Zaradi nizkih temperatur je na vseh gorenjskih smučiščih snežna odeja dovolj debela, kar razveseljuje številne smučarje. Manj razveseljive so dolge vrste, saj je treba ob nedeljah dolgo čakati. Navdušeni smučarji so nejevoljni, rekreacijski smučarji pa zadovoljni tudi z naravo in soncem, ki v tem času že tako pripeka, da se ob vztrajnem sončenju dobi tudi že nekaj barve, v zavist sosedov in znancev. Na posnetku: Kranjska gora minulo soboto. — D. Sede j - Foto: F. Perdan l-eto XXXII. Številka 16 •tanovitelji: občinske konference SZDL niče, Kranj, Radovljica, Skofja Loka . Trtic - Izdaja Časopisno podjetje t ^ Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej 2alar Kranj, torek, 27.2.1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol tedni k, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ^LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sodelovanje a dohodkovnih osnovah * Bledu so se srečali predstavniki Gorenjske in mesta Ljubljane - V četrtek, 22. febru-so se srečali predstavniki senjske in mesta Ljubljane in pogovarjali o možnostih za M^*«lovanje Ljubljane z gorenj-regijo. Ugotovili so, da sta ^****ljanska in gorenjska regija Jt^pteteni na raznih področjih *H^j\*benega gospodarskega in ; Stičnega življenja in da je ta stičnih točk na teh področja sodelovanje, ki bi ga bilo /*a v prihodnje razvijati na ^*odkovnih odnosih v cilju hi-^JSega gospodarskega in dražega razvoja. **edstavniki mesta Ljubljane ^a primer opozorili, da je za ljano se posebej zanimivo ianje zaščite vode s Sor-_8 polja. Za kranjsko občino l|**pr. zanimivo vprašanje le-*ča Ljubljana, ki pa je po go- ^*lai spodarski plati premalo izkoriščeno. Možnost za skupno razreševanje se kaže tudi na cestnem področju; saj npr. Ljubljana predstavlja prvo večje ozko grlo v prometu od severne meje • proti jugu. Predstavniki Ljubljane so predlagali nadalje, da bi se skupaj z Gorenjsko lotili skupne akcije pri ureditvi nasadov mandarin v občini Ploče in Metkoviči, od koder bi lahko dobili letos 36 tisoč ton južnega sadja. Na srečanju je bilo omenjenih Se vrsto drugih vprašanj za sodelovanje, za kar pa ni bilo časa za podrobno razčlenjevanje. Skupna je le ugotovitev, da bi bilo treba v Ljubljani in v gorenjskih občinah glede na možnost sodelovanja primerno prilagoditi tudi srednjeročne razvojne programe obeh regij. ■M - O možnostih skupnega sodelovanja so se v četrtek na Bledu ^^j^^Go^nUe in mesta Ljubljane .G<*W S*ixnie med diueim poudaril sekretar medobčinskega sveta /A taravKo ^^R^^u^ine mesta Ljubljane MarjanRožič pa seje zavzel delovanje na dohodkovnih osnovah. -Foto: h. Feidan Informiranje — sestavni del vodstvenega dela Sistem informiranja delavcev, ki so ga zastavili v kranjski Savi in ki ga še razvijajo, je v zadnjem času v središču pozornosti slovenske javnosti. Konec prejšnjega tedna so kranjsko Savo obiskali tudi sekretarji občinskih komitejev in medobčinskih svetov ZKS iz vseh slovenskih občin in regij ter se seznanili s savskimi izkušnjami pri uresničevanju ene temeljnih zahtev zakona o združenem delu — obveščenostjo delavca. Kranjska Sava s 4260 zaposlenimi delavci je že vrsto let poprej skrbela Korak pred drugimi za informiranje delavcev, še preden je zakon o združenem delu prinesel jasne in konkretne zahteve, kako naj bo delavec obveščen, da bo lahko nato o svojem delu in rezultatih dela tudi odločal. Predstavniki delovne organizacije in družbenopolitičnih organizacij v Savi so sekretarjem razložili, da se je posebno v zadnjem času z elektronsko obdelavo podatkov informiranje delavcev lahko izredno izboljšalo. 2e poprej, ko še niso imeli lastnega računalnika, so jim podatke obdelovali na računalniku v Skofji Loki, z lastnim računalniškim centrom pa se je seveda hitrost elektronske obdelave DOGOVORIMO SE 4. in 5. STRAN: SEJE ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE Na 4. strani objavljamo gradivo za seje zborov radovljiške skupščine. Na vseh treh sejah bodo delegati razpravljali o več poročilih: o poročilu javnega pravobranilstva Gorenjske, sodišča združenega dela Kranj, družbenega pravobranilca Radovljice, občinskega sodišča v Radovljici, javnega tožilstva Radovljica, sodnika za prekrške ter postaje milice. Obenem bodo spregovorili tudi o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju, o predlogu zakona o osnovni šoli, o zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ter o nekaterih drugih vprašanjih. Na 5. strani pa objavljamo sklepe vseh treh minulih sej zborov radovljiške občinske skupščine. Večji poudarek dogodkom iz NOB na Gorenjskem O programu dela v letošnjem letu je na seji preteklo sredo razpravljal tudi Svet za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB in spomeniško varstvo pri Občinski konferenci SZDL Kranj. Velike naloge stoje pred izvajalci kot so Zavod za spomeniško varstvo, Gorenjski muzej, zgodovinska komisija pri Občinskem komiteju ZKS Kranj, OK ZSMS Kranj, šole, knjižice itd. Temeljna naloga zgodovinske komisije pri OK ZKS Kranj je organizacija in usmerjanje zgodovinopisja tega obdobja, stiki s predvojnimi člani KPJ ter revolucionarji in neposredno sodelovanje na vseh pomembnejših proslavah na Gorenjskem. Osrednji nosilec programa zgodovinopisja ter zbiranja gradiva je Gorenjski muzej v Kranju, vključujejo se pa tudi udeleženci revolucije, člani zgodovinskega društva in drugi sodelavci. Se naprej bo tekla akcija o urejanju, varstvu, vzdrževanju in postavljanju spominskih plošč in drugih obeležij naše revolucije, delo za katerega je bil med vsemi glavnimi nosilci nalog 16. januarja letos podpisan samoupravni sporazum. Tradiconalne proslave velikih spominskih dogodkov naše revolucije bodo tudi letos potekale po ustaljenem redu, širšega značaja in obsega pa bo 1. maja proslava 60-letnice ZKJ v Bohinju, junija XI. zber gorenjskih aktivistov in borcev NOV v Kamniku, 60-let-nica delavskih sindikatov, srečanje borcev 5. bataljona II. VDV brigade in odkritje spominske plošče na Martinj vrhu, avgusta pa 60-letnica SKOJ na Veliki planini. Na seji pa je bilo tudi poudarjeno, da bi letos morali dati večji poudarek proslavi v počastitev pokola II. bataljona Kokrškega odreda v Udinem borštu, ki naj bo letos še v občinskem merilu, delati pa je treba na tem, da preraste občinske okvire in naj bo že v prihodnjem letu to proslava v republikšem merilu. Dogodek zasluži tolikšno pozornost, saj se je zgodil že pol leta pred uničenjem Pohorskega bataljona in ni bil nič manj tragičen. Sklenjeno je bilo tudi, da Svet za ohranjanje tradicij NOB in spomeniško varstvo pri Občinski konferenci SZDL Kranj poskrbi za izdajo brošuric o vseh velikih borbah na Gorenjskem (Okroglo, l din boršt, Pokljuka itd.) in jih tako bolj približa mladim. Obenem pa naj naš časopis GLAS pred vsako pomembnejšo proslavo dogodkom posveti posebno številko Snovanj. D. Dolenc podatkov še povečala. Vendar pa pri dobrem informiranju hitrost ni vse, saj je za celovito informacijo niti malo enostavnega dogajanja v gospodarstvu potrebna tudi razumljivost, enostavnost. Razen dnevnih informacij o gospodarjenju, ki jih ponekod delavci uporabljajo tudi za tekmovanje med izmenami, pripravlja strokovna služba dvakrat na mesec tudi mesečno poročilo o poslovanju, posebej pred vsakim izplačilom osebnih dohodkov pa še povzetke o dohodkih po vseh sektorjih; in seveda tudi periodično poslovno poročilo. Da pa bi vsem številkam dali tudi potrebno razumljivost, pripravijo za razlagalce v sindikalnih skupinah in na zborih delavcev krajše redne seminarje, na katerih vodilne delavce še posebej oborožijo z znanjem, tako da lahko takoj odgovarjajo na vprašanje delavcev in po-jasnujejo ter razlagajo, kar je morda še nejasno. Vsa vprašanja in odgovori z zborov delavcev pa se nato tudi objavljajo v Informatorju. Za tako zastavljen sistem informiranja imajo nemalo zaslug tudi družbenopolitične organizacije v kranjski Savi, ki so že vrsto let pred tem vztrajale na širjenju in poglabljanju družbenoekonomskega znanja delavcev. Z dobro kadrovsko politiko, z organiziranim izobraževanjem, z združevanjem funkcije informiranja in vodenja neposredne proizvodnje z aktiviranjem sindikalnih skupin, so v delovni organizaciji Sava postavili solidne temelje za nadaljnje uresničevanje zakona o združenem delu. Odgovornost komunistov za širjenje in podružbljanje politične aktivnosti se prav gotovo izraža tudi v delovanju sindikata v organiziranih sindikalnih skupinah, pa tudi v takoimenovanih samoiniciativnih sindikalnih skupinah. Že utečeni sistem informiranja, brez katerega bi si v Savi ne mogli več zamišljati odgovornega odločanja delavcev, čeprav podatke obdeluje elektronika, ne predstavlja kdove kako velikega izdatka: 300.000 din letno za neposredno obveščanje za tako veliko delovno organizacijo ne predstavlja veliko. Prav tako pa se ne bi smele zaustavljati pri stroških tudi manjše delovne organizacije v Sloveniji, če bi hotele po savskem primeru organizirati informiranje delavcev, še posebej, ker v Sloveniji ni ravno malo računalniških centrov, katerih zmogljivosti bi lahko bolje izkoristili prav v take namene. L. M. 7. do 10. STRAN: V današnji številki Uradnega vestnika Gorenjske med drugim objavljamo tudi sklep Regionalne zdravstvene skupnosti Kranj o uskladitvi prispevkov uporabnikov z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva za letos. Velja upozoriti, da se prispevki glede na povečanje stroškov zdravstvenega varstva povečujejo za 20 odstotkov. Ime po Kardelju Izvršni organi vseh družbenopolitičnih organizacij mesta Ploče soglašajo, da ta kraj dobi ime po velikanu naše revolucije Edvardu Kardelju. Po mnenju predsedstva občinske konference SZDL je revolucionarno delo Edvarda Kardelja tako pomembno, da se mesto Ploče v prihodnje bo imenovalo po njem. Komunisti iz Makarske pa so predlagali CK ZKJ, naj ustanovi stalno nagrado Edvarda Kardelja za poseben prispevek pri dopolnjevanju teorije in prakse samoupravljanja in delegatskega sistema. Nagrado zveznega pomena naj bi podeljevali posameznikom in organiza cijam. Štafeta mladosti z Raven Štafeta mladosti bo letos odšla na pot 24. marca izpred ene velikih peči Železarne na Ravnah. Osrednja slovesnost bo v športnem centru na Ravnah, pričakujejo pa, da se je bo udeležilo okoli 20.000 pionirjev, mladincev, delovnih ljudi in občanov iz vse Slovenije. Bogat ulov cipljev V petek se je končal tradicionalni lov na ciplje v Portoroškem zalivu. Po prvih ocenah so zajeli v mreže 40 ton kakovostne ribe. V lovu je sodelovalo nad 50 čolnov in bark in več kot 50 ribičev in domačinov. Ribičem je nagajal veter, tako da so morali na pomoč priskočiti tudi potapljači. Ne bo sprememb pri potrošniških posojilih V narodni banki Jugoslavije obetajo, da letos ne bo omejitev pri potrošniških posojilih. Merilo, po katerem se uravnavajo potrošniška posojila, so namreč privarčevana sredstva občanov. Lani so Jugoslovani privarčevali več kot kdajkolt doslej. Dinarska sredstva občanov so se povečala za ■in' in devizna za 45 odstotkov. Jugoslovani razpolagajo z 228 milijard dinarjev, od tega pa skoraj polovico vrednosti predstavljajo tuje valute. V naložbah sredstev občanov sodelujejo V višini 80 odstotkov, drugi del denar/a pa je namenjen za potrošniška posojila. Srednjeročni plan banke Na zadnjem zboru varčevalcev Ljubljanske banke, Gospodarske banke Ljub Ijana, ki je bil pretekli teden v Ljubljani, je tekla beseda o uresničevanju srednjeročnega plana na področju poslovanja z občani, o delu sveta varčevalcev in pro gramu dela za letos ter o pravilnikih s področja poslovanja z občani. Poceni industrijska hrana V tovarni Kolinska v Ljubljani, kjer naj bi zgradili tovarno hrane, so izračunali, da polpripravljene in pripravljene jedi ne bodo drage. Cena obroka iz ene jedi naj bi bila 1.3 dinarjev, cena obroka iz dveh jedi 19 dinarjev in cena obroka iz tre I jedi 24 dinarjev. Gene hladnih obrokov pa naj bi se gibale med 5 in H dinarjev, polpripravljen obrok iz mesa naj bi stal 12 dinarjev, pol pripravljen obrok iz testa pa 5 dinarjev. V. Mnenja o novem domu krajevne skupnosti Stražišče Po uspelem referendumu še več dela Stražišče - 2e od leta 1970 dalje je dom Svobode v Stražišču neuporaben. Včasih je bil dom središče družbenega, političnega in kulturnega življenja kraja, danes pa je osnovna .šola Lucijana Seljaka edini vsestransko uporaben objekt v krajevni skupnosti, ki pa tudi nima prostora na pretek. Decembra lani so v stražiški krajevni skupnosti pripravili referendum o samoprispevku za popravilo starega doma Svobode in gradnji novega objekta. Referenduma se je udeležilo 84 odstotkov volilnih upravičencev, 53 odstotkov pa jih je glasovalo za samoprispevek. Za mnenja o referendumu in nalogah, ki mu slede, govorijo nekateri člani odbora za izgradnjo doma. Milan Bajželj, član odbora in sekretar osnovne organizacije ZK Stražišče: »Na januarskem sestanku osnovne organizacije smo referendum ocenili kot uspešen. Vse organizirane sile v krajevni skupnosti zaslužijo priznanje za opravljeno delo. Krajani, ki so glasovali »za«, pa so omogočili nadaljnji še hitrejši razvoj krajevne skupnosti. Površen bralec bi lahko referendum ocenil kot neuspešen. Vendar ne kaže gledati samo nizkega odstotka, ampak tudi druge razloge, ki so vplivali na nizek odstotek. Ne smemo pozabiti, da smo mestna krajevna skupnost in da je bil tO že tretji zaporedni samoprispevek. Z zadnjim smo asfaltirali v Stražišču vse ceste in ulice razen Krožne, ki pa ni bila v programu. Občani s tega dela skupnosti se niso tako množično udeležili glasovanja, pa tudi odstotek pozitivnih glas<>\ je bil tu nižji. Prav tako pa je dom za večino ljudi manj pomemben kot so bile na primer ceste. V skupnosti sta tudi dva delavska domova, katerih stanovalce kljub prizadevanjem nismo mogli vključiti v politično akcijo. Svoje so prispevale tudi napake v volilnih imenikih. Zadnja akcija popisa krajanov bo te pomanjkljivosti odstranila« Franc Medja, član odbora in predsednik skupščine krajevne skupnosti: »S krajani smo že na zborih razpravljali o gradnji doma. Mnogi so pokazali zanjo veliko Kan imanje, nekateri pa so se pritoževali zaradi nedokončane Krožne ceste. Pou dariti moram, da asfaltiranje te ceste ni bilo v programu prejšnjega samoprispevka, temveč je cesta del srednjeročnega programa razvoja cestnega omrežja v kranjski občini Načrt, razen odseka pri vrtcu, še ni uresničen, čeprav se ras odmika Dela pri obnavljanju doma se bodo začela takoj, ko bo omogočalo vreme. Najverjetneje bo to marca, prva naloga pa bo čiščenje notranjosti in zunanjosti doma. Računamo na pomoč mladih, zaupanje krajanov pa moramo upravičiti s konkretnim delom. Računamo na njihovo pomoč tudi s prostovoljnim delom.« Tine Zaletel, predsednik odbora za izgradnjo doma: »Prizadevamo si, da bi do krajevnega praznika uresničili program, opisan v krajevnem glasilu Sitar. To je popravilo starega doma in usposobitev prostorov za delo odbora. Ce bo mogoče, bo nared tudi prostor za krajevno skupnost. Trenutno projektiramo in iščemo tehnične in finančne rešitve. Ko se bo otoplilo, bomo povabili krajane k pomoči s prostovoljnim delom. Sodeč po odzivih je položaj spodbuden. Rad bi poudaril, da gre pri izgradnji doma tudi za oblikovanje koncepta samoupravne organiziranosti pri upravljanju družbenih objektov v krajevni skupnosti. To preprečil je monopolizacijo nad prostori.« Nazadnje še spodbudna novica: člani osnovne organizacije ZK so se obvezali, da bodo pri gradnji pomagali z obveznicami! Primer vreden posnemanja. M. Knifjc Prispevajmo za prazno v; v Bohinju Muhasta zima ne ovira gradnje muzeja Tomaža Godca in_ nega doma Jožeta Ažmana, kjer bo 1. maja jubilejno zasedanje-ZKJ pod predsedstvom tovariša Tita, ki je bil pred 40 leti izvolj sekretarja na konstituiranju CK KPJ v hiši Tomaža Godca v~ ski Bistrici. V veselem pričakovanju srečanja s Titom in vc revolucionarji pred 40 leti, z ostalimi člani CK ZKJ, z nekdanjimi v Bohinju in s številnimi ljubitelji prirodnih lepot, nas je boleče) dela smrt tovariša Edvarda Kardelja. Rad je prihajal v Bohinj,' ninski raj pod Triglavom, kjer je našel stare prijatelje med ko Z zanimanjem je spremljal tudi izgradnjo zimsko športnega _ Kobla, ki ga je večkrat obiskal. Njega poslej ni več med nami, pa v naših srcih žar njegovih ustvarjalnih misli in spodbudne izročilo, ki nas bo vodilo pri vsem našem samoupravnem delu. Vse sekcije DPI) Svobode Tomaž Godec se s pomlajenimi i pripravljajo, da bo že ob otvoritvi zaživelo delavsko kulturno lepem domu pod zgodovinskim Ajdovskim gradcem. Kljub dogovorjeni znatni pomoči širše družbene skupn< kem samoprispevku občanov je zaradi znatne podražitve grac žena izdelava tehnične opreme na gledališkem odru in c nekaterih društvenih prostorov. Na pobudo krajanov se je _ krajevne skupnosti odločila, da za te potrebe poleg samoprispevki stopimo še k zbiranju obveznic od cestnega posojila in denar spevkom. Vse domačine doma in izven Bohinja ter vse ljubit hinja vabimo, da se vključijo v akcijo in prispevajo. Prepriča boste pri obisku smelo oblikovanega kulturnega doma ponc v njem vgrajen tudi vaš delež. Denarni prispevek lahko nakažete na žiro račun 5l540-< obveznice pa krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica, Trieiat 35. Vsem, ki boste zahvaljujemo. darovali znesek v katerikoli obliki, s Skupščina krajevne skupi Bohinjska Bistrica Kranj — Občinska konferenca SZDL je bila pobudnik razgovora o načinih okrasitve mesta in bližnje okolice ob najrazličnejših praznikih in drugih slovesnostih. 