SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 (Id., za pol leta 8 grld., za četrt leta 4 (ld., u jedca mesec 1 gld.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 grld., za pol leta 6 grld., za četrt leta 3 yld., ta jeden mesec 1 fld V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Pciamne številke po 7 kr. jeaea i 1 rid. ft Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravntstvo in ekspediclja v „Katol. TIskarni", Vodnikove nliee it. 2. Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejeraajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah Bt. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. &tev. IS. V Ljubljani, v četrtek 23. januvarija 1896. Letnilt XXIV. Tako-le delajo! ii. Gospodarski polom se nam bliža z ogromnimi koraki. Kmetiški stan je stržen države, a ta stržen razjeda stotina boleznij. Tisti, ki so v prvi vrsti poklicani v to, da skrbi za kmeta, brigajo se zanj malo ali nič. Gode se mu krivice, kakoršne bi morale biti neslišane v krščanskih, kulturnih državah. Samo en primer iz Bornovega kraljestva! Planina Sija meri 600 oralov. V polovici planine (na 296 oralih) je gozd in paša, v drugem delu pa le paša. Gozdi so lastnina Borna, a paša po planini lastnina kmetov. Po kaki krivici se je uvedlo to razmerje, o tem bi vam marsikater star tržiški rovtar vedel povedati čudne reči. Pa tudi nekdanji zastopniki kranjske industrijske družbe, ki je bila pred Bornom lastnica večine sedanjih njegovih posestev, vedeli bi o tej „kupčiji" marsikaj povedati — seveda na tihem. Dovolj! Bom ima v Siji gozde, kmetje pašo. Seveda je Bornova, oziroma njegovih vodij srčna želja, da bi se planine popolnoma polastili ter kmete iz nje pognali. A ne gre in ne gre. Kaj storiti? „Pa jo zmisli zviti paša, ki se Židu prav obnaša", poje neksko narodna pesem o Ravbarju. Vsakdo umeva, da planinska trava ne more uspevati, če se gozd toliko ne očisti in iztrebi, da mere prodreti do tiil luč, gorkota in moča. Vsaj opaziš v smrekovih gozdih skoro povsodi za travo nesposobno zemljo, ker ji nedostaje moče. A če se gozd toliko izčisti, da ne ovira tiavine rasli, opomagano je zemlji in drevesu. Prav tako bi bilo opomagano v naši zadevi baronu Bornu in kmetom, ko bi Bom hotel vsako leto gozd toliko iztrebiti, da bi zamogla uspevati trava. To slednje kmetje želč in prosijo, a Žid ostane trd napram vsem prošnjam. Z.kaj? Zato, ker bi rad vso planino dobil v svojo last, kmetje pa ne prodado svojih pravic. Kako tudi? Kam naj pa potem gonijo, kje pa naj potem pasejo živino, če odstopijo pašne pravice?! A to Žida ne briga; on hoče imeti planino in — basta! Ce je ne dajo z lepa, dali jo bodo z grda. Zato vkljub vsem prošnjam noče iztrebiti gozda, da bi kmetom uničil pašo. Ko več ne bo trave, tudi kmet ne bo mogel rabiti planine za pašo in zgodilo se bo šiloma, kar baron namerava — odrekli se bodo kmetje za neznatno odkupnino brezkoristnim pašnim pravicam. Taki so židovski nameni, tako-le delajo! Pa še več! Ce bi se kmetje vkljub temu ne hoteli odreči pašnim pravicam, ima Žid še drugo za bregom. Nekega lepega ali grdega dne bi dal svoj gozd popolnoma t. j. v frato izsekati in kaj potem? Prazni prostor se mora iznova pogozditi, kar bi baron gotovo storil, a kmetje vsaj tri leta po postavi v njem ne smejo več pasti. Ce pa nimajo pašnikov, ne morejo imeti živine; če te nimajo, od česa naj pa živi in davke plačujejo? — Kaj baron Born s tem postopanjem namerava, po jasnil je kmetom pri neki priliki vodja Mallner sam rekoč : „Ce danes planiue ne prepustite za lep denar, dali jo bodete radi čez nekaj let skoro popolnoma zastonj!" To je samo en primer, kako trdosrčno se od oholega tujca zatira naš kmet. Kdo potem ne zgubi veselja do žuljavega dela, kdo potem ne zgubi po guma za nadaljni boj, kdo potem glej z mirnim očesom v bodočnost utiranega našega naroda ? S solzami so oškropljeni listi zgodovine o preteklosti našega naroda, v solzah se piše tudi povestnica naše sedanjosti. In kaka se nam obeta ob tacih razmerah — bodočnost? — Pač velja o našem bornem ra-tarju izrek nemškega pesnika: Wer nie sein Brot in Thränen ass, Wer nie die kummervollen Nächte Auf seinem Bette weinend sass, Der kent euch nicht, ihr dunklen Mächte. (Dalje sledi.) Razprava o potrditvi volitev. (Govoril deželni poslanec Kal an.) Opazke nekaterih gospodov predgovornikov me silijo, da tudi jaz spregovorim nekoliko besed. Najprej omenim, da se mi zdi današnja debata jako nesrečna, in sicer zato, ker je nekak prognostikon, v kakem okviru se bodo sploh vršile razprave deželnega zbora v sedanjem zasedanju. Reči moram naravnost, da s tem zastopniki slovenskega naroda, naj sedimo v središča e'i na levici, ne bomo svojemu narodu na imenu ničesar pridobili, ampak nasprotno ga bomo osmešili in ponižali. Te debate smejo samo tisti nemški zastopniki, ki so nasprotni slovenskemu narodu, veseli bit'. Tudi iz opazk sem slišal, da so vse to nedelikatne, nedostojne in prazne čenče. (Poslanec dr. Tavčar: „Katerega gospoda menite?") Tega ne bom povedal, prej ste Vi tudi molčali, ko sem jaz zahteval, da poveste imena. Na dan razprave, ko napoveduje gospod posl. Kersnik tako demonstrativno, v tako širokodoneČih besedah, da gre njegovi stranki za kulturni napredek, za program slovenskega naroda, taka debata, govorjenje n. pr., kako smo se za sedeže pokali itd., — ako vidite v tem skrb za