Gospodar in gospodinja LETO 1941 15. JANUARJA STEV. 3 Sadjarji preskrbtie si pravočasno cepičev Narava je odeta v belo odejo in počiva. Tudi sadno arevje počiva, le sadjar nima počitka, niti v zimskem času. Komaj jeseni pospravi sadni pridelek, že mora misliti na dela, ki ga čakajo v sadovnjaku v teku zime in zgodaj spomladi Dober sadjar naredi v tem času, vsaj v mislih, načrt — kako bo sadjaril, da bo imel čim večji uspeh. Med važna sadjarska opravila v tem času gotovo spada tuć'i nabiranje cepičev za pomladansko požlahtnevanje. Danes je v naših sadovnjakih nešteto dreves manj vrednih sort, ki komaj čakajo na precepljevanje in bodo potem rodila več in žlahtnejši sad Preveč različne navlake je v naših sadovnjakih in moramo vse slabše sorte precepiti, da pridemo do boljšega, večjega in enotnega prioelka. Kdor hoče spomladi precepljati, mora že sedaj na to misliti. Prav v tem času dober sadjar obišče sadovnjak, kjer nabere potrebne cepiče za spomladansko cepljenje. Ce v svojem sadovnjaku nima cepičev, jih pravočasno naroči drugod. V januarju je čas, da si preskrbimo cepiče koščičarjev (češenj, višenj, češpelj itd.), v februarju pa naberemo cepiče pečkarjev: hrušk in jabolk. Pri nabiranju repčev se dostikrat delajo nepopravljive napake, ker nekaieri sadjarji gleaajo samo na to, da je cepič čim lepši — neglede na sorto in kje je rastel. Za cepiče narežemo enoletne poganjke z dobro razvitimi brsti, k.i so rasli na koncu vej ali na zunanjem delu drevesne krošnje. Popolnoma napačno je nabirati cepiče v notranjem delu krošnje, kjer so navadno poganjki in brsti slabše razviti, še bolj napačno pa je uporabljati za cepiče vodene poganjke (roparje), ki rastejo naravnost iz debla ali vej. Cepiče nabiramo samo s takšnih dreves, ki so že rodila in je drevo zdravo in odporno proti boleznim in škodljivcem. Dalje vzamemo cepiče samo tistih sort, ki v naših krajih oobro uspevajo in pri tem upoštevamo sadni izbor za Slovenijo. Ko smo cepiče nabrali, jih povežemo v butarice in nato shranimo v primernem prostoru, kjer jih vtaknemo v ne preveč vlažen pesek ali zemljo. Prostor za shranjevanje cepičev mora biti zračen ,in hladen V toplem prostoru bi cepiči začeli odganjati V takšnem prostoru počakajo cepiči do spomladi, ko jih uporabimo za cepljenje Ko se spomladi sadno drevje zbudi iz zimskega spanja in začne odganjati, ni več čas za nabiranje cepičev. Pozno nabrane cepiče moramo takoj uporabiti in je uspeh cepljenja navadno slabši, kakor če uporabljamo za cepljenje pravočasno nabrane cepiče. Zato sadjarji v januarju in februarju naberite cepiče za spomladansko cepljenje! F. & Ne izsehavajmo gozdov! Že dolga leta moremo skoraj povsod opažati, kako posestniki vse bolj in bolj izsekavajo svoje gozdove. Les v gozdih iz leta v leto kopni in se marsikdo z upravičenim strahom vprašuje, kaj bo, če ne bo več lesa, kje bomo dobivali potrebna drva, kje les za stavbe, kje do- hodke, ki so doslej krili premnogo naših potreb in kmeta reševali v najtežjih časih. Vsak napreden gospodar bo stremel za tem, da mu bo gozd dajal trajne in redne dohodke. To bo pa dosegel predvsem na ta način, da bo v gozdu vselej sekal le toliko, kolikor mu priraste. Če ne potrebuje vsega lesa, bo sekal tudi manj. Na ta način bo povečal zalogo lesa v gozdu in bo zaradi tega mogel sekati večkrat, kadar se bo pokazala potreba. Manj kot priraste, bo posestnik sekal tudi takrat, če ima v gozdu premalo lesa in mu gozd zaradi tega ne daje zadostnega prirastka. Posestnik se bo po pravici vprašal, kako pa naj ve, koliko mu v gozdu priraste. Ugotoviti