KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA
uri JAVA ZA ZAŠTITU RAZRED 23(3)
INDUSTRIJSKE SVOJINE IZDAN 15. FEBRUARA 1925.
PATENTNI SPIS ŠTEV. 2542.
The Burmah Oil Companv Limited, Glasgow, Anglija.
Postopek za neprekinjeno destilacijo in neprekinjeno frakcijonirajije petroleja, drugih ogljenČenih vodikov ali mešanic iz bežnih tekočin, kakor tudi priprava
za izvedbo postopka.
Prijava z dne 17. julija 1921.	Velja od J. januarija 1924*
Prvenstvena pravica z dne 24. julija 1919 (Anglija).
Izum se nanaša na postopek in pripravo za neprekinjeno destilacijo in neprekinjeno trakcijonhanje petroleja, drugih ogljenčevih vodikov ali mešanic iz bežnih tekočin in ima namen iz/ioljšati v istočasno predani prijavi izumitelja opisani postopek, da se doseže večjo množino lahkih in težkih bencinov določene gostote, kakor je t5 mogoče potom obstoječih dellegmacijskih postopkov, in dalje da se dobi v enem delovnem postopku in neprekinjeno največi mogoči izčipek na belih in brezbarvnih prod nktili.
Sirovo olje se dovede nekemu številu stop-njasto med seboj zvezavih predogrevalcev. Pre-dogrevalci sestoje iz posod, od katerih ima vsaka tri oddelke., ki so pritajeni eden nad drugim. Sirovo olje se dovede najnižjemu oddelku in prispe od tamkaj skozi cevi srednjega oddelka v najvišji oddelek. Najvišji oddelek je z ozirom na cevi srednjega oddelka opremljen s smotreno prestavljeno prirejenimi cevmi, katere se raztezajo od srednjega oddelka navzgor, tako da se sirovo olje v teh ceveh dviga navzgor in se cedi navzdol podolž zunanjih sten cevi v najvišjem oddelku v obliki tilma, predno dospe v najspodnejši oddelek zraven ležečega predogrevalca in od tamkaj na enak način skozi vrsto predogrevalcev, pri čemur se končno odvaja nazaj proti prvi destilacijski posodi ali vrsti takošnih.
Med prohodom sirovega olja skozi predo-grevalce se isto ogreje potom par, prihajajočih od destilacijskih posod, katere vlečejo
skozi srednji oddelek odgovarjajočega predogrevalca. Lažji deli sirovega olja se na trn nečin sparijo in dospejo smetreno skozi kak lovil ti lonec ali ventil v pripravo za frakcijo-niranje.
Priprava za trakcijoniranje, sestoji smotreno iz dveh vrst kondenzatorjev za frakci-joniranje, kateri se med seboj zvezani v obliki stopnic in kažejo v bistvu enak gradbeni način, kakor gori omenjeni predogre-valci. Kondenzatorji stoje potom provodom v zvezi s kondenzacijskimi posodami in hladilnimi posodami priprav za destilacijo in trakcijoniranje.
Radi enostavnosti je opisan postopek v sledečem po pripravi z osmimi predogrevalci in destilacijskimi posodami. Že tukaj pa bodi o-menjeno, da se lahko uporabi vsako željeno število destilacijskih posod in predogrevaJeev odgovarjajoče mešanici, katero se ima obdelati.
V risbah je predstavljen izvedbeni primer priprav« za izvedbo postopka shodno izumu, in je
sl. 1 šematični pogled od zgoraj na napravo za destilacijo in trakcijoniranje shodno izuma.
sl. 2 šematični pogled p d spredaj kondenzacijske priprave ali priprave za frakcijo-niranje.
sl. 3 prelomljeni, .sprednji, pogled predo-grevaleev,
sl. 4 prelomljeni, prerezani pogled enega,' predogrevalca,
Din. 30
sl. 5 prelomljeni posamezni pogled dveh eden poleg drugega ležečih kondenzatorjev, in
sl. 6 navpični prerez skozi enega kondenzatorjev.
Kakor je razvidno iz-sl. 1, 2 in 3, sestoji, priprava iz vrste destilacijskih posod 31—B8 odgovarjajočega števila predogrevalcev p1—p8, več kondenzatorjev A in vrste kondenzacijskih posod B1—in hladilnih posod C, katere se med seboj zvezane potom pripravnih provodov.
