iSil^rBONDEl Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni 15® XXVI.-: r% LETO XXVI. %KE TOČKE JEPRU EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLpVENSKE DELAVCE V AMERIKI CLEVELAND, OHIO, WEDNESDA?^ (SREDA), SEPTEMBER 29, 1943 Kupujte \ VOJNE BONDE! 1 The Oldest ■wnrnwr Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ŠTEVILKA (NUMBER) 227 ll je samo še Ku ;.!^ Gomela v Beli ?ube' nemške iz- sloi Dnjepropetrov- tri topov: 1 so včeraj Da' poštojan- ^ predpripravi cilj : ofenzive, kate-naprej <%jg J Operacije za D 80 v teku pri ^JGpropetrovsku in sektorju fron-iiH jjj '^^'ialjevali s prodi-lilj samo še »heng v Beli Ru- »Vito k ®o udarili z skozi "vrata" b k ter prišli do toč-^ kon,5.° ^ «iilJ od važ- %uniki Celjskega centra P" ^ J^Pfopetrovsku ko naciji umika- 8ku pri Dnjepro- nahajali pod 'inw iz ruskih a. '*=tal. p„.. . "1 Ho !?■ ^®inci so pri tem Uso ce mož ve pravi, da aovrrJ»^^i "natrpan" razRik; a. osvobojenili "a svojem I y v' prodiranju o- %% r 1'- Husiii večji del 'kg ' kjer je tempo ^ najhitrejši. " pod povelj- ih ki ; ^®ilija Sokolov-?®1sl{a . ^"^ce vrgla IZ ter je BST" liJ^^ke J, ^ Rusi zasedli W Ura rt ^^P^dnem bregu So ročiio ^čerj IZ Berlina Stalin apelira za na-Iuf^l [Ti ti kup vojnih bondov ANultZI ZA- SEDLI MESTO FOCGIA Sovjetski premijer Josip Sta-! lin se je odvzal vabilu ameriške- j ga zakladniškega departmental ter je poslal posebno poslanico' na ameriško ljudstvo v kateri poživlja k , nakupovanju vojnih bondov. Stalinova poslanica se delno glasi: "Naši ameriški prijatelji, ki pomagajo pri izdelovanju vojnih potrebščin, s tem dajejo veliko podporo borbi proti našemu skupnemu sovražniku. Sleherni sovjetski državljan ne pomaga le svoji armadi in vladi za poraz sovražnika, temveč daje sovjetski vladi tudi^/eliko finančno pomoč z naki%ovanjem vojnih bondov. "Zaželjivo je, da ameriško ljudstvo z uspešnim' nakupovanjem vojnih bondov v Zed. državah pospeši skupni napor zavezniških sil za zmago nad sovražnikom v čim krajšem času." Sijajen odziv Cleveiaiida Kvota za Cleveland in okolico je bila določena na 233 milijonov dolarjev, kar je bilo doseženo že prošli teden. Ampak z ozirom na dejstvo, da ogromna večina posameznikov v tej kampanji še ni kupila "ekstra" bon-da, si je Cleveland sam nadel nalogo, da do jutri, ko se kampanja zaključi, spravi v promet za 300 milijonov dolarjev vojnih bondov. Kakor kažejo vsa znamenja, bo cilj tudi dosežen, kajti do včeraj je skupna vsota znašala že nad 287 milijonov dolarjev in pol. Zadnje dni se je v mestu prodalo za okoli 10 milijonov dolarjev bondov na dan. Cleveland je v tej kampanji doletela čast, da je bil prvi med velikipii mesti v deželi, ki je izpolnil predpisano mu kvoto. Ako še niste kupili "ekstra" bonda, tedaj to storite takoj! To ni le vaša dolžnost, temveč najboljša investicija in prihranek za deževne dni. 3. kampanja za vojno posojilo se bliža koncu M sovjetske _ usesti šest veli- \ % je včeraj •"^Publikance" Hsf J. LauscVie je rr \J'jov p, narodno ■■ a J ^^Glandu. Zvezni East- stranki, 5 i V ou. ^®publikanska se nahaja brodovje od 14,072 ladij, med njimi 613 vojnih ladij. Pred tremi leti smo imeli komaj 1,076 ladij, med katerimi je bilo le 383 vojnih ladij. Zračna sila moinarice ima danes 18,000 letal — str-moglavcev letal torpedovk, lovcev, stražarjev in letal najrazličnejših vrst. Pred tremi leti smo im^li komaj 1,744 mornariških letal vseh vrst. Ministrstvo mornarice izjavlja, da je sposobnost Amerike, da sezida to ogromno mornariško silo, "in da tudi nadaljuje to zidanje s sedanjim zamahom," eden od "temeljnih kamnov" naše vojaške strategije. "Na tem temelje naši amfibični napadi v Pacifiku, na Atlantskem oceanu in v Sredozemlju. Tako tudi ščitimo svoje dolge zunanje dovozne zveze, ki se pletejo preko tisočev milj oceana. "Kar pa je najbolj važno, je to, da moremo posvetiti te sile strategiji napadanja kljub vsem nevarnostim, ki so z njo zvezane. Naša sposobnost, da zidamo — oziroma, ako potrebno, da nanovo sezidamo — v takem obsegu je ena od osnovnih prednosti, katere ima ameriška mornarica nad vojnimi brodovji vseh ostalih narodov," seki, železničarji, predilničarji, kmeti, takozvanimi intehgenti, našel pa ni ne enega, ki ne bi bil z vsem srcem želel v skupen dom z ostalimi Slovenci. V Zedinjenih državah je dr. Cok kot zastopnik organizacije Jugoslovanov v Italiji, a poslali so ga sem za osvoboditev izpod Italije. Pa vprašajte tukajšnje Primorce in verjetno ni, da boste našli le enega, ki bi se ogreval za Italijo. Temu pa se ni prav nič čuditi po vseh izkušnjah, ki so jih Slovenci imeli ne le pod italijanskim fašizmom, ampak še prej pod takozvano liberalno vlado. Teh izkušenj ni treba tukaj ponavljati, ker so predobro znane. Najbrže bodo sedanji gospodarji Italije skušali prepričati zaveznike, da bo nova Italija bolj pravično ravnala s Slovenci. Toda takim obljubam noben Slovenec na Krasu, noben Hrvat v Istri več ne more zaupati, kajti enakih obljub so imeli v preteklosti več kot dovolj, o-stalo' pa ni od njih nič drugega kot žalosten spomin. In grof Sforza, ki skuša sedaj glumiti demokrata, je pri gaženju teh obljub zelo prizadet. Toda tudi za ves slovenski narod je primorski problem nadvse važen. Edino vprašanje demokracije je enako važno. V povojnem svetu bo narodnost pomenila kulturno življenje. Kdor koli bi jo skušal zlorabiti za šovinistične namene, bo naletel na odpor vseh