraju, so cariniki zaprepadeno ugotovili, da v vagonu je bilo 17 mrtvih; 15 »pollos« in 2 »coyota«.
Otroci-žrtve nasilja: Smrt v pralnem stroju
WASHINGTON Koliko črnila je teklo o nasilju, ki ga odrasli izvajajo nad mladoletniki? Preveč. Žal pa se ta reka krvavo obarvanega črnila za kronista še ni izsušila in vanjo moramo ponovno namočiti hipotetično pero, da predočimo javnosti nečloveško početje matere (samostalnik ji pritiče iz zgolj bioloških razlogov), ki je 3-letno hčerko umorila v pralnem stroju.
Otroku je bilo ime (kruta ironija) Felicia. 26-letna mati Dorothy Humphrey iz Detroita jo je od rojstva pretepala s plastičim kijem in jo zapirala v temačno sobico, da »ji ne bi nagajala«. Pa kaj ko je eden izmed Felicijnih stricev, 31-let-ni Roger Adkins, ki ga bodo najbrž obsodili na dosmrtno ječo, komaj triletno vnukinjo redno posiljeval?
Felicia se je polulala, zato jo je mama »kaznovala« tako, da jo je zaprla v pralni stroj in ga nato tudi vključila. Otroka je mučila dobre pol ure. Felicia je umrla zaradi hudega možganskega šoka, ki ji ga je povzročila voda v pralnem stroju.
Mati je zdaj obtožena umora. Beseda umor pa je najbrž preblaga za opis srhljivih razsežnosti tako zverinskega nasilja, ki mu ne moremo najti imena.
• Nujni
NADALJEVANJE S 1. STRANI
končne krize in da izkazuje (seveda na račun revnejših) zadostno življenjskost, sposobnost prenavljanja in prilagajanja izzivom današnje družbe. V svetu medijev, ki so odločno zmanjšali razdalje, ki so ljudem omogočili (ali jim celo vsilili) širša obzorja (včasih z objektivnim, večkrat pa tudi z zelo izkrivljenim prikazom), mednarodni okvir resnično vpliva na izbire volilca, omogoča mu tehtanje in primerjanje pred odločitvijo. Vprašanje je sicer, v kolikšni meri to pogojuje dokončno izbiro in odločitev, vpliva pa nedvomno, čeravno sem osebno prepričan, da imajo domači, vsakodnevni problemi, ki človeka najbolj žulijo, v teh izbirah največjo težo.
In v temu je tudi srž problema. Koga predstavlja KPI v italijanski družbi, ki se je korenito spremenila in postala iz povojne agrarne skupnosti visoko razvita postindustrijska skupnost z visoko stopnjo tako imenovanega razvitega terciarnega sektorja? Na to vprašanje KPI doslej ni znala še učinkovito in jasno odgovoriti, ni znala nakazati jasnih izbir o vprašanjih, ki so za sodobni industrijski svet bistvenega pomena, kot je na primer okolje. Zmanjkala je jasnost v odgovorih na vprašanje, kam gremo in kam hočemo iti. In to je najbrž vplivalolo tudi na prelivanje glasov, na dejstvo, da je bila načeta tudi »trdna osnova« KPI. To je prišlo dokaj jasno do izraza tudi med razpravo v samem CK ob drugi, za KPI prav tako eklatantni novosti jasne in javne delitve stranke na večino in na manjšino.
Ali je bila opredelitev večine v KPI pravilna? Bi bilo bolje, bolj v skladu s potrebami italijanske družbe, kot pravi Eugenio Scalfari, če bi se partija odločila za Napolitana in njegovo »miljo-ristično« krilo, da bi tekmovala s PSI na njenem terenu? Vsakršen odgovor je v tem pogledu tvegan, pa tudi ni naloga časopisa kot je Primorski dnevnik, da bi se v ta vprašanja vmešaval. Naloga časopisa pa je, da opozori na nekatera odprta vprašanja, da nakaže in tolmači nekatere potrebe. In med temi je nedvomno dejstvo, da KPI mora na nekatera bistvena vprašanja odgovoriti jasno, brez takticizmov. Izoblikovati mora svoj Program (z veliko začetnico), ki naj jasno kaže, koga stranka želi predstavljati, kam hoče iti. Skratka prikazati mora svojo vizijo prihodnosti, nakazati perspektive in ključne izbire. Brez teh odgovorov ne bo šlo, cokla ne bo odstranjena in stranka bo še naprej životarila, kar bi bila velika zguba in velika škoda za italijansko družbo in demokracijo.
JULIJ 87
•	CCT se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Kupon je leten: prvi zapade 1. 7. 1988.
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki doprinosu BOT na 12 mesecev bruto plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Emisijska cena
99%
V podpis od 1. do 7. julija
Rok	Prvi letni kupon
bruto	neto
10 let	10,80%	10,12%
V Sežani prisrčno srečanje s Tončko Kosovel
Letos poleti se na Obali ni bati pomanjkljivega oskrbovanja z vodo
KOPER Na izviru Rižane so pred dnevi opravili preizkusno črpanje na novem črpališču in zdaj je vse pripravljeno za začetek poskusnega obratovanja črpališča, s pomočjo katerega bodo letos vodovodarji iz tega izvira lahko v omrežje pošiljali tudi do 240 litrov vode v sekundi, v konicah torej 60 litrov več kot doslej. To tudi pomeni, da bodo dnevno v vodovodno omrežje lahko »poslali« okrog 4000 kubičnih metrov vode več in kakšnega posebnega pomanjkanja, razen ob izjemni potrošnji in suši, na Obali letos poleti ne bi smeli čutiti. K temu naj bi svoje prispeval tudi novi rezervoar v Vinjolah.
Pri rižanskem vodovodu pa je v teh dneh, ko je končano novo črpališče, h koncu pa gredo tudi dela pri sanaciji oziroma širitvi vodarne v Rižani, zelo živahno tudi zaradi priprave dokumentacije in drugih zadev v zvezi z izgradnjo cevovoda od Rižane do Kopra. Gre za 11 kilometrov osnovnega vodovodnega omrežja s spremljajočimi objekti, za kar bodo morali pri rižanskem vodovodu letos po marčevskih cenah zbrati nekaj več kot 10 milijard dinarjev, ker pa kaže, da bi lahko z gradnjo pričeli šele ali pa najprej oktobra letos, bo za to potrebnih že 13 milijard dinarjev. Po besedah direktorja rižanskega vodovoda Viktorja Lozeja bi lahko vodovod oziroma cevovod zgradili v letu dni, če bodo sredstva pritekala tako kot planirajo v vodovodu. Že zdaj pa je jasno, da bodo na Obali sami lahko zbrali le slabo polovico denarja, drugo pa naj bi zbrali v okviru
Republike oziroma Zveze vodnih skupnosti Slovenije. Pri tem dodajamo, da je območna vodna skupnost že pri sedanjih naložbah v črpališče oziroma vodarno sodelovala s svojimi sredstvi. Za črpališče so morali pri vodovodu zbrati okrog milijardo dinarjev, za sanacijo vodarne pa bo potrebnih od 500 do 600 milijonov din.
Prve cevi za nov vodovod od Rižane do Kopra bodo iz tovarne cevi v Uroševcu v Koper prispele v začetku septembra, zadnje pa konec oktobra. Projekti za gradnjo novega primarnega cevovoda so pripravljeni za prvih pet kilometrov, do septembra bo pripravljena tudi vsa ostala dokumentacija, izdelan pa bo tudi investicijski program, katerega zasnovo je že podprla republiška komisija za naložbe in ni dvoma, da ga septembra bo in tudi dokončno potrdila.
Za izvirom Rižane potekajo tudi nove raziskave, ki jih opravljajo strokovnjaki geološkega zavoda iz Ljubljane. Ti bodo letos na območju izvira naredili še štiri poskusne vrtine, da bi ugotovili, kolikšne so še količine vode, ki bi jih črpali v obalni vodovodni sistem. Prvi dve vrtini v globino 150 metrov in 250 metrov sta pokazali, da so zaloge vode dokajšnje, končni izračuni pa bodo možni, ko bodo naredili tudi zadnjo vrtino v globino 450 metrov in izvedli črpalni preizkus. Strokovnjaki pričakujejo, da bi tako na izviru Rižane skupno načrpali vsaj okrog 800 litrov vode v sekundi.
Dušan Grča
Nove sankcije za ribiče krivolovce
Sankcije proti kršiteljem jugoslovanske morske meje in italijanskim ribičem - krivolovcem se utegnejo že v kratkem drastično spremeniti: obalni izvršni svet je republiškemu poslal predlog, v katerem predlaga spremembo 43. člena zakona o morskem ribištvu, v katerem so določene kazni za prepovedan ribolov v jugoslovanskih ozemeljskih vodah. Takoj naj bi - če bo sprememba zakona v skupščini sprejeta - italijanske ribiče kaznovali s kaznijo do milijon dinarjev, lahko bi jim poleg ulova odvzeli tudi predmete in sredstva za ribolov, ne glede na povrat-niško ali predkaznovanost pa tudi ladjo.
Razlogov za takšen, izredno poostren člen o kaznovanju tujih ladij, ki ribarijo v jugoslovanskih vodah, je gotovo dovolj. Neprestano vdiranje italijanskih ribičev v jugoslovanske vode po in pred ratifikacijo ribolovnega sporazuma, provokativno obnašanje posadk, ki načrtno skušajo onemogočati zakonito posredovanje jugoslovanskih obmejnih organov, gospodarska in naravna škoda, ki jo z ropanjem povzročajo v tem predelu Jadranskega morja - vse to je po oceni obalnega izvršnega sveta ustvarilo položaj, ki preti, da se bo skorajda zanesljivo stopnjeval do neželene vnovične tragedije.
Sedaj veljavni zakon o ribištvu takšnega stanja na morju ni predvi-
deval, zato je bila njegova kaznovalna politika s preventivnega vidika (najvišja predvidena denarna kazen je znašala borih sto tisočakov) najblažje rečeno smešna. Tudi predvidena možnost zaplenitve ladje ob ponovitvi prekrška je bila le simbolična in v praksi popolnoma neuresničljiva, saj so italijanski ribiči pravi mojstri v preimenovanju ladij in premetenem izbiranju tiste, ki bi jo utegnili jugoslovanski obmejni organi uloviti. Takšno spremembo zakona o ribištvu naj bi slovenska skupščina - morda že 15. julija -sprejela po hitrem postopku, seveda če bodo strokovni organi v republiki ugotovili, da je v skladu z ostalimi pravnimi normami.
MIRAN KLJUN
Aprila je bila industrijska proizvodnja v FJK v običajnih mejah
VIDEM — Kakšen je industrijski trend v naši deželi? Kako je s povpraševanjem in produkcijo? Kje je zabeležiti največje padce in kje napredek? Na ta in podobna vprašanja odgovarja anketa deželnega ravnateljstva za proračun in načrtovanje. Statistični podatki se sicer nanašajo na letošnji april, ko je bilo zabeležiti simptome »umerjene dinamičnosti«, kar je bilo značilno že za marec. Raziskava potrjuje tudi težnjo k stabilizaciji splošnega povpraševanja, saj je kar tri četrtine operaterjev povedalo, da je šlo za proizvodnjo, ki je bila v okvirih normalne gospodarske dejavnosti. Za naprej pa so se izrekli optimistično, čeprav pojasnjujejo, da ne bo prišlo do bistvenih sprememb ali do povečanja produkcije.
Oglejmo si posamezna področja. V sektorju tkanin, oblačil in obutve je bilo aprila malo premikov in malo naročil, predvsem iz tujine. Kljub temu je dejavnost v minimalnem razvoju. Kar zadeva lesne izdelke, predvsem pohištvo, je bilo povpraševanje nizko, vendar obeti za naprej so dobri, na kar kaže tudi postopno praznjenje skladišč, v katerih so počivali ti izdelki, za katere niso predvidene podražitve.
Na področju industrije papirja je položaj brez bistvenih sprememb, medtem ko je položaj kovinarstva nekoliko zapleten in negativen v notranjem povpraševanju. Cene se bodo najbrž zvišale. Podoben položaj se kaže tudi v drugih sektorjih, kar pomeni, da gre za popolnoma normalen trend, brez viškov in padcev. Skratka, v naši deželi je gospodarstvo v običajnih mejah, dokaj stabilno, vendar brez bistvenejših razvojnih izgledov.
V sežanski knjižnici, ki nosi ime po pesniku Krasa Srečku Kosovelu, so priredili kulturni večer, posvečen 90-letnici Kosovelove sestre Tončke.
»Kdor ima v sebi moralno silo, da se bori proti vsemu zlu, ki spremlja slehernega človeka celo življenje, zmaguje v življenju. Iskati je treba vedno lepše in boljše. Lepo je, ko se človek posveti branju literature in 's tem dograjuje samega sebe in dosega višjo stopnjo kulturnih vrednosti.
Mladi so nositelji naprednih misli. Se vedno se zanimam, kako mladi rod spremlja današnji čas in dogajanja v naši družbi. Važno je, da iščejo lepote sveta. Želela bi, da bi zlasti mlade spremljale vse vrste kulture...,« je med drugim dejala Tončka Kosovelova na posebnem kulturnem večeru, ki ga je
ob njenem 90. rojstnem dnevu organizirala Kosovelova knjižnica iz Sežane. Kosovelova sestra je spregovorila tudi o kulturnih vrednotah in umetnosti Srečka Kosovela, ki so izjemnega in neprecenljivega pomena za ves slovenski rod.
Na srečanje v Sežano so poleg stalnih obiskovalcev prišli tudi Tončkini prijatelji in sestra Karmela, ki živi na Tirolskem v Avstriji. Ravnateljica sežanske knjižnice Lučka Čehovinova je v uvodu spregovorila o neprecenljivem in družbeno koristnem delu jubi-lantke, ki je 38 let opravljala brezplačno delo kustosinje Kosovelove domačije. Veliko število obiskovalcev si je v Tomaju ogledalo Kosovelovo hišo in vsakega je Tončka prisrčno in toplo
sprejela ter mu razkazala opremo in prostore ter rada spregovorila o spominih na pesnika.
Večer je bil povezan z imenom Srečka Kosovela. V kulturnem programu je nastopil Gallus Consort, v katerem je Dina Slama ob spremljavi Erike Slama (flavta) in Irene Pahor (viola da gamba) zapela pet Kosovelovih pesmi, ki jih je sama uglasbila. Gledališki igralec Vladimir Jurc je ganljivo interpretiral Kosovelova pisma domačim.
Ob tej priložnosti so v knjižnici otvorili tudi razstavo znanega kiparja in slikarja Petra Jovanoviča, ki se je rodil 8. 2. 1928 pod Blegošem. Slikarjevo delo in njegov odnos do Kosovelove poezije je orisal umetnostni zgodovinar in ravnatelj umetnostnega muzeja iz Škofje Loke. Tokrat slikar razstavlja ilustracije na temo Kosovelove poezije.
Kulturni večer je bil le skromna zahvala Kosovelove knjižnice in njenih obiskovalcev do jubilantke, obenem pa globoko spoštovanje do njenega neprecenljivega dela. Vsi bralci so ji čestitali k jubileju in ji zaželeli še veliko lepih trenutkov. V imenu občin-
ske skupščine sežanske občine ji je čestital Marjan Suša.
Razstava ilustracij Petra Jovanoviča bo v prostorih sežanske knjižnice, ki je odprta do 13. julija vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
pismo uredništvu
Koprskim srečanjem na rob
V soboto, 27. 6. 1987, je bila ob 20. uri na Titovem trgu v Kopru zaključna prireditev KOPRSKIH SREČANJ, ki so jo oblikovali člani folklorne in plesne skupine, pa tudi orkester in pevci narodnih pesmi. Lepo je bilo, tudi sporočilo prireditve je bilo aktualno - za sožitje med narodi. In res so se na večerih predstavili Avstrijci, pa Madžari, Italijani in predstavniki narodov in narodnosti Jugoslavije.
Prisostvoval sem samo zaključni prireditvi, da, tudi zato, ker so bili gostje tega večera mladi plesalci iz zamejstva, člani kulturnega društva France Prešeren iz Boljunca. Ponosni smo na te plesalce v občini Dolina, toliko bolj, ker so to kleni predstavniki Slovencev, ki jih druži slovenska beseda in ljubezen do kulture. Veselil sem se in srečen sem bil z mnogimi starši in sorodniki teh mladih plesalcev, da so se nanje spomnili tudi v matični domovini in jih povabili na zaključno prireditev Koprskih srečanj. Priložnost, tako sem predvideval, da se bomo zamejski Slovenci dostojno predstavili z mladimi plesnimi pari.
In res so navdušili obiskovalce, razočarani pa smo bili, da je intervju voditeljice prireditve z najmlajšim plesnim parom izzvenel prav v italijanščini. Naj povem, da sta bila zaradi dvojezičnosti dva voditelja - napovedovalca, ki sta obiskovalcem sporočala v slovenskem in italijanskem jeziku. Kakšno naključje, za nas trdne Slovence, da so morali naši otroci tudi v Sloveniji govoriti italijansko. Kje je še mesto za naš lep slovenski jezik - to je bilo vprašanje, ki je kot kanček grenkobe, bolečine in razočaranja preplavilo zaključno prireditev Koprskih srečanj. Za pravice Slovencev se borimo v Italiji, kako neki jih bomo uspeli izboriti, če jih v matični domovini teptamo? Zakaj se intervju ni ponovil v slovenščini? S tem priokusom grenkobe sem se v koprski Loži zagledal še v plakat, ki je ljudi vabil na te večere -in pomislite, najprej je bila vsebina v italijanščini, pod njo pa v slovenščini. Škoda, je morda hotel organizator s tem dokazati, da je bil Koper prej italijanski kot mesto Slovenskega Primorja? In ne nazadnje, ob sprehodu po koprskih ulicah slišiš vse manj kot italijanščino. Kdaj in kje bomo lahko slovensko spregovorili?
Milan Tul
Priprave na vinski sejem
LJUBLJANA Kot vsako leto bo tudi letos v Ljubljani mednarodni vinogradniško vinarski sejem, ki si je v svetu zagotovil že velik sloves. Sejem, ki bo 33. zapovrstjo in se vključuje v mednarodno leto trte in vina, bo od 28. avgusta do 4. septembra. Že sedaj pa so na delu posamezne strokovne komisije za ocenjevanje alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter najrazličnejših sort vin.
SKUPŠČINA OBČINE IZOLA
družbenopolitične
organizacije
in krajevne skupnosti
čestitajo ob 4. juliju dnevu borca!
fš
DANIELLE STEEL	6.
Ujci Prevedla Irena Trenc-Frelih	vo .
»Se nameravate pozneje vrniti tja...?« Sovražila je besedo »vojna«, sicer pa jo je tudi on. Stala ga je že preveč, dosti preveč, zadala mu je rane, ki se ne bodo nikoli zacelile, četudi jih ni mogla videti. Toda nagonsko je vedela, da jih ima.
»Da, verjetno.«
»So vaši tam?« Mučila jo je radovednost o tem žalostnem, ciničnem čednem mladeniču s skrivnostmi, ki jih ni hotel odkriti, medtem ko sta pospravljala juho v grdi, živo osvetljeni jedilnici na Guadalcanalu. Na vseh oknih so bile toge zatemnitvene zavese, zato si imel občutek, da v sobi sploh ni oken. Tega sta bila oba vajena.
»Moja starša sta oba mrtva.« Mirno jo je pogledal, v njegovih očeh je bilo nekaj mrtvega. Vse prevečkrat je že moral spregovoriti to besedo.
»Žal mi je.«
»Sicer pa si nismo bili posebno blizu.« In vendar... Medtem ko je vstal, so njene oči znova poiskale njegove. »Bi še juhe ali bi raje kaj bolj eksotičnega za poobedek? Pravijo, da je nekje skrita jabolčna pita.« Njegove oči so se nasmehnile in Faye se je zasmenjala.
»Ne, hvala. V mojim kostumih ni prostora za jabolčne pite.« Spustila je pogled na obleko iz srebrnega lameja, in
prvič v več urah je tudi on storil isto. Počasi se je navajal na njeno zunanjost. Seveda je bila popolnoma drugačna od Kathy... tako drugačne v poškrobljeni belini... in v uniformi, ki jo je nosila...
Za trenutek je izginil in se nato vrnil z majhnim krožnikom sadja in velikim kozarcem ledenega čaja, ki je bil v teh krajih še dragocenejši od vina, saj ledu skoraj nisi mogel narediti. Kozarec ji je napolnil z ledenimi kockami in Faye je bila že dovolj dolgo na poti, da se je zavedala, kako dragoceno darilo je to. Z užitkom je srkala vsako kapljico, medtem pa so v prostor prihajali in odhajali možje in odkrito zijali vanjo. Očitno je to ni motilo. Bila je navajena. Tu in tam se jim je nasmehnila in potem vedno pogledala Warda; pridušila je zehanje, on pa se je naredil pretresenega in je, oponašajoč jo, zmajal z glavo. Rad jo je dražil, na njem |e bilo nekaj zabavnega. In žalostnega obenem.
»Čudno, po pogovoru z mano vse počno isto. Vsakokrat jih uspavam.« Zasmejala se je in znova srknila ledeni čaj.
»Če bi bili vi pokonci od štirih zjutraj, bi tudi zehali. Kar zdi se mi, da vi častniki poleževate v posteljah do poldneva.« Vedela je, da ni res, vendar ga je z veseljem podražila, ker mu je s tem pregnala nekoliko žalosti iz oči in ker je začutila, da to potrebuje. Takrat jo je čudno pogledal.
»Zakaj to počnete, Faye?« Nenadoma si je upal izgovoriti njeno ime, in čeprav ni vedel zakaj, mu je dobro delo. Očitno mu ni zamerila. Vsaj rekla ni ničesar.
»Iz nekakšne nuje, bi rekla... da bi povrnila vse dobro, ki se mi je zgodilo. Vedno se mi zdi, da ga ne zaslužim. Človek pa mora plačati za vse v življenju.« Takšne besede bi bila izrekla tudi Kathy; malo je manjkalo, pa bi mu solze zalile oči. Nikoli ni bil začutil potrebe, da bi moral »plačati«, nekomu povrniti vso svojo srečo. Zdaj pa se ni več počutil srečnega. Vse odkar...
»Zakaj ženske vedno čutijo potrebo, da bi "plačale"?«
»Ta potreba nima nobene zveze z ženskami. Tudi nekateri moški tako mislijo. Vi ne? Na določen način? Vas ne prime, da bi storili kaj prijaznega svojemu bližnjemu, kadar se tudi vam zgodi kaj lepega?«
Njegove oči so bile trde kot kamen, ko jo je pogledal. »Meni se že prekleto dolgo ni zgodilo nič lepega... vsaj ne, odkar sem tu.«
»Saj ste živi, ne, Ward?« V ostri svetlobi je njen glas zvenel mehko, toda njene oči so se zavrtale vanj.
»Včasih to ni dovolj.« .
»O, pa je. V kraju, kot je ta, si lahko hvaležen za marsikaj. Poglejte vsak dan okrog sebe... poglejte ranjene in pohabljene in prizadete fante... pa tiste, ki se ne bodo nikoli vrnili domov...« Nekaj v njenem glasu mu je seglo naravnost do srca in prvič v zadnjih štirih mesecih se je moral potruditi, da je zadržal solze.
»Trudim se, da tega ne bi videl.«
»Morda bi pa morali. Morda boste potem veseli, da ste še živi.« Hotela se mu je približati, se dotakniti mesta, kjer ga je tako bolelo. Spraševala se je, kaj ga je prizadelo. Počasi je vstal.
»Prav preteklo vseeno mi je, Faye. Prav vseeno mi je, meni in vsem drugim, ali živimo ali umremo.«
»Kako lahko rečete kaj tako grozovitega?« Videti je bila osupla in skoraj prizadeta, ko se je zagledala vanj. »Le zakaj čutite tako?«
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
Z razprave na Glavnem svetu Kmečke zveze
Stališča KZ o nekaterih aktualnih vprašanjih Odločen ne novim krčenjem kmetijskih površin
V tem tednu se je še zadnjič pred počitnicami sestal Glavni svet Kmečke zveze, ki je razpravljal o vrsti aktualnih vprašanj in sprejel nekatera načelna stališča, katerih uresničevanje si počitnic nikakor ne more privoščiti. Pri tem mislimo zlasti na ureditev vprašanja agroturizma in prodaje kmetijskih proizvodov, na dokončno rešitev vprašanja vode za kmetijske potrebe, na nove razlastitve na Kolonkovcu in na izdelavo organskega načrta za razvoj kmetijstva na Tržaškem.
Prvi del zasedanja je bil posvečen dvema specifičnima vprašanjema, in sicer ustanovitvi konzorcija za zaščitni znak tržaških vin ter volitvam za ustanovitev pokrajinskega poklicnega seznama kmetov. Pobudo za konzorcij je dala deželna ustanova za razvoj kmetijstva ERSA, ki je prevzela tudi njegovo uresničitev, medtem ko je Kmečka zveza s svoje strani sklicala vrsto informativnih sestankov s svojimi člani, da bi jih spodbudila k čim številnejšemu pristopu. Pri tem so člani glavnega sveta poudarili nujnost zagotovitve sredstev za kakovostno delovanje konzorcija. Glede pokrajinskega seznama poklicnih kmetijskih podjetnikov, s katerim je tržaška Pokrajina že v hudi zamudi, pa gre za razpis volitev (na osnovi nedavno sprejetega deželnega zakona) za upravljanje tega seznama. Do zamude je prišlo iz čisto načelnih razlogov, saj je KZ že od vsega začetka zahtevala dvojezični volilni postopek, na katerega pa tržaška Trgovinska zbornica ni hotela pristati. V zadnjem času je KZ vendarle dobila nekatera za-
gotovila in izraze dobre volje, zlasti od deželnega odbornika za kmetijstvo Antoninija, tako da je pričakovati, da bodo volitve razpisali septembra. Člani glavnega sveta pa so opozorili, da bo medtem potrebna še močnejša akcija vseh naših družbenih in zlasti gospodarskih sil, ki naj kmete in njihovo organizacijo podprejo pri upravičeni zahtevi po dvojezičnih volitvah.
Med najpomembnejšimi vprašanji zadnje točke dnevnega reda je bila nedvomno nova grožnja o razlaščanju na Kolonkovcu. Kaže, da za gradnjo operativnega centra za razvrščanje pošte ni bilo moč dobiti ustreznejšega prostora od tistega ob Ul. Brigata Casale, kjer danes bujno uspeva specializirana kme-tijsko-vrtnarska dejavnost. In prav sredi tega vrta, na površinah uspevajoče, vzorne kmetije družine Marčelo Debeliš, naj bi zraslo novo, sicer potrebno poštno poslopje. Člani Glavnega sveta z razumevanjem sprejemajo potrebo po izgradnji javnokoristne-ga poštnega centra v bližini velikih prometnih poti, toda, glede na pomanjkanje ustreznih kmetijskih površin v pokrajini, odločno nasprotujejo novim krčenjem območij, ki jih je občinski regulacijski načrt že namenil kmetijstvu. Zahtevajo zato spoštovanje variante občinskega regulacijskega načrta, ki je natančno določila območja, namenjena javnim storitvam, in preprečitev vsake škode, ki bi jo izgradnja novih struktur utegnila povzročiti kmetijski dejavnosti. Glavni svet je v tej zvezi sprejel stališče, da je to
problematiko potrebno rešiti v okviru pristojnosti tržaške Občine in prefekture, pri čemer KZ računa na dobro voljo in na jamstva, da se ogrožena kmetija ohrani.
Naslednje vprašanje, ki je pri KZ že dolgo v razpravi, je zadevalo vodo za kmetijske potrebe. Znano je stališče organizacije, po katerem je to nujno potrebno dobrino treba zagotoviti v širšem smislu, se pravi brez ovir in po dostopni ceni, ki ne bo bremenila proizvodnih stroškov. Za tržaško občino je bil v okviru Trgovinske zbornice sprejet dogovor, po katerem podjetje ACEGA kmetijcem zagotavlja vodo po znižani ceni, medtem ko se je na Krasu, oziroma v občinah Repentabor, Zgonik in Devin-Nabrežina nekaj podobnega zgodilo v dogovoru s Konzorcijem za kraški vodovod, ki zagotavlja določene količine vode po posebnih tarifah. Seveda so te rešitve le začasnega značaja, zato KZ predlaga dokončno rešitev v obliki dolgoročnega sistema pridobivanja vode za kmetijske potrebe (na primer z zbiranjem vode v rezervoarjih ali umetnih jezercih), za kar bi bil potreben poseg pristojnih javnih uprav in ustanov, kot so Dežela in Sklad za Trst.
Člani glavnega sveta so živahno razpravljali tudi o izletih, tako o tradicionalnem letnem izletu, ki bo tudi letos v prvih desetih dneh septembra peljal v Slovenijo, kot o strokovni ekskurziji na mednarodni ljubljanski vinski sejem, na katerem bo letos (na pobudo KZ v sodelovanju z Zadružno zvezo Slovenije in z Gospodarskim razstaviščem) sodelovalo tudi 10 tržaških in 5 goriških vinogradnikov.
KZE bo začasno zaposlila 52 poklicnih bolničarjev
Tržaška Krajevna zdravstvena enota je razpisala natečaj za začasno zaposlitev 52 poklicnih bolničarjev. Rok zaposlitve traja nepreklicno 8 mesečev, brez možnosti podaljšanja. Zainteresirani lahko vložijo prošnje na kolkova-nem papirju (3 tisoč lir), navesti pa morajo sledeče podatke: datum in kraj rojstva, kraj bivanja in potrdilo o italijanskem državljanstvu; občino vpisa v seznam volivcev (ali vzrok morebitnega izbrisa iz le-tega). Priložiti je treba tudi kazenski list, potrdila o opravljenih študijah in vojaški službi (za moške) in termine o zaposlitvi v javnih ustanovah ali vzroke o odpustitvi iz službe.
Kandidati ne smejo biti stari več kot 35 let in morajo imeti diplomo poklicnih bolničarjev. Rok za vložitev prošenj zapade 15. 7. ob 12. uri. Vse podrobnejše informacije nudi urad za osebje KZE, Ul. Farneto 3.
■ V sredo, 1. julija, so v Trstu odprli začasna okenca za loto, v pričakovanju novega pravilnika, po katerem bodo namestili še dodatnih 29 igralnic. Začasna okenca so odprli v sledečih ulicah: okence št. 371 Ul. Ris-mondo,16, št. 372 — Ul. Gavardo 3, št. 373 Ul. Ginnastica 32, št. 374 Pro-seška ul. 49 (Opčine), št. 375 — Ul. Udine 33, št. 376 - Ul. Fianona 15.
Na učiteljišču objavili izide zrelostnih izpitov
Tesnoben pogled na seznam z Imeni in ocenami in že je resnost in zaskrbljenost zamenjal nasmeh na obrazih teh bodočih učiteljic. Maturantke slovenskega državnega učiteljišča Anton Martin Slomšek so čakale do trinajste ure, da je toliko pričakovani seznam izidov priromal iz tajništva, nakar so lahko dale duška sproščenosti in običajnim komentarjem. Rezultat resnici na ljubo ni najboljši. Ocene so sorazmerno nizke, a glavno je spoznanje, da je maturitetnih naporov konec. Žal to ne velja za vse. Dve dijakinji (ena od dveh je privatistka) bosta morali ponavljati. Izdelali pa so Mattia Betocchi (38), Antonella Dragoni (36), Alessandra Filipovič Grele (39), Alessandra Fo-raus (50), Alessandra Jazbec (40), Aleš Košuta (37), Elena Laurica (42), Erika Pischianz (37), Nicoletta Stanco (36), Monica Sulli (36), Albina Tedesko (39), Srečka Tul (36), Metka Zeriali (42) in Annamaria Zeriali (priv.) (39).
Jutri začetek 10. mednarodnega festivala mladinskega gledališča
Gledališče se vrača na miljske trge
Deseti mednarodni festival mladinskega gledališča, ki ga prirejajo v Miljah, bo jutri, 5. t. m., široko odprl svoja vrata in sprejel najživahnejšo in najpestrejšo publiko otroke in mladino. Ob 18. uri bo uradno odprtje Festivala s krajšo slovesnostjo, prvič pa se bo festivalski zastor dvignil isti večer, ob 22. uri s predstavo »Confusion« francoskih klovnov brez maske, tako se sama označujeta Pierrea By-landa in Mareike Schnitker.
V ponedeljek bodo odprli gledališke delavnice, ki jih bodo letos obiskovali tudi otroci poletnih centrov iz Milj, Doline, z Repehtabra, iz Zgonika ter tržaških občinskih rek-reatorijev. V njih se bodo seznanili z novimi animacijskimi metodami, za kratek čas se bodo spremenili v športnike protagoniste ali v risarske umetnike pod veščo umetniško roko gojencev Art Academy iz Bostona.
Predstav bo še in še, saj se festival gledališke umetnosti razvija, organizira nove pobude in proizvaja nove predstave. Videz festivala pa prekriva leto dni trdega dela. Pozimi so se organizatorji preselili v šole in učilnice spremenili v gledališke laboratorije, šolarjem so omogočili srečanja z znanostjo in znanstveniki. V poletnih večerih pa se festival vrača na miljske trge. Predstav se seveda ne bodo udeležili samo otroci temveč tudi odrasli in tisti, ki želijo vsaj za kratek čas gledati svet in dogajanje okrog sebe iz drugačnega zornega kota. Vsak večer se bodo publiki predstavile ' nedolžne žrtve ", to so otroci v svetu kinematografije, lenobni, malce perverzni, zabavni, agresivni in brezvestni junaki, ki nam jih ponujajo sredstva javnega obveščanja. Med drugim nam bodo povedali tudi, kam so izginili vsi Baby Jane. in Baby Tarzani sodobne televizijske reklame.