Sirovo olje se dovede predogrevalcu p1 ■skozi cev 9, in se ga ispostavi v tem predogrevalcu vročini par iz destilacijske posode 31,
V	sliki 4 predstavljeni predogrevalec sestoji smotreno iz posode, katera je potom ■cevnih plošč d, e in f razdeljena v tri oddelke. Cevne plošče d, e in i nosijo dve skupini cevi g in h, kateri se smotreno z ozirom -ena na drugo prestavljene in razvrščene nekoliko lečeno ena od druge. Skozi cev 9 v oddelek e stopajoče sirovo olje se dviga v ■ceveh g in h navzgor. Ker se cevi h ne raztezajo do zgorajšnjega konca oddelka a struji -olje na zgornjem koncu cevij h čez in teče podolž njihovih zunanjih sten v obliki tanke plasti.
Olje zbirajoče se v oddelku a struji skozi padno cev 10 v oddelek b zraven ležečega predogrevalca p2, in od tamkaj na enaki način skozi' neko število predogrevalcev do p8 in se končno odvaja nazaj s ;ozi cev 11 (sl. 1 in 3) proti destilacijski posodi 31.
Med prebodom skozi predogrevalce p'—ps ■se sirovo olje razgreje potom par, prihajajočih od destilacijskih posod 31—38, katere vlečejo posredovanjem cevi 12 in 13 (sl. 4) skozi oddelek b predogrevalcev. Lažji deli sirovega olja se na ta način sparijo in vlečejo skozi provod 14 proti cevi 14 zvezani s kondenzatorjem A (sl. 1 ih 3).
Priprava za frakcijoniranje sestoji smotreno :iz dveh kondenzatorjev A, kateri kažejo bistveno enaki gradbeni način kakor predogre-valci. Kakor je razvidno iz sl. 6, so kondenzatorji A razdeljeni potom cevnih plošč n, -o in p nosijo dve skupini cevi r in-s. Kondenzatorji so stopnjasto prirejeni in zvezani med seboj potom padnih cevi 16, katere vodijo >od •ddelka r proti oddelku z zraven ležeče posode.
V	predogrevalcih p1—p8 izparjeni in v cevi 15 zbrani lažji sestavni deli sirovega olja prihajajo skozi kak pripraven ventil ali lovilni lonec 17 v pripravo za frakcijoniranje In strujijo skozi cev 15 v kondenzator AL Od tukaj ven prihajajo lažje frakcije skozi v sl. 2 predočene cevi 27 proti kondenzatorju A'2 in posredovanjem cevi 19 proti posodi za kondenzacijo petroleja B1—B2.
Ker predogrevalci p1—p8 lahko sparijo več petrolejskih frakcij, se lahko provede pare, prihajajoče od predogrevalcev p5—p8 posredovanjem pripravnih ventilov skupno s pa-dami od destilacijskih posod S1 in S2 skozi kak ventil ali lovilni lonec 20, pri čemur strujijo od destilacijskih posod prihajajoče pare skozi predogrevalce p1 in p'2 proti lovilnemu loncu.
Ven iz lovilnega lonca 20 se lahko provede pare proti kondenzatorju A3, tako da vlečejo skozi kondenzatorje A:i—AL Tako doseženi produkt se lahko provodi potom iz kondenzatorja A1 v kondenzacijske posode B3—B4 za lahki bencin. Kondenzati v kondenzatorju A1—A2 tečejo od enega kondenzatorja proti sosedno sledečemu skozi posodo A4 proti posodi A:i in na ta način zopet sparijo potom višje temperature kondenzator v kondenzatorjih A3—A4, in dospejo končno v kondenzacijske posode B3—B4 za lahki bencin. S parami predogrevalcev v kondenzatorje pri A1 in A3 vstopajoči petrolej ostane v enotah in se more potom cevi 21 trajno odtakati iz posode A3. Ako se hoče pa doseči lahko gorljivi petrolej, tedaj se more istega odvesti nazaj proti kaki pomožni enoti ali proti vrsti kondenzatorjev A5—A6, skozi katere struji para. Lažje gorljivi petrolej se pri A10 odtoči in provodi v hladilne posode C. Potom koncentracije v A5—A6 nastajajoče pare se lahko uvede pri A7 v drugo skupino kondenzatorjev potom cevi 25.
Od destilacijskih posod S3 in S4 prihajajoče pare se lahko provodi pri A7 v drugo skupino kondenzatorjev skozi predogrevalce p3 in p4 s parami nastajajočimi potom kondenzacije petroleja v Ar’, pri čemur se petrolej frakcijonira v notranjosti druge skupine kondenzatorjev od A7—A8 in se odtoči na katerikoli enoti naprave Kekondenzirane pare se odtočijo kot težki bencini skozi cev 23 in pro-vodijo proti kondenzacijskim posodam B5 in B8.