demokratičnih elementov. Za kulturno produkcijo in uživanje pa mora vsak narod imeti dovolj moči in Slovenci so tako maloštevilni, da se morejo na kulturnem polju uveljaviti le tedaj, če so zedinjeni. Še tedaj bodo morali doprinašati večje žrtve kot veliki narodi, toda njih kulturni napredek v teku zadnjih dvajsetih let priča, da lahko dosežejo resnične u^ehe, če skih družb, kakor so začele o-gromne industrij alizirane farme tekmovati z malimi kmeti in jih izpodrivati, tako je vsako gospodarstvo v tesnih mejah obsojeno na žalostno vegetiranje in na bankrot. Na tem polju bo torej vsaka izolacija nemogoča in tudi Slovenci morajo biti pripravljeni z; najobsežnejšo kooperacijo. Pri tem pa vendar hočejo— kakor vsi drugi narodi—ohraniti svoj posebni značaj, svoj jezik, svoje šege, svoje pesmi, svoj način izražanja itd. In da Star samec ., ši ;"ra« Komisar; "Kakšni vi#,' Samec: lasa . . ' 'No, "Cuješ možak," voljno gospa Klob^®' ji močnejši polovidi s slivovko je ?teJW Ameriški delavci nakladajo na čolne municijo, katero bodo zavezniški vojaki sestrelili v japonske parnike.! zmenila. Zaboji vsebujejo municijo za puške za proti-zračne napade. Vedno večji pritisk od strani zaveznikov poriva Japonce proti njih deželi. da primer. načine podpiranja ameriških vojnih naporov. Doslej so to storili v polni meri in n'obenega si. dvoma ni, da ne bodo prenehali, morejo doseči to, potrebujejo | To bi storili tudi, če ne bi bilo vse dele svojega naroda, med \ nobenega slovenskega vpraša-katerimi so Primorci najvažnej-1 nja. Ampak videči, kako umirajo bratje v stari domovini za svobodo in za skupni cilj vseh protifašističnih sil, si ne bi mogli odpustiti, če ne bi storili, kar moremo, da jim pomagamo do pravice. Amerika je lojalna zaveznica svojih zaveznic in misli za ze- Toda kdo more biti tako ultra optimističen, da bi pričakoval izpolnitev slovenskih opravičenih zahtev brez dela in boja? Dokler je vladal v Evropi mir, niso imeli Slovenci skoraj nobe- zatrjuje poročilo. V teh treh letih "fenomalriega" naraščanja, je naše ''^odo lešeni dosedanjih ovir. Savo jno brodovje glasom poročila mornariškega ministr- [blebetati o , , . f. . . 1 T J. -•! nemški supenjornosti m ozna- stva doživelo tudi precej resnih izgub. Iz tega poročila . nizke in sledi, da so znašale nase izgube na morju 58 vojnih ladij [kulturno nesposobne. — eno oklopno ladjo, štiri matice za letala, 9 križark, 32 ; Kar so Slovenci v najtežav- rušilcev in 12 podmornic. j nejših razmerah ustvarili na Mornarica naglasa, da je najbolj pazila na to, da si; kulturnem polju, postavlja vse čim hitreje zgradi največjo mornarico na svetu, obenem I trditve na laz m mnogi 1 1 ■ 11 TI I nrsi kulturni delavci bi uživali pa, da bo cim vec-teh bojnih brodov posedalo veliko;^^,.^^ udarno silo, torej ladij za boj, ki bodo mogle udariti na i njihova dela. sovražna brodovja. Tonaža bojnih ladij, zgrajenih v pr-{ Ta trditev ne izvira iz nobc- vih šestih mesecih leta 1943 prekaša 20-krat tonažo zgra- jno narodne prevzetosti. Zave-jeno v teku prvih šestih mesecev velikega obrambnega Slovenec se ne bo nikdar programa. Glasom poročila mornarice, je bila ista skrb posvečena tudi gradbi letal. "Produkcija mornariških letal je oni del našega programa za gradnjo zračnih sil, ki napreduje v najhitrejšem ritmu," pravi poročilo. "Nobena druga lizma. l^anoga našega programa za letalstvo ni šla naprej s to-' Cmci liko brzino." delovati, ne pa ukazovati. In zato je treba tudi te sedanje in bodoče sodelavce informirati in prositi za njihovo podporo. Vse brez izjeme, ker so in bodo vsi enakopravni in se bodo šteli v#i glasovi. Etbin Kristan. nega upanja. Edina možnost, da ^^no mizo, kadar pride čas, sobi dosegli, kar jim gre, bi bila v mirnem, toda temeljitem preobratu, ki bi preuredil svet in ga postavil na podlago pravic- j nosti in neskaljene demokracije, j Toda tako upanje je bilo v preteklosti iluzorno, kar pričajo dogodki, ki so dovedli do sedanje vojne. V tej svetovni krizi iščejo drugi svoje pravice in to je tudi naloga Slovencev. O bodočem svetu ne bo nihče sam odločal, ne kak posameznik, ne kakšna posamezna vlada ali država. To si je treba enkrat za vselej vtepsti v glavo. Vse v vojno zapletene države, ki stoje proti osišču, so se zedi-nile kot Združeni narodi in to dejstvo se za nobeno ceno ne sme pustiti izpred oči. Tudi Slovenci ^norajo računati s tem. Enako greši proti našim življen-skim interesom tisti, ki trobi, da ne .vidi v Rusiji nič drugega kot komunizem; kakor tisti, ki ponavlja staro frazo o "kramar-ski" Angliji. Vsaka država je živ organizem in zakoni razvoja veljajo zanje kakor za posameznika, kakor za živalska plemena, kakor za rastlinske skupine. Da- nost, da pomagamo ih kupujemo po svojih močeh te bonde. Tudi zastopnikom te podružnice priporočamo, da posamezno zbirate okrog svojih prijateljev in sorodnikov, koliko so nakupili teh bondov, in sporočite gori imenovanima. Za podružnico 48 SANS. Odbor. prihraniva za P kdo bolan?" gii "Bil sera bolan, dr odvrne te nisem hotel po vznemirjati gospod Gost zapusti hO vratarju v rogu za' dolar: "Pa pijte vje!" Vratar se sm' if jjoi'l Urednikova oošta Iz urada Sansove podružnice št. 48 Cleveland, Ohio. — Kot ste že čitali objavo iz glavnega stana SANSa ter priporočilo za nabavo bondov v tretji kampanji za vojna posojila vladi. O tem je tudi naša seja zadnjič razmotriva'a in priporoča, globoko priporoča