CELJE ST. 93 - LETO 62 - CELJE, 23.11, 2007 - CENA 1.25 EUR Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? "NOVA" OKMA prednost j © v kvalitet 080 12 2-4 www. mik-ce.si Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kranj Afrika zaživela v Šmarju pri Jelšah Okradena starčka čakata na svoj denar Celjska patologija: je za sojenje prepozno? \povože-nja< najboljših zemljišč, zniževal se bo. nivo podtalnice. Tla v Braslovčah so izjemno rodovima in s svojo mikro-klimo dajejo pogoj za gojenje hmelja, ki je dolga leta omogočal dostojno življenje Braslovčanov.« Mitja Rak, predstavnik Lovske družine Braslovče: »Lovcev ni nihče vprašal, kakšne probleme imamo z divjadjo že na obstoječi cesti Šentrupert-Letuš. Živali ogrožajo promet, povzročajo nesreče, ki se bodo zaradi vdora v njihov prostor le še povečevale. Podhodi ne bodo ničesar spremenili, saj živali ni mogoče prisiliti v nekaj.« Romina Jezernik, pravnica: »Zbor občanov ni bil pra-vilnosklican in tudi ne voden, zato ne vem, kakšno, težo bo-dd imele naše odločitve. Trasa je povsem nestrokovno speljana, saj si ne predstavljam, da bi nam priključitveni krak prepolovil posest, da o krožnem križišču le nekaj metrov stfan od obstoječe ceste Bra-slovče-Polzela niti ne govo-riin.« Andrej Čulk: »Hitra cesta ne prinaša napredka, temveč le obremenitve. Avtocesta nam je dala vse razvojne možnosti, toda kaj, ko jih nismo znali izkoristiti. Zato ne verjamem besedam, da je ta cesta tista prava, ki prinaša razvoj.« www,novHednik.com PODARSTVO C cetis' Kovintrade končal drugo ključno naložbo Celjsko mednarodno trr govsko podjetje Kovintrade, ki ima poleg štirih predstavništev v Sloveniji še 13 hčerinskih podjetij in predstavništev v državah Evropske unije in Skupnosti neodvisnih držav vzhodne in jugovzhodne Evrope, bo danes v Ljubljani slavnostno odprlo nov poslovni objekt, v katerega so vložili 1,5 milijona evrov. Po tem ko so letos odprli hčerinsko podjetje na Hrvaškem, gre za drugo ključno letošnjo naložbo, decembra pa bodo z odprtjem skladiščno-logi-stičnega centra na Češkem končali še tretjo. »V Ljubljani so do zdaj naši zaposleni delovali na različnih lokacijah, zato smo se v skrbi za prijaznejše okolje za zaposlene, kupce ter dobavitelje odločili za dograditev in obnovo obstoječe stavbe, saj so naši zaposleni včasih delali v nemogočih razmerah,« je poudaril predsednik uprave Iztok Seničar. Naložba v industrijski coni Črnuče, ki zaje- dovoljen. ma izgradnjo poslovnega objekta, obnovo prizidka, strehe in fasade, skladišč in ureditev okolice, bo presegala 1,5 milijona evrov, a kljub temu bo še v sklopu načrtovanih naložbenih številk. »Verjamemo, da bodo zaposleni - trenutno jih je 40, v roku enega do dveh let pa jih bomo zaposlovali 50 - še bolje obvladovali okolico Ljubljane.« Letos ima Kovintrade za sabo že eno večje odprtje, na Hrvaškem so odprli novo hčerinsko podjetje, čez dobrih 14 dni pa bodo na Češkem odprli še skladiščno-logistični center. Hidi sicer bo letošnje poslovno leto zanje dobro, saj bodo presegli planska pričakovanja tako v Sloveniji kot na večini ostalih tržišč, kjer imajo svoja hčerinska podjetja. »Ocenjujemo, da bomo kot matična družba končali s približno 170 milijonov evrov bruto prihodkov od prodaje, celotna skupina pa s 250 milijoni evrov. Dobri rezultati so posledica treh dejavnikov: da smo znah izkoristiti konjuk-turne priložnosti, da imamo tako doma kot v tujini na področjih, ki jih obvladujemo, torej na področju črne in barvne metalurgije, ogrevalne tehnike, klimatizacije in regulacije energetskih procesov, gradbene mehanizacije, vrhunske strokovnjake ter da smo v preteklosti izvajali dobre razvojne naložbe, ki dajejo sadove danes.« Skupina Kovintrade danes posluje v več kot 50 državah sveta, število kupcev presega številko 5.500, število dobaviteljev pa 1.500. Število zaposlenih v matični družbi je 178, v tujini malo manj kot 150, skupaj torej okoli 330 ljudi. Zastavonoše v pozitivnem smislu so poleg matičnega podjetja še »hčerke« na Češkem, Poljskem, v Avstriji, pa tudi na Madžarskem, zadovoljni z doseženimi rezultati pa so tudi na trgih bivše Jugoslavije. Kot je še poudaril Seničar, bo v prihodnje ključna naloga podjetja stabilizacija hčerinskih podjetij, ki so še v razvojni fazi. »Razmišljamo še o tržišču Makedonije, Bosne in Hercegovine, Turčije, dejstvo pa je tudi, da v prihodnosti ne bomo n gli ostati imuni do vprašanja, kaj s Kitajsko, z Indijo, Južno Ameriko, vendar so to določeni projekti za srednjeročno obdobje do leta 2011.« ROZMARI PETEK Namesto za praznovanje v dobrodelne namene Celjska poslovna enota Zavarovalnice Maribor letos praznuje 15-letnico. Jubilej je želela obeležiti 19. septembra, a ga je zaradi poplav prestavila, denar, 10 tisoč evrov, ki bi ga namenila za zabavo poslovnih partnerjev, pa je za odpravo posledic neurja namenila bra-slovški občini. V tem času, od odprtja majhne poslovalnice na avtobusni postaji v Celju, se je rast vplačanih premij povečala za več kot 100-krat in bo letos znašala 25 milijonov evrov. Na našem območju je Zavarovalnica Maribor s 33-odstotnim tržnim deležem na drugem mestu med zavarovalnicami, krovnemu podjetju pa delež v Celju predstavlja osmino celotnega portfelja. »Sklenjenih imamo 160 tisoč zavarovanj, letna stopnja rasti je 12-odstot-na in pri življenjskih zavarovanjih kar 46-odstotna. Z vsemi zavarovanji verjamem, da bomo načrtovani obseg premij še presegli,« je povedal direktor poslovne enote zavarovalnice v Celju Flori-jan Lorger. V prvih desetih mesecih so v celotni Zavarovalnici Maribor zbrali dobrih 200 mi- Zavarovalnica Maribor se že nekaj let aktivno vključuje v reševanje okoljske problematike. Zadnja donacija, ki so jo izvedli, je namenjena ohranitvi redke rastline žičkega grobeljni-ka v višini 500 evrov. Poleg tega je prevzem pokroviteljstva po njihovem šele začetek. lijonov evrov premij, celotni letošnji dobiček pa bo dosegel 7 milijonov evrov, kar je skoraj enkrat več kot lani. ROZMARI PETEK Prodajamo novoustanovljena podjetja. Preoblikujemo samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo (d.o.o.) in svetujemo pri reorganizacijah gospodarskih družb. Era za razcvet Arnovskega gozda? Novica, ki je v zadnjem času razveselila Žalčane, je eden od projektov velenjske Ere, ki namerava v Arnov-skem gozdu zgraditi Mul-tilogistično poslovno središče Slovenije. Era naj bi začela graditi prihodnje leto, center naj bi stal približno 60 milijonov evrov, lotili pa se ga bodo še z nekaterimi partnerji. Kot je povedal predsednik uprave Ere Gvido Omladič, bo multilo- gistično poslovno središče zgrajeno po principih sodobnih svetovnih distribucijskih središč, njegova prednost pa bo zlasti umestitev ob avtocesti Koper-Maribor, ki je del panevropskega transportnega koridorja Barcelona-Kijev. S tem naj bi se končno začel razvoj poslovne cone Ar-novski gozd. Kot je znano, je takrat še enotna Občina Žalec pred devetimi leti prodala zemljišča v poslovni coni, ki kljub različnim pozivom in poskusom ni zrasla v poslovni center, kot bi si ga zemljišče tik ob izvozu z avtoceste v Arji vasi zaslužilo. V zadnjih letih do razvoja ni prišlo tudi zaradi razhajanj med dvema lastnikoma, Ve-gradom in Savo IP. Zdaj je lastnik zemljišč postal Ve-grad, del pa je odkupila tudi velenjska Era, ki bo logistični center tako gradila na svojem. V projekt poslovne co- ne Arnovski gozd se je vključila tudi Razvojna agencija Savinja, ki koordinira aktivnosti med lastniki in občino. Kot je znano, mora žalska občina poskrbeti za dokončno komunalno opremljenost cone tudi v delu, kjer so neaktivni solastniki doslej ovirati sodelovanje. O več podrobnostih o posegih v poslovni coni Arnovski gozd naj bi se dogovorili prihodnji teden. US na javnem ali zasebnem prostoru, pri delu ali na delovnem mestu? Uspešno izpeljemo postopek za izplačilo denarnih odškodnin. NTJtC Št. 93 - 23. november 2007 ANKETA Mamljivo lastninjenje NoveKBM Od ponedeljka do prihodnjega torka, ko lahko mali vlagatelji oddajo svoje ponudbe za nakup delnic Nove Kreditne banke Maribor, je oziroma še bo na vpisnih mestih precejšnja gneča. Kakor je videti, delnic pravzaprav ne kupujejo le tisti, ki so brez prihrankov. Čeprav bo cena delnice znana šele konec meseca, gibala naj bi se od 20,5 do 27 evra, so ljudje za nakup delčka lastništva banke pripravljeni razdreti bančne vezane vloge, »oropati« nogavice ter si tako priboriti čim več. Po navodilu iz prospekta se lahko v primeru, če bodo dana naročila malih vlagateljev presegla število delnic, ki so jim namenjene, zgodi, da bo vsak dobil le največ deset delnic mariborske banke. Bojan Ožir Bojan Ožir iz Andraža: »Mislim, da gre za varno naložbo, saj gre vendarle za banko, kjer se denar obrača. Delnice, kupil bi jih rad vsaj 50, nameravam obdržati vsaj dve leti. Vpisal jih nisem ravno v prvi dneh, ker je bila pred okenci velika gneča. Poleg tega so dali ves teden časa.« Stanko Petek imam slučajno nekaj prihrankov, bi jih vložil, da se mi bo vsota dolgoročno povečala. Ali gre za najbolj varno naložbo, nisem prepričan. Najvarneje je denar imeti na banki, ampak v tem primeru so obresti skromne. No, pravzaprav tako ali tako nikjer ni varno, a vseeno bolje, kot da denar leži.« Simona Felicijan Berti Hartman iz Laškega: »Ker imam ravno nekaj prostih sredstev, jih bom vložil v NKBM in tako varčeval za kasnejša, starejša leta. Mislim, da je to dobra naložba, saj gre za neproblematično banko, zato so tveganja manjša kot v kakšnih skladih. V nakup delnic bom vložil približno dve mesečni pokojnini.« Stanko Petek iz Šmarja pri Jelšah: »Danes sem se prišel le pozanimat, saj ko sem o tem slišal v medijih, temu še nisem posvečal toliko pozornosti. Ker Simona Felicijan, uslužbenka Pošte Slovenije: »Število naročnikov za delnice NKBM je po dnevih povsem različno. Drugi dan smo na primer pobrale več kot 80 naročil, kar je več kot prvi dan. TUdi izbrani zneski so zelo različni, gibljejo se od 200 evrov do največ 50 tisoč evrov. Precej ljudi se pride tudi samo pozanimat, kakšne dokumente potrebujejo, ne kateri pa imajo to že vse s sabo. V takšnih primerih je vpisovanje hitro končano.« ROZMARI PETEK Foto: ALEKS ŠTERN iGtOll partner z najboljšim okusom AKCIJA 7 (L)judje z veliko začetnico Najlepše je, če lahko pomagaš »Marsikdo je zjutraj vesel, da se sploh zbudi in živi, če pa sončni žarek posije na posteljo, je zadovoljstvo še toliko večje,« o svojih varovancih pravi negovalka Marjana Horjak Nekateri ljudje so pogosto osamljeni, žalostni in prestrašeni, drugi se veselijo vsake ure življenja, ki jim je bila podarjena. Veliko uric mnogim popestri in polepša Marjana Horjak, ki kot oskrbovalka v Centru za socialno delo Šentjur dela že osem let. Vse svoje varovance ima rada in je najbolj srečna, kadar jim lahko na obraz pričara nasmeh. Marjana Horjak se je za to delo odločila, ker ima zelo rada starejše ljudi. »Vedno sem rada delala s starejšimi, bolj kot z mladimi. Zdi se mi, da imamo več skupnih točk,« je povedala. »Rada delam z ljudmi, ki potrebujejo pomoč, saj v vsakem vidim del sebe. Pogosto se sprašujem, kakšna prihodnost čaka nas in ali bo imel tudi za nas kdo kaj sočutja, ko bomo nemočni ležali v kakšni sobici, čakajoč na toplo dlan, odkritost in prijazen nasmeh.« Marjana skrbi za približno 30 varovancev iz okolice Šentjurja, na dan jih obišče 15. Njen delavnik je zelo pester in zapolnjen z najrazličnejšimi opravili. Varovancem prinese zdravila, jih neguje, pomaga jim pri gospodinjskih opravilih, pobriše prah, včasih tudi kaj skuha, jim pripelje kosilo, gre v trgovino in kupuje hrano Ivanka Doberšek si želi, da bi lahko s svojo negovalko Marjano Horjak preživela več časa. za hišne ljubljenčke ... »Ko grem prvič k nekomu, je vedno prisoten strah, a ko je led prebit, je vse v redu,« opiše svoje izkušnje, »ni se še zgodilo, da se s kom ne bi razumela, saj vsakogar sprejmem takšnega, kakršen je.« Najlepše pri njenem delu je, da vidi nasmejan obraz. »Preprost človek ne potrebuje veliko. Marsikdo je zjutraj ve- V našem uredništvu se je doslej nabralo že 2.760 kuponov, samo ta teden pa smo prejeli kar 349 vaših glasov. Čeprav v naši akciji ne gre za klasično tekmovanje, smo veseli prav vseh kuponov. Še zlasti pa bi vas radi povabili, da nam predlagate nova imena, torej koga vse naj še predstavimo v naši rubriki. Prepričani smo namreč, da je med nami še zelo veliko ljudi, ki bi jih morali pisati z veliko začetnico. 1. Majda Makovšek ...........................603 glasov 2. Cvetka Operčkal ......................................... 547 3 Klavdtja Rrežnik.............................................463 4 Branko Koštomaj.............................................406 5 Sabina Kolar...................................................180 6 Sonja Mastnak ................................................106 7 Tomica Kordiš.................................................... 75 8. Ivanka Tofant................................................ 70 9. Olga Žtdan................................................68 10. Brigita Muškotelc.......................................54 (L)judje z veliko začetnico Glasujem za lime in priimek, točen naslov ali naslov ustanove Moj naslov (ime in priimek, ulici, kraj): -"--i .....f"j Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Cslje. Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega darila. Tedenska nagrajenka, ki bo prejela majico Novega tednika, je Vera Koren, Frankolovo 26, 3213 Frankolovo. sel, da se sploh zbudi in živi, če pa sončni žarek posije na njegovo posteljo, je zadovoljstvo še toliko večje,« je na svoje varovance ponosna Marjana, »ko zjutraj narahlo potrkam, odprem vrata in zagledam svojega varovanca nasmejanega, imam občutek, da delam nekaj dobrega in koristnega, da pomagam, saj je to nekaj najlepšega, kar lahko naredim za človeštvo. Ko odhajaš od zelo bolnega varovanca, se zaveš, kako si srečen, da lahko hodiš in nisi privezan na posteljo.« A njeno delo ima tudi slabe strani. Najbolj se boji zime in snega, saj jo je strah vožnje po zaledenelih cestah. Boji se tudi psov, a ima s svojimi varovanci dogovor, da vse nevarne ljubljenčke zaprejo, kadar pride k njim. Žalostno je tudi, kadar se kakšen varovanec od nje za vedno poslovi. »Najhuje je, ko na sebi čutiš zadnji pogled človeka in veš, da se za vedno poslavlja. Grozno je, kadar umre kdo od mladih varovancev,« opiše svojo žalost, »ne veš, kaj bi rekel in kako bi potolažil svojce. Zato se trudim, da bi bila dobra poslušalka.« Marjana se spominja tudi veliko srečnih dogodkov. Najbolj je vesela, kadar kakšen par praznuje visoko obletnico ali kadar se rodi vnuk ali vnukinja. Zelo občuduje medsebojno spoštovanje med starimi starši in vnuki, ko vidi, da se pogovarjajo in nazdravijo ob veselih dogodkih. Hudo ji je, kadar je kdo osamljen. Nekateri nimajo niti mačke niti psa, saj ne vedo, kdo bi skrbel za ljubljenč-- Št. 93 ■ 23. november 2007 ka, če bi morali nenadoma v bolnišnico. Ko bi bilo le časa več ... Mnogo jih najde veselje v gojenju pisanih rož. Takšna je tudi Ivanka Doberšek, ki jo skupaj obiščeva. »Ivanka ima čudovite rože,« mi zaupa Marjana, »hodi lahko le ob pomoči bergel, a se vseeno trudi z rožami, ki jo zelo osrečujejo.« Marjana svoji oskr-bovanki prinese kosilo in ji pomaga pri gospodinjskih opravilih. Včasih namesto nje izpuli tudi kak plevel na vrtu. Obiskuje jo že, odkar je začela s tem delom, tako da sta v teh letih postali dobri prijateljici. »Marjano imam zelo rada, vedno jo pogrešam, kadar je ni,« se nasmeje Ivanka, »je prava gospodinja. Zdi se, kot da bi bila pri meni doma, saj za vsako stvar ve, kje je.« Edino, kar moti Ivanko, je to, da je njena oskrbovalka pri njej premalo časa. »Zelo dobro me pozna in ve, kaj potrebujem,« zavzdihne Ivanka, »želim si, da bi lahko bila z mano veliko več časa.« V prostem času Marjana najraje hodi na izlete v naravo s svojim možem, saj si tako nabere novih moči za delo. »Ni recepta, po katerem bi lahko delali, da bi se naši varovanci najbolje počutili,« razmišlja negovalka, »vsak je drugačen in mi se jim moramo prilagoditi vsako uro posebej . Treba se je vživeti v njihovo počutje in jim dati vedeti, da so oni najpomembnejši.« KATARINA ŠUMEJ POZOR, HUD PES Antologija turizma: osvajalci Gremo se amatersko psihoanalizo, recimo za začetnike. Če zavrtimo čas ža približno 25 let nazaj, smo tam, malo pred silvestrovanjem leta 1983. Upamo, da ne bo redukcij električnega toka, preračunavamo, na kateri dan pride prepoved vožnje našega avtomobila, ki ima liho končnico na registrski tablici, in premišljujemo o tem, če bomo imeli srečo, da bomo dobili apartma našega TOZD-a na bližnjih Golteh. Bomo drugače preživeli praznike, kot smo jih 1982? Takole nekako je izgledala dnevna skrb večine takratnega prebivalstva. Še vedno smo živeli v sistemu, ki se je predstavljal kot velika bratska skupnost, kjer je sreča posameznika možna le znotraj velike skupinske ideje. Vedno nam je v ušesih pozvanjal tisti veliki mi, ki je skupnosti dajal prednost pred odkloni posameznika. Mi je bil visoko nad jaz. Toda pre-nekateri jaz se je moral ukloniti pred mi, še posebej zato, ker je bil nek drugi jaz močnejši znotraj mi. Kline, pa bomo še eno leto praznovali doma. Toda prišle so spremembe. Socializem je pred razpadom pridobival na človeški meri, kot so se takrat radi izražali nekateri manj radikalni politiki. A ko to ni šlo, je jaz postal svoboden in mi ukinjen. Jaz je zblaznel. Z leti se je krepil, nepripravljen na absolutno svobodo, na neizmernost možnosti, ki jih je pred tem dušila ideja mi, je končno pridobil na veljavi. Toda paradoksalno, ž begom, odklonom od skupnosti, je vedno bolj želel narediti vtis ravno nanjo. Jaz je želel postati ugleden član skupnosti, nekaj več kot zgolj mi. Na kakšen način? Obstaja več možnosti, še posebej je priročna tista, ki temelji na materialni superiornosti nad številnimi jazi v novem mi. Ta novi jaz, recimo mu ego, v tem kratkem času ni imel ravno ča:-sa, da bi se dodobra izučil, da bi po naravni poti prišel do neke, po Marxu, duhovne nadstavbe, do kultivira-nosti izraza, nastopa, kaj šele do tistega, čemur v an- Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com glosaškem svetu rečejo rafiniranost, izborno vedenje. Da bi bila mera polna, se po tem pohabljenem jazu, ki je sicer premožen ah ima po naključju neko odgovorno funkcijo v kakšnem večjem podjetju, do katere je na srečo prišel, ker je bil takrat pač v. d. sindikalista, zgleduje še cela množica pritlikavih jazov, delčkov novega mi. Velikokrat torej, še vedno smo pri turizmu, naletimo na ljudi, ki v nek drug kulturni prostor padejo kot kakšni galaktični osvajalci. Ne zdi se jim prav nič nenavadno, če v skupini (zanimivo, da še v tujini veliko raje gibljejo v skupini, hm, krdelu) vstopijo v neko recimo to-skansko restavracijo, ki je že v veliki večini zasedena s pestrim svetovnim etnosom, in na piano potegnejo frajtona-rico ter »zažgejo« eno našo, da bo svet videl, kako se to »špila«. Zraven še pivo na mizi in: «... dejmo tisto našo, glaže skup, pa hooooooooo-pla!