2e leta ugotavljamo, da v prazničnih trenutkih najraje poskrbimo le za okrasitev mesta, na njegovo bližnjo okolico po pozabimo. To velja še posebej za JESENICE KRANJ ŠK. LOKA Kranj v slovesni preoble Občinska konferenca SZDL Kranj p/J predlog okrasitve mesta in bližnje okolice » različnejših praznikih in slovesnostih — j| kje ni prostora za zastave Stražišče, Planino in ru* Kokrici in Brdu. Prav & praznična preobleka Kra preskromna in poman sestanku, ki so se ga predstavniki Komun nega in gradbenega so ocenili, da bi zs. n^. opreme za okrasitev okolice potrebovali l jev, kar je letos se n<_ toviti, vseeno pa je na dinarjev, kar je precej tekla leta. Razgovor na obcu SZDL je bil sklenjen s da bi kazalo pripravi okrasitve Kranja z* priložnosti: malo, okrasitev. Mala Trg revolucije, gl* Jelena do Bekselna šopov zastav na Tita Laborah, na Zlatem JLA in na cesti St Sredstva javnega bodo pozvala lastn drugih lokalov in zg. močju k izobešanju zasC] merni okrasitvi izložb sitev je širša. Malo ok._ še na glavno cesto od L nja, na obvoznico. Cesto na celotno cesto Stane« Delavsko cesto. Velika upošteva mesto, cesto Jt-: krice, Oldhamsko, Pijača gorčičevo ulico. Pri tej treba upoštevati tudi t Zal marsikje tudi mi* ni mogoča. Na drogovih* zastave, prav tako pa zgradbe, čeprav bi jih predpisu imeti. Manjka pripomočkov za okrase tu je treba iskati vzroke, ob slovesnih trenutkih ščoben in pomanjkljiv: Takšnega mnenja je bil i svet, ki je menil, da s« problema resneje lotiti J V torek. 27. februarja, ob 10. uri bo seja izvršnega sveta. Na njej bodo člani med drugim razpravljali o predlogu družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske izgradnje v naši republiki ter predlogu osnutka nalog za pripravo programa dela skupščine gorenjskih občin in njenega predsedstva za letošnje leto. obravnavali pa bodo tudi osnutek aneksa k družbenemu dogovoru o osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov, osnutek sprememb in dopolnitev dogovora o osnovah družbenega plana razvoja jeseniške občine v letih 1970- 1980 ter osnutka dveh odlokov. Istega dne ob 1 1. uri se pO sestal delavski svet jeseniške železarne. Poleg obravnave poslovnega poročila železarne za lansko leto so na dnevnem redu razpis volitev za samoupravne organe železarne, določitev predloga statuta železarne, poročilo volilne komisije o izidu referenduma /a samoupravni sporazum o organizaciji m delu posebne finanačne službe, imenovanje ter poročila dveh odborov. (S) Predsednik Prane Oman je sklical včeraj. 20. februarja. 5. sejo koordinacijskega odbora za izvedbo programa gradnje družbenih ()°J*\k" tov v krajevnih skupnostih, ki deluje pri skupščini občine Kranj. Na seji so obravnavali poročilo o izvajanju programa gradnje družbenih objektov v krajevnih skupnostih med letom 1970 in 1980, razpravljali in potrjevali zaključni račun sklada za gradnjo družbenih objektov za lansko leto ter obravnavali finančni načrt sklada za leto 1979. Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Škotja Loka, začela se je ob 7. uri, med drugim obravnavajo predlog dogovora o usklajevanju davčne politike letos, osnutek odloka o spremembi odloka o davkih občanov in informacijo 0 letošnjih davčnih napovedih. Danes ob 10. uri bo v galeriji na loškem gradu 2. seja skupščine krajevne skupnosti Škofja Loka. Med drugim bodo razpravlja i 0 poteku združevanja denarja za športnorekrea. ijski (enter, poročilo i/.ie lavi prometne študije za Škofjo Loko in priprave na reorganizacijo krajevne skupnosti Škofja Loka Ob 10,10 bo v osnovni šoli Podlubmk v Školji Loki »i zasedanje občinske požame skupnosti, na kateri bodo pregledali delo lani, sprejeli zaključni račun za lani in program /a letos ter samoupravni sporazum Zveze SRS za varstvo pred požarom. , Jutri, 28.2.. ob 18. uri bo seja tlitilbenopolitičnega »bon občinske skupščine in ob l.r>. uri skupna Rejfl /bora KS in /bora združenega dela občinske skupščine. Najpomembneje točke dnevnega redi l>r;i\ gotovo obravnava resolucije o politiki uresničevan ja sred n lero.nega plana občme v letošnjem letu, poročilo o Izdelavi prometu.• študije in predlogu odloka o proračunu občine Škofja boka Na skupni seji KS in ZZI) bodo sprejeli tudi vrsto odlokov. V četrtek. I mana. ob 10.10 bo seja 0K ZSMS. Med (,m£m)^M"a dnevnem redu obravnava m sprejem akcijskega programa <)k mj . program praznovanja Titove štafete m meseca mladosti In nadome« ne volitve. i - l Ob 17. uri. prav tak., v četrtek, M' redna seja -kop-ine ohcinske zdravstvene skupnosti Sprejeli bodo zaključni račun m »lep o po pravku prispevnih stopenj, določitvi visine prispevkom m o*no\ n financiranje zdravstvenega varstva l*t let od požiga vasi Jamnik na obronkih' spomin na ta žalostni ustrahoval domačinov 1 odvrnil od sodelovanj* praznuje krajevna skiif ca, h kateri sodi tudi J» jevni praznik. Glavne bodo v soboto, 4. marc* bodo s proslavljanjem dl Hladna valjarna Bela Iz leta v leto dvigujejo storilnost ladna valjarna Bela, najmlajša temeljna *ganizacija v jeseniški železarni, ima posegu status v delovni organizaciji — Lani je Slede na 1977. leto povečala obseg proizvodnje za več kot polovico, vendar načrtovanih ■bvez ni v celoti izpolnila — Poleg tehničnih J^oblemov jim težave povzročajo tudi nizka J^obrazbena raven delavcev in velika fluktuacija — Primanjkljaj dohodka, ki nastaja :**radi visokih obveznosti temeljne organizacije, bodo pokrili v okviru železarne — Že '*edi lanskega leta so v Hladni valjarni Bela lprejeli program ukrepov za izboljšanje potovanja — To je v pogovoru pred dnevi po-'^dal vodja temeljne organizacije Aleksander Jezeršek ♦Predstavitve nam na kratko zeljno organizacijo Hladna JMjarna Bela: kakšen člen v 5^>izvodni verigi železarne Jerice predstavlja, kaj proizvaja koliko delavcev zaposluje!« ♦Temeljna organizacija Hladna **'jarna Bela je ena izmed enain--^jsetih tozdov v železarni Jesene. Glede na čas ustanovitve je ^Jrnlajša. Uradno je začela delati v ?vembru 1976. leta. V del ovni or-*uzaciji ima poseben status, saj je ^ ''adi pogodbe o skupnem vlaganju fj^Hijimi dobavitelji opreme udeleže-.samo v skupnem dohodku, ne pa ''ikot samostojen tržni objekt, r^a sedaj smo v popolnosti osvo-cjjproizvodnjo elektro oziroma ip^amo pločevine pa nizko in visoko tSiiČnih jekel, zaradi težav v celotni k^^HoIoSki verigi pa proizvodnja ^javnih jekel še ni v celoti stekla. ,^$e izdelke v glavnem prodajamo ■ Jlk jugoslovansko tržišče, nekaj pa ■ . tudi izvažamo; delno v obliki 'izdelkov kot metalurške menja-"* delno kot čisti izvoz. temeljni organizaciji Hladna 4Jama Bela dela 290 delavcev. Ob- v skupnem prihodku železarne, to nastopa glede na ostale temelj-organizacije v delovni organiza- k previjalni liniji v temeljni orga-\*iciji jeseniške železarne Hladna ^lJQma Bela (foto arhu železarne Grlice) ratujemo v treh izmenah, in sicer po sistemu 5 + 2 in 4 + 1. To pomeni, da so delavci po petih delovnih dneh prosti dva dni, oziroma po štirih en dan.« »Kakšne so bile vaše delovne obveze v preteklosti in kako ste jih izpolnjevali?« »Z lanskim delovnim načrtom smo predvideli, da bomo proizvedli skupno 92.000 ton raznih izdelkov. S proizvodnjo 77.78.'} ton smo načrt uresničili le 84,5 odstotno. Kot sem že omenil, najbolj odstopamo od načrta pri proizvodnji nerjavnih jekel; te obveze smo izpolnili le 31-odstotno. Pri proizvodnji dinamo jekla nismo proizvedli 20 odstotkov načrtovanih količin, pri ogljič-nih jeklih pa 8 odstotkov. Če primerjamo obseg proizvodnje v letih 1977 in 1978 lahko ugotovimo, da .smo lani kljub neuresničenim delovnim obvezam dosegli velik napredek. Tako smo obseg skupne proizvodnje dvignili za 59 odstotkov, proizvodnjo dinamo jekel pa celo za 70 odstotkov. Znatno smo izboljšali tudi izplen, saj smo v letu 1977 naredili iz 1000 kilogramov vložka 087 kilogramov izdelkov, lani pa 845. Prav tako smo povečali odpravo proizvodov. Ob tem je treba poudariti, da storilnost stalno dvigujemo. Tako smo v zadnjem četrtletju lanskega leta dosegli že dokaj dobre količinske rezultate, še boljše pa v letošnjem januarju, ko smo prvič doslej presegli načrtovano proizvodnjo. Kot kaže, bomo tudi v februarju količinski plan dosegli, seveda pa še vedno ne dosegamo plana glede na vrste izdelkov.« »Nastejte glavne vzroke za manjše doseganje proizvodnje kot jo načrtujete!« »Eden od osnovnih vzrokov je pri-manjkovanje vložka. Na primer, lani smo načrtovali, da bi rabili za 92.000 ton skupne proizvodnje 119.000 ton vložka, dobili pa smo ga le 100.000 ton; od tega fJ2.7(K) ton iz železarne in 37.400 ton prek uvoza iz vzhodnoevropskih držav. Težave smo imeli tudi zaradi slabše kvalitete predvsem domačega vložka. Zato so se na proizvodnih napravah pogosto pojavljali zastoji. Prav tako pereči kot tehnične težave so kadrovski problemi. Sodobne naprave namreč zahtevajo dokaj visoko izobrazbeno raven delavcev in daljšo dobo priučevanja za delo ob njih. Enako zahtevno je tudi vzdrževanje teh naprav. V naši temeljni organizaciji imamo veliko nekvalificiranih delavcev. Tare nas tudi velika fluktuacija, saj je lani od stotih na novo sprejetih delavcev ostal pri nas komaj vsak tretji. Ker je poprečna starost zaposlenih med 25 in 30 leti, njihova delovna zavest še ni dovolj razvita. Temu primerna je tudi včasih problematična disciplina in dokaj visoka odsotnost od dela. Tako kot imamo zaradi nizke izobrazbene ravni delavcev težave v proizvodnji, pa se problemi kažejo tudi pri vzdrževanju.« »Povejte še nekaj o lanskih ekonomskih rezultatih vaše temeljne organizacije!« »Sorazmerno z uresničitvijo količinskega obsega proizvodnje so bili tudi ekonomski rezultati pod planiranimi. Čeprav je Hladna valjarna Bela lani ustvarila dohodek, pa le-ta ni bil dovolj visok, da bi pokril vse obveznosti temeljne organizacije. Obresti od najetih posojil so namreč skoraj dvakrat tolikšne, kot znaša primanjkljaj v dohodku za pokritje obveznosti; če povem točneje, znaša primanjkljaj 53.635.000 novih dinarjev. Kako naj bi nadomestili izpad dohodka? Primanjkljaj dohodka bo pokrilo šest temeljnih organizacij železarne Jesenice, ki se lanko poslovno leto sklenilo z najbolj ugodnimi rezultati. Del svojega dohodka bodo vložile v našo temeljno organizacijo. Do takrat, ko bomo sposobni vračati vložena sredstva, bodo seveda njihovi deleži ustrezno povišani.« »In kakšne ukrepe ste že sprejeli za izboljšanje stanja?« »Lansko leto smo ob polletju sprejeli program ukrepov za izboljšanje poslovanja. V njem smo poudarili potrebe po dvigu proizvodnje tako glede na planirane količine kot vrste izdelkov. Uvideli pa smo tudi, da organiziranost naše temeljne organizacije ni dovolj učinkovita. Zato smo v zadnjem četrtletju lanskega leta organiziranost Hladne valjarne Bela prilagodili splošni organiziranosti temeljnih organizacij v železarni. Tako uresničevanje programa ukrepov kot nova organiziranost so dali prve pozitivne rezultate. Leti se kažejo v boljši delovni disciplini in nadzoru nad delom ter večjem izpolnjevanju proizvodnih nalog. Ker pa je način dela v železarski industriji zapleten, so seveda ti premiki počasni. Težko je tudi pričakovati, da bi naša temeljna organizacija že v letošnjem letu ali bližnji prihodnosti ustvarila toliko dohodka, da bi mogla pokriti še vedno visoke obveznosti. Ob tem bi dodal, da je obveščanje naše javnosti o poslovanju TOZI) Hladna valjarna Bela včasih premalo objektivno. Predvsem pri prikazovanju naših finančnih rezultatov poslovanja bi se kazalo izogniti senzacionalizmu. Malo utopi-stično bi bilo namreč pričakovati, da bi neka temeljna organizacija s tako velikimi obveznostmi kot samostojna obračunska enota uspešno poslovala že v prvih letih obratovali ja.« S. SAJE SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Kako uskladiti poklicne namere in možnosti izobraževanja (3) ■M V prejšnjem sestavku smo že razkrili nekatere /a fcate. v katerih se bomo verjetno znašli ob letošnjem ^pisu osmošolcev. Tokrat povzemamo stališča in za kjjučke strokovne službe, ki so se oblikovali ob pregledovanju rezultatov. Ugotovitve nalagajo vsekakor težavno delo ne le šolstvu, skupnostim za zaposlo vanje, izobraževalnim skupnostim in drugim, par pa *udi celotnemu združenemu delu Samo /. načrtnim, sistematičnim in odgovornim delom bomo lahko bostopno razreševali številna protislovja, ki so se ko bjČila že vrsto let. Problemi, o katerih pišemo, pa se ob vsakokratnem vpisu pokažejo še v ostrejši luči. , L Kadrovski viri so omejeni. Na Gorenjskem za 5ljuči vsako leto šolanje od 2300 do 2800 osmošolcev *o. glede na to, da se rodnost verjetno ne bo bistveno Spreminjala, dotok kadrov iz drugih območij pa bo **čel presihati ali bo celo presahnil, je treba v gospo ^arstvu in družbenih dejavnostih pač računati le s to-*ik$nim virom delavcev. v 2. Ze zdaj in pa seveda v prihodnje bodo morali ^iti takšni omejeni kadrovski vin temelj investicij- skega in ekonomskega razvoja, ne pa obratno, kot je bilo zdaj marsikje. 3. Reševanje problema neskladnosti med kadrovskimi potrebami združenega dela in poklicnimi odločitvami osmošolcev se bo začelo s kvalitetno izpeljavo usmerjenega izobraževanja Pri tem bodo imele pomembno vlogo prav OZI) z realnim srednjeročnim in dolgoročnim načrtovanjem kadrov, izdelanim sistemom napredovanja kadrov, stimuliranja deficitarnih poklicev, itd. Uspehi pa bodo vidni zaradi sedanje kvalitete večine kadrovskih služb šele po več letih sistematičnega dela. 4. V letošnjem šolskem letu se še posebej ob znanih namerah in pa kapacitetah šol zaostruje vprašanje vpisa v štiriletne srednje šole. Za okoli 4 razrede učencev bo treba poskrbeti za dodatne kapacitete šol oziroma učence preusmeriti. 5. Za polovico več pa je razpisanih učnih mest, kot pa je namer osmošolcev Kažejo se veliki primanjkljaji posebno pri nekaterih poklicih, na to pa vpliva še tradicionalna delitev na moške in ženske poklice. 0. Kljub delnemu izboljšanju še vedno ostaja značilna delitev na poklice za fante in dekleta, kar še pospešuje neugodno sliko poklicnih presežkov in primanjkljajev« Doslej pri spreminjanju tega stanja nismo bili posebno uspešni, prave vzroke in načrt ukrepov pa bi morda odkrila posebna raziskava. 7. Poklicne in izobraževalne ambicije gorenjskih osmošolcev dokaj presegajo raven m sestavo dela, kije na voljo. Rešitev tega neskladja je lahko dvojna: namere mladine je treba prilagodit i nameram oziroma Usmeritvi mladine Kratkoročno bo treba prav gotovo tudi poklicne namere prilagajati potrebam delovnega procesa, medtem ko dolgoročna in verjetno tudi sred-njeročna rešitev sloni na spoznanju, da je treba z modernizacijo, krepitvijo kvalitete m visoke finalizacije proizvodnje bistveno dvigniti zahtevnost iti pestrost drla Na ta način bomo lažje izravnavali razliko med sorazmerno visokimi izobraževalnimi ambicijami mladine m zahtevnostjo dela. Franc Belčič /0 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske OBVEŠČA OBČANE da sprejema prošnje za dodatna stanovanjska posojila Prošnje sprejemajo poslovne enote: Jesenice, Cesta maršala Tita 8 Kranj, Prešernova 6 Radovljica, Gorenjska cesta 1 6 Škofja Loka, Titov trg 3a Tržič, Trg svobode 1 Skladno z zakonom o združenem delu Bled — V okviru sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva so se delavci z referendumom že izrekli za sprejem sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo, zdaj pa delavci po vseh delovnih organizacijah razpravljajo o samoupravnem sporazumu o dohodkovnih odnosih med gozdarji in lesno industrijo. S spremembami in dopolnitvami samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo so se gorenjski gozdarji in lesarji še bolj približali doslednemu uresničevanju zakona o združenem delu. Opredelili so cilje združevanja, naloge sestavljene organizacije, posebno so se zavzeli za učinkovito planiranje in dohodkovne odnose, skratka, sporazumu so dali novo, kvalitetno vsebino.Vsi so se zavestno odločili za to, da so vsa pomembna določila zakona o združenem delu sestavni del njihovega sporazuma ter so s tem napravili pomemben korak naprej k uspešni medsebojni povezanosti in uveljavljanju samoupravljanja. Na referendumu se je odločilo za spremembe in dopolnitve 34 temeljnih organizacij združenega dela ali 5500 delavcev in več kot 2600 kmetov-kooperantov. Zdaj pa delavci v temeljnih organizacijah združenega dela razpravljajo o samoupravnem sporazumu o dohodkovnih odnosih med gozdarsko in lesno industrijo na Gorenjskem. To je eden prvih posku-skov v Sloveniji nasploh, da bi tehtno uredili področje dohodkovne povezanosti. Prav dohodkovni odnosi so pomembna sestavina, vendar je prav pri tem vrsta težav in problemov. Gozdarji vsekakor hočejo imeti vpliv na surovino tudi tedaj, ko se že plemeniti, vsi skupaj pa si prizadevajo za čimboljše gospodarjenje. Ta sporazum konkretneje izhaja iz zakona o združenem delu in ker je