Na sličen način se lahko uvede pare od destilacijskih posod S3, S8, S7 in Ss skozi predogrevalce p5—p8 v drugo skupino kondenzatorjev pri A°, pri čemur se trakcijoni-rajo v skupini AB—As, ali pa se jih lahko provodi, ako se hoče, posredovanjem cevi 24 proti kondenzacijskim posodam B7 in B8, predno trčijo skupaj s parami iz destilacijskih posod S3 in S4, da se prepreči v slučaju, ko . bi se beli petrolej provodi! dalje, onesnaženje istega.
Kondenzacijski produkti iz predogrevalcev se provodijo na primernih točkah v sistem, to je, ako vsebujejo lahke frakcije, se povedejo proti onim delom sistema, kjer se dajo lahke Irakcije zopet izpariti. Beli petrolej se provodi proti oddelkom kondenzatorjev za beli petrolej, dočim strujo solarno olje proti od-
govarja.jočitn delom naprave, i t. d. Ako se obdeluje sirovi paratin, tedaj sledi, da osebu-jejo predogrevalci pr’—p6 koncentracijo težkega olja in parafina, kateri se lahko provodi proti vrsti kondenzatorjev A10—A11, pri čemur se po potrebi napelje preko skozi kondenzatorje, da se odstrani raztaljene produkte, kateri bi po drugi strani znižali vžigalno točko. Produkti se provodijo od tamkaj proti hladilnim posodam C.
Enote priprav za irakcijoniranje se lahko razgrevajo potom pare ali vročega olja, pri čemur se uvede para ali vroče olje skozi oddelek 1, tako da vleče para ali olje okoli cevi v tem oddelku (glej sl. 6). Ako se uporablja vroče olje, tedaj se uvede isto skozi skrajške 25 na spodnjem koncu oddelka 1, in na gornjem koncu zopet izpusti ven. Naj-spodnejši oddelek m se more isto tako razgrevati s paro potom parne cevi 26. Smotreno se uporablja dve nekoliko vsaksebi ločeni cevni plošči n in o, da se loči vmesni oddelek 1 od naj zgoraj š njega oddelka k vsakega kondenzatorja, pri čemur nosi spodnja cevna plošča o cevi s v vmesnem oddelku in zgornja plošča b cevi r v najzgorajšnjem oddelku k. Vsled dejstva, da olje prestruja na zgornjem koncu cevij r in teče podolž njihovih zunanjih sten navzdol, se olajhča maksimalna ponovna izparitev, s čemur se zviša stopinja učinka.
Izparilniki so lahko izoblikovani na podoben način, kakor je to predočeno v sl. 4, in ■opremljeni s parnim ulazkom 28.
Na željo se lahko hladijo cevi kondenzacijske priprave ali potom vode ali zraka, vendar pa se more, ker ima hlajenje z vodo kvarljivost, da lahko nastopi razjed cevi in prekomerno hlajenje, predvideti z zrakom hlajene plošče za cevi s tem, da se jih opremi
z notranjim zračnim kanalom, kateri se hrani ali z naravnim ali pa s prešanim zrakom in se ga opremi z ventili radi kontrole hladilnega učinka.
Kondenzetorji A so med seboj zvezani potom v sl. 2 šematično predstavljenih kondenzacijskih cevij 27. Cevi 27 se priključijo, kakor kaže sl. 5, smotreno na zbiralne cevi 29, pri čemur veže ena zbiralna cev 29 dvigajoče se cevi 27 enega kondenzatorja s padno cevjo 27 zraven ležečega kondenzatorja. Padne cevi 6 se lahko opremijo, kakor kaže sl. 6, s prestrujnimi cevmi 30, in kakor je bilo šematično predočeno v sl. 5, z ventili 31. Na slični način se lahko opremi padne cevi 10 predogrevalcev s prestrujnimi cevmi 32, kakor kaže sl. 4.
PATENTNI ZAHTJEV:
Priprava za neprekinjeno frakcijonirano destilacijo sirovega olja z istočasnim predogre-vanjem zadnjega, katera kaže sistem ena k drugi uvrščenih posod, označena s tem, daje vsaka posoda razdeljena v tri oddelke, od katerih je najgornji ločen od srednjega potom dveh medseboj ločenih blizu eden pri drugem ležečih cevnih dna, čijih vmesni prostor veže vsporedno po kurilnem sredstvu obdajane cevi srednjega oddelka z onimi na gornjem koncu odprtimi cevmi najzgornjega oddelka, in vodi najzgornji oddelek ene posode potom cevi sprejemajoče iz njenih cevi odtekajočo tekočino v najspodnji oddelek zraven ležeče posode, od koder se dviga skozi cevi srednjega in najzgornjega oddelka posode, pri čemur so lahko v umesnem prostoru med obema mejseboj sosednjima cevnima ploščama ležeče odprtino najzgornjih in srednjih oddelkov ena proti drugi prestavljene, da se omogoči prosto raztego.