napredek slovenskega naroda, potem ste prav malo skrbni zanj. Gospod poslanec Kersnik je čutil prvi potrebo, otvoriti to debato in ravno on je imel najmanj vzroka, zakaj vse tisto, kar je glede agitacije nam očital, zasluži v polni meri on sam. Tako razvite agitacije na obeh straneh morebiti v celi deželi razven Notranjske nikjer ni bilo, kakor ravno v kamniškem okraju, in gospod poslanec Kersnik se je te agitacije tako živahno udeleževal, da ni mogel več storiti, in vsa njegova očitanja gledi netaktnosti, brezmejnosti in brezozirnosti z vso silo leti na njega samega. Gospoda govori o dokazih; tudi jaz sem prej zahteval dokazov in gospod poslanec Hribar se je že pri prvi priliki ustavil. Na razpolago imam veliko imen in lahko bi ž njimi ustregel, pa tega nočem, ampak dotakniti se hočem te nekaterih stvari, ker ne maram prati umazanega perila, katerega se je že preveč pralo. Od stranke, ki se nazivlja narodno-napredna stranka, so se rabila vsa tista agitacijska sredstva, katera se nam očitajo. (Poslanec dr. Tavčar: „Sv. Rešnjega Telesa nismo izpostavljali!") Tega ne, ampak nečast ste mu storili s tem, ker ste se z njim primerjali na metliškem shodu, češ, ako vkljub temu jaz zmagam, bom hujši nego Bog. To je bila naravnost blasfemija. Pravite, da je to laž. „Slovenec" je to vest prinesel in niste jo popravili. (Poslanec dr. Tavčar: „Za ,Slovenca' se pa brigamo!") Prosim, gospodje od one strani ste že skoro vsi „Slovencu" pošiljali popravke. (Klici na levi: „Tako je!") Rabila se je od te „Narodove" stranke zvijača, laž, sila, blasfemija, nepostavnost. (Nasprotovanje v središču.) Za vse te posamezne stvari bi lahko postregel z dokazi. (Klici v središču: „Na dan ž njimi!") Dobro, torej na dan z dokazi. Glede sile in zvijačnosti se je grozilo našim volilcem, da se jim bodo odpovedali dolgovi pri vaših bogataših, da se bodo postavili na boben. V nekem kraju se je nekemu revežu, ki ima na mestnem svetu hišo in drva, reklo, da se ma bodo drva v vodo zmetala, ako ne bo volil z njih stranko. (Veselost na levi.) Nekega Gombača so izpustili iz službe, ker je volil za nas. Mislim, da mi boste gospodje odpustili, navajati še več konkretnih slučajev. Nepostavnosti so se vršile zlasti v Ljubljani. Povsodi se v mestih in trgih oddajajo glasovi pismeno, volitve so tajne, v Ljubljani pa so bile izjemoma javne, da je bila zmaga toliko sijajnejša. Najprej se je magistrat „zmotil" in razdelil veliko glasovnic, ki niso imele uradnega znamenja. Vse take glasovnice so po zakonu neveljavne, pa reklo se je, da se je tukaj zgodila pomota. Ko so se gospodje opozorili na to nepostavnost, postavili so nekega magistratnega uradnika pred dvorano, in ta je vzel vsakemu volilcu glasovnico iz roke, jo odprl in pritisnil uradni pečat na njo, ter je tako lahko pogledal, kako voli, in vravnal vso reč. To je taka nepostavnost, kakor se ni zgodila nikjer pri nobeni drugi volitvi in ki je taka, da ne vem, ali obstane pred zakonom, ali ne. Nadalje se je nam očitalo, kako smo pri agitaciji pretiravali te in one reči, ki se zadevajo bolnice in gledališča. Zato smo imeli le Vas za učitelje, zakaj take neresnice, kakor ste jo Vi pravili pred temi volitvami, o tistem milijonu, katerega ste očitali, da ga hočemo imeti za jezuitsko gimnazijo, take klasične laži v celi borbi ni bilo pač nobene. Ljudstvu klicati: „Glejte revno ljudstvo, uboga dežela, kaj hočejo ti črni klerikalci! Cel milijon hočejo potrositi, samo da se uniči kranjski gimnazij in otvori jezuitski gimnazij!" to je vendar največja pretiranost, katero si morem misliti. Vaši argumenti in Vaši dokazi glede tega, da smo pretiravali te ali one stvari, torej nimajo veljave, kajti ako smo kaj tacega storili, smo le Vas posnemali. Sedaj bi rad še gospodu poslancu Hribarju nekaj odgovoril. On je rekel, da je bil sicer tudi povabljen ua katoliški shod, da je pa tako skromen kristijan, da ni prišel. Lepa reč je, da kristjan skromno in tiho zaprt v kamrici opravlja svoje verske dolžnosti, vender na drugem kraji sv. pismo pravi, da pridejo tudi prilike, ko je treba človeku očitno pokazati svoje katoliško prepričanje. V spomin Vam kličem besede Kristusove: „Kdor mene očitno ne bo spoznal pred svetom, tega tudi jaz ne bom spoznal pred svojim očetom, ki je v nebesih". Dalje moram odločno oporekati, da bi se bila družba sv. Cirila in Metoda na I. katoliškem shodu napadla. Jaz nečem nobene polemike pričeti, ampak le rečem : „Družba se je priporočala na shodu z željo, da naj se njena organizacija uravna po župnijah, da bi praktično bolje delovala. Jaz torej konštatujem, da je resolucija I. katoliškega shoda priporočala družbo sv. Cirila in Metoda, in s tem odpadejo vsi drugi ugovori, ki so se nam zoperstavili. Dalje moram reči, da se mi je govorjenje gospoda poslanca Hribarja o „štreberjih", o tem „kje se sv. Duh moti" i. t. d., tako govorjenje iz ust katoličana, zdelo jako nedostojno. (Klici na levi. — „Tako je !