prirastek lesa v gozdu je res težko, ker je prirastek zelo različen in odvisen od' tega, na kakšnih tleh gozd raste, kakšne drevesne vrste imamo v gozdu in v kakšnem stanju je gozd, to je, koliko lesa je v gozdu in kako je gozd oskrbovan. Stanje gozda silno vpliva na prirastek lesa, saj je znano, da imamo v Švici gozdove, v katerih priraste na leto tudi 16 kubičnih metrov na ha, medtem ko se v naših izsekanih in zanemarjenih kmečkih gozdih prirastek lesa računa le z 2 do 3 kubičnim metrov lesa na ha. Posestnik, ki se zanima za svoj gozd in ga zna pravilno opazovati, pa bo kljub temu znal presoditi, ali seka preveč ali premalo. Če gozd' postaja težji, seče premalo; če pa postaja lažji in redkejši, pa seče preveč. V Švici in drugih naprednih državah si pri ugotavljanju prirastka pomagajo tudi na ta način, da vsakih 10 let izmerijo množino lesa v gozdu, vsako leto pa si točno zapisujejo, koliko so posekali. Če so po 10 letih našli v gozdih isto množino lesa, je prirastek lesa v 10 letih enak izkoriščeni množini lesa. Če pa so po 10 letih našli večjo ali manjšo množino lesa, pa je prirastek lesa v 10 letih za to razliko večji oziroma manjši kot pa izkoriščena množina lesa. Največ se posestnik pregreši zoper načelo trajnega gozdnega gospodarstva, če proda oziroma poseka ves les nad gotovo, navadno prav malo debelino. Na ta način poseka navadno veliko količino lesa, ki daleč presega vsak prirastek. Poleg tega pri takšni sečnji opustoši gozd, ker mu v gozdu ostanejo le slabotna, malo vredna drevesa, ki ne bodo nikdar dala donosnega gozda. Zaradi takšnega iz-sekavanja gozdov, ki ga je še posebno pospeševalo veliko povpraševanje po celuloznem in jamskem lesu, je bilo v zadnjih desetih letih opustošenih mnogo mladih nedoraslih gozoov v najlepši rasti. Da bi to izsekavanje zaustavila, so oblastva s posebno naredbo prepovedala sečnjo v mladih gozdih brez oblastvenega dovoljenja. Od te prepovedi so seveda izvzeta redčenja, ki jih je posestnik prav po tej naredbi tudi dolžan izvajati. Izsekavanje gozdov pa se pojavlja tudi v drugi obliki, ki ne vpliva toliko na prirastek, kot na vrednost in donos gozdov. Zaradi velikega povpraševanja po smrekovem, borovem, hrastovem, jeseno-vem in drugem vrednejšem lesu so posestnik v svojih gozdih tekom časa posekali vse vrednejše drevje Tako so iz mnogo vrednih mešanih gozdov nastali čisti gozdovi bukve, gabra in drugih manj donosnih drevesnih vrst, ki posestniku pač ne boao dajali onih dohodkov kot bi mu jih mogli dajati sicer. Če so kmetje gozdove izsetrali takrat, ko drugih svojih pridelkov niso mogli prodati in so kar парггј lezli v dolgove, je vsaj deloma opravičljivo. Ni pa opravičljivo, če jih izsekavajo še danes, ko morejo spraviti v denar tiudi druge svoje pridelke in ko so se iz slojih dolgo* že v precejšnji meri izkopali. Čas je, da se gozdovi venoar enkrat oddahnejo in «i zopet opomorejo za težje čase. ki morejo zopet priti. Ing. Čoki Martin. Čebela in zima Marsikdo misli, da nima čebelar pozimi nobenega dela. Vendar temu ni tako. Čebele sicer počivajo in so, če so dobro oskrbljene in odete, čisto mirne. Če prisloniš uho na prednjo končnico zazim-ljenih plemenjakov, ki so v redu, boš slišal le rahlo zadovoljno šumenje. Drugače pa je, če so čebele nemirne in močno šume, ali če celo vkljub mrazu izle-tavajo in se trebijOj tako, da so žrela in čelna stran čebelnjaka močno pone-snažene od trebeža, v snegu pred čebelnjakom je pa polno mrtvih čebel. V tem primeru nekaj ni v redu. ZimsKi mir čebel motijo brezmatičnost, lahko pa tud'i ptice, predvsem senice