prav za to področje med delavci veliko zanimanje, pričakujejo od javne razprave vrsto dopolnitev in pripomb, tako da bodo ob koncu lahko sprejeli kar najboljši sporazum in resnično začeli uveljavljati dosledne dohodkovne odnose med gozdarstvom in lesno industrijo. D. Sedej Nova šola v Radovljici Občani radovljiške občine že nekaj let s samoprispevkom pomagajo pri izgradnji šolskega prostora in vrtcev Radovljica — Koordinacijski odbor za gradnjo šolskih in vzgojnovarstvenih objektov vsako leto posreduje poročilo o delu in o finančnem poslovanju. Letos odgovarja tudi na delegatski vprašanji temeljne organizacije združenega dela športnega orodja Elan in LIP Tomaž Godec v Bohinjski Bistrici, ki sta želeli odgovor na vprašanje, koliko je bilo zbranega denarja iz samoprispevka in kako so ga porabili. Od leta 1968 plačujejo občani radovljiške občine samoprispevek za gradnjo šol in vrtcev. Do leta 1975 so zbrali skupaj z ostalimi viri, krediti, proračunom in drugimi — skupaj več kot 67 • milijonov dinarjev. Večino teh sredstev so namenili za osnovne šole Gorje, Lipnico, Lesce, Radovljico. Bled, Bohinjsko Bistrico ter za pripravljanja dela za osnovno šolo Begunje. Od leta 1975 do leta 1978, ko občani prispevajo 2 odstotka od bruto osebnega dohodka so zbrali skupaj z ostalimi viri več kot .70 milijonov dinarjev. Porabili so jih za osnovno šolo Begunje, za dograditev telovadnic v osnovnih šolah Radovljica, Lesce, Bled in Bohinjska Bistrica, za vrtca v Kropi in v Radovljici, na Bledu, v Lescah, v Srednji vasi, v Podnartu, za posebno osnovno šolo, za osnovne šole Lesce. Bled. Bohinjska Bela in Lipnica. Od leta 1908 do leta 1975 niso uresničili vsega programa izgradnje in so nastale nekatere neporavnane obveznosti zaradi podražitve pri gradnji. Sole v Radovljici, na Bledu, v Lescah in v Bohinjski Bistrici so bile zgrajene, telovadnice pa le do tretje faze, za gradnjo osnovne šole v Begunjah pa so lahko namenili le nekaj sredstev. Decembra 1974 so sprejeli samoupravni sporazum o programu in financiranju dograditve šolskih objektov, otroških vrtcev in posebne osnovne šole v Radovljici. Ta sporazum ponovno uvaja 2-od-stotni prispevek od bruto osebnega dohodka do leta 1980 kot nadaljnji vir za izgradnjo šolskega in varstvenega prostora. Uspeli so dobiti premostitvene kredite za hitrejšo gradnjo. Po programu izgradnje do leta 1980 naj bi dogradili štiri telovadnice v osnovnih šolah Radovljica, Lesce, Bled in Bohinjska Bistrica, zgradili šolo v Begunjah, šest vrtcev v Begunjah, na Bledu, v Lescah, v Kropi, v Podnartu, v Srednji vasi ter v Stari Fužini ter zgradili posebno osnovno šolo v Radovljici. Do konca lanskega leta so tako zgradili vse telovadnice, šolo v Begunjah, vrtce v Begunjah, Kropi, na Bledu, v Srednji vasi, vrtec v Lescah pa je v gradnji in so zanj že namenjena sredstva. Letos pa bodo začeli z gradnjo posebne osnovne šole v Radovljici. Zgradili jo bodo na vzhodni strani zgradbe osnovne šole kot samostojni objekt, obenem z načrti za novo šolo pa so izdelali tudi načrte zgradbe za družbeno prehrano šolskih otrok, ki bo v neposredni bližini zgradbe posebne osnovne šole in osnovne šole. D. Sedej BORCE 31. DIVIZIJE (Gradnikove, Prešernove in Vojkove brigade ter drugih enot) vabimo na tradicionalno t<>\ariško srečanje, ki bo 3. marca 1979, ob 19. uri v prostorih Doma JLA v Ljubljani. Odbor borcev 31. divizije ® RADOVLJICA 8. zasedanje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovljica v torek, 6. marca, ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska cesta 19 Dnevni red 1. Potrditev zapisnika 7. seje družbenopolitičnega zbora dne 6. februarja 1979 2. Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju 3. Predlog za izdajo zakona o osnovni ioli 4. Predlog za izdajo zakona o vzgoji in varstvu orcisolskih otrok 5. Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa občine Radovljica za leto 1978 6. Predlog odloka o nagradah in nadomestilih sodnikom porotnikom 7. Predlog družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979 8. Družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske graditve v SRS 9. Poročilo o delu v letu 1978 ■ — javnega pravobranilstva Gorenjske — sodišča združenega dela Kranj — družbenega pravobranilca samoupravljanja — občinskega sodišča v Radovljici — javnega tožilstva Radovljica — sodnika za prekrške — postaje milice 8. zasedanje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Radovljica v sredo, 7. marca, ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Radovljica Gorenjska cesta 19 Dnevni red 1. Osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju 2. Predlog za izdajo zakona o osnovni soli 3. Predlog za izdajo zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok 4. Potrditev zapisnika 7. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 7. 2. 1979 5. Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa občine Radovljica za leto 1978 6. Predlog odloka o nagradah in nadomestilih sodnikom porotnikom 7. Predlog odloka o preimenovanju ulic v krajevni skupnosti Lesce 8. Osnutek odloka o pokopališkem redu v občini Radovljica 9. Predlog odločitve o ustanovitvi novega dela pokopališča v Radovljici 10. Predlog družbenega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979 11. Družbeni dogovor o racionalizaciji stanovanjske graditve v SRS 12. Poročilo o delu v letu 1978 — javnega pravobranilstva Gorenjske — sodišča združenega dela Kranj — družbenega pravobranilca samoupravljanja — občinskega sodišča Radovljica — javnega tožilstva Radovljica — sodnika za prekrške — postaje milice 13. Delegatska vprašanja 8. zasedanje zbora združenega dela skupščine občine Radovljica v sredo, 7. marca, ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Radovljica, Gorenjska cesta 19 Dnevni red 1. Osnutek zakona o usmerjenem i /nliraževanju 2. Predlog za izdajo zakona o osnovni šoli 3. Predlog za izdajo zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok 4. Potrditev zapisnika 7. seje /bor« združenega dela z dne 7. 2. letos 5. Predlog odloka o potrditvi zaključnega računa občine Radovljica za leto 1978 8. Predlog odloka o nagradah in nadomestilih sodnikov porotnikov 7. Predlog dru/licnega dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979 8. Predlog družbenega dogovora o racionalizaciji atanovanjski graditve v SRS 9. Poročila o delu \ 'itn — družbenega pravi I < iHca samoupravljanja — sodišča združenog! . • Kranj — občinskega sodi; i . Ijici — javnega tožilstva H Ijica — javnega pravobranilstva Gorenjske — sodnika/a prek i - U i — postaje milic«' 10. Delegatska vprašanja Pri samoupravnih splošnih aktih, ki so jih posredovale nekatere organizacije združenega dela o osnovah in merilih za razporejanje sredstev za osebne dohodke, so bile osnove in merila za oseben dohodek enake osnovam in merilom pred uveljavitvijo zakona o združenem delu. Osnova je analitična ocena delokrogov, del in nalog in gre tako kot prej za oceno delovnih mest. Za enako oceno delokrogov so dobili delavci enak osebni dohodek, osnova za tako delitev pa je bila običajno šolska izobrazba. To pa ni v skladu z zakonom. Sodišče združenega dela je obravnavalo tudi nekatere druge nepravilnosti v organizacijah združenega dela gorenjskih občin. Spori zaradi osebnih dohodkov Vedno več sporov zaradi denarnih zahtevkov delavcev — Sodišče združenega dela Kranj je lani prejelo 150predlogov več kot leto prej Delegati vseh treh zborov skupščine občine Radovljica bodo obravnavali poročilo o delu sodišča združenega dela Kranj za leto 1978. Lani je sodišče prejelo 503 predloge ali 150 več kot leta 1977. Število sporov se je v občini Kranj zmanjšalo za malo manj kot 7 odstotkov, za 1 odstotek se je povečalo v Radovljici in v Škofji Loki za okoli 6 odstotkov. V primerjavi z letom 1977 so znatno porasli spori o denarnih zahtevkih delavcev. Sodišče je dobilo 95 predlogov ali za 56 odstotkov več kot leto prej. Gre za plačilo razlik v osebnih dohodkih po različnih temeljih, po analitični oceni dela in nalog. Delavci se pritožujejo tudi zaradi odškodnin ob nesrečah pri delu, ob izplačilu jubi lejnih nagrad in ob raznih drugih nadomestilih in prejemkih. Organizacije združenega dela pa so v 52 primerih zahtevale vrnitev denarja od delavcev in v 19 primerih vrnitev stanovanjskega kredita. Tudi spori o delovnih razmerjih so porasli, vendar ne tako občutno. Sodišče je dobilo 30 predlogov več, spori pa so predvsem zaradi objave prostih del in nalog, zaradi prenehanja delovnega razmerja, zaradi premestitev in ostalih nerešenih zadev. Sodišče je večino sporov rešilo v dveh mesecih. Ustavnemu sodišču so v dveh primerih predlagali oceno o usklajenosti samoupravnega splošnega akta z ustavo in zakonom. Sodišče združenega dela je razveljavilo več sklepov, med drugim sklep centralnega delavskega sveta komunalnega podjetja Kovinar in temeljne organizacije kovinska predelava, ker so konkretne višine o dnevnicah in različne zneske sprejela delavska sveta. Niso pa jih sprejeli delavci. Špecerija Bled, TOZD Maloprodaja je tudi na neveljaven način sprejela pravilnik o sistematizaciji delovnih mest in delovnih opravil. Proti dogovoru o davčni politiki Radovljica — Izvršni svet skupščine občine je že obravnaval osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1979. Izvršni svet se namreč ne strinja s predvideno povišano davčno stopnjo za storitve, ker je smatral, da bodo načrtovani proračunski prihodki za leto 1979 zagotovljeni tudi brez takšnega povišanja stopenj. Odbor za pripravo predloga dogovora ni upošteval pripomb radovljiškega in drugih izvršnih svetov, razen stopnje od dohodka raznašalcev časopisov, knjig, kjer je stopnjo znižal od predvidenih 20 odstotkov nazaj na staro stopnjo 10 odstotkov. Radovljiški izvršni svet se že lani ni strinjal s 7. členom, ker načrtovani proračunski prihodki za leto 1979 zagotavljajo uresničevanje načrtovanih ciljev brez povišanih davčnih stopenj in ker bi povišane stopnje povzročile samo dodatno stroškovno obremenitev izplačevalcev oziroma naročnikov storitev. Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike po predlogu izvršnega sveta delegati vseh treh zborov skupščine občine tako ne bi sprejeli. Zaključni račun Proračunska služba oddelka za gospodarstvo in finance je pripravila predlog zaključnega računa proračuna občine Radovljica za leto 1978 in ga predložila izvršnemu svetu in vsem zborom skupščine občine, skupaj z odlokom. Izvršni svet je predlog zaključnega računa sprejel s tem, da se nerazporejena sredstva v višini milijon 327.000 dinarjev razporedijo za več namenov. 500.000 dinarjev naj bi namenili za dotacijo za odpravo posledic poplav, 430.000 dinarjev kot prispevek in soudeležbo pri sanaciji sirarne Kmetijske zadruge Srednja vas v Bohinju, 242.000 dinarjev za kritje materialnih stroškov upravnemu organu skupščine občine Radovljica ter 155.000 dinarjev za potrebe urejanja stavbnih zemljišč. Kmetijska zadruga Srednja vas bo morala predložiti sanacijski program, nerazporejena sredstva v višini milijon 85.000 dinarjev pa naj bi za dobo treh mesecev dali kot premostitveni kredit koordinacijskemu odboru za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih ustanov, obveznost rezervnega sklada in obveznost do upravnega organa pa naj bi se poravnala takoj po sprejetju zaključnega računa. Nov del pokopališča Delegati bodo na treh sejah zborov razpravljali o osnutku odloka o pokopališkem redu v občini Radovljica, ker je prejšnji prejšnji odlok že zastarel. S pokopališkim redom se bodo uredila vprašanja reda, čistoče, miru na pokopališču, dodeljevanje in vzdrževanje grobov in ostala vprašanja. Za nove površine predvidevajo parkovno ureditev. Krajevna skupnost Radovljica je že pred časom tudi začela z ureditvijo novega dela pokopališča, ker je sedanje prenapolnjeno, obenem pa je zgradila tudi nove mrliške vežice. Upravljavec novega dela pokopališča bo komunalno gospodarstvo Rado V-ljica, novi del pa se ho urejal parkovno. Jod t Rolc: »Živahna razprava in dobra udeležba« Pred sejo vseh treh zborov skupščine občine Radovljica m vprašali predsednika družbenopolitičnega zbora Joftta Rek* o delu zbora in o tem, katerim vprašanjem bo namenjena na a? posebna pozornost delegatov. »Delo družbenopolitičnega zbora ocenjujemo kot dobro, čeprav* še vedno pojavlja nekaj problemov. Delegati se vestno udeležujejo« in kvalitetno razpravljajo, vendar se včasih zgodi, da izražajo le sv* stališča in ne vedno stališča sredine, iz katere izhajajo. Prav gotovo« treba spregovoriti o metodah dela in večjo pozornost posvetiti m njem in sklepom predsedstva občinske konference SZDL ■* zasedanji skupščinskih zborov. S takimi stališči naj bi prihajali na* in tako ne bi bilo več razhajanj in različnih stališč. Družbenopolk*' zbor zdaj obravnava zadeve, ki so vsebinsko pomembne za zbor* vedno manj razpravlja o vprašanjih, o katerih lahko bolje in kvmbr neje spregovorita oba druga zbora. Včasih se pojavljajo še vedno ti drege, ko priganja čas, ko tako ne more biti kvalitetne razprave m* obravnava le formalna. Vse te pomanjkljivosti bi morali odpraviti Mislim, da bodo delegati na naslednji seji konkretno sprej o usmerjenem izobraževanju ter seveda o poročilih državnih oi Zanimivo bo poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja"! ročilo pravi, da prosijo za pravobranilčevo pomoč večinoma delam* vedno pa je premalo pobud samoupravnih organov in delavskih ko ter družbenopolitičnih organizacij. Sklepi, ki jih bodo sprejeli dt bodo vsekakor zahtevali obravnavo in ukrepe v posameznih srw še posebno pa večjo aktivnost družbenopolitičnih organizacij prh reševanju perečih vprašanj v delovnih organizacijah.« DOGOVORIMO SE Občani zahtevajo višje c< Na število prometnih nesreč vplivajo tudi ozki prehodi, slabe ceste, neun /<710 križišča. V Lescah so poskrbeli za varnost pešcev s primernimi plaćmki ob prometni cesti... Javno pravobranilstvo Gorenjske je organizirano za vseh pet gorenjskih občin. Ena izmed najbolj pomembnih nalog, ki jih opravlja, je varstvo družbenega premoženja. Na tem področju naletijo na precejšnje težave, kajti tisti, ki upravljajo z družbenim premoženjem, večkrat ne upoštevajo vseh zakonitih določil pri sklepanju raznih pogodb. Po zakonu o prometu z nepremičninami morajo vse družbenopravne osebe predložiti pravobranilstvu pogodbe, ki jih sklenejo z občani ali civilno pravnimi osehami. V večini primerov so ugotovili, da cena nepremičnine bodisi zemljišča ali pa stavbe ni bila v skladu s prometno vrednostjo. Velikokrat se zgodi, da občina, krajevna skupnost ali drugi nameravajo pridobiti stavbo ali zemljišče zaradi urbanističnih potreb, za gradnjo stanovanj, cest, občani pa običajno zahtevajo ob prodaji višje cene kot je resnična vrednost. Tako višjo ceno je kupec navadno tudi pripravljen plačati, da bi se izognil dolgemu postopku razlastitve Pogosta napaka pa je, da čakajo do zadnjega trenutka Tako je investitor v časovni stiski in pripravljen popustiti Pogodbe, ki so sklenjene v škodo družbenega premoženja so tako nezakonite. Zakon o razlastitvi v svoji dopolnitvi tudi pravi: če razlastitveni upravičenec preskrbi prejšnjemu lastniku in drugim imetnikom stanovanjske pravice drugo ustrezno stanovanje, se odškodnina /a stano- Več samomorov Radovljica - Postaja milice Radovljica z oddelki na Bledu ui v Bohinjski Bistrici, posreduje delegatom vseh t reh /borov poročilo 0 delu v preteklem letu V poročilu ugotavljajo, da število kaznivih dejanj na območju Radovljice upada Največ so zabeležili premoženjskih deliktov, mam pa je bilo hujših kaznivih dejanj. Največji problem predstavljajo tatvine ii avtomobilov, aktualen problem s,, vdori v stanovanja iti tatvina denarja, Zaskrbljujoč porast predstavljalo kazniva dejanja nasiini*kega on nasanja Lani |e bila tudi občutno val samomorom. saj jih fa buo leta 1077 5, lani pa 16 Varoki »o i družinskih oeaoglaajih, alkoholizmu, neoadravfjivih boleznih. duAevnfli motnjah. Kršit ve javnega reda m 90 bHs v rahlem porastu Alkohol \ večin, primerov botruj« krtotvam javnega reda in miru. Stanje pTO-,„,.,,„. varnost, ft« vedno ni povsem KadoVOljivO tudi Zaradi neustrezne prometne mlrast rukt ure l'.o.netn.h nesreč je bilo več. kar Hinsaiprtnini izidom s hudimi telesnimi poskod ban... pa ph ,e bilo 47 R«/■»'•> tega M' posta).. prometu.- mih.e obrav „avala na radovii.