našim ljudem, da še teh par dni, ko imate čas, da nakupite kolikor pač zmo-ictc teh vojnih posojil. Dalje priporočamo tudi, da vsi tisti, kateri ste nabavili te horde v tej kampanji (vemo da je veliko število), da sporočite v kalq vsoti ste jih nakupili. Kot znano združeni odbor našnji človek ni več brlogar; |za osvoboditev naše domovine sedanja Rusija ne živi več v le- j jc dal razglas, da bomo Jugo-tu 1919 in sedanja Anglija ni|slovani nakupili teh bondov za več Chamberlainova. | $25,000,000. Amei'iski Slovenci se morajo, Zato to statistiko zbira za v pivi_ vrsti, kar ce tiče sloven-j nas, Slovence, naša organizaci-skih opravičenih zahtev truditi, j ja SANS. In v vsakem lokalu, 'la prepričajo Ameriko o tej o-1kjer je podružnica te organiza-pravičenosti. Tudi če ne najdejo ^ rije zbira te podatke, in ob Poljubljanje rok je starodavna navada če se vprašamo, kdaj se je začelo poljubljanje roke kot izraz posebnega spoštovanja, moramo poseči daleč nazaj k azijskem narodom. Svoj izvor im'a poljubljanje roke v čisto verskih obredih. Stari Indi so na primer častili vzhod sonca, meseca ali zvezd na ta način, da so pred svojimi hišami pogri-njali posebne z resami obrobljene preproge, na katerih so klečali, dvigali pobožno roke k ustom in si jih poljubljali. Tudi pri Grkih naletimo na poljubljanje rok. Kadarkoli je smatral Grk za potrebno, pobotati se z razjarjenim bogom ali pa si izprositi od njega posebno uslugo, je označil svojo molitev s poljubljanjem lastne roke. Od Grkov so prevzeli to navado tudi stari Rimljani. V prvih časih rimske republike so samo sužnji poljubljali roke. Rimljani sami so si izkazovali spoštovanje in prijateljstvo le z objemom. Toda prišli so časi, ko so smatrali v Rimu vsakogar, kdor je šel v Rimu mimo kipa tega ali onega boga, ne da bi mu poljubil roko, za javnega grešnika. Pozneje so bile določene celo stroge kazni za to bogokletno preziranje kipov rimskih bogov. Med vladarji v srednjem veku je bilo poljubljanje roke že važen izraz spoštovanja. Preden je podložnik smel vladarju poljubiti ix)kb. je moral poklekniti predenj ali pa poljubiti mu rob plašča. S krščanstvom je gospod! Toda njam, ste mi 1^®^ larjev." ' „(^1 "Res je," letos je nioje i trdnejše . . • ebral' A: ko postanem B: "Seveda. - rei je že prej tudi P- Društveni 0 OCTOB®^ 3. oktobra, odsek Slovens ^ y ga doma, Slovenskega de na Waterloo^ ' 10. oktobra, v odsek SDD> P odsek SDD P Waterloo 24. ditev _ podružnica Slovenskem . x na Waterloo ob 3. uri pop (g. ^ 30. oktobra, \ Appliance skem delavs terloo Rd P" keif' 14. novejubr®« pjgS :e: Waterloo ^ 21. iioveinbrat p dinski zbor cert in pl®® \ do0^ takoj popolnega razumevanja,! koncu kampanje, se bo te šte- j prešla ta navada tudi na škofe lavskero ne smejo izgubiti zaupanja in; vilke poslalo na glavni stan v dokaz njihove svetosti in do-1 Road. gocv bahal, da je njegov narod boljši morajo nadaljevati svoje delo z SANSa. jstojanstva. Zanimivo je, da je j gx. novembra^ ' iu I luilprpl na nhrnd nnliiihl innin .— ^0 / Ki cd drugih, ne trpi pa, da bi se ramenom, da se vodilni krogi v Zato ste prošeni, da za okoliš' naletel na obred poljubljanja ponižaval. Saj se dogajajo pred novi domovini uverijo o pravič-' Collinwooda in Euclida, sporo- j rok že Ferdinand Kortez, ki je našimi očmi reči, ki dokazujejo nosti in o važnosti slovenskih ■ čite na to podružnico. Prijavite! prispel leta 1510 na svojih vož- DESTROYE piškavost bahaškega nacijona- aspiracij. Ker pa je Amerika lahko na tajipco te podružnice, ilanica Združenih narodov, je I Mrs. Frances Eržen, 835 E. 15"? v Zedinjenih državah treba iskati dostopa do vseh, i St. Pokličite lahko telefonično so dali tej deželi velike znan- da bodo vsi vedeli, za kaj dopri- ob večerih: Mullberry 3080 ali stvenike in umetnike. V Aziji je naša jo Slovenci v stari domovi- pa na kor. taj. J. F. Durn, nekol'k republik, kjer pred pet ni skoraj nadčloveške žrtve in 15605 Waterloo Rd. KEn. 5800. in dvajsetimi leti skoraj nihče podpirajo vojna prizadevanja Torej sporočite in pomnite, ni znal čitati in pisati, a tisti Združenih narodov v taki meri, da je važno za nas Slovence, da "divjaki" imajo &edaj svoje vi- da ie Nemčija podvzela proti zberemo slično statistiko pro-foke šole in razvijajo svojo li- njim p«t ofenziv, pa ne le, d;i danih bondov med nami, da ta-teraturo in umetnost. jih ni strla, temveč je njihova ko dokažemo, da ameriški Slo- Ampak Slovenci so se tisoč' bojevitost še narasla. j venci tudi doprinašamo k naši let morali boriti za goli obeta- Narodno jc, da morajo ame- skupni zmagi v tej vojni. Kot nek in sedaj hočejo, da se zava-.riski Slovenci nadaljevati vse ameriških državljanov je dolž- 5. deremilfrn, ženi bratje, - ^ - i ples v ujah na ameriška tla. Ondotni poglavarji domačinov so ga pozdravili tako, da so se prsti dotikali zemlje, potAn so jih pa dolgo poljubljali. Na tem običaju je pozneje delal čas, čeprav vidimo, da je bil prvotni pomen poljubljanja mnogo več]i, kakor jc zdaj. I.judje so počasi prikrojili ta običaj po svoje. Zdaj je poljub- 31. decembra, Ijanje rok brezpomembna nava- [ Silvestrov " da, ki jo pametni ljudje čedalje j delavskem bolj odklanjajo. 1 loo Rd- Oreški Slovenskem j na Waterloo domu na 25. decemb«"'*' ^ / ^■septembra, 1948 ENAKOERSVNDSl STRAN 3. MLADA BREDA POVEST SPISAL DR. IVAN PREGELJ I! !