in žolne, nadalje miši ali pa zazimljenje čebel na gozdnem medu ali mani. Te vrste medu za prezimovanje niso sposoone, ker vsebujejo premalo vode. Ako je prednja straa nekaterih panjev močno pouesnažena, je znak, da so čebele obolele za grižo, pi pa izključeno, da so to znaki kužne čebelne bolezni nozeme, Čebelarjev« (Mžnost je, da skrbi za nemoteno prezrmovanje čebel ter da nastale motnje po možnosti čimpreje odstrani, ko dožene, kaj jih je povzročilo. Pomnite, da vsak tudi najmanjši ropot v čebelnjaku in njegovi bližini čebele vznemirja in da to povzroči slabo prezimovanje plemenjakov. Zato skrbite, da bodo imele čebele mir. Čelna stran čebelnjaka naj bo zastrta z loputnikom ali zaveso, Največja hiba modernih čebelnjakov je, ker imajo tudi pozimi prednjo stran odprto. Če imajo panji verande je stvar v redu, če so pa brez njih so pa čebele preveč izpostavljene vsem toplotnim izprememban. V januarju matica navadno že prične z zaleganjem, čeprav v majhnem obsegu. Če so panji izpostavljeni sončnim žarkom, silijo čebele iz panjev, padajo v sneg in umro. Čim bliže bomo pomladi, tem bolj bodo čebele v takih čebelnjakih nemirne, izgube v številu čebel, pa z vsakim dnem večje. Če so pa panji zastrti z loputnikom ali zaveso ter je veranda zaprta, ostanejo čebele vso zimo mirne. Zato mi je nerazumljivo, zakaj so skozi dolga stoletja preizkušene in pozimi tako potrebne lo-putnike (vrata) na prednji strani čebelnjaka kratkomalo zavrgli. Če je sprednja stran čebelnjaka odprta in žrela panjev niso zasenčena, imajo do panjev prost dostop sinice, žolne in miši. Ptice, zlasti sinice, v začetku Otroka pošiljaj Že Slomšek je napisal »Prva potreba je, da otroke radi v šolo pošiljate. Prisiljena reč ne stori dobrega. Drugo je potrebno, da jih vsak dan skrbno pošljete v šolo.c To sta dve resnici, ki jih morajo starši vedeti. So starši, hvala Bogu, da ni mnogo takih, ki obdrže otroka doma za vsako najmanjše delo. Če je otrok priden in se rad uči, je to za njega kazen. Ve, da se v šoli vsak dan nauči kaj novega. In njega ne bo v šolo, da bi poslušal in se to, kar v šoli razlagajo, naučiL Tak priden otrok tudi zime pobirajo pred čebelnjakom mrtve čebele. Ko teh zmanjka začno trkati na žrela panjev. S trkanjem tako vznemirijo čebele, da zapuste gnezdo. Vsaka čebela, ki se prikaže pri žrelu postane plen sinic. Čebelnjake, ki se nahajajo v bližini gozda in niso zavarovani, rade v zimskem času obiskujejo žolne. Tak obisk je za prizadete čebelne družine usoden.-Žolna ima posebno dobro razvit sluh. Šumenje čebel jo zvabi, da prične klju-vati po prednji končnici panja, v katero kmalu izdolbe precejšnjo luknjo in po-zoblje vse cosegljive čebele. Zaradi močnega trkanja, čebele zapuste zimsko gnezdo in se razprše po vsem panju. Kar jih uide spretni žolni, jih uniči mraz. Napadena čebelna družina je uničena. Sinice in žolne so sicer zelo koristne ptice, delajo pa čebelarjem razmeroma večjo škodo, kakor zajec sadjarjem, če svojega drevja primerno ne zavarujejo. Koristnih ptic ne smemo uničevati, pač pa skrbimo za njihovo zimsko prehrano, čebelne družine pa pred njimi primerno zaščitimo. Zelo nezaželjen gost v čebelnjaku so miši. Gorje, če se naselijo v omari, v kateri imaš shranjeno satje. Skozi satje napravijo polno rovov in v njem gnezdijo. S škrabljanjem in tekanjem vznemirja tudi čebele. Še hujše pa je, če miši ali rovke zaidejo v panj. Tu požro vse čebele, zgrizejo satje in se sladkajo z medom. Taik panj je zapisan gotovemu poginu. Znak, ča je v kak panj zašla miš ali rovka so pogrizene čebele in drobci razgrizenega satja pri žrelu panja. (Prih. dalje). redno v šolo doma pri delu ne bo priden, ker bodo vse njegove misli v šoli. Len otrok bo vesel, če mu ni treba v šolo. »Ata, mama ali starejši brat bo napisal listek, opravičilo, učitelj bo zamudo opravičil, meni pa le ni treba sedeti v pusti šoli.