Na letošnjem mednarodnem festivalu bo dobro zastopana tudi Jugoslavija. V torek, 7. t. m., se bo ob 21.30 predstavilo. Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane z »Alico v čudežni deželi«. V četrtek, 9., pa bosta nastopili gledališči Trešnja iz Zagreba s predstavo »Lutke iz ormara« in Teatar & TD, prav tako iz Zagreba s svojevrstno postavitvi-
jo »Hamleta«. Naslednji dan bo na vrsti zagrebško Lutkarsko kazalište Kvak s predstavo »Hoču biti Brljiban«. Za glasbo za mlade bo letos poskrbel harmonikarski kvintet Glasbene matice, ki bo nastopil v torek, 8. julija, na Trgu Marconi. Predstavili pa se bodo tudi gledališčniki iz drugih držav, iz Španije, Francije in ZDA ter mnogih italijanskih mest. Spored vsebuje nadalje še razne razstave mladinskih knjig in ilustracij ter fotografij.
Mednarodni festival mladinskega gledališča je torej iz leta v leto večji in pomembnejši, saj se odvija pod pokroviteljstvom ministrstev za turizem in šolstvo, deželne in pokrajinske uprave, organizacije Unicef in deželnega gledališča Teatra slabile. Vstopnice bodo na razpolago na miljskem županstvu in bodo letos veljale 3 tisoč lir, abonma za 12 predstav pa stane 12 tisoč lir.
Enajst zaključnih nastopov gojencev GM dokaz bogate dejavnosti naše glasbene šole
Locchi zadovoljen ob 9 milijardah za bivšo umobolnico
Tržaški pokrajinski odbor je na svoji zadnji seji izrazil veliko zadovoljstvo ob vesti, da je deželna vlada sklenila podeliti 9 milijard lir prispevka za uresničenje načrta o preureditvi in ponovni uporabi komprenzorija bivše umobolnice pri Sv. Ivanu. Ob tem je predsednik Pokrajine Dado Locchi dejal, da gre za izvajanje najpomembnejše obveze iz pokrajinskega programa, in je se je zahvalil za prizadevanje pristojnemu odborniku Cervesiju, pokrajinskemu osebju in načrtovalcem Bartoliju, Variniju in D'Ambrosiju za hitro in učinkovito opravljeno delo.
Locchi je izrekel priznanje tudi deželnemu odborniku Carboneju za občutljivost, ki jo je pokazal pri odobritvi pokrajinskega načrta, kar bo omogočilo takojšnji začetek preureditve-nih del. Sedaj je treba določiti prednosti pri izvrševanju predvidenih del v skupnem preureditvenem programu, ki predvideva skupnih 12 milijard lir stroškov, od katerih jih je Dežela finansirala tri četrtine.
Sporočilo dolinske uprave
Uprava Občine Dolina sporoča, da bodo danes, 4. julija, ob prazniku občinskega patrona sv. Urha, občinski uradi zaprti in da občinske službe ne bodo delovale, razen v nujnih primerih.
Dolinska občinska uprava hkrati sporoča, da bo s ponedeljkom stopilo v veljavo eksperimentalno popoldansko odprtje uradov, in sicer ob ponedeljkih in sredah, od 15.30 do 17.30.
Internih nastopov, s katerimi je šola GM zaključevala letošnje šolsko leto, je bilo letos veliko, tako na osrednjem šolskem zavodu v Trstu kot po podružnicah šole od Milj do Nabrežine.
Mnogo od teh internih nastopov smo spremljali s posebnimi članki, o drugih smo le poročali, ker je bilo nastopov toliko, da je bilo nemogoče slediti vsem.
Zbrali smo tako poročila in programe 11 zaključnih nastopov, na katerih so se predstavili gojenci raznih instrumentov, od pripravnice pa do višjih razredov.
V sredo, 10. junija,, je bil nastop gojencev podružnice glasbene šole iz Boljunca v Srenjski hiši v Borštu. Nastopilo je kar 32 gojencev na klavir, kitaro, violino, na harmoniko; med nastopajočimi je bil tudi kvartet harmonik, ki ga vodi prof. Claudio Furlan.
Ostali nastopajoči, ki jih je sprejela in pozdravila polna dvorana občinstva, so učenci profesorjev Xenie Brass, Marka Ferija in Marka Bitežnika.
V petek, 12. junija, zvečer je bil zaključni nastop v Prosvetnem domu na Opčinah. Ker ima podružnica na Opčinah kar lepo število gojencev, ki se učijo raznih instrumentov, je tudi na tem večeru nastopilo kar 20 gojencev, in sicer na klavir, harmoniko, predvsem pa na sopran - kljunasto flavto in alt-kljunasto flavto ter na metalo-fon. Večer je bil zaradi nastopa mladih, ki so se predstavili z igranjem na kljunasto flavto, zelo zanimiv. Gojence poučujejo profesorji Nives Košuta, Lo-redana Coceani, Tea Košuta in Xenia Brass.
Prav tako v petek, 12. junija, je bil zaključni nastop podružnice glasbene
šole v Nabrežini. Nastop je potekel v dvorani KD Igo Gruden. Na prireditvi je nastopilo petnajst gojencev, ki so se predstavili predvsem na klavir, eden od gojencev je nastopil na trobento, medtem ko je prireditev zaključil šolski godalni orkester, ki ga vodi prof. Borut Logar. Gojenci obiskujejo razrede profesorjev Rosande Kralj, Verenke Terčelj, Bogdana Kralja in Edvalda Crevatina.
V	ponedeljek, 15. junija, je bil v Prosvetnem domu ponovno zaključni nastop, in sicer devetih mladih flavtistov, šestih pianistov in treh kitaristov, ki so jih pripravili profesorji Daniela Brussolo, Marko Feri, Verenka Terčelj, Alenka Podgornik in Beatrice Zonta.
Prav tako na ponedeljek, 15. junija, je bil zaključni nastop tudi v gledališču F. Prešeren v Boljuncu, kjer se je predstavilo 13 gojencev, in sicer s skladbami na harmoniko, klavir, violino in flavto. Nastop je zaključil šolski godalni orkester pod vodstvom prof. Logarja. Gojenci obiskujejo razrede profesorjev Claudia Furlana, Xenie Brass in Daniele Brussolo.
V	sredo, 17. junija, je imela svoj zaključni nastop podružnica GM za Pro-sek-Kontovel. Nastop je bil v Kulturnem domu na Proseku, nastopilo pa je skupno 18 gojencev na klavir, trobento, klarinet, violino, harmoniko, flavto ter alt-kljunasto flavto. Učenci obiskujejo razrede profesoric Nives Košute in Erike Slame, na klavir je na večeru spremljala Tamara Ražem, na čembalo pa prof. Andrej Pegan.
V	četrtek, 18. junija, je bil zaključni nastop ponovno v Gallusovi dvorani. Nastopilo je kar 28 gojencev, in sicer predvsem na kljunaste flavte, na flavto in na klavir. Nastop je pokazal ve-
lik interes naših gojencev za učenje flavte, sopran, alt, tenor in bas kljunaste flavte, za kar gre zasluga tudi glasbenim pedagogom, ki na naši šoli in njenih podružnicah poučujejo te in-stumente.
Tuc(i v petek, 19. junija, je bil zaključni nastop v Gallusovi dvorani, tokrat gojencev violinskega razreda prof. Aleksandre Pertot. Nastopilo je 18 gojencev, ki so jih pri klavirju spremljali prof. Pertotova, prof. Ravel Kodrič, David Puntel in Aljoša Saksida.
V	soboto so imeli ponovno zaključni nastop gojenci podružnice GM na Opčinah. V Prosvetnem domu so nastopili vsi gojenci iz klavirskega razreda prof. Savice Malalan in iz razreda kitare prof. Tullia Možine.
V	petek, 19. junija, je imel svoj zaključni nastop tudi harmonikarski oddelek prof. Loredane Coceani. Na večeru, ki je bil v Prosvetnem domu na Proseku, so nastopili na harmoniko solisti, večer pa je zaključil harmonikarski kvintet.
Zadnji zaključni nastop je bil v torek, 23. junija, na podružnici glasbene šole v Škednju. Nastop je bil v dvorani KD Ivan Grbec. Nastopilo je 25 gojencev na klavir, violino in violončelo. Večer je zaključil klavirski trio. Gojence so pripravili profesorji Ivana Li-poglavšek, Aleksandra Pertot, Borut Logar, Rodolfo Repini, Gojmir Demšar in Janko Sluga.
Bežen oris in omemba vseh teh zaključnih nastopov kaže na razvejeno dejavnost šole GM in njenih podružnic in na pomembno delo, ki ga opravljajo na njej glasbeni pedagogi, med njimi že mnogi bivši gojenci GM.
(N. L.)
Preverjanje med tajniki strank večinske koalicije gre h kraju
Odstop odbornikov na tržaški Občini Verjeten vstop PSDI in izstop SSk
Preverjanje med strankami večinske koalicije, ki upravljajo tržaško Občino in Pokrajino, se še ni zaključilo, toda vse kaže, da je že prišlo do načelnega sporazuma o novi sestavi večin, ki bosta vodili obe upravi do konca njunega mandata prihodnje spomladi. Uradnih vesti sicer ni, tajniki Liste za Trst, krščanske demokracije, PSI, PRI in Slovenske skupnosti ter liberalcev in socialdemokratov ne dajejo nobenih jasnih izjav, tudi včerajšnja tiskovna konferenca na sedežu LpT ni prinesla nobenih bistvenih pojasnil, tako da je treba novice črpati zgolj »iz krogov, ki sp blizu pogajalcem«.
Po teh indiskrecijah se zdi, da bo vendar prišlo do široke preosnove tržaškega občinskega odbora, z odstopom vseh dosedanjih odbornikov, ki naj bi svoj mandat vrnili že včeraj tržaškemu županu Staffieriju, ki pa naj bi ostal na svojem mestu. Dogovorjeni postopek nadalje predvideva, da se takoj začne razprava o proračunu tržaške Občine, po njegovi odobritvi pa naj bi prišlo do preosnove občinskega odbora, z vstopom socialdemokrata De Gioie (ki naj bi prevzel resor za šport ali za javne industrijske storitve) in izstopom odbornika Slovenske skupnosti Lokarja.
Po predsinočnjem in včerajšnjih sestankih so se voditelji strank dosedanje večine dogovorili za strogo tajnost doseženih sporazumov: vsi zagotavljajo, da je dogovor tik pred sklenitvijo,
toda nočejo o njem povedati nič določnejšega, dokler ga ne podpišejo. Njihove izjave so optimistične, tako glede vsebine sporazuma kot glede rokov za njegovo sklenitev, toda iz zadržanosti je razumeti, da je še nekaj vprašanj odprtih. Tako ni še znano, ali bo v občinski odbor hotel vstopiti tudi liberalec Trauner, ki ima sicer visoko zadolžitev v predsedstvu združenja državnih industrijskih podjetij IRI.
Po drugi strani kaže, da s svojim sedanjim položajem niso zadovoljni niti republikanci, ki v tržaškem občinskem odboru vodijo dve manj pomembni odborništvi in bi baje enega radi zamenjali za predsedstvo kake pomemb-
ne javne ustanove. Govori se, da bi ,PRI rada prevzela predsedstvo Raziskovalnega območja, toda ta želja ji po vsem videzu ne bo šla v klas, saj je bilo že davno obljubljeno listarskemu predsedniku Cecoviniju, ki se mu seveda ne misli odpovedati.
Odprto je še vedno vprašanje posledične ostavke tudi vseh pokrajinskih odbornikov, ki je po mnenju nekaterih izmed strank večine" nujna posledica »izničenja« občinskega odbora. Možno je sicer, da bodo tudi pokrajinski odborniki odstopili, toda to bi naj bila zgolj formalnost, ker bi nato potrdili pokrajinski izvršni organ v povsem nespremenjeni sestavi.
V miljskem občinskem svetu bo odslej nova združena svetovalska skupina
Miljski občinski svetovalci Aldo Derin (PSDI), Gianni Marchio (Lista Civica) in Romualdo Russignan (neodvisen socialist) bodo odslej tvorili v miljskem občinskem svetu skupno svetovalsko skupino, čeprav bodo ohranili določeno politično avtonomijo. Tako so včeraj sporočili javnosti s skupnim tiskovnim poročilom. Združitev, je rečeno v sporočilu, je narekoval politični položaj, ki se je izoblikoval v Miljah. Z združenimi močmi naj bi namreč bolje prispevali k delu občinskega sveta. Sklep treh miljskih političnih predstavnikov se je izoblikoval tudi ob upoštevanju konkretnih perspektiv, da bi čimprej prišlo do zavezništva med reformističnimi silami, ki se navdihujejo ob idejah evropske levice. Skupina bo iz tehničnih in političnih razlogov ohranila naziv »socialdemokratska skupina«. Svojo odločitev bodo trije svetovalci podrobneje orisali na tiskovni konferenci, ki bo v prihodnjih dneh.
V Nabrežini so včeraj otvorili 26. razstavo domačih vin
Na včerajšnji otvoritvi je nastopila tudi domača godba
Včeraj pozno popoldne je v Nabrežini na igrišču Sokola župan Bojan Brezigar otvoril 26. razstavo vin de-vinsko-nabrežinske občine. V svojem govoru je Brezigar poudaril dejstvo, da je v nabrežinski občini vinogradništvo izredno razširjena panoga. Letos je na primer na Občini bilo prijavljenih kar 2.400 hektolitrov vina. Žal pa pristojne ustanove imajo do vinogradništva mačehovski odnos. Tako na primer je Sklad za razvoj Trsta namenil letos razvoju kmetijstva komaj 600 milijonov Tir, kar je za vso tržaško pokrajino smešno nizka vsota. Vloga te
razstave vin in vseh ostalih, ki jih prirejajo očinske uprave in društva na Tržaškem, pa je ravno v tem, da se ovrednoti našo domačo kapljico, saj se naše vino lahko že ponaša z naslovom DOC. Naj še povemo, da je letos v Nabrežini razstavljenih deset vzorcev belega vina in šest 'vzorcev črnega vina. S svojimi pridelki pa razstavljajo: Leopold Radetič, Danilo Lupine, Cvetko Adamič, Angelo Škrk, Pavel Ferfolja, Jurij Stubelj, Boris Škrk, Stanislav Gruden, Mario Gruden, Dušan Radovič, Mirko Radovič ter Mirko in Danilo Pahor. (w)
Odprti sindikalni problemi brez počitniškega premirja
Čeprav smo že stopili v obdobje poletnih počitnic, sindikalni problemi po številnih tržaških podjetjih in delovnih sredinah prav nič ne pojenjajo. Nasprotno, marsikje se zaostrujejo. Včeraj smo poročali o problemih in sindikalnih akcijah delavcev tovarne Iret, ki so pred poletjem ostali brez plač iz dopolnilne blagajne, ki je pristojni medministrski odbor še ni podaljšal.
Tovarniški svet Tržaškega arzenala sv. Marka pa je izdal tiskovno sporočilo, v katerem opozarja na nesprejemljive varnostne pogoje v obratu, ki se iz dneva v dan slabšajo. Nič niso zalegli številni posegi pri vodstvu podjetja, število delovnih nezgod pa je v zadnjem času naraslo. Politika družbe Fincantieri beremo v komunikeju je usmerjena izključno v dvig proizvodnosti in v krčenje stroškov, povsem pa zanemarja pogoje, v katerih delajo zaposleni. V znak protesta so delavci včeraj za uro prekinili delo in se zbrali na sindikalni skupščini, od vodstva obrata pa so zahtevali nujno srečanje za ureditev vprašanj, ki zadevajo varnost in ustreznost delovnega okolja.
Na nedavnem srečanju med vodstvom kemijskih delavcev FILCEA in pokrajinskim tajništvom NDZ/CGIL, na katerem so izvolili za novega tajnika kategorije Clyda Cofona (zamenjal je Roberta Modugna), so obravnavali proizvodno-zaposlitvena gibanja v tem sektorju, s posebnim ozirom na obrat Baxter in na rafinerijo Aguila. Glede prvega so izrazili negativno oceno načrta o preustroju te pomembne proizvodne enote, ki zaposluje 500 delavcev. Prav tako negativna in zaskrbljujoča je ocena pogajanj za prodajo rafinerije Aguila, ob čemer so razpravljale! opozorili na popolno nejasnost, v katero se zapleta vsa zadeva, in na popolen molk deželne uprave.
Velik nered vlada tudi na tržaškem zdravstvenem področju, opozarjajo sindikalne organizacije CGIL-CISL-UIL v katinarski bolnišnici. Neverjetne neučinkovitosti uprave tržaške KZE ne občutijo le bolniki, pač pa tudi osebje, ki se je brezplodno odpovedalo svojim osnovnim pravicam, kot so počitnice, nadomestila za izredno delo in podobno. V takih razmerah sindikalne organizacije niso videle drugega izhoda kot oklic sindikalne pripravljenosti vsega osebja.
S srečanja CISL o odnosih med sindikatom in mass media
Sindikat mora posodobiti svoj žargon
Včeraj je bilo v kongresni dvorani Trgovinske zbornice zanimivo in sorazmerno dobro obiskano študijsko srečanje z naslovom "Sindikat med biti in spoti", ki ga je priredil sindikat CISL. Govorniki so se osredotočili predvsem na odnose med sindikatom in sredstvi množičnega obveščanja. Govor je bil tudi o vlogi internih sindikalnih glasil in biltenov pri oblikovanju javnega mnenja.
Debato je vodil pokrajinski tajnik sindikata CISL Dario Tersar. V uvodu je Tersar dejal, da bi moral sindikat posodobiti svoj vsakdanji žargon oziroma, da bi ga moral opustiti. Sindikalisti bi morali komunicirati z ljudmi v jeziku, ki je navadnemu človeku razumljiv. Nadalje je poudaril, da bi se morala CISL resno soočiti s problemom obveščanja svojih članov in kadrov, da bi ti potem lahko z argumenti nastopali v javnosti. Tržaška CISL je že ukrepala v tej smeri s tem, da je začela izdajati časopis ter z urejanjem informativne oddaje pri zasebni radijski postaji Radio Express.
Po Tersarju je spregovoril Roberto Weber, ki je predstavil raziskavo o vlogi sredstev množičnega obveščanja v deželi FJK, ki jo je pred nedavnim izvedla družba za raziskovanje javnega mnenja SWG. O tej raziskavi smo že obširno pisali. Za njim sta za govorniški pult stopila odgovorni urednik glasila "CISL Trieste" Luciano Rakovic in Silvia Palazzi, ki ureja oddajo "Un'opinione in piti" pri zasebni radijski postaji Radio Express.
Zanimivejši je bil poseg Eugenia Ambrosija. Ambrosi je pred tremi leti diplomiral na Tržaški univerzi z disertacijo o jeziku, ki ga uporabljajo sindikalisti. Disertacija je pred nedavnim izšla pri založbi "Edizioni lavoro" z naslovom "Nella misura in cui...". Ambrosi je mnenja, da v nekaterih primerih sindikalisti uporabljajo značilno kompliciran žargon, da bi ljudem prikrili dejstvo, da niso dosegli rezultatov.
Glavni urednik deželnih oddaj RAI Fulvio Molinari je razmišljal o tem, zakaj informacijski sistem ne dopusti,
da bi sindikat "postal vest". Urednik Piccola Gualberto Nicolini pa je bil mnenja, da sindikalisti uporabljajo nerazumljivi žargon zaradi tega, ker so preveč pod vplivom politično-stran-karskega žargona in načina mišljenja.
Zadnji je govoril glavni urednik dnevnika "Conguiste del lavoro", ki je uradno glasilo sindikata CISL, Luca Borgomeo. Borgomeo je dejal, da se CISL zaveda vloge, ki jo v moderni družbi odigravajo sredstva množičnega obveščanja. Dokaz za to je dejstvo, da sindikat izdaja dnevnik in da je vsedržavno vodstvo že sklenilo pogodbo s 76 zasebnimi televizijskimi postajami, ki bodo začele jeseni oddajati TV dnevnik.
S tem naj bi CISL vzpostavila neposredno povezavo z javnostjo, kar naj bi preprečilo razne novinarske špekulacije na račun informacijske nebogljenosti'sindikata. V tem okviru si dovoljujemo pripombo, da bi bila nebogljenost manjša, če bi k obravnavi tako pomembnih vprašanj povabili tudi drugi tržaški dnevnik. (w)
V prometni nesreči pri Nabrežini ob življenje 38-letna Tržačanka
Spretni tatici je policija prijela takoj po kraji
Trbiška cesta je včeraj spet terjala človeško življenje. V prometni nesreči, ki se je pripetila ob 8.30 v višini železniškega mostu pri Nabrežini, je podlegla poškodbam 38-letna Oliva del Bello por. Cleva, ki je stanovala v Trstu v Ulici Monteperalba, ranjena pa sta bila 26-letni Riccardo Smareglia iz Pordenona in njegova sopotnica 26-letna Maria Grazia Moratti iz Gorice. Vzroki silovite nesreče še niso znani, vse pa kaže, da jo je povzročilo neprevidno prehitevanje. Prometna policija, ki je kmalu zatem prihitela na kraj dogajanja, trenutno še ugiba, kdo je kriv za tragični dogodek. Izvedeli smo le, da sta Oliva del Bello s svojim fiat
ritmo in Riccardo Smareglia s ford es-cortom vozila proti Sesljanu, v nasprotno smer pa je vozil vojaški kamion, ki ga je upravljal 24-letni vojak Dario Zadro. Kamion je pri trčenju zaneslo na drugo stran cestišča.
Prometna policija še do sinoči ni hotela posredovati uradnih podatkov o tem, kako je prišlo do trčenja med tremi vozili. Sele v naslednjih dneh bo rekonstruirala dinamiko nesreče, izvedla natančno preiskavo ter zaslišala očividce.
Nezgoda je povzročila na Trbiški cesti hud prometni zastoj, ki se je sprostil šele po nekaj urah. Rešilec je
takoj odpeljal ranjenca v bolnišnico na Katinari. Maria Grazia Moratti je bila le lažje poškodovana in bo predvidoma okrevala v dvanajstih dneh. Za Riccarda Smareglio so zdravniki napovedali štirideset dni zdravljenja. Popoldne pa so nastopile hude težave z dihanjem, zato so ranjenca z otro-pedskega oddelka premestili v oddelek za oživljanje. Pozno zvečer je bilo njegovo stanje nespremenjeno.
Na sliki: truplo pokojnice je oble^ zalo na robu cestišča.
Rop v frizerskem salonu
Včeraj zvečer je okrog 18. ure vstopil v frizerski salon v Ulici Sinico 50 mladenič in prosil lastnico Aurelio Tagliapietra, naj mu svetuje sredstvo za nego las. Frizerka se je nič hudega sluteč obrnila, da mu ustreže, zlikovec pa je naperil vanjo pištolo (po vsej verjetnosti je šlo za igračo), in ji velel, naj takoj odpre blagajno. Čeprav prestrašena, ga je Tagliapietrova takoj ubogala. Na njeno srečo je bila blagajna skoraj prazna, saj je bila v njej le skromna vsota v višini 150.000 lir. Ker ropar očitno ni bil zadovoljen, je zahteval od treh strank, ki so bile tedaj v frizerskem salonu, naj mu izročijo denarnice. Vendar tudi tu ni imel »sreče«, saj sb ženske imele pri sebi skupno le 60.000 lir.
Na telefonski poziv lastnice so takoj prihiteli agenti Letečega oddelka. Po opisu okradenke so sestavili identikit mladeniča, ki ga sedaj vztrajno iščejo. Ropar je srednje postave in ima kratko pristrižene lase. Star je približno 20 let in govori v tekoči italijanščini, brez posebnega naglasa.
Dve nomadki, 34-letna Bruna Caris in mladoletna Roberta C., sta v četrtek izredno spretno izkoristili odsotnost 49-letnega Nicoloja Palazzola, da sta se prikradli v njegovo garažo v Ulici Crispi in ga »olajšali« za milijon lir. Palazzolo je kot običajno šel v bližnji bar na kavo, pri tem pa pustil garažo nenadzorovano. Nikoli ni imel sitnosti, a tokrat ni računal, da sta bili v bližini spretni tatici. Carisova in njena pajdašica sta nemoteno lahko prišli do urada garaže in iz predala ukradli precej »bogato« denarnico, saj je bilo v njej bankovcev za milijon lir.
Ko se je lastnik vračal, je opazil ciganki, ki sta z otrokom v naročju in urnih nog zapuščali garažo. Stvar se mu je takoj zazdela sumljiva, zato ju je vprašal, kaj želita. Odgovorili sta mu, da iščeta znanca. Palazzolo se je nato napotil v urad, ko pa je odprl predal svoje pisarne je zapazil, da denarnice ni več. Stekel je za taticama, saj mu je bilo takoj jasno, kdo ga je okradel. Zagledal ju je na Ulici Crispi in zaprosil za pomoč mestna redarja, ki sta takoj obvestila agente Letečega oddelka. Le-ti so ju kmalu prijeli.
Agentke Letečega oddelka so nato skrbno izvedle osebno preiskavo, a vse je kazalo, da nomadki ukradenega denarja nimata več pri sebi. Kasneje pa se je izkazalo, da sta tatici skrili denar v konfekcijo sladkarij, s katerimi se je igral otrok.
Agenti so nato.Roberto C. izročili Sodišču za mladoletne, Bruno Caris pa Preturi. Po hitrem postopku so slednjo obsodili včeraj na eno leto zapora in dva meseca prisilnega dela.
Sodišče je po hitrem postopku obsodilo tudi 21-letno Patrizio in 29-letno Mario Levacovich, nomadski sestri, ki sta v sredo okradli Concetto Toffolo in iz njenega stanovanja v Ulici Genova 15 odnesli dragocenosti in gotovino v
višini 8 milijonov lir. Svoje dejanje bosta morali plačati s triletnim delom v posebnem zavodu.
Pridržana prognoza za mladega kopalca iz Nabrežine
Ni še povsem jasno, kaj se je predvčerajšnjim zgodilo z, 21-letnim Alessandrom Verzom iz Nabrežine 121, ki se le po srečnem naključju ni utopil v Devinskem zalivu. Verza je namreč s prijateljema odšel na kopanje v Devin. Po vsej verjetnosti je še vroč skočil v vodo, tedaj pa ga je očitno obšla slabost in ni več priplaval na površje. Njegovo plavajoče telo so na gladini vode, približno čez deset minut, opazili z barke, ki je slučajno plula mimo. Mladeniča so takoj potegnili iz vode, potem pa o dogodku obvestili devinske karabinjerje. Ti so z motornim čolnom odpeljali nezavestnega Verzo do obale in ga med vožnjo skušali oživeti z umetnim dihanjem.
Rešilec je nato mladeniča odpeljal v bolnišnico v Tržič, kjer so mu nudili prvo pomoč. Še istega dne so Verzo prepeljali v goriško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelku za oživljanje. Vse kaže, da se njegovo stanje izboljšuje, čeprav zdravniki še niso izrekli dokončne prognoze.
Ansambel TPPZ P. Tomažič izreka globoko sožalje svojemu rednemu članu Marinu Dovganu ob izgubi drage mame.
Pod pokroviteljstvom VZPI - ANPI TPPZ IN MLADINSKA SKUPINA PINKO TOMAŽIČ priredita
PARTIZANSKI MITING
v počastitev spomina skladatelja RADA SIMONITIJA in ob 15-letnici TPPZ Pinko Tomažič
V BAZOVICI 4. IN 5. JULIJA
SPORED
Danes, 4. julija: ob 16. uri odprtje kioskov, ob 18.30 koncert moškega pevskega zbora Fratellanza z Reke, ob 20.30 ples z ansamblom »Don Juan«.
Jutri, 5. julija: ob 8.30 pohod Bazovica - Lipica - Bazovica »Mir brez meja«, ob 10. uri odprtje kioskov, ob 13. uri prihod mladincev v Bazovico in nastop pihalnega orkestra »Godbe milice iz Ljubljane«, ob 16.30 koncert te godbe, ob 18. uri slavnostni govori sen. Stojana Spetiča in predsednika VZPI - ANPI za FJK Federica Vincentija, ob 19. uri koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane, ob 20.30 ples z ansamblom »Lords«.
V primeru slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek, 6. julija, igral bo ansambel »Lords«.
Na pobudo Združenja Italija-ZSSR
Od 20. do 26. julija seminar za pianiste
Od 20. do 26. julija bo v Trstu izredno zanimiv seminar za pianiste, ki ga bo vodil znani sovjetski klavirski mojster Sijavus Gadziev. Gadziev je tudi učitelj klavirja na državnem konservatoriju "Čajkovski" v Moskvi. Seminar, ki ga prireja Združenje za kulturne izmenjave med Italijo in SZ, v sodelovanju z deželnim sedežem RAI in evangeličansko skupnostjo, bo v baziliki sv. Silvestra in se ga bodo lahko udeležili vsi pianisti, ki bodo opravili ustrezen sprejemni izpit.
Sovjetska klavirska šola, iz katere izhajajo številni svetovno znani pianisti, je med italijanskimi glasbeniki manj znana, tudi zaradi pomanjkanja primernih oblik sodelovanja. Seminar bo tako omogočil neposreden stik s sovjetsko glasbeno ustvarjalnostjo, saj bodo na njem sodelovali tudi gojenci Glasbene matice in tržaškega Konservatorija. Organizatorji načrtujejo tudi, da mu bodo lahko sledili tudi drugi slušatelji.
Zainteresirani lahko dobijo vse informacije na sedežu Združenja Italija—SZ, osebno ali telefonsko na št. 60.158, vsak dan med 16. in 20. uro, ob sobotah od 10. do 12.
Natečaj za dodelitev 29 stanovanj
Tržaška občina je razpisala natečaj za dodelitev devetindvajsetih najemniških stanovanj v Ulici Grego št. 46 in v Naselju sv. Sergija št 48. Komisija, ki jo sestavljajo člani Inštituta za ljudske gradnje (lacp), bo sestavil prednostno lestvico prosilcev. Prednost imajo predvsem posamezniki in družine, ki so doživele izgon, mlade družine ter vsi, ki so morali zaradi nujnih popravil zapustiti svoja stanovanja.
Interesenti morajo izpolniti formular, ki ga lahko dobijo na Oddelku VII za socialno skrbstvo (Poslopje anagraf-skega urada - 3. nadstropje soba št. 319). Urad je odprt ob delavnikih od 9. do 11. ure. Prošnje je treba predložiti pristojnemu uradu (Protocollo generale, Trg Unita št. 4., soba 32.). Rok zapade 9. julija ob 14. uri.
■ Zveza žena UDI—ZŽI sporoča, da bo njena pravna posvetovalnica zaprta zaradi dopustov od 9. julija do 19. avgusta. Posvetovalnica bo ponovno odprta 20. avgusta po običajnem urniku od 19.30 do 19. ure.
_________gledališča____________
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
■Danes, 4. julija, ob 20.30 četrta in jutri, ob 18. uri peta predstava Straussove operete NETOPIR. Dirigent Rudolf Bibl, režiser Vito Molinari.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 - je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
V	tržaški občinski galeriji - Trg Unita - bo do 9. julija razstavljal slikar PIETRO SAMPIETRO.
vazna obvestila
Mladinska skupina Pinko Tomažič in OK ZSMS Sežana prirejata jutri, 5. julija, MIR BREZ MEJA, mednarodni netekmo-valni pohod Bazovica-Lipica-Bazovica. Zbirališče v. Bazovici ob 8.30, odhod ob 9.30, vrnitev okoli 13.00. Kulturni spored v Lipici in na povratku v Bazovici. Udeleženci morajo obvezno imeti pri sebi potni list ali prepustnico. Pridruži se tudi ti!
Narodna in študijska knjižnica obvešča svoje obiskovalce, da bo od 6. julija do 4. septembra poslovala s poletnim urnikom in sicer od 8. do 16. ure, od 27. julija do 17. avgusta pa bo zaprta.
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 19. julija, avtobusni izlet do Belopeških jezer z vzponom po zavarovani poti na Srednjo Pončo. Predvidene so tudi lažje variante. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače; cena izleta 12.000 lir, vodi pa ga Angel Ker-mec. Vpisovanje na ZSSDI (tel. 767304)
SPDT obvešča, da je vpisovanje za enotedenski izlet v Dachstein samo na sedežu ZSŠDI (tel. 767304).
SKD Barkovlje organizira avtobusni izlet v ponedeljek, 6. julija, v Ljubljano na ogled predstave sovjetskega ansambla Berjoška. Za informacije in vpisovanje: Jagodic - tel. 69297 in Godnik - tel. 415753.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi v petek, 17. julija, izlet v Beneško Slovenijo, kjer bi bilo prijateljsko srečanje s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice. Vpisovanje se vrši v torek, 7. julija, od 10. do 11. ure v prostorih v Ul. Cicerone 8.
kino
LETNI KINO - ARISTON - 21.30 My be-autiiul laundrette, VB, 1985; r. Step-hen Frears; i. Gordon Warnecke1 Daniel Day Lewis, Saeed Jaffrey.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15, II nome della rosa, dram., ZRN/Fr./It., 1986; r. Jean-Jacgues Annaud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
EKCELSIOR II - 19.30, 21.45 La famiglia, dram., It., 1986, r. Ettore Scola; i. Vitto-rio Gassman, Fanny Ardant.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Rotta ver-so la terra,
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Reclute.
NAZIONALE II - 17.00, 22.00 Teleiono rosso, i. Ilona Staller, □ □
EDEN - 16.00, 22.00 Marilyn my love, porn., □ □
PENICE - 19.00, 22.15 Tentazione, er.
□ □
NAZIONALE dl - 16.30, 22.00 I ragazzi della porta accanto, srh., ZDA 1985; r. Penelope Spheeris; i. Maxwell Canfi-eld, Charlie Sheen. □
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
EKCELSIOR I - 19.00, 22.15 La vedova nera, krim., ZDA 1987, 91'; r. Bob Ra-felson; i. Theresa Russele, Debra Win-ger.