ške.n območju se 27 nesreč, od tega dve s smrtnim isidom, nesreč s hudimi telesnim, poškodbami pa je bilo 14. vanjsko hišo zmanjša na stotkov. To pa je lahko pr vsota in občani niso pr« popustiti in zahtevajo odšk( celoti in še drugo stanovati celo primer, ko je občan celotno odškodnino in L stanovanje, čeprav je stane hiši uporabljal le za vikend občasno bivanje, ker ima prebivališče v drugem kraju Podobni problemi nastai pri nakupu zemljišč za grad novanjskih sosesk. Večkrat dalni in urbanistični načrti lani, zemlja pa še vedno v lasti. V takem primeru je pr upravičenec občina, vendar i-lec postavi zelo visoko cea« stitorju se mudi in plača i Denar bi tako lahko veliko * neje uporabili za komunalno' mo. Zaradi teh problemov j nosti in jih poučili, kje in dobijo pravno pomoč. Objestnost v prometu Radovljica — Lani " sodniku za prekrške v Ri vložili 2057 novih zadev predlogov več kot leto Največ predlogov je posred splošna in prometna milici pa inšpekcijski organi in dro*/ Občinski sodnik za prekid izrekel ;158 varstvenih ukrep* prepoved vožnje motornej*/ žila. Vozniki so bili katff večinoma zaradi nedovoM prehitevanja, nepravilnega ^ vanja, vožnje pod vplive*! kohola, odklonitve pr« alkotest in vožnje brez u Občutno pa je po rasi prekrškov mladoletnike ležili so 51 prekrškov, največ zaradi kršitve pr varnosti cestnega pror tem je Šlo večinoma mladostno objestnost v mladostno onjestnost v m za željo, da bi mladi čird*f obvladali motorno vozilo *j nem prometu. Mlade so ^ i / v/troinim ukrerw-»n^5^ vali z vzgojnim ukrepom. minom. Pripravile utrokovne hIuit* *ku čine Kndnvljlca in Darinka Seče Delovno razmerje ne preneha takoj Družbeni pravobranilec samo-tpravljanja v Radovljici opravlja 'elo za Radovljico in za Tržič, v °*>eh občinah pa je 16.800 zaposlenih y organizacijah združenega dela, "^r je dokaj obsežno področje delo-va.nja. Lani je družbeni pravobranilec ^moupravljanja obravnaval 359 *^dev, že tretje leto pa so na prvem ***estu sporne zadeve s področja ^lovnih razmerij. Lani se je osebno ^glasilo pri pravobranilcu več kot *4Q delavcev, ki so se pritoževali *^radi težav na področju delovnih ^zmerij. Na prvem mestu so spori zaradi "fekinitve delovnega razmerja, sledjo spori zaradi razporejanja na ,rUga dela. V zadnjem času se do-**ja, da delavci, ki ne želijo več *lati v organizaciji, takoj zahtevajo Ukinitev delovnega razmerja in pri ne upoštevajo določil zakona, delavec mora ostati na delu še '^jmanj 30 dni. Tako delavci ^upravičeno izostajajo od dela in J^nijo. da jim bo tako delovno :***merje prenehalo. Neupravičeno ?<*stajanje pa je hujša kršitev plovnih obveznosti. Pri nas ni avtohtonega prenehanja delovnega zmerja. Ko delovne organizacije spreje-^^jo nove delavce, večkrat ne ob-^tijo vseh prijavljenih kandidatov odločitvi, predvsem pa so po-'^tijkljive obrazložitve. Poskusno delo postaja sporno, komisija, ki delavca ocenjuje, razpravlja sele na koncu poskusne dobe, ocene so subjektivne. Praviloma naj bi prei-skušali strokovno izobrazbo, zmožnosti in druge delovne lastnosti. Nesprejemljiva je praksa, da zahtevajo posamezne organizacije poskusno delo za slehernega delavca, ki želi skleniti delovno razmerje oziroma je poskusno delo pogoj. Spori so tudi zaradi delovnih norm in normativov, delitve sredstev za osebne dohodke, zaradi stanovanjskih razmerij, zaradi samoupravnega organiziranja, varstva družbene lastnine, medsebojnih odnosov, slabega obveščanja, zbiranja sredstev v krajevnih skupnostih in odškodninskih zahtev. Posebno varstvu družbene lastnine bi morali v prihodnje posvetiti več pozornosti. Lani je pravobranilec obravnaval nekaj zadev zaradi nevestnega ravnanja s premoženjem, nemalo upravičenega negodovanja pa je med občani zaradi projektantskih rešitev na posameznih stavbah. Predlagatelji za obravnavanje zadev so bili spet v večini primerov posamezni delavci ali skupine delavcev, pravobranilec pa je največkrat opozarjal, predlagal in posredoval pobude. Pismeno je posredoval posebno tedaj, ko v organizacijah niso sprejeli samoupravnih aktov. V roku atvine pred sodiščem ^jttadovljica — Občinsko sodi-▼ Radovljici je lani obrav-?Valo 10.222 zadev, na novo 9.729 Struktura kaznivih dejanj e, da so obravnavali največ zadev J^r družbeno in zasebno pre-^^Ženje, zlasti tatvin. Na področju krškega kriminala je bilo £ poneverb, obravnavali pa so gozdne tatvine, nevestno go-arsko poslovanje, nedovoljeno t>vino in ponareditev poslovnih *n. Pred sodiščem so se občani tavarjali tudi zaradi več drugih j^riivih dejanj. Mladoletnih storilcev ni bilo to. Po podatkih je število kaz-^h dejanj poraslo, vendar primeri kažejo na posebno družbeno ne-*Tjo problematiko, ki bi izstopala dolgoletnega poprečja. Večina ^enih sodb je bila pravilnih, saj l^ile zoper sodbe le redke pritožbe. ii:a področju civilnega sodstva je * najbolj upadlo število tožb v Zakon o usmerjenem izobraževanju Osnutek zakona o usmerje-*Hm izobraževanju obsega več ^jglavij. Poleg temeljnih določil, ^ katerih se opredeljuje usmer-^no izobraževanje in njegov •V>ložaj v združenem delu so "zglavja o temeljih družbenoekonomskih odnosov, program Sgojnoizobraževalnih storitev, ^moupravna organiziranost, pramce in obveznosti učencev in tudentov. Osnutek nalaga temeljnim organizacijam, da s r^moupravnimi splošnimi akti Redijo pravice in obveznosti flavta, ki se izobražuje, zlasti jT**avico do odsotnosti z dela, ^avico do nadomestila osebnega ^hodka in pravico do primernih plovnih in življenjskih pogojev. J^azen tega se v zakonu tudi feNrdvideva, da izobraževalne organizacije določijo časovno raz ^preditev izobraževalnega dela, Vetek in koncec šolskega leta in Minimalni obseg šolskih počitnic. pravnih zadevah. Največ je bilo sporov iz stvarnega prava, sporov iz pogodb in pravnih poslov, sporov zaradi preživljanja otrok. Postopki v civilnem sodstvu so biii v večini primerov hitri in učinkoviti. Sodišče je uspešno opravilo naloge, ki jih mora opraviti po ustavi in po zakonih. . Tudi v poročilu o delu občinskega javnega tožilstva v Radovljici zavzemajo pomembno mesto predvsem tatvine, ki jih je bilo največ ter prometna kazniva dejanja. Storilci SO se pojavljali navadno posamezno. Za razliko od prejšnjega leta je bilo tudi več kaznivih dejanj nasilniškega obnašanja Javno tožilstvo v Radovljici je lani prejelo 549 ovadb za polnoletne storitve" kaznivih dejanj ter 39 ovadb zoper mladoletnike. Na občino Radovljica odpade 274 ovadb za dejanja, za katera je zagrožena kazen do pet let zapora in 23 ovadb za kazniva dejanja, pri katerih je zagrožena kazen nad pet let zapora. ni aktov, ki urejajo statusna vprašanja, v občini sprejelo 6 organizacij združenega dela, v Tržiču pa 5. Med akti je največ nesprejetih samoupravnih sporazumov o medsebojnih pravicah in obveznostih TO/A) in delovnih skupnosti. Samoupravno planiranje je bilo najbolj šibko področje, zato bo v prihodnje treba več strokovne pomoči. V obeh občinah niti ena krajevna skupnost nima sporazuma o osnovah plana s temeljnimi organizacijami. Splošne akte, ki urejajo delovna razmerja, so v Tržiču sprejeli vsi, v Radovljci pa jih niso sprejeli še v 18 odstotkih organizacij združenega dela. Pri zamujanju gre predvsem za manjše delovne organizacije, ki tudi zaradi kadrovskih problemov le s težavo urejajo tudi to področje. Zakon o šoli in varstvu Predlog zakona o osnovni šoli temelji na tem, da bo osnovna šola še naprej zasnovana kot obvezna osemletna splošnoizo-braževalna šola in del enotnega vzgojnoizobraževalnega sistema v Sloveniji. Zakon bo uvedel obvezno organizirano pripravo otrok na vstop v osnovno šolo in v ta namen predvidel sodelovanje osnovnih šol z vzgojnovarstveni-mi ustanovami. Vzgoja in izobraževanje v šoli temeljita na marksizmu, dosežkih sodobne znanosti, tehnike in kulture. V osnovni šoli se učenci izoblikujejo v vsestransko razvite osebnosti ter se pripravljajo na življenje in delo, na samoupravljanje ter vzgajajo v duhu pridobitev socialistične revolucije, bratstva, enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije in vseh delovnih ljudi. Predlog zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ureja vzgojo in varstvo predšolskih otrok kot del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji. Zakon opredeljuje vlogo vzgojnovarstvenih ustanov pri uresničevanju družbenega smotra predšolske vzgoje in jih zavezuje, da pri uresničevanju nalog sodelujejo z družbenimi organizacijami, društvi, organizacijami združenega dela in s krajevnimi skupnostmi. Sveti vzgojno varstvenih ustanov naj bi sprejeli program dela, s katerim bi določili vsebino, vrsto in obseg dejavnosti. Racionalizacija stanovanjske gradnje Predlog družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske gradnje v Sloveniji vsebuje načela in naloge za uresničevanje racionalizacije v stanovanjski gradnji, načela ekonomskih odnosov med dejavniki, sistem in organizacijo dogovarjanja 0 racionalizaciji ter neposredne obveznosti udeležencev Družbeni dogovor predvideva predvsem izdelavo srednjeročnih programov racionali-zacijskih ukrepov ter ustanovitev odbora udeležencev družbenega dogovora o racionalizaciji. Značilnost dogovora je. da predvideva razširjen krog podpisnikov. Sistemi dogovorov o racionalizaciji, oblikovanju cen ter o družbenem planiranj« predstavljajo kvalitetne premike, ki zagotavljajo pbzi-tivnejše rezultate na področju stanovanjske graditve. Vlaganja v stalni proces racionalizacije ne pomenijo zvišanja stroškov, temveč izredno rentabilne kratkoročne naložbe ter stabilizacijo cen stanovanj. Podpisnik dogovora naj bi bil predsednik skupščine občine Ra- dovljica, izvršni svet pa priporoča in predlaga komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, da predlaga vsem zborom, da imenujejo v odbor udeležencev dogovora člana Mirana Bogataja kot predsednika izvršnega odbora stanovanjske skupnosti in za namestnika Jankota Repeta kot predsednika odbora za gradnjo pri skupščini stanovanjske skupnost i. DOGOVORILI SMO SE Plan občine RADOVLJICA - Na februarskih sejah vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so delegati razpravljali in sprejeli predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Radovljica za leto 1976 do 1980 v letu 1979, podprli gradnjo družbenega doma in muzeja v Bohinjski Bistrici, se enoglasno strinjali s predlogom družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencev NOV in drugih vojn, ki jih urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi, z osnutkom zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela in s predlogom odloka o ureditvi opravljanja blagovnega prometa v imenu organizacij združenega dela in na njihov račun. Sprejeli so tudi predloge odloka o elementih za določanje odškodnine za razlaščena zemljišča ter o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Radovljica, o organizaciji in ureditvi poslovanja veterinarsko higienske službe ter dali soglasje k določitvi vodje enote temeljnega sodišča Kranj v Radovljici. POZORNOST KOOPERACIJSKI PROIZVODNJI Na seji družbenopolitičnega zbora so govorili o pripombah in stališčih predsedstva občinske konference SZDL na predlog resolucije. Predsedstvo se je zavzelo, da družbeni plan ne sme biti plan želja, temveč rezultat realnih možnosti. Občinsko resolucijo naj bi dopolnili z nalogami ki izhajajo iz republiške resolucije, preučili naj bi odnose v komunali med delovno organizacijo in temeljnimi organizacijami ter interesnimi skupnostmi, poskrbeli naj bi za boljšo preskrbo občanov, svoje mesto naj bi dobile manjše obrtne delavnice, nujno pa je tudi združevanje tekstilne industrije. Več naj bi v občini napravili tudi pri razvoju kmečkega turizma, trgovine in turizma. Na zboru krajevnih skupnosti je blejska delegacija predlagala, da se posestvo Blata preseli drugam, da se organizira enotna pogrebna služba, krajevna skupnost Brezje pa se je spraševala, kakšna bo organizacija skupnih služb krajevnih skupnosti. Krajevna skupnost Ribno je zahtevala pojasnilo, kdaj bo v program vključena gradnja otroškega vrtca in popravilo šole, krajevna skupnost Zasip pa je predlagala, naj se v razvojne naloge vključi tudi izgradnja mostu v Piškovcih. Največ pripomb so imeli delegati na seji zborov združenega dela. Delegat Iskre Lipnica je opozoril na kričeč problem ceste Podnart — Kropa, delegatka Murke na začetek gradnje nakupovalnega centra v Lescah. SPREMEMBE RESOLUCIJE Tako so delegati sprejeli dodatne spremembe in 'dopolnitve pri re- I "<**em tisti ki so zaposleni v šolstvu in v vzgojnovarHUvnih ustanovah ^mkec^uZ K« ^ji lahko tehtno ^^'JS^^^St **mi Soli, o usmerjenem izobraževanju ter o predlogu - akona zgojt $tvu šolskih otrok. Na sliki: osnovna šola Begunje. Janko Slivnik: »Nizke cene kmetijskih pridelkov« Delegat Janko Slivnik, kooperant (iozdnega gospodarstva je v razpravi dejal: »Poleg razvojnih nalog industrije in ostalih panog gospodarstva tudi kmetje prispevamo pomemben delež za razvoj kmetijstva. Kot temeljna organizacija kmetov smo enakovredno vključeni v združeno delo tudi / oskrbo kmetijskih pridelkov Zakon nam omogoča invalidsko pokojninsko zavarovanje ill tudi statut občine zagotavlja ekonomski polož.i|. socialno varnost, invalidsko-pokojninsko zavarovanje Pri cenah kmetijskih pridelkov se nam godi velika krivica. S proizvodi smo vezani pogodbeno, cene pridelkov se ne dvigajo sporedno z reprodukcijskim materialom. Tako tudi ne dosegamo osebnega dohodka, po drugi strani pa se nam dvigajo obveznosti. To je prispevek za pokojninsko invalidsko za\;irov an je. zdravstveno zavarovanje in še drugi prispevki Tudi ostali življenjski stroški se nam dvigajo kot OAtalim občanom. Kot na primer iztržek mleka v začetku 1977. leta za liter mleka je bil za par večji kot konec leta 1978. Krmila pa za (iS odstotkov dražja v nasprotnem sorazmerju. Zato zahtevamo, da se poleg vprašanja Višinskega kmetijstva rešuje tudi koopenn ijska proizvodnja, ki |e poleg družbene proizvodnje pomemben nosilec tržnih v iškov «< Delegate zanima.,. Na zadnjih sejah vseh treh zborov skupščine občine Radovljica so postavili več delegatskih vprašanj. Delegacija Gozdnega gospodarstva kmetov-kooperantov [ sprašuje: Zakaj invalidsko po- f kojninsko zavarovanje ni dokončno urejeno na območju ! regionalne skupnosti Kranj kot ima urejeno regionalna skupnost Ljubljana za kmete-kooperante, I ki je izenačena z delavskim. Imajo tudi enake zdravstvene izkaznice kot delavci in ostali svobodni poklici. Obenem delegacijo zanima, zakaj kooperanti pri Gozdnem gospodarstvu in kmetijskih zadrugah nimajo delegatskih mest v skupnosti zdravstvenega zavarovanja? Osnovno šolo Bled zanima: Ali jhe program dela v ekonomski šoli že prilagojen smeri računalništva in kje se bodo šolali po zaključnem letniku dijaki pedagoške smeri v Radovljici? Krajevna skupnost Bled: Kako se bo uredila limnološka postaja na Bledu v prihodnje? Krajevna skupnost Ribno si želi popravilo šole in vrtca ter ureditev lastništva zadružnega doma v Ribnem. Kdaj se bo to uredilo? soluciji in sicer: zagotovili naj bi primernejše oblike in materialne po goje za izobraževanje kmetov ir kmetijskih delavcev ob delu in tudi v usmerjenem izobraževanju. Na posameznih področjih naj bi upoštevali naslednje spremembe: Pri industriji izgradnjo nove tovarne pnevmatike in nove halt orodjarne ter pripravljalna dela za izgradnjo obrata galvanike v Podnartu ter gradnjo novih delovnih prostorov Kovinske delavnice Bled. Pri kmetijstvu organiziranje enotne kmetijske pospeševalne službe pn kmetijsko zemljiški skupnosti in obnova posestva Blato na Bledu upoštevajoč vodnogospodarske smernice. Gozdno gospodarstvo bo na daljevalo z uresničevanjem dol goročnega gozdnogospodarskega načrta obnove in varovanja gozdov. pri izkoriščanju pa zgradilo nove gozdne ceste. V sodelovanju z LIP bo začelo z izgradnjo mehaniziranega skladišča na Rečici. Ustanovila naj bi se poslovna skupnost za turizem na Bledu, komunalno gospodarstvo bo letos prevzelo vso komunalno dejavnost v mestih in večjih naseljih, interesna komunalna skupnost pa bo dokončala začete investicije. V skladu r programom za PTT promet se b< letos ob sodelovanju uporabniko zgradilo telefonsko omrežje nt Lancovem in dokončala mreža na Bledu, na področju Bled-Grad Letos se bo začelo graditi telefonsko omrežje v Podnartu. na Bledu in Zasipu ter v Kropi. Naročena bo in izdelana idejna študija plinifikacije območij Radovljice. Lesc. in Bleda, z delovanjem pa bo začela pretočna centrala v Soteski. Delegati so sprejeli tudi sklep, da se za eno prihodnjih sej skupščine pripravi informacija o problematik kmetijstva v družbenem sektorji kot tudi problematika družbenoeke nomskega položaja kmeta-proizva jalca. CENTER USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Ko so razpravljali o veterinarski službi, so menili, da se preučijo in preverijo predpisi ob zaračunavanju stroškov veterinarskih pregledov ter vprašanje financiranja obveznega pregleda objektov za rejo živali in izdajanje ustreznih dovoljenj z; promet z mlekom. Samoupravni sporazum o izgrad nji centra usmerjenega izabrale vanja v občini je sprejelo 11.