■) Potem sta se gospoda Kersnik in Hribar spod-tikala nad besedami prečastitega gospoda deželnega glavarja, s katerimi je izrazil željo o miru in spravi. Ja gospoda, ali je hotel gospod deželni glavar v otvoritvenem govoru reči: „Gospodje, prišli ste, da ne boste nič delali, ampak se samo kregali?" Tako vender ne more govoriti. Potem se je govorilo o neki snubitvi gospoda deželnega glavarja z gospodi na oni (desni) strani. Ako je bil ta ogovor kaka snubitev, potem sta danes dva gospoda tako očitno snubila, kakor snubljenje pri nas ni v navadi. (Veselost na levi.) Mi nikjer ne snubimo, ampak „urbi et orbi" povemo, kaka načela zastopamo, nimamo pa uzroka, snubiti, ker osobno nismo angažovani pri nobeni stvari, ampak le delujemo v prospeh volilcev, ki so uam izkazali svoje zaupanje. Ako nas bo koalicija nemških in radikalnih liberalcev ovirala v tem delovanji, potem bomo vender lahko šli pred svoje volilce in jim povedali uzroke neuspeha, mislim pa, da kjer bo šlo za potrebe naroda, ne bodo odločevale strankarske koristi, ampak tukaj ali tam bodo odločevali stvarni momenti, ki bodo vsakega izmed nas prisilili, misliti le na korist dežele. (Pritrjevanje na levi.) Omenim še na kratko, da nam gospodje pri vsaki priliki, na vsakem shodu očitajo, da smo mi proti bolnici in da uporabljamo novo bolnico za agi-tacijsko sredstvo. Treba je pri vsaki stvari, da Be vzame tako, kakor je. Jaz nisem nikdar še slišal, da bi bili naši somišljeniki govorili proti zgradbi nove bolnice, ampak vselej so se le na to omejevali, da so grajali, da se je volil nesrečen, nepraktičen, drag zistem, paviljonski zistem, ki je v sedanjih časih že preživljen in v katerem nobeden več ne zida, da bolnica ni praktično urejena in da so jo odgovorni faktorji meni nič tebi nič zidali brez po-vprašanja strokovnjakov, na katere bi se bili mogli zanesti, tako da bo treba še kakih 200.000 do 300.000 gld., predno se bo opravila hiša, ki je silno nepraktično zgrajena. V tem smo vsi edini, da vsi obžalujemo te stvari, samo pomagati ne moremo, očitanja pa, da smo mi proti bolnici, kakor je govoril danes gospod poslanec Hribar in kakor je to nedavno govoril na volilnem shodu v čitalnici v Ljubljani, gospoda moja, očitanja češ: po potresu bi nikamor ne bili mogli z bolniki, ko bi se nova bolnica ne bila zgradila, in vendar klerikalci zabavljajo proti njej, bi se marsikomu lahko zdela brezvestna. Kar velja o bolnici, velja tudi o gledališču. Ne bom govoril, o kulturni važnosti gledališča, ne bora govoril, v koliki meri gledališče spolnjuje to svojo nalogo in tudi ne bom posebej omenjal, v koliko iz narodnega stališča zasluži naše gledališče tako zanimanje — zato se nam bo morebiti pozneje ponudila prilika — za danes samo faktično konšta-tujem, da naša stranka nikdar ni bila proti gledališču načelno, ampak le to je vedno rekla, da naj tisti plačujejo za gledališče, ki imajo dobiček od njega, da bi pa reveži, ki niti za sol nimajo, morali zanj plačevati, da se dotični troški po davkih raz-dele, to gotovo ni opravičeno, in poslanci, katere so poslali kmetski volilci v zbornico, gotovo ne morejo lepše in boljše spolnovati svoje naloge, kakor s tem, da rečejo, da za tako stvar, od katere kmet nič nima, zlasti ako se ta stvar tako pretirava, ako se troški prvotno izkazujejo manjši itd., ne morejo ta-cega zanimanja kazati, in da se pri vsaki priliki oglašajo proti prevelikim troškom. Ali gospoda moja, tako govorjenje in zakotno očitanje, kar smo govorili na volilnih shodih, spričujemo tudi tukaj in se ne bojimo nobenega nasprotovanja. Potem bi glede Hribarjevega govora še omenil, da se je gospod poslanec pritožil glede volilnega shoda v Starem Trgu. Gospod Hribar, ki je bil pri tem shodu navzoč, vd, da je ves „dirindaj" prišel od todi, ker se njegova stranka ni hotela kloniti predsedništvu, ki je bilo izvoljeno, in ker ni pustila, da bi tisti govoril, ki se je prvi k besedi oglasil. (Ugovor v središči.) Prosim, gospod predsednik je dotičnemu, ki je hotel govoriti o prvi točki, dal besedo in Vi ga niste pustili govoriti. (Posl. dr. M*-jaron : „Dnevni redi") Da, k prvi točki dnevnega reda, pri kateri pa ni bil zapisan noben govornik. Potem je nastal tisti „halo". Vi, gospod Hribar bi bili morali tudi povedati, da ste žandarje klicali. Vi, gospod poslanec Hribar, bi bili morali tudi povedati, da je Vaša stranka poklicala žandarje, d& so ti z nasajenimi bajoneti šli mej ljudstvo, da ste pustili na tak način omejevati državljansko svobodo in pustili, da je žandarmerija zaključila shod. To bi bili Vi morali povedati in potem bi se šele pokazala vsa stvar v pravi luči. Ce so se take stvari primerile v Starem Trgu, ne gredo na račun naše stranke, ampak na račun dogodkov, katere sem prej omenil ia katere poznate, ker ste bili osebno tam. Gospoda moja, spomnite se na Idrijo, tam so se naučili naši ljudje, razganjati shode, spomnite se na Domžale, kjer je predsednik volilnega shoda izustil sramotilne besede proti duhovniku: „Ven se poberite 1" (Posl. dr. Majaron : „To ni res I") To so faktične stvari glede dogodkov. Prosil bi pa pač gospoda poslanca Hribarja, da, kadar govori o duhovnih, da to stori dostojnejše, kajti govoriti o „štreberjih", govoriti o nas, da imamo na dan 24 ur časa in še nekoliko čez, (Posl. Hribar: Sem rekel, nekoliko manj I" — veselost v središču) no, oboje je jednako nesmiselno, to ni dostojno. Pojdite in poslušajte, potem boste drugače govorili. O „štreberjih" v našem stanu pri nas na Kranjskem ni govora. Jedna služba je blizu taka, kakor druga. (Posl. Hribar : „One 1") Pri ka-planijah se ravna za par sto goldinarjev, in ako ima kdo par krajcarjev več ali manj, to ni toliko, kano-nikati so pa taki, da gospodje tudi vedo, da je težko shajati. Torej v tacih rečeh bi prosil delikatnejše govoriti. Glede