« Ker gostom ni ravno do hrupa, sploh pa jim ni do poslušanja nekega eksotičnega inštrumenta, jih seveda gledajo z nejevoljo, a rečejo bolj malo, ker z Marsovci pač še niso imeli stika. No, naš veliki jaz v tem prepozna napihnjene tujce, ki jih lahko, podobno kot natakaija, vodnika na poti, vključno z agencijo, s hotelom, z avtobusom in tako naprej, že jutri kupi, če ne bo to storil kakšen drag jaz za omizjem. Skratka, tujina dobro pozna mi, vendar je drugačen, kot smo ga poznali pri nas. Če boste svoj jaz pustili doma, se boste kmalu znašli v vam naklonjenem mi. Še en nasvet, nikoli ne kupujte ljudi, sužnjelastništvo ni sistem, v katerem živimo, je pa jasen znak, kakšne želje nekateri nosijo v podzavesti. www.radiocelje.com mM 8 INTERVJU NOV! TEDNIK Slabo knjigo odložiš, v grdem mestu moraš živeti Nagrajen pogled v prostor - Skupina arhitektov družbe Razvojni center Planiranje Celje pripravila temelje za nov urbanistični načrt Celja Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je na drugem kongresu slovenskih arhitektov podelila stanovska priznanja v več kategorijah. Zlati svinčnik je v kategoriji študij, strokovnih podlag in raziskav na področju prostorskega načrtovanja, in sicer za izdelane strokovne podlage za urbanistični načrt Celja in reurba-nizacijo starega mestnega jedra, prejela skupina arhitektov iz Razvojnega centra Planiranje Celje. »Za nas je to priznanje in nagrada za večletno delo, ki smo ga opravili v velikem timu. Je tudi priznanje stroke, kar pomeni še več, zlasti zato, ker se v prostoru sicer redko vidi, kaj vse je treba narediti, preden lahko zgradiš v njem prvo stavbo ali prometnico. Postopek vsebuje leta predhodnih študij, raziskav in izdelave dokumentov,« je povedala Alenka Kocuvan Polut-nik. Vodila je delo dveh od treh timov arhitektov, ki so pripravljali nagrajene strokovne podlage. V obrazložitvi piše, da gre za vzorčen primer izdelave podlag za prostorsko dokumentacijo mest te velikosti v Evropi. Kakšna so bila izhodišča, preden ste se lotili tega kislega jabolka? Prostorsko načrtovanje je kontinuiran postopek, ki poteka od naselitve nekega prostora naprej. Dandanes, ko je trend razvoja posegov v prostor velik, je še zlasti težko načrtovati tovrstne posege. Vsak želi uresničiti svoje cilje v najkrajšem času, postopek izdelave prostorske dokumentacije pa zahteva veliko časa. Vse potrebne analize, zbiranje podatkov, ocen in podobno najbrž niso zanimivi za širšo javnost, zato da lahko prikažeš rezultat vseh teh postopkov z vidika stroke. Temu je treba prišteti usklajevanja z investitorji in s politiko, ki imajo včasih drugačne poglede na razvoj. Končni rezultat dela je uskladitev razvojnih možnosti prostora in interesov kapitala in politike. Celje je bilo dolgo brez dokumenta, ki bi določal vse mesto-tvorne in razvojne funkcije ... Kakšno je bilo trenutno stanje in kaj pomeni sprejem dokumenta za lokalno okolje? Zaenkrat gre le za strokovne podlage za izdelavo urbanističnega načrta mesta, ki še ni v izdelavi. Med postopkom izdelave strokovnih podlag je bila sprejeta nova prostorska zakonodaja, kar bo vplivalo na nekatere spremembe priprave urbanističnega načrta. Celje žal že od leta 1968 nima urbanističnega načrta. Strokovne podlage zanj so bile izdelane že v 90. letih, vendar se je vsebina načrta prelevila v srednjeročni družbeni plan. Mesto te velikosti in takšnih razvojnih zamahov potrebuje urbanistični načrt, ki bi pokazal možnosti njegovega usklajenega prostorskega razvoja. Tak načrt je namreč edini dokument, ki na razumen način po- H vezuje območja z vidikov poselitve, prometne in druge javne gospodarske infrastrukture in z vidika zelenih površin. To so osnovne teme vsakega prostorskega dokumenta, z vidika prostorskega načrtovanja pa je treba doseči preplet vseh teh vsebin, s čimer dosežemo tak prostorski razvoj, ki ne bo zanimiv le za razvojne potenciale, ampak bo prinesel tudi ugodne pogoje življenja za prebivalce v občini. Dela ste se lotili v določenem stanju, ki je posledica pogosto tudi stihijskega razvoja. Kako posegate v to stanje? V času priprav se je zgodila zgodba o Sloveniji, o prehodu iz planskega v tržno gospodarstvo. Pri gospodarskem razvoju to pomeni, da je Celje »podedovalo« velike površine nekdanje industrijske cone, pretežno na vzhodni strani Mariborske ceste. Nenačrtovan, spontan razvoj je te cone spremenil v pretežno poslovne trgovske centre. Nekoliko se je umiril razvoj velike blokovne stanovanjske gradnje, medtem ko je področje organizirane enodružinske stanovanjske gradnje v Celju povsem zamrlo. Strokovne podlage za urbanistični načrt usmerjajo stanovanjsko poselitev na zahod Celja, poslovno trgovske dejavnosti vzhodno od Mariborske ceste in v območje nekdanje cinkarne, gospodarske dejavnosti pa so usmerjene v bližino Najvišje stanovsko priznanje zbornice za arhitekturo in prostor zlati svinčnik je v kategoriji javna zgradba prejel tudi celjski arhitekturni biro Kru-šec, in sicer za projekt Celjska koča, v katerem so po mnenju komisije nazorno razrešili dilemo, kako graditi v regionalnem kontekstu brez zdrsa v domačijsko. Ta večkrat nagrajeni projekt smo v našem časopisu že večkrat predstavili. vzhodnega avtocestnega priključka. Območja na Babnem, v Medlo-gu in območja ob zahodnemu avtocestnemu priključku so z vidika bivalnih pogojev primernejša. Za bolj koncentrirano blokovno gradnjo je še dovolj prostora na območju Dolgega polja 3. V Celju pa manjka »elitnih« lokacij za gradnjo stanovanj z višjim standardom, tako imenovanih vila blok stanovanj. Podlage vsebujejo tudi zamisli za revitalizacijo in reurbaniza-cijo mestnega jedra ... Kaj lahko naredite s posegi v ta prostor? To je eden najtežjih problemov. Pri reurbanizaciji smo obravnavali dve območji. Prvo je cinkarniš-ko, za katero je bil izveden javni urbanistični natečaj in je prvo nagrado dobila naša družba, izdelali smo izvedbeni prostorski doku- ment in tu realizacija v prostoru pozitivno napreduje. Drugo je območje historičnega mestnega jedra, ki je samo po sebi kulturna dediščina historičnega urbanizma. Mestno jedro se prazni zaradi več razlogov, tudi zaradi razvite tržne dejavnosti, ki svoje možnosti in dobiček vidi v velikih nakupovalnih središčih na obrobju. Tu smo vsi, ne le politika, v tranziciji izgubili možnost, ker smo dovolili gradnjo, ne da bi v zameno zahtevali tudi uresničevanje zastavljenih ciljev v mestnem jedru. V tujini to delajo drugače. Centri prevzemajo skrbništvo nad posameznimi stavbami ali predeli mestnega jedra. Drug problem je v tem, da lastniki objektov mislijo, da lahko z lastnino počnejo, kar hočejo. To se kaže v nespoštovanju določil, ki jih postavlja še veljavni zazidalni načrt mestnega jedra. Tako se prenove objektov dogajajo brez soglasij, brez dovoljenj ... Lastniki objektov barvajo fasade, menjujejo okna ... Tu vlada stihija. Res pa je, da je težko reurbanizacijo izvajati na relaciji občina-stroka. Reurbanizacija namreč ne pomeni le prenove gradbene strukture. Zlasti pomeni vsebinsko prenovo mestnega jedra. Vnašanje dejavnosti, ki bi lahko prosperirale ob dejavnostih spodbujanja kulturnosti in kulturne dediščine mesta. Ta problem bi bilo treba institucionalizirati, ustanoviti podjetje oziroma partnerstvo, ki bi se ukvarjalo zgolj z reurbanizacijo mestnega jedra. Določene dejavnosti, ki v mestu danes so, niso vezane na jedro in bi lahko svoj razvoj gradile tudi na obrobju. Jedro pa bi morali v celoti razbremeniti velikega pritiska prometa, tako tranzitnega kot parkiranja, ki je večni problem. Lastniki se pritožujejo, ker niti sami niti njihove stranke ne morejo parkirati pred lokalom. A to ni res. Vsi, ki hodimo v bližnje sosednje države, vidimo, da so mestna jedra razbremenjena prometa. Tega se ne da rešiti z načrtom, ampak z informiranjem, izobraževanjem, s pritiskom medijev, predstavljanjem problemov in z vzgojo mladih in vzporedno vzgojo starejših. Prostor ni lastnina enega, ampak vseh prebivalcev. Slabo napisane knjige pač ne preberemo, če pa je hiša grda in mesto neurejeno, se mu ne moremo izogniti in moramo kljub temu živeti v njem. Strokovne podlage je naročila Mestna občina Celje, kar najbrž pomeni, da si tudi politika želi napredek v prostorskem urejanju in misli s tem resno. Kakšna bo usoda teh podlag? Boste dobili tudi naročilo ža urbanistični načrt? O tem se pogovarjamo in upam, da stanovsko priznanje pomeni, da nas bo tudi občina bolj priznala. V naslednjih korakih se bomo pogovarjali o vsebini teh strokovnih podlag in tudi o vsebinah, ki jih vidi politika. Stroka planerjev je sicer prva, ki lahko razloži vizije prostorskega razvoja, a ne more edina odločati o razvoju. Je to naročilo podlag zaveza občine, da bo ob sprejemanju novih zazidalnih načrtov upoštevala zapisane in narisane rešitve? Strokovne podlage podajajo usmeritve prostorskega razvoja z vidika poselitve, javne gospodarske infrastrukture in zelenih površin. Potrebna bodo usklajevanja med politiko občine in strokovnimi podlagami, prav gotovo pa so nekateri vidiki strokovnih podlag obvezni pri izdelavi podrobnejše urbanistične dokumentacije. BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN Alenka Kocuvan Polutnik je vodila delo dveh od treh timov, ki so več let pripravljali nagrajene strokovne podlage za izdelavo urbanističnega načrta Celja. - Št. 93 - 23. november 2007 - Blagoslovljeni prostori Celjska škofijska karitas se je ob nedavnih poplavah lepo izkazala Več za mesto Izvolitev Bojana Šrota na čelo SLS za delo v občini ne bo ovira Celjski župan Bojan Šrot je postal predsednik Slovenske ljudske stranke. Kako ocenjujejo ta dogodek in kakšen bo njegov vpliv na delo mestnega sveta in občine v celoti, smo povprašali predstavnike nekaterih strank in list v celjskem mestnem svetu. Celjski škof dr. Anton Stres je v petek blagoslovil prostore celjske škofijske karitas, ki je kot škofijska organizacija začela delovati februarja letos. Karitas je ob Rdečem križu najpomembnejša dobrodelna organizacija v Sloveniji, v Celju pa je delovala že pred ustanovitvijo škofije, od leta 1990. Zdaj so delo postavili na novo. Delujejo preko župnijskih karitas, ki jih je v celjski škofiji že 38 in delujejo v 112 župnijah škofije. Čeprav še vedno vzpostavljajo organizacijske strukture delovanja, se na njih že obračajo ljudje v stiski. Za zdaj jim pomagajo sami ali preko nadškofijske karitas v Mariboru. Pomoč ponujajo predvsem v obliki materiala, oblačil, obutve in hrane. Pred prvo resno preizkušnjo so bih postavljeni ob septembrskih poplavah. Generalni tajnik Škofijske karitas Celje Darko Bračun je povedal, da so takoj začeli zbirati sredstva, pri čemer so se Marta Mikša (NSi): »Bojan Šrot je zelo sposoben župan in o njem lahko povem vse najboljše, kar se tudi vidi pri razvoju mesta. Gotovo bo tudi stranka SLS z njim pridobila.« Št. 93 - 23. november 2007 župnije odlično odzvale. »Skupaj smo na celjskem območju zbrali okoli 25 tisoč evrov, Slovenska karitas pa je za poplavljence zbrala okoli 320 tisoč evrov in pomagala 310 družinam. Zlasti v Braslovčah, Rečici ob Savi- nji, Nazarjah, na Vranskem, v Preboldu, Vojniku, Novi Cerkvi, na Frankolovem, v Laškem...« Celjska škofijska karitas je na začetku svojega dela vzpostavila tudi dobro sodelovanje z Rdečim križem, zlasti v Laškem in Celju, kjer so razdeljevanje pomoči medsebojno koordinirali. Prostori karitas na Muzejskem trgu 8 so odprti vsak dan od 9. do 12. ure. BRST Foto: ALEKS ŠTERN a Prosvetnega društva Dominik Hriberšek. Linhartovi nagrajenci stojijo od leve: Darja Grdina, Tomaž Apotekar, Urška Rotar, Tine Šmarčan, Mojca Klenovšek, Aleš Žnidar in Monika Dimec. Zdene Podlesnik (LDS): »Županu čestitam za izvolitev. Osebno sem prepričan, da bo to pripomoglo h kakovostnejšemu delovanju njegove stranke in k večjemu prispevku SLS pri vodenju države. Ne vem pa, kako bo to vplivalo na Celje. Verjetno ve to najbolj župan sam, čeprav domnevam, da v tem trenutku v celoti še ne more vsega predvideti. Upam pa, da bo to prineslo več za Celje.« Stane Rozman (SD): »Posebnih sprememb ne bo. Šrot je bil že doslej podpredsednik stranke, svoje delo župana je opravljal nepoklicno in verjamem, da bo tudi naslednje leto posel opravljal tako kot do zdaj. Spremembe pričakujem po držav-nozborskih volitvah. Če bo prevzel kakšno od odgovornih funkcij v novi vladi, kakršna koli že bo, bodo potrebne spremembe tudi v vrhu občine.« BRST Prostore Škofijske karitas Celje je blagoslovil celjski škof dr. Anton Stres. Miran Gracer (Celjska neodvisna lista): »Glede na to, da nihče ni vsemogočen, mislim, da bo tudi naš župan težko opravljal vse to, kar si je zadal. V tem položaju mu ne zavidam, a videli bomo, kako bo zmogel. Pustimo se presenetiti.« Drsanje v Celju Drsanje je ena od mnogih športnih zabav v zimskih mesecih. Drsalni navdušenci se lahko na ta način zabavajo tudi v Celju. Nizke zimske temperature so omogočile, da je Mercator sredi novembra odprl brezplačna drsališča pred sedmimi trgovskimi centri, ki bodo obratovala do sredine februarja. Drsališče je odprto tudi v Celju. Tam bodo drsalce obi- skali tudi decembrski možje Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Drugo drsališče pa pred kinom Metropol že postavlja Mestna občina Celje. Otvoritev bo 1. decembra, odprto pa bo do konca zimskih počitnic. Obiskovalci bodo 5. decembra lahko na drsališču uživali tudi v miklavževanju. KŠ Jubileji na odrskih deskah Jože Bučer (DeSUS): »On je toliko rutiniran, da lahko prevzame še kakšno funkcijo zraven, pa bo vseeno vse uspešno oddelano. V vsakem timu je pomembno, da imaš sodelavce, in če te uspešno nadomeščajo, se da delati. Ne vidim ovir, ker župana že dolgo poznam in vem, da je okoli sebe vzpostavil tim spretnih sodelavcev.« V nedeljo je bilo slovesno v kulturnem domu v Šmart-nem v Rožni dolini, saj je celjska izpostava JSKD sedmim igralcem podelila jubilejne Linhartove značke. Gledališka skupina Prosvetnega društva Dominika Hri-berška je najprej uprizorila svojo letošnjo komedijo oziroma spevoigro Čevljar baron, pri čemer je imela uprizoritev tudi praznično noto. Podelili so namreč jubilejne bronaste Linhartove značke za več kot 10-letno aktivno delovanje na gledahškem področju. Prejeli so jih Monika Dimec, Darja Grdina, Mojca Klenovšek, Urška Rotar, Tomaž Apotekar, Tine Šmarčan in Aleš Žnidar. ŽB, foto: AG Marko Zidanšek (SLS): »Pričakujemo, da bo imela ta izvolitev pozitiven vpliv na stranko in na politično dogajanje v Sloveniji. Mislim, da bo delo mestnega sveta teklo normalno. Konec koncev smo tu kar trije podžupani, ki lahko po potrebi vskočimo, zato bo to dobra siner-gija, ki Celju omogoča tudi močnejši preboj do kakšnih stvari v Ljubljani.« 10 Nadomestilo za stavbno zemljišče bo prihodnje leto v Celju dražje. Oškodovanci v poplavah ga bodo oproščeni. Dražja uporaba zemlje Kljub podražitvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v proračunu večjih učinkov ne bo Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča bo v Mestni občini Celje prihodnje leto dražje za 3,5 odstotka. Tako so sklenili mestni svetniki, ki so po daljši in polemični razpravi pritrdili predlogu strokovnih služb in župana, da je podražitev posledica visoke inflacije in zato nujna, če hoče mesto svojim prebivalcem še naprej zagotavljati želeni standard. To nadomestilo letno v občinsko blagajno prinese blizu 7 milijonov evrov in je nepogrešljiv izviren prihodek integralnega proračuna. To pa še ne pomeni, da je mogoče proračun »zidati« na nenehnih podražitvah, so opozarjali številni mestni svetniki. Čeprav podražitev ne sledi v celoti inflaciji (ta je 5,1-odstotna), ampak bolj ugotovljeni rasti življenjskih stroškov, lahko takšne podražitve, dodatno pa še napovedana kar tretjinska podražitev neprofitnih najemnin za stanovanja, le prispevajo k nadaljnji rasti inflacije. T\idi zato so svetniki zahtevali namensko uporabo tako zbranega denarja v proračunu, zlasti za razsvetljavo, gradnjo komunalne infrastrukture in podob- no. Svetnikov iz SDS-ja to ni prepričalo, sprejet pa tudi ni bil predlog svetnika Jožeta Zimška, da bi prispevek podražili bolj za pravne in manj ali sploh ne za fizične osebe. To bi namreč zahtevalo spremembe občinskega odloka, ki že tako pravnim osebam nalaga višje prispevke kot občanom. So se pa strokovne službe zavezale, da bodo z davčno upravo, ki za občino opravlja izterjavo teh prispevkov, skušali doseči dogovor, da se plačilo prispevka razdeli na več obrokov, ki jih bo mogoče plačati dva ali celo večkrat letno. Vodja občinskega oddelka za gospodarstvo in finance Sanci i Sendelbach je ob tem povedal, da 3,5-odstotna podražitev v praksi za fizične osebe ne pomeni prav veliko. _bb-Prispevek za hišo z okoli 100 kvadratnimi metri površine bo letno dražji za približno 3 evre, ob dosedanjem plačilu približno 80 evrov letno v dveh obrokih to res ni preveč. Težko je predvideti, kam bomo namenili dodatnih 230 tisoč evrov, ki se bodo zbrali na ta način, gre pa za denar, namenjen vzdrževanju in gradnji infrastrukture,« je povedal Sen-delbach. JAVNE NAPRAVE, d.O.o. (odsluženo pohištvo, bela Za informacije o dosta 425 64 00 ali GSM: 0 tehnika, gradbeni material...) vi in ceni pokličite na tel.: 41 669 362 (do 14. ure) Po sklepu mestnega sveta bodo oškodovanci v septembrskih poplavah prihodnje leto oproščeni plačila te občinske dajatve. Sendelbach pravi, da bo za fizične osebe ta oprostitev pomenila približno 40 tisoč evrov manj v proračunu. »Za pravne osebe izračuna še ni, ocenjujemo pa, da se bo povečanje približno izenačilo z izpadom zaradi oprostil plačila zemljiškega prispevka, tako da večjih učinkov iz te podražitve v proračunu ni pričakovati.