i orili iji-' haJ.'d tmoijuu;iž miiuMjis fliii.nj/i.U'is x i ,	/lihm-inij . (t ii” ii'u'v.fn^; >. ;hi
-libfa-irf 9l(yi::ao5l ibtn iliinov s hna o(.> «8 u-
.julni'ii K”«ii
iiMiS’.'VN iođfe ’baifi o'c- }■. iboi'-sn-l •.io.il -u i.noji iiii:	••n’.i.iKinot; f .i- ■ »ni*
■ nj - . ^i'jiri' •;	? L' iwO At Hvati iir>iix
i.-	i;;-,:. :. i , s • i,;,;!( < : i : i:, ■ (t. j; :	'■ i:	-
•	/i:	'!■' JUliji li ':.	^ li f.iiov
>nl)fjq a j$b»»sn9bJio ,i ;«911» TS iv:>”	:>A'j
»fihi. i .Jtiioiiisuabfl^ «j>a5»s9l nsvins Vi: 1 i /f*-< i) ,i ; a si. .1 oiIkJ ,otmunqo oViIk! ii iv-«:* oiiđ 4 fiiinl lij j'Q8; iaivđa iuiiiiijnJ, ■ :q ..	i- iliJitav s	,i .i.	ono-kiVrni nir:	m
i)i	iv93 onbiitj	lut9T.;o	oJiilal oa nh.nn	:i.*iflc
•iojlrJ 2K hnvaa'iiriinj,ihj>»i(j a 'vaalrv " « ! vi(|
rViTl.TUAS iMTOkTM
i;>i. iiiitniii ■ij'ijirsi (im-iniiiaiijan .us	'■
.-S'i'iiibaitf fltitujrji j ' s ii^fd jsKsvoiia ojji'n s i ena m '•:	a • •• i<	uh i,!:
^ r; ,11';:'	■ a niiiiisii	i! i i ii')	i;,
im	ii i /	sltOfiHi	i-Ak-:;
■ lij n : '■ oi i; ■
hq	nafto t'sSfd	dhidfrol	loBsaBsm ii’avb iii<:
(Vig iiiraaiv Bijta ,.«»b jbiivao riiJJ'Vst .'ns'.i-’i :i7ial!9ig' dsnii'ida ofi dnimorj-v ošav \<’r-: mi imino s »!>'!ol>l>o ojiri.!-:--i ivsa :>m:>Ki.ni‘:i
I • JmVO'. ii!:!.! i t ] i-U i' '1 i ' V' - i ■' i ' ' — Hj ‘..,1	;|a: bo ijn :('} / li 11 iS'07 ili ,
i/;.' diliOi.!.' si	!'!	iv:':: f'iv'i'H ''i''
-ris ioiobbo iyii oq
iv;i vKVtvb :.!h 'ivhaj ! ■	:i’>0Š >i I13V
-o<| idblilns BgobHO^sbn ni jigobiboia i'^ao inoJao‘ni tfionaomo v o-iliii.l na 7«int»5 iva ..-v. fttijilUO'. !;|;:ii isi:7 -O.-' ji-tiOajoilI JliliO'H) i :;;n ni d i! i; n>:JX j n u o ii i Jv i;’n :> O'jišsl miVVI'lvil: I	I" ii'iii i Uni; i;.'':	vo/ls i v..- |i :
ouvi.]	.:V.
■ .
' ’
.•.»ilOJnsndbllO • ix0>	ojj'Jljm- i. O’Ui C";
aiiolibisld iitnq suilaiš} i.ft”oitbovuig oa iiolnb
’
,1 jialsbbo ■•■•HfO'J‘Hibj.nbbi'.s -Hi ■'s'-.- ijt^h
■
nj P	■ v ‘ ■-	•	" I ■	;
p -	'	-	- '•h-'.! i'” 'h'i- IW[ ■	:'■ V ■-
-pp,'
.
-ol v:	■	•"■.■idi* v e.-iim -ft- ii.vinisgr;!
' oj
■i;	ilHl; !!Hj -■ in'lij
oboi s -i.ftsj.nfn *utii i»i	• -g ‘»‘•b
A d patent broj 2542.

lic,. Z
n
Mii...
/
JZ 16
JJl
‘76
Lilill
*7
Liiiiion
A6

29




5 —