• ^ (Nadaljevanje) mislite, da sem jo jaz?' vprašala. ]e "Mi vemo!" je dejal trdo o- me, pa jaz sem je rekla. Nekaj hi- fožnik. Tako," je viknila Anica, "vi Orožnik je videl, da se Poteka, in jo je podprl. vas moram odpeljati," J® opravičeval. _J^ica se je vzravnala. . ^^Peljite "^dolžna!" pozneje je šla z orožnikom Ha in ni pogledala ne g ^vo, ne na desno. Nekak smeh ji je ležal na tiil!'/'' hitela je, da jo je orož- komaj dohajal . . . 32. Pred poroto. ' so bile vse to samo sanje, ^^^Pa je i}ila bridka resnica? ozrf^ dvignila glavo in se jal ^ ^°tna svetloba je priha-i. ^ skozi zamreženo okno v ce-' y kateri je se'dela. Nekje 1'co, ZHjjQ-j .J zamolklo grmelo, in je slišala od nekod gla- Ati: rosnih kapelj. Sto-(gg k oknu. Neznano dvori-pojavilo pred očmi. res, torej je vendar le Uj' je v zaporu. Osumi je-je zavdala svoji tašči. Oj '^ica se je stresla pri misli 8^ je bila doživela. Če? 7^ rešil iz rok umirajo-tip . drhtečimi prsti seje do-tui ^ratu. Silno se je vzne-biu ®trah jo je obšel, ko je "M • v sobi. klin„K^'i^"^ca, kje si '"cala. i?" je za-oj Kmalu nato so se vrata odprla, in postaran "Av v celico; iiij kaj želite? Da!" In steg-iu ^°ko, da sprejme denar Wa. % «trah Prinesti jetnici, kar bi že-^rjanico mi pripeljite, me je!" je prikimal z glavo; ^ Čutila, da je ni umel bo ? ia iTV>yQ. Z menoj! je vpra- Sti se je nasmehnil, razu- navadno stegnil roko, da sprejme denar. Anica je sedla na posteljo, mislila je, da paznik ne sme govoriti. In starec se je oddaljil. Sama vase pogreznjena je sedela Anica dolgo. Ko se je bilo zvečerilo, je legla. Bila je trudna, trudna. Prišel je bil oni paznik in ji prinesel večerje. Ni se je dotaknila. Tako je ležala v noči bedna in brez spanca. Nikoli daljše noči. Prihodnje jutro je zavžila nekaj. Kmalu nato je prišlo po njo par paznikov in odvedla sta jo nekam v spodnje prostore. Velela sta ji stopiti k pisalni mizi, za katero je sedel mlad, rdečeličen gospod s prijaznim pogledom in zlatimi naočniki. Nehote mu je Anica zaupala. Prijeten ji je bil. Plašilo jo je le ono nemirno podrhtavanje njegovih obrvi, ko jo je gledal in položil pred se belo polo papirja. Potem se je začelo izpraševanje, da je li ona ta in ta, koliko je stara in tisoč malih reči. "Ali pa veste, zakaj ste tu?" je vprašal hipoma sodnik. Prikimala je z glavo in rekla; "Vi mislite, da sem zastrupila taščo." "Vi torej trdite, da je niste!" "Trdim!" Jok jo je posilil. "Gospod sodnik," je govorila ihte, "kako morete kaj takega misliti o men. Vprašajte Mar-janico, vprašajte kogar hočete." "Ali morete dokazati, da niste bili v oni sobi? Saj razumete? Vprašam, kdaj ste bili zadnjic v taščini sobi?" "Ko je umirala," je odvrnila Anica. "Da, da, toda mislim, ali prej niste bili, tisti večer prej, tisti dan prej?" "Ne!" je dejala Anica krepko. "Tako! Vi niste bili!" je dejal ko za se sodnik. In tako je šlo dalje, da li ni je pripetilo in še več-'iudi ii^jrazličnejše vrste Ulj ipV® ®®deli že tu, in z vseli jj enako. Zanj niso bi-^ ne-nedolžni, bili telig ^ Začasni prebivalci teh po in odšli. Nazaj O'iso vračali. On je bil in njihov sluga. So je jedi in pijače, če je niso, so Jo k I zadovoljiti z ono, ^olja , ^ zavod. In da ni naj- l^fj-'edel starec, in zato je A Different War mm ma. vrtu je živel 1201etni orel. Sova doživi nekako 30 let. Vendar je znan primer uharice, ki je štela 70 let. Glede na papige je dognano, da je v Flo-renči živela neka papiga 120 let. Ptiči-pevci, kakor škrjanček, slavček, kos in čižek dosežejo le 20 let starosti, a kanarčki in vrabci ne dosti več. leto velja za golobe in kokoši, a grlice žive baje še enkrat toliko let. Noj ne doseže več ko 20 let, a kukavica postane stara do 50 let. Galeb in pelikan živita nekaj let manj in štorklja se že s 30 leti odpravi s tega sveta. Če postane labod star 70 let, se človek ne začudi, toda če doživi gos 80 let, se mu zdi neverjetno. Slon doživi .100 let, a konj 25 let. Skromna je srna, ki po večini ne dočaka več ko 10 let, a jelen le pet let. Domače živali kakor pes, mačka in koza, dosežejo navadno nekaj večjo starost kakor jeleni. Zveri v ujetništvu pa u-tegnejo doseči visoko starost. Lev dočaka 65 let, kar se mu v svobodi brez dvoma ne posreči. Volk in severni medved dosežeta 30 in lisica 15 let. Kako pa je s to zadevo pri žuželkah? O neki mravlji vedo povedati, da je dočakala 15 let starosti. Čebela matica pa doživi samo tri do štiri leta. Navadna muha preživi komaj poletje. Največja je razlika med Metuzalemom med živalmi kitom z njegovimi 300 leti in pa muho enodnevnico, ki sicer kot ličinka živi nekaj let v vodi, a ko se dvakrat prelevi, gleda solnce le nekaj dni, nato pa pogine. NAZI BLITZ WAR is waged without any regard for the welfare of civilians. But in Sicily the family shown in this picture finds the United Nations fight a different kind of war. From the British officer in the local Company Office they jet advice on food and housing. Kit živi do 300 let, muha enodnevnica pa le nekaj dni to.da nima denarja. Tudi i bila Anica jezna na Katro, dii H k,,t 'njo grdo, kakšne misli da je imela Anica o Katri. Kako, da je tožila za razveljavljenje oporoke, kdaj se je vrnila domov, s'kom da jo potem govorila, kaj da je delala. Tedaj se je Anica nemirno premaknila. Videla je sodniku nemirno podrhtavati obrvi in šele po parkratnem* opominu, naj pripoveduje, je vzkliknila: "Gospod sodnik. Nikdar se ne bo več zgodilo, pila sem!" V navadi je, da določamo starost po številu doseženih let. Vendar število let