« BRANKO STAMEJČIČ Foto: GK Gensko čisto Celje Celjski mestni svetniki so na zadnji seji sprejeli sklep, s katerim so se zavezali, da bo Mestna občina Celje območje brez gensko spremenjenih organizmov. S tem so se v Celju odzvali na pobudo slovenskega inštituta za trajnostni razvoj, ki se s svojo slovensko kampanjo za območja brez gensko spremenjenih organizmov vključuje v tovrstno vsee-vropsko kampanjo. Pripravljavci predloga so posebej poudarili, da je v vseh razvojnih dokumentih območje Celja opredeljeno tudi kot perspektivno za ekološko kmetovanje in pridelavo zdrave hrane. Sklep pomeni tudi uresničitev zaobljube o Celju kot območju brez gensko spremenljivih organizmov, ki so jo v občini izrazili že spomladi, s podpisom pisma o nameri. BS Odlikovanja za veterane Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Celje in Mestna občina Celje sta podelila odlikovanja Ma-neverske strukture narodne zaščite (MSNZ), spominski znak tajna skladišča in spominski znak štab 1991. Ob 15. obletnici Manever-ske strukture narodne zaščite, ki deluje pri zvezi veteranov vojne za Slovenijo je bila podana pobuda, da se podelijo odlikovanja njenim najbolj zasluženim pripadnikom, ki so že v letu 1990 v tajnosti opravljali različne naloge za Slovenijo. Hkrati pa je minister za obrambo ustanovil spominske znake Tajna skladišča kot zahvalo pripadnikom Teritorialne obrambe, ki so sodelovali pri tem projektu. V času vojne je bilo treba raz-seliti orožja in strelivo na tajne lokacije. Odlikovanja in spominske znake so prejeli: Božidar Sevšek, Feliks Srečko Krope, Jože Rezar, Ivan Obreza, Danijel Škornik, Milan Terbovc, Drago Ve-lenšek, Marjan Hočevar, Peter Ajnfalt, Danijel Majcen in Vili Skrt, ki je odlikovanje prejel posmrtno. Minister za obrambo pa je ob 15. obletnici vojne za Slovenijo podelil tudi spominski Božidar Sevšek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Celje, je pozdravil vse zbrane dobitnike priznanj, pa tudi sam je prejel odlikovanje MSNZ. znak štabi 1991. Prejeli so ga spomin na vodenje in pove-pripadniki 8. pokrajinskega Ijevanje v vojni za Sloveni-štaba TO zahodne štajerske jo. pokrajine. Znak so prejeli v KŠ V LDS se volijo CELJE - Mestni odbor celjske LDS je sinoči v Hotelu Evropa izpeljal redni volilni zbor članstva. Potem ko je po relativnem neuspehu na zadnjih lokalnih volitvah sredi mandata odstopilo tedanje vodstvo odbora, so do rednega volilnega zbora za predsednika sveta mestne LDS imenovali Primoža Posine-ka, za predsednico odbora pa Jano Govc Eržen. Sinoči so jima zaupali mandat tudi za naslednje obdobje, izvolili pa so tudi nove člane mestnega in izvršilnega odbora. Volilnega zbora se je udeležila tudi predsednica stranke Katarina Kresal. Dobrodelni badminton CELJE - Mladi celjski ro-tarijci prirejajo v sodelovanju s športnim društvom Nirvana tradicionalni dobrodelni badminton turnir, ki se bo odvil v soboto v hali D celjskega Golovca. To pot v tradicionalnem turnirju prvič sodelujejo tudi člani novega Rotary cluba Barbara Celjska. Na že petem zaporednem turnirju tudi tokrat pričakujejo udeležbo več kot 80 gostov iz Slovenije in tujine. Turnir bodo izkoristili za druženje, pa tudi za pridobivanje dobrodelnih sredstev. Ta bodo v obliki donacij podelili na zadnji klubski prireditvi v tem koledarskem letu, božič-no-novoletnem koncertu, ki NA KRATKO bo 18. decembra v Celjskem domu. Celje bo gagalo CELJE - V Plesni forum Celje prihaja to soboto ob 21. uri Sašo Hribar s svojo ekipo Radio ga-ga. V sproščenem vzdušju bodo gaga-jevci v živo, na le sebi lasten, humoren način, uprizorili nekaj najbolj znanih dogodivščin in parodij na javno življenje, skozi like kot so Čolnik, Janša, Šifrer, Smode, Cavazza, Rode, Drnovšek, Rop, Kacin, Erjavec Peče in drugi.. Car Pink Floydov CELJE - Klub študentov občine Celje pripravlja po sredinem brucovanju, ki je minilo v znamenju rok glasbe in igranju na air kitaro, še en glasbeni dogodek. V veliki dvorani Celjskega doma bo namreč nastopila skupina Eclipse, ki obljublja koncert glasbe slovite psihadelične skupine Pink Floyd. Eclipse je skupina, ki že osem let predstavlja glasbo ene največjih glasbenih skupin zadnjih desetletij prejšnjega stoletja. BS PROFORM Proform d. o. o., Obrne 124, Bohinjska Bela želi zaposliti več sodelavcev za delo v delavnici. Zaželjena je IV. ali V. stopnja izobrazbe tehnične smeri. Delo bo potekalo v Preboldu. Informacije na: 051 313 369 FLNOMEHANIKA DRAGICA DOBRAJC s.p. (OfPTNa okopih 2 c \ J J 3000Ce|je \Tel.: 03/492-61-20, GSM: 041/364-640 AKCIJA FOTOKOPIRNI STROJ CANON IR 1018 -585,60 EUR (cena je z DDV-jero) programi Canon, Minolta, ÖeLä Roue, Olympia,...; * stroji za štetje denarja ostalo... m Št. 93 - 23. november 2007 Risto Savin se je rodil 11. julija 1859v Žalcu. Bil je poklicni častnik avstrijske vojske v Osijeku, Sarajevu in na Dunaju. Glasbeno izobrazbo si je pridobil v Pragi in na Dunaju, kjer je študiral glasbeno kompozicijo. Svoja prva glasbena dela je pisal v romantičnem slogu, nato v novoro-mantičnem s prvinami impresionizma, kot prvi slovenski skladatelj pa je podlegel vplivom Wagnerjeve glasbene drame. Umrl je 11. decembra 1948 v Zagrebu, pokopan pa je v Žalcu. Med drugim je napisal opere Poslednja straža, Lepa Vida, Gosposvedski sen in Matija Gubec, je avtor več samospevov, baletov in zborovskih pesmi. knjige, iskal material ... Na razpisu nismo dobili denarja, in zdelo se mi je, kot da se je svet porušil - vso zbrano gradivo sem preprosto vrgel v predal,« je obujal spomine Gaber. K snemanju ga je nato spodbudila občina Žalec, ki je odobrila polovico potrebnih sredstev. »Takrat sem dobil nov zagon, iskal sem prave ljudi, tudi izven žalskih meja, in uspelo mi je k sodelovanju pritegniti strokovnjake, zgodovinarje in tudi ostale, ki vedo marsikaj iz Savinove-ga življenja,« je povedal Ga- ber in dodal, da je dokumentarec, za katerega je zadnje dneve delal tudi po 14 ur, povsem svež. »Prihodnje leto, ko bo minilo 60 let od Savi- nove smrti, upam, da bodo dokumentarec predstavili tudi na nacionalni televiziji.« US, foto: TT Savinove dokumentarne podobe Celjan Robi Gaber je posnel dokumentarni film o Ristu Savinu V Šempetru bo amfiteater »Spomenik želimo zaščititi ter opredeliti razmerja in pokrivanje stroškov,« je povedal žalski župan Lojze Po-sedel, ki upa na boljše čase šempetrske nekropole, saj imajo s spomenikom velike načrte. Med drugim naj bi ga zaščitili in zgradili amfiteater, da bi lahko prirejali poletne prireditve. Zato so bih veseli podpisa pogodbe o upravljanju in partnerskem sodelovanju pri razvoju nekropole. Pogodbo, s katero so po dolgotrajnih pogajanjih uredili medsebojna razmerja, so v arheološ- kem parku Antična nekropola v Šempetru v torek podpisali Slovenska akademija znanosti in umetnosti, celjski pokrajinski muzej. Turistično društvo Šempeter in Občina Žalec. Lastnik spomenikov je Sazu, ki je po besedah predsednika Boštjana Žekša zelo zainteresiran, da se nekropola dokončno uredi. »Seveda se moramo povezati z lokalnimi faktorji, ki bodo upravljah z nekropolo, celjski pokrajinski muzej pa naj bi skrbel za strokovni nivo. Upam in pričakujem, da bomo za spomenik svetovnega pomena dobili evropska sredstva in ga nato s skupnimi močmi dokončno uredili,« je poudaril Žekš. Antično nekropolo je lani obiskalo preko 20 tisuč ljudi. »Ugotovili smo, da je s tem, kar sedaj ponuja nekropola, težko privabiti še več obiskovalcev. Zato moramo popestriti ponudbo, predvsem razmišljamo v smeri, da bi poskušali najti tudi zgodbe iz življenja Rimljanov,« je omenil predsednik TD Šempeter Jože Randl. US, foto: TT S podpisano pogodbo so lastniki in upravljalci nekropole na novo vzpostavili medsebojne odnose. - Št 93 - 23. november 2007 Pred dobrim letom dni so si obiskovalci v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu lahko ogledali film »iz domačih logov« Naša vigred, v torek pa so premiemo predstavili dokumentarni film o Ristu Savinu, skladatelju, na katerega so v Žalcu zelo ponosni. Avtor dokumentarca, ki bo šele začel prav živeti, je Celjan Robi Gaber, ki je na tak način želel razširiti vedenje o pesniku, glasbeniku in vojaku Ristu Savinu oziroma Frideriku Sirci. Robi s filmom živi že od majhnih nog, saj je bil oče Franci Gaber snemalec na slovenski televiziji. Tako je, kot se je izrazila moderatorka pogovora Lidija Koceli, Robi včasih hotel, včasih pa moral z očetom na teren. »Ob teh izkušnjah sem se kar naprej učil, filmu pa, čeprav sem študiral gradbeništvo, ostal zapisan celo življenje,« je poudaril Celjan, ki se sedaj poklicno ukvarja z videoproduk-cijo. Dokumentarec o Savinu je posnel za dušo, nastajal pa je tri leta. »Spomladi smo se prijavili na razpis ministrstva za kulturo, za kar je bilo potrebno pripraviti nekaj gradiva. V bistvu sem se že kar dobro pripravljal, prebiral Združeni v dobrodelnosti V telovadnici Osnovne šole Braslovče je bil v četrtek dobrodelni koncert orkestra Slovenske vojske, ki so ga organizirali Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Osnovna šola Braslovče in Občina Braslovče. Koncert je prva dobrodelna akcija v smislu zbiranja pomoči, medtem ko se je na šolo doslej obrnilo že veliko podjetij, organizacij, založb, društev in ljudi. Ravnateljica šole Andreja Zupan pravi, da pravih številk še nimajo ter da je vsaka pomoč neprecenljiva, saj zanjo niso nikogar konkretno prosili, temveč so se vsi odzvali prostovoljno. Z zbrano vstopnino 5 evrov bodo v šoli kupih uničeno opremo, in sicer omare, stole, tri grafoskope, računalnike in računalniško opremo, avdio-vi-zualne pripomočke in nekaj stenskih oblog. MJ Župan Alojz Podgoršek je priznanje podelil tudi Klemnu Steblovniku, študentu medicine, ki je aktiven tudi na drugih področjih v Smartnem. Šmartno gleda naprej V občini Šmartno ob Paki so s slavnostno sejo občinskega sveta proslavili občinski praznik in tako zaokrožili še eno dobro leto. Še najbolj odmevno je bilo jesensko dogajanje, ko je tudi Šmartno prizadela katastrofalna vodna ujma, ki je samo na infrastrukturi, lokalnih cestah in objektih v občini povzročila za dobrih 3,6 milijona evrov škode. Seveda odmeva tudi načrtovana gradnja hitre ceste, čeprav, kot je omenil župan Alojz Podgoršek, so se krajani že umirili in ob zatrjevanju, da bodo predlagali izboljšave posameznih odsekov, trasi ne nasprotujejo v tolikšni meri. Za prihodnje leto je župan Podgoršek napovedal, da bo v kraju stal nov trgovski center, uredili bodo središče Šmartnega in dokončali prizidek k vrtcu, poskrbeli za povezovalni vodovod iz Velenja ter obogatili turistično ponudbo. Na seji so grb občine prejeli šmarski planinci, plaketi Ivanka Zamernik in Lija Modrijan, županova priznanja pa Franc Pere, Darinka Primožič in Klemen Steblovnik. US S UKOPLESKA RSTVO IN POLAGANJE PODOV IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA Režiser Robi Gaher (v sredini) z delom ekipe, ki je pomagala pri nastajanju dokumentarca o Ristu Savinu. 12 ŠENTJUR LAŠKO ; NOVI TEDNIK Mlad zdravnik odšel drugam Že pred tribuno se je s pisno obrazložitvijo prekinitve delovnega razmerja odzval sedaj že nekdanji zdravnik v zdravstvenem domu Marko Drešček. Odpoved delovnega razmerja v ZD Šentjur je, kot pravi, podal konec septembra. Kot razlog navaja neuspešno pogajanj e glede nove pogodbe o zaposlitvi. Pogojeval jo je namreč z dodatnimi določili, za katera navaja, da bi bila potrebna žara*, di prerazporeditve na novo delovno mesto po določilih zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Drešček naj bi zamenjal Janeza Šmida, dolgoletnega zdravnika, ki je služboval v zdravstveni postaji na Planini pri Sevnici, kjer daleč naokoli ni drugega zdravnika. V primeru odsotnosti urgentnega zdravnika zdravstvenega doma je bil Drešček pripravljen opravljati tudi urgentne hišne obiske, vendar naj bi v zdravstvenem domu tega ne hoteli vključiti v delovno pogodbo. Poleg tega Drešček navajale nezakonito pogodbeno vezavo na šentjurski zdravstveni dom, na katero ni želel, pristati, saj je specializant Zdravniške zbornice Slovenije, specializacijo v Šentjurju pa naj bi zaradi kadrovske stiske od začetka lanskega leta opravljal zgolj prostovoljno. Direktorica Melita Tasič Ilič na tribuni njegove odločitve o prekinitvi delovnega razmerja ni posebej komentirala. Marka Vouka krvavo potrebujejo. Kot pojasnjuje direktorica, je zdravstveni dom že objavil razpise za nove zdravnike. »Ena zdravnica bo delovno razmerje nastopila s 1. februarjem, za drugega zdravnika pa ne moremo podati zagotovil. Za delovno mesto so se okvirno sicer zanimah trije kandidati iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Trend pomanjkanja zdravnikov je prisoten v vsej državi,« pravi Melita Tasič Uič, ki je oblju- bila, da bo zdravstvena postaja na Planini dobila zdravniško oskrbo takoj, ko zaposlijo zdravnika. Ob tem je bolj malo verjetnosti, da bi delo na Planini zanimalo kakšnega kon-cesionarja. Odprto vprašanje ostaja, kaj bi stimuliralo zdravnike za delo na Šentjurskem, pri čemer bi se dolgoročno gledano marsikaj dalo storiti tudi glede občinske štipendijske politike. POLONA MASTNAK Foto: GG Na Planini brez zdravnika? Kljub zdravstvenemu domu in zasebnikom premalo zdravnikov za šentjursko občino Na javni tribuni Šentjurskega foruma so udeleženci izpostavili kar nekaj težav, ki pestijo šentjursko zdravstvo. Sodeč po zadnjih dogodkih v občini beležijo pomanjkanje zdravniškega kadra. Krajane Planine pri Sevnici ob tem najbolj zanima, kaj bo z zdravniško oskrbo v njihovi zdravstveni postaji. Svoje razloge za prekinitev delovnega razmerja v šentjurskem zdravstvenem domu pa je že pred tem obelodanil eden od nekdanjih zaposlenih. Trenutno je število pacientov na enega zdravnika v občinah Dobje in Šentjur, kjer je skupno okoli 20 tisoč občanov, krepko nad slovenskim povprečjem, vsaj po podatkih, s katerimi razpolaga direktorica JZ ZD Šentjur Melita Tasič Ilič. Občane oskrbuje deset zdravnikov, od tega jih je sedem zaposlenih v zdravstvenem domu, trije pa so zasebniki. Zobozdravstvena oskrba je večinoma v rokah zasebnikov. Razmerje med zasebnim in jav- V šentjurskem zdravstvenem domu se po odhodu mladega specializanta ubadajo s pomanjkanjem zdravnikov. nim zdravstvom na Šentjurskem naj bi bilo zaenkrat primerno uravnoteženo. Se pa zna ravnotežje kmalu porušiti, saj v zdravstvenem domu pričakujejo upad kadra. Planina potrebuje zdravnika! Po preprostem izračunu bosta v kadrovski zasedbi ZD Šentjur manjkala dva zdravnika, v KS Planina pri Sevnici pa bodo do nadaljnjega ostali brez 5-dnevne zdravniške oskrbe, ki jo na Planini po besedah predsednika KS Želijo si belo zimo V soboto, ko je Smučarski klub Smuča iz Zidanega Mosta praznoval 20 let delovanja, je začel rahlo naletava-ti sneg. Bilo ga je za vzorec, toda mogoče je narava z njim naznanila, da bo letošnja zima ljubiteljem belih strmin le naklonjena. Kot je povedal predsednik kluba Miro Strel, smučišče Briše pod Velikim Kozjem, kjer so leta 1987 zgradili smučarsko kočo, zadnji dve zimi ni zadostilo željam ljubiteljev belih strmin, saj narava s snegom ni bila preveč radodarna. »Za letos pa spet napovedujejo belo zimo,« je optimističen Strel. Če bo snega dovolj, bodo v SK Smuča tudi letos lahko pripravili tekmovanje v veleslalomu za vse kategorije, organizirali tečaje za začetnike, učenci iz osnovnih šol v Zidanem Mostu, Radečah in Boštanju ter otroci iz vrtca pa bodo na smučišču Briše spet lahko uživali v zimskih športnih dnevih. »Naš osnovni namen je ponuditi rekreacijo domačim smučarjem,« pravi Strel, ki ne pozabi pohvaliti članov kluba. Ti so aktivni vse od ustanovitve kluba leta 1987, zlasti veliko pa so postorili v zadnjih letih. Med drugim so zamenjali streho na brunarici, uredili sanitarije in postavili garažo za teptalec snega ter na smučišču uredili tudi razsvetljavo za nočno smuko. Sicer je pri smučarski koči veselo tudi poleti. Ravno zaradi zim, ki so bile skope s snegom, so v klubu ustanovili tudi sekcijo za badminton. V Domu svobode v Zidanem Mostu so si igrišče uredili pred tremi leti, kjer se srečujejo dvakrat tedensko, ob ponedeljkih in četrtkih. Sezono zaključijo s klubskim turnirjem, udeležujejo pa se tudi občinskih prvenstev. 20-letnico smučarskega kluba so proslavili tudi s podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim članom: predsedniku Miru Strelu, dolgoletnemu aktivnemu članu Jožetu Tržanu in vodji oddelka družbenih dejavnosti Občine Laško v letih, ko se je gradila koča, Jožetu Krašov-cu. Pozornost so izkazali tudi nekaterim tekmovalcem, in sicer najmlajšima Anamariji Flis in Žigi Kališniku ter veteranoma Pavli Prestor in Stanku Jur-kovšku. BOJANA AVGUŠTINČIČ www.novitednik.Gomwww.raMje.com Treba bo globlje seči v žep Laško se razvija v turističen kraj, pri čemer je pri privabljanju turistov pomembna tudi zunanja urejenost objektov. Laški svetniki so zato sprejeli spremembe in dopolnitve Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki naj bi pripomogle k lepšemu in bolj urejenemu videzu objektov in njihove okolice. Za neurejene objekte in okolico se bo tako število točk za obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča iz sedanjih 55 prihodnje leto povišalo na 100 točk. Za ugotavljanje slabega stanja objektov bodo ustanovili strokovno komisijo, ki jo bodo sestavljali predstavniki občine, Komunale, turističnega društva in predsedniki KS. Spremembe odloka se nanašajo tudi na lastniška stanovanja v večstanovanjskih objektih, kjer za košnjo in pluženje skrbi Komunala Laško, dela pa financira občina. Ker so lastniki oziroma uporabniki stanovanja tudi uporabniki tega zemljišča, bodo omenjene uporabnike z odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča dodatno obremenili za 20 evrov. BA Izšel novi Laški zbornik Knjižnica Laško je v tem mesecu izdala novo številko Laškega zbornika. Predstavili ga bodo danes, v petek, ob 18. uri v prostorih knjižnice. Zbornik vsebuje znanstvene razprave, poljudno strokovne zapise in pričevanja o zgodovinskih, kulturnih, umetniških ter drugih značilnostih Laškega in občine. Privilegiji trga Laško, Govor mesta Laško, Vodni mlini v porečju La-homnice, O vinogradništvu v laški okolici v preteklosti, Gorel je Hum... je le nekaj naslovov z zanimivo vsebino iz novega zbornika, ki ga je uredil dddr. Jože Maček. B A Popravek V 90. številki Novega tednika smo v članku z naslovom Na Vrhu »žegnali« konje zapisali nekaj napačnih podatkov. Kaplan v Laškem (in ne župnik) je Iztok Hanžič, konje na Vrhu pa je 4. novembra blagoslovil kaplan v župniji Celje -BI. Anton Martin Slomšek Slavko Pajk. Za nenamerne napake se iskreno opravičujemo. Uredništvo BävntoX ÜS| OTROŠKA TRGOVINA SAMBI v TUS CENTRU v Laškem. Vse za vašega malčka (otroška oblačila, program za nedonošenčke, otroška kozmetika, avtosedeži, otroški vozički in posteljice, previjalne mizice, igrače ...) AKCIJA ta hip: - otroški vozički in avtosedeži (50 % popusta), - majice z dolgimi rokavi (30 % popusta) - otroške trenerke od 12.-16. leta mM St. 93 - 23. november 2007 nov) inn BISTRICA OB S.) 13 DVOJNA PRILOŽNOST) IZBERITE INDUKCIJSKO KUHALIŠČE IZ IZJEMNE KOLEKCIJE GORENJE ORA-ITO IN UŽIVAJTE V NJEGOVIH HIPNIH UČINKIH. S posodo, ki jo dobite ob nakupu! Če boste kuhališču dodali še dva aparata Gorenje Ora-lto, vam pripada tudi DVD predvajalnik. V Šmarju pri Jelšah so odprli prvega od dveh večsta-novanjskih objektov na Cankarjevi ulici, ki sta ga zgradila Stanovanjski sklad Republike Slovenije in občina ter štirim družinam predali ključe stanovanj. V bloku jih bo sicer bivalo 18, z odprtjem objekta pa je občina pokrila vse aktualne potrebe po neprofitnih sta- novanjih. Na zadnji prednostni listi je bilo namreč 15 prosilcev, prav tako pa so v novi blok preselili nekatere stanovalce iz montažnih hiš, ki jih je občina prodala. Gre za prva stanovanja v občini po letu 2001, kmalu pa bodo pridobili še drugih 18 sicer tržnih stanovanj, ki jih v identičnem bloku v neposredni bližini za trg gradi Vegrad. Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je ob otvoritvi poudaril, da so letos v Sloveniji zgradili že preko 300 neprofitnih stanovanj, šmarski župan Jože Čakš pa nakazal željo po novih. V bližnji prihodnosti želijo podoben blok zgraditi v neposredni bližini obstoječih dveh, dodatne večstanovanjske objekte pa bi lahko zgradili v novem naselju Dobrava. ANDREJ KRAJNC Naložbe v Podčetrtku V občini Podčetrtek je tudi letošnje leto v znamenju številnih naložb. Trenutno konču-j( jo dela na vinskotu ist čni cesti na > imo ju Bučka Gorca- rštai j1 prav ako sodeluje pri izdelavi prvega kozjanskega krožišča v Podčetrtku, /.ačeniajo tudi izgradnjo [! čnika Prela I t- k i nesecu in pol. Gradij i i i 3 omrežje v Lastniču. BJ Varneje do Svetega Štefana V šmarski krajevni skupnosti Sveti Štefan so obnovili dva odseka ceste. Gre za del vinskoturistične ceste VTC10 iz Ločneca do Brezja pri Lekmarju in del ceste v kraju Sveti Štefan, med gasilskim domom in osnovno šolo. Cesta, ki sicer po hribovitem terenu pelje od središča Šmarja čez Sveti Štefan proti Grobelcam, je ena pomembnejših, saj južni del šmar-ske občine povezuje z mestnim središčem. Omenjena odseka so obnovili poleti, zlasti zahteven je bil prvi, na katerem cesta vodi v klanec. Ta je bila namreč že popolnoma dotrajana, prav tako so jo ogrožali plazovi. Obnova obeh odsekov je stala 490 tisoč evrov, dobri dve tretjini je bilo državnih in evropskih sredstev. Kot je na odprtju povedal predsednik KS Sveti Štefan Jakob Romih, sta obnovljena odseka pomembna zlasti za varnost voznikov, krajani pa si želijo, da bi obnovo cest na tem območju nadaljevali. AK Prenovljena odseka, ki so ju uradno odprli ob prvem sneženju, bosta tudi v zimskih razmerah omogočala varno vožnjo. Nove zloženke Občina Šmarje pri Jelšah je izdala pet novih zloženk, v katerih predstavljajo značilnosti krajevnih skupnosti Mestinje, Sveti Štefan, Kristan Vrh, Šentvid pri Grobel-nem in Zibika. Zloženke so se pridružile osmim obstoječim, ponujajo pa jih v tamkajšnjem turistič- no informacijskem centru. Izšla je tudi prenovljena zloženka o največji znamenitosti Šmarja kalvariji, ki so jo izdali še v angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. V slednjem je zdaj na voljo tudi zloženka o svetem Roku. Občina je za izdajo namenila 7 tisoč evrov. AK Prvi stanovalci so že prejeli ključe za nova neprofitna stanovanja v Šmarju. Prvi stanovalci novega bloka Št. 93 - 23. november 2007 gorenje www.gorenje-oraito.com Kostrivnica se predstavi Krajani druge krajevne skupnosti v občini Rogaška Slatina so v organizaciji turističnega društva četrtič na ogled postavili svoje delo. Društvo ima 40 članov, ker pa je veliko krajanov aktivnih v več driištvih, so se tokrat odločili, da združijo moči in predstavijo tako delovanje društev kot tudi hobije zanimivih posameznikov in obrtniške dejavnosti v kraju. Med slednje sodijo izdelovanje sveč, čebelarstvo in turizem na kmetiji, poudarek pa je bil sicer na prihajajoči zimi in praznikih. Zato so predstavili tudi zelišča in zdravilne rastline, zimska pletena oblačila, ročno izdelane adventne venčke in jaslice ter nenazadnje postregli z dobrotami, ki so jih pripravile tamkajšnje gospodinje. Pri pripravi so jim zagotovo prišle prav izkušnje s kuharskih tečajev, ki jih prav tako organizira tamkajšnje turistično društvo. AK K sodelovanju so pritegnili tudi otroke kostrivniške osnovne šole. Kot je povedala osemletna Lana (na sliki desno), najraje ustvarjajo iz papirja in naravnih materialov - tudi jesenskih plodov, kijih sami naberejo. Akcija "3 + DVD" traja do.31. 