(1* delavcev ali 93 odstotkov. Sprejel, pa ga še niso Klan Begunje. Speče rija Bled, Kovinska delavnica Bled Jelplast Kamna gorica. Zdravstven dom Bohinj in Kreda Radovna. Za radovljiško občino so predvidene naslednje programske zasnove: gostinska turistična usmeritev, eko-nomsko-blagovna usmeritev ter pedagoška gimnazija. Vse tiste delovne organizacije, ki še niso podpisale sporazuma, naj bi ga čimprej, v teh temeljnih organizacijah združenega dela in organizacijah združenegi dela pa naj bi sporazum obravnaval na zborih delavcev obenem z za ključnim računom za leto 1978. KINOPODJETJE KRANJ Komisije za delovna razmerja Kranj razglaša prosta dela in naloge za opravljanje del in nalog blagajne, osebnih dohodkov ter administrativno- strojepisnih del kadrovskih in splošnih zadev Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri z delovnimi izkušnjami — poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi na naslov: Kino-podjetje Kranj, Stritaireva ulica 1. Razglas velja do zasedbe. Kulturni praznik v Kropi Kranjski lutkarji na turneji v Italiji Pretekli teden so se kranjski lutkarji Prešernovega gledališča vrnili z uspešne turneje pri naših rojakih iz Italije. V petih dneh so najmlajšim Slovencem v Italiji odigrali 18 predstav. Tržaški Primorski dnevnik je obširno poročal o tem gostovanju ter pozdravil vsa prizadevanja in rezultate kranjskih lutkovnih entuzijastov. Z uspešno in lahko bi rekli tudi popularno »PRINCESKO NA ZRNU GRAHA« so Kranjčani v celoti opravičili svoje poslanstvo ter ponovno opozorili na visoko ustvarjalno in izpovedno raven njihovih lutkovnih predstav. Vsekakor je hvalevredno tako gostovanje in trud, da ne izgubimo rod najmlajših onkraj meje. Toda vse prevečkrat se nam ob takih dogo-kih vsiljuje vprašanje — kaj pa otroci pri nas? Trud kranjskih lutkarjev dobro izkoristijo po celi Sloveniji — tako je tudi prav, vendar pa na žalost iz leta v leto ugotavljamo, da kranjski lutkarji v domači občini, v Kranju, kljub velikim potrebam po otroških lutkovnih predstavah, skoraj ne igrajo. Do kdaj še? M. L. Kropa — Tudi v Kropi so nadaljevali s tradicijo proslav ob Prešernovem dnevu. To pot so jo izvedli člani DPI) Svoboda iz Podnarta, ki so tako vrnili obisk. K roparski zbor je namreč gostoval pri njih ob koncu decembra z novoletnim koncertom. Večer v Kropi je začel moški zbor, nadaljeval se je z recitalom šestih recitatorjev, končal pa spet /. zborom. Oba dela, govorni in pevski, sta bila vredna obiska in pozornosti. Zborovsko petje ima v Podnartu lepo preteklost. Sedanji zbor se bliža svoji petnajstletnici. Približno prvo polovico je prepeval kot mešani, drugo kot moški zbor. Tega je najprej vodil Marjan Eržen, kmalu pa ga je prevzel Janez Foršek. Zadnji nastop je pokazal, da je zbor zelo napredoval. Za ponazoritev te rasti bi bilo potrebno navesti nekaj pojasnil, čeprav jih je težko na kratko in preprosto, hkrati pa jasno in prepričljivo razložiti. Dober dirigent lahko tudi z razmeroma povprečnim zborom kar hitro doseže petje, ki se točno drži notnega zapisa, dinamike in je tudi v intonačni čistosti zadovoljivo. Misel, da večina slovenskih zborov spada v to kategorijo, najbrž ni daleč od resnice. V njej je bil dalj časa tudi zbor iz Podnarta. Pot navzgor pa je ob pevcih, pripravljenih za redno delo (ne prepevanje!), odvisna pred- vsem od dirigenta, njegovega znanja, njegove muzikalnosti ter po-ustvarjalne moči. Vendar to še ni dovolj. Brez sposobnosti prenašanja lastnih glasbenih zamisli na pevce ne gre. V takem primeru zbor poje lepo, ubrano, manjka pa tista notranja doživetost, ki poslušalca najbolj prevzame, čeprav ne gre za pesem, katere priljubljenost je že sama po sebi dovolj, da ji prisluhnemo. Redki so dirigenti, ki takoj na začetku dela Z amaterskimi zbori pokažejo take sposobnosti. Večina si jih nabira dolga leta. Kdor z malo večjo pozornostjo spremlja dejavnost naših zborov, kaj lahko ugotovi rast tistih zborov, ki so jih pred leti prevzeli mlajši dirigenti in si ob delu družno z zbori nabirali izkušenj. Predvsem njim gre zasluga, da se je povprečni nivo zborovskega petja v Sloveniji zelo dvignil. V našem ožjem okolišu pa velja trditev za rast tudi za moški zbor iz Podnarta. Lepo število 22-članskega zbora ima kljub mladosti že kar lepo pevsko preteklost, ki je pripomogla, da je dirigent Foršek lahko začel z zborom tudi muzicirati in tako pesmim dati primeren vsebinski izraz. Zdaj lahko zbor že posega po glasbeno in izrazno zahtevnejših pesmih kot je bila npr. na zadnjem nastopu Mirkova Sumi potok, šumi. KG V petek zvečer je bila v mali galeriji v mestni hiši v Kranju odprta* razstava fotografije, ki sta jo pripravila Gorenjski muzej Kranj in slovenske fotografije. Marko Aljančič, član Odbora kabineta slove* grafije, kije razstavo odprl, je v uvodni besedi povedal, da je ideja vi stavi stara že najmanj osem let in je prišla med ljudi z veliko zamud niška fotografija je v svetu prav tako iskana kot umetniška slika. I so ljudje zaman spraševali, kje bi jo lahko kupili. No, in zdaj Je tu. stavo ni bil narejen poseben izbor, naredili so ga umetniki sami, [ tem ozirali tudi na poprečni okus potrošnika, ki ima raje klasično Umetniki pa so ob tej priložnosti tudi pokazali, kako naj 6o opremljena: v okviru, v steklu, v mapi. na kartonu itd. Cene razstavljenim fotografijam - nekatere so tudi umetniško obdelt fotografike - se gibljejo <>» v hakrolisku ■lože- Petek, ki je borcev, o veliki je prvič Tako padel JZŠla leta izdajo je januarja NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigo S XIV. DIVIZIJO Knjigo poftJ ? 11«' na naslov Bogata fotomonogrufija S" straneh ohranja spomin m: I pot štirinajste divizije IM Reg št os. i/k , izdane pi i I !!a obročno <,dplnitu s koncertom v Šmarju začel ^liževati s krajevno skupnostjo k*oarje, tako da že letos načrtujejo ^bratenje obeh krajevnih skupno* ^ i. Dramska skupina bo letos marca ^igrala igro Jara meščanka in jo ne-^jkrat ponovila še na drugih odrih. Drugo premieru pa načrtujejo na zaključku leta Moški pevski zbor pripravlja celovečerni koncert in štiri koncerte skupaj z drugimi pevskimi zbori. Sodeloval bo tudi na reviji pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Za predsednika so na seji ponovno izvolili Antona Šolarja. Najstarejšega člana društva Milana Kaganela, ki bo letos praznoval življenjski jubilej, KO-let nico, pa so izvolili za častnega podpredsednika društva. Na zaključku so v razpravi poudarili, da bi morala občinska samo upravna interesna kulturna skup nost nuditi več finančnih sredstev podeželskim društvom, ki so odmak njena od centra m je večina kraja nov vezana le na domače kulturne prireditve. Ciril Rozman bo najverjetneje tudi sedež Zveze Z ustanovitvijo Zveze bodo društva v Sloveniji trdneje povezana in taka bodo laže nastopala pri uveljavljanju ugodnosti za člane pri koriščenju turističnih in gostinskih uslug V naturističnih kampih in naseljih in si prizadevala, da se izenači status domačega turista — naturist a s tujim gostom. Predstavniki nat urist ičnih društev so se na tem sestanku v Kranju tudi dogovorili, da članarina za letos, kljub vsem podražitvam, ostane nespremenjena — 100 din. Na Gorenjskem se prijatelji naturizma še vedno lahko vključujejo pri Alpe-1 oiiru - v turistični poslovalnici v hotelu Creina. Mia Gorenjski turistični zvezi ali pa pišite na naslov: DNC, Krati). Koroška 27. I) I) NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč Planica — V dolini skakalnic pod Poncami že dalj časa tečejo intenzivne priprave na bližajoče se svetovno prvenstvo v smuških poletih. Med mnogimi novostmi in pridobitvami so tudi prenovljeni gostinski objekti v Planici. Na sliki: obnovljeno in povečano gostišče »Kavka« pod vznožjem planiške velikanke. — A. Kerštan (8. zapis) Spričo one — za nekatere preslabe reprodukcije podobe kužnega znamenja pri Cerkljah na Gorenjskem ob prejšnjem zapisu — objavljam še dve sličici taistega znamenja (z vklesano letnico 1645). Saj se prav zdaj očitno vidi kako je čas, kako so leta in kako je drevo preraslo ne tako nizko kužno znamenje (v višino meri več .kot 2 m!). Morda je bila roka, ki je vsadila ob znamenje mlado lipo že pred stoletji izjemno čuteča. Saj drugje stoje kužna znamenja povsem sama, hladna, izobčena od vsega živega. Drevesa nisem našel še ob nobenem takem žalostnem znamenju ... Vzgoja zdravilnih zelišč Kranj - Hortikulturno društvo iz Kranja bo priredilo jutri, 28, februarja, ob IK. uri v dvorani doma JLA v Kranju zanimivo predavanje O vzgoji zdravilnih zelišč. Predaval bo dr, Tone VVagner. organizator vrta zdravilnih zelišč v Žalcu. -Jk Kužno znamenje pod staro lipo v Cerkljah na Gorenjskem GRAŠČINA ČEŠENIK Po Valvasorju bi moral pravzaprav zapisati: Čemšenik. Kajti nad bakrorezom starega gradu je pod nemškim imenom (Scherenbichell) tudi »kranjsko« poimenovanje gradu: Csemsenik. — Le odkod nemško ime: od striženja, od škarii — ali od česanja, to menda ne? Cremšenik — utegnila bi biti čremsa, ki je dala gradu ime! Ćrem-sa (tudi »čemž«) je grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih. Latinsko ime rastline: Padus avium. Čremsa je tudi parkovno drevo. Le-to pa ima pokončne cvetoče grozde, po izvoru je iz Severne Amerike. Latinsko ime za to vrsto pa je: Prumus serotina. Iskanje sledi nas pripelje celo do čremoša in čremoža, gozdne rastline z belimi cveti v ko-bulih, ki diši kot česen. No, tako smo pa že pri današnjem imenu še ohranjene graščine: Češenik! Prvotna grajska stavba je bil le stolp. Le-tega so glede na prvo omembo v listinah postavili gospodje Cemšeniški (ali Cešeniški) 1. 1444. Vendar bi grad utegnil biti še starejši. Valvasor govori celo o letnici 1300. Takrat naj bi v gradu gospodoval NVulfing Cemšeniški (von Scherenbiichel). Njegov rod pa je izumrl; zato o prvotnih Čemšeniških ni več slišati, ne brati. Leta 1581 je v stolp udarila strela in v ognju je zgorel. Na isto mesto so nekaj let kasneje postavili nov grad. Zanj pa je zapisano že ime novega lastnika — enega iz rodovitne družine Lam-bergov. ODKUPLJENI LAMBERG Bili so Lambergi zaščitniki slovenskih protestantov, v svojih gradovih so jim nudili gostoljubje in — azil. Pa tudi zato so nam nekako simpatični — bolj kot drugi fevdalci — ker so gorenjskega rodu, četudi ne porekla. Leta 1600 je bil cemšeniški Viljem Lamberg ujet od Turkov. Iz ujetništva ga je rešila njegova žena Sabina, ki je zbrala 6(KM) goldinarjev in s to vsoto odkupila svojega soproga .. . Kako težko je zbrala ta denar, je razvidno iz listin, ki pričajo, da je morala graščino Cešenik zastaviti bogatemu kamniškemu meščanu Petru Schaunitzerju. Dne 8. oktobra 1. 1660 je na Češe-niku prenočil Leopold Prvi, avstrijski cesar, ko je potoval s Kranjskega na Štajersko. Malokje so se lastniki neke graščine tako menjavali kot prav pri Češeniku. Za Lambergi so grad prevzeli Sauerji, za njimi pa Raspi, Apfaltrerni, Rasterni, Minutilovi; od 1. 1901 je posest prešla v roke ljubljanskih trgovcev; najprej Sou-vanov, potem pa Urbancev (do zadnje vojne). KAKO JE DANES? Kot vselej, me je tudi to pot mikalo, pogledati, kako je s tem gradom danes. Vedel sem, da je bil v teku stoletij večkrat prezidan, vendar je ohranil nekaj starih prvin. — Ko pa sem oni dan stopal od Doba proti Turnšam, se mi je odprl prelep pogled na mogočno stavbo v soncu. Od daleč ... Od blizu pa je bil vtis porazen, nekdanja gotovo lepa stavba je zdaj ena sama podoba zanemarjenosti. V grajskih sobanah so zdaj nastanjeni delavci iz bližnje Kmetijske zadruge, ki sodi v sklop »Emone«. — Grad očitno propada. Kaže, da je tudi Zavod za spomeniško varstvo v nemoči dvignil roke. Najbrž bi bilo ceneje nanovo zidati, kot popravljati kar naprej! Tu staro kužno znamenje ni osamljeno — družbo mu dela košata lipa: morda prav tako stara kot znamenje — tdrej več kot 300 let! No, v veži, v levem zidu je še ohranjena kamnita ploščica z vklesanim gotskim napisom in letnico 1449. — Prvotnega portala z letnico 1612 nisem videl, morda je zamenjan in deponiran (zaradi varnosti). — V grajski kapelici je nekaj malega slikarij iz 1. 1742, ki jim naj bi bil avtor Franc Jelovšek. Nikakor ne smem prezreti vasice Cemšenik, ki obdaja današnjo graščino. Saj ima blizu 180 stalnih prebivalcev, ki obdelujejo dobro in rodovitno zemljo, v kolikor niso zaposleni na Količevem v papirnici ali pa v domžalskih tovarnah. S CHE K ENBICHI L fc. Bojan Globočnik: »Ni me strah velikanke!« PLANICA — Središče smučarskega skakalnega sporta, dolina peterih skakalnic pod Poncami, je med tednom gostilo najboljše slovenske smučarske skakalce, ki so tu trenirali in imeli republiško in dvoje državnih prvenstev. Republiško in državno je bilo na 90-metrski ter nato se na stari Bloud-kovi velikanki. Med našimi pogumnimi skakalci je bil tudi mladinec kranjskega Triglava Bojan Globočnik. Čeprav je Bojan, sedemnajstletni Kranjčan, učenec poklicne sole v Iskri, še mladinec in član SK Triglav, se je pogumno kosal na obeh skakalnicah s svojimi starejšimi vrstniki. Globočnik je začel svojo skakalno pot pri kranjskem Triglavu kot pionir. Prve napotke in skrivnosti skokov mu je dajal sedanji trener Triglava Janez Bukovnik. Bojan je kmalu začel kazati svoj skakalni talent, saj je med pionirji veliko obetal. Skakati je začel leta 1974, torej z dvanajstimi leti. Kot pionir je na troboju Julijska Krajina — Benečija — Koroška - Slovenija zabeležil svoj prvi mednarodni uspeh, saj mu je uspelo zmagati. Leta 1976 pa je osvojil tudi republiški pionirski naslov. Pri mlajših mladincih ni skakal slabo. Že naslednjo sezono ga na državnem prvenstvu za mlajše mladince dobimo na drugem mestu. Nato pa je pred lansko sezono na treningu na 90-metrski skakalnici v Planici tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo in izpahnil levo ramo. Konec je bilo upov za uspešno novo sezono. Preležal jo je v bolniški postelji in okreval, ter koval načrte za novo tekmovalno sezono. Ni pa obupal. Po okrevanju je začel ponovno s suhimi treningi. V začetku je stedil desno nogo, saj se je bal ponovno poškodbe. Vendar je le slo. Zagrizeno je vadil in vsak dan bolj obremenjeval svojo desno zlomljeno nogo. Tako je pripravljen dočakal to sezono in s prvim snegom se je že poganjal z odskočnih miz. Spet je hitro napredoval. 2e ga dobimo v državni mladinski re-prezantanci na turneji treh dežel. Tu je v generalni uvrstitvi dosegel odlično peto mesto. Z nafto mladinsko državno reprezentanco se je nato udeležil tudi svetovnega mladinskega prvenstva v Kanadi. Tu je bil med najboljšimi mladimi skakalci na svetu na dobrem štiriindvajsetem mestu. Kako je bilo v Kanadi? »Zdi se mi, da smo na prizorišče svetovnega prvenstva prišli nekoliko prepozno. Časovna razlika je le prevelika. Novo skakalnico pa smo preizkusili samo trikrat. To je bilo premalo za boljši uspeh. Čeprav sem bil tu štiriindvajseti, sem s svojo uvrstitvijo zadovoljen. Miza je dolga in na takih nismo navajeni skakati. Nimamo možnosti za trening, čeprav je tu Planica, vendar je devetdesetmetrska skakalnica le prelahka. Motil nas je mraz. V času prvenstva je bilo v Kanadi minus trideset stopinj.« Računate, da boste med reprezentan-ti za peto svetovno prvenstvo na velikanki bratov Gorišek? »Rad bi bil. Te velikanke me ni strah, a vseeno mi tudi ni, kako bo, ko bi se spustil po zaletišču in odskoči!. Prepričan pa sem, da bi šlo. Ce bom med tistimi, bo vse odvisno od prvenstva na 120-metrski skakalnici in morda bom nastopil tudi na poletih v Oberstdorfu od 1. dn t. marca.« Bojan je skromen, a dober skakalec, ki veliko obeta. Ce ne bo ponovnih poškodb, bomo o njegovih uspehih še slišali. D Humei Košarka Uspeh Alpine in Lokainvesta ŽIRI — V nadaljevanju prve zvezne košarkarske lige za ženske so dekleta Alpine doma s težavo premagale košarkarice mariborskega Marlesa. Domačinke so si nabrale lepo prednost, ki pa je hitro kopnela, a je bila prednost le prevelika, da bi gostje lahko zmagale. V slovenski ligi-zahod je Lokainvest doma dobila srečanje s Kočevjem, Jeseničani pa so morali priznati premoč Tomosu iz Kopra. V ženski ligi pa so bile Jeseni-čanke uspešne doma. Osvojile so točki z Mengšem. Izidi - Alpina : Marles 51:50 (34:22), Jesenice : Mengeš 60:57 (29:31), Jesenice : Tomos 66:69 (32:33), Lokainvest : Kočevje 84:78 (41:35). Pari prihodnjega kola — moški — Jezica : Triglav, Tomos : Lokainvest, Lesonit : Jesenice, ženske — Jedinstvo : Alpina, Litija : Jesenice. -dh Lahko bi celo izgubili KRANJ - SKL - moški-super liga Triglav : Beti 84:83 (44:37), telovadnica OŠ F. Prešern, gledalcev 100, sodnika Radoše-vič, Marinič (oba Ljubljana). Običajnih statističnih podatkov o koših tokrat ni. Zapisnik tekme, ki je običajno namenjen za novinarje, je bil tako slab, da iz njega ni bilo mogoče izluščiti ne igralcev peterke in ne, koliko košev je kdo dosegel. Nekateri člani izvršnega odbora KK Triglav so se pri tem, kako je s preostalimi zapisniki, le smejali. Tudi pomožni sodniki so bili enakega mnenja kot oni. Raje so na koncu tekme zapustili svoje mesto in to z nasmehom in neprimernim vedenjem. Potek tekme ni obetal veliko, saj so gostje vodili vse do desete minute prvega dela srečanja. Nato je prišlo do preokreta. Ko v nadaljevanju ni nihče več podvomil o novih točkah igralcev Triglava, pa je prišlo v zaključnem delu do dramatičnega finiša. Gostje iz Metlike so nižali razliko, a za končni uspeh jim je zmanjkalo časa. KRANJ - ŠPORTNIKI VODOVODNEGA STOLPA ZA PRAZNIK KS VODOVODNI STOLP - Športniki Vodovodnega stolpa so že pričeli s tek iiovanjem v počastitev krajevnega praznika. Nastopili so že kegijači. boli , arji in plavalci ter košarkarji. V kegljanju bo bili med šestimi moštvi ajuspešne/ši domačini, saj so podrli največ kegljev. Košarkarji pa so r telo adnici OS Simon Jenko gostili sosede iz Avstrije. V prijateljskem srečanju > biti moški in ženske Vodovodnega stolpa boljši, saj so zmagali v obeh onkurencah. V nadaljevanju praznovanja pa bo na sporedu še vaterpolo i plavanje, (dh) - Foto: F. Perdan Republiško in državno prvenstvo v smučarskih skokih Norčič spet dvakratni državu Generalka za svetovno prvenstvo v poletih uspela pyyfl EjT — Zdaj je na vrsti Oberstdorf in intenzivni tre- mt ning za Planico '79 — Norčič prebrodil tradicionalno februarsko krizo in jutri odhaja s trenerjem Zajcem na zadnjo mednarodno pre-skušnjo pred svetovnim prvenstvom v Lahti PLANICA — Generalka za V. svetovno prvenstvo v poletih je v dolini skakalnir izredno uspela. Planica je gostila najboljše jugoslovanske skakalce, ki so se pomerili za naslov republiškega prvaka in za naslova obeh državnih prvakov na srednji in veliki skakalnici. Planiška dolina se je v štirih dneh »kopala« v soncu in je bila odličen uvod v planiške dni, ki se bodo začeli čez 14 dni. V četrtek so se skakalci pomerili za naslov republiškega prvaka, v soboto in nedeljo pa so merili moči za prvaka SFRJ. Za vse tri prireditve je bilo veliko zanimanje in lahko trdimo, da v Planici ni bilo še nikdar toliko gledalcev na državnem prvenstvu. Vse prireditve so bile zaradi dokajšnje izenačenosti tekmovalcev zanimive, čeprav s kvaliteto ne moremo biti povsem zadovoljni. Tekmova- Predsednik organizacijskega odbora vse treh tekem za republiški in državna naslova v Planici je bil Vili Vrhunc iz Ljubljane. —Foto: F. Perdan 120 pionirjev na Zelenici ZFLENICA - SK Tržič je na smučiščih na Zelenici pripravil slalom za mlajše pionirje in pionirke gorenjske tekmovalne skupnosti. Na dveh progah, dolgih 350 metrov s 100 metri višinske razlike in 38 oziroma 39 vratci, je nastopilo 120 tekmovalcev in tekmovalk iz 15 klubov. Med pionirkami je zmagala s precejšnjo prednostjo Tomažičeva, med pionirji pa je bil Likozar prvi samo s 6 stotinkami prednosti. Rezultati: mlajše pionirke: 1. Tomažič (Triglav) 74,22; 2. Luznik (Matajur) 76,93; 3. Dežman (Triglav) 79.62; 4. Klinar (Bled) 81,64; 5. Marušič (Matajur) 81,65; mlajši pionirji: 1. Likozar (Jezersko) 74,49; 2. Krapež (Tržič) 74,55; 3. Miklavčič (Matajur) 77,00; 4. Mar-kič (Tržič) 78,07; 5. Plavčak (Kranjska gora) 78,92. •J. Kikel Pionirji za naslov SRS STARI VRH - Loški smučarski klub Alpetour je bil organizator enajstega republiškega prvenstva v veleslalomu za cicibane in cicibanke. Med devetindevetde-setimi tekmovalci in tekmovalkami je pri cicibanih slavil Jeseničan Rojnik, pri ci-cibankah pa naslov osvojila Jesenškova iz mariborskega Branika. Rezultati - cicibani - 1. Rojnik (Jesenice) 53,73, 2. Grašič (Alpetour) 54,68, 3. Potočnik (Jesenice) 54,78, 4. Tratnik (Branik) 55,24, 5. Gosar (Kranjska gora) 55,39; cicibanke - 1. Jesenšek (Branik) 56,19. 