ni zmeraj odločujoče. Tridesetletni mož u-tegne biti starček, a kak petde-setletnik je ko mladenič duševno in telesno čil. Šestdeset let tihega, čeprav skrbi polnega življenja ni isto kakor šestdeset let nemirnega življenja. Pri živalih ni dosti drugače. Obžalujemo psa, ki doživi samo 15 let življenja, ne pomislimo, da je nemara po svoje v tej kratki dobi doživel prav toliko ali še več kakor tisti jastreb iz živalskega vrta v Schoenbrun-nu, ki je bil 113 let v ujetništvu in se je leta 1824 poslovil od tega sveta.. Človeška radovednost si rada zastavlja vprašanje, koliko let morejo doseči živali. Poleg 300 let ki jih pripisujejo kitu, je 40 let povodnega konja ali nosoroga zelo majhna številka. Odkod ta velikanska razlika pri živa- lih, ki vendar niso toliko različne druga od druge? Za nekatere živali sploh ne vemo natančno kakšno starost lahko dosežejo v svobodi, temveč poznamo le starost, ki jo dosežejo v ujetništvu. Zveri živijo v ujetništvu pod povsem drugačnimi pogoji, kakor pa ^a prostem, kjer. se bije boj za življenje in smrt. Tako se opice v kletkah malokdaj postarajo, marveč poginejo po večini že \ svojih najlepših letih. Gorila doseže v u-jetništvu sedem let, šimpanz in orangutan 10 let, a pavijan 18 let. Neka kapucinska opica pa je dosegla starost 41 let. Zelo različno starost dožive ribe. Jastog postane star povprečno le štiri leta, jegulja pa devet let. Krap doseže 150 let. ščuka 100 let, postrv pa 50 let. Ta zadeva je še bolj pisana pri ptičih. O jastrebu, ki je prebil 118 let v.ujetništvu, smo že govorili. A v istem živalskem Krnu RUBBER YOUR SALVAGE HELPS HIM 0*1 CONTAINS LV SAMI ING MAHRIAL! 0*«»LIEII *(^OV#N IHTO MORE SCRAP wyai SAYONET WflCHS APPkOXI. MATELV THI SAMC AS 9 SAUCEPAN SCRAP METAL AGAIN! RIFLf INCLUDES AS MUCH METAI AS A FLAT IRON AND THREE TINS WASTE PAPER ONE OLD INViLOPI CON TAINS ENOUCH PAPER TO make so CARTftiOCE wads BONES provide CIVCERINI for CARTRIDGE FlRINC CHARGE .'N BRITAIN hoarj every bit of "rubbish" around the "ritisli (»uvcrnmcnt poster bhuws lliein how every scrap of ^ fcalvuilta Uelpv the buy# on the baitlcfroDts. Naši fantje -— možje, sinovi in bratje, ki se nahajajo pod orožjem, tvegajo svoja lastna življenja za ohranitev demokracije! Ker se oni ne borijo samo za svojo lastno korist, pač pa tudi za nas, ki se nahajamo doma, ni nič več kot prav, da jim nudimo vso pomoč, da bo zmaga preje izvojevana, in da se bodo ti fantje in možje kmalu vrnili na svoje domove. Baš sedaj je v teku tretja kampanja za vojno posojilo. Kdor dela bi moral skrbeti za to, da si nabavi čim več vojnih bondov. To ni le prihranek za vsakogar, ki jih kupi, pač pa z vsakim bondom se omogoči nakup streliva in drugega vojnega materiala, s katerim si bodo naši fantje branili svojega življenja. Vaše geslo naj bo: K zmagi z nakupom Vojnih bondov! Soon now the well-known New York publishers, Harpers, will release a book which before the end of 1943 will be read by hundreds of thousands of people all over the U. S., including many important Washington officials, especially those w&i are working out military, relief and political plans for Yugoslavia and the Balkans. The book is expected to be published also in London and in translations in Russia, Mexico and Brazil. _ 99 "My Native Land By Louis Adamic will be of special interest to Slovenians and other Yugoslav Americans, because it is about their and their parents' native land—Slovenia—Yugoslavia—the scene for over two year* now of the most amazing warfare which is at once resistance against Axis occupation, civil war, revolution and counter-revolution, and a hint of what is going to happen in the rest of Europe and probably in other parts of the world. , In "My Native Land," Louis Adamic tells of the full exciting story of the South-Slavic lands and peoples from the seventh century to the present. § Why did the "Old Slavs" leave Russia and settle in the Balkans and in Central Europe? And do their descendants now want to go "back home" to Russia? § Why are Slovenians Slovenians? How did it happen that Croatians became Croatians? And that Serbians became Serbians? Croatians and Slovenians are Catholics and write latinica, while Serbians are pravoslavni and write cirilica. Why? § Did Primož Trubar save the Slovenians as a nation? Why and how did the "Yugoslav idea" start in Croatia? How did Napoleon, Jemej Kopitar, Vuk Karadjič, Bishop Strossmayer, Ivan Cankar, Peter Radič, King Peter I, Svetozar Pribičevič, Anton Korošec and Yugoslav immigrants in America contribute to the development of the "Yugoslav idea?" § What went on in London and on Corfu during 1916—18? What sort, of man was Nikola Pašič? Why did he and Sforza become close friends? What sort of man is Sforza? Why were Primorsko and Istria sold out to Italy? § Was Yugoslavia created too hastily in 1918? Whose iault was that? What were some of the other mistakes committed in Belgrade, Zagreb and Ljubljana? Did King Alexander order Peter Radič killed? Why did he exile Pribičevič? Why did Korošec serve Alexander and Prince Paul during the dictatorsliip? § Wiio killed King Alexander and why? Why did he appoint Prince Paul as chief regent? Why did Paul sell out Yugoslavia to Hitler Mid Mussolini? What about Milan Stojadinovič, Milan Nedič, Ante Pavelic, Miha Krek, Franc Snoj, Marko Natlačen? § What really happened in Yugoslavia in March and April 1941? Why was