1.2008 v Merkurjevih MERKUR 14 ZREČE SL. KONJICE j Prejemniki priznanj, podeljevalci in gostje na slovesnosti v Konjičanki Medalje in spominski znaki veteranom V petek se je v Slovenskih Konjicah zbralo preko sto veteranov vojne za Slovenijo na podelitvi medalj Mane-verske strukture narodne zaščite in spominskih znakov, ki jih je ob 15. obletnici vojne za Slovenijo podelilo Ministrstvo za obrambo RS. Slovesnost je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenske Konjice na čelu s predsednikom Iva- nom Pavličem. Glavni govornik večera je bil nekdanji poveljnik 85. Območnega štaba teritorialne obrambe Slovenske Konjice Alojz Groleger. V svojem govoru je opisal težke čase v letih 1990 in 1991, ko se je odločalo o samostojni Sloveniji, ko so krajani s hrambo orožja nosili glavo naprodaj in o časih, ko so Slovenci prijeli za orožje in se uprli agresorju iz vrst takratne jugoslovanske armade. JG - Št. 93 - 23. november 2007 - Na Konjiškem se zapleta Javni zavod Celjske lekarne je že leta 1996 ustanovilo 13 občin, vse do danes pa še niso določeni njihovi ustanoviteljski deleži. Lekarne so pogodbo začele pripravljati pred tremi leti, a takrat do podpisa ni prišlo. Zapleta pa se tudi pri novem odloku o ustanovitvi javnega zavoda in odloku o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje ustanoviteljskih pravic. Oba odloka so kljub nekaterim pomislekom podprli občinski sveti v Celju, Kozjem, Rogaški Slatini, Rogatcu, Šentjurju, Šmarju pri Jelšah, Zrečah in Vojniku. V Radečah in v Laškem bodo o njem odločali ta mesec. Občina Štore, ki je dejavnost lekarniške službe podelila koncesionarju, ni več med ustanoviteljicami Celjskih lekarn, v Vitanju, kjer sploh nimajo lekarne, zaenkrat odloka ne podpirajo, v Slovenskih Konjicah pa so na zadnji seji občinski svetniki odloka umaknili z dnevnega reda. Ugotovili so namreč, da predlagatelj ni upošteval njihovih pripomb. Ker vse občine sprejemajo odloka v enakem besedilu, tudi ni mogoče kar tako vključiti sprememb. Dogovorih so se, da bodo skušali svoje pripombe uskladiti z možnostmi na sejah odbora za družbene dejavnosti ter statutarno pravne komisije. MBP Vračilo vlaganj v telekomunikacije Približno 940 občanov Zreč lahko pričakuje, da jim bodo do konca leta povrnili denar, ki so ga vložili v javno telekomunikacijsko omrežje. Občina Zreče je v ta namen že prejela 851 tisoč evrov. Posebno strokovno komisijo, ki bo na osnovi dokumentov preverjala upravičenost posameznikov do povračila, so že imenovali. S svojim delom je v glavnem končala, tako da lahko občani že pričakujejo denar. MBP Šolski dobrodelni koncert Sinoči je Šolski sklad OŠ Frankolovo pod streho spravil že tretji dobrodelni koncert. Na prvih dveh so zbirali sredstva za nakup zunanjih igral, z zadnjim pa so želeli modernizirati računalniško učilnico. S pred leti obnovljeno šolo je 172 učencev dobilo novo računalniško učilnico, natančneje štiri stene nove učilnice ter tri zastarele računalnike. Zato je želja po sodobnejši in številčnejši opremi povsem na mestu. »Vsako leto pogledamo naokoli in primerjamo, kaj nam v primerjavi z ostalimi šolami manjka,« je odločitev za nakup računalnikov komentirala učiteljica Suzana Šafarič. »Koncerti - sinoči so nastopili Vagabundi, David Foxy Teens, Tapravi faloti, Andraž in Zapeljivke - se nam zdijo še najbolj sprejemljiva oblika zbiranja sredstev, ki jih delno namenimo tudi za pomoč otrokom, ki so v materialni stiski.« Običajno na takšnih koncertih zberejo okoli tisoč evrov, kar sicer ne bo dovolj za večje število računalnikov, a kot poudarjajo, so zadovoljni z vsem, kar ljudje donirajo. RP vwiiifw.novitednik.coni Nevarno do šole V Arclinu na cesti šolarji in »šleperji« - Pomanjkljiva varnost zaradi slabih oznak Odprtje avtocestega izvoza Celje-vzhod na Ljubeč-ni je močno povečalo promet na cesti Ljubečna-Arc-lin, ki je nekakšna bližnjica do že tako prometno obremenjene ceste Celje-Sloven-ske Konjice. Zaradi neurejenega pločnika, ozke, dotrajane ceste ter neurejenega avtobusnega postajališča vse več otrok starši sami vozijo v šolo. Za arclinske šoloobvezni-ke pot v šolo in domov že nekaj časa ni več varna. Zaradi odprtja trgovskega objekta v Arclinu pred dvema letoma in s tem drugačne ureditve križišča, avtobusnega postajališča ni bilo več. »Ker je avtobus moral ustavljati tako rekoč na cesti, ki je zelo prometna, se je zdelo bolj varno, da postajališče za otroke prestavimo nekaj metrov nižje na cesto, ki vodi proti Ljubeč-ni,« je povedala pomočnica ravnateljice Osnovne šole Vojnik Olga Kovač. »Tudi na tej relaciji ni urejenega avtobusnega postajališča, tako da avtobus še vedno ustavlja na cesti, a je bila rešitev do odprtja tretjega izvoza z avtoceste še sprejemljiva.« Starši sedaj zbirajo podpise, s katerimi bi prisilili občino, da bi na tem odseku prioritetno uredila pločnik. »Cesta je na tem odseku že terjala smrtno žrtev,« opozarja predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Koc-man, »zato so njihove zahteve povsem upravičene. V Arclinu so sicer tri avtobu- Zaradi številčnejšega prometa skozi del Arclina vse več staršev otroke ne upa pustiti na šolski avtobus. sna postajališča, najbolj kritično pa je prestavljeno postajališče ob Juterškovih, saj avtobus ustavi na zelo ozkem ter nepreglednem delu ceste, obenem pa postajališče ni niti prometno označeno.« Postajališča na cesti Kot pravijo na občini, pločnika najverjetneje še ne gre pričakovati, saj so ravno v pogovorih, da bi cesto prekategorizirali v državno. Država naj bi potem začela s sanacijo dotrajane ceste ter uredila zemljišča za pločnik, sredstva zanj pa bi prispevala tudi občina. Tudi avtobusno po- stajališče ni v načrtu, saj zanj nimajo zemljišča. Podobna zgodba se v občini ponavlja na mnogih odsekih v smeri proti Socki ter proti Šmart-nem v Rožni dolini. Tudi tukaj otroci avtobus, ki ustavi kar na cesti, čakajo na dvorišču hiše. Čeprav na tem delu velja omejitev hitrosti prometa, se je skorajda nihče ne drži, poleg tega pa znak omejitve na 50 km na uro na vsake toliko ukradejo. »Že pred časom smo naredili analizo, katere poti po občini so za otroke nevarne, in opazili, da bi še marsikje potrebovali pločnik. Vse pobude smo posredovali tudi odboru za komunalo, a ti so Da pločnik ni tako nujen, nekateri opravičujejo z dejstvom, da iz Arclina ne prihaja veliko otrok, po podatkih šole pa je učencev iz tega dela občine kar 57. očitno gluhi za te teme,« dodaja Kocman. »Še za to, da bodo urejene oznake, da gre za avtobusno postajališče, •imam malo upanja, saj imamo tudi glede tega različna mnenja. Določeni namreč menijo, da bi takšne oznake voznike še dodatno vzpodbudile, da bi avtobus obvozih v času, ko otroci ravno stopajo iz njega.« ROZMARI PETEK NOVI TlöltiK 15 w Umetnost v Špitalski kapeli Skupno bivanje skupine umetnikov porodilo svojstven umetniški projekt RAZSTAVA OB SLOVENSKEM LETU SVETEGA PISMA IN BLIŽNJI 500-LETNICI ROJSTVA PRIMOŽA TRUBARJA (1508-2008) Znamenita celjska Špital-ska kapela na Slomškovem trgu je s povsem svojskim posegom skupine 12 celjskih umetnikov postala prostor umetniške meditacije, sobivanja in prostor navdiha za nova dela. Projekt so predstavili sinoči, rezultate pa si bo mogoče ogledati še do prihodnjega petka. »Špitalska kapela je izjemen prostor, zanimiv tako arhitekturno, kot zaradi svoje funkcije v preteklosti - na nek način svet in nedotakljiv. Ker je zadnja leta prazen, pa sam kot tak daje umetnikom nov navdih, ki ga iščemo v tabui-zaciji prostora, njegovih fan-tazmah in vprašanjih, ki jih zastavlja ta prostor sam,« pojasnjuje osnovno zamisel za umetniški poseg v ta prostor samostojna kustosinja in ku-ratorica tega projekta Petra Kapš. Že konec 60. let prejšnjega stoletja so celjski umetniki kapelo večkrat uporabljali kot prostor druženja, skupnega ustvarjanja in izmenjave znanj. To pot pa so dogajanje postavili drugače. Več dni je skupina umetnikov, že kar po nekakšnem Big brother vzorcu bivala skupaj v kapeli. »Delo smo zastavili kot raziskovanje odnosov med individualnostjo lastne umetniške prakse, na drugi strani pa je že dejstvo, da bivamo skupaj, prineslo soočanje sta- »To je dobra beseda!« (1 Kr 1824) Jure Cvitan, Matija Vadla in Andreja Džakušič med bivanjem in ustvarjanjem v Špitalski kapeli, za katero pravijo, da je prostor za sodobne umetniške prakse. lišč in umetniških artikula cij vseh sodelujočih,« pojas njuje celjska umetnica An dreja Džakušič. In dodaja da je bila zato ključna prisotnost umetnikov, njihovih teles ter nastajanje začasne skupine, ki jo je povezala želja, da vnovič doživijo in premislijo prostor, v katerem bivajo. V času bivanja v kapeli so umetniki izvedli vrsto perfor-mansov in pogovorov, enkrat so v kapeli tudi prespali. Dogajanje so dokumentirali na video posnetek, ki so ga ob predstavitvi akcije sinoči tudi prvič javno predvajali. Ve- čer so začinili še s pripovedovanji o lastnih občutjih, razmišljanjih, ki jih je spodbudil delovni proces v Špitalski kapeli ter o končni postavitvi razstave. To si bo mogoče ogledati v soboto od 17. do 19. ure, v nedeljo od 11. do 13. ure, od torka do prihodnjega petka pa vsak dan od 17. do 19. ure. Zadnji dan, v petek, 30. novembra, napovedujejo še slavnostno »za-tvoritev« razstave. V projektu so sodelovali Jure Cvitan, Andreja Džakušič, Miha Kaučič, Peter Mat-ko, Adolf Mljač, Boris Obiš-lar, Željko Opačak, Marijan Pušavec, Iva Tratnik, Manja Vadla, Estela Zutič in Gilles Duvivier. BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA Dogajanja in razstava v Špitalski kapeli so dokaz vitalnosti celjske umetniške scene, ki se skozi vsakoletno akcijo Vstop prost bori za brisanje meja med umet-nostno-galerijskim sistemom in drugačnim načinom prezentacije umetniških del in performansi v okoljih (ulice, nerazstavišč-ni prostori). Osrednja knjižnica Celje, Muzejski trg 1 a 29. oktober - 8. december Spremni program ob Četrtek, 29. november, ob 18. uri, predavanje: Matjaž Črnivec: Sveto pismo in Slovenci - vloga Primoža Trubarja; Celjski dom Organizatorji: Osrednja knjižnica Celje. Svetopisemska družba Slovenije. Ljubiteljsko gledališče Teharje, Zavod Celeia Celje Medijski sponzorji: novitednik © DRUŽINA Savinjčani berejo V Medobčinski matični knjižnici Žalec so ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic organizirali buk-varno, ki so jo poimenovali Knjige menjajo lastnike. V knjižnico so tako v torek poskušali privabiti čim več ljudi, ki so jim želeli podariti knjigo. V okviru praznovanja splošnih knjižnic pa so začeli tudi pomemben projekt, ki ima naslov Savinjčani beremo. Gre za bralno značko za odrasle. Žalska knjižnica ponuja nekaj naslovov knjig, ob koncu sezone, maja 2008, pa se bodo o prebranem pogovarjali in si izmenjavali mnenja. Vodja projekta je Irena Štu-sej. Ob zaključku bralne značke za odrasle bodo povabili kakšnega gosta in podelili priznanja tistim, ki bodo prebrali vsaj pet knjig s seznama. Projekt Savinjčani beremo izvajajo vse enote Medobčinske matične knjižnice Žalec. TT Gospod lovec zadel v polno V minulih dneh, med 14. in 19. novembrom, je bil oder jeseniškega gledališča Toneta Čufarja prizorišče 20. Čufar-jevih dnevov. Med sedmimi tekmovalnimi predstavami sc je za nagrade potegovala tudi komedija Gospod lovec amaterskega gledališča KUD Zarja Trnovlje Celje. Ne zaman, kajti Gospod lovec se je v ponedeljek zvečer z Jesenic vrnil kot najboljša predstava po oceni strokovne žirije. Med Zarjani je že sama no- eno od glavnih vlog, nomini-minacija (poleg nominacije za rala tudi za najboljšo moško najboljšo predstavo je strokovna komisija Živka Beškovni-ka, ki v Gospodu lovcu igra vlogo), povzročila vzhičenje, nagrada za najboljšo predstavo pa še toliko večje veselje. »Nagrada je pomembno priznanje vsem sodelujočim v predstavi, hkrati pa vsaka talca nagrada tudi zavezuje. Kajti, od tu je treba iti samo še naprej, vzdrževati raven kvalitete dela,« se je Čufarjeve plakete in denarne nagrade veselil podpredsednik Zarje Živko Beš-kovnik. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Peter Milita-rev, Miran Kenda in Matjaž Utrinek iz nagrajene predstave Gospod lovec - Št. 93 - 23. november 2007 Šmalc, je nagrado utemeljila z obrazložitvijo, da je KUD Zarja Trnovlje Celje »prikazalo homogeno uigranost ansambla in je s svojo duhovitostjo, s pravo mero čustev in neposrednosti uspelo ustvariti pristen stik s publiko. Precizna režija Mihe Alujeviča je z izčiščenim, a duhovitim mi-zanscenskim preigravanjem, dala prava osnovo za izredne igralske kreacije. S transportiranjem zgodbe vslovensko okolje Gospod lovec preraste vod-vilski žanr in z nevsiljivo aktualizacijo ustvari dodamo dimenzijo«. Gospoda lovca so trnovelj-ski gledališčniki premierno uprizorili junija letos. »V smislu študija je bila to zahtevna reč,«je priznal Beškovnik, »zato je bila tudi premiera malo bolj pozno«. Ker so bile vmes počitnice, si veliko ponovitev niso mogli privoščiti, zagotovo pa bodo številne uprizoritve Gospoda lovca še prišle na vrsto. S to predstavo bodo jutri, v soboto, na odru trnoveljske-ga kulturnega doma sklenili letošnja 15. Novačanova gledališka srečanja. Sklepno dejanje INŠTALACIJA LJUBEZNI letošnjih Novačanovih srečanj bo tudi jutrišnja razglasitev zmagovalcev in podelitev nagrade najboljši gostujoči predstavi. A pred tem se bo nocoj predstavila še gledališka skupina KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera s predstavo Denar z neba. BOJANA AVGUŠTINČIČ Maša Kagao Knez je mlade navdušila za afriške plese. Steve Zulu je otroke učil peti afriške pesmi. Afrika zaživela v Šmarju pri Jelšah Otroci so spoznali življenje in navade v Afriki - Ples in glasba, igrače iz žice Prireditev, ki jo je pred kratkim pripravil Mladinski klub Netek v sodelovanju z nekaterimi organizacijami, je zagotovo ena boljših, ki so jih v Šmarju pri Jelšah v zadnjih mesecih doživeli otroci. Pripravili so štiri različne delavnice, ki so vse imele isto temo - Afrika. Otroci so tako na različne načine spoznavali afriško kulturo. Najprej s pomočjo plesa. Elemente tradicionalnega in sodobnega afriškega plesa je prikazala plesalka Maša Kagao Knez. Otroci so ugotavljali, da je način afriškega plesa precej drugačen od na primer slovenskega ljudskega. »Afriških plesov je toliko, kolikor je plemen. So bolj ritmični, bolj organski kot drugi. Nekoč so ti plesi spremljali obrede, z razvojem mest pa se je tudi to nekoliko spremenilo,« je takoj pojasnila Maša. Za ples je treba veliko sproščenosti in vadbe, zato so otroci lahko v enem dnevu spoznali le nekaj osnovnih gibov, a so se ob koncu delavnic izvrstno predstavili s kratko koreografijo. Afriške plese spremljajo zvoki bobnov, na katere večinoma igrajo z rokami. In ta poseben občutek igranja na tolkala zahodne Afrike sta udeležencem bobnarske delavnice omogočila Damir Mazrek in Blaž Korez. Če so pri plesu morali slediti njunim ritmom in breakom, so se lahko sami preizkusili v igranju. »Afriška poliritmi-ja je sestavljena iz več ritmov, ki združeni dajo celoto. Vsak lahko začne igrati bobne, a za dobro igranje je treba veliko vaje. Sam sem se izobraževal na delavnicah afriških mojstrov, a v prihodnosti želim Afriko tudi obiskati,« dodaja Damir. Avtomobilček iz žice in pravična trgovina Steve Zulu, poročen s Šmarčanko Mojco, prihaja iz Zambije. Iz lastnih izkušenj je predstavil življenje otrok v Afriki. »Otroci imajo več časa za igranje, veliko so na prostem, se družijo. V Sloveniji pa so otroci večinoma v zaprtih prostorih, srečujejo se zgolj v šoli.« Na delavnici je poleg petja in plesa pokazal, kako iz žice izdelati avto, prav takšnega kot ga izdelajo afriški otroci, katerih starši nimajo denarja, da bi kupili plastične igrače. Takšni avtomobilčki otrokom krajšajo čas, ko morajo prehoditi daljše razdalje. Rene Suša iz Društva Hu-manitas je predstavil pravično trgovino. Pomen takšnega trgovanja, ki ga marsikateri Slovenec ne pozna, so otroci spoznali s pomočjo igre, v kateri so se vživeli v vloge različnih akterjev trgovinske verige s kakavom. »Pravična trgovina je v Sloveniji še neznanka, sicer pa v svetu obstaja že več kot štirideset let. To je trgovinsko partnerstvo med proizvajalci iz držav v razvoju in razvitim svetom, ki temelji na načelu demokratičnega spoštovanja okolj-skih pravic, pomembna je Bum, bum, bum... Poskusimo zaigrati na tolkala zahodne Afrike. Št. 93 - 23. november 2007 - pravična cena, ki jo proizvajalec dobi za svoj izdelek. Cena teh izdelkov je res nekoliko višja, a je to pogojeno z visoko kakovostjo izdelkov, večina jih je namreč bioloških.« Otroci so bili navdušeni. Nič manj njihovi starši. Ena od njih, Tamara Mariševič, aktivnosti društva Netek izpostavlja kot pomemben člen pri vzgoji in zabavi otrok. »To, kar počno dekleta in fantje iz kluba, da animirajo mlajše otroke in mladostnike, se mi zdi izjemno, ker odrasli nikoli ne moremo tako dobro pripraviti stvari in se tako približati, kot lahko to naredijo ravno mladi.