CAPITOL - 17.00, 21.45 Tay Pan, dram., ZDA 1986, 127’; r. Daryl Duke; i. Brian Brown, Joan Chen.
LUMIERE FICE - 18.00, 22.00 II bambino d'oro, fant., ZDA, 1986; 93'; r. Michael Ritchie; i. Eddy Murphy, Charles Dance.
VITTORIO VENETO - 16.45, 22.10 FX effetto mortale, dram., ZDA 1986; 106'; r. Robert Mandel; i. Bryan Brown, Brian Dennehy.
RADIO - 15.30, 21.30 La signora dei ca-valli, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Danes se poročita
IVAN in DANIELA
Da bi mu v novem življenju računi tako odgovarjali kot doslej, želita svojemu blagajniku
ŠD Sokol in SKD I. Gruden.
Danes se poročita
DARJA in BORUT
Dosti sreče na skupni življenjski poti jima želijo sorodniki in prijatelji.
Včeraj je na konservatoriju B. Mar-cello v Benetkah uspešno diplomiral iz klarineta
MIRAN KOŠUTA Svojemu gojencu in njegovemu profesorju M. Manuelliju iskreno čestita
Glasbena matica
TEČAJ »150 UR« Sindikat slovenske šole
sporoča, da je še prihodnji teden v teku vpisovanje v enoletne tečaje "150 ur" v slovenščini za
dosego diplome srednje šole. Tečaji so odprti tistim, ki dopolnijo 16. leto starosti do 31. decembra 1987 in vsem odraslim.
Za prijavo in informacije se lahko obrnete na srednji šoli I. Cankar pri Sv. Jakobu in S. Gregorčič v Dolini ter na Sindikat slovenske šole - Ul. Filzi 8/1 v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
Potovalni urad
AURORA
vabi na naslednja potovanja:
Od 6. do 15. avgusta - MALEZIJA in SINGAPUR. Cena 1.590.000 lir;
Od 7. do 15. avgusta - MOSKVA in LENINGRAD. Cena
935.000	lir;
Od 14. do 16. avgusta - ZAGREB in PLITVIČKA JEZERA. Cena 195.000 lir;
15. in 16. avgusta - CELJE in ROGAŠKA SLATINA. Cena
92.000	lir.
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 4. julija
URH
Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob
13.30	in zatone ob 24.48.
Jutri, NEDELJA, 5. julija
CIRIL IN METOD
PLIMOVANJE DANES: ob 03.02 najvišje -3 cm, ob 08.48 najnižje -23 cm, ob
16.35	naj višje 35 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 29,2 stopinje, zračni tlak 1017,1 mb ustaljen, veter 24 kilometrov na uro severo-zahodnik, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,3 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Chiara Cosola, Marco Turello, Luigi Bove, Andrea Franz, Han-nah Beth Hetzer, Luca Martari, Giuseppe Console, Martin Cheber, Francesco Lamesa.
UMRLI SO: 84-letni Giovanni Zadnik, 85-letna Aliče Furlan, 66-letni Giuseppe Vattovani, 91-letni Giovanni Battista Schiaulini, 85-letni Pellegrino Facchin, 84-letna Irma Miloch, 82-letna Maria Ri-osa, 85-letna Sofia Geržina.
OKLICI: odvetniški pripravnik Ales-sandro Giadrossi in uradnica Mariagra-zia Zanot, električar Aldo Kaučič in uradnica Marina Raimondi, tapetnik Roberto Santoni in uradnica Paola Scavuz-zo, gradbeni izvedenec Alessandro Zerbo in uradnica Arianna Devit, delavec Filip-po Pitacco in uradnica Rosanna Valenta, programer Paolo Giachin in univerzitetna študentka Manuela Del Santo, natakar Francesco Amatulli in gospodinja Sara Traversa, finančni stražnik Giuseppe Maucieri in uradnica Maria Cicero, podčastnik italijanske vojske Pietro Gioia in gospodinja Lucia Di Mambro, podčastnik italijanske vojske Vincenzo Schifitto in uradnica Daniela Castrigno, grobar Dario Gerli in varuška Gabriella Coslovich, uradnik Aldo Vascotto in uradnica Lorella Giordani, železničar Roberto Cappellina in študentka Patrizia Cantoni, socialni delavec Oliviero Della-bernardina in bolničarka Carla Capec-chi, bančni uradnik Mirko Pariš in uradnica Ana Latin, šofer Giorgio Brandolisio in gospodinja Cristiana Monda, smetar Renato Ficcaroli in lekarnarka Marisa Nadali, občinski sel Franco Nasi in bolničarka Daniela Lucchetti, uradnik Roberto Grandis in uradnica Cinzia lacopi-no, prodajalec Mauro Fonda in študentka Marisa Bisio, restavrator Roberto Bradaschia in frizerka Roberta Marussi, policijski agent Matteo Belladonna in uradnica Stefania Volturno, uradnik Fu-rio Vasta in uradnica Loredana Mica, šofer Maurizio Paron in uradnica Patrizia lacono, Clemens Johannes Andreas Maria Appel in Alessandra Palma, vojaški častnik Giampiero Crocetji in v pričakovanju zaposlitve 'Carla Orsolini, pek Alessandro Lo Nigro in socialna delavka Margherita Marino, uradnik Lucio Marini in uradnica Gabriella Germani, geometer Dario Millini in varuška Paola Percali.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. junija, do sobote,
4. julija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. San Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Istrska ulica 18.
FERNETIČI (tel. 229355), MILJE (Mazzinijev drevored 1, tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes se "obesita" BORUT in DARJA. Da bi ju vrv ne tiščala preveč, jima želijo prijatelji.
BORUTU in DARJI želijo obilo sreče na skupni življenjski poti bivši sošolci znanstvenega liceja F. Prešeren.
Danes se poročita IVO in DANIELA. Vso srečo v skupnem življenju jima želi družina Marušič.
Danes praznuje v Repnu rojstni dan MARJO SUC. Vse najboljše, predvsem zdravja mu želijo žena Anica, sinova Goran in Stojan ter mati Marija.
razne prireditve
Sekcija KPI in Krožek mladih komunistov občine Dolina organizirata FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA od 2. do 6. julija v Kulturnem centru F. Prešeren v Boljuncu. Jutri, 5. 7.: ob 10.00 odprtje kioskov; ob 18.00 koncert godb na pihala Breg in Ricmanje; ob 20.30 shod s senatorjem Stojanom Spetičem in poslancem Willerjem Bordonom; ob 21.00 ples z ansamblom Pomlad. Vabljeni!
ŠZ Gaja 20-LETNICA USTANOVITVE na športnem objektu na Padričah. Jutri, 5. 7., ob 8.30 mednarodni balinarski turnir, ob 18.30 kulturni program z nastopom MPZ Skala iz Gropade in Godbe na pihala V. Parma iz Trebč, ob 19.30 nagrajevanje. Danes in jutri zvečer ples z ansamblom Zodiaco.
šolske vesti
Ravnateljstvo srednje šole S. Gregorčič v Dolini obvešča starše učencev, vpisanih v 1. razred, da morajo potrditi vpis do torka, 7. julija. Za potrditev vpisa je potrebno potrdilo o opravljenem zaključnem izpitu na osnovni šoli.
Državni trgovski tehnični zavod z oddelkom za geometre Ž. Zois v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do 7. julija 1987.
Ravnateljstvo liceja F. Prešeren v Trstu obvešča, da je odprto vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 9. do 12. ure do vključno 7. julija.
Državni poklicni zavod Jožef Stefan v Trstu obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 do vključno 7. julija.
Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec opozarja starše, da so dolžni do 7. julija potrditi vpis dijakov.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s priključeno vzgojiteljsko šolo obvešča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1987/88 vsak dan od 10.30 do 12. ure do vključno 7. julija.
Sindikat slovenske šole sporoča, da je še ves prihodnji teden v teku vpisovanje v enoletne tečaje T50 ur" v slovenščini za dosego diplome srednje šole. Tečaji so odprti tistim, ki dopolnijo 16. leto starosti do 31. decembra 1987 in vsem odraslim. Za prijavo in informacije se lahko obrnete na srednji šoli I. Cankar pri Sv. Jakobu in S. Gregorčič v Dolini ter na Sindikat slovenske šole, Ul. Filzi 8/1., v torek in četrtek od 16. do 17. ure.
Na znanstvenem liceju F. Prešeren v Trstu so na ogled začasne lestvice sup-lentov za višje srednje šole za šolsko leto 1987/88. Eventualne prizive glede položaja na lestvici bo mogoče predložiti med 22. in 26. julijem 1987.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje organizira v šolskem letu 1987/88 sledeče tečaje: 1. drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično-upravne uradnike (900 ur); 2. drugi letnik tečaja s kvalifikacijo za kamnoseke (1200 ur); 3. prvi letnik tečaja s kvalifikacijo za tehnično-upravne uradnike (1100 ur); 4. izpopolnjevalni tečaj za gostinstvo (400 ur); 5. izpopolnjevalni tečaj za programerje elektronskih računalnikov (175 ur); 6. izpopolnjevalni tečaj za personal com-puting (160 ur); 7. tečaj ažuriranja za vodenje zadrug (60 ur); 8. izpopolnjevalni tečaj za dopisnike v angleščini (150 ur); 9. izpopolnjevalni tečaj za knjigovodstvo - IVA ter mehanizirano knjigovodstvo (130 ur); 10. tečaj za vinogradništvo in kletarstvo - občina Zgonik (60 ur); 11. tečaj čebelarstva za začetnike (60 ur); 12. tečaj za splošno živinorejo (30 ur); 13. tečaj za gojenje aktinidije (30 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije od 1. do 17. julija 1987 na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 (Dijaški dom), tel. 577941, vsak dan (razen sobote) od 9.00 do 12.00.
Ameriški dolar............. 1315.—
Nemška marka .............. 721.—
Francoski frank............ 214.—
Holandski florint.......... 639.
Belgijski frank............ 34.—
Funt šterling.............. 2110.—
Irski šterling............. 1910.—
Danska krona............... 188.—
Grška drahma .............. 9. —
Kanadski dolar ............ 965. —
__________mali oglasi________________
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milič.
ZLATO ZAPESTNICO sem izgubila v Bazovici v bližini cerkve v nedeljo popoldne ob birmi. Poštenega najditelja prosim, naj telefonira na št. 60261 ob uradnih urah.
VIOLINO, staro 110 let, prodam. Tel. 003867/72778 popoldan.
GARELLI CICLONE 50 kubikov, 5 prestav, 6.000 prevoženih km, letnik '85, v odličnem stanju, prodam. Tel. 302748.
OSEBNI RAČUNALNIK amstrad-schnei-der 6128 z barvnim monitorjem in dis-ketnikom ter veliko uporabnih programov prodam. Tel. 302748.
TRAVO na velikem travniku oddam zastonj. Tel. 213483.
PRODAM po ugodni ceni mali tovornjak tigrotto, 35 stotov nosilnosti, v dobrem stanju, z garancijo. Tel. 0481/34220.
PRODAM gozd v Grojni pri Gorici, 9.200 kv. m, tel. 0481/34220 ali 0481/520391.
DAJEM V NAJEM v Grojni pri Gorici majhno stanovanje za 1 osebo. Tel. 0481/34220.
OSMIČO je odprl Lupine v Praprotu. Toči sortirana vina.
TEHNIKA z znanjem elektronike in informatike išče slovensko podjetje. Prošnje nasloviti na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro Tehnik".
V SREDIŠČU NAJLEPŠEGA DELA SLOVENIJE nad sotočjem Save Bohinjke in Save Dolinke ter ob magistralni cesti Ljubljana - Bled - Jesenice je penzion "MANCA", ki ima še nekaj prostih mest od 11. 7. do 26. 7. 87 in od 8. 8. do 20. 8. 1987. Vse sobe imajo tuš in WC. Poleg klasičnih penzionskih uslug naša ponudba obsega še športno rekreacijo: tenis, plavanje, ribolov, jahanje in planinarjenje. Naslov: Penzion "MANCA", 64240 RADOVLJICA, Gradnikova 2, Slovenija - tel. 003864/75504.
ABSOLVENTKA na tržaški pravni fakulteti nudi lekcije iz italijanščine. Tel,-414884.
PRODAM dobro ohranjene hišne potrebščine, okraske, pribore in starinske predmete. Jožica Rupp, Ul. Rossini 13 -Gorica. Tel. 86349.
KVALIFICIRANE ZIDARJE zaposlim. Delo v Ljubljani -_ samsko stanovanje zagotovljeno. HOČEVAR, Krožna pot 13, 61000 Ljubljana. Tel. 453812.
UGODNO PRODAM novejše dvosobno stanovanje s teraso in kletno shrambo ter pokritim parkirnim prostorom pri stadionu v Miljah. Tel. 274449.
__________prispevki__________________
POPRAVEK: Namesto cvetja na grob Štefanije Pahor por. Dovgan darujeta Mara in Ladka in ne Ladko Urdih 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na gospo Zoro Tretjak por. Tretjak darujeta Zora Polojaz in družina
50.000	lir za kriško cerkev in 50.000 lir za moški pevski zbor Vesna.
V	spomin na gospo Štefanijo Dovgan darujeta Boris in Marina Pertot 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Marijo Brajkovič daruje Marija Žerjal 20.000 lir za KD I. Grbec.
V	spomin na Štefanijo Dovgan daruje družina Luciano Kovačič 30.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Ob Igorjevi smrti se ga z ljubeznijo spominjajo Bruno in prijatelji in darujejo
250.000	lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na Silvijo Danev-Čok darujeta nečakinja in svak 100.000 lir za KD Barkovlje.
V	spomin na Igorja Zaccario darujejo prijatelji Antek, Walter, Jušto, Bojana, Dario, Rita, Walter in Paola 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in 100.000 lir za Mladinski krožek I. Gruden.
Japonski jen		8,50
Švicarski frank 		866,—
Avstrijski šiling		102,—
Norveška krona 		193. -
Švedska krona		204,—
Portugalski eskudo		8,50
Španska peseta		9,50
Avstralski dolar 		900,—
Debeli dinar		1,75
Drobni dinar		1,90
Dni/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 67001 - 68881 DVJMVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
MANUFAKTURA
PODOBNIK
OPČINE
Promocijska prodaja vseh poletnih artiklov s popusti do
Obv. občini
3. 7. 1987
menjalnica
Kdo se še spominja Dolly Bell?
Uspešno avtorsko sodelovanje med sarajevskim režiserjem Emirom Kusturico in pisatelj em-scenografom Abdulah Sidran se je pričelo leta 1980 s snemanjem režiserjevega prvenca Sječaš li se Dolly Bell. Film je utrl sarajevski in istočasno jugoslovanski kinematografiji pot v svet. Že leta 1981 je življenjska zgodba Dina Zolje, šestnajstletnega fanta, ki se sreča s prvo ljubeznijo ob zvokih Celentanove popevke 24.000 baci, pritegnila pozornost selektorjev beneškega festivala.
V Benetkah je Emir Kusturica prejel zlatega leva, za prvenec pa tudi nagradi FIPRESCI in AGIS. Še več nagrad je Kusturica odnesel na domačem festivalu v Pulju. Večkrat nagrajeni film je bil v Ita-
liji deležen posebne pozornosti, saj so gra predvajali tudi v kinematografih. Televizijska ponovitev, ki jo je v svoje sporede uvrstila druga italijanska mreža v sredo ob 23.35, bo nedvomno pritegnila pozornost vseh gledalcev, ki so filmsko premiero zamudili.
Sicer pa je jugoslovanski film prava redkost na italijanskih ekranih, zaradi česar predstavlja predvajanje nadvse prijetne Kusturičeve filmske nostalgije italijanske kulture šestdesetih let, osvežujočo alternativo poletnih nočnih sporedov.
Na sliki igralka, ki upodablja slavni mit striptizerke Dolly Bell. Njena lepota bo očarala Dina (Emira), ki se bo njej na čast poslovil od otroštva in zrasel v moža.
glasba
šport
sobota 20.15 RTV-Lj Vrnitev (dram.) sobota 22.10 RAI 3 TV film: Berlin Alexanderpiatz sobota 23.50 RAI 3
Un anno con 13 lune (dram.) nedelja 23.00 RAI 3 Paper moon (kom.) ponedeljek 23.40 RAI 2 Rusty il selvaggio (dram.) ponedeljek 23.45 Italia 1 Animal House (kom.) torek 20.30 Rete 4
Sfida infernale (vestern) sreda 23.35 RAI 2 Ti ricordi di Dolly Bell? (kom.) sreda 20.30 Rete 4
La regina d'Africa (pust.) petek 23.45 RAI 2
Miriam si sveglia a mezzanotte (srh.)
sobota 9.40 RAI 2
Poklon Mauriceu Ravelu sobota 10.20 RTV-Lj
Marjan Kozina: Padlim. Bela krajina ponedeljek 22.20 RAI I Poletni rock: Tina Turner sreda 22.40 RAI
Poletni rock: Pretenders, Little Števen petek 20.30 TV-Kp
Bernstein dirigira Brahmsove simfonije
sobota in nedelja 14.55 TV-Kp nedelja 14.35 RAI 3 Tenis v Wimbledonu nedelja 12.45 RAI 2 Avtomobilizem: VN Francije nedelja 15.55 TV-Kp
Univerziada: nogomet Jugoslavija-Brazilija od ponedeljka do petka 15.30 ali 16.00 RAI 3 Kolesarstvo:,Tour de France ponedeljek 18.00 in torek 16.30 RAI 3 Atletika: Grand Prix IAAF torek 17.25 TV-Kp
Univerziada: nogomet Italija-SZ sreda in četrtek 18.00 RAI 3 Skoki v vodo
sreda 20.00 TV-Kp in RTV-Lj
Univerziada 87 - slavnostna otvoritev četrtek 17.30 TV-Kp in RTV-Lj Univerziada: plavanje petek 16.00 TV-Kp, 17.00 RAI 3 in RTV-Lj
Univerziada: gimnastika in plavanje
17.30
ali
sreda 18.40 RTV-Lj četrtek 22.25 RAI 1
Variete: Fratello mondo, sorella pace
IIKIII
> > z V) >	TELEVIZIJA		llffl		
RAI 1		RAI 2		RAI 3	
10.55	Tečaj nemškega jezika
11.25	Tečaj francoskega jezika
11.55	Vremenske razmere
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Poletni maraton: baletna predstava - Cedrillon (Pepelka, orkester in baletna skupina iz Li-onske Opere)
13.30. Dnevnik
14.00	Film: La parmigiana (kom., It. 1962, r. A. Pietrangeli)
16.00	Nanizanka: L amico Gipsy
15.50	Nagrade Italijanskega združenja
slepcev - Braille 1987
16.30	Oddaja iz parlamenta
17.00	Glasbena oddaja: II sabato dello Zecchino
18.05	Izžrebanje loterije
18.10	Nabožna rubrika
18.40	Nadaljevanka: II paria (3. del)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Glasbena oddaja: Canzonissime
22.20	Dnevnik
22.30	Film: Urban Cowboy (kom., ZDA 1980, r. James Bridges, i. John Travolta, Debra Winger)
24.00	Dnevnik
8.55	Aktualna oddaja: Evropski dnevi
9.40	Komorna sezona: Poklon Mauri-ceu Ravelu ob 50-letnici smrti -Sonata za violino in klavir, izvajata Carlo Chiarappa violina in Pascal Sigrist klavir
10.15	Film: L'ultimo gioco (dram., VB 1979, r. A. Harvey)
12.10	Nam: Due ragazzi e una chitarra
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.35	Nanizanka: Saranno famosi!
14.25	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dok., risanka, nanizanka
16.30	Športna sobota: italijansko prvenstvo v baseballu
17.45	Rubrika z Barbaro Bouchet
18.25	Dnevnik. Šport
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik vesti in šport
20.30	Boks: Oliva-Coggi
22.15	Dnevnik
22.30	Nagrada Fiuggi 1987 - ob pristo-nosti predsednika republike Cossige, sinfonični koncert (Čajkovski, Respighi, Verdi)
23.30	Dnevnik - kratke vesti
23.40	Dnevnik. Šport
14.30	Šport: kolesarstvo - Giro di Basi-licata, etapa Potenza-Pomarico, tenis - polfinale moškega turnirja v Wimbledonu
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Informativna oddaja: La macchi-na del tempo - La yia della seta (pripravil Stefano Munafo)
20.15	Kratki film: Giallo e nero (i. Anita Zagaria, Ari Takahashi, Ric-cardo Giagni)
20.30	Aktualna oddaja: Vita da spia (vodi Franco Alunni, v studiu Mitja Volčič) ,
22.00	Dnevnik - kratke vesti
22.10	TV film: Berlin Alexanderplatz -Comincia la pena - 1. del ( r. Rainer Werner Fassbinder, i. Gunter Lamprecht, Hanna Shi-gulla, Elisabeth Trissenaar, Karin Baal)
22.35	Dnevnik
23.50	Film: Un anno con 13 lune. (dram., ZRN 1983, r. Rainer Ver-ner Fassbinder, i. Volker Spen-gler, Ingrid Čaven)
RTV Ljubljana_________________
9.55	Festival kurirček (1. oddaja)
10.20	Glasbena oddaja: Marjan Kozina - Padlim, Bela krajina (dva stavka simfonije, ki jo je slovenski skladatelj posvetil NOB)
0.50 Prenos iz Mavrovega: Bratstvo in enotnost - Srečanje ZRVS Jugoslavije
15.55	Mladinski film: Nadia (biog., ZDA, r. Alan Cooke, i. Talia Bal-sam, Jonathan Bamks)
18.35	Dokumentarna serija: Španska državljanska vojna (5. del)
19.00	Danes. Knjiga.
.19.10 Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
19.50	Zrcalo tedna
20.15	Film: Vrnitev (dram., Jug. 1979, r. Antun Vrdoljak, i. Boris Dvornik, Fabijan Sovagovič; zgodba je iz časov NOB. Protagonisti so prebivalci manjšega dalmatinskega otoka, ki v odsotnosti partizanskih čet postanejo žrtev okupatorjeve represije.)
21.50	Dnevnik
22.05	Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper_____________________
14.55	Tenis: tekmovanje v Wimbledo-nu, finalno srečanje - ženske (prenos)
17.00	Otroški spored. Risanki: II picco-lo detective, II trenino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Rubrika: Top Moda
19.30	TVD Stičišče
19.45	Dokumentarec: Svilena pot
20.30	Film: II crepuscolo degli eroi (vojni, r. Fadil Hadžič in John Harald Huston, i. Maks Furijan, Ljubiša Samardžič)
22.00	TVD Vsedanes
22.15	Nanizanka: II brivido deli' im-previsto
22.55	Dokumentarec: Most - zadnja nemška ofenziva v Jugoslaviji
!!!!!	======		!!==•=!					-	:::	!=!=:;=!===!=!;=;==!===;	:::	!!!!!!!	:			-			=	-		!!!!!!!!	!!!!	-				!::!!!			V
: :::	v:	:::	:::::::	= ==	;:=	==:=;===	======•;	•••I:	::	■	:::	!===:==	===:	=========;	=:=	=====		=====;;;==========;			==!!=====	::::::::	v	===	lil			;;;;;;	=====	===	
CANALE5____________
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Film:	Arrivederci
Roma (kom., It. 1957, r. Roy Rowland, i. Mario Lanza, Renato Rascel)
15.30	Film: Cani e gatti (kom., It. 1952, r. Leonardo De Mitri, i. Titi-na De Filippo)
17.35	Nanizanke: L'albero delle mele, 18.00 Una famiglia americana,
19.00	I Jefferson, 19.30 Love Boat
20.30	Variete: La corrida (vodi Corrado)
23.00	Nanizanki: Glitter,
24.00	Sceriffo a New ■ York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La.sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Vicini trop-po vicini, 12.30 Mi be-nedica Padre
13.00 Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nanizanka: Detective peramore
15.30	Film: Le spie vengono dal cielo (krim., ZDA 1067, r. Boris Sagal, i. Robert Vaughn, David McCallum)
17.20 Dokumentarec
17.30	Nanizanke: II Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York
20.30	Nad.: Febbre damore
21.30	Nanizanka: Hotel
22.30	Rubrika: Parlamente in
23.30	Nadaljevanka: Peyton Plače (7. del)
0.30 Nanizanka: Mistery Movies-Banacek
ITALIA 1___________
8.30 Nan.: La strana coppia 9.00 Film: La dominatrice del destino (glasb., ZDA 1952, r. Walter Lang, i. Susan Hay-ward, Rory Calhoun)
11.00	Nanizanke: Ralph su-permaxieroe, 12.00 Star Trek, 13.00 Hard-castle e McCormick
14.00	Športna oddaja: Šport Spettacolo
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, II mago di Oz, Bun Bun, Pollon, Ruy
18.00	Variete: Musiča e
19.00	Nanizanka: Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30 Nanizanki: Chicago story, 22.00 Masguera-de
23.00	Športna oddaja: Grand Prix
24.00	Glasbena oddaja: Dee jay Television
TELEPADOVA
12.00	Zdravniška oddaja: Terapija Ronefor
12.30	Informativna oddaja: II Leonardo
13.00	Risanki: Godam, Tek-kaman
14.00	Šport: Catch
15.00	Športna rubrika: Baseball Week
15.30	Nanizanka: Spy Force
16.30	Risanke: Jane e Micci, 17.00 Conan, 17.30 Gg-dam, 18.00 Daitarn III, 18.30 Starzinger
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Oueen
20.30	Film: I vendicatori delLAve Maria (vestern, It. 1971, r. Adal-berto Albertini, i. Tony Kendall)
22.30	Film: La notte dei dia-voli (srh., It. 1972, r. Gi-orgio Ferroni, i. Gian-ni Garko, Agostina Belli)
0.30 Film: Classe mista (kom., It. 1975, r. Mariane Laurenti, i. Dagmar Lassander, Alfrede Pea)
TELEFRIULI
12.00	Nanizanki: Scacco matto, 13.00 La piccola Margie
13.30	Nadaljevanka: Cavalli selvaggi
15.00	Dražba
15.30	Glas. odd.: Musič box
17.45	Variete: Dadaumpa
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Brothers and sisters
20.30	Film: Carioca (kom., ZDA 1933, r. Thorton Freeland, i. Dolores Del Rio)
22.30	Dnevnik
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
1	TALIJANSKA TELEVIZIJA				
RAI 1			RAI 2		RAI 3
11.00	Maša, nato Nabožna oddaja
12.15	Ekološka oddaja: Linea verde
13.30	Dnevnik - vesti
13.55 Vesti in igre: Fortunissima
14.00	Film: 11 commissario (kom., It. 1962, r. Luigi Comencini, i. Alberto Sordi, Franca Tamantini)
15.50	Nanizanka: Robin Hood
16.50	Variete: Come Aliče (nastopili bodo Bobby Solo, Teddy Reno, Little Tony in Rita Pavone)
18.10 TV film: Aeroporto di San Francisco ( dram., ZDA 1970, r. J. L. Moxey, i. P. Roberts)
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Tenera e la notte (F. S. Fitzgerald, scenografija Dennis Potter, r. Robert Knights, i. Peter Strauss, Mary Steenbur-gen, 1. del)
22.05 Glasbena oddaja: Hit-Parade
23.15	Športna nedelja
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.05 Glasbena oddaja: Musicanotte -Aldo Ciccolini izvaja Claudea Debussyja
11.00	Nan.: La mia terra tra i boschi 11.25 Komični filmi: No, no, signora (i.
Andy Clyde)
11.45	Film: Mr. Moto coglie 1'occasio-ne (krim., ZDA 1938, r. N. Poster)
12.45	Neposredni športni prenosi: avtomobilizem - VN Francije
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
15.10	Motociklizem: VN Belgije
16.10	Nanizanka: L'asso della Manica
17.00	Film: Toto truffa '62 (kom., It. 1961, r. Camillo Mastrocingue, i. Toto)
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.40	Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Film: La Bandera - Marcia o
muori (pust., ZDA 1977, r. Dick Richards, i. Terrence Hill, Gene Hackman, Katrine Deneuve)
22.00	Nad.: Shaka Zulu (2. del)
22.50 Dnevnik
23.05 Informativna oddaja: Židovsko življenje in kultura
23.35 Mednarodni jazz festival 1987 -Orchestra della Pace z Gerryjem Mulliganom (iz Sanrema)
12.00	Športna oddaja: Domenica gol
12.10	Motociklizem: Velika Nagrada Belgije 250 kc
13.10	Kolesarstvo: Dirka po Bazilikati, etapa Ferrantina-Pisticci
13.40 Motociklizem: Velika Nagrada Belgije 125 kc
14.35 Tenis: moški finale tekmovanja v Wimbledonu (neposredni prenos)
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Športna oddaja: Domenica gol (pripravlja Aldo Biscardi)
20.30	Dokumentarna oddaja: Vojaki -Zgodbe o ljudeh v vojni
21.15 Dnevnik - kratke vesti
21.30	Glasbena oddaja: Musiča tre, Mednarodni glasbeni teden (prenos iz gledališča Mercadan-te v Neaplju, sirifonični koncert I; Stravinski - Histoire du soldat, dir. Salvatore Accardo)
22.45 Dnevnik
22.50 Deželne vesti
23.00	Film: Paper moon (kom., ZDA 1973, f. Peter Bogdanovich, i. Ryan O Neal, Tatum CNeal)
JUGOSLOVANSKA TELEVZIJil
i
IllllPlillililllllilillillllllllil
RTV Ljubljana
9.55 Poročila
10.00	Otroška matineja: Živ žav -Smrkci (risanka)
10.55 Mladinska nadaljevanka: Dolga bela sled (pon. 9. dela)
11.20	Domači ansambli: Ansambel Henček in njegove novejše uspešnice
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Kar znaš, to veljaš
14.00	Poklici v kmetijstvu: Sin, za kmeta se boš šolal
14.20	Poročila
16.15 Poročila
16.20	Nadaljevanka: Paganini (1. del sovjetsko-bolgarskega biografskega filma o it. virtuozu)
17.30	Film: Sleparska delniška družba (kom., ZDA 1942, r. Lloyd Bacon, i. Edward G. Robinson, Jane Wyman, Anthony Ouinn)
19.00	Kino
19.26 Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Tretje obdobje (R. Bogdanovski, 2. del)
20.55 Poletna noč, nato Zdravo
TV Koper_______________________
14.55 Športni pregled: tenis - moški finale tekmovanja v Wimbledonu (prenos), nato Univerzijada - nogomet Jugoslavija-Brazilija
17.00	Otroški spored: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00 Variete: Sotto le stelle 19.45 Nadaljevanka: Veronica 20.30 Športni maraton: ameriški foot-ball - italijansko prvenstvo A lige; avtomobilizem - VN Francije (prenos iz Le Castelleta)
■Mtlllft ^ I IpUtt	1 ■■■	:			::::::			::::													
				::::::			::!!				m	•li::::::!!:			:::					
CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče,
10.00	Mississippi
11.00	Film: E'nata una stel-la (dram., ZDA 1937, r. VVilliam A. Wellman, i. Janet Gaynor, Fredric March, Adolphe Me-njou, May Robson)
12.55	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
14.00	Film: Pazzi, pupe e pil-lole (kom., ZDA 1964, r. Frank Tashlin, i. Jerry Lewis, Glenda Farrel)
15.45	Film: II marmittone (kom., ZDA 1957, r. George Marshall, i. Jerry Lewis, David Wayne) .17.30 Nanizanke: Fifty Fifty,
18.30	Trauma center,
19.30	Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Radiči (i. Levar Burton, Ren Woods, Ben Vereen, Harry Rhodes, 1. del)
22.30	Informat. oddaja: Skrivnostna Italija
23.15	Nanizanki: Gavilan, 0.15 Scheriffo a New York
RETEOUATTRO
8.00	Nabožna rubrika
8.30	Nanizanka: Gunsmo-ke
9.15	Film: I dritti (kom., It. 1957, r. Mario Amen-dola, i. Valeria Mori-coni, Corrado Pani)
11.15	Aktualna oddaja: Parlamente in
12.10	Nan.: Cassie & Co
13.00	Otroška oddaja:. Ciao Ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nanizanke: I gemelli Edison, 15.00 La terra dei giganti, 16.00 Alla ricerca di un sogno,
16.45	Daniel Boone,
17.45	Sembra facile,
18.10	Devlin & Devlin,
19.00	College, 19.30 New York New York,
20.30	Matt Houston,
21.30	Coverup
23.15	Nadaljevanka: Peyton Plače (i. Mia Farrow, Ryan 6'Neal, Barbara Parkins,)
0.15 Nanizanki: Mod Squ-ad, 1.15 Mistery Movi-es - Banacek
ITALIA 1___________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Rascal, II planeta delle 1000 avventure, Dungeons and Dra-gons, Tarzan
10.00	Nanizanka: Riptide
11.00	Šport ZDA
12.00	Nanizanka: Star Trek
13.00	Rubrika: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Domenica Deejay
16.15	Nanizanki: Dimensio-ne Alfa, 17.00 Manimal
18.00	Nanizanka: Automan
19.00	Risanke: Littlest, Al-vin Show, Droids Ad-ventures, Snorky
20.30	Variete: Che piacere averti qui
22.50	Nanizanke: I predatori delLidolo doro, 23.50 Samurai, 1.15 Hardcas-tle & Mc Cormick
TELEPADOVA
12.00	Rubrika o trgovini in turizmu
12.30	Rubrika o prehrani
13.00	Rubrika: Maria Pia
14.00	Tedenska rubrika: Magnetoterapija
15.00	Nadaljevanka: Capita-ni e re
16.30	Risanke; Jane e Micci, Tekkaman, Godam, Daitarn III
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Queen
20.30	Film: Scontri stellari oltre la terza dimensi-one (fant., It. 1979, r. Luigi Cozzi, i. Marjoe
Gortner, Caroline Munro)
22.30	Aktualna oddaja: Pri-mo piano
23.00	Nanizanka: Spy Force
24.00	Nočni film: Al di la della legge (vestern, It. 1968, r. Giorgio Stega-ni, i. Lee Van Cleef, Antonio Sabato)
TELEFRIULI_________
11.00	Sejem: Da ali ne
12.00	Nanizanka: The Bold Ones
13.00	Film: Carioca (kom., ZDA 1933, r. Thorton Freeland, i. Dolores Del Rio, Gene Ray-mond)
15.00	Glasbena oddaja: Musič box
18.00	Nanizanka:	Scaco
matto, 19.00 Brothers & Sisters
19.30	Variete: Tasto matto
20.30	Nanizanka: Big Foot ragazzo selvaggio
21.00	Športna oddaja
21.30	Nadaljevanka: Cavalli selvaggi
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Zadnje vesti, in športni pregled
II
II