jedinega dokaza, katerega je gospod poslanec Hribar navedel, da je namreč nek duhovnik rekel starišem, da otrok ne bode opravil prvega sv. obhajila, ako ne bodo z nami volili, omenim, da je bilo to v Cerknici. (Posl. Hribar: „To je bilo dru-godi!") Preiskava je dognala, da katehet niti ni učil tistega otroka in občinski odbor cerkniški je bil tudi zato kaznovan. Gospod poslanec Hribar je omenjal tudi soci-jalizma in njegovih nevarnostij, toda gospoda, s takimi pripomočki, kakor so se danes rabili, se ne da boriti s to nevarnostjo, s takimi sredstvi niti za las ne boste premaknili socijalnega vprašanja, za to ni treba praznega govorjenja, ampak dela, in zato omejim svoje besede in rečem samo to, da želim, da naj bi gospodje ne vstrajaii na začeti poti, ampak se podali na pot pozitivnega dela, da bi manj časa trosili z neplodnimi debatami, kakor je bila današnja, ki more slovenski narod v javnosti le ponižati, kajti sicer utegne res priti nad gospodo tisti tepežni dan, katerega je gospod posl. Hribar omenj»l, ki našemu narodu ne bo v čast in ne v srečo. Politični pregled. V Ljubljani, 23. januvarija, Novi gališki minister in nemškolibe-ralna stranka. Mladočeški organ „Narodni Listy" osvetljuje v zaduji številki nečuveno razdra-ženost nemških liberalcev nad imenovanjem novega gališkega ministra, češ Avstrija se bode s časoma popolno poslovanila. Trije poljski ministri, Badeni, Bilinski in Rittner, to nemškim zagrizencem nikakor ne more v glavo. Dobro jim odgovarja omenjeni list, ko pravi, da je takoj vsa Germanija po koncu, ako dobe Slovani po nepretrgani vrsti nemških ministrov, ki so od 1. 1848 hudo pritiskali na vse slovanske življe, par slovanskih ministrov. Slovani so mcali leta in leta ječati pod težko roko nemških ministrov, Nemci pa že takoj pri imenovanju treh poljskih ministrov ne morejo prikriti svoje velike jeze. Mi sicer ne moremo odobravati izvanredno prednost Poljakov pri vladi, obsojati pa moramo nečuveno pisarenje nemških židovskih listov. Deželni zbori. Istra, 21. jan.: Pri debati o prošnji občine Galesana za izločitev iz predmestne občine Pulj je predlagal posl. Laginja, naj deželni odbor pri vladi izposluje zakon, na podlagi katerega bi se isterske mestne občine tako preosnovale, da bi iz teh nastal« narodno omejene občine. Dež. glavar je izjavil, da ne more dovoliti debate o tem predlogu, ker se je stavil še le v teku seje in ni sestavljen v upravnem jeziku deželnega zbora. -Šle-zija, 21. januvarija: V današnji seji deželnega zbora se je vnela daljša debata glede uravnave reke Opava. Več govornikov je zahtevalo, naj se vlada pri teh napravah bolj ozira na avstrijske interese in naj poživlja prusko vlado, da tudi ona izvrši potrebna dela. — Češka, 21. jan. : Posl. Pacak iu tovariši so predložili načrt zakona glede uravnave jezikovnega vprašanj« pri državnih ter občinskih uradih in šolah. Dalje zahteva načrt, da se vloge v vseh instancah rešijo v istem jeziku, v katerem so bile sestavljene. Vsak državni in deželni uradnik mora biti zmožen obeh deželnih jezikov. _ Galicija, 21. jan.: Vladni zastopnik Los odločno zavrača pritožbe glede dozdevnih nepravilnostij pri volitvah, ter pravi, da se vlada sama prepričuje o resnici na licu mesta in vodi preiskave objektivno in nepristransko, ker ji je mnogo do tega, da zmaga resnica. Rusinec Barvinski predlaga, naj se podu-čujeta na srednjih šolah obligatno oba deželna jezika in naj se da juristom in uradnikom prilika, da se nauče tudi rusinskega jezika. — Solnogra-ško, 21. jan.: V deželnem zboru so stavili danes posl. Kottensteiner in tovariši predlog glede spremembe deželnozborskega volilnega reda. — Moravsko, 21. januvarija : V teku današnjega posvetovanja je govorilo več čeških poslancev za pomno-žitev čeških srednjih šol. Poročevalec Brandhuber je izjavil, da je večina moravskih mest nemška. Slovanski otroci obiskujejo radi nemške šole. Poslanec Začek je označil izjavo poročevalca zasmehovanje češkega naroda. Dalje izjavi, da češki otroci le vsled tega obiskujejo nemške šole, ker je premalo čeških ter povdarja, da se na Moravskem otroci odkupujejo za nemške šole. Temu je odločno ugovarjal poročevalec ter rekel, da ni nameraval s svojo izjavo žaliti češkega naroda, in ako Cehi vedo, da se jim v šolskem oziru gode krivice, naj se pritožijo na pristojnem mestu. F nižje avstrijskem deželnem zboru so interpelovali antisemitski poslanci namestnika grofa Kielmansegga, kedaj se imajo vršiti dunajske občinske volitve in se li vrše potrebne priprave. Grof Kielmansegg je odgovoril, da ima dr. Friebeis ukaz, kmalu dovršiti potrebne priprave, da pa se bode morala vsa stvar za nekaj časa zavleči, dokler okrajni glavar ne dobi odgovora od upravnega sodišča na vložene pritožbe. F češkem deželnem zboru je utemeljeval v predzadnji seji poslanec grof Scbonborn samostalen predlog gled^ vpeljave druzega deželnega jezika kot obligaten predmet na srednjih šolah. Temu predlogu 60 odločno ugovarjali Nemci in JVlladočehi in poslanec dr. Schlesinger se je opiral v svojem ugovoru na državni osnovni zakon, na podlagi katerega se nihče ne more siliti, da bi se moral učiti druzega deželnega jezika. Le mala peščica nemških poslancev je odobravala predlog in zahtevala, naj se izroči posebni komisiji. Mladočehi so 6e tudi temu predlogu odločno ustavili iu zahtevali, da se kratko-raalo odkloni predlog