« Da so aktivnosti članov Netka obrodile sadove in da si otroci še želijo takšnega druženja, priča to, da so bile vse delavnice polno zasedene. ANDREJ KRAJNC Iz žice se da narediti tudi igračo avtomobil. mäaärt Mladi še odhajajo Mladi izobraženci še vedno v svet, upokojenci nazaj v kozjansko idilo -Od kožuhanja do interneta Polje ob Sotli in Celje ločuje blizu petdeset kilometrov razdalje, kraj pa je kljub temu z regijskim središčem tesno povezan. Precej ljudi odhaja vsak dan v službo v Celje, pa v Podčetrtek, Krško, Šmarje pri Jelšah ... Starožitna, čudovita vas Polje ob Sotli je kot iz nekega drugega časa, z zanimivimi starinskimi stavbami, ki kličejo po obnovi. »Med največjimi potrebami v kraju je prav ureditev starih stavb,« je med našim ponedeljkovim obiskom opozorila krajevna županja, predsednica KS Polje ob Sotli Nada Vindar, ki se vsak delavnik vozi v Celje ter nazaj. Vas je sicer lepo urejena, z gredicami, kjer cveti tudi v teh dneh. Na mladih svet stoji. V KS Polje ob Sotli in širše v občini se trudijo, da bi mladi tod ostajati v večjem številu, da ne bi bih brez pridobitev, ki so v velikih središčih skoraj samoumevne. Tako trenutno na območju KS, v delu Lastni-ča dokončujejo vodovod, v Pre-laskem gradijo pločnik, v Polju so letos uredili glavno vstopno cesto ter mrliško vežico... Med starinskimi stavbami je mogočna šola, ld je zadnja desetletja tako rekoč prazna, saj je v njej zgolj eno stanovanje. »Prizadevamo si v okviru dveh resnih možnosti,« je povedal župan Podčetrtka Peter Mišja. »Prva je izgradnja doma za ostarele oziroma varovanih stanovanj, druga možnost je, da bi v nekdanji šoli uredili stanovanja za mlade družine,« je dodal Mišja. O prvi možnosti se v zadnjih mesecih resnično veliko govori. Pri tem naj bi prišlo obenem do ureditve zapuščenega župnišča, Id je že dobro desetletje brez »svojega« župnika, saj poljansko župnijo sou-pravlja župnik iz Podčetrtka. Za župnika, Prekmurca Jožefa Rogača, ki je v teh krajih dve leti, so zbrani krajani povedali, da so z njim zelo zadovoljni. Rogač se nam je pozneje pridružil ter omenil, da se tudi na poljanski cerkvi, eni od starinskih stavb v središču Polja, kažejo potrebe po obnovi notranjščine. Izgnani »V kraju je zdravo okolje, tu so dobri V Polju so v tem mesecu pridobili računalniško e-točko, ki vzbuja precejšnjo pozornost. Na fotografiji v prvi vrsti sedijo (od desne) Nada Vindar, Vladko Vindar in Peter Mišja, v drugi vrsti sedijo Ivan Babič, Vojko Valenčak in Peter Hostnik, stojijo Klemen Vindar, Franc Vrenko in Jožef Rogač. ljudje, društveno življenje pa je zelo razgibano,« je zadovoljen Vladko Vindar, predzadnji predsednik KS, ki kljub vsemu temu ugotavlja, da se mladi žal še vedno odseljujejo v večja središča. Delovnih mest je tod premalo, v Celje in v druga večja središča je mladim vsakodnevna vožnja preobremenjujoča. V Polju je toliko prizadevnih društev in toliko različnih prireditev kot malokje. Z našimi sogovorniki smo se pogovarjati v gasilsko-krajevnem domu, kjer je središče družabnega življenja ter sedež številnihprizadevnih gasilcev, ki jih vodi Franc Vrenko." Vrenko nam je v zgornjih prostorih pokazal stalno slikarsko razstavo poljanskega rojaka, slikarja Vlada Grešaka iz Celja. Iz Polja je bil tudi slovenski ljudski pripovednik Januš Goleč, pri njegovi domačiji pa je danes posebnost kapela, kjer so v zadnjih letih kar doma pokopani njegovi sorodniki. Med svetlimi vzgledi je mlad podpredsednik KS, Peter Hostnik, oče petih otrok, ki je s soprogo zaposlen na kmetiji, kjer obdelujejo büzu 40 hektarjev zemlje. Na kmetiji dajejo poudarek prireji mleka in vzreji plemenskih telic. Hostnik je prav tako dejaven kot NOVI TEDNIK ' vašem kraju V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali OSTROŽNO pri Celju. Našega novinarja boste našli v prostorih KS v torek, 27. novembra, med 16. in 18. uro, kjer mu boste lahko zaupati zanimivo zgodbo ali pa mu predstaviti problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! prikaze starih kmečkih opravil. Letos so prvič pridobivali oglje, izdelali pa so tudi butaro velikanko, dolgo 18 metrov. V Polju ob Sotli, kjer ni veliko obiskovalcev, so letos doživeli pravi naval Pomurcev. Prišlo jih je kar šeststo, ki so na izletu Vest-nika in radijske postaje Murski val obiskali Olimje in Kumrovec, nato pa imeli pogostitev in zabavo v Polju, v gasilsko-krajevnem domu. Ene zanimajo stari časi, druge novi, tretje oboji. Najsodobnejša pridobitev Poljancev in okoličanov, ki so si vrsto let prizadevali za širokopasovni dostop do interneta, je e-toč-ka iz tega meseca, za katero je domače športno društvo uspešno kandidiralo na državnem razpisu. Uredili so jo z veliko prostovoljnega dela domačih organiziranih športnikov, ki so nasploh zelo delavni. Kot je povedal Klemen Vindar iz tega društva, so najbolj navdušeni za nogomet in namizni tenis ter tako tekmujejo v različnih ligah. Celo za lastnike smuči je poskrbljeno, z vlečnico Škofelino, kjer je smučišče razsvetljeno. Veliko vsega je v Polju za mlado in staro, le najpomembnejšega, delovnih mest manjka v teh krajih... Od same lepote Kozjanskega parka pač ni mogoče živeti. BRANE JERANKO Vodnjak, ki krasi središče KS. podpredsednik upravnega odbora šmarske kmetijske zadruge ter vključen v vsa poljanska društva, z izjemo društva izgnancev seveda, kjer so njegovi starši. Za rekreacijo igra v Polju, kjer imajo asfaltirano igrišče, nogomet. Hostnikov brat je v službi celo v daljnem Bruslju, kjer je slovenski diplomat. Eni se iz Polja izseljujejo, drugi se vračajo. To so predvsem starejši krajam, ki se po upokojitvi priselijo na prijaznejše Kozjansko. Med njimi je predsednik društva (176 še živečih) izgnancev z območja Polja in bližnjih Buč, Ivan Babič, ki se je domov vrnil iz Celja. Izgnanci, ki so morali zaradi Hitlerjevih blodenj v pregnanstvo Nemčijo, so v začetku tega meseca pripraviti prvi pohod po nekdanji tukajšnji meji izgnanstva (z najstarejšim, 86-letnim udeležencem). Nekateri se še odpravijo v kraje izgnanstva, njihove kmetije v Polju pa obiščejo posamezni Kočevaiji, ki so jih tod naselili nacisti. Miklavž za odrasle Poljanci so za kulturo nasploh navdušeni, v okviru kultumo-turističnega društva tako prepeva oktet Grozd, ki je imel v tem mesecu, za krajevni praznik, odmevni samostojni koncert. Društvo, ki ga vodi Vojko Valenčak se trenutno pripravlja na Miklavžev sejem (imenovan po župnijskem zavetniku), kjer so domačini nekoč prodajali živino, danes pa se na stojnicah predstavljajo zanimive domačije, z rezbarji, me-dičarji, vinogradniki ... Člani prav tako skrbijo za markiranje Poljanske planinske poti. Med najzanimivejšimi društvi Polja je društvo za ohranjanje starih običajev, ki skrbi za družabnost na prireditvah na starinski Babičevi domačiji v Lastniču, kjer priprav-ljajo Redek prometni znak, našli smo ga v Polju ob Sotli. Pogled na središče Polja ob Sotli, lepe vasi Kozjanskega parka, kjer so ohranjene zanimive starinske stavbe. - Št. 93 - 23. november 2007 - 18 štort NOVI TEDNIK V SPOMIN Jože Kuzma Po nedeljskem spektaklu in zmagi nad Veszpremom, za katero je bilo zaslužno tudi občinstvo na čelu s Florijani, so soigralci pomagali na sredino igrišča poškodovanemu Ediju Kokšarovu. Je Nezlomljivi res ranljiv? Zlatorog razprodan, vprašljiv nastop Kokšarova Velenjski rokometaši se bodo jutri odpeljali v Sarajevo »na baklave«, kajti drugi del lige prvakov že imajo zagotovljen. V sredo pa so jim na Kodeljevem ponudili vse kaj drugega kot slaščice in nenadejano so izgubili dvoboj s Slovanom. Celjani so manj zbrano pričakali Ormožane, a jih seveda dokaj prepričljivo odpravili. Medtem je »glavna ženska kluba«, računovodkinja Saša Le-šek, lahko ugotovila, da vstopnic za jutrišnji spektakel ni več. »Rešujemo svojo kožo!« »Z Veszpremom smo opravili le polovico posla, sledi podobna tekma, ko bomo spet reševali svojo kožo. Poudarek dajemo delu na treningih, da bi dvignili formo posameznikov. Delno nam to uspeva. Pred nami je tekma jesenskega dela sezone. Naš motiv gradimo na popolni mobilizaciji vseh v klubu in okoli njega. Brezpredmetne so špekulacije glede nižjega motiva pri Gummersbachu. Obstajajo namreč mnogi stranski dejavniki, ki lahko vplivajo na veliko željo Nemcev, pa čeprav že imajo zagotovljeno prvo mesto,« je razmišljal trener Slavko Ivezič, ki ima, odkar je prevzel omenjeno funkcijo, popoln izkupiček. Prav ima glede Gummersbacha; tudi hrvaški nogometaši niso potrebovali zmage na Wembleyu, a so zanjo »krvaveli« in si jo priigrali. Podobno je menil tudi Dragan Gajič, odlično celjsko desno krilo: »Gummersbach je manjši favorit v tej tekmi. A mi igramo v svoji dvorani in smo dolžni drugim, predvsem pa 2 Rodil se je 22. decembra I 1934 krojaškemu mojstru in 4 šivilji v Celju ali paradižu ob I Savinji, kot je svoje in naše i mesto rad imenoval. Po os-I novni šoli in takratni nižji I gimnaziji seje šel učit za körn vinostrugarja. Prvi zaposlitvi 1 stabilivKovaštvu Vitanje in 1 Železarni Štore, sledili so slu-§ ženje vojaškega roka, zapo-% slitev v celjski Libeli in doli končanje teh-I nične srednje i šole. Leta 1958 I je oddal svoj pr-I višportnoporo-I čevalski izde-I lek, ki je bil i objavljen v ča-1 sniku Večer. V * celjskem dopi-I sništvu Večera I je bil nekaj ča-I saupravnik, ki I jemeddrugim g skrbel za sta-I re in nove na-I ročnike, nato I se je vrnil v Li-I belo in neu-I momo pisal športne novice ■ in poročila za skoraj vse naj- ■ večje slovenske in takratne I jugoslovanske časopise, kot so I zagrebške Sportske novosti in i beograjski Sport. Doma je naj-I več poročal za Večerove in ka-'c sneje Defove športne strani, I občasno za ljubljanski Dnev-I nik in seveda daljše strnjeno i obdobje tudi za Novi tednik I in Radio Celje. 3 Leta 1980 ga je pokojni I Nace Krumpak povabil k soli. delovanju s formacijo ITC -g industrija, turizem Celje, ko I se je v Celju rojeval Medli narodni obrtni sejem. S tem 'f, sejmom je potem živel vse K do upokojitve leta 1992. Poti tem je upokojenska leta I preživljal v toplem domu na % Lavi z ljubečo ženo Ivanko, M s katero sta se poročila leta I 1957. Imela sta dva otroka, i hčerko Mojco, ki sta jo žal I prehitro izgubila, in sina i Andreja. Čeprav je Jože Kuzma ži-1 vel izven Ljubljane in Mari- § bora, se je z več desetletni-1 mi objavami v medijih za- f pisal med bralce, ljubitelje 1 športa. Jože Kuzma prav go- j tovo sodi med najuglednej-1 še slovenske športne novinar-1 je ter dolgoletne odlične or-1 ganizatorje v številnih šport- i nih društvih in organizaci- g jah. Začel je kot vsestransko s aktiven | športnik in se kasneje preusmeril v pisanje in poročanje. Ob tem je vestno skrbel za ustvarjanje lastnega arhiva, ki mu je mnogokrat koristil pri pripravi mnogih športnih in telesnokul-turnih publikacij, ki ohranjajo vso bogastvo celjskega športa tudi mlajšim generacijam. Bil je odličen kronist s pravo mero objektivnosti in kritičnosti. Mnogim je bil mentor v žlahtnem pomenu besede. Spoštovali so ga tako športniki kot športni delavci in tisti, ki so njegova poroäla brati ali poslušali v radijskih poročitih. Med mnoga priznanja, ki jih je upravičeno dobilza svoje dobro delo, sodita Bloud-kova plaketa in zlati grb Mestne občine Celje. Z Jožetom Kuzmo, priljubljenim Pepijem, kot smo ga klicali, odhaja športna legenda ne samo za celjske, ampak tudi slovenske razmere. Z njim smo za prof. Karlom Jugom in Milanom Božičem Celjani izgubili tretjega vrhunskega poročevalca s športnega področja. TONE VRABL m sebi zagotoviti drugi del lige prvakov. Moramo dokazati svojo kakovost, obenem pa utišati neupravičene negativne kritike na račun nekaterih igralcev. Celju in Sloveniji bomo podarili lepo zmago.« Doslej najbolj kritizirani igralec, desni zunanji napadalec Igor Kos, je dobil priložnost za izpoved: »Zavedamo se pomembnosti tekme, in tudi tega, da nismo v maksimalni formi. Začel bom pri sebi. Vem, da ne dajem vsega, kar znam. A se bom potrudil na vso moč.« Proti Veszpremu je »trgal« v obrambi, proti Ormožu je šestkrat asistiral: »Moj problem ni pregled igre. Pri metu sem nezanesljiv, primanjkuje mi samozavesti. Mora se mi enkrat odpreti. Iskreno rečeno, kakor sem nekajkrat doslej igral, si ne bi zaslužil nastopanja niti v drugi ligi. Prepričan sem, da lahko igram veliko bolje. Očitno potrebujem nek premik. Meni je najtežje. Najbolj pomembno je sicer, da se še vedno zelo dobro počutim. Gorim od želje, zelo. Verjamem, da bom že na tej tekmi prikazal boljšo igro!« Spet mu bo potrebno nuditi pomoč s tribun. Upajmo, da tam ne bo Edija Kokšarova, čeprav vse kaže na to, kajti njegova poškodba prepone je sila neugodna. Tik pred začetkom obračuna (sedaj že veste, če bo sploh odločilen, glede na razplet sinočnje tekme v Reykjaviku) se bomo z minuto molka posvetili spominu na legendo celjskega novinarstva in tudi rokometa Jožeta Kuzmo. Potem pa bodo celjski fantje zaigrali tudi za Pepija ... DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC - Št. 93 - 23. november 2007 - ""t»."' Začetek lig Radia Celje V balonu na Skalni kleti so se začele lige Radia Celje, torej zimske lige v malem nogometu. Rezultati uvodnega kroga: Diskoteka Down town - B&G avtomobili 12:8, Container - Marinero 6:8, Škvadra - Šentjur 6:3, NK Tristar - Maček tisk 7:3 in Casino Rubin - Mik Celje 13:6. Pari 2. kroga (24. 11.): Marinero - Down town (12.20), Šentjur - Container (13.10), Maček tisk - Škvadra (14.00), Kalimero - Casino Rubin (15.40). 1. krog 2. lige: No-Go team - Ste-grad 10:4, Ti02 Cinkarna - Vigrad 8:3, Top avto - Novem Cham, pub 10:4, ŠRK Koši -Amaterji 8:5, Banka Celje - Mali Pariz 6:5. Veterani: Črički - Klateži-Taverna 5:9, U-8 - Keime team 6:11, Schiki - Spi. b. Celje 4:5. NOVI Tf Mil 19 V znamenju dveh derbijev VIKEND POD ü' KOŠI K Sobota, 24.11. ^ Liga UPC Telemach, 7. ' Q.1 krog, Zreče: Rogla - Merca- i w i tor TCG, Šentjur: Alpos -Elektra Esotech, Polzela: Hopsi - Zlatorog (vse 19). 1. B SL, 7. krog, Celjski KK - Hrastnik (18), Medvode - Konjice, JanČe - Rogaška (obe 19): 2.SL- vzhod, 7. krog, Celje: Pakman - Grosuplje (19), Podčetrtek: Terme 011-mia - Ježića (obe 19), Maribor - Nazarje (20). 1. SL (ž), 5. krog, Konjice - Domžale (16.30). Nedelja, 25.11. Liga NLB (ž), 5. krog, Beograd: Crvena zvezda - " Merkur (16). PANORAMA KOŠARKA 2. krog pokala Fiba, prva tekma: Zlatorog - Olympia 64:72; Jelesijević 20, Mali 11, Nuhanovič, Harris 9, Mašič 7, Strnad 6, Horvat 2; Greer 21, Lakša 13, Arigbabu 11, Tsia-ras 9, Komburas 7, Gianola-kos 4, Batis 3, Belser, Tricho-pulos 2. 5. krog 1. SL (ž): Citycen-ter-Merkur Celje 59:101; Knez 15, Serdar 12, Božič 11, Ba-loh 6, Mauhar 5, Pliberšek 3, Bališ, Lesjak, Drovenik2, Mu-hovic 1; Zdolšek 16, Verbole 15, Čonkova, Komplet 14, Ba-rič 12, Blake 11, Tavič 9, Jereb 6, Bajić, Klavžar 2. ROKOMET 10. krog 1. SL: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 32:26 (16:10); Gorenšek 9, Sulić 7, Terzić 5, Furlan 3, Gregore, Gajič, Trivundža, Kos 2; Belšak, Radujković, Ču-dič. Žuran 4, Slovan - Gorenje 27:22 (14:13); Bečirovič 7, Vujić, Teržan 6; Baškin 7, Vuković 4, Kavaš 3, Sirk, Bla-žević 2, Dobelšek, Sovič, Mlakar, Golčar 1. ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 23.11. NOGOMET _ 1. SLMN, 10. krog, Celje: Zivex - Gorica (20). Sobota, 24. 11. NOGOMET 1. SLMN, 10. krog, Rogaška Slatina: Dobovec - Sodra-žica (20.30). ROKOMET Liga prvakov, 6. krog: Celje Pivovarna Laško - Gummersbach (17.15). Nedelja, 25.11. ROKOMET Liga prvakov, 6. krog, Sarajevo: Bosna - Gorenje (16.15). NOGOMET 1. SL, 19. krog: MIK CM Celje - Primorje (16). Sobota, ki je pred nami, prinaša dva derbija v celjskem košarkarskem bazenu, domače srečanje pa za nameček igra še Rogla. Tako bodo tisti, ki spremljajo srečanja lige UPC Telemach v različnih krajih, na izpitu, katero tekmo izbrati. Brez pravega favorita Najbolj negotovo naj bi bilo v Šentjurju, kjer Alpos pričakuje Elektro Esotech. Zunanja linija domačinov ali cen-trska moč gostov - to je vprašanje pred dvobojem. Centri Elektre so v minulem krogu blesteli, še posebej naveza Kunc-Šimunič, ki je delovala odlično. Prav njiju bodo morali domačini zaustaviti, a da ne bi preveč ožili obrambe okrog visokih Šoštanjčanov, sta tu še ostrostrelca Žan Vrečko in Marjan Vidovič. Na drugi strani ima Alpos kar nekaj odličnih strelcev izza linije 6,25. Primož Kobale in Robi Ribežl sta v ospredju, a tu so še Ervin Dragšič, Urban Palčnik in Tadej Koštomaj ter mladi Luka Lapornik. Pod pritiskom so vsekakor v Šentjurju, kjer si še kako želijo tret- jo zmago v sezoni, s čimer bi tudi ujeli Šoštanjčane, s katerimi bodo, kot pravi trener Matjaž Čuješ, »bih boj« za prvih sedem mest in ligo za prvaka. Na drugi strani so »elek-tričarji« neobremenjeni in to je lahko priložnost za njih. V Hruševcu pričakujemo precej gledalcev, navijačev obeh klubov in dobro vzdušje ter nenazadnje zanimivo predstavo dveh dokaj izenačenih ekip, med katerima bodo odločale malenkosti. Kolikšna bo utrujenost Laščanov? Drugi lokalni derbi, nič manj zanimiv, bo na Polzeli, kjer Hopsi pričakujejo sosede iz Laškega. Zlatorog, ki je v torek igral prvo srečanje Fiba pokala proti Olympii (poraz 64:72), prihaja nedvomno nekoliko utrujen, bolj verjetno psihološko kot fizično. Za strokovnjake pričakovan in za laško upravo nepričakovan poraz proti Grkom je prav gotovo pustil nekaj posledic v moštvu. Naloga trenerja Damjana Novakoviča je vsekakor, da za vsaj dve, tri ure izbije Grke iz glav igralcev in NA KRATKO Primorje v nedeljo Celje: V Areni Petrol se je zadnja tekma kvalifikacij za nastop na evropskem prvenstvu v nogometu med Slovenijo in Bolgarijo končala z zmago gostov z 2:0. Državno prvenstvo se bo nadaljevalo jutri, MIK CM Celje pa bo v nedeljo gostil Primorje. Trener Pavel Pinni še ni podaljšal pogodbe, na preizkušnji je izmed dveh Brazilcev ostal napadalec Marcelinho, kapetanu Simonu Sešlarju pa bo disciplinska komisija Nogometne zveze Slovenije morebiti zmanjšala kazen s petih mesecev odsotnosti na pet tekem. Američanka pri Merkurju Celje: Ženski košarkarski klub Merkur se je okrepil z Američanko Monique Blake, ki je uspešno prestala preizkušnjo in podpisala pogodbo do konca sezone. 22-letna in 188 cm visoka bivša igralka univerze Seton Hall je prva Američanka, ki je kdajkoli igrala za celjsko ekipo. Radečani najbolje odbijajo Celje: V sklopu Športnih iger Celja je prvo mesto med odbojkarji osvojilo moštvo Radeč pred Dramljami, Banko Celje, PUV Nivojem Celje in Šolskim centrom Celje. (MK) da se osredotočijo na Hopse, ki bi ob vsakršnem podcenjevanju lahko bili nevarni. Trener Boštjan Kuhar je imel od zadnje tekme na voljo deset dni, ekipa se je dokončno pozdravila in tudi dobro pripravila na gostovanje »pivovar-jev«. V preteklosti so bila srečanja teh dveh nasprotnikov pravi praznik košarke tako na parketu kot tudi na tribunah, kjer so z ene strani kraljevali Hmelj boysi, z druge Green bottlesi. Slednjih že dolgo v Laškem nismo videli, morda je prav to srečanje priložnost, da znova pridejo na plan, medtem ko polzelski navijači od tekme do tekme dobivajo več članov, v kar jih sili tudi dobra in zavzeta igra povratnika na veliko sceno. Favorit je nedvomno Zlatorog; preveliko denarja na njegovo zmago kljub temu ne velja staviti. Potrebujejo pomoč gledalcev Rogla gosti Škofjeločane, ki odkrito napovedujejo zmago. A tudi domači so optimisti, zmago pa ob petih porazih v dosedanjih šestih tekmah še »Pivovarjem« so se le malce preveč zašibila kolena na evropski tekmi, tudi Gregi Maliju (levo) in Anteju M ašiču (z žogo). Vmes je Nemanja Jelesijević, najboljši strelec Zlatoroga, ki mu poguma ni manjkalo, zato je storil tudi nekaj nerazumljivih napak. kako potrebujejo. Moštvo Slo-bodana Beniča ne igra slabo, a mu je že dvakrat v finišu spodrsnilo, ko je bilo blizu zmage, to pa se ne bi smelo več ponavljati. Jureta Broliha zanesljivo ne bo v moštvu, Boštjan Sivka pa je pod velikim vprašajem. Zato bodo morali ostali dati vse od sebe, pri tem pa bi še kako potrebovali pomoč polne dvorane v Zrečah, ki bi lahko bila ključni dejavnik. Ko namreč zadoni v dvorani pod Roglo, potem tudi domači zaigrajo maksimalno. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN Čeplakovi grozi kazen Protidopinška komisija Atletske zveze Slovenije je od- primer. V primeru, da bo Čeplakova spoznana za krivo, ji ločila, da proti Jolandi Čeplak, bronasti olimpijki iz Aten grozi dveletna prepoved nastopanja. Joli je le kratko komen- in lastnici svetovnega dvoranskega rekorda v teku na 800 tirala: »Uvedba postopka je del upravnega postopka AZS in m, uvede disciplinski postopek. nanj nimam komentarja. V kratkem pričakujem nova dejstva Predsednik Protidopinške komisije AZS Tadej Malovrh je in bom o tem obvestila javnost.