I.."S
.
JBjii.’
...»a
::::





J f
III
Ji!
Mii,«
Ilir

lil.
.......
1(1! PSI;
■i
lli
ur
i
:f rji

1
"	.JIH
m    \


lil

II HIB
III

li
Ul
a-s 2 ^
C£ 3 — O
J!IQ
z .S

<H w E?
m o r
a. <
S-
s
o
? i §
w '-3
I
-■M O
C3|
1/5 1
CeC
IU
J
Kristali Sirca
RAI 3
šfg
.S ~ -S
Pit
sli
M
5 o
Q
S
o
c? ^ C
1
2
'š
^2
2
.2
on
te
a:
(—
« -
RAI 1________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nadaljevanka: Coralba (r. Daniele D'Anza, i. Rossano Brazzi)
13.00	Risanke: Le meravigliose storie del prof. Kitzel
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Guai ai vinti (dram., It. 1955, r. Raffaello Matarazzo, i. L. Radovani, A. M. Ferrero)
15.40	Posebna oddaja iz parlamenta
16.10	Risanka: Marco
17.00	Risanke: Disneyev svet
17.50	Nanizanka: Ciao, cow boy
18.40	Nad.: L’isola del gabbiano
19.40	Almanah, vreme iri dnevnik
20.30	Film: II grande colpo di sette uomini d'oro (kom., It. 1967, r. M. Vicario, i. R. Podesta)
22.10	Dnevnik
22.20	Glasbena oddaja: Poletni rock -Tina Turner
22.35	Glasbena oddaja: Ouella notte a Ravenna - Renzo Arbore Band 0.40 Dnevnik, iz parlamenta, vreme 0.55 Jadranje: Sardinia Cup
RAI 2_________________________
11.55	Komični filmi: Due rulli di comi-cita (i. Andy Clyde)
12.10	Nan.: Due ragazzi e una chitarra
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik -.šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno -
Poletne igre, magije in ljudje,, vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy, nanizanka I figli delLispettore
16.30	Film: Tiro a segno per uccidere (pust., It. 1968, r. Manfred R. Kohler, i. Stewart Granger)
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.25	Dnevnik. Šport
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Capitol
21.35	Informat. tednik: Focus
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualno: Mixer v svetu
23.30	Dnevnik - kratke vesti
23.40	Nočni film: Rusty il selvaggio (dram., ZDA 1983, r. Francis Ford Coppola, i. Matt Dillon, Mickey Rourke, Dennis Hopper)
15.30	Kolesarstvo: Tour de France, etapa Strasburg-Epinal (neposredni prenos iz Francije)
16.30	Avtomobilizem: pokal Stella Alpina (prenos iz Trenta)
17.00	Kolesarstvo: Dirka po Bazilikati
17.30	Umetnostno drsanje: Evropski pokal (iz Palerma)
18.00	Atletika: Grand Prix IAAF (neposredni prenos iz Budimpešte)
19.00	Dnevnik in vreme
19.20	Deželne vesti
19.30	Aktualnosti: Spoleto 87 - 30. Festival dveh svetov
20.00	Izobraževalna oddaja: Poštni sistem v Italiji - sedanjost in perspektive
20.30	Nanizanka: 1 professionals
21.30	Dnevnik
21.45	Športna oddaja: Campioni - nogometna tekma Bologna-Inter leta 1964
23.50	Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde
0.05 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Dnevnik - deželne vesti
RTV Ljubljana_________________
18.20	Poročila
18.25	Šola tenisa
18.35	Radovedni Taček: Ura (prva oddaja novega niza za otroke od 4. do 8. leta starosti, vodita jo Marko Okorn in kuža Taček, ki ga animira Nace Simončič)
18.50	Pamet je boljša kot žamet : Plavalci, naplavalci, skrivači (oddaja uvaja prve pojme o gostoti in topnosti snovi v vodi)
17.50	Otroška oddaja: Zakaj zbiramo
18.55	Sedem stopnic do glasbe: Klepetava želva
19.10	Risanka
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Čigav otok (po istoimenskem romanu Colina Ducka in Martna Thomasa, r. lan Barry, i. Angela Punch-McGregor, Drew Forstythe, Peter Curtin, 1. del)
20.55	Aktualno
21.35	Dnevnik
21.50	Glasba Georga Gershwina
22.50	Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper______________________
17.00	Otroški spored. Risanka: II pic-colo detective
17.30	Rubrika: Start
18.00	Rubrika: Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: I due della legione stranie-ra (kom., r. Lucio Fulci, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia)
22.10	TVD Vsedanes
22.25	Rubrika: Zdravnik in pacient
23.00	Nanizanka: Hazell
						:::::::	::::::::	::::::::	::::::ii:i::ii:::::Hi::::i:::i:iiii::ii	iiiiiiiiiiiš:	si	jj;!;jššjšišjjj;!j^
					Hiš:		HHiH:	iiiišii:		iiiiiiiiiiii:	i:!::	
CANALE5_____________
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanke: La grande vallata, 9.30 Aliče,
10.00	Aspettando il do-mani, 10.30 General Hospital, 11.00 Arci-baldo, 11.30 Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljev.: Sentieri
14.30	Film: Nemico pubbli-co n. 1 (kom., It.-Fr. 1953, r. Henry Verneu-il, i. Fernandel, Paolo Stoppa)
16.30	Nanizanke: L uomo di Atlantide, 17.00 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Film: Il ritorno di Don Camillo (kom., It. 1953, r. Julien Duvivier, i. Fernandel, Gino Cer-vi, Paolo Stoppa)
22.40	Nanizanka: Attenti a guei due
23.40	Šport: golf
0.30 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore
nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi girailmondo
16.15 Nan.: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec: Qua-derni della natura
17.30	Nanizanke: Il santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Angelica (pust., Fr.-It. 1965, r. Bernard Borderie, i. Michele Mercier, Claude Gira-ud)
22.45 Nanizanke: Peyton Plače, 23.45 Mod Squ-ad, 0.45 Banacek
ITALIA 1___________
8.30 Nan.: La strana coppia 9.00 Film: Musiča sulle nu-vole (glasb., ZDA 1941, r. W.S. Van Dike II., i. Jeanette Mac Donald) 10.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L uomo da 6 milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle and McCormick 14.00 Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Il mago di Oz, Flo la piccola Robinson, Pollon, Ruy il piccolo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper, 19.00 Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30 Nadaljevanka: Alla
conguista del West
22.15 Film: Maratona del Lupo (l.del)
23.45 Film: Animal House (kom., ZDA 1978, r. John Landis, i. John Belushi, John Vernon) 1.45 Maratona del Lupo (2.del)
_____TELEPADOVA_________
13.00	Risanki: Godam - Tek-kaman
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Queen
20.30	Film: I fucilieri del Bengala (pust., ZDA 1954, r. Laszlo Bene-
dek, i. Rock Hudson, Arlene Dahi)
22.30	Šport: Catch
23.30	Nanizanka: California Fever
0.30 Film: Una scarpa - as-sassinio (krim., ZDA 1980, r. William Hale, i. Robert Mitchum, An-gie Dickinson)
TELEFRIULI
13.00	Nad.: Che fare?
15.00	Nanizanka: Brothers & Sisters
15.30	Glas. odd.: Musič Box
17.30	Variete: Tastomatto
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: La mia piccola Margie
20.30	Nadaljevanka: Rac-conti di mare
22.00	Nanizanka: Big foot ragazzo selvaggio
22.30	Dnevnik
23.30	Zdravniška rubrika: Trentare
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20	Ned. nog. tekma
14.00	Dogodki in odmevi
19.00	Športna rubrika
19.30	Dogodki in odmevi
19.45	Športna rubrika
23.15	Športna rubrika (pon.)
23.45	Dogodki in odmevi
23.55	Športna rubrika (pon.)
ITALIJANSKA	TELEVIZIJA			
RAI 1		RAI 2		RAI 3
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nadaljevanka: Coralba (2. del)
13.00	Risanka: Moncicci
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Romanticismo (zgod., It. 1950, r. elemente Fracassi)
15.40	Risanka: Marco
16.05	Risanka: Disneyev svet
16.55	Nadaljevanka: II treno per Istanbul (r. G. Mingozzi, i. S. S. Flo-res, L. Radovani)
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero -Oddaja o poljedelstvu
18.40	Nad.: L’isola del gabbiano
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec: Ouarkov svet
21.25	Nad.: La principessa Dalsy (r. VVaris Hussein, i. Lindsay Wag-ner, Paul Michael Glaser)
22.25	Dnevnik
22.35	Nadaljevanka: La principessa Dalsy (2. del)
23.10	Dokumentarec: Marc Chagall -ob stoletnici rojstva 0.15 Dnevnik - zadnje vesti
11.55	Komični filmi: Figlio, figlio mio! (i. Andy Clyde)
12.10	Nan.: Due ragazzi e una chitarra
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna odd.: Arcobaleno, vmes dok. Misteri del profondo blu, ris. Dick Tracy, aktualno Mednarodna tekmovanja, nan. I figli delLispettore
16.40	Film: Al diavolo la celebrita (kom., It. 1949, r. Steno-Monicel-
li)
18.15	Oddaja iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: La maledizione di Damien (dram., ZDA 1978, r. Don Taylor, i. VVilliam Holden, Lee Grant)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35	Aktualno: Mixer v svetu
23.20	Dnevnik - kratke vesti
23.35	Film: Agguato ai Tropici (pust., ZDA 1942, r. J. Huston)
15.30	Kolesarstvo: Tour de France, etapa Epinal-Troyes (neposredni prenos iz Francije)
16.30	Atletika: Grand Prix 1AAF (neposredni prenos iz Budimpešte)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Dnevnik
20.00	Izobraževalna oddaja: Poštni sistem v Italiji - sedanjost in perspektive (urednik Mario Fina-more, 12. del)
20.30	Nanizanka: I professionals - Un tuffo nel fiume (r. David Wickes, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
21.30	Dnevnik - kratke vesti
21.45	Film: Osterman weekerid (akcij., ZDA 1983, r. Sam Peckinpah, i. Burt Lancaster, Rutger Hauer, John Hurt)
23.25	Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Biancamaria Poltillo)
23.40	Dnevnik
23.45	Deželni dnevnik
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA_____
!!!!:	iiiiiiih	
Ir!		
RTV Ljubljana
18.35	Poročila
18.40	Otroška nadaljevanka: Znak (1. del, prod. TV Sarajevo)
19.10	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	TV drama: Lovec proti trdnjavi (Siniša Pavič, r. Sava Mrmak, i. Milan Štrljič, Metod Pevec, Nataša Lučanin, prod. TV Beograd; drama pripoveduje o prizadevanjih pripadnikov Varnostne službe v boju proti sodobnemu terorizmu. V središču dogajanja je inšpektor Ivan, ki odkrije v
Jugoslavijo poslanega terorista Pavleta, člana sovražnega emigrantskega podzemlja. Le-temu je dana naloga, da izvrši pregledno akcijo na Jadranski obali, kjer naj bi pozneje postavili razstrelivo...)
22.20	Aktualna reportažna oddaja: Slovenci v zamejstvu
22.30	Dnevnik
22.45	Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper_____________________
17.00	Otroški spored: II sabato dello Zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
17.25	Univerzijada: nogomet Italija-SZ
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Film: II peccato degli anni verdi (dram., r. Leopolde Trieste, i. Maurice Ronet, Marie Versini)
22.15	TVD Vsedanes
22.30	Film: I due della legione stranie-ra (kom., r. Lucio Fulci, i. Franco Franchi, Ciccio Ingrassia, pon.)
<*V M 4*	P* ■>* 4^ š"»»	g pa	!!!!!!!	!==			!!!!			•iiiii	iiiiiiiii				•iiii	iii	iiiiiiiii:		
	:::::::	n;	•"I::::	•I::!:::	••I:	il:						:::::	j::			
CANALE5____________
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nadaljevanka:	La
grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče
10.00	Nadaljevanka: Aspet-
tando il domani
10.30	Nanizanke: General Hospital, 11.00 Arci-baldp, 11.30 Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: I forzati del mare (pust., ZDA 1946, r. J. Villers Farrow, i. Alan Ladd, Barry Fitgerald)
16.30	Nanizanke: Luomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Nanizanka: Falcon Crest
22.30	Rubrika: Forum (vodi Catherine Spaak)
23.10	Človek znanstvenik (vodita M. Costanzo in Alberto Silvestri)
23.55	Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-
riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Sfida infernale (vestern, ZDA 1946, r. John Ford, i. Henry Fonda, Linda Darnell, Victor Mature)
22.20	Nanizanki: Peyton Plače, 23.20 Mod Squ-ad, 0.20Banacek
ITALIA t_____________
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: Se nonavessi piu te (glasb., It. 1965, r. Et-tore Fizzarotti, i. Gian-ni Morandi, Laura Ef-rikian)
11.00	Nanizanke: Ralph Su-permaxieroe, 12.00 L -uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Il mago di Oz, Bun Bun, Pollon, Ruy il pic-colo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Nanizanke: Stazione di polizia, 21.50 Mike Hammer, 22.50 Troppo forte, 23.20 Pronto soc-corso, 23.50 Ai confini della realta, 0.20 Sa-murai
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Tek-kaman
14.00	Nadaljevanki: Happy end, 15.00 Signore e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Oueen
20.30	Film: Gli invincibili (pust., ZDA 1947, r. Ce-cil B. De Mille, i. Gary Cooper, Paulette God-dard)
22.30	Nad.: Capitani e re
23.30	Znanstvena oddaja: Il Leonardo
24.00	Film: Salvo D'Acquis-to (dram., It. 1975, r. Ro-molo Guerrieri, i. Mašimo Ranieri, Lina Polito)
TELEFRIULI_________
12.30	Nanizanki: La mia pic-cola Margie, 13.00 Brother & Sisters
13.30	Nadaljevanka: La bi-ondina
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.30	Nadaljevanka: Che fare?
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o medicini: Trentatre_
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Dadaumpa
1.00	Informativna oddaja:
News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
22.30	Ned. nog. tekma (pon.)