« Tako bo mislil in se veselil, da se mu ni treba učiti, kar se morajo drugi. Ko pa ga srečajo njegovi sošolci, ko gredo iz šole, jim nagaja in se iz njih norčuje. Kaj bo pozneje z lenim otrokom? Če imajo doma grunt, je še dobro. Delal bo pač in stokaje prebral pismo, ki ga bo dobil od sorodnika in se po račje podpisal na kak račun. Če bo pa hotel sam kaj izračunati, se bo potil pri seštevanju malih števil in se končno še zmotil. Pa se zgodi, da rabi otrok pozneje spričevalo. Ne enkrat ali desetkrat — stokrat se zgodi, da gre odrasel fant v službo. .Grunt je tesen, otrok mnogo, nekaj jih mora vea, v svet za kruhom. Pa pride kak fant v šolo po spričevalo. Upravitelj šole mu more izdati spričevalo zadnjega šolskega leta, ki ga je dovršil Takrat pa se začne maščevati lenoba in izostajanje prejšnjih let. »Lepo vas prosim, dajte mi malo spregledati. Vam je vseeno, če napišete za eno leto več, jaz pa ne bom dobil službe s tem spričevalom. Imam že vse urejeno, prav gotovo službo dobim, samo ne s tem spričevalom,» moleduje fant. Seveda mu ga upravitelj ne da, ker bi bila to potvorba, kaznjiva Če je fant v vseh letih šolanja končal tri razreae, dobi tudi spričevalo tretjega razreda. S tem pa ne more nikamor. In radi lenobe mladih let, zanikrno-sti staršev otrok ne dobi službe in vse življenje ima morda pokvarjeno. Kdo je kriv? Ali učitelj, ki je vsak dan pridigal otrokom, ob vsaki priliki staršem, naj otroka pošiljajo v šolo Dopoveduje in dokazuje, kako bo otroku v življenju ta nerednost napak hodila, a pomaga malo. »V hlevu in na njivi bo že znal delati, šolal ga pa itak ne bom.c Ali pa veš oče, če bo fant vedno ostal v hlevu in na polju? Primer naj povem, ki sem ga doživela pred leiom. Pride fant po spričevalo. Na železnico bi rad, a mora imeti izkaz, da je pet let hodil v šolo, oziroma dovršil pet razredov. Seveda spričevala ne more dobiti, ker je dovršil štiri razrede, petega pa »končal« doma »v hlevu in na polju«. Ko mu to lepo dopovero, začne preklinjati starše, da sem se zgrozila. »Samo starši so krivi, da bom ostal hlapec. Vedno sem moral delati doma, niso me pustili v šolo, čeravno sem se rad in lahko učil.« Klel je že umrlega očeta, ki je bil kriv, da fant sedaj ne more v dobro plačano službo. Starši, ni samo kruh in obleka, ki jo daste otrokom! Tudi za vse drugo boste dajali odgovor pred Bogom. Drugi, tudi resnični primer. Fant je bil len in v šoli nagajiv. Vsako leto je razred ponavljal in tako srečno končal tri razrede. Zadnje dni Je rekel svojim tovarišem: »Ne bo me šola več videla. Vse zvezke, spričevalo in še učitelja bom vrgel v Savo.« Kar odoahnili smo se vsi, ko je ta poredni šolar postal »šolsko polnoleten«. Pa ti pride k meni čez dva mesece njegov oče. »Lepo vas prosim gospa, dajte fantu spričevalo iz četrtega razreda. Uči se pri mizarju, pa ga ne sprejme, če nima štiri lazrede. Nikdar ne bo mogel jx>-stati pomočnik. Lepo vas prosim, meni na ljubo naredite to.