grofa Schonborna. Po daljši debati se je izročil predlog šolskemu odseku. Črnagora. „Glas Črnogorca" priobčuje v zadnji številki članek, v katerem navaja nekoliko znamenitih dogodkov iz preteklega leta, ki se tičejo Cruegore. Tu se posebno povdarja, da je dobila kneževina v minolem letu novega pokrovitelja v osebi ruskega cara Nikolaja, ki zvesto zasleduje slovansko politiko pokojnega očeta. V vseh strokah se je z najboljšim vspehom uporabljala ruska politika, ruski vpliv se je v prošlem letu tako jasno pojavljat na mejnarodnem polju, kakor še nikdar tako. To je pa ravno porok za boljšo prihodnjost črnogorske kneževine in celega srbskega naroda. Dogodki na Kubi. Vrhovni poveljnik španjske armade na Kubi, maršal Martinez Campos, je, kakor smo*že poročali, rešen velike odgovornosti, katero mu je naložila španjska vlada. Kakor poroča brzejav iz Havane, je prejel bivši poveljnik pred odhodom kraljičino zahvalno pismo, v katerem mu izreka priznanje za njegovo delovanje. Da je to priznanje samo formalno, je umljivo. — Njegovim naslednikom je imenovan general Weyler, bivši glavni kapitan v Barceloni, Od 56 let starega poveljnika, ki je že od mladosti v vojaški službi, pričakuje vlada velikih vspehov. Najprej podjarmiti, potem pa uvesti preosnove, je sedanje geslo španjske vlade. — Dosedanja dolgotrajna nevspešna vojska pa daje malo upanja, da se bode dala tako naglo izvesti ta ideja. Italijani v Af riki. Nedavno smo poročali, da je negus Menelik povabil generala Baratiera na dogovor glede pomirjenja. O tem dogovoru se sedaj poroča, da je Baratieri izjavil, da je pred vsem potreba prenehati z nadaljnimi napadi, ker je še le potem inogoč vspešen dogovor. Menelik je baje zadovoljen s to izjavo. Nekateri zmerneji krogi svetujejo vladi, naj dela na to, da se premirje tudi res izvrši, ter pojasuujejo, da bi trpela Italija veliko izgubo, ako bi hotela nadaljevati boj. Cerkveni letopis. Slobodni zidarji ali framasoni na Hrvaškem. S Hrvaškega mes. januvarija. Tudi v naši domovini vgnjezdilo se je — na žalost framasonstvo ali slobodno zidarstvo — piše „Gospica Krunica" v prošlem letu. — Katoliški list v Budimpešti „Magyar Allam" donašal je iz slo-bodnozidarskega koledarja za 1. 1895, izdanega v Lipsiji, popis vseh framasonskih lož na Ogerskem in Hrvaškem. Po tem popisu so na Hrvaškem že tri taka peklenska ognjišča, takozvane lože in vsaka s svojim grijačem, ali kakor oni nazivljejo „velikim mojstrom''. V Zemunu z naslovom „Stella Orientalis " ; v Sisku: „Zur Nächstenliebe" a v belem Zagrebu : „Hrvatska Vila". Pravijo, da v Varaždinu je tudi potajna loža. — Prvi je „veliki mojster" Izidor Neumann, trgovec v Belemgradu, drugi predseduje Emil Malinaric, nadmernik, a tretji za nesrečo — naš Dalmatinec, Spiridion Brusina, kralj, vseučiliščni profesor i akademik. Tajnik je dr. Boj-ničič, kr. zem. arhivar. Ker se od nekoliko časa tudi naše novinarstvo bavi s to zlobno in zločinsko sekto, katero je sv. Cerkev obsodila iu prokleta, ni čudno, ako so se tudi naši framasoni zgenili, da so branijo. Neki „stari slobodni zidar" v Zagrebu je izdal pod gore-njim naslovom (a izleknili so ga, kedo da je) knjižico, 'katera se razprodaja po 20 kr. Naravno, da ta „stari slob. zidar" hvali framasonstvo in da nam je prikazuje v kolikor more lepšem svetlu, kakor je tudi naravno, da vedno laže — (naj se nam oprosti ta izraz, ker v framasonskem tajnem pravilniku stoji napisano, da je za njih „laž jednaka vrlini"). Tako omenjeni list že lanskega leta piše, v katerem v več člankih vernemu ljudstvu odkriva zlobo framason-stva. — Zadnji čas se zdi, kakor da bi se začenjal po Hrvaškem zrak nekam čistiti glede framasonskega duha. Znano je, da se je stranka prava razdelila in da izhajata dva lista: „Hrvatsko pravo" in „Hrvatska domovina". Na jedni strani ostal je „stari" z dr. Frankom in nekaj malo drugih ; na drugi strani Folnegovič z večino. Ko sä je bil Folnegovič izdal, da je član nesrečnega društva — to že prej ni bilo po volji staremu Starčeviču — in ko je njegova slranka stvar točno opazovala, odstranili so ga. Vpliv in uredništvo lista došel je v bolje roke — in pazi se — kakor se čuje, da se „Hrvatska domovina" čuva proticerkvenega duha, ker imajo v odboru vplivnih duhovnov in drugih pametnih oseb. Zato se pa opaža, da duh tega lista ne ugaja vsem prejšnjim pred-brojuikom jednakega lista in da se je baš zavoljo tega mnogoteri odrekel. Znati je pa treba, da po Hrvaškem in osobito v Zagrebu je mnogo Židov in onih 400 so vrnili list. Treba je torej opreznosti proti te vrste ljudem, ki gotovo radi cerkve ne podpirajo, pač pa framasonstvo, za katero pa jedna in druga frakcija strauke prava ne mara, in odločnejše vidi se, da je začela postopati frakcija „Hrv. Domovine". Židovi bi gotovo radi podpirali indiferentizem in mlačnost, ker ko „gospodar spi, lahko sovražnik ljuliko seje." Upanje je, da bo tudi „Katoliški list" lotil se pod novim ^edništvom odločnejšega dela — kakor se nekaj opaža. — V čegavih rokah je pri nas vlada? Iz preganjanja najboljših duhovnikov in k&-tehetov in iz ovir, ki jih stavlja cerkvenim poglavarjem, vidi se, da ako ni ravno iramasonska, pač pa polna tega duha in služabnica framasonov. Treba se je res predramiti, dokler ni še prepozno. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. januvarija. (Slovenski jezik v kranjskih župuih uradih.) V vvodnem članku z gorenjim naslovom sinočni „Narod" očita, da nekateri župni uradi na Kranjskem izdajejo izpiske iz matic na slovenske straake v nemškem jeiiku. Res je, da se nekateri župnijski uradi ne morejo otresti starega kopita v tem oziru in tudi v utštfm listu smo to že opetovano grajali. Iu ko bi „Narod" ostal samo pri tej trditvi, bi ne mogli nič ugovarjati. — Toda to ni pošteno, da zaradi nekaterih takih slučajev cčita vsej duhov- ščini, da se je odtujila narodni ideji, da vleče v to stvar dr. Mahniča in napada prevzv. knezo-škofa ljubljanskega. To pa je neosnovauo, kajti uprav pod sedanjim škofom se je umaknil nemški škofijski list slovensko-nemškemu in so dobili izključno nemški napisi nad knezoškofijskimi uradi slovensko-nemške napise. Jednako se pri ordinarijatu tudi v uradovanju kaže stroga jednakopravnost. Očitati torej knezoškofu, kakor da je on kriv teh ne-dostatkov, to je neopravičeno in teudencijozno, iu zato moramo take s trte zvite napade odločno obsoditi. — Glede rabe nemščine pa recimo: Pometajte rajši pred svojim pragom, ker tam je v tem oziru veliko več smeti , kakor v kranjskih župnih uradih. (Osebne vesti.) Praktikant pri dež. sodišču v Ljubljani g. Vladimir Ravnihar je imenovan avskul-tantom na Kranjskem. — Poročil se je g. Viktor Omersa v Kranju z gdč. Ano Kokalj. (Slovensko gledališče.) Slovensko gledališče je z zadnjo predstavo zopet sebe našlo. Sedaj gojimo opravičene nadeje, da se vender že kiene na pot, na katero bi se že davno moralo. O raznih prilikah smo že pojasnili svoje stališče, in da se intendanca vsaj nekoliko ozira na tó , gotovo doseže večjih uspehov nego jih je zadnji čas. — „Prodana nevesta I" Kako popolna slika češkega uárodnega življenja je ženijalui Smetana vstvaril s „Prodano nevesto", vé najbolj tisti, ki je kedaj hodil po češki vasi. Iz godbe vre vse tisto življenje, isti zrak veje okolo tebe, zdi se ti, da živiš in poješ z narodom češkim. Uglobiš se v to veličastno delo, in nikdar ne pozabiš „Prodane neveste", če si jo jedenkrat čul I Naše občinstvo hiti v gledališče, kadar se nas osreči ž njo. Te godbe se ne moreš nasititi; kdor ima le nekoliko pojma o glasbi, ga s čudno silo vleče k sebi ta zaklad melodij. Takrat seje „Prodana nevesta" pri nas vzorno pela. Vse je vedelo, kiiko delo se zopet proizvaja na slov. odru, in vse se je trudilo, da bo težko pričakovana repriza „Prodane neveste" častna za naš oder. Bila je najuspelejša letošnja operna predstava. Pokazalo se je, kako opero bi lahko imeli, da se vedno vse takó potrudi! Glavno zaslugo pri zadnjem večeru ima gosp. V a š i č e k. Mešttarja je igral in pel s tolikim veseljem, da bi ga bilo občinstvo najrajše vedno obsipalo s pohvalo. Razume se, da je Marenka gospice Sevčikove bila umetniško dovršena, in da je gospici J u n g -manovo in Nigrinovo ter gospoda N o 11 i j a samó hvaliti; pridružil se jim je to pot še gospod Š t a m c a r. Gospod Podgrajski je prevzel „Vaška" ter se s tem nekoliko žrtvoval. Da bo v tej ulogi takó dober, se nismo nadejali, in radi priznavamo, da ni bil napačen, dasi prejšnjega sijajnega „Vaška" ni mogel preseči. Za Janka, ki ima precej nežnih napevov, smo se pred predstavo malo bali. Gospod Purkrabek pa je v nežnih točkah samega sebe prekosil in Janka vredno pridružil svojim dobro uspelim ulogam. Najlepšo točko „Pomisli Mafenka" peli so takó dovršeno, da odobravanje ni hotelo prej ponehati, dokler niso točke ponovili. Še nekaj z zadovoljstvom zabeležujemo : pelo se je res slovensko ter je bilo dejanje prvikrat razumljivo, odkar imamo opero. Če bodo naši češki mnet-niki takó pridni, potem ne bodemo pogrešali knjižic s tekstom. Poskrbi naj se za druzega „Indijanca". — Opazili smo v gledališču lepo število gostov z dežele. — Prihodnja predstava bo v petek. Poje se „Prodana nevesta". = (Zdravje v Ljubljani.) Od 12. do 18. januvarija je bilo novorojenih 8, umrlih 17, med ujiini 4 za ošpicami, 2 za vrat co, 1 za jetiko, 3 za vnetjem sopiluih organov, 4 vsled starostne oslabelosti, 3 za različnimi boleznimi, med njimi 3 tujci in 3 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer 6 za ošpicami, 2 za škarlat co, 4 za vratico. (Pretep.) Iz Škofje Loke se poroča: Dne 14. t. m. popoludne se je vnel prepir v gostilni g. Dolenca v Zmincu mej posestnikom Iv. Subicem od tam in dninarjem Jak. Svoljšakom. V veliki razburjenosti je poslednji pograbil na mizi ležeče škarje in z njimi petkrat sunil svojega nasprotnika, ter ga smrtno ranil. Zločinca je orožništvo prijelo in izročilo sodišču. (Razpisana služba.) Na dvorazredni ljudski šoli v Begunjah je razpisana služba druzega učitelja v četrtem plačilnem razredu. Prošnje je doposlati do 16 februvarija okrajnemu šolskemu svetu v Logatcu. * * * (Iz Radgone) se poroča: Dne 25. t. m. dobi naše mesto novo razsvetljavo z vodnim plinom. Kolikor znano, je Radgona dosedaj jedino mesto v našem cesarstvu, ki je dobilo tako razsvetljavo. (Obsojeni cigani.) Julija meseca 1. leta so orožniki v Mariboru prijeli tri cigane, ki so izdajali ponarejene bankovce po 100 in 50 gld. Dne 17. t. m. se je vršila sodnijska obravnava, pri kateri so bili kaznovani obtoženci s težko ječo od 5 do 7 let. * * * (Zamazana cesarjeva podoba v trž. višji realki.) Včeraj smo poročali, da je nekdo zamazal cesarjevo podobo, visečo v neki šolski sobi tržaške občinske višje realke. Včerajšnji poluradni