:


tei«.

'■■■I
'"•šs*.

.
5%,
..fll.^
ifilfe
::
1"
|

ii11
-i o 73 Q
i« « ^
C/5 -J ^
< = J
Q S <
O S
O ca o-.s-
C«
CZ3
#E
1..
i
ijl
alg
čJsf
Ul
IT
S
i 5 < o i =5
: X
j ^
IS
! '5 s
*- oo
l§
1,0
C3
r i §
1
I
I
OJ
csl
^ §
£

f'-4
^--iiiiiii!
..-■11;
******
■Mr"

*
■Si
m
m

':
RAI 1_________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nadaljevanka: Coralba (3. del)
13.05	Risanka: Le meravigliose storie del prof. Ktizel
13.30	Dnevnik
13:55 Dnevnik - Tri minute
14.00	Film: Sensualita (dram., It. 1952, r. Clemente Fracassi, Amedeo Nazzari, Marcello Mastroianni)
15.35 Risanka: Marco - 11 mio amico Rocky
16.25 Risanka: Disneyev svet
17.15 Aktualnosti: Danes v parlamentu
17.20 Nadaljevanka: II treno per Istanbul (2. del)-
18.30	Evropske pravljice: Mišji stolp
18.40	Nad.: L'isola del gabbiano
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Nanizanka: Facciaffittasi
21.30	Dok.: Giustizia non e fatta
22.30	Dnevnik
22.40	Glasbena oddaja: Poletni rock -Pretenders, Little Števen
23.55	Športna sreda: Atletika in jadranje .
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2_________________________
11.55	Komični filmi: Lo svenimento
12.10 Nan.: Due ragazzi e una chitarra
13.00 Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - Šport
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno, vmes dokumentarec o rastlinah, risanka Dick Tracy in nanizanka I figli delLispettore
16.25	Film: Saadia (dram., ZDA 1954, r. A. Lewin, i. C. Wilde, M. Ferrer)
17.55	Aktualnosti: Spaziolibero
18.15 Iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40 Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik in vreme
19.45 Dnevnik in šport
20.30	Film: II giudice d'assalto (dram., Fr. 1976, r. Yves Boisset, i. Patrick Dewaere, Aurore Clement)
22.20	Dnevnik
22.35	Aktualno: Mixer - sondaža
23.20	Dnevnik - kratke vesti
23.35	Film: Ti ricordi di Dolly Bell? (kom., Jugoslavija 81, r. Emir Kusturica, i. Slavko Stimac, Slobodan Aligrudič)
RAI 3________________________
15.30	Kolesarstvo: Tour de France, etapa Troyes-Epinay sur Senart (neposredni prenos iz Francije)
18.00	Mednarodni miting v skokih v vodo (prenos iz Bočna)
19.00	Dnevnik
19.20 Dnevnik - deželne vesti
19.30	Drugi mednarodni natečaj mladih plesalcev (prenos iz Gledališča Rococo v Šchwetzingenu, r. Hugo Kaech, 4. del)
20.00	Izobraževalna oddaja: Poštni sistem v Italiji - sedanjost in perspektive (13. in zadnji del)
20.30	Nanizanka: I professionals - Ul-timatum
21.30	Dnevnik
21.45 Film: Travolti da un insolito de-stino nelLazzurro mare d'agosto (kom., It. 1974, r. Lina VVertmiil-ler, i. Giancarlo Giannini, Mari-angela Melato)
23.50 Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde 0.05 Dnevnik 0.10 Deželne vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA


RTV Ljubljana________________
18.35	Poročila
18.40	Pravljice iz lutkarskega vozička: O kozlovskem biku in slamnati brezi
19.10	Risanka
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Univerziada 87: Slavnostna otvoritev (prenos iz Zagreba)
23.05	Dnevnik
23.20	Zabavna oddaja: Poletna noč
TV Koper_____________________
17.00	Otroški spored: risanki II piccolo detective, II Irenino
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Univerziada 87: Slavnostna otvo ritev (prenos iz Zagreba)
23.00	TVD Vsedanes
23.15	Variete: Crazy boat
	
J
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Addio Mr. Chips (kom., VB. 1939, r. Sam Wood, i. Robert Donat, Greer Garson)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Film: II segmo degli Hannan (krim., ZDA 1980, r. Jonathan Dem-me, i. Roy Sdheider, Janet Mrgolin)
22.30	Znanstvena oddaja: Big Bang Estate (vodi Jas Gawronsky)
23.30	Nanizanki: Fifty Fifty, 0.30 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00
Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec: Kanadska narava
17.30	Nanizanki: Il Santo,
18.30	Switch
19.30	Nanizanka: New York, New York
20.30	Film: La regina d'Afri-ca (pust., ZDA 1952, r. John Huston, i. Hum-phrey Bogart, Kathari-ne Hepburn)
22.35	Nad.: Peyton Plače
23.35	Nanizanki: Mod Squ-ad, 0.35 Mistery Movi-es-Banacek
ITALIA 1_____________
8.30	Film: Canta che ti pas-sa (glasb., ZDA 1945, r. George Sidney, i. Frank Sinatra, Gene Kelly)
11.00	Nanizanke: Ralph su-permaxieroe, 12.00 L'-uomo da sei milioni di
dollari, 13.00 Hardcas-tle e McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Il mago di Oz, Flo la piccola Robinson, Pol-lon, Ruy 11 piccolo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nanizanki: A Team,
21.30	Riptide
22.30	Glasbena oddaja: Be bop a lula (2. del)
23.30	Nanizanke: Ai confini della realta, 24.00 Sa-murai, 1.25 Hardcastle e McCormick
TELEPADOVA
13.00	Risanke: Godam, Tek-kaman
14.00	Nadaljevanki: Happy End, 15.00 Signore e padrone
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30	Risanke: Devilman, Conan, Godam, Star-zinger
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Ellery Queen
20.30	Film: La compagna di viaggio (kom., It. 1980, r. Ferdinande Baldi, i. Serena Grandi, Anna mariaRizzoli)
22.30	Film: Dan il terribile (vestern, ZDA 1952, r. Bud Boetticher, i. Robert Ryan, Julia Adams)
24.00	Film: Basket mušic (kom., ZDA 1979, r. Gilbert Mošes, i. Juli-us Erving, Jack Ke-hoe)
TELEFRIULI_________
13.30	Nadaljevanka: La frec-cia nera
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Nad.: La biondina
19.00	Dnevnik _
20.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Big Foot
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: .11 cappello sulle ventitre
24.00	Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
ITALIJANSKA TELEVIZIJA_________________
		
		::::::::
RAI 1________________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nad.: Coralba (4. del)
13.10	Risanka: Grisu il draghetto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute.
14.00	Film: Italiani, brava gente (dram., It. 1964, r. G. De Santis, i. Raffaele Pišu, Andrea Checchi)
16.30	Risanka: Marco
16.55	Nadaljevanka: Istanbul (3. del)
18.00	Danes v parlamentu
18.05	Aktualna oddaja: Spaziolibero
18.40	Nadaljevanka: Uisola del gabbi-ano
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: II tesoro dello Vankee Zephyr (pust., ZDA 1981, r. David Hemmings, i. Ken Whal, Do-nald Pleasence, George Pep-pard)
22.15	Dnevnik
22.25	Variete: Fratello mondo, sorella pace (nastopili bodo solisti moskovskega Bolšoja, Luciano Pavarotti, Chet Baker, Bob Geldof)
23.55	Dnevnik - zadnje vesti
RAI 2
11.55	Komični film: La Boheme (i. Andy Clyde)
12.10	Nan.: Due ragazzi e una chitarra
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes risanka Dick Tracy in nanizanka I figli delLispettore
16.50	Film: I mariti (kom., It. 1941, r. Camillo Mastrocingue, i. Ame-deo Nazzari, Irma Gramatica)
18.15	Aktualnosti: Iz parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Vreme in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Film: La memoria omicida (r. La-urent Heynemann, i. Christine Boisson, Christophe Malvoy)
22.00	Rubrika o modi
22.30	Dnevnik
22.45	Športni prenosi: atletika in jadranje - Sardinia Cup
23.45	Dnevnik - kratke vesti
24.00	Film: Godot (dram., Fr. 1958, r. Y. Allegret, i. E. Feulliere)
RAI 3________________________
15.30	Kolesarstvo: Tour de France, etapa Orleans-Renaze (neposredni prenos iz Francije)
18.00	Šport: Mednarodni miting v skokih v vodo, (prenos iz Bočna)
19.00	Dnevnik
19.20	Dnevnik - deželne vesti
20.00	Izobraževalna oddaja: Elektronika in Marconi, sedanjost in perspektive - Od Marconijeve antene, do moderne antene ( pripravil Mario Finamore, 1. del)
20.30	Nanizanka: I professionals - II killer dal braccio lungo (r. David VVickes, i. Gordon Jackson, Martin Shaw, Lewis Collins)
21.30	Dnevnik
21.45	Film: Come le foglie al vento (dram., ZDA 1957, r. Douglas Sirk, i. Rock Hudson, Lauren Ba-call, Robert Stack, Dorothy Malone)
23:20 Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravil Gianni Poli)
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Deželne vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana________________
17.25	Poročila
17.30	Univerziada 87: Plavanje (neposredni prenos iz Zagreba)
19.00	Oddaja za otroke: Med ribiči (Skupina otrok iz Lucije se je odpravila na ladjo izolske ribiške flote in s prijaznimi ribiči, še posebej pa z Ivanom Bizjakom, preživela nekaj prijetnih in zanimivih uric. Po zamisli Romana Zajca so oddajo pripravili Joco Žnidaršič, Stojan Femec, Toni Žerovnik, Anton Potočnik, Irena Struna Arko in Miroslav Zajec.)
19.10	Risanka
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Tednik
21.05	Nadaljevanka: Naraščajoče vode (po romanu Hermana de Mana, Niz., r. Bram van Erkel, prevod Helena Valentinčič, 8. in zadnji del)
22.00	Dnevnik
22.20	Zabavna oddaja: Poletna noč
22.25	Nanizanka: Nezgodni center (8. del)
TV Koper_____________________
15.30	Odprta meja
17.00	Risanka
17.30	Univerziada 87: plavanje (neposredni prenos iz Zagreba)
20.00	TVD Stičišče
20.30	Univerziada 87: gimnastika in dnevni pregled
23.00	TVD Vsedanes
23.15	Variete: Moulin Rouge
3
															:	
																
CANALE5____________
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanka: La grande vallata
9.30	Nanizanka: Aliče
10.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.10 General Hospital
11.00	Nanizanka: Arcibaldo
11.30	Nanizanka: Lou Grant
12.30	Nanizanka: Bonanza
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Il presidente (kom., Fr. 1961, r. Hen-ry Verneuil, i. Jean Gabin, Bernard Blier)
16.30	Nanizanke: Luomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Glasbena oddaja: Fes-tivalbar
23.00	Nanizanki: Mc Gruder e Loud, Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nanizanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19,30 New York New York
20.30	Nadaljevanka: Lucky Luciano
21.30	Nanizanka: Nero Wol-fe
22.30	Nan.: Peyton Plače
23.30	Nanizanka: Mod Squ-ad
0.30 nanizanka: Banacek
ITALIA 1
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: Mi vedrai torna-re (glas., It. 1966, r. Et-tore Fizzarotti, i. Gianni Morandi)
11.00	Nanizanke: Ralph Su-permaxieroe, 12.00 L1-uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle and McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: I forti di Forte Coraggio
15.30	Nanizanka: Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Il mago di Oz, Bun Bun, Pollon, Ruy il pic-colo Cid
18.00	Nanizanki; Rin Tin Tin, 18.30 Flipper
19.00	Nanizanka: Chips
20.00	Risanka: Aliče nel pa-ese delle meraviglie
20.30	Film: Il comune senso del pudore (kom., It. 1976, r. Alberto Sordi, i. Alberto Sordi, Cochi Ponzoni, Claudia Car-dinale)
22.55	Dokumentarec: Jonat-han
23.55	Nanizanki: Ai confini della realta, 0.25 Sa-murai
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Co-nan
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke
19.00	Nanizanka: Sanford & Son. 19.30 Ellery Que-en
20.30	Film: Mark il poliziot-to (krim., It. 1975, r. Stelvio Massi, i. Fran-
co Gasparri, Lee J. Cobb)
22.30	Šport: Catch
23.30	Nanizanka: California Fever
0.30 Film: Agente 070 Mis-sione Tunderbay (pust., ZRN 1968, r. Barton von Hooven, i. Dan Cristian, Vesna Welsch)
TELEFRIULI_________
12.30	Nanizanki: La mia pic-cola Margie, 13.00 Big-foot e il ragazzo sel-vaggio
13.30	Nadaljevanka: La frec-cia nera
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Nanizanka: Scacco matto
19.00	Dnevnik
20.30	Nanizanka: L'uomo e la citta
21.30	Dokumentarec: Di-mensione Mediterra-neo
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: The bold ones
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
pliHiii
:::r'
[.................
■ ii
:::y

k,
i...
.fr
r1:- i:.;,.,
-
, iO .


Sil
m
m
h §

CŠ g
e
g-
o
cyi | C/5
2
-2
oo
h-
!' i lil' i ‘	^ i

•£ = 1° U1 Sc <
a:
u
>
'E ■§
I g
K Q
s ^ s.
g. ^
1 S
■g ^
S' o
g Q
C3
CJ
I
«i ^ §
c£
fc,4

" "
“ l--- --s_-
" ■ .-=

lili:

(ili

11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Nad.: Coralba (zadnji del)
13.05	Risanka: Le meravigliose storie del prof. Kitzel
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: II re di Poggioreale (dram., It. 1961, r. Duilio Coletti, i. Ernest Borgnine, Keenan Wynn)
16.00	Risanka: Marco
16.50	Risanka: VValt Disneyev svet
17.40	Danes v parlamentu
17.45	Nadaljevanka: II treno per Istanbul (zadnji del)
18.40	Nad.: L'isola del gabbiano
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Guardie e ladri (kom., It. 1951, r. Mario Monicelli, i. Toto, Aldo Fabrizi)
22.15	Dnevnik
22.25	Glasbena oddaja: Poletni rock -Bill Wyman, Ron Wood
22.40	Dnevnik - posebna oddaja
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Šport: Jadranje - Sardinia Cup, Boks - Casamonica-Giappone
RAI 2_________________________
11.55	Komični film: Vedere e bello
12.10	Nan.: Due ragazzi e una chitarra
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Mladinska oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy, nanizanka I figli delLispettore
16.45	Film: Ouella dannata pattuglia (vojni, It. 1969, r. Roberto Bian-chi Montero, i. Dale Cummings)
18.15	Aktualnosti: Iz Parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik - vesti
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Kabaret: Per chi suona la cam-panella
21.30	Glas. oddaja: Improvvisando
22.30	Dnevnik
22.45	Aktualno: Mixer v svetu
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Film: Miriam si sveglia a mezza-notte (srh., ZDA 1983, r. T. Scott, i. D. Bowie, C. Deneuve)
RAI 3________________________
16.00	Kolesarstvo: Tour de France, etapa Saumur-Futurscope
17.00	Šport: Univerziada - prenos iz Zagreba
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Politične aktualnosti: 7 dni v parlamentu (pripravila Giuseppe Morello in Gianni Colletta)
20.00	Izobraževalna oddaja: Elektronika in Marconi - preteklost, sedanjost in perspektive (2. del)
20.30	Dokumentarec: Tri miliarde let -Življenje na zemlji, (pripravil David Attenbourgh, v studiu z Danilom Mainardijem priznani znanstveniki)
22.05	Dnevnik
22.20	Film: Cimarron (vestern, ZDA 1960, r. Anthony Mann, i. Glenn Ford, Maria Schell, Anne Bax-ter)
0.35 Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde
0.50 Dnevnik - zadnje vesti
0.55 Deželne vesti
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA.
RTV Ljubljana_________________
17.00	Nad.: Dolga bela sled (10.de!)
17.30	Univerziada 87: plavanje (prenos
iz Zagreba)
19.10	Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Lulu (Carlo Ber-tolazzi, r. Sandro Bolchi, i. Mari-angela Melato, Micheline Prešle, 2. del)
20.55	Dokumentarna serija: Zgodovina izumov - Izumi za vsakdanje življenje (1. del; boj za obstanek je bil povod za najstarejše izume, zato se dokumentarec začne pri prvem orodju in začetkih poljedelstva...)
21.40	Dnevnik
21.15	Zabavna oddaja: Poletna noč
22.10	Nočni film: Nezvesta žena (krim., It.-Fr. 1968, r. Claude Chabrol, i. Stephane Audran, Michel Bouguet; Začenja se ciklus posvečen francoskemu režiserju Chabrolu. Njegove zgodbe so vtkane v žanr kriminalke, obenem pa prodirajo v zaprti buržoazni svet.)
TV Koper
15.30	Odprta meja
16.00	Univerziada 87: gimnastika, plavanje in spet gimnastika
20.10	TVD Stičišče
20.30	Glasbeni niz: Brahmsove simfo-
nije, izvaja Orkester dunajske Filharmonije, dir. Leonard Bernstein
22.00	Univerziada 87: dnevni pregled
23.00	TVD Vsedanes
23.15	Dokumentarec: Gradovi - Zgodbe v zgodbah
	Hiiii:		i:!::::::		
			I::::::::		
CANALE5____________
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
9.40	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo, Lou Grant, 12.30 Bo-nanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Gli eroi sono stanchi (dram., Fr. 1955, r. Yves Ciampi, i. Yves Montand, J. Ser-vais, C. Jurgens)
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Ritorno a Eden
22.30	Nanizanke: Top Sec-ret, 23.30 Lottery, 0.30 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore,
12.00	Due onesti fuori-legge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Lucy May, Candy Candy, Goldie Gold, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Nanizanka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec
17.30	Nanizanke: Il Santo,
18.30	Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Un giorno a New York (glas., ZDA 1950, r. Stanley Donen, i. Gene Kelly, Frank Sinatra, Ann Miller)
22.20	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.20	Nanizanki: Mod Squ-ad, 0.20 Mistery Movi-es-Banacek
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanka: La strana coppia
9.00	Film: Musiča indiavo-lata (glas., ZDA 1940, r. Busby Berkeley, i. Mickey Rooney, Judy Garland)
11.00	Nanizanke: Ralph su-permaxieroe, 12.00 L'-uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hardcas-tle e McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Il mago di Oz, Flo, Pollon, Ruy
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Polyanna
20.30	Film: Anche gli angeli
tirano di destro (kom., It. 1974, r. E.B. Clucher, i. Giuliano Gemma, Ricky Bruch)
22.45	Vesti in paberki o nogometu
23.15	Nanizanke: Giudice di notte, 23.45 Ai confini della realta, 0.15 Sa-murai,
TELEPADOVA
13.00	Risanki: Godam, Co-nan
14.00	Nad.: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Dietološka rubrika
16.30	Risanke: Devilman, Conan, Godam, Dai-tarn III., Strazinger
19.00	Nanizanka: Sanford and Son, 19.30 Ellery Queen
20.30	Film: Frankenstein al-ITtaliana (kom., It.
1975, r. Armando Cris-pino, i. Aldo Maccio-ne, Gianrico Tedeschi)
22.30	Film: Pensione paura (dram., It. 1978, r. Fran-cesco Barili, i. Leonora Fani, F. Rabal)
24.00	Film: Kakkientruppen (kom., It. 1977, r. Franco Martinelli, i. Gian-franco D'Angelo, Lino Banfi)
TELEFRIULI_________
12.30	Nanizanka: La piccola Margie
13.00	Medicinska rubrika
13.30	Nanizanka: The Bold Ones
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
16.00	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Nadaljevanka: Scacco matto
19.00	Dnevnik
20.00	Nanizanka: Brothers and sisters
20.30	Film: I figli moschetti-eri (pust., ZDA 1952, r. Lewis Allen, i. C. Wil-de, M. 0'Hara)
22.30	Dnevnik
TELEOUATTRO
Tedenski pregovor:
Najprej štalica, potem kravica
(slovenski)
SPOMINSKI DATUMI:
■ 6. 7. 1972 je avstrijski parlament sprejel zakon o dvojezičnih topografskih napisih za Koroško.
OSEBNOSTI:
■	7. 7. 1957 je utonil v Dravi organizator delavskega gibanja Andrej Bahun, ki se je rodil 25. 2. 1874 v Doljnem Ladanju.
■	9. 7. 1907 se je v Senožečah rodil politični delavec in antifašist Danilo Zelen, ki je umrl na Mali gori pri Ribnici 13. 5. 1941.
PORTOROŽ
Avditorij
V	nedeljo, 5. 7., ob 21. uri: nastop folklornega ansambla Beriozka iz ZSSR.
V	sredo, 14. 7., ob 21. uri: nastop foklornega ansambla iz Krako-wa.
V	soboto, 18. 7., ob 21.30: Melodije morja in sonca - 10. zabavnoglasbeni festival.
KOPER
Pokrajinski muzej
V	torek, 7. 7., ob 21. uri: koncert MePZ iz Oregona (ZDA).
V	sredo, 22. 7., ob 20.30: Večer umetnih in narodnih pesmi primorskih avtorjev, izvaja Obalni oktet iz Izole.
V	nedeljo, 26. 7., ob 20.30: Castenion Banuelos - koncert dua kitar iz Mehike.
Titov trg
V	četrtek, 9. 7., ob 20. uri: v okviru Ankaranskih scen - 60-članski norveško-dansko-švedsko-jugoslovanski musical Adam, dir. Bjorn Kruse, nastopajo pevci in plesalci iz Norveške, MePZ Musikk og Ungdoms Kor fra Esbjerg (Danska), rock grupa iz Švedske in Komorni orkester Muzičke. omladine iz Novega Sada (v sodelovanju z ZKO Koper in MFMO Grožnjan).
V	petek, 10. 7., ob 20. uri: nastop folklorne skupine Emona iz Ljubljane.
V	soboto, 11. 7., ob 20. uri: koncert Pihalnega orkestra iz Trevisa.
V	petek, 17. 7., ob 20.30: modna revija - Moda skozi stoletja.
V	torek, 28. 7., ob 20.30: Večer ruskih narodnih plesov in pesmi, nastopa foklorni ansambel iz Omska.
V	četrtek, 6. 8., ob 20.30: Balade iz Sečuana, nastopa kitajska foklorna skupina iz Cengduja.
V primeru slabega vremena bodo predstave v Koprskem gledališču.
Koprsko gledališče
V	petek, 24. 7., ob 20. uri: v okviru Ankaranskih scen - Inšpektor Shwake, gostuje Gledališče Ane Monro iz Ljubljane.
POSTOJNA
Pred jamo
V	nedeljo, 5. 7., ob 10. uri: nastop foklorne skupine Iskra iz Kranja (ponovitev ob 15. uri).
V	nedeljo, 12. 7., ob 10. uri:.koncert pihalnega orkestra Alpina iz Žirov (ponovitev ob 15. uri).
V	nedeljo, 19. 7., ob 10. uri: nastop folklorne skupine KUD Primskovo (ponovitev ob 15. uri).
V	nedeljo, 26. 7., ob 10. uri: nastop folklorne skupine Veriga iz Lesc (ponovitev ob 15. uri).
VIDEM
Giardino del Torso
V	torek, 7. 7., ob 20.45: Cin Ci La (Ranzato-Lombardo), nastopa Italijanski operetni ansambel.
V	sredo, 8. 7., ob 20.45: Ples kačjih pastirjev (Lehar-Lombardo), nastopa Italijanski operetni ansambel.
V	četrtek, 9. 7., ob 20.45: Vesela vdova (Lehar), nastopa Italijanski operetni ansambel.
V	petek, 10. 7., ob 20.45: Dežela zvončkov, nastopa Italijanski operetni ansambel, sodelujejo Franco Barbero, Nadia Furlon in Alfredo Rizzo.
V	četrtek, 16. 7., ob 20.45: Carmen Ballet, dve dejanji in devet slik na glasbo Bizeta in Schedina.
V	torek, 21. 7., ob 20.45: Zaljubljenci (Carlo Goldoni), igrata Giuseppe Pambieri in Lia Tanzi.
V	petek, 24. 7., ob 20.45: Večer karaibskih plesov.
V	torek, 28. 7., ob 20.45: Ženske v parlamentu (Aristofanes), igrata Paolo Ferrari in Maria Rosaria Omaggio.
V	četrtek, 30. 7., ob 20.45: Večer moldavskih narodnih pesmi in plesov.
BENETKE
Cerkev Pleta
Nocoj, 4. 7., ob 21. uri: pianist Giacomo Sfuga.
Cerkev SanPElena
Nocoj, 4. 7., ob 21. uri: zborovski večer - nastopa Coro da Came-ra iz Benetk.
Campiello Pisani
V	četrtek, 9. 7., ob 20. uri: opera La finta pazza (Francesco Sacra-ti) - v priredbi gledališča La Penice.
VERONA
Arena
Nocoj, 4. 7., ob 21.15: opera La Traviata (Giuseppe Verdi), dir. Ralph Weikert, rež. Gianfranco De Bosio (ponovitvi 7. in 10. 7.).
V	nedeljo, 5. 7., ob 21.15: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Dona-to Renzetti, rež. Pietro Zuffi (ponovitev 8. 7.).
Teatro Romano
V	četrtek, 9. 7., ob 21.30: gledališka predstava Misura per misura Williama Shakespeara (ponovitev 10. 7.).
PADOVA Arena Romana Jazz iestival
V	sredo, 8. 7., ob 21. uri: nastopa George Russel.
V	četrtek, 9. 7., ob 21. uri: nastopa Wayne Shorter.
V	petek, 10. 7., ob 21. uri: nastopa Loose Tubes.
grajski kem	ceni						
NA GRAJSKEM DVORU V VILLALTI nocoj, 4. 7.: Zagrebški solisti (Vivaldi, Corelli, Boccherini, Britten, Šostakovič).
NA TRŽAŠKEM GRADU SV. JUSTA v četrtek, 9. 7.: Komorni orkester iz Mantove, dir. Umberto Benedetti Michelangeli, solist Alexander Longuich - klavir (Haydn, Mozart, Schubert).
NA GRAJSKEM DVORU V STRASSOLDU v soboto, 18. 7.: orkester Incontri musicali iz Bergama, dir. Pieralberto Cattaneo (Mozart, Schubert).
NA GRAJSKEM DVORU V ZOPPOLI v soboto, 25. 7.: Moški zbor Antonio Illesberg iz Trsta (Schubert, Schumann, Bruckner, Del Corona, Poulenc, Strauss, Orff, Kodaly, Poos).
Vsi koncerti bodo ob 21. uri.
piranski glasbeni	večeri		
PIRAN
V	petek, 10. 7.: Stefan Milenkovič - violina in Lidija Kajnaco -klavir (Tartini, Brahms, Corelli, Faure, Paganini).
V	petek, 17. 7.: Benjamin Šaver - klavir (Bach-Liszt, Schumann-Liszt, Verdi-Liszt, Liszt).
V	petek, 24. 7.: Nikolaj Demidenko - klavir (Haydn, Chopin, Gubaidulina, Musorgski).
V	petek, 31. 7.: Trio Lorenz in sopranistka Olga Gracelj (Handel, Šostakovič, Štuhec, Rahmaninov).
V	petek, 7. 8.: trio kitar Petrinjak-Romer-Listeš (Čajkovski, Vivaldi, Duarte, Albeniz, Gragnani, Ravel, Dvorak).
V	petek, 14. 8.: vokalno-instrumentalni ansambel Linha Singers s priredbami klasičnih del pd 17. stoletja do danes.
V	petek, 21. 8.: Goebel Trio - klavir (Haydn, Beethoven, Blacher, Schumann).
V	STOLNI CERKVI v petek, 28. 8.: Stanko Arnold - trobenta in Ljerka Očič Turkulin - orgle z glasbenimi deli iz 17. in 18. stoletja.
Če ni posebne oznake, so koncerti ob 21. uri v Križnem hodniku.
	1					:::			:		ii::		
													