« Seveda nisem mogla usliéati očetove prošnje. »Zakaj ni rajši otrok umrl, ko je bil še majhen, vedno imam same križe z njim. Pravi, da bo šel kar v Savo,« me je hotel oče omehčati. Otrok je prej grozil s Savo nčitelju, spričevalu, zvezkom, sedaj pa še sebi. Zopet primer kako se maščuje izostajanje od šolskega pouka. Takih primerov je nešteto. Vsi pa kažejo, koliko je vredna šola in pouk. Naj vedo to staršil PotHIiajte otroke ▼ šolo! Pri res nujnih domačih delih naj ostane doma, a to naj se zgodi čim manj-krat. Če pa otrok večkrat ostane doma, se poleni, v šoli je raztresen in nepazljiv, vse misli so doma, tuj je med sošolci. In uspeh je nezadosten. Pozneje v življenja pa pride kesanje, ki pa je prepozno. Kadar pridiguje učitelj, naj otroci hodijo redno v šolo, govori to, ker hoče ■taršem in otrokom dobro, ker ve, kako bo pozneje v življenju včasih hudo, ko bi samo dobro spričevalo spravilo otroka k dobremu zaslužku, a ga nima, ker ni hodil reano v šolo. G. J. SEJMI 20. i.î živ in kram. Kočevje. Maren-berg. Sv. Lenart v Slov. goricah, živ in kram. Beltinci. — 21. 1.: sejem za kožu-hovino Ljubljana, živ in kram. Novo mesto, živ. in kram Višnja gora, svinj. Ormož, gov. in konj Ptuj. živ. in kram. Teharje, gov. in svinj. Videm, svinj Dol. Lendava. — 22. l.s živ. in kram. Sodraži-ca, svinj. Celje, Ptuj. Trbovlje, živ. in kram. Mozirje. — 23. l.s svinj. Turnišče. — 24 1.: svinj, in drobn. Maribor. — 25, l.s živ, in kram. Blagovica pri Kamniku, gov. in kram Radeče pri Zidanem mostu, svinj. Brežice, Celje, Trbovlje, gov., ovce. koze Koprivna-Vel. Dol. živ. in kram. Slovenj gradeč, živ. in kram. Dol. Lendava, » Moda in ti kmečko dekle Če pogledaš — pa samo površno življenje, se ti zdi, da ima v njem najvažnejšo vlogo moda. V nekem oziru tudi jo, saj se mora po njej ravnati vsakdo, če se noče osmešiti in vzbujati pozornosti. Tudi ti, kmečko dekle, se moraš ravnati po njej, pri tem pa moraš upoštevati njeno najvažnejše pravilo: »Stanu primerno!« Vedeti moraš, da če se osmeši ona, ki se po modi ne ravna, se še mnogo bolj osmeši ona, ki za modo brez preudarka »nori«. Ali ne grešiš prav ti, kmečko dekle, premnogokrat v tem oziru? Ne veš kdaj? Takrat, ko slepo {»snemaš vse, kar vidi!, ne da bi se vprašala, če je to, kar si videla, tebi potrebno in še bolj, če je to tebi primerno. Ni vse za vsakega! Ni za kmečkega dekleta, kar brez vzbujanja pozornosti obleče delavsko dekle; ni za kmečkega dekleta, kar pristoja meščanskemu dekletu, uradnici. »Zakaj pa ne bi nosila take obleke, kot ona, ki hodi v tovarno, saj imam več denarja kot ona!« je neprijazen odgovor na prijazen opomin, da to ni stanu primerno. Prav, če imaš denarja, le glej, da ga boš tudi uporabila, pozabiti pa ne smeš, da denar, kot je važen, vseeno ni najvažnejši in da se denar često menja. In še nekaj moraš pomisliti, še nečesa se moraš zavedati, tega namreč, da si kmečko dekle in da moraš biti nato ponosna! Napačno je tvoje mnenje, da si manj vredna, če je tvoja obleka drugačna od onih, kot jih nosijo v mestu, kot se bridko varaš, če misliš, da si z enako ali morda še z dragocenejšo obleko postala tndi v vsem ostalem enaka delavskemu ali meščanskemu dekletu Niti najmanj! S tem le pokažeš, kako malo ceniš svoj kmečki stan, ker ga izdajaš za ceno mode! Ali ne veš, da so vsi stanovi potrebni in vsak, kdor svoje stanovsko delo vestno izvršuje* pa naj bo še tako »nizko«, zasluži vse priznanje in ni se mu treba sramovati ne dela, ne obleke svojega stanu! Nekoliko neverno še gledaš, vendar pa že prihajaš polagoma do spoznanja, da si doslej napačno pojmovala dolžnost ravnanja po modi. Že premišljuješ, če so po vsem tem, kar si slišala, tebi primerne one tanke svilene nogavice, ki so tako tanke, da si jih raztrgala že, ko si jih obuvala. In ono svileno perilo, katero si prejšnji teden kupila? Kar odkrito priznava«, da si bila nespametna, ko si se pridružila onim, katere