2. Pušnik (Crna) 56,70, 3. Žemva (Bled) (bled)56.84, 4. Kotnik (Kranjska gora) 5. Klinar (Bled) 57,11. Memorialni pokal Jeseničanom JESENICE — Pionirji .Jesenic. Kranjske gore. Bleda in Triglava so v soboto na Jesenicah odigrali spominski turnir v hokeju na ledu v spomin na nekdanjega trenerju mladih jeseniških hokejistov in znanega igralca Dušana Bruna. Največ znanja so pok Mali pionirji Jesenic, ki niso imeli enakovrednega tekmeca. Tudi v drugih ekipah so se izkazali nekateri posamezniki. Izidi — Jesenice : Bled 17:0, Kranjska goru : Triglav 10:2, Bled : Triglav 3:2, Jesenice : Kranjska gora 1 1: 1. Vrstni red: I. Jesenice, 2. Kranjska gora, it. Bled. I. Triglav. Na finalni tekmi med Jesenicami in Kranjsko goro so zadctkV dosegli /a d.s. niča Sturm 4, po cncgH pa Kurbos. Scfič. I.a/ar, Tišler, Kopitar, Žagar in Kosmač, /a K ran jaka goro pa Mid*an. Naši odpotovali KRANJ — Naša moška in >cnaka alpska reprezentanca je včeraj odpotovala na zadnji del tekmovanja v svetovnem alpskem pokalu. Na pot v Ameriko, Kanado in Japonsko so odšli Križaj, Strel in Kuralt ter Zavadlav. Tome in Dornig pri ženskah. Naši reprezentantje so odmor med pokalom izkoristili /a tekmo na dr/«\-nem prvenstvu in treningu. V Kranjski gori so imeli odlične pogoje /a \ adl»<> Trenirali so veleslalom in slalom na trdih oziroma ledenih progah. Od naših lahko v Ameriki, Kanadi in Japonski pričakujemo dobrih uvrstitev in novih točk v svetovnem pokalu, slalomu in veleslalomu. -dh nje na Bloudkovi velikanki so v nedeljo popestrili tudi skakalci iz Italije, Avstrije in Francije, ki se pripravljajo na 120 metrski skakalnici za mednarodne polete v Obersdorfu in za svetovno prvenstvo v Planici. Med tujimi skakalci se je najbolj odlikoval Avstrijec Millonig, ki je z dolgimi skoki navdušil več tisoč gledalcev. Kranjčan Bogdan Norčič je zanesljivo osvojil oba naslova državnih prvakov. V soboto je prepričljivo zmagal na 90 metrski skakalnici in je pustil za seboj drugouvrSčenega Bogataja za več kot 25 točk in se mu tako krepko revanžiral za minimalni poraz na četrtkovem tekmovanju za prvenstvo SRS. V nedeljo je bil Norčiču najhujši tekmec mladinec Tepeš, ki je sicer Kranjčana v prvi seriji preskočil za 2 metra, kljub vsemu pa je naš najboljši skakalec po prvi seriji vodil z minimalno prednostjo 0,7 točke. V drugi izredno zanimivi seriji je Tepeš najprej potegnil na 115 m, nakar se je moral Norčič zelo potruditi ter z najlepšim skokom dneva doskočil pri 122 m ter si s tem zanesljivo zagotovil prvo mesto in osvojil naslov državnega prvaka na veliki skakalnici s 15 točkami prednosti pred Tepešem. Ker njegova forma iz tekme v tekmo raste, kaže, da je prebrodil najhujšo krizo in se bo z mirnim treningom do planiške prireditve lahko dobro pripravil. Medtem ko so člani z redkimi izjemami na vseh treh prireditvah nekoliko razočarali, pa je treba pohvaliti mladince, saj se doslej Se nikdar ni uvrstilo na članskem prvenstvu med 10 najboljših toliko mladih skakalcev. Na vseh treh tekmah so bili vedno štirje mladinci med 10 najboljšimi. Pri tem velja pohvaliti predvsem Tepeša, Bajca in Komelja (vsi Ilirija) ter Kranjčana Bizjaka in Globočnika. Z državnim prvenstvom na veliki skakalnici so člani končali letošnjo sezono tekmovanj v okviru zveznega in republiškega koledarja. V sredo bo Sest skakalcev odpotovalo na tradicionalne mednarodne polete v Obersdorf, Bogdan Norčič pa bo ob koncu tedna nastopil na dveh tekmah v Lahtiju na Finskem. Ostali skakalci pa se bodo pripravljali v Planici, saj se prvenstvo hitro bliža. REZULTATI: VELIKA SKAKALNICA (120 m): 1. Norčič (Triglav) 248,3 (111, 122), 2. TepeS 233,8 (113. 115), 3. Bogataj (oba Ilirija) 225,5 (108, 113), 4. Mlakar (Logatec) 220,7 (107, 112), 5. Baje (Ilirija) 204,2 (100, 114), 6. Velikonja (Predmeja) 202,4 (101, 111), 7. Bizjak (Triglav) 185,1 (99, 101), 8. Komelj 171,1 (100. 95). 9. Dolhar 168,2 (98, 91), 10. Anžel (vsi Ilirija) 164.5 (92. 99), 11. Globočnik (Triglav) 163,6 (93, 97), 12. LoStrek (JLA) 162.4 (88. »»> 1*. Kranjčan Bogdan Norčič Je om dva državna naslova, fij/ » a boljši na 90- metrski in 120-metn skakalnici. —Foto: F. Perdan Cimžar (Triglav) 162,1 (93, 921 ia II 153,7 (94, 91), 15. Kajzer (ob« TisiL l (88, 92), 16. Lotrič, 17. Jemec tJS^l ce), 18. Benedik (Triglav), 20' R«£k niče), 21. Peternel, 23. Zelnik uL,T glav); SREDNJA SKAKALNICA StJ'. Norčič (Triglav) 257,3 (87,5, 92 s. V L-taj (Ilirija) 231,8 (86,5, 86), 3 i^tZ^t gatec) 228.9 (80, 86), 4. Komel m?i I 87.5), 5. TepeS (oba Ilirija) 217 « tSTuv Globočnik 216.0 (81.5, 80.5) 7 »• • k ■ Triglav) 211,4 (79. 76,5), 8.' L^**J2Tl 210.0 (79.5. 80), 9. VelikoniaTVo!!! 209.4 (78.5, 80), 10. Kajzer 205 5 *E? 11. Pibernik 203,3 (79.5, 78* li ntn 202.3 (78. 79,5), 13. Baje (vsiihIvJPS (76.5, 81). 14. LotriC (Jesenic** ia?2£ 75). 15. Anžel (Ilirija) 195,» (7« 5 r£> Baloh (Jesenice), 18. Benedik- la" rta« (oba Triglav), 20. Jemec (Jeseni^l; ternel, 23. Zelnik (oba Tri«rt-.". * Jl'Z SRS: 1. Bogataj (Ilirija) 230,6 /»f^LT Norčič (Triglav) 227,4 (85,5, «• Itt V* kar (Logatec) 219,9 (79,5, 8-7t 218,6 (79, 86,5), 5. Baje 210,4 «• Kajzer (vsi Ilirija) 208,6 (HO «1 LoStrek (JLA) 208,1 (71, 77)1 g v -(1'redmeja) 205,8 (79.5, 78), 9 T.»^ES 203.1 (78, 77,5). 10. Bizjak CT^^\T (78. 73,5), 11. Lotrič (JeaeniccrSSiS 73). 12. Dolhar (Ilirija) 193,1 17* Globočnik (Triglav) 192,9 «7« * Anžel (Ilirija) 189,1 (74,5, 73 s/i* (Triglav) 187,0 (75. 74,5), 17 p * Cimžar. 23. Zelnik (vsi Trigiav)- J Ja j. 1» Najboljši trije na državnem prvenstvu na 90-metrski skakalnici. Mlakar Norčič (1). Bogataj (2). -Foto: F. Perdan Krištof Gašpirc VELENJE - Na 40-metrski skakalnici je bilo v nedeljo letošnje prvenstvo Slov. nije v smučarskih skokih za starejše pio-, nirie. Krištof Gašpirc. učenec osnovne šole Davorin Jenko i/ ( crkelj. član kranjskega Triglava, je prvič osvojil naslov slovenskega prvaka. Visoko uvrstitev pa si je zapravil zaradi padca v drugi seriji Roman Beton, ki je bil najresnejši kandidat /a prvo mesto 1'ri dolžini 44.5 m ni obstal na nogah. Kljub vsemu pa je zasedel dotir« Tomaž Dolar prvak med mlajšimi pionirji S K B K NJE - Okoli 50 mladih skakalo n i/ II klubov s. M \ soboto pomerilo na 25-metrski skakalnici /a naslov icpuhli škrga prvaka med mlajšimi pioniru I" maž Dolar i/ Znovnio i. ponovna MVOlil naslov republiškega prvaka m ic /magal / Veliko prednost,.. Ilu|šu i. hila borh.i /a drugo mesto k(e. 1. uspelo domaćinu EH karju onVOJItl srebrno kolajno Odln -' je uvrstil Kranjčan Jan. / Slu ... ki |. s,, . t v obeh skokih M en meter presk... II drugouvrščenega >al.ka.|.. ... |t / UMU« ko« ene točke osx,,,,l 11. tM—tO I relia ,. povedat., da so imeli na ton prvenatvv RajVeč uspeha gorenisk. skakal... sai s. M med prvih II uvrstil,, kar I :t skakal., n ./ gorenjskih klubov ia/l I I Ml I Dolar (Ji-en.ce) IM.O (25 5 14,5). S. fcnbhar (Krile) 369,9 (SI, '»». I Stira (Triglav) »66.« (94, M). < S'",",,1 (Triglav) 1974 (21. 24), 5. Mandrile (Krt**) 202.0 (22..',. 2.1.5) in Skrjanr (I rlglav) 163,6 (22 M), 7 Bcljhan (Jesenic. ) ...... < • • ' 14). 8. Debelak (Braslovče) <-'-'• M). *> ».,!„,, ,.,------------, 19S.I (SI. 2» Jek-;.- (Kri/c) l«2.0 (SI, 22) in Mor . II Silar. 20 Vel,,,. II Gorjup. 14. Jenčič. 16, Jagod., (vsi Triglav). sedmo mesto. Tudi ostali rore-nj-fcj ci so bili dobri. KaStrun iz Ki-uJTi* o#*-bronasto medaljo, njegov klubski l*' JoSt pa peto mesto. Zelo dober i, bi': Bernard (Triglav), ki je aaaZilj « mesto. Od gorenjskih skakalcev ms* deseterico uvrstil še Kranj*!- v' Cimtar. V konkurenci atnrcjj«ik so pili tudi nekateri najboljši ml-iji ki so v soboto nastopili na prv^^.' benjah. Najbolje se je uvrstil Krmi'* Dušan Silar. ki je bd 14., Qedt«ii k**' republiški prvak med mlajših m**** »ele 18. Rezultati: 1. Gašpirc (Tri-|aTi * (43.5. 43.5). 2. Urbančič (Lo^atecl 5* (42.44), 3. Kaštrun (Križe) 219^ it» C-Tepeš (Ilirija) 217.4 (40,5. 41, 1 (Kri*e) 215.7 (41. 40). 6. Bernard (Tri** 215,6 (41.5. 40.5). 7. Beton (TriS.v>T (43, 44,5 p), 8. Šinkovec (Ilirija) 264.« 1 40), 9. Cimžar (Triglav) 204.2 146. 36»'' Novak (Ilirija) 202,8 (38,5, S»*$\ Poljane (Križe). 14. Silar (Trirlavl-Krzen (Žiri). 18. Dolar (Jeaenicek 2** noniMŽiri). Kešnar in Knifr prvaka Gorenj** ŽIRI - Na 15-metrski skakalni« v*4 h.lo v soboto letošnje gorenjska ¥^* s t \ " /a cicibane. Najmlajši skakala * pomerili v dveh starostnih kafajf* Med najmlajšimi je bil najbolje Krt*i* Igor Kniflc. med starejšimi e-k-ib«* Jot« Kešnar (Triglav). Vrstni red: cicibani A: l. Igjor k«»*'| loma* Muhi (oba Triglav), j pr^l K..pa.\ I Simon Jereb. 5. Prinio* TrM \n.lra> Kopač (vsi Zin); cicibani Bi''' Kešnar (Triglav). 2. Milan Bo6nar l"^ Kopač, 4. Andrej 1'oljanAek (vai lir* Milu. Vidmar (Triglav), 8. Rok Jerak&I 7 Gregor Rančigaj (Triglav), g Sim*«' ,,(,, « Mori« Zupančič (oba Žiri), l#. >"f Kn.fic (Triglav), Kranjska gora kandidat za SP Ugodna ocena FIS inšpektorja KRANJSKA GORA - Pretekli teden je bil v Kranjski gori in na Kobli na obisku FIS inspektor za proge pri mednarodni smučarski zvezi. Kot je znano, Kranjska gora skupaj a Koblo kandidira za izvedbo svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah za leto 1982. Sepp Sulberger iz Inns-brucka si je ogledal Vitranc in Podkoren ter tudi smuk progo na Kobli. Na obeh smučiščih je bil presenečen. »Smučišča na Vitrancu in v Podkorenu so izredna« je bila ocena Sulbergerja. »Vitran-ika FIS slalomska in velesla-lomska proga je že homolo-girana, saj na njej ie vrsto let uspešno prirejajo tekme molkih za svetovni pokal. V Podkorenu pa bo potrebno se nekaj sprememb, predvsem nekaj izsekov, ki bodo razširili progo.« Se bolj pa je bil zadovoljen s Koblo, kjer naj bi se najboljši smukači na svetu v obeh kategorijah borili za medalje v tej najatraktivnejši alpski disciplini. Takoj je ugotovil, da je cilj moškega smuka na nizki nadmorski višini. Vendar je pri ogledu izgradnje tretje faze svoje mnenje spremenil. »To bi bil lahko najlepši in zahtevni smuk v Evropi« je izjavil šef za proge pri FIS. Tudi nizki moški cilj ni ovira. Tehnično je dovolj zahteven in bo tudi hiter. Cilj ženskega smuka pa bi moral biti pri izstopu prve postaje na Kobli. Torej na 740 metrov nadmorske višine. V zadnji fazi izgradnje tega smuka bi lahko poklicali inšpektorja FIS za homologiranje Huberta Spies-sa iz Avstrije. Ta bi lahko nakazal olepšave tega smuka in pokazal še druge tehnične variante. Sulbergerja je motila le oddaljenost šestdesetih kilometrov iz Kranjske gore. Vendar tudi to ne bi bila ovira, a vseeno takega primera pri izvedbi glede oddaljenosti v dosedanjih svetovnih prvenstvih še ni bilo. O tem se bodo pogovorili še z inšpektorjem pri mednarodni smučarski zvezi Fredom Rdssnerjem, ki je bil tokrat bolan, vendar ga pričakujejo ta teden. -dh CGPDELO TOZD prodaja Ljubljana podružnica Kranj, Koroška 16 vabi vestnega in dinamičnega sodelavca za opravljanje del in nalog DISTRIBUTERJA - VOZNIKA v podružnici DELA Kranj od katerega pričakujemo, da — je poklicni voznik motornih vozil B kategorije — ima vsaj šestmesečne delovne izkušnje pri opravljanju enakega ali podobnega dela in je pripravljen svoj pravilen odnos do dela dokazati v dvemesečni poskusni dobi ODLOČITE SE in pošljite svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela Kadrovski službi CGP DELO. Ljubljana, Tomšičeva 1, v 15 dneh od dneva objave. Občni zbor VK Triglav Vaterpolisti in plavalci Triglava si pomagajo KRANJ — Najvažnejša naloga nove se-VK Triglava je v svoje vrste pridobiti ** ve* ćlanatva, predvsem najmlajših. To **aj hi bila največja skrb novega upravnega odbora kranjskih vaterpolistov. Sicer pa je pred novim upravnim odborom za to sezono vrsta pomembnih nalog. ^ Unsko moštvo naj bi se ponovno uvrstilo v prvo zvezno ligo, ker so lani morali temu ****emu najvišjemu vaterpolsk emu tekmo-ajljn dati slovo. Po besedah novega pred-*ednika VK Triglav Jožeta JenSterla bo **rillo spet do sodelovanja med plavalci in aterpolisti. Plavalci in vaterpolisti naj bi i t tej sezoni po mnogih letih spet podali oke. Tako kot plavanje je tudi vaterpolo J*oznaI, da eden brez drugega ne gre. Po-, e^ali se bodo s kranjskimi delovnimi kolektivi. Pred vaterpolisti Triglava so zahtevne *^%Joge. Novi upravni odbor bo moral doka-j *ti. da bo kos vsem nalogam. Najvažnejše * v svoje vrste pridobiti najmlajše, član-Wo moštvo naj bi ponovno prišlo v prvo Vezno ligo, plavalci in vaterpolisti pa naj V»oehijejo. Ta pot je edina pravilna. Niso pozabili tudi na strokovni kader. Tu so rVfĆboo poglavje trenerji. Za vsa moštva primanjkuje. Imajo ga le člani in to lan-^Ufa trenerja Boruta Farčnika. Ostala ^oštva pa so več ali manj brez njih. To Se V^MCBBo velja za najmlajše. Potrebno bo y*eav ta dobiti najsposobnejšega, saj naj bi * mladih vaterpolistov nato črpali za . lani k o in mladinsko moštvo igralce. Stropova© bi bilo prej potrebno usposobiti Se «č trenerjev. ^Najbolj kritične besede so bile izrečene o ^vretitvi članskega moatva. Izpadli so iz T*"** »vezne lige. Vzroki so znani. Vendar, M *lo vse po normalni poti, bi se v tej ^■•clai lahko tudi obdržali. Res je, da **i*o imeli urejenega statusa prvoligaša in ^a j« tudi v lanskem prvenstvu spet igrala vaterpolska kuhinja«. Vendar so za fe**peh krivi tudi igralci. Prav je imel j****r Borut Farčnik, ko je dejal, da »o ^lwci prvega moštva trenirali, vendar ~***aJo. Vse preveč je bilo zamud na tre-!/*BfO, tako, da je imel prevečkrat v vodi le r***i*o igralcev. Tako niso mogli nnrmal-jH>toeairati vseh zamisli trenerja. Vmes pa buo še njihovo nešportno življenje. Vptjmo, da bo za to sezono boljše. Ce hoče-Jo uspeti, bodo morali imeti drugačen Odbojka Popoln uspeh Gorenjcev . LESCE — V prvem kolu nadaljevanja . »-venstva v zveznih in republiških odbojkarskih ligah so dosegla gorenjska moštva £**poln uspeh. Jeseničanke in Blejci so . •*»«gali v II. zvezni odbojkarski ligi, Zele-^rin Blejkepa v republiških ligah. GLADKI ZMAGI SALONIT : BLED 0:3 (10:15, 10:1 5. 4:15) ^ Domačini iz Kanala so nastopili bre* ^irih standardnih najboljših igralcev, ki y* bili poškodovani v prometni nesreči. f*to j« biJo pričakovati neenak boj in ^hko zmago Blejcev. Zmaga je sicer i/ra ^na z najvišjim rezultatom, pa vseeno Rejcem posebno v prvih dveh nizih ni šlo sladko. »KRKA (Novo mesto) : JKSFNK K 1:3 ^5:1*. 