LJUBLJANA
35. Mednarodni poletni festival 1987
V	nedeljo, 5. 7.: Slovenske narodne pesmi, izvaja Ljubljanski oktet, umetniški vodja Igor Švara.
V	ponedeljek, 6. 7.: nastop Državnega folklornega ansambla Beriozka iz ZSSR (ponovitev 7. 7.).
V	sredo, 8. 7.: koncert violončelista Andreja Petrača.
V	soboto, 11. 7.: koncert Slovenske filharmonije z nagrajenci mednarodnega pevskega tekmovanja Luciano Pavarotti.
V	ponedeljek, 13. 7.: večer indijske glasbe, nastopajo Ravi Shan-kar - sitar, Kumar Bose - tabla in Prodyot Sen - tanpura.
V	torek, 14. 7.: nastop tanzanijskega folklornega ansambla Nyati-Bagamoto.
V	četrtek, 16. 7.: kabaretna monodrama Blagi pokojnik, dragi možje (A. Nicolai), rež. Boris Kobal, izvaja Polona Vetrih.
V	soboto, 18. 7.: Odmevi iz Altaja - nastop mongolskega narodnega ansambla.
V	torek, 21. 7.: koncert dua Irena Grafenauer - flavta in Brigitte Engelhard - čembalo (Bach, Mozart, Handel, Couperin, Blavet).
V	sredo, 22. 7.: večer britanske ljudske glasbe, na kitaro igra Martin Carthy.
V	četrtek, 23. 7.: večer narodnih plesov in pesmi Hrvaške, nastopa profesionalni ansambel Lado.
V	okviru MEDNARODNIH PARALEL NOVE GLASBE - Srečanja mladih skladateljev in izvajalcev v četrtek, 23. 7.: duo Mateja Haller - flavta in Jtirgen Rock - kitara (Rorem, Denisson, Berio, Fdrtig, Rojko, Takemitsu).
v petek, 24. 7.: Mateja Haller - flavta, Vladimir Kovačič in Tomaž Sever - violončelo, Bojan Gorišek - klavir, Walter Ifrim -klarinet, Melise Mellinger - violina, Alfonso Venturini - kontrafa-got (Carnecci, Steinke, Prove, Majcen, Kumar, Rojko, Don-oung-Lee, Turel).
v soboto, 25. 7., ob 10. uri: okrogla miza o Mednarodnih paralelah nove glasbe.
V	soboto, 25. 7.: večer sodobne mehiške glasbe za kitaro in sodobne italijanske glasbe za kontrabas, nastopajo duo kitar Mar-gerita Castenion - Federico Banuelos in kontrabasist Stefano Sco-danibbio.
V	nedeljo, 26. 7.: koncert madžarskega kvarteta Kodaly (Lipovšek, Mozart, Beethoven).
V	ponedeljek, 27. 7.: Image Makers - pantomima severnoameriških Indijancev, nastopa ansambel GAME.
V	torek, 28. 7.: koncert dua Miha Pogačnik - violina in Einar Steen-Nokleberg - klavir (Schubert, Bartok).
V	sredo, 29. 7.: koncert Festivalskega mladinskega orkestra iz Hamburga, dir. Elmar Lampson, solisti E. S. Nokleberg - klavir, S. Erdelyi - viola, Miha Pogačnik - violina (Beethoven, Beyer, Berg).
V	četrtek, 30. 7., v Stolnici: Umetnost fuge Johanna Sebastiana Bacha, na orgle igra Leo Kramer.
V	petek, 31. 7.: klavirski večer z Michaelo Hoffmann (Bach, Liszt, Chopin).
Če ni drugačne oznake, so predstave v Letnem gledališču ali v drugih prostorih Križank ob 21. uri.
	današnji radijski sporedi				
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Kulturni dogodki (pon.); 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani: Simfonični orkester RTV Ljubljana s pianistko Mi-Joo-Lee; 11.30-13.00 Glasbeni mozaik; 12.00 Cej so tiste stazice (oddaja iz Kanalske doline); 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10-17.00 Naš popoldan z glasbo in besedo; 14.10 Otroški kotiček: Naš lepi okrogli svet (Alenka Čepar); 14.30 Klepet ob glasbi; 16.00 Kaj je drugačnega v telesni kulturi (prip. Aldo Rupel); 16.20 Glasbene skice; 17.10 Klasični album; 18.00 Radijski dokumentarec o tržaških Slovencih: Sergij 1945-1956 (7. del, rež. Mario Uršič); 18.30 Glasbene skice.
Radio Ljubljana
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Praznična matineja; 10.05 Prenos proslave; 11.05 Svetovna reportaža; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.20 Od melodije do melodije; 14.05 Z našimi opernimi umetniki; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Mozaik; 15.45 Zabavna glasba; 16.00 S poti po Jugoslaviji; 17.02 Zunanjepolitični magazin; 18.00 Odmevi z baletnih odrov; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Radio na dopustu; 22.20 Od tod do polnoči; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
10.30,	12.30, 14.30 Poročila; 10.00 Praznični program Radia Koper: napoved, na današnji dan, servis, reportaže; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Tito, prvi borec Jugoslavije; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Posnetek koncerta zbora in orkestra JLA; 18.00 Pregled dogodkov.
Radio Koper (italijanski spored)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba, koledarček; 6.40 Summers ago; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši - Dan borca; 8.35 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz...; 11.15 Razglednica iz Umaga; 11.30 Na prvi strani; 11.35 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba;
15.45	Glasbeni vikend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Beat Shop Show; 14.00 Okno na Benečijo (pon.); 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658); 17.30 Neznani gost; 19.00 Listam po časopisih; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Horoskop
od nedelje 5. 7. do sobote 11.7
Pripravlja SREČKO MOŽINA
_	OVEN (21. 3. - 19.
4.) — VI IN DELO: I	Teden bo težaven,
naporen in predvsem nadvse utrudljiv. Zvezde so vam sovražne, pa zato raje nikar ne računajte na srečo. Srečati se boste morali z neprijetnimi težavami vseh vrst, tako da boste bolj slabe kot dobre volje komaj čakali, da si lahko oddahnete. Kritični dnevi bodo nedelja, petek in sobota. VI IN DRUGI: Pazite na vse, kar rečete, tako na delu kot doma. Ugodna dneva sta sreda in četrtek.
BIK (20. 4. - 20. 5.)
— VI IN DELO: f A Teden bo za vas prav uspešen ih zadovoljiv. Spremljala vas bosta dobra volja in odlično počutje. Skušajte izkoristiti vse dobre priložnosti, ki vam jih bo teden radodarno ponujal. V ponedeljek in torek se raje izognite zahtevnejšim opravilom, da ne bo morda kaj narobe, ker vam bo neprijazna Luna nagajala. VI IN DRUGI: Lahko računate na pomoč ljudi, ki vas imajo radi. Ugodna dneva sta petek ih sobota.
DVOJČKA (21. 5. -f P 20. 6.) — VI IN
I I	DELO: Obeta se
vam zelo delaven, vendar uspešen teden. Vse bo šlo v redu, le da vas bo sredi tedna od pretiranega dela in skrbi zabolela glava. Poskusite odložiti nekatere obveznosti, ker se vam prav lahko zgodi, da ne boste več vedeli, kje se vas drži glava. VI IN DRUGI: Poskušajte obvladati svoje razpoloženje, ker se boste samo tako izognili neprijetnemu prepiru. Ugodna dneva sta nedelja in ponedeljek.
RAK (21. 6. - 21. 7.)
— VI IN DELO: Prišel je teden, ko vam bodo zvezde v pomoč pri vsakodnevnem delu in v osebnem življenju. Končno vam bo uspelo marsikaj urediti in si celo malo oddahniti. Upoštevajte le, da bosta neugodna in težavna dneva petek in sobota. VI IN DRUGI: V veseli družbi se boste prav prijetno sprostili in se zabavali. Ne zaupajte preveč nekomu, ki ga sicer imate za prijatelja. Ugodna dneva sta ponedeljek in torek.
--O

LEV (22. 7. - 22. 8.)
— VI IN DELO: Večina zvezd vam je ta teden kar prijazna, tako da posebnih težav z delom ne boste imeli. Na manjše ovire boste lahko naleteli le v ponedeljek in torek, ko vam bo neugodna Luna preizkušala živce. Poskušajte ostati mirni in ne dovolite, da bi vas kdo provociral. VI IN DRUGI: Bodite previdni v odnosih z ljudmi in pomislite, da jenajbolj zvit tisti, ki zvitosti ne pokaže. Ugodna dneva sta sreda in četrtek.
DEVICA (23. 8. -22. 9.) — VI IN J | ^T .DELO: Tako kot I T prejšnji, bo tudi ta teden poln zanimivih priložnosti. Delo boste opravljali z večjo lahkoto kot običajno in ugodne okoliščine, v katerih se boste znašli, bodo imele zaslugo, da boste uspešno kos prav vsem nalogam, ki si jih boste zastavili. Kritičen dan bo le četrtek. VI IN DRUGI: Venera bo poskrbela, da boste pri ljudeh priljubljeni in povsod dobrodošli. Ugodna dneva sta ponedeljek in torek.
TEHTNICA (23. 9. - 22. 10) — VI IN
DELO:	Večina
zvezd vam je, tako kot prejšnji teden, še vedno sovražna. Računate lahko na težave in nevšečnosti tako pri delu kot doma. Luna vam bo za spoznanje bolj naklonjena, pa se boste zato laže znašli, če bo kaj narobe. VI IN DRUGI: Nesporazum z ljubljeno osebo vam bo lahko zagrenil konec tedna. Raje se ugriznite v jezik in molčite, da ne bo prišlo do prepira. Ugodna dneva sta sreda in četrtek.
ŠKORPIJON (23. 10. - 21. 11) — VI
IN DELO: Pred vami je naporen, a uspešen teden. Merkur, Venera in Sonce, ki se gibljejo v sorodnem znamenju, bodo pripomogli k temu, da boste prav gojovo uspešni in neustavljivi. Črno se piše rojenim od 23. do 26. oktobra, ki jim bo sovražni Mars pripravil neugodno presenečenje. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke v izbrani družbi. V ljubezni vse dobro. Ugodna dneva sta petek in sobota.
STRELEC (22. 11. -21. 12) — VI IN DELO: Ta teden vam delo ne bo vzelo toliko časa kot običajno; ostal vam bo čas, da razmislite o nekaterih osebnih težavah, ki vam že dalj časa ne dajo miru. Vzemite si nekaj časa zase in počivajte. Zelo ugodno stoji Mars za rojene od 22. do 25. novembra, ki bodo v dobri formi, športno razpoloženi in zmagoviti. VI IN DRUGI: Skrajni čas je že, da končno razčistite nesporazum z ljubljeno osebo. Ugodna bo nedelja.
KOZOROG (22. 12. - 19. 1.) — VI IN DELO: Teden bo kritičen in težaven. Marsikaj ne bo šlo tako, kot boste vi želeli. V Raku, vam nasprotnem ozvezdju, so se proti vam zarotili Venera, Merkur, Sonce in Mars. Tako združeni vas bodo pri delu motili in vam nagajali. Prijaznejša Luna vam bo težave ublažila. VI IN DRUGI: Potrudite se in pokažite več prijaznosti do bližnjih; marsikoga boste razveselili. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek.
VODNAR (20. 1. -
KJtf 18- 2-) — VI IN
DELO: Prva polo-vica tedna bo nejasna in negotova. Zelo verjetno je, da boste imeli marsikatero težavo pri delu, vzrok pa se skriva v problemih, ki jih imate sami s seboj. Druga polovica tedna bo obratno prav prijetna in zanimiva. Uspeli boste v zadevi, ki vam je že nekaj časa zelo pri srcu. VI IN DRUGI: Zelo se boste razveselili srečanja z nekom, ki vam je bil vedno drag. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek.
RIBI (19. 2. - 20. 3.)
*V f — VI IN DELO: Napoved za ta te-den je za vas prav razveseljiva. Prijazne zvezde se bodo okrog vas prav prijetno potrudile in marsikateri vaši skriti želji ugodile. Skozi teden vas bosta spremljala dobra volja in odlično počutje. Sreča se vam bo večkrat nasmehnila. Nekoliko nerodnejša bo lahko sreda. VI IN DRUGI: Povabljeni boste, sprejmite povabilo, in ne bo vam žal. Ugodna dneva bosta ponedeljek in petek.
V Dijaškem domu te dni vesela druščina 43 otrok
Dnevi minevajo hitreje v poletnem središču
Za obisk v poletnem središču v Dijaškem domu smo izbrali srečen dan. Ta dan je prišel obiskat otroke striček Janez, kot otroci imenujejo svojega starega prijatelja, pesnika in skladatelja Janeza Bitenca. S seboj je pripeljal tudi "teto" Nežo (Maurer), ki prav tako piše pesmice za otroke, in njeno hčerko Evo, ki se v moskovski cirkuški šoli vežba v vsakovrstnih otrokom priljubljenih vragolijah.
Odveč je povedati, da je bilo srečanje prisrčno in doživeto z obeh strani. Otroke so takoj prevzele zabavne pesmice o živalih, ki So jim pozorno sledili in jih tudi aktivno.spremljali s svojo spontano mimiko. Prav tako spontan je bil odziv na vabilo strička Janeza, naj se zberejo, okrog klavirja in naj najprej ena, potem pa druga skupina pokaže, kdo bo bolje zapel pesmico.
Ponovno srečanje z goriškimi otroki je razveselilo tudi Janeza Bitenca, ki nam je zaupal, da se je kljub vsem težavam nemudoma odzval vabilu ravnatelja Košute. Kolikšen pomen ima za otroke prisotnost in strokovnost takih osebnosti iz matične domovine, pa je bilo takoj razvidno iz poteka srečanja. No, takih obiskov bo v nadaljevanju letošnjega poletnega središča, ki se bo zaključilo prihodnji petek, še nekaj. V ponedeljek napovedujejo prihod ilustratorja mladinskih knjig in revij Danija Demšarja, prišel pa bo tudi slikar in lutkar Saša Kump. Skupaj z Bitencem je Kump avtor glasbene lutkovne igrice, ki jo bodo
uprizorili na prireditvi ob slovesu s poletnega središča.
Preden so se razšli po skupinah, ki se v okviru središča udejstvujejo z raznimi interesnimi dejavnostmi od košarke do lutkovne delavnice, šiviljskega krožka in tečaja modelarstva, so nam otroci tudi povedali, da radi prebirajo Primorski dnevnik. Zanima jih šport, všeč jim je Brodolomko, prebirajo pa jih tudi vse druge novice, vključno z nesrečami, nam je povedal eden med njimi.
Zaradi tega so za naš dnevnik pripravili tudi poročilo o "veselih novicah iz poletnega središča". Podpisal ga je Aleš Klede, glasi pa se takole:
Vsi otroci, ki obiskujemo letošnje poletno središče, doživljamo v teh poletnih dnevih prav prijetne trenutke. Kratkočasimo se z najrazličnejšimi dejavnostmi. Vsak dan nas po jutranji telovadbi in malici čakajo najrazličnejša udejstvovanja. Pred kosilom so na vrsti zanimive ekskurzije po goriški občini. Spoznali smo goriški grad, grajski muzej, najlepše pa je bilo na Sanci, kjer smo se v senci visokih dreves zabavali z družabnimi igrami ter z risanjem.
V četrtek, 2. julija, smo si šli ogledat pokrajinsko palačo. Sprejela nas je zelo prijazna gospa Cijan, ki nam je razkazala veliko sejno sobano po-
krajinskega sveta ter sedež izvršnega sveta. Povedala je, da spada pod pokrajino 25 občin. Pokazala nam je pokrajinski grb, najbolj pa nam je bila všeč zbirka nagačenih živali. Vsi smo bili hvaležni za gostoljubnost in informacije.
Seveda se vrnemo z." izletov zelo lačni, a kuharice nas kmalu dobro postrežejo. Kar pri mizi se udeležimo domače radijske oddaje, pri kateri vsak izrazi svoja mnenja o doživetih trenutkih. Zatem vsak. izbere dejavnost, ki mu najbolj ugaja. Nekateri se udeležijo tečaja modelarstva, kjer vsak spretno sestavlja letala.' Tudi minikošarka ima mnogo privržencev, tudi takih, ki se prvič srečajo s tem športom. V šiviljskem krožku sproščajo predvsem deklice svojo ustvarjalno domišljijo in v spremstvu izkušenih animatorjev izdelujejo iz volne, usnja in blaga lične izdelke. V delavnici je zmeraj zelo živo, saj se vsak dan rojevajo nove lutke in prave umetnine iz mavca in drugih materialov. Vsi pa se lahko vedno zabavamo na lepo opremljenem dvorišču doma, kjer je najbolj priljubljen tobogan.
Neverjetno hitro minevajo ure in dnevi, tako da se naenkrat ob šestih, ko moramo domov, ne spomnimo vsega, kar smo naredili čez dan: saj nas v prihodnjih dnevih čakajo nove dogodivščine, obilo dela in veselja.
Izidi matur na učiteljišču
Po objavi izidov mature na liceju Primož Trubar in na trgovskem zavodu Ivan Cankar so prišli na vrsto bodoči učitelji, oziroma učiteljice. Kot na prešnjih dveh višjih šolah je tudi na učiteljišču Simon Gregorčič bil končni izkupiček stoodstoten. Nekaj ocen je bilo tokrat res dobrih, ostale pa se sučejo okoli štiridesetice. Oglejmo si izide novopečenih učiteljev učiteljic: Mirjam Bolčina (37), Roberta Bur-gnich (43), Mirjam Černič (38), Damia-na Devetak (58), Tanja Devetak (39), Emanuel Ferfoglia (36), Cristina Ger-golet (45), Mateja Klanjšček (43), Tanja Kocjančič (39), Myrta Podversic (50), Anna Turus (42), Marina Ussai (48), Nataša Vogrič (37).
Od torka dalje bodo stopili pred komisijo še zadnji goriški višješolci in sicer dijaki zavoda Žiga Zois.
Nocoj v avditoriju
Koncert zbora Monte Sabotino
Ljubitelji planin in predvsem tradicionalnega planinskega petja bodo prišli na svoj račun drevi s pričetkom ob 21. uri, ko bo v avditoriju nastopil pevski zbor Monte Sabotino. Sestavljajo ga člani goriškega italijanskega planinskega društva CAI.
Zbor bo na celovečernem koncertu, ki ga vsako leto prirejajo v poletnem času, pod vodstvom pevovodje Um-berta Perinija zapel več planinskih pesmi ter nekaj narodnih motivov. Zbor bo predstavil Ubaldo Agati, vstop bo prost.
Volilni rezultati niso prinesli razčiščenja
Zapleti v reševanju krize na občini v Gradežu
Obisk 160 vzgojiteljev
Poletni koncerti na Goriškem gradu
Poletna sezona na Gradu ponuja v kratkem tri pomembna srečanje z "mlado" glasbo. Prvo bo v sredo, 8. t. m., ob 21. uri z rock pevko Nico, 43-letno Nemko (pravo ime Christa Paff-gen), ki že več kot 20 let živi in ustvarja v ZDA. Nico je tudi avtorica pesmi, hkrati pa igra na več instrume-tov. Nastopala je v sloviti skupini Vel-vet Underground, skupaj z Lou Ree-dom in John Calem. Na goriškem koncertu jo bo spremljal Erič Random z angleško skupino The Bedlamites.
Drugi dve glasbeni srečanji napoveduje novoustanovljena zadruga Mitt. V petek, 10. t. m., bo nastopil 25-član-ski orkester Show Band Cento. Predstavili bodo obsežen spored skladb Gershwina, Cola Porterja, Glenn Millerja, Count Basiea.
Se odmevnejši bi moral biti 23. julija koncert albansko-angleške skupine 3 Mustaphas 3. Pet bratov in njihov stric, Albanci, ki že dalj časa živijo v Veliki Britaniji, izvaja originalno glasbo, v kateri se spajajo elementi angleškega rocka in balkanske tradicije.
Zadruga Mitt namerava tudi v bodoče prirejati v Gorici glasbene in druge kulturne prireditve za mlajšo publiko in tudi ne. V mislih imajo festival jamajske glasbe, spored koncertov klasične glasbe, pa še filmske in gledališke večere.
V Gorici je bila ustanovna skupščina članov Centra za teoretično in uporabno ekologijo ČETA. Na tem srečanju so odobrili proračun za končni del letošnjega leta ter seznanili vse udeležence o bodočem kratkoročnem programu centra. V svojem obširnem in shematičnem govoru je predsednik centra, prof. Tržaške univerze in ICPT Giuseppe Furlan, povedal, da namerava novoustanovljeni center organizirati v mesecu novembru in sicer od 16. do 21. tečaj, v sodelovanju z goriškim sociološkim inštitutom 1SIG, o analizi socialnih sistemov ter okolja. Tečaj bosta vodila profesorja Tržaške univerze in sicer prof. Feoli in prof. Gasparini.
Vprašanja sestave večine v Gradežu, po občinskih volitvah 14. junija, ne bodo najbrž rešili na lahek način. Republikanci so zmagali, odvzeli glasove vsem, postali prva stranka v tem kraju. Njihov nosilec liste, bivši župan Zanetti, je dobil rekordno število preferenčnih glasov. Dobili so 6 svetovalcev, dva več kot prej. Enega svetovalca so pridobili socialdemokrati, ki jih sedaj imajo dva. Svojega so ohranili socialisti. Svojega so ohranili zeleni. Enega so na novo pridobili neofašisti in se tako vrnili v občinski svet. Komunisti, ki so sodelovali v laično-levi koaliciji, so izgubili enega svetovalca, in jih sedaj imajo tri. Najhujši udarec pa so dobili demokristjani, ki so od devet zdrknili na šest svetovalcev.
V prvih dneh po volitvah se je zdelo, da bo obnovljena koalicija, ki je zadnje leto vodila občinsko upravo v Gradežu. PRI, PSDI, PSI in KPI bi razpolagali z dvanajstimi svetovalci, torej z absolutno večino, saj je vseh svetovalcev dvajset. Drugi so predlagali koalicijo med PRI, PSDI, PSI in demokristjani. Taka koalicija bi imela petnajst svetovalcev. Predstavnik zelenih
Poleg tega želi center ustvariti zbirko kultur o mikroorganizmih kot bazo za razvoj novih biotehnologij. To naj bi ČETA preučila v sodelovanju s profesorjem Loccijem, docentom na Videmski univerzi. Prav o tej zbirki lahko povemo, da se zanjo navdušuje že vrsta deželnih industrij.
Za vse te namene bo nedvomno potrebno tudi precej denarja. Govor je bil o 82 milijonih. Pri tem bo centru priskočilo na pomoč več javnih ter privatnih ustanov. V dolgoročnem programu pa namerava ČETA v povezavi z Mednarodnim centrom za fiziko v Miramaru in docenti na Tržaški univerzi izvajati več raziskav ter skrbeti za prirejanje strokovnih srečanj ter simpozijev.
je predlagal koalicijo med PRI, KD in KPI. Predlogov je bilo torej več, tudi takih, ki nimajo nikake osnove.
Republikanci in socialdemokrati so šli na pogovore s krščansko demokracijo. Vendar pa bi hoteli, da bi ta vsaj za nekaj časa od zunaj podpirala odbor. Med demokristjani pa ni navdušenja ne za zunanjo podporo, še manj pa za sodelovanje z republikanci. Prav tako so komunisti zaskrbljeni zaradi svojega poraza, saj so vendarle sodelovali v odboru z republikanci. Zaradi tega nekateri med njimi ne žele nadaljevati takega sodelovanja. Nekaj novega se je zgodilo tudi med socialisti, saj ni bil izvoljen njihov dosedanji svetovalec in odbornik. Vrh vsega pa so prav te dni, po volitvah, imeli skupščino svojih članov, in v celoti spremenili dosedanje vodstvo, ter na stvar gledajo z drugačnimi očmi.
Skratka. Zdelo se je, da bo že kmalu rešeno vprašanje sestave odbora v Gradežu. Najbrž ne bo tako, razen če ne pride do novega razpleta dogodkov. Komisar bo torej v Gradežu ostal nekaj časa več kot se je prvotno predvidevalo.
Eden od dveh velikih kovinskih lestencev, ki so ju neznanci takoj po potresu leta 1976 ukradli iz sinagoge v Ul. Ascoli, je bil včeraj v ospredju sodne obravnave. Pred štirimi leti je inž. Livio Oppieri v neki kovaški delavnici opazil lestenec in takoj prepoznal, da gre za enega od dveh, ki sta krasila sinagogo. O odkritju je takoj seznanil Goriško občino, ki je zadevo prijavila sodstvu.
Lestenec je kovaču prinesel 35-letni Giuseppe Mauri iz Gorice, Ul. delle Scale 4, ter mu naročil, naj ga popravi, ker je bil v slabem stanju.
Moža so prijavili zaradi prekupčevanja z ukradenim blagom. Mauri je odvrnil, da je lestenec za nekaj tisočakov odkupil od moža, ki pobira staro železo. Ker je bil v zelo slabem stanju, je sklenil, da ga da popraviti, nikakor
V prejšnjih dneh je obiskala Kulturni dom večja skupina vzgojiteljev v dijaških domovih iz vseh jugoslovanskih republik. Gostje (skupno več kot 160 ljudi) so se udeležili letne šole -srečanja vodstvenih in pedagoških kadrov dijaških domov Jugoslavije, ki se je letos odvijala v Novi Gorici.
Poleg Kulturnega doma, kjer so jim predstavniki TO SKGZ podali informacijo o Slovencih na Goriškepr, so
pa ni vedel, da gre za predmet, ki je bil ukraden v sinagogi.
Tako tožilec kot zagovornik Dono-lato sta predlagala oprostitev. Soglašala sta v oceni, da je šlo za predmet malenkostne materialne vrednosti (kvečjemu lahko govorimo o zgodovinski vrednosti). Sodniki so odločili v tem smislu in Maurija oprostili, tudi ker so ugotovili, da ni zavestno zagrešil kaznivega dejanja.
Na dva meseca zapora in sto tisoč lir globe so sodniki v njegovi odsotnosti obsodili 44-letnega Luigija Žigona, z bivališčem na Grajskem griču št. 13. V njegovi hiši so pred štirimi leti odkrili ukradeno motorno kolo in naboj kal. 7,65. Obsodili so ga, ker so ga spoznali za krivega kraje motornega kolesa, oprostili pa so ga zaradi posesti naboja.
obiskali še Dijaški dom, nato pa se podali v Trst.
Voznika rešili iz gorečega avta
Spektakularna nesreča se je pripetila včeraj malo pred 16. uro v Ul. Brass. Avtomobilist, 61-letni Vincenzo Caro-sa iz Praprotnega, se je vozil navzdol proti Dolini Koma. Naenkrat je - morda zaradi slabosti - izgubil nadzorstvo nad avtomobilom in se silovito zaletel v drog javne razsvetljave. Takoj po trčenju se je avto vnel.
Se pred prihodom gasilcev je ranjenega voznika izvlekel iz avta mimoidoči pešec. Carosa se namreč ni mogel gibati, ker si je zlomil stegnenico. V splošni bolnišnici so mu kasneje poleg zloma ugotovili še pretres možganov.. Zdravil se bo 90 dni v ortopedskem oddelku.
Včeraj ponoči so neznanci vdrli v urade občine v Zagraju. Premetali so vse predale, kjer so dobili 600 tisoč lir. Krajo so prijavili orožnikom iz Gradišča sami občinski uradniki, ko so zjutraj prišli na delo.
kino
Gorica
VERDI 18.00 22.00 »E.T.«.
CORSO Zaprto.
VITTORIA 17.30 22.00 »Sexual odis-sey«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EKCELSIOR Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Gola kletka«. 22.30 »Emanuela antidevica«.
DESKLE 19.30 »Črna afrodita«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Bibiana Curzo-la iz splošne bolnišnice v cerkev pri Ma-donini ter na pokopališče v Podgoro.
DRUŠTVO F. B. SEDEJ ANSAMBEL LOJZE HLEDE
prirejata
festival
narodnozabavne glasbe ŠTEVERJAN 87
Nastopilo bo 32 ansamblov iz Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine.
Med borovci v Števerjanu danes, v soboto, 4. julija, ob 20. uri in jutri, v nedeljo, 5. julija, ob 17.30.
GORIŠKA POKRAJINA ODBORNIŠTVO ZA ŠOLSTVO
SREDNJEŠOLSKI TEČAJI ZA ODRASLE
»Tečaji 150 ur« so na voljo vsem, ki so dopolnili 16. leto starosti in ki iz raznih vzrokov nimajo srednješolske diplome.
So popolnoma brezplačni in se zaključijo z izstavitvijo državne srednješolske diplome.
Slovenski tečaji se vršijo v popoldanskih ali večernih urah v prostorih nižje srednje šole »Ivan Trinko« in trajajo eno samo šolsko leto.
Vpisovanja so se že začela in zadnji rok za predstavitev prošenj zapade v TOREK, 7. JULIJA 1987
Za pojasnila in vpis se lahko obrnete na: Srednja šola «Ivan Trinko« (tel. 84325). Urad za šolstvo in kulturo Goriške pokrajinske uprave (tel. 385227).
V Gorici ustanovili center za ekološko raziskovanje
Skrbel naj bi za znanstvene simpozije in drugo
Oprostili osumljenca kraje dveh lestencev iz sinagoge
Kdaj bodo zgradili avtocesto Vrtojba-Razdvto?
Povečan tovorni promet na meji nujno narekuje gradnjo avtoceste
734 kilogramov težka mortadela
V proračunski razpravi na goriški občini so mnogi svetovalci govorili o cestnih povezavah Gorice z jugoslovanskim zaledjem, kot tudi o cestah, ki vežejo Gorico z italijanskim zaledjem, Povedano je bilo, da s težavo pridemo v Videm, Trst ali Tržič, saj je promet iz dneva v dan večji. Povedano je bilo, da je vlada že nakazala denar za popravila in ponekod razširitev ceste skozi Dol in Jamlje. Načrtov še ni. Nekateri so bili proti vsakemu spreminjanju cestne trase, drugi pa menijo, da je bil most čez Vipavo v Gabrjah le prvi poseg na posodabljanju te ovinkaste ceste. Med diskutanti je prevladala želja, da bi do popravkov ceste prišlo, vendar naj ne bi smele biti spremembe velike, takšne, da bi spremenile pokrajino.
Še bolj pereče je vprašanje cestne povezave z Vidmom. Iz Gorice do Vidma je.cesta speljana skozi vasi, hitrost vožnje je omejena, vse polno je semaforjev. V konicah je tovorni promet velik, saj je ob cesti veliko tovarn. Zaradi tega je že nujna posodobitev ceste. Vse pa je ustavljeno zaradi odpora kmetov, ki nočejo, da bi se njih njive presekale. V zadnjem času pa je bil denar nakazan, zaradi tega bodo najbrž že v kratkem pričeli z deli.
Država je nakazala tudi denar za razširitev avtocestnega priključka Gorica Vileš. Prometa tu sicer ni veliko, vendar pa so nujni nekateri popravki.
Zaradi tega bodo najbrž v prihodnjih letih cestišče razširili za nekaj metrov.
Seveda pa je glavno še vedno odprto vprašanje avtoceste od Vrtojbe do Razdrtega. Načrte so jugoslovanski strokovnjaki orisali na goriškem županstvu pred približno mesecem dni. Pred kakim tednom je problem spet prišel na dan, ko je neki demokristjan-ski svetovalec v pokrajinskem svetu dejal, da bodo Jugoslovani zgradili avtocesto od Razdrtega proti Trstu in Kopru, od Razdrtega do Nove Gorice pa bo speljana le super cesta.
Zaradi tega je bilo o tem veliko govora tudi v proračunski razpravi v občinskem svetu. Ker je v Jugoslaviji še vedno odprto finansiranje osimskih avtocest, se v Gorici bojijo nadaljnjih zakasnitev.
Za Gorico in tudi Novo Gorico pa je avtocesta življenjskega pomena. Tudi zaradi naraščajočega prometa blaga čez mejni prehod Standrež Vrtojba. V lanskem letu se je število tovornjakov, ki so šli čez ta mejni prehod v obe smeri, povečal za dvajset odstotkov v primerjavi z letom prej. 120.000 tovornjakov je tu jrotovalo namesto prejšnjih sto tisoč. Se bolj se je povečala količina prepeljanega blaga, od 1.500.000 na 2.500.000 ton. Kaj ta količina pomeni? Dovolj je, da jo primerjamo z razsutim blagom v tržaškem pristanišču, ki ga je lan: bilo 1.700.000
ton, ali z dvema milijonoma ton letnega prometa v tržiškem pristanišču. Na goriškem mejnem prehodu je danes zabeleženih 65 odstotkov -tovornega prometa med Italijo in Jugoslavijo.
Še bolj bi torej zaživel ta mejni prehod, ko bi bila zgrajena avtocesta do Razdrtega. Gospodarski razvoj Gorice pa je odvisen prav od razvoja prometa.
S tem v zvezi velja omeniti tudi, da so sedanje kapacitete avtoporta pri Štandrežu že popolnoma izkoriščene. Zaradi tega je že nujno potrebno, da prično graditi druga, že predvidena skladišča. Za ta je finansiranje že zagotovljeno, načrti so gotovi. Ko bodo ta zgrajena, se bo povečala tudi zaposlitev. Novo vodstvo družbe za upravljanje avtoporta SDAG pa je uspelo tudi v tem, da je zmanjšalo od prejšnjih upravljavcev predvideni deficit do minimalnih mer.
S podobnimi vprašanji se ubadajo tudi na sosednem jugoslovanskem območju. Skladišča, ki jih je tam zgradilo podjetje Primex, so že vsa oddana. Kmalu bodo dogradili še drugo skladišče, za katero že imajo zagotovljene odjemalce.
Škratka, goriško omejne postajališče postaja živahna gospodarska komponenta Gorice in Nove Gorice. Da bo bolje, pa je nujno potrebna avtocestna povezava med Vrtojbo in Razdrtim.
Mesna industrija Primorske, ki ima svoje obrate in objekte tudi v Kromberku, se je razvila v enega največjih jugoslovanskih proizvajalcev mortadele. Izdelajo jo kar okoli 700 ton na leto
in tržišča zanjo imajo po vsej Jugoslaviji, zlasti še v turističnih centrih na Jadranu. Mesarji v Kromberku so izdelali in spekli tudi mortadelo velikanko, ki jo vidimo na naši sliki. Dolga je bila 7,65 metra, tehtala 734 kc, njen premer pa je znašal 45 cm. To je bila bržčas največja mortadela, ki so jo doslej kjerkoli izdelali.
Sedaj pa so v Kromberku izdelal, tudi prvo mortadelo velikanko, z olivami. Tehtala je 450 kg in so jo izdelali ob prazniku Nove Gorice, 13. junija. Mortadelo velikanko so predstavili na družabni prireditvi na prostem, kjer so tudi prvič predvajali posebno popevko oziroma pesem o mortadeli. Besedilo zanjo je napisal znani slovenski humorist Evgen Jurič, glasbo Mojmir Sepe, v Novi Gorici pa jo je v odsotnosti Majde Sepe zapela Laura Budav
(m. d.)
_________prispevki_____________
Namesto cvetja na grob Venceslava Buzina daruje Ciril Juren z Rupe 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali Tina Cobolle 20 tisoč, Livia in Elena Terpin 100 tisoč, stanovanjski blok iz Ulice Ortigara 6 70 tisoč, gospe De Vecchi, Molar, Peteani, Rossi Maria Gra-zia ter Nerina Zucalli 120 tisoč, družine Romanzin, La Groia in Lesizza 60 tisoč, Officine Friul Goriziane 50 tisoč, uslužbenci tvrdke Macotex 80 tisoč, David Maria 25 tisoč, Antigone Mattioli 20 tisoč, Sergio Candosin 10 tisoč, uslužbenci Inaila 60 tisoč, Antonio Stua 20 tisoč, Santo in Mirella Žiberna 30 tisoč, Ennio in Marcello Colmari -30 tisoč, družini Terpin in Kofol 50 tisoč, Rina Sardagna 100 tisoč, Maria de Marchi 50 tisoč, Mar-gherita Bulfoni 50 tisoč, Renato Melli in Corrado Salomoni 50 tisoč, stanovanjski blok INA v Ulici Roma 26 130 'tisoč, lole Di Marco in Gemma Bandeli 40 tisoč, Marisa Bernardis z družino 50 tisoč, Norma in Corrado Marchi 20 tisoč, prijatelji gostilne Abruzzo 90 tisoč, Ada in Marco Stergulz 50 tisoč, Giovanna Radesich 20 tisoč, družina Riedel 50 tisoč.
Berite
»Novi Matajur«
Spominska fotografija doberdobskih petdesetletnikov
lip
Tudi doberdobski petdesetletniki so se zbrali, da bi proslavili to svojo okroglo petdesetletnico. Po običajnem jutranjem obredu so soletniki iz do-berdobske občine tokrat krenili proti Tržaški. Obiskali so Miramarski park, Repentabor in uredništvo Primorskega dnevnika. Doberdobce so sprejeli dežurni novinarji in odgovorni urednik Bogo Samsa. V imenu podjetja pa jih je pozdravil njegov namestnik Vojmir Tavčar, kako nastaja časopis pa sta Doberdobcem razložila vaščana Branko Lakovič in Fabio Gergolet, ki sta pri časopisu tudi zaposlena. Večerjo s plesom in zabavo pa so v imeli v Furlaniji in sicer v restavraciji Moulin Rouge v Remanzaccu. Vse se je lepo zaključilo in druščina se je razšla z najlepšimi spomini.
Naslednjega dne pa je prišla vest, da se je pri Trstu smrtno ponesrečil soletnik in prijatelj iz otroških let Aleksander Lakovič. Vračal se je k družini na Reko, ko ga je kruta usoda dočakala še pred prehodom meje. Odveč je opisati, kolikšna žalost je zajela njegove soletnike in vse, ki so ga poznali.
Najdeni predmeti
V uradih mestnih redarjev v Ulici Mazzini so na razpolago pravim gospodarjem sledeči predmeti: povečevalno steklo, tri motorna kolesa, žensko kolo, moško kolo, tri dragocene zapestnice, dva para očal za vid, ženski dežnik, mreža za zaščito proti toči, vsota denarja, več snopov ključev.
Za sovodenjske vinogradnike uspeh z razstavo v Gabrjah
Občina Sovodnje ob Soči - Comune di Savogna dJsonzo
RAZSTAVA DOMAČIH VIN
MOSTRA DE! VIN! TIPICI LOCAU