« Njena obramba je na zasliša- dejal, da ima Čeplakova še vedno možnosti, da dokaže svojo nju 29. septembra temeljila na nekaterih manjših procesnih nedolžnost, predsednik zveze Peter Kukovica pa je dodal, da napakah, največja pa je bila pri odvzemu vzorcev, ki ga je mora biti do 18. junija 2008 izrečen disciplinski ukrep. Do posebej izpostavila komisija. 18. decembra bo oblikovan senat na AZS, ki bo obravnaval DŠ Celjanom dvajset medalj Pretekli konec tedna je bil 22. mednarodni plavalni miting za pokal mesta Celje 2007 v organizaciji PK Marines Neptun. Tekmovanja se je udeležilo 375 plavalcev in plavalk iz 20 slovenskih klubov ter s Češke, Hrvaške, iz Italije in Srbije. Neptunovi plavalci so se v kadetskih in mladinskih kategorijah dobro odrezali, saj so si priplavali 5 zlatih, 9 srebrnih in 6 bronastih medalj. Pri kadetih je Anže Koren dvakrat stopil na zmagovalno stopničko, na 50 in 100 m delfin, drugi je bil na 100 m mešano. Katarina Črepinšek je bila na 100 m delfin prva, druga na 100 m mešano in tretja na 50 m delfin in 200 m mešano. Na 50 m hrbtno je bila Klavdija Tojnko prva. Zala Špat pa tretja na 100 m hrbtno. Prvo in tretje mesto na 50 in 100 prsno je osvojil Matej Koželj, Nina Malec pa je zbrala kar 5 srebrnih medalj, v disciplinah 50, 100 in 200 m delfin ter 200 in 400 m mešano. Gašper Žurman in Jan Valenčak sta na 200 m delfin in 50 m prsno osvojila tretji mesti. Kevin Rihtar, ki je osvojil drugi mesti v disciplinah 200 m delfin in 400 m mešano, je letos zadnjič nastopil kot mladinec. »Za Kevina si želimo, da bi se čim bolj približal ali celo odplaval normo za mladinsko evropsko prvenstvo. Mislim, da je ta cilj dosegljiv. Prihodnje leto bo že nastopil v kategoriji članov,« je povedal trener in športni direktor PK Marines Neptun Celje Matjaž Kolčan. MOJCA KNEZ PK MURINES 20 KRONIKA-ŠPORT NOVI TEDNIK Strel v gozdu Dve različni zgodbi o dogodku nad Braslovčami - Z motorjema med lovci Visoke kazni organizatorjema kokainske zveze Kot smo izvedeli na celjskem okrožnem sodišču, se je končalo sojenje Etbinu Kuharju s Polzele in Igorju Grofelniku iz Mozirja zaradi kaznivega dejanja proizvodnje in prodaje mamil. Prvega so obsodili kar na osem let in osem mesecev zapora, drugega na tri leta. Med letoma 2001 in 2004 naj bi bila del mednarodne narkomanske tihotapske mreže in na takšen način iskala kurirje oziroma osebe, ki bi čez mejo tihotapile drogo. V Peruju so namreč pred leti z drogo prijeli Slovenko in v Bruslju moškega z našega območja. Ta dva sta tretjino svoje kazni v teh državah že odsedela, medtem ko ostale kurirje še vedno iščejo. Kuhar, ki je dobil najvišjo kazen, je trenutno v priporu, drugi obsojeni pa na prostosti. Sodni senat, ki mu je predsedoval Miran Jazbinšek, je dvojici za omenjena kazniva dejanja - glede na ostale podobne primere - izrekel zelo visoke kazni. Obema so kot olajševalno okoliščino upoštevali, da do zdaj še nikoli nista bila kaznovana. Za Kuharjevo visoko kazen je verjetno tudi razlog, da kaznivega dejanja ni obžaloval. Sodba okrožnega sodišča še ni pravnomočna, pričakovati je, da bo zadeva romala tudi na višje sodišče. SŠol Gojil konopljo in trosil elektriko Celjski kriminalisti preiskujejo okoliščine nedeljskega primera, ki se je zgodil na območju Dobrovelj oziroma Podvrha nad Braslovčami. Najprej so prejeli klic lovca, ki pravi, da sta dva motorista kršila odredbo o prepovedi odločbe o vožnji v naravnem življenjskem okolju, motorista pa sta prijavila njega, ker naj bi sprožil svojo lovsko puško in meril vanju. Preiskava še vedno ni končana, zato še ni znano, ali bodo morebiti lovca celo ovadili, čeprav obe strani podajata popolnoma različni zgodbi. »Ta dan smo lovci imeli organiziran lov na divje prašiče, pred začetkom smo se dogovorih o načrtu lova in se odpravili na svoja stojišča,« nam je razložil predsednik Lovske družine Braslovče Dušan Urankar. Ko so se lovci postavili na svoja stojišča, a z lovom še niso začeli, se je slišal strel. »Takrat me je poklical kolega in dejal, da je prišlo do incidenta in da odhaja domov, od koder bo poklical policijo. To sem še razumel, čeprav je na tistem območju telefonski signal zelo slab.« še navaja Urankar. Se je puška sama sprožila ali ne? Lovec, ki ima za seboj že 20 let lovskih izkušenj, je na svojem stojišču napolnil puško za lov, nakar naj bi se nenadoma mimo njega pripeljala dva kros motorista. Prvi naj bi ga poškropil z blatom, lovec je pri tem sunkovito stopil stran, da bi se umaknil drugemu motoristu, in pri tem padel. Takrat naj bi se zlomilo kopito na puški, ki se je pri tem sprožila. Motorista navajata policiji popolnoma drugačno zgodbo. Lovec naj bi enega motorista ustavil, ga s puško udaril in nato meril vanju in v zrak ali pa proti njima streljal. »Verjamem, da je prišlo do verbalnega zmerjanja, toda da bi streljal vanju, ne. Vsak lovec ve, kaj bi to lahko pomenilo in kaj se lahko zgodi na >drugi strani puš-ke<. Ce je padel in se je puška sprožila pri padcu, bi lahko poškodoval tudi sebe, tudi to moramo upoštevati,« meni Urankar, ki mu je omenjeni lovec že izrazil željo, da ga izključijo iz lovske družine glede na situacijo, a Urankar bo o njegovem odstopu še razmislil. »Zadevo morajo preiskati kriminalisti. Če bodo ugotovili, da je lovec dejansko streljal, to pomeni takojšnjo izključitev iz lovske družine, v nasprotnem primeru ne vidim razloga za njegovo izključitev,« pojasnjuje Urankar. Motorista, ki sta se odpeljala dalje, naj bi se približno po tristo metrih ustavila in žalila lovca, kar naj bi slišal njegov kolega, ki je stal na svoji lokaciji stojišča, kaj točno pa se je dogajalo pred tem, vedo le lovec, ki naj bi streljal, in motorista. Slednja naj bi čakalo plačilo kazni za kršenje uredbe o prepovedi vožnje v naravnem življenjskem okolju. SŠol Konjiški in celjski policisti so zaradi mamil ovadili 42-letnega moškega z območja Loč pri Slovenskih Konjicah. Ta je doma prideloval konopljo in za to imel urejene tudi posebne prostore. Pri moškem so v sredo opravili tudi hišno preiskavo in imeli kaj videti. Osumljeni je imel v hiši, kjer stanuje, posebej prirejene prostore in opremo za gojenje konoplje. Zasegli so kar 225 sadik prepovedane droge v velikosti od 60 do 120 cm. Oprema za tako imenovano hidroponično gojenje konoplje in sadike konoplje, ki so bile pripravljene za posek in sušenje ter nadaljnjo prodajo, so že v policijski hrambi. »42-letnik je imel nameščene tudi časovne merilnike, naprave za vklop in izklop elektrike, halogenske luči ter električne radiatorje za ogrevanje prostorov. V prostorih so bili prav tako nameščeni pre- zračevalni sistemi z ventilatorji- Na takšen način pridelana konoplja vsebuje tudi do 20 odstotkov večjo vsebnost aktivne substance THC. Električno energijo, ki jo je potreboval za gojenje konoplje, je imel napeljano mimo merilnika,« razlagajo na policiji. 42-letnikabodo ovadili zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili in tudi zaradi tatvine elektrike. SŠol PORTRET TEDNA DARIJ0 BIŠČAN nMsnu JAZ IN KLUB Začetki Nogomet sem začel igrati pri sedmih letih v nogometnem klubu Livar iz Ivančne Gorice. Klubi do sedaj NK Livar. NK Induplati Jarše. NK MIK CM Celje Naj gol Naj gol sem dosegel v NK Induplati Jarše. Igrali smo proti NK Domžale in gol sem dosegel iz prostega strela. Naj veselje Ko smo tani v pokalu Hervis na tekmi v Mariboru premagali domačine in se s tem uvrstili v finale. Naj žalost Ko smo lani izgubili v finalu pokala Hervis proti Kopru. Uspehi Stanovanje Prestop v prvo ligo, uvrstitev v finale pokala Hervis 5 Trenutno živim v Celju v najemniškem stanovanju. M,i Hobiji 56 nastopov v prvi slovenski ligi in 15 golov Imam veliko hobijev, ki so večinoma povezani s športom, kot na primer namizni tenis in badminton. želje Postati državni prvak z NK MIK CM Celje Ljubezen Imam punco Natašo. Skupaj sva že dve leti in me redno Publika spremlja na vsaki tekmi ter me pri tem tudi podpira. S publikosem zadovoljen, šepošebej pa s celjskimi Glasba, film grofi, ki nam resnično stojijo ob strani. Poslušam vse zvrsti glasbe, še posebej glasbo iz bivše Jugoslavije in house. Kar se tiče filmov, rad gledam komedije in akcije. Prosti čas ' Veliko prostega äsa; posvetim punci, prijateljem in psu NOČ Št. 93 - 23. november 2007 HOVi * 21 Okradena še vedno čakata na svoj denar Zbiralci železa okradli starejša zakonca - Tatovi za zapahi, denar na sodišču, okradena pa se težko prebijata S Celjskega prihaja žalostna in resnična zgodba, ki je popolnoma potrdila star pregovor, ki pravi, da je dobrota sirota. Zaradi okoliščin tatvine, v kateri sta bila naša sogovornika oškodovana, ne bomo zapisali njunih imen in točne lokacije, kjer živita. Gre za zakonca, stara 81 in 79 let, ki živita v bolj odročnem hribovitem kraju na našem območju. Njuna skromna hišica in neizmerna prijaznost sta bili tarča nesramnih in predrznih tatov, ki so se kot že tolikokrat do zdaj skrivali pod zbiralci starega železa. Pred dnevi sta nas pričakala kljub vsej nesreči, ki sta ju doživela, z nasmehom na obrazu in odprtih rok. Ob toplem ognjišču sta nam hitela pripovedovati svojo grenko izkušnjo, ki se je zgodila že pred časom, njene posledice pa čutita vsak dan. »Bilo je poldne in iz hleva sem prišel v hišo, kjer mi je žena pripravila malico. Nenadoma sem opazil, da nekdo hodi po preddverju. Mislila sva, da so sosedje. Oba sva že starejša in včasih nama sosedje pridejo pomagat pri kakšni stvari, zato sva mislila, da je kdo od poznanih. Vprašal sem, kdo je, nakar sta dva neznanca stopila v kuhinjo in dejala, da sta brezposelna in da zbirata staro železo. Se- veda takrat nisem pomislil na nič slabega, rekel sem, da nimam ničesar, nakar smo se v kuhinji malo zaklepetali, žena jima je še ponudila hrano. Nato sta vstala in dejala, da morata iti, ker ju prijatelj čaka zunaj v avtomobilu,« nam je povedal 81-letni sogovornik. »Po njihovem odhodu sem stopil v drugo sobo, kjer imamo staro krušno peč in zavonjal cigaretni dim. Ker sem vedel, da moška, ki sta sedela v kuhinji, nista kadila, se mi je zdelo čudno. Denarnico sem imel vedno odloženo na omari, pogledal sem vanjo in videl, da nekaj denarja manjka.« Toda večjo nesrečo sta ugotovila šele kasneje! 79-letna ženica je nadaljevala moževo pripoved: »Čez nekaj dni sem odšla v spalnico, ker sva imela shranjeno večjo vsoto denarja, da bi vzela iz kuverte nekaj bankovcev, nakar sem videla, da denarja ni!« Tatovi so jima ukradli več kot dva milijona tolarjev (tatvina se je zgodila še v obdobju stare valute). »Nisva vedela, kaj bi storila. Strah naju je bilo, kaj bo, če se bodo vrnili, če jih bova prijavila. Tako sva pač razmišljala takrat in tatvine sprva nisva prijavila. Veste, tisti dnevi so bili za naju, ki živiva sama, še posebej težki. V naslednjih dneh sva se nato pogovarjala s sosedo in ji zadevo zaupala ter povedala, koliko denarja so nama ukradli, nakar je dejala, da se mora takšna tatvina takoj prijaviti, in je poklicala policiste. Bili so tu, vse so popisali,« pripoveduje 81-let-nik. V tistem trenutku zakonca nista vedela, da so tatove prijeli še isti dan, ko so kradli. Namreč že preden so okradli naše sogovornike, so tatvino opravili pri enem od sosedov. Ker jih je ta hitro prijavil, so tatovom policisti pripravili zasedo in jih prijeli. Zasegli so tudi denar. Nekdo bi mislil, da se tukaj vse srečno konča in da je bil ukraden denar vrnjen oškodovancem, toda še zdaleč ni tako. Kdaj do svojega denarja? 81-letni stric hodi z dvema palicama, bolezen ga je hudo načela in zaznamovala za vse življenje, čaka ga še ena operacija, tudi njegova žena težko hodi. »Težko je, res težko ...« še povesta, nato je bilo videti, kot da bi sklonjenega 81-letni-ka premagale solze. Po ne-kajsekundnem premoru je nadaljeval: »Vse življenje sva garala ter bila poštena, da sva si nekaj ustvarila, potem te na stara leta udari bolezen in še takšna nesreča. In ko človek želi dobiti nazaj svoj denar, ki so mu ga ukradli, izve, da ga ne more zaradi vseh teh postopkov, kar boli ... Ne moreva spati ponoči zaradi strahu, ne počutiva se več varno, težko živiva.« Vprašamo, zakaj sta vendar imela toliko denarja shranjenega kar doma. »Ne moreva vsak dan v mesto, a potrebujeva denar za položnice, trgovino in podobno. Zato sva raje imela denar doma. Kljub temu, da sva ga nekoliko skrila, so ga našli ...Veliko nama pomagajo sosedje, a ne morejo vedno. Včasih je človeka že nerodno prositi, naj nama pomaga, saj ne moreva vsega opravljati sama. Pred časom sva imela še nekaj živine, danes je nimava več, saj zanjo ne moreva skrbeti,« razlagata. Trem moškim, ki so jih policisti prijeli in jim zasegli denar, so na celjskem okrožnem sodišču letos tudi sodili. In vsakemu doso-dili zaporno kazen. Dvema po tri leta, enemu malo več kot leto zapora. A naša sogovornika do svojega denarja po vsem tem času še vedno nista prišla. Na celjsko sodišče sta že večkrat pisala, odgovore sta vedno dobivala, toda denarja ne. Na sodišču boleč primer poznajo, ob njem niso ravnodušni, toda žal morajo upoštevati okorne prepise. Predsednik Okrožnega sodišča v Celju Andrej Pavlina nam je razložil: »V tej kazenski zadevi je bilo že I mbnol Tako imenovanih hišnih ropov in tatvin je pri nas vedno več. Vse pogosteje so storilci nasilni in žrtve načrtno izbirajo ter predhodno objekte opazujejo. V zadnjem času je bilo na Celjskem kar nekaj tatvin, ki so jih storile osebe pod pretvezo, da so brezposelne in iščejo staro železo. Storilci včasih uporabijo celo fizično silo in grožnje, s katerimi žrtev prisilijo, da jim izroči oziroma pove, kje hrani gotovino in dragocenosti. Tatovi v takšnih primerih pogosto delujejo v skupinah. Najpogosteje ropajo in okra-dejo ženske in starejše osebe, ki se niso sposobne braniti. Zato je izjemno pomembno, da ljudje večjih vsot denarja in dragocenosti nikakor ne hranijo doma in ne odpirajo vrat neznancem. Vrata naj bodo vedno zaprla in zaklenjena, zelo priporočljiva je tudi senzorska luč. Ključnega pomena je, da oseba, ki so jo okradli, takoj oziroma čim prej pokliče policiste (113) in jim opiše storilce (spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo)> barvo, znamko vozila ter smer, kamor so: tatovi pobegnili. Do prihoda policije naj okradene osebe ničesar ne premikajo in ne pospravljajo, saj bi lahko tako uničile koristne sledi, ki lahko pripomorejo odkriti storilca. razsojeno, vsi vpleteni so bili spoznani za krive. Ker so se na obsodbo pritožili, je zadeva trenutno na višjem sodišču. Res je, denar je bil zasežen in se trenutno nahaja v sodni hrambi. Znesek tudi ustreza premoženjskopravnem zahtevku oškodovanih zakoncev, vendar je težava v tem, da obtoženi ne priznavajo kaznivega dejanja in zavračajo, da je denar izviral iz tatvine, v tem delu navajajo svojo zgodbo.« Trojica naj bi namreč trdila, da so ji dgnar policisti zasegli na sporen način (del denarja so imeli skritega v paketu za prvo pomoč) in da je denar v avtomobilu ostal od prejšnjega lastnika vozila. O spornem zasegu in izrečeni sodbi bo zdaj zadnjo besedo torej reklo višje sodišče. »Okrožno sodišče bo moralo počakati do pravnomočnosti zadeve. Če bo višje sodišče potrdilo izrečeno kazen, bo denar takoj vrnjen oškodovancem. V primerih, kadar so obtoženi v priporu, višje sodišče ponavadi razsodi v treh mesecih,« pravi Pavlina. Med vrsticami je tako mogoče razumeti, da bosta naša sogovornika vendarle dobila denar nazaj. A to se ne bi zgodilo takoj ali sploh ne, če bi na primer višje sodišče trojici sodbo razveljavilo ali če bi bila že na začetku obtožba zavrnjena. V tem primeru bi denar morali vrniti tatovom! Kot smo še kasneje izvedeli, naj bi trojica imela na vesti vsaj še eno podobno tatvino, in sicer je neki ženski ukradla več kot tri milijone tolarjev, ki jih je prav tako hranila doma. SIMONA ŠOLINIČ Št. 93 - 23. november 2007 m _ Med najstarejšimi pri nas Za starodavno trto v Virštanju so zgledno poskrbeli Mariborčani bi bili zgroženi, vendar najpogumnejši Kozjanci trdijo, da je stara trta v Virštanju celo starejša od modre kavčine z Lenta. O tem, da je virštanjska žlahtnina med najstarejšimi trtami Slovenije, ni nobenega dvoma niti v štajerski metropoli. Njeno starost so med drugimi ugotavljali strokovnjaki z biotehniške fakultete, vendar je določitev točne starosti (na srečo ponosnih Mariborčanov) nemogoča. Notranjost trte, ki bi lahko dala točnejši odgovor, je žal trhla. Njen živ les je ohranjen iz zadnjega stoletja in pol, zato ocenjujejo, da je trta stara vsaj dvakrat toliko. Za trto, ki je ob poslopju virštanjske Banovine - to je mogočne stavbe, kjer je bila nekoč že vinska klet celjskih grofov - do nedavnega ni bilo posebej poskrbljeno. Od letos je po zaslugi Društva vinogradnikov Virštanj- Kozjansko popolnoma drugače. Tako je bila trta zaščitena z lepo kovinsko ograjo ter novo leseno brajdo, od marti-novega je na fasadi Banovine še izvirna spominska plošča, ki opozarja na najstarejšo Virštanj čanko. »Stoletja tri med vami jaz živim, si bol in radost z rodom virštanj-skim delim,« je na plošči zapisal virštanj ski literarni ustvarjalec, vinogradnik Slavko Toplišek. Najstarejša Vir-štanjčanka se je svojim »do- ie prizore udeležencem pohoda po rekreativni poti ol ga društva. dva zmaja Kersnikova 31, Celje, tel.: 54 10 160 GSM: 041 80 81 22 (poleg stadiona AD Kladivar) PONUDBA (Z ORIGINALNO KITAJSKO HRANO) i ^V,*v rtv" "S; Del čas.: odprto vsak dan od 12. do 23. ure tudi ob nedeljah in praznikih Za eno najstarejših slovenskih trt, ki je v Virštanju, do letos ni bilo posebej poskrbljeno. V zadnjem času je drugače, saj seje novi zaščitni kovinski ograji in novi leseni brajdi v tem mesecu pridružila še spominska plošča. brotnikom« letos oddolžila z desetimi litri odličnega mošta. BRANE JERANKO Virštanj je nasploh zanimiv kraj, že zaradi njegovega imena. Starodavni Virštanj, ki so ga prvič omenili s tem nevsakdanjim imenom že leta 1275, je dobil (kot Vierstein) ime po štirih kamnih, ki so ga razmejevali s sosednjimi grofijami Olimje, Žusem in Pil-štanj. Lepa kovinska spominska plošča, ki opozarja na eno najstarejših trt __na Slovenskem. m samo u ž i v a J t Mi vaše počitnice jemljemo resno | ADVENTNl IZLETI 2007 BOŽIČKOVO MESTO CHRISTKINDL IN STYER, odhod 15. in 22.12., 29€ MARIAZELL ■ MARIJINO CELJE, odhod 1.,8.,15. in 22.12., 29.90€ Adventnl BARNBÄCH IN GRAZ, 8. in 22.12., 19.90€ Brezčasnost kristalov SWAROVSKI IN INNSBRUCK, 1. in 15.12., 37€ Adventne skrivnosti V SALZBURGU IN OBERNDORFU 8.,15. in 22.12.,31€ KRANJSKA GORA - App Potepuh 4*, najem za 3 osebe, 23.2.-1.3., 496€ BAD KLEINKIRCHHEIM - App Reichl 3% najem 4 osebe, 23.2.-1.3., 595€ DUBAI - H. OSO Royal Mirage 6', polpenzion, 9.-22.12., od 1799€, Graz DUŠA!- BOŽIČNI NAKUPI - H.Hilton Ras 4-.NZ.20.11.-15.12., 797€ . OU DUBA I- H. Hilton Dubai, nočitev/zajtrk, 20.11 .-15.12., 797€ , Dunaj LAST MIN.:Sharm el Sheik od 349€'Gran Canaria od 419*Tunizija od 349€* Trg Celjskih knezov 9,3000 Celje; t: 03 713 23 00, f: 03 713 23 08 Po Slivnici s klopce na klopco KS Slivnica pri Celju skupaj z lokalnim planinskim društvom v nedeljo pripravlja 1. srečanje vseh planincev iz občine Šentjur, hkrati pa bodo predstavili tudi projekt S klopce na klopco in slovesno odprli lokalno rekreativno pot. Kot pravi Matej Planko, predsednik Planinskega društva Slivnica pri Celju, so lani svojo pobudo za projekt naslovili na KS, ki jim je priskočila na pomoč. Skupaj so se odločili, da poskrbijo za promocijo kraja ter obiskovalce in krajane spodbudijo k rekreaciji in spoznavanju lepot slivniške okolice. Na najbolj atraktivnih lokacijah so postavili klopce, kjer se lahko obiskovalci spočijejo in uživajo v razgledu. V planinskem društvu upajo, da se bo rekreativna pot »prijela«. Priložnost za to bo že v nedeljo, ko se bodo pred kulturnim domom v Slivnici zbrali planinci iz vseh šentjurskih planinskih društev. Skupaj se bodo ob 9.30 podah na začrtano pot, ob 14. uri pa bo sledila še predstavitev planinskih društev z družabnim srečanjem. Projekt bo vodstvo KS v svojih prostorih podrobneje predstavilo ob 8.30, uro pred začetkom pohoda. PM, foto: MP Št. 93 - 23. november 2007 - hrvaška/ opatija htl opatija**' 29.12.