the Yugoslav army unable to resist Hitler even for a few days? Who betrayed whom? § Who is Draža Miiiajlovič? Who are the Partisans? Who is Tito? Are Josip Vidmar and Boris Kidrič the new leaders of Slovenia? Why did the -Slovenian Partisans kill 15 priests? Are they "criminals" or pa-' triots? Why did they kill the Reverend Lambert Ehr-lich in front of his church in Ljubljana? Why did they assassinate Natlačen? § Is Vladko Maček; the Croatian leader, a Slovenian? What has been his role in Yugoslavia before and after 1941? § How many Serbians were killed by Paveličs Ustashi? How many Croatians were slaughtered by Mihajlovič's Chetniks? § How many Slovenians were killed by Italians and Germans? How many Slovenian villages were burned? Will anything be left of Slovenia after the war? § What about Primorsko and Trieste and Istria, Rieka and Zadar? Will Italy keep them?' Are pan-Serian politicians still working with Sforza? If so, why? § Has Yugoslavia a future? How strong are the Partisans? » § Who will control the South-Slavic countries after the war—America, Britain or Russia? Might not the Balkans be sovietized? What kind of arrangements in southeastern Europe is the Vatican working for? § Is a South-Slavic or a Balkan federation possible? Will Britain permit it? § Why is President Roosevelt thinking about Yugoslavia, about the Balkans, about the postwar problem generally? Will he run in 1944 and be reelected? If not, how will that affect the future of tlie Balkans, of Yugoslavia, of Slovenia? ' • § What can you do to help bring about a better future for the Slovenian, Croatian and Serbian peoples? These are some of the questions answered in "My Native Land," Louis Adamic'^ eleventh and most substantial book. It deals with Slovenia, with Yugoslavia, but also with the whole European problem as it concerns us as Americans whether we were born in Yugoslavia or not. THESE ARE 530 PAGES OF DMOOTH, EXCITING READING; 7 MAPS AND OVER 60 PICTURES, INCLUDING DRAWINGS OR PHOTOGRAPHS OF LJUBLJANA, TRIGLAV, BOHINJ; OF PRIMOŽ TRUBAR, ANTON KOROŠEC, IVAN CANKAR, OTON ZUPANČIČ, AND LAMBERT gHRLICH LYING DEAD IN FRONT OF HIS CHURCH WHERE THE PARTISANS KILLED HIM . . . ^Due to paper shortage, only a limited number of copies of "My Native Land / are being printed immediately, while the demand for the book is bound to \ ■i. be great. If you want one or more copies, order them AT ONCE to insure .1 n getting them. Go to your local bookseller, tell him how many you want, P I and ask him to reserve them for you and to notify you when they arrive. % Use the order blank below and you will receive copies autographed by Louis Adamic. Order for your friends, for your lodge or club, as many copies as you wish; only order as soon as possible. Price $3-50 a copy Order Today! fJ^^ORDER BLANK FOR AUTOGRAPHED COPIES Send gift copies of "My Native Land" to the bpys in the Army and Nav^. If you can buy several copies, present them to your local public, college and high-school libraries and to prominent people in your city or neighljorhood— to editors and radio commentators, to clergymen, teachers and club officials —to everybody who ought to know about Slovenia and Yugoslavia. LOUIS ADAMIC, MILPORD, NEW JERSEY Please send me............................copies of "My Native Land" at $3.50 each. I enclose check or money order for $........................ My address (write clearly): « BTRAB & ENAKOPRAVNOST 29. septembra,^ 11! PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VOJAKA ŠVEJKA v SVETOVNI VOJNI i i i JAROSLAV HAŠEK (Nadaljevanje) i "Švejk, pojdi pogledat, koga prinaša vrag," je velel Lukaš. "Morda je ordonanc, da naj pobegnemo." Švejk se je kmalu vrnil z dvema vojakoma, ki sta prinašala na hrbtih veliki in težki vreči. "Proviarit? Sir, konserve, špeh?" jima je prihitel naproti nadpofoČMik. "Pokorno javljam, gospod o-brlajtnant, da ne veva, kaj je," je odgovoril eden došlecev; "a tu je pisanje od gospoda obrsta Schroderja. Naročeno je nama, da morava to oddati za vsako ceno in imava za to obljubljeno srebrno medajlo in teden dopusta." Nadporočnik je urno segel po listu in ga preletel z očmi: "Vsebino vreč je nemudoma razdeliti moštvu s poveljem, naj jo smotrno uporablja. Oberst Schroder." "Herrgott, kaj naj bo to?" je zaklel Lukaš in otipaval vreči. "Ročne granate? Municija? Svetlobne rakete?" in ukazal je Švejku, naj vreči odpre. Motovozi so padli pod ostrim nožem, in Švejkova roka se je potopila v notranjost vreče. Po-teni pa je izsula snope svilenega papirja. "Ježešmarija!" je vzkliknil Švek, "pošiljajo nam rjav, bel, rožnat in moder papir. Odkar živim, še nisem videl tako krasnega — klozetpapirja! In tu — na vsakem oglu — napis: "Snaž-nost je pol zdravja. Zdaj bo pa užitek, hoditi na latrino! Fatitje bodo hoteli poslej kar ves dan sedeti na petah! Saj papir je tako fin kakor gosji puh in ne bo čisto nič praskal." "Tiho, Švejk!" je siknil nadporočnik, a vojakoma je dejal pobit: "Povejta gospodu obrstu, da že tri dni nimamo ničesar jesti, da nam pohaja municija, a da po telefonu ne morem poročati nič več. Klozetpapirja pa vojaki, dokler sovražnik pe preneha streljati, sploh ne potrebujejo." Vojaka sta se okrenila, da odideta, Švejk pa je še popolnil nadporočnikovo naročilo: "Zdaj sta videla fanta, kako nas pere Rus. Povejte torej gospodu obrstu, da od strahu sploh nihče več ne Jiodi na latrino, sicer