1987
Ves prejšnji teden so vsi tisti, ki so prišli na veselico v Gabrje, ki jo je tam priredilo Kulturno društvo Skala, lahko pokusili dobra vina, ki so jih pridelali vinogradniki iz sovodenjske občine. Ta razstava se prireja že nekaj let, izmenično v krajih, kjer vaško društvo priredi svoj praznik, ki je istočasno tudi občinski praznik.
Letos so svoja vina razstavljali Franc Lukman iz Sovodenj, Sonja Tomšič iz Sovodenj, Salomon Tomšič iz Rupe, Marko Kovic iz Sovodenj, Jo-
žef Batistič iz Rupe, Dominik Kovic s Peči in Venceslav Buzin iz Rupe.
Za to priložnost so bile vse steklenice opremljene z dvojezično etiketo, ki jo je priskrbela Sovodenjska občinska uprava. Na njej je bil narisan železniški most pri Rubijah z grozdom, zatem pa še dvojezični napis »Občina Sovodnje ob Soči - Comune di Savogna dT-sonzo. 7. Razstava domačih vin - Mos-tra dei vini tipici locali. 1987.« Na etiketah, ki so bile za vse enake, so bili dodani še ime in priimek vinogradnika ter vas, kateri pripadajo.
V Štandrežu so nastopili najmlajši pevci KD Župančič
Štandreški otroci in mladinci, ki se v okviru kulturnega društva Oton Župančič udejstvujejo s petjem, so prejšnje dni pripravili nastop v Domu Andreja Budala. Večer je pripravila Elda Nanut, ki vodi zborovsko dejavnost, nastopilo pa je več kot 20 srednješolcev, članov mladinskega pevskega zbora, in otrok od 3. do 12. leta starosti, ki pojejo v štandreškem otroškem zboru.
Večer je lepo uspel. Nastopajoči so zapeli več pesmi, uprizorili so igrico in se preizkusili v glasbenem nastopu z enostavnimi glasbili. Na uspelem večeru je bila izrečena javna zahvala OK Val, ki je med letom dal na razpolago kombi za prevoz otrok na pevske vaje.
Poletni urnik odhodov vozil APT z avtobusne postaje v Gorici
VOZNI RED AVTOBUSOV Z GORIŠKE AVTOBUSNE POSTAJE (EX RIBI) ODHODI AVTOBUSOV
V	TRST (E12): 6.30, 8.25, 12.10, 14.00,
16.15,	17.30, 19.00, 8.30, 12.15, 17.30.
V	VIDEM (E14): 6.50, 8.30, 14.00, 16.25(*).
V	GRADEŽ (E3 — vozi skozi Fiumi-cello): 6.15, 7.45, 8.45, 9.50, 11.30, 13.00,
14.30,	17.30, 19.40, 6.15, 7.45, 8.45,
11.30,	13.00.
V	GRADIŠČE (E15): 4.530, 6.09,
6.15,	6.24, 6.38, 7.30, 7.45, 8.25, 8.30, 8.45, 8.50, 9.50, 10.00, 10.45, 10.50, 11.15, 11.30,
12.15,	12.45, 12.55, 13.00, 14.00, 14.30,
16.15,	17.30, 18.15, 18.450, 19.00, 19.40, 21.250, 6.15, 7.45, 8.25, 8.30, 8.45,
11.30,	13.00, 16.00, 17.30, 19.40.
V	TRŽIČ (E10): 4.53, 6.24, 6.38, 7.30,
8.30,	10.00, 11.15, 12.15, 12.55, 14.00,
16.15,	17.30, 19.00, 21.250, 8.30, 12.15,
17.30,
V	TRŽIČ (E30 - - vozi skozi Turjak): 6.09, 8.50, 10.50, 14.00, 17.300, 18.450.
V	ČERVINJAN (E 13 — vozi skozi Vileš): 6.15, 8.30, 13.00, 14.30, 17.300.
V	PRAPROTNO (E14): 12.15, 14.00, 17.300.
V	PALMANOVO (E 18): 8.33.
V	KRMIN (E14): 6.50, 8.30, 10.40,
12.15,	12.55, 14.00, 16.25, 17.300, 18.15, 19.350.
V	ŠTEVERJAN (E 17 vozi po Os-lavju): 10.30, 13.00, 14.00, 18.15, 19.30,
19.30.
V	ŠTEVERJAN (E17 vozi po Grojni): 7.40, 12.15, 14.30, 7.40, 12.15.
V	MARIANO (E15): 6.50, 8.30, 10.40,
10.45,	14.00, 16.25, 17.30, 18.15, 19.350.
V	GRADEŽ (E4 vozi skozi Koprivno): 8.25, 13.15, 8.25, 13.15.
V	SOVODNJE (E14): 6.30, 8.25, 12.10,
14.00,	16.150, 17.30.
V	ROMANS (E3/15/18): 6.15, 7.45,
8.45,	'9.50, 10.45, 11.30, 13.00, 14.30, 17.30, 19.40, 6.15, 7.45, 8.45, 11.30, 13.00,
16.00,	19.40.
V	LJUBLJANO: 13.10.
PRIHODI AVTOBUSOV IZ TRSTA (E12): 8.03, 10.09, 13.48, 15.12, 18.070, 18.200, 18.56, 19.00, 20.18, 9.58, 13.48, 19.00.
IZ VIDMA jE14): 12.55, 17.55.
IZ GRADEZA (E3 — vozi skozi Fiu-micello): 7.18, 8.12, 9.42, 12.38, 13.53, 15.23, 18.38, 20.08, 9.42, 11.08, 13.53, 18.38, 19.23, 20.08, 21.53.
IZ GRADIŠČA (E 15); 6.35, 7.18, 7.43, 3.08, 8.12, 9.08, 9.42, 9.58, 11.23, 12.38, 12.48, 13.48, 13.53, 14.00, 15.12, 15.23, 15.35, 17.43, 18.200, 18.38, 19.00, 19.18,
20.08, 20.16, 23.070, 9-42, 9.58, 11.08,
13.48,	13.53, 18.38, 19.00, 19.23, 20.08, 20.16, 21.53.
IZ TRŽIČA (E10): 6.17C vozi skozi Sovodnje), 7.18, 8.08, 9.58, 11.23,
12.48,	13.48, 15.12, 17.43, 18.200, l9-00' 20.18, 23.070, 9.58, 13.48, 19.00.
IZ TRŽIČA (E30 - vozi skozi Turjak): 7.18, 8.08, 9.08, 13.55, 19.180.
IZ ČERVINJANA (E 13 - vozi skozi Vileš): 7.18, 8.10, 12.48, 15.12, 18.380.
IZ PRAPROTNA (E14): 7.18, 8.10, 9.41, 13.39, 15.54, 19.16(-).
IZ PALMANOVE (E 18): 13.28.
IZ KRMINA (E14): 7.18, 8.07, 9.41, 11.38, 12.43, 12.55, 13.39, 13.54, 15.54, 17.550, 18.330, 19.16.
IZ STEVERJANA (E17 vozi po Oslavju): 11.00, 13.30, 14.30, 18.45, 20.00, 20.00.
IZ ŠTEVERJANA (E17	- vozi po
Grojni): 8.10, 12.50, 15.00, 8.10, 12.45.
IZ MARIANA (E15): 7.18, 8.00, 11.55, 12.43, 13.25, 15.54, 19.28.
IZ GRADEŽA (E4 vozi skozi Koprivno): 14.00, 20.16, 20.16.
IZ LJUBLJANE: 9.35.
Legenda: f) ne vozi ob sobotah, urnik z mastnimi črkami pa velja ob nedeljah in praznikih.
Tenis: jutri v moškem finalu wimbledonskega turnirja
Lendl (ČSSR) - Cash (Avstral.) Že danes Navratilova - Graff
WIMBLEDON Trinajst let za Ro-senwallom bo v finalu wimbledonske-ga turnirja ponovno zaigral. Avstralec, in sicer Pat Cash, ki je včeraj po pričakovanju v treh setih premagal veterana Connorsa. Pred trinajstimi leti je mitični a že utrujeni Rosenwall zgubil prav proti Connorsu.
Drugi finalist je Čehoslovak Ivan Lendl, ki se je v štirih nizih otresel Šveda Edberga. Za Lendla je to drugi zaporedni finale, Lani ga je ustavil Zahodni Nemec Becker, nekaj podobnega pa Cashu verjetno ne bo uspelo. Doslej sta se Cash in Lendl pomerila petkrat, Čehoslovak pa je bil štirikrat uspešen (leta 1983 v Wimbledonu in Melbournu, leta 1984 v New Yorku, leta 1986 v Sydneyu). Edino zmago je Cash dosegel letos v Melbournu.
Včerajšnje srečanje med Edbergom in Lendlom se je odločilo v tie breaku tretjega seta. Že v drugem setu je pri vodstvu s 5:4 Šved zgubil servis, ko je bil v prednosti s 40:0. Zatem, ko je zapravil naslednji set, ni več mogel za-
ustaviti razigranega nasprotnika, ki je pokazal tudi precejšen napredek v igri na travi: »Izkoristil sem izkušnje, ki sem si jih nabral lani,« je povedal Lendl. »Po prvem setu mi je šlo dosti bolje od rok, ko sem tudi popravil servis. Veliko mi je pomagala tudi boljša koncentracija.«
Medtem ko bo finale med Lendlom in Cashom jutri, pa se bosta Navratilova (ZDA) in Graffova (ZRN) za končno zmago pomerili že danes. V mesecu dni bo to že njun drugi dvoboj, saj sta se srečali v nedavnem finalu mednarodnega teniškega prvenstva Francije, na katerem se je uveljavila mlada Zahodna Nemka, ki je zatem silovito nadaljevala svoj vzpon proti vrhu: v zadnjih 45 srečanjih namreč ni še okusila poraza (od novembra lani). Navratilova se s svoje strani ne more pohvaliti s podobno nezadržnostjo. Letos se je sicer na štirih turnirjih prebila v finale, vendar je vsakokrat ostala praznih rok. Težko je napovedati, kako se
bo tokrat končalo. Graffova lahko računa na svoj mladosten zanos, na boljšo igro z dna terena, Navratilova pa na veliko izkušenost, napadalnost, močan servis. Dvoboj pa ne bo odločal samo o wimbledonskem naslovu, ampak tudi o prvem mestu na svetovnih lestvicah. Če bo zmagala, bo Graffova prehitela Navratilovo na vrhu. Če pa se bo uveljavila Američanka (to bi njena osma zmaga), bi dohitela Wills-Moodyjevo, kateri pripada rekordna bera zmag v VVimbledonu.
Izidi:
Polfinale moški: Lendl (ČSSR) - Ed-berg (Šve.) 3:6, 6:4, 7:6 (10:8), 6:4: Cash (Avstral.) - Connors (ZDA) 6:4, 6:4, 6:1.
Polfinale moških dvojic: Flasch in Seguso (ZDA) - Gomez in Živojinovič (Ekv.-Jug.) 7:6, 2:6, 7:6, 6:4.
Četrtfinale mešanih dvojic: Bates in Durie (VB) - Mortensen in Scheuer Larsen (Dan.) 6:4, 7:6.
Kolesarska dirka po Franciji
Počitek, a ne za vse
Boks: za svetovni naslov
Danes
Oliva - Coggi
RIBERA (Agrigento) — Svetovni pr-.vak v superlahki kategoriji (WBA), Italijan Patrizio Oliva, bo danes tretjič branil svoj naslov. Tokrat se bo pomeril z Argenticem Juanom Martinom Coggijem. Odkar je prestopil med profesionalce, Oliva še ni doživel poraza, za sabo pa ima že 48 dvobojev. Tudi 25-letni Argentinec se je med profesionalci izkazal: v 34 dvobojih je namreč doživel en sam poraz.
Nogomet: Ameriški pokal
BUENOS AIRES — V nogometnem srečanju, veljavnem za Ameriški pokal, je Argentina s 3:0 (0:0) premagala Ekvador. Zadetke sta dosegla Canig-gia v 50. min. ter Maradona v 67. min. (11-metrovka) in v 85. min.
Italija boljša od Jugoslavije
DUBROVNIK — V drugem dnevu tekmovanja za 1. sredozemski pokal, namenjen mladinskim ženskim košarkarskim ekipam, je Italija s 77:61 (37:27) premagala Jugoslavijo.
STUTTGART - Na kolesarski dirki po Franciji je bil včeraj dan počitka, vendar ne povsem in tudi ne za vse. Tekmovalci so namreč 750 km poti iz Berlina do Stuttgarta opravili z letalom, ob svojem prihodu pa so takoj sedli na kolo in si "privoščili" nekaj treninga, da ne bi zgubili ritma. Dokaj bolj naporna pa je bila pot za spremljevalce toura, časnikarje in tehnično osebje, ki so se v gostem prometu mučili dobrih deset ur. Tour predvideva še štiri podobna, vendar ne tako naporne "potovanja".
Ž dosedanjim obračunom so v italijanskem taboru vsekakor zadovoljni: četrto mesto Bontempija v predetapi, drugo mesto Bottoie v prvi poletapi, prvo mesto Carrere in drugo Del Tonga na kronometer ekipno v drugi poletapi. Poleg tega pa je tu še drugomesto Bontempija v skupni uvrstitvi s samimi 13 sekundami zaostanka za vodilnim Piaseckim, ki pa tekmuje za italijansko ekipo. Italijani se torej lahko veselijo.
Danes čaka kolesarje 219_km poti od Karlsruheja do Stuttgarta. Čeprav smo
seveda šele na začetku te naporne dirke, se torej obetajo zanimivi razpleti.
Vecchiato k Scavoliniju
PESARO V Pesaru so včeraj sporočili, da so z društvom Auxilium iz Turina dosegli sporazum o dokončnem prestopu bivšega reprezentanta Renza Vecchiata k Scavoliniju. Vecchiato (32 let, 208 cm) je državni dres oblekel 202-krat in dosegel 1447 točk. V zadnji sezoni je igral pri Berloniju iz Torina.
Škuljeva državna prvakinja
SPLIT — Teniška igralka ljubljanske Olimpije Karmen Škulj je letošnja jugos-lovanja prvakinja. V finalnem srečanju je v dveh setih z izidom 7:5, 6:1 premagala 16-letno Spličanko Evico Koljanin. Sku-Ijeva je bila velika favoritinja in to je tudi potrdila z zanesljivo zmago. V prvem setu ji je sicer mlada nasprotnica nudila močan odpor, v drugem pa je Škuljeva pokazala, da je telesno in tehnično dosti bolje pripravljena.
Od športa do športa
UNIVERZUADA'87
' » 7 IM7 IACREB JUGOSLAVIJA
Atletika: Vsaka država lahko v vsaki disciplini posamičnega tekmovanja sodeluje z največ dvema tekmovalcema oziroma tekmovalkama. Vsaka država lahko prijavi tudi še eno štafeto z največ šestimi tekači.
Košarka: Vsaka država lahko prijavi največ po 12 igralcev in 12 igralk, tekmovalne stopnje pa so: predtekmovanje, kvalifikacije, polfinale in finale. V finalu in za mesta igrajo moštva po uveljavljenem navzkrižnem sistemu.
Sabljanje: Tekmovanja so v posamični in ekipni konkurenci. Moški tekmujejo v floretu, sablji in meču, ženske samo v floretu. Vsaka država lahko za posamično tekmovanje prijavi po 3 tekmovalce in tekmovalke za vsako orožje. V ekipi so 4 tekmovalci in 1 rezerva za vsako orožje. Vsaka država lahko prijavi 16 udeležencev, po 4 za vsako disciplino in po 1 rezervo. Skupno največ 18 udeležencev.
Nogomet: Predtekmovanja bodo po skupinah. Enako uvrščene ekipe po skupinah v predtekmovanju igrajo v polfinale. Zmagovalci polfinala med prvouvrščenimi in predtekmovanja igrajo za 1. mesto, poraženi za 3. mesto. Zmagovalci polfinala med drugouvrščenimi in predtekmovanja igrajo za 5. mesto, poraženci za 7. mesto itd.
Gimnastika: Moški bodo v ekipni konkurenci tekmovali v prostih vajah na parteru, na konju z ročaji, na bradlji, v preskoku, na drogu in na krogih. Ekipa šteje 4 tekmovalce, rezultati treh najboljših štejejo za končno oceno na vsakem orodju. Z rezultati moštvenega tekmovanja odrejajo tudi uvrstitev posameznikov v mnogoboju. Žensko ekipno tekmovanje v prostih vajah je v 4 disciplinah, preskok čez konja, dvovišinska bradlja, gred in parter. V ekipi so 4 tekmovalke, rezultati 3 najboljših na posameznih orodjih pa štejejo za končno oceno. S tem tekmovanjem odrejajo tudi uvrstitev posameznic v mnogoboju. Po 8 najboljših telovadcev in telovadk na vsakem orodju si pridobi pravico sodelovanja v finalu na posameznih orodjih (največ po dva iz vsake države).
Plavanje: Moški tekmujejo v 12 posamičnih disciplinah in 3 štafetah. Enako tudi ženske. Vsaka država lahko sodeluje z največ 2 tekmovalcema in tekmovalkama v vsaki disciplini in eno štafeto.
Skoki v vodo: Moški tekmujejo z deske in stolpa, enako tudi ženske. V
vsaki disciplini lahko sodelujeta po dva tekmovalca (tekmovalki) iz vsake države.
Vaterpolo: Predtekmovanja bodo po skupinah po enojnem točkovnem sistemu. To velja tudi za kvalifikacije s tem, da veljajo tudi že medsebojni rezultati predtekmovanja. Najboljša moštva igrajo za uvrstitev od 1. do 4. mesta itd. Vsaka država lahko prijavi po eno moštvo s 13 igralci.
Tenis: Tekmovanja bodo v posamični in parni konkurenci tudi za mešane dvojice. V posamični konkurenci lahko vsaka država sodeluje s po 4 tekmovalci ali tekmovalkami, vključno z rezervo. Po dva prijavljen-ca potem tekmujeta zares. Za igro dvojic lahko vsaka država prijavi po dva para, vključno z rezervo. Sodelovala zares pa bo z eno dvojico.
Odbojka: Ženske in moški igrajo najprej predtekmovanja, ki dajo udeležence kvalifikacij. Enako uvrščene ekipe po skupinah igrajo polfinale. Zmagovalci polfinalnih tekem igrajo za 1. mesto, poraženci za 3. mesto. Vsaka država lahko prijavi največ 12 igralcev in 6 rezerv, nastopi pa lahko samo z 12 igralci oziroma igralkami.
Veslanje: Lahki veslači in veslači-ce tekmujejo v enojcu, dvojnem dvojcu in četvercu brez krmarja. Člani v enojcu, dvojcu brez krmarja, četvercu s krmarjem, dvojnem četvercu in osmercu, članice pa v enojcu, četvercu brez krmarja in dvojnem četvercu. Vsaka država lahko prijavi in sodeluje v vsaki disciplini s po eno posadko.
Kajak-kanu: Moški tekmujejo na 500 m v disciplinah K-l, C-l, K-2, C-2 in K-4, na 1000 m pa v K-l, C-l, K-2, C-2 in K-4, ženske pa na 500 m v K-l, K-2 in K-4. Vsaka država lahko sodeluje s po 1 posadko v vsaki disciplini.
Urnik univerziade:
Slovesen začetek in zaključek iger - stadion Dinama - 8. in 19. 7.; ATLETIKA: stadion Dinama, od 13. do 19. 7.; KOŠARKA: košarkarski center Zagreb (in 8 različnih dvoran), od 9. do 18. 7.; SABLJANJE: dvorana ekonomske fakultete, od 5. do 14. 7.; NOGOMET: stadion Dinama (in 15 različnih igrišč), od 5. do 18. 7.; GIMNASTIKA: Dom športov Zagreb, od 9. do 12. 7.; PLAVANJE: zaprti bazen ŠRC Mladost (Športno rekreativni center), od 9. do 14. 7.; SKOKI V VODO: odprti bazet na Ša-lati, od 13. do 18. 7.; VATERPOLO: zaprti bazen ŠRC Mladost in. ŠRC Šalata, od 9. do 18. 7.; TENIS: špor-tno-rekreativni center Šalata in Mladost, od 11. do 17. 7.; ODBOJKA: Dom odbojke (in 8 različnih dvoran), od 9. do 17. 7.; VESLANJE: ŠRC Jarun, od 15. do 18. 7.; KAJAK-KANU: ŠRC Jarun, od 9. do 12. 7.
Poskusne vožnje za VN Francije
Mansellov rekord proge
Državni del v ženski miniodbojki
Bor Friulexport v finalu!
LE CASTELLET Po vijugastih mestnih progah v Montecarlu in Detroitu, so na svetovnem prvenstvu v formuli ena zdaj na vrsti hitra dirkališča. VN Francije v Le Castelletu je prav gotovo eno od teh. Že v prvem dnevu poskusnih voženj za jutrišnjo dirko je Britanec Mansell 'na william-su porušil dosedanji rekord proge, ki ga je bil lani postavil Senna. Vozil je' s poprečno hitrostjo nad 200 km na uro, kljub temu da so letos bolidi opremljeni z omejevalnikom hitrosti! Pred domačim občinstvom se je izkazal tudi prvak Prost. Dokazal je, da mcla-ren vztrajno zmanjšuje zaostanek za williamsom tudi na poskusnih vožnjah. Kotacije zmagovalca zadnjih dveh dirk, Brazilca Senne, padajo, njegovi ultramoderni blažilci tu v Franciji ne igrajo vloge, izredno hiter je le na ravninskem delu proge, kjer dosega največjo hitrost 331 km na uro. Piloti med 5. in 9. časom so v razmahu
natančno pol sekunde, ferrarijevca Berger in Alboreto sta 6. oziroma 8.
Vrstni red: 1. Mansell (williams) r06"454| 2. Prost (mclaren) r06"877; 3. Piguet (williams) 1'07"270; 4. Senna (lotus) 1'07"303; 5. Boutsen (benetton) r08"077; 6. Berger (ferrari) 108 T90; 7. Fabi (benetton) 1'08"293; 8. Alboreto (ferrari) l'08"390i 9. Johansson (mclaren) 1'08"577; 10. Warwick (arrows) 1'09"256; 11. Arnoux (ligier) 1'09"430; 12. Patrese (brabham) T09"458; 13. De Cesaris (brabham) 1'09"499; 14. Chee-ver (arrows) T09"828; 15. Nannini (mi-nardi) 1T0"388: 16. Ghinzani (ligier) 1’10"798; 17. Brundle (zakspeed) 111 "451: 18. Danner (zakspeed) ITT'456; 19. Caffi (osella) 1T2"167; 20. Nakajima (lotus) 1T2"268; 21. Alliot (larousse) 1T3"026; 22. Campos (minar-di) 1'13" 145; 23. Capelli (march) 1T3”204; 24. Palmer (tyrrell) 1T3”443.
CUNEO — Na državnem delu ženskega prvenstva v miniodbojki so mlade igralke Bora Friulexport z uvrstitvjo v današnji finale od 1. do 4. mesta že dosegle izjemen uspeh, a imajo možnost, da to uvrstitev še izboljšajo, saj so doslej pokazale obetavno igro in si že pridobile simpatije večine ostalih udeležencev, ki so jih tudi včeraj vzpodbujali, ko sami niso bili zaposleni s tekmami. Manj sreče so imele požrtvovalne igralke Doma Agorest, ki jim v drugem krogu ni uspelo izogniti se zadnjemu mestu v skupini in se bodo danes potegovale za sicer zelo solidno uvrstitev od 13. do 16. mesta. Ne smemo namreč pozabiti, da nastopa v Cu-neu kar 48 trojk iz prav tolikih italijanskih pokrajin.
Naši mladi ekipi sta bili uvrščeni v isto kvalifikacijsko skupino, v kateri sta bila še prvaka Trenta in Vi-cenze.
IZIDI: Vicenza - Trento 2:0 (15:11, 15:8); Bor Friulexport - Dom Agorest 2:0 (15:5, 15:2); Bor Friulexport -Trento 2:0 (15:9, 15:9); Vicenza - Dom Agorest 2:0 (15:5, 15:2); Bor Friulex-port - Vicenza 2:0 (15:12, 15:4); Trento - Dom Agorest 2:0 (15:8, 15:4).
Lestvica: Bor Friulexport 6, Vicenza 4, Trento 2, Dom Agorest 0.
Košarka: drevi finalni tekmi turnirja Dom ’87
Prvi del letošnjega mednarodnega košarkarskega turnirja Dom '87 je že za nami. Včeraj so namreč na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici odigrali polfinalni srečanji. V prvem so Novogoričani s 94:74 premagali požrtvovalne borovce, v drugem pa so domove! s 107:89 odpravili Ardito. V malem finalu se bosta torej drevi ob 19. uri pomerila Bor in Ardita, ob 20.30 pa za 1. mesto KPK iz Nove Gorice in Dom. (M. Čubej)
Jutri v Riva del Garda
Antonič (ŠD Grmada) na rolkarskem EP
V Riva del Garda bo jutri evropsko rolkarsko prvenstvo ("fondo"). Preizkušnja je zelo zahtevna, saj atlete čakata večurno tekmovanje in zelo ostra konkurenca. Tokrat lahko z zadovoljstvom povemo, da je bil za nastop v kategoriji mlajših začetnikov izbran tudi Andrej Antonič, član športnega društva Grmada. To je plačilo in obenem priznanje za ves vloženi trud, saj je tudi prvič, da slovenski rolkar nastopi za državno raprezentanco. Antonič se bo z drugima dvema atletoma pomeril na štiriurni preizkušnji, zmaga pa bo pripadla ekipi, ki bo pretekla več kilometrov v odmerjenem času.
(E. lori)
Tenis: turnir pri Gaji
Na vseh štirih teniških igriščih Gaje se bo danes ob 9. uri pričel deželni turnir za neklasificirane igralce, in sicer under 16 ženske in promocionalni turnir under 10 Hill šport. Turnir bo trajal ves teden.
Ob koncu prestopnega roka: malo odhodov v tujino, doma dobro plačujejo
Mnogi so napovedovali, da bo odločitev ustavnega sodišča Jugoslavije, ki je odpravilo starostno mejo za odhode nogometašev v tujino, močno osiromašila jugoslovanski nogomet. A vendarle ni bilo tako, prek meje je odšlo le deset bolj znanih igralcev, med njimi pa je večina takih, ki so stari nad 28 let. Na evropskem nogometnem tržišču očitno ni velikega zanimanja za jugoslovanske igralce, saj je odšlo le pet stalnih ali občasnih reprezentantov - Elsner, Ravnic, Stojič, Baždarevič in Pralija.