list „II Mattino", ki je najpreje objavil to vest, objavlja sedaj popravek šolskega ravnateljstva, v katerem se trdi, da to ni res. Pozneje se je dognalo, da se res ni zamazala cesarjeva podoba v šolski sobi, ker je sploh ni v nobeni realkinih soban. Pač pa je nekdo zamazal cesarjevo podobo, ki visi v temnem kotu hodnika v istem poslopju. S tem popravkom ni ravnateljstvo prav nič opralo umazane stvari, pač pa jo še bolj zamazalo. (Papež Leon XIII. in katoliško časopisje.) Časopis „Veronafedele" priobčuje, da je vsprejel sv. Oče pred kratkem jezuita P. Zocchi, izbornega govornika in laškega pisatelja, in mu rekel pri tej priliki : „Častiti gospod, pišite člauke. Več bodo koristili kot vse pridige, kajti, kamor ne prodere govor-nikova beseda, proderejo časopisi. Berejo jih tudi taki, ki k pridigam ne hodijo." K temu prideva „L' Unione" v Bologni sledeči opomin : naj razširjajo katoličani svoje liste povsod : v družinah, kavarnah, gostilnicah, vojašnicah, trgovinah, hiralnicah itd. To je želja sv. Očeta. L + 38. (Duhovniki in politika.) Pri nekem shodu je napadal sovražnik duhovščine župnika, ki je ravno govoril, z besedami: „Duhovnik naj se drži bre-virja in ne politike." Župnik je odgovoril: Brevir me opominja na moje duhovske dolžnosti, a davčne bukvice na moje državljanske pravice." Drugod je zopet ščuval nekdo zoper župnika: „Župnik bodi duhovni pastir, ne politik." Na to župnik : Da, bode naj duhovni pastir v cerkvi in pase ovce v cerkvi, toda naj bode pastir i zunaj cerkve, da mora poditi volkove od svoje črede." L -f 38. (Premije za naročnike.) Milanska „Italia del Popolo", ki svoje bralce dan za dnevom poživlja k uporu, pošilja vsako leto zanimive premije svojim naročnikom. Pred tremi leti so prejeli naročniki samokres, pred dvema letoma železen bčt, vlani piščalko, letos pa nekak obroč. Na ta način so naročniki skoro popolno preskrbljeni za revolucijo. Društva. (Vabilo k občnemu zboru) okrajne posojilnice v Krškem, ki bode v uedeljo 1. marca do-poludne ob 11. uri s sledečim dnevnim redom: 1. Pntrjenje letnega računa. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Nasveti. Načelstvo. Telegrami. Škofja Loka, 23. januvarija. Pri občinskih volitvah so izvoljeni v tretjem in drugem razredu samo naši, v prvem razredu samo nasprotni možje. Dunaj, 22. januvarija. V današnji seji deželnega zbora je poslanec Lueger poživljal vlado, naj dela na to, da se pravočasno razpišejo dunajske občinske volitve, ter stavil v tem smislu nujni predlog, ki se je pa odklonil z neznatno večino. Debata je bila jako živahna. Dunaj, 22. januvarija. Novoimenovani minister Guttenberg je prevzel danes posle sekcijskega načelnika Korberja. Jutri se poslovi uradniško osobje od trgovinskega ministra barona Glanza in se predstavi novemu ministru. TISnr Menjalnica bančnega zavoda Wien, LÍETí: Schelhammer & Schattera Dana), 22. januvarija. Bedni profesor na tukajšnjem vseučilišču, dr. Emil Brunnen-meister, je danes umrl v 42. letu svoje starosti. Dunaj, 22. januvarija. Poroča se, da bode zastopal nuncij Agliardi sv. Očeta povodom kronanja ruskega carja v Moskavi. Dunaj, 22. januvarija. Povodom slav-nosti petindvajsetletnice zjedinjenja nemškega cesarstva priredi 26. t. m. nemški poslanik grof Eulenburg slavnostni obed, katerega se udeleži mnogo dostojanstvenikov. Brno, 22. januvarija. V današnji seji je stavil poslanec Fux predlog, naj se ustanovi deželna zavarovalnica za življenje in poživljal deželni odbor, naj poroča o tem predlogu v prihodnjem zasedanju. Ulm, 22. januvarija. Ob polunoči so čutili nekateri slab potresni sunek v smeri od vzhoda proti zahodu. Rim, 22. januvarija. Danes je odšlo iz Genove in Milana nekaj sto vojakov v Afriko. Prebivalstvo jih je navdušeno pozdravljalo. Rim, 22. januvarija. Danes je dospel sem poslanik grof Nigra. Rim, 22. januvarija. Kralj je vsprejel italijanskega poslanika na dunajskem dvoru, grofa Nigra, v zasebni avdijenci. Pariz, 22. januvarija. Danes je bil pogreb bivšega ministerskega predsednika Flo-queta. Pri odprtem grobu so govorili Bourgeois, Poincarre in Beranger. Pariz, 22. januvarija. Danes zjutraj je nastal požar v livarni za topove v St. Denisu. Provzročena škoda znaša jeden milijon. Glasgow, 22. januvarija. Delavci na ladjetesalnicah so danes zopet pričeli delo. Carigrad, 22. januvarija. Vlada je odredila, da se razpusti 3-5 bataljonov in se re-zervniki odpuste iz službe. Mobilizovanih ostane še 28 bataljonov. Carigrad, 22. januvarija. V treh vaseh titliškega vilajeta je zbolelo za kolero od 15. t. m. 71 oseb. 49 oseb je umrlo. Umrli bo: 21. januvarija. Ivan Jerina, posestnikov gin, 4 leta, Kar-lovska cesta 13, davica. — Karol Mayer, mizarjev sin, 4 leta, Dunajska cesta 10, meningitis basilar. — Jožef Rebol, mestni ubog, 70 let, Karlovska cesta 7, spridenje joter. 22. januvarija. Jera Zupančič, delavka, 20 let, Na Stolbl št. 6, jetika. V hiralnici: 20. januvarija. Elizabeta Sirnik, gostija, 75 let, ostarelost. Meteorologično poročilo. C cC čas opazovanja Stanje barometra v min. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. urah v mm 22 9. zvečer 743-5 —4-0 | si. jvzh. oblačno 00 23 7. zjutraj 2. popol. 7416 741-9 —5-3 -10 sr. jfzh. megla oblačno Srednja včerajšna temperatura norinalom. -3-5°, in za 13 pod Zahvala. 