pa smo že tako izstradani, da . . ." "Kuš, Švejk!" je zakričal Lukaš in odšel ven, kjer je strelba ponehavala. Švejk pa si je na-1 nosil k steni pisanih snopov ■ papirja ter je legel nanje: "Škoda, da nam niso poslali rajši konfetija in serpentin!"' Ob devetih je ogenj prestal, in Rusi so poslali parlamenter-ja za premirje, da bo mogoče pobrati ranjence in pokopati mrtvece. Bilo jih ni malo in ležali so par korakov od avstrijskih žic. Ko so bile formalnosti opravljene, je odredil Lukaš, naj gre oddelek pomagat Rusom kopati grobe. Iz vasi je prišla kuhinja, dospel je tren s kruhom in drugo "fasungo," zakopi so oživeli, vojaki so začeli pušiti, a drug oddelek je popravljal, kar je poškodovalo bombardiranje. Nasičeni in zadovoljni vojaki so lezli iz okopov ter gledali, kako grobarji in sanitejci nosijo ranjence v ozadje in mrtvece h grobom na kup, slačiči jih do nagega. In nad svojimi zakopi so se pojavili tudi Rusi ter zrli prav tako z grozo na delo vojne... Bataljon je ostal v zakopih in pusto življenje se je vleklo dan za dnem dalje. Nesnage, uši in garij je bilo vedno več; mrčeš se je v prepotenem in nepre-menjanem perilu množil, a vojna proti njemu z očmi in nohti palcev ni pomagala več. Prsti so po šivih Jtošulj in spodnjih hlač bili od rana do večera, a naslednjega dne se je lov začenjal ponovno; niti Lukaša ni izolacija obranila mrčesa. Enkrat je Švejk opazil, kako si zjutraj nadporočnik sega pod pazduho in stresa uši v travo. "Pokorno prosim," je začel vljudno, "ali imate vi, gospod obrlajtnant, tudi uši? Jaz bi vas, pokorno prosim, namazal z žavbo iz živega srebra. Imam jo veliko škatlo. Uši bi potem sicer še imeli, a vsaj ne žrle bi vas več." Lukaš je ponudbo hvaležno sprejel in se podredil kočljivi proceduri pod Švejkovimi dlanmi. Ko je končno oblekel košu- Ijo, je šel h kovčegu, ga odprl in vzel iz njega bronasto medaljo: "Tu jo imaš, Švejk, in nosi jo. Predlagam te naknadno. Medalja je za hrabrost in za to, da svojega častnika v nevarnosti nisi pustil samega." "Saj ste pa tudi bili v nevarnosti, gospod obrlajtnant," se je zasmejal Švejk. "Še nekaj dni, pa bi vas bile uši požrle. Pokorno javljam, da grem zdaj v gozd pd drva." Rusi so zopet ustrelili sem ter tja; bilo je že na večer, a Švejk se z drva ni vrnil. Še nikoli ni bil tako dolgo proč, zato je nadporočnik poslal Balou-na, naj ga gre iskat po skrovi-ščih. In čez dolgo časa se je Baloun vrnil prepaden in objokan, vodeč s seboj tujega vojaka. Postavil ga je pred nadporočnika in zaihtel: "Tak je tudi Švejk že pred božjo sodbo. V gozdu so ga ubili." "Švejka? Kdo je ubil Švej-ka?" je zakričal Lukaš na Ba-louna. Baloun je solzeč se pokazal na vojaka, a ta je podal nad-poročniku rumeno pločevinasto puščico in rekel: "Pokorno javljam, tukaj je legitimacions-kapsel moža, ki i so ga naši fantje našli v gozdu ! ubitega. Od vaše kompanije je, ; gospod obrlajtnant. Naš gospod Jajtnant prosi, če bi poslali koga, da ga pogleda in če bi ga morda hoteli kameradi sami pokopati ..." Nadporočnik je odprl puščico; brez dvoma, legimitacija je bila Švejkova, Lukaš pa je postal mrzel od glave do pet. "Kje pa je? Ali ste ga prinesli?" je s težavo iztisnil iz sebe. "Ne, pokorno javljam; je še \ gozdu. V glavo ga je zadela hilzna od šrapnela." Lukaš je tekel sam za vojakom, medtem ko je Baloun na-klical in pozival tovariše, naj gredo kopat grob. Nato se je spustil ž njimi za nadporočni-kom. Na kraju gozda na bregu je ležal ubiti voj^k; bil je le v hlačah, a nad njim na grmu je visela bluza, na kateri so se svetile tri medajle; noge so bile bose, škornji so stali nekoliko proč. Glava mrtveca je bila popolnoma zmečkana, možgani in kri sta pobrizgnila vse naokoli; Lukaš je pregledal bluzo, o kateri ni bilo spora, da je bila Švejkova. Snel je medajle in rekel vojakom zamolklo: "Izkopljite mu grob tamle pod hrastom!" in naglo je od- šel. Grlo se mu je stiskalo, v o-či so mu silile solze in ponavljal si je: "Tudi Švejk! Ubožec Švejk!" in zazdelo se mu je, da je zdaj na vrsti on. Baloun se je vrnil od groba zelo pozno in se je opotekal kakor bolan; ogrel je nadporočni-ku večerjo, sedel pod svečko in vzel v roke molitvenik: "Mi smo mu, temu zlatemu tovarišu, zasadili na grob velik brezov križ; ali revček spi v neblagoslovljeni zemlji kakor živina božja." Za delavce DRŽAVLJANSTVA SE NE ZAHTEVA Ženske za snaženje 3.30 zjutraj do poldne Dobra plača Za delavce MI DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE THE MAY CO. SAMO EN DAN-V ČETRTEK Razprodaja koncem meseca V NAŠIH ODDELKIH OBLAČIL NA TRETJEM NADSTROPJU Suknje, suits, obleke, športna oblačila za deklice, dekleta, mlade ženske, in starejše žene PO ZNIŽANJU od i do i Budget obleke 63 OBLEK, preje 8.95 do 10.95. Črno rayon blago. Mere za dekleta in žene............................ 4.85 101 OBLEKA, preje 8,95 do 12.95. Praznično rayon crepe blago; rayon obleke suit vrste; različne mere ........................................................... 6.88 Junior obleke 50 OBLEK, preje 8.95. Rayon faille, rayon crepe; svetle In temne barve; 9 to 15 ............ 0.85 29 OBLEK, preje 10.95 in 12.95. Rayon crepe in pastel volneno blago; 9 do 15 .................... 33 OBLEK, preje 12.95 do $15. Praznično rayon crepe blago za popoldansko ali večerno nošo; 9 to 15 ........................................................ 