-2.1v2 t pol že od 229 € hp dubmzmi , heisinklln m »miömn iot^Kov^omtn m ■ft käk.upi 28.;:, pars, 23.1 1 egipt/ HURGAQA: odhodi vsako nedeljo tmCHAWUff"*+ j pol od 375 € [ OTi HosnuBf™"* T sminuoiiPUZA*"~ poi od 459 € au od 599 € m IZLETNlkOTVÄ TUEiSFlČNA AtJEJlCUA ■ NAKUPOVANJE V ARIZONI (BiH)24.11. • DUNAJ (1.,8.,15.in 22.12.)«SALZBURG (8.in 15.12.)»MÜNCHEN (8.in22.12.)« CHRISTKINDL(22.12.)« GARDALAND (15., 22. in 29.12.) • PRAGA (21.-23.12.) OGLED LEDENIH JASLIC V GRAZU (15 ,29.12.) VIKEND V BUDIMPEŠTI (15.12.) KRVAVEC, GOLTE IN CELJSKO K0Ć0. iTTTlzA R0GL0, ■ J'IH H1 IH * I 31' 1 i'i UMAG htl Sol UMAG 2-dnevni paket.polp 64,00 EUR/osebo • OPATIJA htl KVARNER 2-dnevni paket polp že od 59,50 EUR/osebo, hotel ADMIRAL 2-dnevni paket polp 77,00 EUR/osebo ppc »ISMA BRALCEV 23 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem, od koder je doma. PREJELI SMO Laško in kultura Laško je že od nekdaj kulturno središče, tudi širše in daljne okolice. Kulturna dejavnost je v Laškem ponovno zaživela z obnovo nekdanjega sokolskega doma, ko je ta postal center kulturnih dejavnosti za glasbeno šolo, godbo na pihala, gledališče, folkloro in drugo. Danes se je ta dejavnost razširila izven kulturnega centra na knjižnico, Tri lilije, Šmocl in zdravilišče. Tako vsa ta društva ali organizacije pripravljajo svoje programe, ki so strnjeni v enoten program prireditev Stika ali Centra za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško. Programi so zelo zanimivi. Med gledalce in poslušalce pritegnejo vedno več ljudi. Tako je tudi prav. Mislim, da je to tudi cilj vseh organizatorjev z nastopajočimi vred. Toda žal vsi ti programi dobivajo v zadnjem času svojo temno stran. Vedno bolj se pokrivajo in se jih zato ne moremo udeleževati tako, kot bi želeli. Naj omenim program za november, in sicer za danes, petek, 23. novembra. Ob 18. uri je v Knjižnici Laško predstavitev Laškega zbornika, avtorja dddr. Jože Maček in dr. Tomo Korošec. Zelo zanimivo. Prav tako ob 18. uri je v UREDNIŠTVO razstavišču kulturnega centra otvoritev razstave slikarja Pavla Ščurka iz Ljubljane. Zanimivo. Ob 20. uri pa v Treh lilijah Dorijev večer z gosti Igor in Zlati zvoki, Vlado Kre-slin. Beneški fantje in drugi. Zelo zanimivo. Osebno bi se udeležil vseh prireditev, če bi bile razporejene na posamezne dni. Pa ne samo jaz, tudi drugi. V tem primeru pa je to nemogoče. Zato predlagam in prosim vse sestavljavce in organizatorje kulturnega utripa v Laškem, da se ob koncu sestavitve programov usedejo skupaj, jih koordinirajo in takšne brez prekrivanja pošljejo v javnost in na oder. Kajti le tako se bomo občani lahko udeleževali pomembnih prireditev, kot so zgoraj naštete. S tem pa bo tudi zagotovljena udeležba. Pa lep pozdrav in veliko uspehov pri sestavljanju programov. RUDI VREČAR, Laško ZAHVALE nem dnevu. Prireditev, s kulturnim programom, ki so jo pripravili za vse krajane starejše od 70 let, pa nam je omogočila prijetno druženje v nedeljskem popoldnevu. Vsem še enkrat iskrena hvala! OTILUA BRLEČ, Laško Lepo martinovanje Tudi letos smo se zbrali slivniški upokojenci na praznovanju sv. Martina. To pot smo jo mahnili v Podsredo, kjer smo si ogledali grad in izvedeli marsikaj zanimivega o zgodovini tega gradu. Po ogledu gradu smo jo mahnili v Zdole, v znano gostilno pri Pirševih, kjer smo imeli kosilo. Po izdatni postrežbi smo se tudi zavrteli in zapeli nekaj lepih slovenskih pesmi, dva godca humorista pa sta nas zabavala. Pod vtisom lepega dne, ki smo ga preživeli, smo se domov vračali dobre volje. Zahvaljujemo se šoferjema za varno in prijetno vožnjo ter predsedniku in tajnici društva za organizacijo veselega martinovanja. CILKA KLADNIK, Slivnica Zahvala Rdečemu križu Iskreno se zahvaljujem Krajevni organizaciji Rdečega križa Sedraž in še posebej njenemu predsedniku Damjanu Knezu za izkazano pozornost in podarjeno cvetje ob mojem 80. rojst- Elektrike zmanjkuje Bralka, ki se je priselila v hišo v vasi Škofija (v občini Šmarje pri Jelšah), se pritožuje zaradi motene dobave električne energije v širši okolici. To doživlja v zadnjem mesecu vsaj po enkrat na dan, pri čemer zmanjka elektrike za deset do petnajst minut, nazadnje pa je ni bilo kar pol dneva. Ogreva se s pomočjo peči za centralno kurjavo na trdo gorivo, pri izpadih elektrike pa opozarja na nevarnost previsokih temperatur, zaradi česar se boji velike škode ali celo eksplozije. Želi izvedeti, čemu se to dogaja ter kdaj bo problem trajno odpravljen. Alja Verbič Krajne, svetovalka predsednika uprave za odnose z javnostmi in marketing v Elektru Celje, odgovarja: »Daljnovod Zibika (celotna dolžina je 48 kilometrov) in transformatorska postaja Škofija sta izpostavljena številnim zunanjim vplivom. V oktobru smo evidentno zaznali 16 kratkotrajnih izpadov kot posledico delovanja sistemske zaščite. V teh primerih gre za nenapovedane prekinitve in prekinitve, vezane na odpravo okvar, zato jih vnaprej ni mogoče napovedati. Za načrtovana dela, ki smo jih izvajali 26. oktobra 2007 med 8. in 15. uro, smo obvestilo o prekinjeni dobavi posredovali radijski postaji Štajerski val in s tem seznanili vse prizadete odjemalce Škofije ter širšo oko- lico. Služba vzdrževanja v Elektru Celje planira obnovo celotne dolžine daljnovoda zaradi preprečevanja izpadov in omogočanja zanesljivejše dobave električne energije.« Za koga so klopi? Bralec trdi, da je njegov sin dijak mirno jedel sendvič na eni od klopi pred novo I\iševo trgovino na Ljubljanski cesti v Celju. Pri tem naj bi ga tamkajšnja var-nostnica »pregnala«, podobno naj bi se dogajalo tudi drugim dijakom. Zato želi bralec izvedeti, komu so klopi pred novo trgovino namenjene. Anja Marjetič, vodja odnosov z javnostmi v družbi En-grotuš, odgovarja: »Bralcu se najlepše zahvaljujemo za vprašanje, na katerega je odgovor preprost: klopi so seveda namenjene obiskovalcem Tuševe trgovine na Ljubljanski cesti v Celju ter vsem mimoidočim, ki bi se radi za trenutek spočili in sprostili. Glede primera, navedenega v pismu bralca, pa naj dodamo še, da smo za vse, ki si klopi pred trgovino izberejo za malico, namestili tudi koše, kamor naj bi odvrgli vse smeti, ki po obroku ostanejo. Po poizvedovanju smo namreč prišli do ugotovitve, da mladi na omenjenih klopeh zelo radi pojedo malico, vse preredko pa tudi pospravijo za seboj, zato nekateri puščajo za seboj smeti. Na to jih osebje trgovine redno opozarja, pri tem pa je pogosto deležno nesramnih odzivov. Vsekakor ne že- limo s klopi nikogar preganjati. Tako dijaki kot vsi ostali so še naprej vabljeni, da si na naših klopeh privoščijo sprostitve, ob tem pa jih tudi prosimo, da jih zapustijo takšne, da bodo v veselje in užitek še dragim.« Tuja pošta Bralka iz Vojnika, s Ceste v Šmartno, omenja, da je v svoj nabiralnik večkrat prejela pošto, ki je bila naslovljena na druge naslovnike (prav tako pravilno naslovljeno na drug naslov). Iz PE Pošte Slovenije v Ce: lju so poslali odgovor, ki ga je pripravil inšpektor notranje kontrole Roman Prin-čič: »Na pošti 3212 Vojnik je bil opravljen razgovor z zaposlenimi, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je bil zaradi reorganizacije dostave zaposlen nov pismonoša, ki je opravljal dostavo na Cesti v Šmartno. Upravnik pošte je povedal, da je bil s storjenimi nepravilnostmi že seznanjen in da je pismonošo opozoril tako na ugotovljene nepravilnosti kot na pravilno ter dosledno opravljanje dela. Zavedamo se, da navedeni vzroki niso opravičilo za storjene nepravilnosti, zato se bomo potrudili, da bomo upravičili zaupanje naših strank tudi v prihodnje. Stranki iz Ceste v Šmartno se za povzročene nevšečnosti iskreno opravičujemo.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Bo tretja razvojna os zaobšla Celje? Razvoj sekundarnih (prečnih) prometnih povezav, ki se navezujejo na V. in X. panevropski prometni koridor, je za Slovenijo strateškega pomena. V sklopu tega se iz smeri avstrijske Koroške proti Hrvaški razvija nova, t. i. tretja prometna razvojna os, ki bo povezovala regionalna in nacionalna središča v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem. Pri umestitvi hitre ceste v prostor gre za dva nasprotujoča si interesa. Na eni strani so negativni pritiski na okolje in bližnje prebivalstvo in na drugi vitalno pomemben koridor, ki omogoča hitrejšo medregijsko povezavo. Kompromisna rešitev med obema interesoma bi morala biti dobro premišljena in predvsem strokovna, saj gradnja cestne infrastrukture v takšnem obsegu ne dopušča napak. A pri tem ne moremo mimo tega, da so PREJELI SMO oblasti na podlagi nestrokovnih študij v naglici sprejele odločitev o najprimernejši« trasi ceste, nato občinam nesramno vsiljevale 14-dnevne roke za potrditev trase in pri tem ignorirale javno mnenje. Dokaz, da se je država zadeve lotila s figo v žepu, so številne civilne iniciative, ki ne nasprotujejo izgradnji ceste, a si prizadevajo, da se le-ta pravilno in s čim manj negativnimi posledicami umesti v prostor. Zadnji odsek predlagane hitre ceste po preboju Lož-niškega gričevja pri naselju Šmartno ob Paki vstopi v Spodnjo Savinjsko dolino ter poteka po sredini doline mimo Letuša, Braslovč in Pari-želj proti Šentrupertu, kjer se priključi na obstoječo av- tocesto Al. Ne da se izogniti občutku, da je predlagani odsek rezultat iskanja najhitrejše in najcenejše povezave koroške in šaleške regije proti Ljubljani in ne povezava njihovih regijskih centrov z ostalimi na relaciji tretje razvojne osi. V primera izgradnje priključka hitre ceste v Šentrupertu bi namreč funkcijsko in prometno popolnoma zaobšli Celje. Mesto nujno potrebuje kvalitetno povezavo predvsem z Velenjem, saj z njim tvori tretje največje suburbano območje, v katerem so dnevne migracije prebivalstva izjemno visoke. Gost promet na relaciji Ce-lje-Velenje bi ostal skoncen-triran na sedanji regionalni cesti Arja vas-Velenje, saj bi bila pot do Šentruperta in nato po hitri cesti do Velenja popolnoma neekonomična. Torej Celje s predlaganim odsekom hitre ceste ničesar ne pridobi, temveč celo izgubi, in to kljub temu, da v Strate- giji prostorskega razvoja Slovenije jasno piše, naj se Celje razvija kot pomembno regionalno prometno središče. Povsem drugačna bi bila situacija, če bi namesto predlaganega odseka Velenje-Šen-trupert izbrali možnost med Velenjem in Arjo vasjo. Ta odsek bi zadostil potrebam visokih dnevnih migracij na tem območju ter povezal Celje z ostalimi regijami. Varovanje okolja in onesnaženost sta v zadnjem času upravičeno močna argumenta pri načrtovanju posegov v prostor. Slovenija mora kot podpisnica raznih okolje-varstvenih direktiv končno izbrati držo države, ki ji ni vseeno za okolje, a hkrati izstopiti iz sfere puhlih obljub, ki se razblinijo kot milni mehurček, ko je treba obljubljeno tudi udejanjiti v praksi. Zato je nujno, da se spodbujajo prostorske rešitve, ki omogočajo dolgoročno ohranitev prostorskih kvalitet in zavračajo razvojne pobude, ki temeljijo le na kratkoročnih ekonomskih in političnih koristih. Če se ob teh predpostavkah vrnemo na predlagani odsek ceste po Spodnji Savinjski dolini, ugoto- vimo, da ta v nobenem pogledu ne ohranja prostorskih in ekoloških kvalitet, da ni bilo opravljenih celovitih strokovnih okoljskih študij in da je izbor predlaganega odseka le trenutna ekonomska in politično motivirana odločitev. V prid temu govori že sama konfiguracija dna doline, ki je po svojem nastanku holocenska ravnica, sestavljena iz prodnih nanosov Savinje. Dolina je tudi močno poplavno ogrožena. Projektant zato predlaga dvig ceste na nasip. Poplavna ogroženost s tem ne bi bila nič manjša, saj bi gradnja nasipa prekinila odtekanje poplavnih voda nazaj v strugo Savinje. Nasip bi prekinil goste dovozne poti do njiv. Tiste na nasprotni strani nasipa bi s kmetijami povezovalo le sedem nadvozov v skupni dolžini desetih kilometrov hitre ceste, ki bi potekala skozi intenzivno obdelovana kmetijska zemljišča. Kako bo teh sedem nadvozov omogočalo pretočnost kmetijske mehanizacije ob obiranju hmelja? Omeniti velja tudi problem v hladnejši polovici leta in pogoste temperaturne inverzije, zaradi česar bi se izpu- šni plini več dni zadrževali v ozračju nad gosto poseljeno dolino. To bi zelo poslabšalo kvaliteto zraka in zdravje ljudi. Nihče tudi ni preučil študije povečanja tranzitnega tovornega prometa skozi dolino, ki bi se iz Avstrije navezal na avtocesto Al in naprej po V. panevropskem koridorju ali kot bližnjica za navezavo na jadransko-jonski koridor. Nedopustno je tudi, da bi cesta potekala le nekaj metrov od pokopališča v Braslovčah, kar žali čustva občanov in razvrednoti človeško dostojanstvo. Kakšno podobo bi s tem pridobila dolina, kakšen bi bil panoramski pogled z okoliških hribov in gričev, kakšen iz zibelke Celjskih grofov -Žovneškega gradu? Dolina, znana po hmelju, bi se spremenila v hrupno dolino avtocest. JURE RADIŠEK Avtor je profesor geografije in filozofije ter podiplomski študent prostorskega in urbanističnega planiranja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, sicer doma iz Braslovč. Št. 93 - 23. november 2007 m 24 RADIO, KI GA BERETE NOVI 111111 TEDENSKI SPORED I RADIA CELJE msnmssmsmtmmm 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tednik in Radio Celje - srečanje z Natalijo Derepasko (pišite na NT&RC, Prešernova 19, Celje - za skrite želje), 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Z ušesi po zemljevidu - Portugalska, 12.00 Novice, 12.15 Maraton glasbenih želja 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 1.5,00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 17.15 Celje Pivovarna Laško - Gummersbach - prenos rokometnega obračuna, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.30 Na plesnem parketu, 20.00 Zabavni večerni program, 22.00 20 Vročih Radia Celje, 24 00 SNOP (Radio Univox) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Branko Goropevšek, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah in pozdravih -Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder - gostja Dolores, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostiteljica Andreja Petrovič) PONEDELJEK, 26. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Bingo jack-predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Znanci pred mikrofonom - Branko Goropevšek - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov - duet KA-TI, 24.00 SNOP (Radio Celje - gostitelj Andrej Krajne) TOREK, 27. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Asociacija, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Posta-nekvčasu, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Župan na zvezi. Beno Podergajs, župan občine Vojnik, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Radio Sora) SREDA, 28. november 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostalgija, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Časovni stroj, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Sora) tnnzsm. 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Visoki C s Katjo Žol-gar, 20.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 23.00 M.I.C. Club, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PETEK, 30. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.30 Silvester v akciji, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure), 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novic», 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlof 17.00 Kronika, 17.45 Jackpot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice, 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom, 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) Z leve: Dean Šuster, Ernest Novak in Andreja Petrovič Vsaj točka z Gummersbachom - Dean k lepotnemu kirurgu? Rokometaši Celja Pivovarne Laško so pod vodstvom bivšega trenerja Kasima Kamenice s porazom na Islandiji zapravili možnosti za osvojitev prvega mesta v pred-tekmovalni skupini F lige prvakov in obenem ogrozili tudi osvojitev drugega mesta, ki še vodi v drugi del lige prvakov. Tega si močno želijo, saj bo prvič ponudil še vsaj tri dodatne tekme v domači dvorani. Varovanci novega trenerja Slavka Iveziča so po veličastni zmagi nad madžarskim Vesz-premom pridobili na samozavesti, vse pa bi izgubilo veljavo, če bi doživeh poraz proti nemškemu predstavniku. Nov spektakel v dvorani Zlatorog se bo jutri začel ob 17.15, ekipa Radia Celje z reporterjema Deanom Šusterjem in Mojco Knez ter tonskima teh- Kaj je novega na zahodu? Tokrat se bomo v oddaji z Ušesi po zemljevidu podah na skrajni zahod Evrope in se, po kratkih izletih po drugih državah, vrnili v Evropsko unijo. Kam gremo? Ponovno bomo uživali ob neskončnih obalah, se sprehajati po slikovitih mestih in pokrajini ter se spominjali nekdanje slave svetovne po- Nagradna igra: v znamenju kristalov Vsak delovni dan bomo prihodnji teden na Radiu Celje zastavili nagradno vprašanje. Poslušalci boste lahko večkrat poklicali na telefonsko številko 090 93-61-70, s tem pa imeli tudi več možnosti, da ste izžrebani. Vprašanja bodo enostavna, odgovarjali pa boste le z da ali ne. Vsak naslednji dan zjutraj bomo objavili izžrebanca. Vendar, to še ne pomeni, da dobi nagrado. Štirje izžrebanci se bodo v ponedeljek, 3. decembra, ob 14.20 uri zbrali v studiu Radia Celje, kjer jih čaka še dodatna naloga. Zmagovalec bo prejel glavno nagrado - predbožični konec tedna v znamenju kristalov, ostali pa darilo naše medijske hiše. Pogoj je, da se nam finalisti pridružijo v studiu! • % HBtrl MSaKM^mmS^^^m':] 1 -WILLI. AM (5) 9. NOONE-AUCIAKEYS (6) 10. GOODBYEMR.A-THEHOOSIERS (2) DOMAČA LESTVICA 1. M0JA-T0ŠEPR0ESKI 2. AVEŠ-ALYA 3. CELA SLOVENIJA JE ŽGALA R0CK -R0CKPARTYZANI (2) 4. HELLO HELLO-BlUrS (3) 5. LE SANJE-EVA GERNE (5) 6. ČRN OBLAK -LUNN-A-PARK 7. VAŽN nikoma Aljošo Bončino in Brankom Ogrizkom pa bo že prej za vas merila utrip pred in v dvorani, potem pa bo sledil prenos dogodkov iz celjske lepotice na vaših frekvencah. Bo morda brez smejalnih gubic tudi naš reporter Dean Šuster? Tisti, ki ste minulo soboto poslušali večerni program, že veste, kakšna stava je padla, ostalim jo lahko zaupamo. Naš Dean je namreč dejal, da če rokometaši Celja Pivovarne Laško zmagajo z Veszpremom in zdaj še z Gummersbachom, se bo prepustil spretnim rokam asis. dr. Er-nesta Novaka, lepotnega kirurga, in se poslovil od smejalnih gubic. Voditeljica Andreja Petrovič napeto drži pesti za novo zmago naših rokometašev! Mi pa že vemo, da kar Dean reče, vedno tudi naredi. (1) 8. POVEJ-KARMEN STAVEC (4) 9. MOJ MAU SVET-1£EL00JAMAIS (1) 10. RUMENO ZLATO-DOM ZA SANJE (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: BABY LOVE - NICOLE SCHERZINGER BUBBLY-COIBIECAIUAT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: VLADARJEV DAN-OMAR 90 NORIH GLAV-URŠA&PR Natalija Švarc, Gradnikova 67, Velenje Frida Antonie, Kosovelova 78b, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jopodaija ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 20. uri. VRTILJAK POLK II VALČKOV morske trgovske