7:15, 15:5, 12:15) - Jeseničanke so v tekmovanju v II. zvezni odbojkarski ligi ^►emagale zadnjeuvrščeno ekipo. Jeseni ^*nke so bile boljše od domačink, ki več <>eljal Jože Stefe (roj. 1951) iz Kranja. V nesreči je bil voznik Štele ranjen, sopotnica v Ribaričevem avtomobilu Štefka Hari pa se s pretresom možgan zdravi v Kliničnem centru. Škode na vozilih je za 35.000 din. Tesno srečanje Tržič — Na lokalni cesti V Ret-njah se je v petek, 2.5. februarja, oh 18.30 pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Praprotnik (roj. 1918) i/. Brezi j pri Tržiču je peljal proti Kranju in se v Retnjah pretesno srečeval /. osebnim avtomobilom, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal voznik Silvester P laj bes (roj. 1946). Zaradi tega se je voznik Plajbes zaletel še v žično ograjo in v stanovanjsko hišo. Škode je za 40.000 din. Nepreviden pešec Lesce — V soboto. 21 februarja, nekaj po polnoči se je v Lescah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Pfajtar (roj. 1936) iz /g. Lipice je opazil pešca, ki je hodil po sredini ceste. Ko je pripeljal bliže, je Sulajman Meha novic odskočil v levo, voznik pa je prav tako odvijal \ levo, tako da ^a je avtomobil zadel. Ranjenega Me-hanoviča so prepeljati v jeseniško bolnišnico. Smrt pešca Železniki — V nedeljo, 25. febrtl arja. ob 2.45 se je na regionalni cesti med Cešnjico in Rudnim pripetila huda prometna nesreča Voznik osebnega avtomobila -Jan«-/ Nastran (roj. 1955» z Rudnega je na ravnem in preglednem delu ceste dohitel Antona Jamnika (roj. 1954) s Trate, ki je po desni strani ceste hodil proti Rudnemu. Voznik pešca ni mogel obvoziti. zadel ga je, in je na kraju nesreče umrl. S sposojenim avtom Bled — V nedeljo, 25. februarja, ob 10.50 se je na Bledu pripetila prometna nezgoda. Jože Man It (roj. 1900) z Bleda je na dvorišču Disko Pibernik vzel osebni avtomobil last Marjana Pibernika in se odpeljal proti Podnomu. V križišču z Rečiško cesto je zaradi hitrosti trčil v stoječi avtomobil znamke audi KM), v križišču ceste za Podhom pa ga je zaneslo v desno, da je podrl štiri betonske stebre in končno obstal Na avtomobilu je za 30.000 din škode. L. M. le enega najbolj znanih ropov zadnjih let, še vedno nerazjašnjeni novoletni bančni rop na Bledu, za katerega kriminalisti še vedno potrpežljivo zbirajo drobce. Precej več dela kot leto poprej pa so imeli na UJV Kranj z mladoletnimi prestopniki. Število kaznivih dejanj, ki so jih mladoletniki zagrešili, je v primerjavi z letom poprej naraslo za 47 odstotkov. Z zakonom je prišlo navzkriž 25 otrok do 14. leta, 26 je bilo mlajših mladoletnikov, 46 pa starejših mladoletnikov. Vendar pa se pri teh številkah ni treba ravno zgroziti, kaj je s to mladino: lani sta namreč le dve skupini mladoletnikov zagrešili vrsto kaznivih dejanj, kar okoli 50. Čeprav je bilo lani s področja gospodarstva le 143 kaznivih dejanj, je pri tem treba omeniti nekaj značilnosti. Porasla »o kazniva dejanja zlorabe položaja in nevestnega gospodarjenja, nedovoljene trgovine, ponarejanja denarja. Posebej pa izstopajo kazniva dejanja izdajanja nepo- Prehrana voznika Prehrana voznika ima posredno ali neposredno velik delež pri prometnih nesrečah. Voznik, ki sicer malo vozi, ima v glavnem redno in normalno prehrano, zato ni pričakovati kakih težav. Večje probleme pa imajo vozniki, ki po več ur presedijo za volanom Več ur za volanom pomeni tudi dolgotrajno obremenjevali je Živčnega sistema s prometno gnečo, velikimi hitrostmi, skratka voznik se živčno utruja. Sodelavci milanskega fiziološkega zavoda so ugotovili, da ima sladkor v krvi zelo važno vlogo pri voznikovi prehrani. S sistematičnimi pregledi krvi sg ugotovili, da voznik dirkač zaradi napora porabi veliko sladkorja. Ze dolgo vemo. da ima sladkor po-ših živcev. Hrano, ki jo uživamo, telo predeluje tudi v sladkor. Hrana predeluje tudi v sladkor. Hrana mora biti lahko prebavljiva, sicer se v prebavnih organih zbere velika količina krvi. Pomanjkanje krvi pa občuti živčni sistem, ki reagira počasi in netočno Zato naj voznik uživa malo hrane, toda večkrat na dan. Najbrž je že vsak voznik občutil, da preobilen obrok hrane povzroča zaspanost in upočasnjuje reflekse. V laboratorijih so ugotovili naslednje: če voznik sedi 10 ur za volanom, se njegova pozornost zmanjša za 12 odstotkov, hitrost in točnost reakcije pa za 15 odstotkov. Obilni obroki hrane pred dolgo in naporno vožnjo torej nikakor niso primerni. Voznik naj raje poseže po hrani v več manjših obrokih, hrana pa naj bo lahko prebavljiva. •VEK Zanimiva podvodna dejavnost Kranj (lani Društva za pod vodne dejavnosti Kranj so se zbrali na rednem občnem /boru Srečanje je bilo priložnost, da so se z dejavnostjo društva seznanili ludi drugi ljubitelji lega športa, ki nna povsod vedno več privržencev m to velja tudi za Kranj. Kranjsko društvo deluje že nad pet let ("Mani se lahko udejstvuje|o \ potapljanju, plavanju u plavutmi, podvodno fotografijo, podvodnim ribolovom, t rnka i jen jem in podobnimi aktivnostmi Najbolj sta razvita potapljanje m plavanje s plavutim Sekcija za potapljanje združuje samo potapljače, ki so opravili izpil za športnega potapljača. Društvo jih pripravi vsako leto in Izpiti so vedno dobro obiskani. V okviru le sekcije deluje tudi reševalna skupina, ki je del civilne ,aščitc. Zanimivo je tudi »ekmovanie v podvodni orientaciji. kritih čekov. Medtem ko je bilo leta 1977 le eno tako kaznivo dejanje, jih je bilo lani kar 20. Res je lani prešlo na takšna izplačila osebnih dohodkov dosti več delovnih organizacij, vendar pa ima pri teh dejanjih nekaj zraven tudi nepazljivost bančnih uslužbencev. Po drugi strani pa kazniva dejanja poneverb, posebnih primerov goljufij, ponareditve poslovnih listin in davčnih zatajitev upadajo. L. M Gasilske novice Na občnem zboru so se zbrali člani Gasilskega društva Gorenja vas. Preteklo delo so ocenili kot uspešno, saj so s prostovoljnim delom in prispevki kupili precej nove opreme, največ sredstev pa je terjal nakup novega avtomobila TAM 5500 s cisterno. Sami so zbrali zanj 300.000 dinarjev, občinska gasilska zveza Škofja Loka pa je pomagala z denarjem in posojilom. Letos bodo pripravili tombolo in z izkupičkom povrnili del posojila. Pripravljajo se tudi na gradnjo gasilskega doma. Društvo sedaj nima primernega prostora, zazidalni načrt Gorenje vasi pa' jim gradnjo omogoča. I). Oblak Člani industrijskega gasilskega društva v kranjski tovarni Sava bodo imeli 10. marca ob 14. uri redno letno konferenco, ki bo združena z otvoritvijo novega doma gasilcev. Poslopje je bilo zgrajeno že lani, vendar so zaradi nekaterih manjših del otvoritev preložili na letos. V domu bo dovolj prostora za štiri vozila in vso drugo opremo, gasilcem pa bodo na voljo tudi drugi prostori. Savsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1930 in bo prihodnje leto staro 50 let. Savski gasilci bodo tudi letos sodelovali na vseh pomembnejših gasilskih srečanjih v občini, stalni gostje pa bodo tudi na tekmovanjih. Skrbeli bodo za strokovno izpopolnjevanje članov, ki jih je sedaj skupno že 209, vštevši z upokojenci. Na primeren način se bodo vključili tudi v praznovanje 00. obletnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. Savski gasilci imajo novega poveljnika. To dolžnost je prevzel Ciril Tomše iz Radovljice. 1. Petnč Gasilska statistika pove zanimive podatke o času. ko najpogosteje izbruhnejo požari. Kar 81 odstotkov vseh požarov izbruhne med H. uro zjutraj in 22. uro zvečer in le 19 odstotkov ponoči, kar pa ne pomeni, da ponoči ne smemo biti neprevidni. Največjo budnost pa terja popoldanski in večerni čas. V marsikateri delovni organizaciji popoldne in zvečer budnost popusti in so objekti in oprema brez potrebnega nadzorstva 1. Petnč Kranjčani imajo dobre pogoje KM vadbo na Bledu Druga smet delo vanja pa so sta/m potopi, ki iili društvo med sezono organizira na morju m na jezerih Plavanje s plavutmi ima v Kranju tako kot plavanje precej dolga t rad i (i|o Kranjčani nastopajo na vseh pomembnejših jugoslovanskih tek movanjih in sicer v hitrostnem pta vanju m hitrostnem potapljanju ' dihalnimi aparat i (Mani društva se enkrat letno spustilo po Savi od Kranja do Dva* gočajne, k|er so /abtevne savske brzice Društva ima zadovoljivo opremo, dvakrat tedensko pa člani va a v Kranju V. An m CGPDELO TOZD PRODAJA LJUBLJANA podružnica Kranj, Koroška 16 vabi k sodelovanju: 1. PRODAJALKO(CA) za prodajo časopisov, tobačnih izdelk: in galanterije v kiosku v Zireh za čas nadomeščanja prodam ke na porodniškem dopustu. Delovno razmerje je pogodbe: in se bo sklenilo za določen čas. Nastop dela je možen si. mičem ali DO dogovoru. Prijave z opisom dosedanje zaposlitve pošljite v 8 dneh dneva objave na ČGP DELO, podružnica Kranj, Koi cesta 16. Gorjanski gasilci so zborovali Gorje - Na nedavnem občnem zboru gorjanskih gasilcev so se pomenili o svojem preteklem delu in o nalogah v prihodnje. Društvo ima 92 članov, od tega 14 mladincev m 33 pionirjev in pionirk. Vsi mladi so se lani izredno izkazali na raznih tekmovanjih. Društvo tesno sodeluje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami i/ Gorij. Gasilci so imeli lani tudi več mokrih in suhih vaj, na srečo pa v lanskem letu ni bilo treba posredovati pri požarih na območju Gorij. Pomagali pa so pri gašenju požarov v Ribnem in na Dovjem. Pred leti so gorjanski gasilci dogradili nov dom z družbeno pomočjo, dobili so gasilski avto z vso opremo za eno desetino in novo motorko. Vsako leto si nabavijo nekaj nove opreme, dozidati pa bodo morali stolp za sušenje gasilskih cevi. ker je trenutno prenizek. Nujno pa bodo morali graditi požarne bazene na Pemikih, Hotunjah in na Zatrati. Urediti in pregledati bodo morali vse vodne hidrante, ker je nekaj pokvarjenih. Čimveč krajanov pa naj bi tudi nabavilo aparate za prvo gaše-nje. Za dolgoletno sodelovanje pri gasilskem društvu so dobili občinska priznanja Alojz Kunstelj, Janko Kunstelj in Jože Simnic, ki delajo že petdeset let. Za tridesetletno delo pa je priznanje prejel Pavel Ambrožič, za dvajsetletno delo Vinko Slivnik, Franc Komar, Miro Ambrožič, Janko Peterman in za desetletno delo Štefan Kunstelj. Jože Ambrožič VAŠA PISMA »SARDINE« Bohinjska Bistrica - nerazumljivo je, da se na opozorila potnikov nihče ne ne. še posebno ne odgov Alpetouru. Opozoriti mislim predvse* nekaj stvari. Jutranji šolski* bus je tako poln, da se Si začudi, koliko potnikov gre ^ lahko v avtobus. Ob neki &* priložnosti smo potnike prt* Verjeli ali ne, bilo nas ie iti1 140! J Vprašujem odgovorne i touru, če je res potrebno. * ■ kamo samo Še na to, da bons* terega od malčkov, ki se naj avtobusom, v avtobusu pokd Ali ne bi mogli dobiti še eni* bus za odrasle? Popolnoma enako Je ob 13. uri. Avtobus iz Lju^ lahko v Bistrici toliko časa kal, da bi odšli z njim tudi ci, ki končaji) službo. L vozi od vlaka. Je včasih poln, da ne moreš stati na nogah, medtem ko i največkra t prazen. Ob 16. uri pripeljeta iz ne dva in spet Je anaka Poberejo samo potnike, sami Bistrici, namesto eden prišel na železniško in odpeljal še ljudi, ki p,, vlakom iz Gorice, vemo pa. ni malo. Ob 19. uri največkrat nt ka zveze z vlakom in hočei moramo spet peš ali p 21. ure. Mislim, da vsega tega bilo treba. Ce bodo pri Ji še naprej vztrajali pri ~ta* bih uslugah, bomo morah privzdigniti besedo in p na pomoč solidnejšega niha: Jože Jem ar ALMIRA alpska modna industrija Radovljica Odbor za delovna razmerja pri TOZD razglaša prosta dela in naloge I VODENJE SKLADIŠČA SUROVIN J SKLADIŠČNA DELA Kandidati za opravljanje teh nalog morajo izpolnjevati poleg še nasledn j« pogoje: pod L: - srednje strokovna izobrazba ekonomske ali kome smeri ter 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali sorodni) Vlllll. - poklicna šola trgovske smeri in 3 leta delovnih izkušttt enakih ali sorodnih opravilih, pod 2.: priučen trgovski delavec, praksa pri delih v sklada. želena Za dela pod tč. 1 je določen 3-mesečni poskusni rok. Kai naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih p« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ALMIRA — alpska, na industrija Radovljica - Jalnova ul. št. 2 - za odbor U lovna razmerja TOZD Trgovina. V s«- kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najpozneje * dneh po zaključku izbirnega postopka. Tal presneti, pridi, rV s, upaš - Foto: b Perdan r- Industrijski kombinat PLANIKA Kranj objavlja za potrebe DS6S naslednja prosta dela in naloge: 1. REZKALCA 2. OBRATNEGA MEHANIKA I 3. OBRATNEGA ELEKTRIKARJA II 4. VODJE SKLADIŠČA GOTOVIH IZDELKOV 5. ADMINISTRATORJA Za dela in naloge se zahtevajo naslednji pogoji: 1. kvalifikacija in 4 leta delovnih izkušenj. 2. srednja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj. 3. kvalifikacija in 3 leta delovnih izkušenj. 4. višja strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj. 5. kvalifikacija in 2 leti delovnih izkušenj. Delo je za določen čas — nadomeščanje delavke za čas porodniškega dopusta. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelk kombinata PLANIKA Kranj v 15 dneh po objavi. MALI telefon OGLASI 23-341 PRODAM ZAHVALA Ob boleči, prezgodnji izgubi našega ljubega moža, očeta in sina JANEZA POGAČARJA se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni VVZ Radovljica, njegovim lovskim tovarišem, godbi ter govornikom. Lepa hvala tudi župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči vsi njegovi! Grobče, 17. februarja 1979 Prodam dve leti starega OSLA in eno leto staro OSLICO. Selo 30, Bled 1171 Prodam dve original, dobro ohranjeni Kuppersbusch PECI z boj-lerjem za v kopalnico. Planinšek Jože, Cesta talcev 23/b, Kranj 1180 Prodam ČOLN GT 900 s prikolico in motorjem Moskva, 30 KM. Telefon 24-377 1181 Ugodno prodam večjo količino novih PANJEV z desetimi okviri, Jane Stanko, Podljubelj 35, Tržič 1182 Prodam kombiniran električni ŠTEDILNIK. Tušek Drago, Pod-lubnik 159, Škofja Loka, tel. 62-616 1316 Prodam motorno ČRPALKO Tomos, primerno za gašenje požarov in različno pranje. Praprotna polica 8, Cerklje 1317 Prodam modro OBLEKO za fanta 13 do 14 let starosti, primerno za birmo. Galetova 7, Kokrica 1318 Prodam brejo KRAVO po izbiri. Gorice 3, Golnik 1319 Ugodno prodam dva ŠTEDILNIKA — plinskega in električnega. Valjavčeva 4, Kranj, stanovanje 1 1320 Prodam mladega, plemenskega VOLA, simentalca, ki zna delno voziti; ter kupim PSA čuvaja. Višel-nica 15, Zg. Gorje 1321 Prodam 120 kg težkega PRAŠIČA za zakol. Zalog 14, Cerklje 1322 Prodam nekaj SLAME za krmo ali steljo, par ton SENA in DETELJO. Sp. Brnik 30, Cerklje 1323 Prodam italijansko, svetlo modro POROČNO OBLEKO, št. 42 do 44. Informacije po tel. 064-47-023 1324 Poceni prodam Elanov ČOLN, tip 301 z motorjem Tomos 4. Kepic Jože, Pipanova 62, Šenčur 1325 ZAHVALA - Ob boleči izgubi moje drage mame, stare mame in babice MARIJE FAJFAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem, sosedom in znancem, ki so sočustvovali z nami, poklonili cvetje in nam izrazili sožalje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Globoko se zahvaljujemo za čustveno izrečene poslovilne besede tov. Češnjevarjevi, članici ZB Trata in Karlu Jelencu ZB Dražgoše. Zahvaljujemo se praporščakom in pevcem, ki so počastili njen spomin ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni! Škofja Loka, Železniki, Rudno ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, tašče in tete ANGELE GRADIŠAR roj. Žepič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje in sočustvovali z nami. ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo za zdravljenje smo dolžni zdravnikom in strežnemu osebju nevrološke klinike v Ljubljani med njeno boleznijo. Enako se zahvaljujemo tudi sestram in zdravniški pomoči Doma oskrbovancev v Kranju. Iskrena hvala g. župniku v Križah za opravljeni pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni! Sebenje, 22. februarja 1979 OBLETNICA Minilo je leto dni odkar nas je zapustil naš dragi sin, brat, vnuk in nećak JOŽKO CANKAR Ob tej težki izgubi se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov grob, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mama, sestra, stara mama in tete Gobovce, Zlato polje, 25. februarja 1979 Prodam 130 do 150 kg težke PRAŠIČE za zakol. Suha 27, Škofja Loka 1265 Prodam motorno kosilnico LA-VERDA in vprežne vile. Ropret. Pipanova 3 Šenčur KUPIM Kupim stroj za struženje parketa. Tel. 25-307 1342 Kupim žametni športni VOZIČEK z avto sedežem. Lokar Marina, Rupa 11, Kranj 1343 Kupim navadni levi ŠTEDILNIK, še dobro ohranjen. (Gorenje ali Tobi). Zupan Ela, Podbrezje 61, Duplje 1344 VOZILA Prodam dobro ohranjen VW 1300, registriran do 31. decembra 1979. Možnost plačila tudi s potrošniškim posojilom. Informacije popoldan po tel.064-75-435 1341 Prodam karambolirano ZASTAVO 101. Britof 30 1333 Ugodno prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Leše 38 1334 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1970. Podhom 11/a 1335 Prodam RENAULT major v dobrem stanju, registriran do oktobra 1979. Lahko tudi na potrošniško posojilo. Ažbe, Rudno 30, Železniki 1336 Ugodno prodam ŠKODO 100, letnik 1970. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 1337 Ugodno prodam VW 1500, letnik 1966. Rozman, Gorica 10, Radovljica 1338 Po ugodni ceni prodam po delih NSU 1200. Ogled vsak dan od 15. ure dalje v Goricah 29 1339 Ugodno prodam APN 4. Miklavc Ciril, Ljubljanska c. 5, Škofja Loka 1291 Ugodno prodam skupaj ali po delih VW 1200, starejši letnik, spredaj levo karamboliran, menjalnik in motor brezhiben. Pogačar, Rečiška 26, Bled 1222 Prodam delno karamboliran AMI 8, letnik 1972, 20.000 po generalni, motor v brezhibnem stanju. Debeljak, Srednja vas 52, Šenčur 1326 Prodam NSU 1200 C, motor po generalni. Zvone Bašelj, Bobovek 26, Kranj 1327 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969. Dorfarje 13, Zabnica 1328 Po delih prodam NSU Prinz 1000. Ogled vsak dan pri Schaffer Stojan, Obrne 17, Bohinjska Bela 1329 Prodam ZASTAVO 1300 z novim strojem, v nevoznem stanju, skupaj ali po delih. Hadaš Karel, Pot na zali rovt 3, Tržič 1330 Prodam FIAT 750, starejši letnik. Cesta na Belo 25 1331 Prodam avto NSU, letnik 1971, registriran do maja. Murnik Marija, Bistrica 177 pri Tržiču; ogled od 15. do 17. ure 1332 zaposlitve; Hitro in kvalitetno vam popravim pretečen 8-litrski kotliček znamke Tiki. Po možnosti lahko tudi zamenjam z novim. Menjam tudi grelce in termostate. Šifra: Tržič z okolico. 1037 ZASTEKLJUJEM nove in obnovljene hiše. Hitro, solidno in po konkurenčnih cenah. Tel. 77-467 1345 Sprejmem UČENCA v uk, za poklic finomehanika. Nagrada po učnem uspehu in osebni oceni v višini 60 odstotkov poprečne slovenske plače. Prevoz na učno mesto povrnjen. Prednost za sprejem: čim-boljši šolski uspeh in veselje do uka za poklic. Pismene ponudbe z življenjepisom poslati na naslov: Peter Avbelj, Kajuhova 23, Bled 1346 Popravljam pralne stroje. Pegan Ljubo, Zupanova 5, Šenčur 1347 V varstvo vzamem dva otroka. Naslov v oglasnem oddelku 1348 Vsa SOBOPLESKARSKA in PLESKARSKA dela ter polaganje tapet opravljam hitro in solidno. Ponudbe pod: Kakovost 1349 STANOVANJA Par z otrokom išče STANOVANJE; po možnosti vsaj sobo s kuhinjo v Kranju ali okolici. Šifra: Redna in dobra plačnika 1239 Iščem opremljeno SOBO s kopalnico ali souporabo v Škofji Loki. Sem reden plačnik. Šifra: Nujno 1350 Mlad samski fant išče STANOVANJE na relaciji od Škofje Loke do Železnikov. Šifra: Soliden 1351 Študent išče SOBO v K ranju. Ponudbe pod: Študent-nujno 1352 IZGUBLJENO Izgubil sem registrsko tablico 501-97. Poštenega najditelja prosim naj jo vrne na naslov Velesovo 47 1353 A POSESTI Kupim starejšo kmečko HIŠO na Gorenjskem. Ponudbe pod: Vseljiva — Gorenjska 1354 Kupim GARAŽO na Planini. Plačam v gotovini. Informacije od 15. ure dalje po tel. 25-385 1355 OBVESTILA EKSPRES čiščenje talnih oblog (tapisoma, preprog itd.), foteljev in kavčev. Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj (Senjak, tel. 22-059) 1230 PRIREDITVE Danes ob 19. uri bo v dvorani na Primskovem pustni PLES. Igra ansambel TRGOVCI 1356 GOSTILNA ČEŠNAR - Viktorija in Dušan Štefe, Cerklje, telefon 42-051, prireja v torek, 27. februarja, ob 19. uri v večnamenski dvorani veselo PUSTOVANJE. Igral bo priznani narodno-zabavni ansambel STARE iz Domžal. Maske zaželene, Vabljeni! 1357 Izdaja ĆP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: KI Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, MoSe Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 300 din, polletna 150 din, cena za 1 Številko v kolportaži 4 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. SUKNO Industrija vc Zapute razpisuje sledeča prosta dela in naloge: Industrija volnenih izdelkov z n. sol. o Zapute Delovna skupnost skupnih služb 1 VODENJE PLANSKO-RAZVOJNEGA SEKTORJA Pogoji: — višja ali visoka šola tekstilne smeri - 3 leta delovnih izkušenj na področju planiranja Imenovani kandidat bo za razpisana dela in naloge imanovan za dobo 4 let. BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE Pogoji: — srednja šola ekonomske smeri — 1 leto delovnih izkušenj TOZD — Tekstilna tovarna Zapuže 2 delavca za VZDRŽEVANJE STROJNEGA PARKA Pogoji: — končana poklicna šola kovinske smeri — zaželjena praksa Prijave pošljite na naslov: SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže, 64275 Begunje, kadrovski sektor, v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Plin do vseh uporabnikov V radovljiški občini se že pripravljajo, da bodo zemeljski plin uporabljali tudi v stanovanjih — Plinifikacija je smiselna in priporočljiva Radovljica — Magistralni plinovod do Jesenic je že zgrajen, v gradnji je priključek za Verigo Lesce, ki je speljan mimo glavnih EotroSnikov v občini Radovljica, komisija, ki se ukvarja z vprašanji plinifikacije radovljiške občine, je ugotovila, da so številne možnosti za preskrbo ostalih potrošnikov občine z zemeljskim plinom. Člani komisije so analizirali vse možne potrošnike v občini in izdelali analizo letnih potreb z upoštevanjem letne, tedenske in dnevne potrošnje. Po podatkih bi porabili leta 1985 v štirih delovnih organizacijah, v Suknu, Žitu, v Elanu in v Hotelih Bled skupaj 5 milijonov 400.000 kubičnih metrov zemeljskega plina, od tega največ Sukno Zapuže 2 milijona 500.000 kubičnih metrov. Hoteli Bled milijon 300.000 kubičnih metrov, Elan Begunje milijon kubičnih metrov in Žito Lesce 600.000 kubičnih metrov zemeljskega plina. Priznanje za prizadevnost Kranj — Narasle reke in hudourniki so med zadnjim deževjem povzročili veliko škodo in s svojo razdiralno močjo ogrožali in podirali mostove in jezove, poškodovanega pa je bilo veliko obrežja. Škoda bi bila še večja, če ne bi štabi za civilno zaščito v najbolj izpostavljenih krajevnih skupnostih ukrepali hitro in če ne bi odšli takoj na najbolj ogrožena območja cestarji, delavci komunalnih podjetij in drugih služb. Čeprav se je bilo treba odločati hitro, je bila akcija usklajena in hitra. Izvršni svet občinske skupščine Kranj je za izredno požrtvovalnost in pomoč v kritičnih trenutkih izrekel posebno priznanje štabom za civilno zaščito v krajevnih skupnostih in delovnim organizacijam Gradbinec, Cestno podjetje, Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje, PTT, Elektro in Vodnogospodarsko podjetje. Priznanje velja tudi postaji milice Kranj in oddelku milice v Preddvoru. -jk Nagradi Gorenjskemu tisku Nagrajeni koledarji Poslovno združenje GRAFOIM-PEX je priredilo od 20. do 22. fe-bruarja letos v salonu zagrebškega hotela lnter-Continental prvo jugoslovansko razstavo zidnib koledarjev. Razstavljenih je bilo 110 koledarjev, od tega jih je Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj poslalo 9. Posebna žirija je ocenila razstavljene primerke in najvišjo nagrado, ZLATEGA ZMAJA, podelila Gorenjskemu tisku za tiskanje koledarja Mediteranske igre Split, ki je pritegnil z zabrisanimi športnimi motivi, grafično rešitvijo in odličnim tiskom. Gorenjskemu tisku pa je pripadla še 3. nagrada, ki jo je žirija podelila za deset najuspešnejših koledarjev, med katerimi je bil tudi koledar s freskami iz 14. stoletja (naročnik FZC XI. Oktomvri Kumanovo), za katerega je naredila design oblikovalka Gorenjskega tiska Danica Petrovič. (D. D.) DEŽURNI NOVINAR. 21 860 Pomembni pogovori - V Beogradu se je /ačela seja zve/ne konference Socialistične zve/«-delovnega ljudstvo IiijjiisI.i vije o bodružaHIjanju nafte zunanje politike in o meHnartKlnem položaju /,ase danja, na katerem so se poklonili spominu preminulega revolucionarja Kdvarda Kardelja, se udeležujejo nam najvišjih jugoslovanskih družbenopolitičnih organov Gospodarski položaj - V Dubrov niku se je zbralo 150 jugoslovanskih gospodarstvenikov, ki bodo v treh dneh raz pravliali <> gospodarskem položaju Jugo slavip- in o n)eni vlogi v svetovnem gospo darstvu Na seminarju bodo spregovorili tudi o novem mednarodnem sodelov ;in |ii ter o vlogi neuvrsVenih Kitajske fete v Vietnamu P« spo roćilih agencij in po neuradnih podatkih pripravljajo kita|ske «'ete doslej največjo ofenzivo na ozemlje Vietnama l'o v**len tm zd»| že već kot 2(1 kilometrov («1 me|<-/ Vietnamom m ogrožalo ii f^ Stanovanjska skupnost Radovljica predvideva, da bi do leta 1985 s plinovodi opremili okoli tisoč stanovanj, a tedaj ho v občini skupaj 3.600 stanovanj. Število stanovanj, ki jih bi jih bilo v naslednjem petletnem ali desetletnem obdobju smiselno opremiti s plinom, bo tako občutno še večje. Po sedanjih ocenah in podatkih bi poraba plina leta 1985 v radovljiški občini znašala 15 milijonov 300.000 kubičnih metrov. Veriga ga bo porabila 5 milijonov 500.000 kubičnih metrov, delovne organizacije 5 milijonov 400.(XX) kubičnih metrov in stanovanja 4 milijone 4(X).(XX) kubičnih metrov. Stroški za okolico Radovljice bodo nižji kot za Bled, po sedaj veljavnem tarifnem sistemu in osnovni ceni za plin bi industrijski BARVNA SLEPOTA Kranj — Ondan me je, popotnika žejnega, zanesla pot nikamor drugam kot v sloviti kranjski hotel Creina. Ze dolgo me ni bilo tam in kar stožilo se mi je po gorkem udobju, zato sem si rekel: moj borni penzion gor ali dol, za en kofetek me ne bo konec. Dobil sem naročeni kofetek in zrl ven, v megleno, mrzlo in neprijazno zimsko jutro. Tistega, ki pobira parkirnino, je stresalo do kosti, mimoidoči so se stiskali v plašče, po cesti so vozili zasneženi avtomobili. Čeprav sem bil na toplem in tako popolnoma neprizadet, sem se vseeno naveličal zijanja skozi šipe in usmeril svoj pogled v notranjost kavarne ali restavracije — ne vem, kako prostoru pravijo. Saj je bilo vse na primerno snažni višini in osebje zadovoljivo ustrežljivo. Ne iščem dlake v jajcu, a malo preveč me je zbodlo nekaj drugega: ob vseh mizah so stoli, oblečeni v različne barve in če me čut ne vara, gredo stoli iste barve za isto mizo. Tu, v Creini, pa so j;h čisto pomeša/i, tako, da niti za eno mizo ni bilo enakih barv. Prava barvna mešanica, ki nikamor ne »paše«, še posebno pa ne hotelu Creina, ki se nima za ravno najslabšega. In sem nadalje grunta/, zakaj taka brezbrižnost, zakaj taka namerna disharmonija. Lahko, da se na današnje sodobno opremljanje in skladje ne spoznam in tako mora biti, lahko tudi, da osebju ni mar za skladnost, možno je seveda tudi, da gre pri tistih, ki stole nameščajo, za barvno slepoto, ki je jasno, prav žalostna stvar. Nisem spraševal, le ugibal sem, koliko malo truda bi bilo pravzaprav potrebno, da bi tisti, ki razloči barve, namestil isto barvne stole skupaj za mizo. To je seveda le moja, čisto majčkena pripombica za vsakdanjo rabo in priznam, da bom barvno zmešnjavo lahko še naprej prenašal. Da le ne bi kaj hujšega letelo v tole rubriko . . . potrošniki s pasovnim odvzemom morali računati s približno ceno 2,55 dinarja za kubični meter Ko bodo izdelali idejne projekte, bi plinovodno omrežje gradili pri-bližno štiri leta — toliko časa je namreč po dosedanjih izkušnjah potrebno za gradnjo. Poslovna skupnost za plinifikacijo Slovenije ocenjuje, da novih pomembnih količin zemeljskega plina ne bo na razpolago pred letom 1984. To pa pomeni, da se morajo bodoči potrošniki za zemeljski plin že letos pripravljati na gradnjo, če bodo hoteli postati potrošniki plina. Tako se zdaj v radovljiški občini že pripravljajo na izdelavo idejnega projekta, ki bi ga pripravili v dveh variantah za Radovljico in za Bled z okolico. S takšno odločitvijo bi v občini vsekakor pridobili nov, pomemben vir energije, ki je cenjen in upoštevan že povsod drugod po svetu. D. Sedej Privlačen blejski grad Lani si je pomembnejše slovenske turistične in kulturne zanimivosti ogledalo skupaj več kot 2 milijona domačih in tujih obiskovalcev. Največ domačih in tujih turistov je sprejela Postojnska jama, kar 800.(XX), pomembno mesto pa so zavzele tudi gorenjske turistične in kulturne zanimivosti. Tuje in domače goste najbolj privlači blejski grad, kjer je bilo lani v muzeju 193.(XX) obiskovalcev, muzej cerkvene umetnosti na blejskem otoku pa si je ogledalo 125.(XX) gostov. Muzej talcev v Begunjah je sprejel 49.(XX) domačih in tujih gostov Soteska Vintgar 48.(XX) gostov. Kovaški muzej v Kropi 15.000 obiskovalcev. Čebelarski muzej Radovljica 9.(XX) gostov. Slap Savico si je v Bohinju lani ogledalo 86.000 turistov in tako tudi Savica ostaja izredno privlačna izletniška točka v radovljiški občini. I). Sedej Ustanovna skupščina medobčinske zbornice Kranj — Nov zakon o združevanju organizacij združenega dela v splošna združenja in gospodarske zbornice terja tudi novo organiziranost zbornice na vseh ravneh. Po vsestranskih pripravah, tako vsebinskih kot organizacijskih in kadrovskih, se bo v četrtek, 1. marca, ob devetih dopoldne v dvorani kranjske občinske skupščine sešla na prvo zasedanje skupščina medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko. Takšno organiziranost zbornice terja tudi zakon o združenem delu. Zbornična organizacija za Gorenjsko ni nova. Sredi leta 1975 je začel v Kranju delovati medobčinski odbor Gospodarske zbornice za Gorenjsko. Skupaj z gospodarstvom je opravil pomembno poslanstvo, medobčinska zbornica pa lahko in mora na tem po dročju storiti še več. -jk Bled - Letos pustne povorke na Bledu ni bilo, kar pa ni motilo deta leske Verige, da se ne bi znali po svoje zabavati. V petek, 23. februarja, i večernih urah na blejskem drsališču zaplesali na ledu v improviza hokejski tekmi, ob kateri so se gledalci od srca nasmejali. Ni pa bilo m na Bledu, pošteno so se zabavali pozno v noč po številnih gostiščih in po vsej Oorenj! iki. (D. Sedej) - Foto: F. Perdan Razstava ročnih d Poljanske zadružnice pripravile uspelo rcuzsi ročnih del in domače obrti — Najboljši izi izbrani za osrednjo razstavo Poljane — V tem mesecu se po proizvodnih okoliših Kmetijske zadruge Škofja Loka vrstijo razstave ročnih del in domače obrti. Uresničuje se pobuda odbora zadružnic, da prikažejo pred dnevom žena, kaj vse kmečke žene še delajo doma, kaj počno v tistih uricah prostega časa, ki si ga lahko privoščijo ob obilici dela na kmetiji. Razstave so povsod vzbudile zanimanje krajanov, če prav so bile odprte le po en dan. V Poljanah se je v knjigo vpisalo vec" kot 8(X) obiskovalcev. Poljanske odbornice so se sprva bale, da izdelkov ne bo veliko. Toda bojazen ni hila upravičena. Že obve-ščevalke. ki so zbirale predmete po terenu, so ugotavljale, da bo razstava lahko bogata. Največ izdelkov so zadružnice in okoličanke prinesle dan pred razstavo. Odbornice so imele polne roke dela in pozno V sobotno noč so urejale razstavni prostor v kulturnem domu. Krepko so jim priskočili na pomoč zadružniki, zlasti vodja proizvodnega okoliša. Obiskovalcem so pripravile bogat in pester izbor ročnih del in domače obrti. Vrstile so se čipke, g druga ročna dela, doma narejL šare, kmečko orodje in suha med njimi pa izdelki umetne Celo slikarke in pesnice so poljanskimi ženami. Pozabile na prave domače dobrote, ki n nijo praznično mizo. Cilka Ki Poljan zna speči pravi loški Razstavo pa so dopolnile s vitvijo prave kmečke hiše. &r kmečka miza v kotu, na ni hlebcu kruha, češnjevcu in jedilni pribor iz. Tavčarjevih na steni pa slike na steklo Šubicev ter podoba stara več štiristo let. V »hišo« so p« tudi kolovrat in orodje, ki nekdaj uporabljali na kmetiji 5« kala ni niti stara, lesena hoje* ot roke. Najboljše izdelke bodo poli zadružnice razstavile na c razstavi Kmetijske zadruge Loka, ki bo pred dnevom iei fji Loki. Ta bo združila vseh proizvodnih okolišev. M. VdH Nova stanovanja - Največje kranjsko blokoeno naselje na 1'hinuu se je pral dhevi obogatilo z novim 12-nadstropnim stolpičem. Od skupaj več kot HO stanovanj je bilo 5/ odkupljenih s solidarnostnimi sredstvi. -Foto: F Perdan Razstava ročnih del m domare obrti v Poljanah je vzbudila velik*, za> krajanov m več kot H00 se jih je v nedeljo. IS. februarja, zvrstilo v ro; prostoru kulturnega doma Sprejete osnove družbenega planiral JESENICE - Zvezna in republiška skupščina sta te odloka o sprejemu planov samoupravnih organizacij in skupi™, družbenopolitičnih skupnosti za prihodnost, ki opredeljujeta ta*1 za začetek priprav na sprejem planov. Tako sedaj sprejemajo odi«* pripravi in sprejetju družbenega plana za leta 1981-1985 ter 1986. do 1995. leta v številnih slovenskih občinah. leta. predlog srednjem^ . v zadnjem četrtletju ^ ta. osnutek dolgoročnega plan prvem četrtletju 1983. let a* in " log dolgoročnega plana v cai četrtletju istega leta. Izvršni svff' sprejel tudi program aktiv m*-' nosilce posameznih nalog d<»W* skladu s sprejetim odlokom. Kot je v obrazložitvi k izvršni svet ugotovil, so bili v nji sistema samoupravnega u-nega planiranja doseženi ohrn* či rezultati, vendar pa v m* terem aktu samoupravnih ti i in skupnosti obravnav«)«1 niranje zelo formalno m peti Zato ho v pripravah naslednjih| skih dokumentov treba sedanj*1 moupravne akte dopolniti; F vsem s konkretizacijo sanuntpr*1' pravic in obveznosti v skladu 1 [conskimi predlani. s. s*! fe Delegati zborov jeseniške obči« ske skupščine so tak odlok med drugim sprejeli na sejah pretekli teden Odlok določa nosilce in roke /a pri pravo ared nje ročnega in dolgoročnega plana občme Jesenice Ixvršni svet obvezuje, da pripravi predlog smernic za pripravo srednjeročnega plana in ga predloži skupščini v ipjf jem v drugem četrtletni letošnjega let«, predlog osnov za pripravo in sklepanie dogovora 0 temenih srednjeročnega plana in g" predlo Ži V t ret |em čet rt let |U. predlog do i govora o temeljih srednjeročnega plana in ga predloži v /adn |ein čet it |et|ii. predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana m ga predloži decembra 1981 leta terjpridloj dogo voia 0 temeljih dolgoročnega plana m ga predloži skupščini v sprejem V prvem čel it let |U I98'J leta Osnutek srednjeročnega plana mora predlo Žiti vsem /borom v prvi polovni 1980. plana I