70 1-1 Za nebrojne tolažilne dokaze iskrenega sožalja ob dolgotrajni bolezni, smrti in pogrebu našpga predragega in nadepolnega sina, oziroma brata, gospoda Mirka Borštnik-a izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem udeležencem. Presrčna zahvala pa prečast. duhovščini, slav. vodstvu c. kr. višje gimnazije in čast, gg. e. kr. profesorjem, ki so pripomogli do tako lepega sprevoda. častitim gg. pevcem za ganljivo žalostinko pred hišo, kakor tudi za milo nagrob nico, ter vsem blagim darovalcem mnogih in krasnih vencev. Konečno še enkrat najlepšo hvalo vsem, ki so našega nepozabnega rajnkega spremili k zadnjemu počitku. V Ljubljani, dne 22. prosinca 1896. Žalujoča rodbina Borštnik. üidro Liniment. Capsici comp. 18—3 iz lekarno Rlohter-Jeve v Pragi 296 priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7ll kr. in 1 gld. v vseh lekainah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 7U-13 Richter-jev liniment s,sidro' ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter jeva lekarna pri z I a t e in levu v P r a g 1. Zahvala. l-i Prisrčno zahvalo izrekamo vsem blagim prijateljem in znancem, kateri so našega nepozabnega, sedaj v Bogu počivajočega očeta Gašperja Lavtižar-ja spremili dne 21. t. m. na pokopališče v Kranjski Gori. Osoliito veljaj ta zahval» velečast, g. župniku kranjskogorskem» Antonu Žlogar-ju, kateri je z njemu lastno ljubeznivostjo in z izgledno duhovno-pastirsko skrbjo tolikokrat obiskal in tolažil ranjkega. Istotako se lepo zahvaljujemo prečast. sosednima gg. župnikoma Jakobu Aljaž-u in Ignaciju Fertin-u ter domačemu preč. g. kapelanu Jož. Vrankar-ju za častno spremstvo pri pogrebu. Kranjska Gora, dne 21 januvarija 1896. V imenu rodbine Jožef I^avtižar, župnik v Gradu (Bled). S Herbabny-jev podfosfornasto-kisli apneno-železni sirup Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prsni ■trup raztaplja ■les, upokojuje kaielj, pomanjšuje pAt, daje slast do Jedi, pospeSuJe prebavljanje in redllnost, telo Ja61 in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostlj. Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po poŠti 20 kr. več za zavijanje. 299 20—4 "Sviirilftf Svarimo pred po-Otdlliu. naredbami, ki se pojavljajo pod jednakimi ali podobnimi ime ti, a so vendar po svoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 26 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zahteva naj te torej vselej izredno Herbabny-Jev apneno- ieleznl sirup. Pazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokollrana varstvena znamka na vsaki steklenici in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z drazlml pretvezami, da bi kaplll kake ponaredbel 27 20—7 Dunaj, lekarna „zur Barinlierzigkeit" VII/l, Kaiserstrasse 73 in 75. Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah. m ¡¡g Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča: m, 8S M m Slovensko-nemški slovar. irtri tU m Izdan na troške rajnega knezoškofa Ant. Al. Wolfa. KB M $ Uredil M H M. Pleteršnik. m m i Dva zvezka (118 pol vel. osm ), nevezana 11 gld. 50 kr., ■i i i m vezana v polfranc. izvirnih platnicah 14 gld. 50 kr. M\ Hi Društvo „Narodni dom" razpisuje službo maštaista, ob jednem hišnika. Pismene ponudbe sprejema upravni odbor «lo «lnč 29. prosinca t. 1. Oženjeni prosilci brez otrok imajo prednost. Plača po dogovoru. V Ljubljani, dnč 23. prosinca 1896. Upravni odbor. 69 2-1 I > ii 11 a J s k a borz a. Dné 23. januvarija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron , Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4*. 200 kron . . ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... NemSki drl. bankovci za 100 m.nem. drž. velj »0 mark........... 13 frankov (napoleondor)...... 9 Italijanski bankovci........4-t C. kr. cekini........... 5 100 gld. 101 , 122 . 100 „ 122 . 99 . 1008 „ 362 , 121 . 59 „ 11 . 75 kr. n 65 . 50 „ hO , 15 . 32 „ 37'/, . 88 . 63 „ 20 „ 71 „ Dne 22. januvarija. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srefike 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srefike 6% ... Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . , , dolenjskih železnic 4% Kreditne srečke, 100 gld........ 197 gld - kr. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 134 1» n 147 gld. 50 kr. Avstrijskega rudečega križa srefike, 10 gld. 18 n 30 .j 158 „ _ Rudolfove srečke, 10 gld....... 23 n 2.5 „ 192 . —. 67 n 98 „ 80 70 141 , 60 52 r» 128 „ 50 Ljubljanske srečke......... 23 H 50 p 105 „ — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 167 m 75 „ 112 . — Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3380 0 — f» 98 „ 30 Akcije tržagkega Lloyda, 500 gld. . . . 464 « —* • 99 „ 25 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 99 9 50 „ 220 „ — Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 62 n u 169 „ 50 Montanska družba avstr. plan..... 84 i» 90 . 131 „ 75 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 161 • n 99 . 50 n 129 n n Nakup ln prodaja «»ftovrstnih drlavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka, k" a I a n t n a izvršitev naročil na borzi- -■^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Menjarnična delniška družba „H E B C (J R" Wollziile it. 10 Dunaj, Rsriihilfirstrasse 74 B. Pojasnilav vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoljikih vrednostni papirjev in vestni «viti za dosego kolikor je mogoče vnooega jbrestovanja pri popoiui varnosti Sf n n I o ž o n t h glavnic. 1B