8.85 9.85 Suknje, Suits 18 SUKENJ, preje 17.95. Vse-volneni navy Chesterfields in reefers. Mere 10, 14, 18 .......... %5 10 JUNIOR SUITS, preje $25. Klasični in lahki stili; Junior mere 9 in 11 .......................... J | Q Dekliške obleke 50 OBLEK, preje 10.95 do 12.95. Volneno-crepe-rayon blago; rayon crepe, črne in druge barve; 12 do 20 ........................................... 7.85 40 OBLEK, preje 17.95 do 19.95. Corduroy suits, volneno, rayon crepe blago; črne in druge barve. 12 do 20 ....................................... | 5.85 športna oblačila 46 POLEITVIH KRIL, BLUZ, preje 3.50 In 4.50. Rayon crepes, cottons .................................. 26 PLAY TOGS, preje 4.50. Play suits, posebni pinafores ........................................................ 89 SHORTS, SLACKS, preje 2.25 in 3.50. Bombažno gabardine blago; različne mere 100 BLUZ, preje 3.50 do 4.50. Bele in pastel barve; tailored . in frilly; premetane ...................... 2.6/ QO 79 "PLAY" OBLEK, preje 4.50 do $5. Različne mere; izbera stilov ..................................... 30 OBLEK, preje 3.85. Krojaški tipi in poletni stili. Različne mere ................................................ Ženske obleke 15 OBLEK, preje 10.95 do $15. Rayon crepes in pastel barve......................................................... 7 OBLEK, preje 12.95 do 19.95. Temno rayon tenko blago; regularne in polovične mere .... 60\)BLEK, preje 12.95. Rayon crepes, rayon gabardines. Stili v enem in dveh komadih 18 OBLEK, preje $15. Rayon tenko blago; stili enega ali dveh komadov. Rayon crepe blago v jesenskih barvah ................................ 30 OBLEK, preje 17.95. Rayon sheers, stili enega ali dveh komadov; svetle in temne barve .......................................................................... 10 OBLEK, preje 19.95. Temno rayon sheer blago, praznični stili; regularne mere ........ 18 OBLEK, preje 22,95 do $25. ^emno rayon sheer blago, za dnevno ali večerno nošo .... 5 OBLEK, preje 29.95 do,39.95. Temno rayon sheer blago v odličnih stilih ............................ 1.39 1.99 1.39 3.69 1.99 2.85 5.85 7.85 8.85 i 1.85 12.85 14.85 16.85 21.85 Vsakovrstne bluze Preje 2.50 do 3.95 1.99 in 2.99 ' Različne mere in barve, svilene, rayon dot crepe, navadne barve, rayon bluze. Dolgi in kratki rokavi. PRITLIČJE Spun Rayon Pajamas Preje $5 3.95 Le 150 komadov v zalogi; dobro ukrojene, checked spun- rayon; izvrstne kakovosti in prave mere, 32 do 40. PRITLIČJE Costume Jewelry Preje $1 49c Po % ceni za razprodajo. Zaponke, ovratnice iz kovine, plastike, v različnih stilih. pritličje Imamo na stotine dobrih nakupov v kleti naše trgovine. Strojni operatorji za DRILL PRESS GISHOLT PUNCH PRESS SCREW MACHINE MILLING MACHINE WARNER SWASEY 2 A LO SWING LATHE ENGINE LATHE Plača od ure poleg overtime THE CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. Mali oglasi V najem se odda stanovanje s 3 sobami in kopalnico; spodaj. Prednost imajo odrasle osebe. Najemnina $18. Nahaja se na E. 162 St. Pokličite pred 4.30 uro: IVanhoe 2200 in vprašajte za Mrs. Novince. B. J. RADIO SER'VICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastoroy In "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Zakrajsek Funeral Home, Inc., 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežLd. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 Zavijači (Wrappers) s dobrimi povojnimi prilikami Nobenega nedeljskega dela Ugodne delovne razmere Zglasite se na 8. nadstropju EMPLOYMENT OFFICE HALLEBROS. MOŠKI Mnogo del odprtih Ne zahtevajo predznanja Lepa prilika, da služite dober denar, dočim se učite koristnega dela. Visoka plača od ure z avtomatičnim zvišanjem po 4 tednih Dosti overtime POTREBUJEMO TUDI mizarje Pomagače pri kleju. pomagače pri formiranju Willard Storage Battery Co. 246 E. 131 St. (blizu St. Clair) MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77%c na uro Ženske 62%c na uro Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 VV. 74 St. National Carbon Co., Inc. Mali oglasi UČITE SE SLOVENŠČINE ANGLEŠČINE s pomočjo Dr. Kernove knjige Angleško-slovensko berilo English-Slovene Reader Cena $2.00 Ako je treba vašo streho nanovo pokriti ali pa vaš fornez popraviti, pokličite nas. Vršimo tudi kleparska dela. — Proračun damo brezplačno. Universal Roofing Service 1515 St. Clalj- Ave. CH. 8376—8377 Ob večerih: ME. 4767 Za delavce^ ženske' Strojne operatoric®j in učenke za DRILL PRESS GISHOLT PUNCH PRESS SCREW MACHINE MILLING MACHINE WARNER SWASEY 2 A LO SWING LATHE ENGINE LATHE Plača od ure poleg THE CLEVELAND TRACTOR CO- 19300 Euclid SNAŽILKE za našo novo CAFETERIA KUHIN Visoka plača od ure in Damo uniformo in Thompson Air^r^^ Products Comp^''^ 23555 Euclid^ ALI HOČETE DELO PO VOJNJ TAKO KOT SEDAJ' Dobite ga P" g HOTEL STATLkK Mi bomo izurili neizkušene sledeča dela. busmen - OPERATORJE DVI" . hišnike . KUHINJSKO POMgv SNA2ILCE VHODNKV^j POMOČNIKE V PBAW* Za ženske KUHINJSKO DEL in ZA snaženje g ti Zglasite se v ozadju d« y Employees Entrance, nieo ^ tovarniško 100% obrambna tova ^ Izkušnja ni grii""' Plača na uro, poleg ° Zahteva se "Avaija^^ Statement" The Draper E. 91 St. in 1 blok južno od^tJni^ ženske moški za važno industrija "ka Splošna tovarn« Šihti se menjajo I ^ nedeljah- Plača od ure • ootr®" Državljanstvo m P Arcrods Co^ 4437 E. 49 Južno od Harvar delovo'^ Zglasite v 10. dop. do TEŽAKI STROJNI OPER-^ i/f DEČKI preko 1 MORATE BITI Chicago PnC""^ Tool CO' 1241 E. 49 St-