je kar naenkrat postalo sram preprostega, doma izdelanega čednega in trpežnega perila. Zdaj priznavaš, da tudi oni čeveljčki brez prstov niso primerni za pot, kakršno moraš ti prehoditi vsako nedeljo do cerkve, saj razen ob nedeljah jih že itak ne moreš obuti. Zdaj pač spoznavaš, da je obleka, katero si prej nosila, vse bolj primerna zate. ker se vse bolj sklada z razmerami, v katerih živiš: s krajem, z delom, z vsem, kar te obdaja. Stanu primerno! Nato pomisli vedno, kadar si napravljaš kako obleko aH perilo, katero si boš napravila pod tem vidikom, ti bo odvrnila mnogo več kot ona, katero si boš napravila zato, ker ti je bila všeč ali pa da bi ti v njej bila nekomu všeč. Če boš vedno imela pred očmi to najvažnejše modno pravilo, potem v tvoji ročni torbici ne bo nikakih lepotilnih sredstev, ker ti jih narava sama nudi v izobilju. Tebi pač ni treba nikakega barvila, ker te sonce najlepše obarva, ni ti treba nikakih mazil za lase in nikakih dišav! Naravna lepota in snaga prekaša vso to umetno navlako. Bodi preprosta v vsem: v obleki in perilu, pa prav tako snažna v vsem in nikdar ne boš prišla zaradi obleke v zadrego: niti med svojimi fovarišicami, niti če boš slučajno morala med delavska ali celo meščanska dekleta! KUHINJA Krompirjevi cmoki na juhi. Dva srednje debela kuhana krompirja stlačim ali pa zribam tako, da so vsi koščki zdrobljeni. V ta zdrob primešam toliko bele moke, kolikor tehta krompir. Nato zmes polijem z osminko mrzlega mleka, katerega sem osolila in v njem stepla eno jajce. Nato dodam še dve pesti orobtin, dobro zmešam in iz zmesi napravim enako velike cmoke, katere zakuham na goveji juhi. Cmoki so kuhani, kadar priplavajo .na površje. — Za post zakuham take cmoke na prežganki ali na pretla-čeni fižolovi juhi. Svinjski guljaž. Kilogram bolj mastnega svinjskega mesa zrežem na kose. V kožico denem 8 dkg mastit naribam ali narežem 2 čebuli, potresem z žličico paprike in s strtim kimljem, zribam košček korenja, osolim, prilijem 2 žlici kisa, 2 žlici juhe ali vode ter dušim pokrito oliko časa, da se sok posuši. Nato poberem meso iz kožice in potresem s 4 dkg moke. Ko moka zarumeni, denem meso lazaj, zalijem z juho ali s kropom in pu-o vam prepustila posestvo, na katerem že itak sami gospodarite, potem ne ka/e siliti na to, da bi vam mati že zdaj z izročilno pogodbo izročila posestvo. S "tem si prihranite na stroških. — To, kar sedaj prispevate v gospodarstvo in nabavlja'e /a gospodarstvo, ostane vaše. Vendar imejte o vsem tem točne zapiske (račune na vaše ime), zato, da se morete po potrebi ob zapuščinski razpravi s tem izkazati in se bo vse to odbilo od vrednosti materine zapuščine. — Sestram bo na v*ak način všteto v nujni delež po materi to, kar jima je v oporoki volila: »kot z oskrI>o v hiši«. Podpiranje ob času šo'anja pa se ne more vračunati v do:žni de'ež. Trta na tnjem zemljišča. D. M. Trta, ki ste jo vsadili na tuje mzemljišču, je last zemljiškega lastnika in je ne smete posekati, če je lastnik zemljišče prodal. Kako daleč od meje sme postaviti zgradbo, se bo določilo pri gradbeno-komisij-skem ogledu, ki ga bo odredila občina, ko bo graditelj zaprosil za gradbeno dovoljenje. Če ste mejaš, boste povabljeni k ogledu in boste tam lahko povedali vse svoje ugovore, ki jih imate proti nameravani zgradbi — Kar se tiče pota, ga vam praviloma ne smejo zapreti, če imate priposestvovano pravico hoje po njem, t. j. ako ste po tem potu hodili s svojimi predniki nad 30 let na svoje zemljišče in če ta pot res služi koristnejšemu in udobnejšemu uživanju vašega zemljišča.