O vrednosti jugoslovanskega nogometa na evropski borzi govorijo tudi vsote transferjev. Še največ je dobil Ljubljančan Marko Elsner, ki je za dveletno pogodbo s francoskim prvoligašem Nice dobil 500 tisoč dolarjev. Vsi drugi so prejeli dosti manj, Elsnerjev novi soigralec v Franciji Djelmaš iz Partizana na primer samo 150 tisoč dolarjev. Z izjemo Elsnerja torej Jugoslavija nima zares dobro plačanega legionarja. A tudi klubi so bolj malo znani. Tako je reprezentant Baždarevič iz Željezničarja na primer odšel k francoskemu drugoligašu Sochauxu (tam se mu je pridružil tudi drugi repre-
zentant Hadžibegič, ki je doslej igral v španski Sevilli). Se najboljši klub je izbral reški vratar Mauro Ravnic, ki bo branil za angleški Manchester United. In še nekaj sprememb: Stojič in Malbaša (Liege), Radmanovič (Alicante), Pralija (Murcija), Jerolimov (Brugge), Veber (Antwerpen)...
Eden izmed razlogov za bolj skromen odliv igralcev pa so tudi vse višje vsote, ki jih jugoslovanski igralci dobivajo doma. Te se sicer v glavnem delijo pod mizo, kajti predpisi še vedno uradno
onemogočajo velike transferje. Igralci dobivajo tudi po 20-krat več kot je dovoljeno, toda očitno to nikogar preveč ne moti v času liberalizacije v Jugoslaviji. Nogometna zveza Jugoslavije je sicer tudi letos zahtevala poročilo o prestopih, toda klubi jih pač napišejo tako, da jim nihče nič ne more. Najdražji jugoslovanski igralec doma je trenutno Sarajevčan Haris Škoro alias jugoslovanski Maradona, za nakup katerega je Zagrebški Dinamo menda porabil okrog 20 starih milijard dinarjev, preračunano v nemške marke pa je to 600 tisoč mark, kolikor
lahko dobi le malokateri naš igralec v tujini. Škoro denarja seveda ni dobil na roko, v ceno so všteti razkošno stanovanje, najnovejši avto BMW ter menda še 200 tisoč mark v devizah.
V prestopnem roku, ki se je iztekel konec meseca, je največ okrepitev dobil zagrebški Dinamo - kar 11, med njimi pa je vrsta zelo znanih - Škoro, Zjajo, Kasalo, Dimitrijevič in Lepinjica. Dinamo je za okrepitve porabil ogromno denarja, zato ni čudno, da je v Zagrebu počilo v upravi, saj je več članov vodstva odstopilo, mestni upravi pa so napisali celo peticijo, češ, kaj se dogaja v taboru Dinama. Ne glede na vse skupaj pa je trener Miroslav Blaževič, ki je osebno vodil vse posle v zvezi z okrepitvami, gotovo napravil dober posel, saj bo maksimirski stadion jeseni bržkone tako poln kot v Neaplju.
Za Dinamom se je najbolj okrepila Cr-vena zvezda, ki je v zameno za Elsnerja dobila reprezentanta Šabanadžoviča ter še solidne klubske igralce Bešiča iz Čelika, G. Juriča iz Veleža ter Biniča iz Rad-ničkega ter nekdanja svoja igralca Puni-šiča in Komadino.
Veliko slabše sta se odrezala Hajduk in Partizan, ki sta več izgubila kot dobila. V Splitu je edina prava okrepitev Ka-račič iz Osijeka, pri Partizanu pa nekdanji reprezentant Klinčarski, ki se je vrnil iz tujine. Skoraj brez okrepitev je ostala tudi Rijeka, ki je angažirala dva manj znana igralca (njena lovišča so v zadnjem času predvsem v Sloveniji), izgubila pa jih je kar pet (Ravnič, Radmanovič, Ljepojevič, Vujčič in Materljan). Izmed drugih klubov je največ izgubil sarajevski Zeljezničar - kar tri reprezentante, kmalu pa bi še četrtega, Mihajloviča, ki pa mu zvezni kapetan Miljan Miljanič ni dovolil oditi. Okrepitve drugih klubov niso prav zveneče, zato bo treba za oceno nakupov počakati še nekaj mesecev, da jih vidimo na delu. Še najbolj skromen pa je bil prestopni rok za moštvo novega prvaka Vardarja, ki ni ne izgubil in ne dobil nobenega novega igralca. Nekaj novosti je pričakovati še do 15. julija, ko se bo končal prestopni rok za amaterje.
FRANCI BOŽIČ
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svetu dobro poznan
Drevi (ob 20.30) na odbojkarskem memorialu v Tržiču
Valovci v finalu s Fincantierijem
Odbojkarji štandreškega Vala Kmečka banka bodo danes zvečer odigrali odločilno srečanje na 8. odbojkarskem turnirju, ki ga v Tržiču prirejajo v spomin na športnika Bruna in Maura Viana. V finalu za 1. mesto se bodo naši odbojkarji srečali z ekipo Fincantierija (s to šesterko so izgubili v kvalifikacijskem delu), ki si je letos zagotovila mesto v prvenstvu C-2.
Slabše pa so se odrezali odbojkarji goriške 01ympie Kmečka banka, ki so v kvalifikacijskem delu izgubili obe srečanji in tako zamudili priložnost, da bi se potegovali za eno od štirih prvih mest na turnirju, ki je na igrišču Trga republike privabilo veliko ljubiteljev te športne panoge.
Nastop na velikem finalu pomeni za valovce lep uspeh, če upoštevamo, da se je turnirja v Tržiču udeležilo 6 ekip, od katerih dve igrata v prvenstvu C-l, ostale pa v nižji kategoriji. Trener Brožič je za to prireditev imel
na razpolago tudi nekaj mlajših igralcev, katerim taka in podobno srečanja služijo predvsem za nabiranje tekmovalnih izkušenj.
Napovedati izid drevišnjega finala (20.30) na Trgu republike (v primeru slabega vremena bo srečanje v športni palači v Ul. Rossini) ni lahko. IZIDI
Kvalifikacijska srečanja: Val Kmečka banka - Fincantieri 0:2, 01ym-pia Kmečka banka - Inter 1904 0:2, Val Kmečka banka - Torriana 2:0, 01ympia Kmečka banka - Vivil 1:2.
Polfinale: Val Kmečka banka - Inter 1904 2:0.
Mali nogomet: obmejni turnir
Zdaj še v Dolu
Na Vojščici se je končal tretji obmejni turnir v malem nogometu, na katerem so sodelovale ekipe z obeh
strani meje. Končni zmagovalec je postava iz Prvačine, ki se tako pridružuje Opatjemu selu in Rupi/Peči za veliki finale, ki bo konec avgusta v Gorici.
Četrta ekipa, ki bo sodelovala na sklepnem turnirju, pa bo izšla po srečanjih, ki se bodo v kratkem pričela v Dolu v priredbi KD Kras.
Na turnirju na Vojščici sta od zamejskih skupin sodelovali ekipi iz Dola in z Vrha. Obe pa sta bili izločeni že v kvalifikacijskem delu.
Polfinalni tekmi: Prvačina - Opatje selo 2:1, Kostanjevica - Temnica 7:6.
Finale za 3. mesto: Opatje selo -Temnica 8:6.
Finale za 1. mesto: Prvačina - Kostanjevica 4:3.
Končni vrstni red: 1. Prvačina, 2. Kostanjevica, 3. Opatje selo, 4. Temnica, 5. Vrh, 6. Dol/Poljane, 7. Vojščica, 8. Brestovica.
Meblove odbojkarice še na delu
Za igralke združene ženske odbojkarske ekipe Meblo se poletne počitnice še niso začele. Ekipa namreč, pod vodstvom trenerjevega pomočnika Gi-anija Furlaniča, vadi dvakrat na teden,
v četrtek pa je ob prisotnosti mariborskega trenerja Edija Dolinška, ki bo šesterko prevzel s pričetkom nove sezone, odigrala prijateljsko trening-tek-
mo z OMA Armes. Ekipi sta na stadionu 1. maj odigrali štiri nize, vendar četrtega niso končale, ker se je ena od igralk OMA težje poškodovala, da je bilo celo potrebno poklicati rešilec.
Za kroniko naj povemo, da je po prvih treh nizih Meblo vodil 2:1 (14:16, 15:11, 15:8), vendar je rezultat povsem obrobnega pomena, saj sta oba trenerja poslala na igrišče vse razpoložljive igralke in naša šesterka je skoraj vedno igrala v neobičajni postavi. Za Meblo so igrale Elena Maver, Vesna Klemše, Mira Grgič, Martina Malalan, Valentina Vidali, Lajris Žerjal, Sandra Foraus, Erika Garbini in Marina Knez, odsotne pa so bile Betty Nacinovi, Martina Ukmar, Ksenija Slavec in Neva Grgič, ki skupno z ostalimi sestavljajo zdajšnji (in verjetno tudi bodoči) igralski kader ekipe.
Igralke Mebla bodo trenirale še prihodnji teden, nakar bo prekinitev, spet pa se bodo priprave za novo sezono nadaljevale v ponedeljek, 17. avgusta. Teden dni kasneje bo ekipa, prvič od svoje ustanovitve odšla na skupne priprave.
Na sliki: s četrtkovega prijateljskega srečanja s tržaškim tekmecem OMA Armes
Kolesarke iz Kamnika tretjič na obisku pri KK Adria
Iz Bovca, preko Zgonika, v Lonjer
»Dober dan, naši« je geslo, ki ga je skovala skupina kolesark iz Kamnika, da bi v strnjeni obliki opisala svojevrstni (kolesarski maraton. Skupina 15 kolesark, ki so v glavnem zaposlene v tovarni Svilanit, nekatere so tudi samostojne obrtni-(ce, si je zamislila zanimiv podvig: obisk pri Slovencih na avstrijskem Koroškem in v naši deželi. Zamisel je v kratkemdo-bila konkretne oblike in kolesarke so se že tretje leto zapored spravile na pot. V nekaj dneh morajo prevoziti preko 600 km, kar vsekakor ni malo, saj je ta tura zahtevna in naporna zaradi gorskih vzponov. Dekleta se pripravljajo doma v prostem času iz čiste ljubezni do tega športa. Vzpodbuja jih tudi zavest, da je srečanje s Slovenci, ki živijo izven meja, priložnost za navezavo prijateljskih stikov in za spoznavanje razmer, v katerih živijo in delujejo.
Skupina je vsekakor dobro organizirana: pripravile so si posebne majice, kombinezone, značke, nalepke in podoben reklamni material. Imajo tudi zaščitni znak, ki plastično prikazuje kolesarko med svojim podvigom. Vse te pobude so skladno povezane in prežete s prijetno mero humorja.
Pretekli torek so bile kolesarke že tretjič v Lonjerju na obisku pri KK Adria. Dopoldne so odpotovale iz Bovca, prečkale so goriško pokrajino in se podale v Zgonik, kjer so
irnele sprejem na županstvu. Župan Budin in predsednik ŠK Kras Simoneta sta popotnicam orisala naše življenjske razmere, dekliški zbor Rdeče zvezde pa je zapel nekaj pesmi za dobrodošlico. Kolesarke so nadaljevale svojo pot do Lonjerja, kjer so prespale pri raznih družinah. Adria je pripravila na svojem sedežu večerjo in kratko zabavo, ki. se je prelevila v pravo veselico, na kateri je sodelovala praktično vsa vas. To sicer ni nič novega, saj se vsaka kolesarska prireditev v Lonjerju spremeni v skupinsko veselico. Vsi sodelujejo, vsi so soudeleženi veselih trenutkov in so ponosni na uspeh pobude. Predsednik Adrie Miran Batič je kolesarkam izročil priložnostne kolajne, odbornik Pečar je orisal prisotnim pomen in namen pobude, predsednik ZSŠDI Kalan pa je izročil vodji ekipe zastavico Združenja in se jim zahvalil za pobudo.
Kolesarke so s svoje strani presenetile prisotne z domačim darilom. S seboj so namreč prinesle pristno domačo potico, ki so jo same spekle pred odhodom na pot. Dejstvo, da je bila potica še zelo sveža, je dokaz, da gostje niso samo dobre kolesarke, ampak tudi dobre kuharice!
V sredo so rekreativke nadaljevale pot proti domu: na pot z njimi so odpotovali tudi kolesarji Adrie. Jasno je, da je med pogovori padla beseda o nadaljnjih snidenjih, saj se vezi iz srečanja do srečanja še poglabljajo in zadobivajo nove razsežnosti, (zk)
S športnega srečanja na Ravnah
Domači rokometaši Raven so le s težavo premagali izbrano vrsto ZSŠDI, ki so jo v glavnem sestavljali člani Krasa
Mladi nogometaši z Goriškega so prvič v enajstih letih izborili zmago v nogometnem turnirju srečanja manjšin
Mlade košarkarice Bora so se zelo požrtvovalno borile proti izkušenejšim
nasprotnicam
Zbrani športniki ZSŠDI s svojimi spremljevalci na Ravnah na slovenskem Koroškem tik pred odhodom domov
Kakovostna udeležba in organizacija kotalkarskega kampa pri Poletu
»V izvedbo take pobude mora sleherni poedinec vložiti mnogo truda, odpovedati se mora uricam, ki jih običajno posveča oddihu, žrtvovati mora celo precejšen del letnega dopusta: nesebičnost pa se mu ob pogledu na mrzlično dejavnost, ki obseda vse udeležence kampa, obilno obrestuje.« Marino Kokorovec, organizacijski vodja »krstne izvedbe« mednarodnega kotalkarskega kampa, ki ga prireja openski Polet, ne prikriva težkoč, ki so uresničitvi takšne in tolikšne pobude lastne: »Pošteno so nam jo zagodle zlasti pomanjkljive turistične usluge, s katerimi razpolagajo Opčine. Morali smo zadostiti povpraševanju okrog sto staršev, ki so svoje otroke pripeljali iz sosednje Slovenije, iz vse dežele Furlanije-Julijske krajine, Bologne, Verone, Vicenze in Rima. Nadloge v zvezi s prenočišči smo premostili tako, da smo se poslužili uslug gostincev iz Lipice. Pa tudi selitev v Lipico nam ni prizanesla z nevšečnostmi; zadeli smo ob skorajda nepremostljivo oviro: mejni prehod, preko katerega ne sme ni-
hče, če ni »oborožen« z nezapadlimi dokumenti. Naposled pa smo se iz nič kaj zavidljivega položaja kar uspešno izmazali. Nadalje smo se morali soočiti z razpoložljivostjo vadbenih prosto-
rov. Ugotovili smo, da sta poleg naših dveh ploščadi v poletnih mesecih na voljo tudi ploščadi Prosvetnega doma oziroma Polisportive Opicina, kar je za tolikšno število sodelujočih neob
hoden minimum.«
Na vprašanje, od kod pravzaprav zamisel za tako pobudo, nam je Kokorovec odgovoril, da so se zgledovali po zahodnonemški kotalkarski zvezi, ki
redno prireja podobna vrhunska srečanja. »Doslej so se najboljši evropski kotalkarji in najvidnejši trenerji odpravljali na finančno zelo zasoljena romanja v Garmisch, odslej pa bo priznana italijanska kotalkarska šola zbirala vse svoje gojence na takih kampih. Naša zasluga je, da smo dokazali izvedljivost takih srečanj.«
Prireditelji so vabila naslovili na vse deželne in pokrajinske sedeže italijanske kotalkarske zveze, a posebne pozornosti so bila deležna vsa društva iz naše dežele, ki gojijo kotalkanje in ki so bila prav izrecno povabljena.«
Pa še beseda o strokovnem kadru: »Naše društvo je prireditev oskrbelo s priznanima izvedencema, Petrom Brlečem, večkratnim udeležencem Gar-mischa in dolgoletnim trenerjem naših varovancev, ter izvrstnim koreografom Steinerjem, ki že vrsto let sledi umetniški plati naših prireditev. Našemu vabilu so se odzvali tudi zvezni trenerji brata Cinzia in Danilo Bernardi in Miriam Mattei ter odgovorni za telesno pripravo italijanskih reprezentantov Antonio Ambu, ki si je pri nas zapravil teden dni dopusta.« (pav)
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000,- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglas: nem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
LJ
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
4. julija 1987
Neobičajna protestna akcija
Mlada Izraelka okrepčuje prijatelje, ki so se odločili, da bodo na neobičajen način nasprotovali oddajam nove, v Izraelu že druge, vojaške radijske postaje	(AP)
Čeprav je haitska vlada medtem sporni odlok že preklicala
Na Haitiju množične manifestacije Več ranjenih v hudih spopadih
PORT AU PRINCE — V glavnem mestu Haitija so bile tudi včeraj hude protivladne demonstracije, v državi pa se medtem nadaljuje splošna stavka, ki je popolnoma ohromila vso proizvodno dejavnost na otoku. Stavko so na Haitiju organizirali v znak protesta zoper dejavnost vlade in zahtevajo odstop predsednika vlade generala Henryja Namphyja. Med protestnimi akcijami je na južnem delu otoka prišlo tudi do nasilnih izgredov, manifestanti so namreč sežgali tri avtobuse, dva avtomobila in so uničili bencinsko črpalko.
Včeraj je morala vojska, da bi pomirila demonstrante, poseči v ljud-
skem predmestju Port Au Princea, v 152 kilometrov oddaljenem kraju Gona Ves, prava utrdba nasprotnikov bivšega diktatorja Douvaliera, pa je prišlo do izredno hudih spopadov med vojaki in manifestanti. Zahodni dopisniki na otoku poročajo, da sta bila med civilnim prebivalstvom dva ranjena, v glavnem mestu pa se je v bolnišnico po prvo pomoč zateklo najmanj 65 oseb. Predsedniški kandidat Marc Bazin, ki je v bolnišnicah obiskal ranjene, je dejal, da začenjajo primanjkovati zdravila.
Splošno stavko so v Haitiju organizirali zaradi pred desetimi dnevi
sprejetega vladnega odloka, ki je začasnemu volilnemu svetu dejansko odvzel vso oblast. Začasni volilni svet bi moral skrbeti za uveljavljanje nove ustave ter za organiziranje in nadzorovanje splošnih volitev.
V uradnem sporočilu je predvčerajšnjim haitska vlada preklicala odlok, ki je dajal vladi neomejeno oblast pri organiziranju in vodenju upravnih in predsedniških volitev. V sporazumu, se je tudi zvedelo, da je odstopil minister za informiranje Jac-gues Lortie. Minister je prejšnji teden po televiziji izjavil: »Sploh nas ne zanima, če je odlok protiustavni ali pa ne.«
Na Tajvanu so ukinili zakon o vojnem stanju
TAIPEH Po 38 letih bodo v Tajvanu ukinili vojno stanje. Tajvanska vlada je včeraj sprejela predlog o ukinitvi vojnega stanja, ki je stopilo v veljavo leta 1949. Premier Ju Kuo Hua je izjavil, da gre za »zgodovinski dogodek na poti, ki nas vodi k ustavni demokraciji.«
Vojno stanje na Tajvanu ima globoke korenine, ki segajo v petdeseta leta, ko so kitajske nacionalistične čete Kuo-mintanga pribežale na otok. Kitajski komunisti so jih po dolgih letih civilne vojne premagali in potisnili na rob države, Tajvan pa je poražence sprejel in uvedel vojno stanje.
Zdaj je očitno napočil čas, da na Tajvanu zadihajo, čeprav je sam Ju Kuo Hua izjavil, da je »sovražnik še vedno na preži, državljani pa so zdaj pripravljeni kljubovati morebitni politični krizi na demokratični način«. Mogočna Kitajska mori otočane, ki ji v glavnem niso posebno naklonjeni. Ukinitev vojnega stanja, ki bi jo moral najbrž že v prihodnjem tednu razglasiti tajvanski predsednik Čiang Čing Kuo, pa delno skrbi parlamentarno opozicijo, ki trdi, da bi lahko novi zakon državne varnosti predstavljal sicer bolj pritajeno izvajanje represije na otoku.
Aida se vrača v Verono
Režiser Zuffi in Amneris (Fiorenza Cassotto) med generalko Aide v Veroni. Premiera bo v nedeljo	(AP)
Stavka v titograjskem gradbenem podjetju ker prejemajo delavci le minimalno plačo
TITOGRAD Okrog 1.600 delavcev gradbenega podjetja Titograd, ki zaposluje 2.600 moči, je prekrižalo te dni roke iz protesta, ker prejemajo od 1. januarja letos samo minimalno plačo, to je kakšnih 50.000 dinarjev. Povod za stavko je bilo pravzaprav dejstvo, da ni vodstvo delovne organizacije držalo obljube izpred dveh mesecev, po kateri naj bi delavstvo dobilo najpozneje do konca junija vse zaostanke. Na sestanku s pomočnikom generalnega direktorja kombinata Rajkom Milovičem so delavci zatrdili, da z najnižjim osebnim dohodkom njihove družine ne morejo izhajati.
Vodstvo podjetja soglaša s tem, dodaja pa, da se nahaja kombinat Titograd v izredno težkem finančnem položaju, saj ima ogromno zgubo. Njegov žiro račun je bil blokiran pri 6 milijardah dinarjev, lanske zgube 5 milijard dinarjev
niso krili, a letošnja zguba je to vsoto že presegla. Podjetje je treba torej sanirati in ustrezni program so izročili Titog-rajski osnovni banki, ki pa je mnenja, da listina ne odgovarja stvarnim razmeram in jo je treba prikrojiti, saj predvideva takšen strošek, za katerega kritje ne bi zadostovala niti vsa sredstva, ki so potrebna za konsolidacijo vsega črnogorskega gospodarstva.
Osrednje oblasti so prepričane, da kombinata ne gre likvidirati, saj koristi tako titograjski občini kot vsej republiki, da pa takšen, kakršen je, tudi ne more ostati. Med drugim bi bilo treba skrčiti število zaposlenih, ki je preveliko. Zaenkrat so prizadetemu delavstvu lahko zajamčili le redno prejemanje osebnih dohodkov, sicer pa bo posebna delovna skupina proučila stanje in predložila načrt o sanaciji. Vprašanje je zdaj, če bodo delavci še stavkali ali ne.
Test z motorji usoden za Stark?
SAN DIEGO Dnevnik San Diego Union je objavil vest, ki naj bi mu jo posredoval anonimni admiral ameriške mornarice, da so 17. maja letos, ko sta jo zadeli iraški raketi, na fregati Stark preiskušali motorje.
Tovrstna rutinska testiranja bi morali izvajati izključno v povsem »mirnih« okoliščinah, vsekakor ne v vodah Perzijskega zaliva, kjer velja »vojno stanje«. »Tako početje je nedopustno,« je izjavil anonimni admiral, »prav s tem pa so se ukvarjali na fregati pred eksplozijo.«
Mini-žaba maksi-princ?
Mlada Eva iz Seattla si je morda to vprašanje tudi zastavila, njen poletni prijateljček pa je ljubek tudi v žabji koži	(Telefoto AP)
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19.
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 u u ■ _ _|	(Dolga krona)
M U Bm E Tel" 820334~5'6 Telex: 460237
avtobus: 23 - 40 - 41
grand. marche	PR0ST0RN0 PARKIRIšeE
Radtlovič - Gale
TALE MORSKI PES, KI ME VČASIH OBIŠČE...
...IMA IZREDNO
RAZVITO-
ZAVEST...