velesile. Pa poslušali srce parajoči fado, pojedli kakšno polenovko, ki jih tam pripravljajo na tisoč in en način, si privoščiti portovec in še marsikaj. Vabljeni na popotovanje, tokrat na Portugalsko. Tja vas bo jutri ob 11.10 uri popeljala Polona Mastnak. (1) ,-MODRIVAL KOT STARA PLAHTA (3) VESELI GORENJCI (2) ITI-ANS. NAVEZA (4) Nagrajenca: Anton Jevšnik, Frankolovskih žrtev 82, 37c, Velenje o na oglasnem Celjskih 5 :ob 22.15 5 pa ob 23.15 uri. V Martinovi nagradni igri je najhitreje pojedel bedro naš poslušalec Vladimir Jerovšek iz Štor. m Št. 93 - 23. november 2007 Petek, 23. november: Dopoldne je kot naročeno za urejanje poslovnih in uradnih zadev, povečan bo poslovni čut. Ker lahko občutite tudi višek energije, porabite presežek s fizično zahtevnejšim delom ali z rekreacijo, da se sprostite. To velja še posebej za popold ne, ko je lahko v ozračju ne koliko bolj nemirna energija »Krivec« zanjo bo opozicija Lu ne z Merkurjem. Zvečer ods vetujemo sprejemanje pomembnejših odločitev, saj bo Luna v kvadratu z Neptunom. Ta položaj svari tudi pri financah! Sobota, 24. november: Luna prestopa v Dvojčka in prinaša razigrano in živahno energijo. Dan si organizirajte čim bolj pestro, saj vas bo mirovanje in zatišje spravljalo v nek nejasen nemir in nervozo. Ker nastopi popoldne tudi polna Luna, ki jo bodo najbolj intenzivno občutili Dvojčki in Strelci, je prejšnji vpliv še toliko bolj prisoten. Nekaj več nezbranosti bo gotovo prisotne, prav tako se boste težje koncentrirali na svoje obveznosti. Zaradi tega se brez slabe vesti odločite čas preživeti v družbi ljudi, ki so vam blizu, saj bo družabno življenje zelo pestro. Nedelja, 25. november: Kvadrat Lune z Uranom lahko dopoldne prinese nekaj nepričakovanih okoliščin, zagotovo pa boste občutili večjo notranjo nervozo. Poskrbite, da se napetosti sprostijo, odloči-e za izlet, krajšo pot, obisk pri prijateljih ah kaj drugega po svoji izbiri, ne ostajajte doma. Še posebej je za družabno življenje zračnih znamenj ugodno popoldne, ko bo Luna v trigonu z Venero. Tudi tri-gon Lune z Neptunom je položaj, ki pomaga k izboljšanju odnosov, saj boste bolj čuteči in razumevajoči. Ta dan spremeni svojo smer gibanja planet Uran, ki je bil retrograden že vse od 24. julija. Njegova direktna smer lahko predstavlja v življenju posameznika ponovno aktiviranje določenih situacij iz tega obdobja. Uran je v domicilu v Vodnarju, zato je njegova direktna pot "! toliko bolj pomembna za vse, ki imate to znamenje poudarjeno. Ponedeljek, 26. november: Venera bo v ugodnem položaju z Neptunom, kar prinaša lepo energijo romantičnosti, umetniški talenti bodo prišli bolj do izraza, prav tako okus za estetiko prav na vseh področjih. Izkoristite to na vse možne načine. Popoldne Luna prestopi v Raka in pozornost se bo usmerila na družinska in domača vprašanja ter na najbližje. Torek, 27. november: Raki, Kozorogi, Tehtnice in Ovni boste občutljivejši, zato previdnost na vseh področjih ne bo odveč. Luna v Raku bo zgodaj zjutraj na isti stopinji z Marsom, kar dviguje adrenalin, lahko pa se zaostrijo tudi odnosi z ženskim spolom. Zvečer bo tudi v kvadratu z Venero, ki potuje po Tehtnici, zato je lahko skladnost intimnih odnosov nekoliko na preizkušnji. Sreda, 28. november: Skladen položaj Lune in Merkurja, ki potuje po Škorpijonu, je položaj, ki prinaša dobro kombinacijo racionalnega in iracionalnega. Oboje boste lahko odlično usklajevali, kar za vas pomeni dobro podlago za komunikacijo, dogovarjanje in sodelovanje z drugimi. Popoldne Luna prestopi v toplega Leva, kar prinaša povečano strast, zanos, pa tudi egocentričnost in pretiran ponos v negativnem smislu - izbira, kako.ravnati, je seveda vaša. Četrtek, 29. november: Odlično bosta usklajeni ženska in moška energija. Trigon Sonca v Strelcu z Luno v Levu je seveda najbolj naklonjen vsem, ki imate poudarjena ognjena znamenja. Tudi ostali ne boste prikrajšani za pozitivno in optimistično energijo. Odličen dan za konkretno akcijo, za srečanja, dajanje pobud, pisanje prošenj in za vsesplošen razvoj. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA CORDANA gsm 041 404935 090 1424 43 napovedi, bioterapije, regresije www.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 090 14 28 27 gsm: 041 519265 napovedi, primerjalna analiza astrologinja@dolores.si www.dolores.si PE CELJE, Stanetova ulical3, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVCE, Leveč 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83 NASVETI otroška modna zgodba Neka italijanska raziskava je pokazala, da največ denarja za oblačila porabijo starši. Pa ne zase, temveč za svoje otroke od rojstva pa nekje do 12. leta. Starejši si izbirajo oblačila že bolj ali manj sami, kupujejo cenejše kose, da jim kaj denarja, ki so jim ga doma dali za nov pulover ali hlače, ostane še za druge reči. Saj veste, SMS-sporočila, puder za prekrivanje prvih pubertetniških mozoljčkov ali računalniške igrice, ki sploh niso poceni. Mlajši seveda nakup oblačil prepustijo odraslim. In če imajo starši le dovolj denarja, ki ga ni za otroka nikoh škoda, se običajno ponosno izprsimo. Vendar pa je ob tem vendarle treba paziti, da se z lepimi oblačili ne poskušamo zgolj odkupiti za premalo časa, ki ga otrokom zaradi svoje prezaposlenosti posvečamo. Ali še slabše, da z izbrano otroško modo v velikih količinah izživljamo lastne, takšne ali drugačne frustracije. S tem seveda delamo sebi medvedjo uslugo, otrokom pa škodo, saj malček res ne zna ceniti vrtoglavo zasoljene obleke s podpisom Giorgio Armani, denimo. In zato ne razume, zakaj ne sme, kadar je oblečen vanjo, niti pomisliti na sajast pečen kostanj ali kapljajoč sladoled. In mode se lahko na tak način začne celo bati. Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Otroška moda je lahko lepa in prikupna ter predvsem enostavna za vzdrževanje, tudi če ni pretirano draga. Ko se vaše misli vrtijo okrog treh mož, ki bodo v prazničnem decembru obdarovali male nadebudneže, se spomnite tudi, da je lahko lepo darilo - oblačilo. Letos moda znova vidi male princeske nežno zavite v topla volnena in krznena oblačila. Prevladuje seveda ekološko krzno, s katerim so včasih podložene jakne in parke, dodane obrobe na kapucah ali iz njega ukrojeni pravi, veliki damski ovratniki. Modne zgodbe o krzneno dla-kastih in puhastih obrobkih se pogosto ustavijo kar pri volni. Prikupni, veseli, svetleči in neskončno topli so, kot dodana modna pika na i pletenemu oblačilu. Nenazadnje: kupiti mehko in ljubko otroško oblačilo ter njegove žepe napolniti z Miklavževimi sladkarijami, sploh ni slaba ideja za darilo, kajne? *FiMßfiV* ATKA z tuuKindtu, nehy prihranite! 26 ZA AVTOMOBILISTE NOVI TEDNIK VWin njegovi načrti Nemški Volkswagen ima pod novim vodstvom zelo ambiciozne načrte. Tako si največja evropska tovarna osebnih avtomobilov želi v prihodnjih desetletjih menda postati tudi sicer največja avtomobilska hiša, veliko pozornosti pa naj bi VW namenjal Severni Ameriki oziroma ZDA. V Severni Ameriki prodajo v letu dni približno 400 tisoč vozil, to številko pa bi radi podvojili. Ker je evro zelo drag, pri VW razmišljajo tudi o gradnji tovarne nekje na jugu ZDA (sedaj imajo tovarno v mehiški Puebli, vendar so zmogljivosti polno zasedene). Menda naj bi še pred koncem leta 2010 ponudili tri nova vozila, posebej prirejena ameriškim potrebam in okusu. Nadomestili naj bi sedanjo jet-to, pripravljajo tudi novo srednjeveliko limuzino v pas-satovem razredu ipd. Toyota plačuje davek Japonska Toyota velja za tovarno, ki izdeluje zelo zanesljive avtomobile. Pred časom je postalo jasno, da je japonska hiša postala največja izdelovalka avtomobilov na svetu in prehitela ameriško korporacijo General Motors (GM), zdaj pa postaja jasno tudi to, da je ta boj za prvo mesto prinesel tudi nekaj nevšečnosti. Kot sporočajo, je Toyota zgolj na Japonskem letos na izredni pregled poklicala kar 470 tisoč avtomobilov. Če k tej številki prištejmo še avtomobile, ki so jih morali poklicati na izredni pregled še drugje po svetu, se izkaže, da je moralo na servise v letošnjem letu kar 594 tisoč avtomobilov. Prav zaradi tega je agencija Consumer Report, ki se ukvarja tudi z ugotavljanjem zanesljivosti avtomobilov, sklenila, da v bodoče ne bo vnaprej priporočala nobene nove toyote brez ustreznih podatkov. gorenje oic ito www.gorenje-oraito.com FILMSKA PRILOŽNOSTI OB NAKUPU TREH APARATOV IZ IZJEMNE KOLEKCIJE ORA-TTO VAM PRIPADA DVD PREDVAJALNIK. Vrhunsko! Velja ob nakupu katerih koli treh aparatov te oblikovalske linije. Samo v Merkurju! Plus na evropskih trgih V letošnjih devetih mesecih je bilo v Evropski uniji (podatki upoštevajo tudi prodajo v državah članicah Efte) prodanih 12,2 milijona novih osebnih avtomobilov. To je za 0,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Morda bi bil plus večji, če prodaja ne bi bila zelo skromna v Nemčiji, torej na najpomembnejšem evropskem av- tomobilskem trgu. Kot kažejo podatki, EU ohranja avtomobilsko rast predvsem po zaslugi razmeroma dobrega posla v novih članicah EU, kajti prodaja je bila na Poljskem v omenjenem obdobju večja za 24 odstotkov. Največ avtomobilov je letos prodala skupina Volkswagen (2,3 milijona), vendar je bil dosežek za 0,6 odstotka skromnejši od lanskega. Sledil je koncem PSA (Ci- troen, Peugeot), ki je posel povečal za 0,8 odstotka, medtem ko je Ford prodajo povečal za 2,1 odstotka. Precej je izgubil Renault (minus 7,5 odstotka), italijanski Fiat pa je zabeležil 7,3-odstotni plus. Renault je v dobrih treh mesecih prodal 25 tisoč twingov, ki jih izdelujejo v Novem mestu; doslej je bil ta avto naprodaj samo v Franciji, Italiji in Sloveniji, sedaj prihaja tudi na druge trge. Audi RS 6 avant Spomladi RS 6 avant Črki RS sta pri nemškem Audiju rezervirani za najmočnejše in najbolj športne izvedenke avtomobilov. Novi dirkač v Audijevem hlevu bo od prihodnje pomladi vsekakor RS 6 avant. To vozilo bo poganjal bencinski 10-valjnik z neposrednim vbrizgom goriva (FSI), gibno prostornino 5,0 litra in orjaškimi 426 kW/580 KM (navora je za 650 Nm). Ta avto bo naprodaj samo v avant (karavan) izvedbi, zato ne bo le športnik, pač pa bo imel tudi uporabno velik prtljažnik (1.660 litrov). Po tovarniških podatkih bo avto zmogel največ 250 km/h (najvišja hitrost je elektronsko omejena), do 100 km/h bo pospešil v 4,6 sekunde, do 200 km/h pa bo pripeljal v 14,9 sekunde. Sicer pa razmerje teža/KM, ki je 3,5 kg/KM, tako ali tako pove vse. Transporterjev jubilej Točno pred 60. leti se je začelo življenje že skoraj kultnega VW transporterja. Ideja o takšnem vozilu se je porodila nizozemskemu uvozniku vozil tovarne Volkswagen Benu Penu. Ko se je transporter pred šestimi desetletji prvič pojavil na cestah, so mu ljudje dali ljubkovalno ime bulli, avto pa je bil sestavni del nemškega gospodarskega čudeža v 60. letih prejšnjega stoletja. Transporter je seveda doživel veliko različnih predelav, gotovo je bil tudi zelo priljubljeno vozilo v 70. oziroma v času gibanja flower power. www.radiocelje.com Renault twinge MERILCI PljETOKA ZRAKA VW. AUDI, SKODA-1.9 TDI liSIElilKATALIZATOR UNIVERZALNI LAMDA SONDE KOMPRESORJI KLIME m.: 1)3) 411.41.71 "TORBO KOMPRESORJI ~ H,SERVO VOLANSKE ČRPALKE Št. 93 - 23. november 2007 ORMACIJE 27 it ednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. BRUNARICO na stavbnem zemljišču, 7*8, voda, elektrika, št., 3 km iz Celje, parcela I.MO m2, prodam za 52.000 EUR.Telefon 040 495-135. 6020 PRODAM FORD fiesta 1,25, reg. do 4/2008, prodam. V račun vzamem dober Apn 6. Telefon 041 550-466, popoldan. 5875 ŠTIRIK01ESNIK Bastian, 400 cm3, 4 WD, priklop, vikla, nov, registriran, prodam za 3.700 EUR. Telefon 041482-820. 5941 MEGANE 1,4 m, tdz, letnik 10/1998, rdeč, 2drustvo-sns si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03) 4225190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torekin petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto- grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Dunajska 5, direktor Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič. Urednik fotografije: Cregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: Iedruk@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.lediiik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk m Št. 93 - 23. november 2007 Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.si NOVI TEDNIK fEDRILO Nagradna križanka 31 HOROSKOP Ona: Prej bo mogoče omajati skalo, kot pa trmo partnerja. Poskusite z majhno zvijačo in uspeh vam bo. Pa tudi partner ne bo imel prav nič proti, saj bo takšna sprememba v vajino življenje vnesla novo svežino. On: Naleteli boste na nepričakovane težave, ki pa jih boste s pomočjo prijatelja kar hitro rešiU. Proti koncu tedna se vam obeta nepričakovan obisk, ki vas bo vsekakor razveselil. TEHTNICA Ona: Dosegli boste nekaj lepih uspehov, kar nekomu ne bo všeč. Bodite previdni, kajti človeška zloba ne pozna meja! Na koncu se boste tej škodoželjnosti le smejali, sedaj pa je potrebna predvsem previdnost. On: Ni se vam treba bati posledic, saj je neljub dogodek že skoraj pozabljen. Še vedno pa se ne boste odrekli statusu previdnega opazovalca, saj je ena boleča rana več kot dovolj za romantika. Nagradni razpis 1. nagrada: bon za dve kosili v Gostilni pri Kmetec in knjiga Mohorjeve družbe Michel Zink: Žongler naše ljube gospe 2. nagrada: 2 karti za drsanje in za bazen Golovec ter knjiga Mohorjeve družbe Remi Brague: Evropa, rimska pot 3. - 5. nagrada: vstopnica za drsališče in za kopanje v bazenu Golovec Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 29. novembra 2007. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 16. novembra 2007. Rešitev nagradne križanke iz št. 91 Vodoravno: SPOL, TRTA, RATO, ITON, TI, KAKA, IRANEC, ŠMINKA, IRA, AKO, KALAN, KALIF, LAP, ARILAMIN, TUNDRA, RIA, INTER, ROAR, JODLAR, EMONA, NT, ENARE, NABAVA, DIDA, LINGOT, NR. GARONNE, TARAS, SITO, EKA, TAT, AD, RUK, OH. ARO, ELA, ZARNIK, SAR ABIDOS Geslo: Brazilski nogometaši v Milanu. Izid žrebanja 1. nagrado - bon za tri nedeljska kosila v Gostišču Hochkraut in knjigo Mohorjeve družbe Michel Zink: Žongler naše ljube gospe, prejme: Karolina Klepej, Mala Breza 28, 3271 Šentrupert. Ona: Zadnje čase ste bili kar malo preobremenjeni, zato je pravi čas, da si privoščite nekaj časa tudi zase. Odpravite se v fitnes ali pa samo na prijeten sprehod, ki vam bo vsekakor pomiril napete živce. On: Čustveno boste neuravnovešeni, ker boste hoteli pokazati, da ste lomilec src, zraven pa se boste sami zaljubili, kar vam bo v precejšnji meri porušilo načrt. Je že tako, da gre življenje včasih svoja pota! 1 i 3 4 5 6 7 8 9 10 11 112 13 114 115 16 17 Ona: Skozi posel boste spoznali osebo, ki vam bo hitro prirasla k srcu. Ravnajte tako, kot vam veleva srce, in videli boste, da bo simpatija obojestranska. Obeta se vam izredno zanimivo ljubezensko obdobje. On: Kmalu boste postavljeni pred zahtevno nalogo, od katere bo v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj situacije. Za pomoč boste poprosili nekoga, ki ste ga še pred kratkim precej zanemarjaU. Težko bo. DVOJČKA **,STRELEC a Ona: Največja napaka bi bila, če bi želeli prisiliti prijatelja, da bi živel po vaših pravilih. Zanesljivo bi ga izgubili, zato nikar ne pretiravajte. Za dosego cilja je treba včasih tudi malce popustiti! On: Opravili boste pomembno nalogo, nato pa si boste oddahnili in si privoščili počitek, ki ga že dalj časa potrebujete. Toda tudi tu ne boste imeli miru, saj se vam obeta prav zanimiva ljubezenska dogodivščina. Ona: Namesto, da se vdajate malodušju, poprimite za delo in kaj hitro boste opazili, da so bile težave le plod neaktivnosti. Prijeten pomenek ob kavi vam bo razkril tudi tiste stvari, ki so bile doslej povsem skrite. On:. Neuspeh v poslovnem življenju naj vas ne skrbi. Ljudje, ki so vam storiU krivico in vam naprtili nevšečnosti, bodo to tudi popravili. Posvetite se najbližjim in se sprostite. Prihajajo boljši časi! 2. nagrado - bon za nedeljsko kosilo v Gostišču Hochkraut in knjigo Mohorjeve družbe Remi Brague: Evropa, rimska pot, prejme: Nataša Kugler Žerjav, Slatina 15,3201 Šmartno v Rožni dolini. 3. - 5. nagrado - knjigo Mohorjeve družbe Alojz Rebula: Zvonovi Nilandije, prejmejo: Doroteja Krofi, Petrovče 171, 3301 Petrovče, Gerhard Ramšak, Lindek 3, 3213 Frankolovo in Edvard Vranjek, Na zelenici 8, 3000 Celje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. Ona: Kupili boste tisto, kar ste že dolgo načrtovali. To se vam bo splačalo, pa tudi premislili ste že dovolj, tako da se ne bojte napačne investicije. Popazite na poteze konkurence! On: Zakaj se sedaj jezite na ostale; kar ste iskali, ste tudi dobiä. Kdor se igra z ognjem, se na koncu ponavadi pošteno opeče! Ne bodite trmoglavi, ampak čimprej spremenite način življenja. Lažje bo! KOZOROG jj» Ona: Pustite sanjarjenje drugim, vi raje konkretno zagrabite za delo. Tako tudi rezultati ne bodo izostali. Prijatelj vam bo prinesel slabo novico, ki vas bo v veliki meri presenetila. On: Prijatelj vam bo prišepnil pomembno novico, ki bo v veliki meri spremenila vaš pogled na ljudi v okolici. Še posebej to zadeva prijetno neznanko, za katero do sedaj niste pokazali kdo v manja. Ona: S partnerjem se bosta odločila za važno potezo v vajinem odnosu, kije očitno prav tisto, kar si želita oba. To bo vsekaJcor še dodatno učvrstilo razmerje in načrte za skupno prihodnost. On: Čeprav sedaj mislite pesimistično, se bodo stvari, ki vas skrbijo, razvile popolnoma drugače, kot ste pričakovali. Zato samo brez skrbi! Tudi v ljubezni se vam obeta precej dobra kombinacija. DEVICA Ona: Navezali se boste na nekoga, ki vam bo nudil vse tisto, za kar ste bili v zadnjem času prikrajšani. Pazite, da ne izgubite tudi njega. Nikar se ne imejte za tako enkratno osebo, saj ste prav takšni, kot vsi ostali. On: Imeli ste odlično priložnost, toda niste je docela izko-ristiU, ker ste vztrajali pri napačni zvezi. Še je čas, da to popravite! Treba bo le potegniti prave niti in vse se bo uredilo kar samo od sebe. VODNAR Ona: Igranje s prihodnostjo se vam utegne še kako maščevati, zato se nehajte zaletavati z glavo v zid. Raje ga obidite, kot vsi normalni ljudje. To vam bo prihranilo tako bolečine kot tudi vse dragocenejši čas. On: Ne računajte s tem, da vam bo partnerka kar tako odpustila zadnji spodrsljaj, saj postaja zaradi vaše raztreseno-sti že rahlo nestrpna. Preveliko tveganje vam lahko prinese le izgubo, zato premislite dvakrat. Ona: S popolnoma novim pristopom boste napravili na prijatelje kar precejšen vtis. Izkoristili boste trenutno situacijo in prav hitro se boste znašli v prijetni moški družbi. Pazite na čustva. On: Nekdo vas bo iskal, vi pa se mu boste vztrajno izmikali. Pazite, da se vam takšno obnašanje ne bo nekoč še maščevalo, saj bo prej ali slej prišel trenutek, ko boste mogoče tudi vi potrebovali prav to osebo. Št. 93 - 23. november 2007 m PLAVAJOČI Dva viteza akademskih palm: desno Slavko Deržek, levo Borut Alujavič Slavku Cankarju je letos pripadla čast, daje lahko odprl sod, pri tem je njegovo početje budno spremljal Pavel Matjaž. Mlado vino in tradicija Praznovanje prihoda mladega francoskega vina beaujolaisa v Gostilni Matjaž v Celju postaja tradicionalno.; Vsak tretji četrtek v novembru se namreč, tako kot drugod po svetu, v tej gostilni združijo kultura, promocija frankofonstva in uživanje ter druženje ob odličnem vinu in jedači. Letos ni bilo nič drugače, saj so tudi tokrat, ob Ani in Pavlu Matjažu, svoj delež prispevali še Slavko Deržek, nosilec francsskegä odlikovanj a vitez akademskih palm, harmonikar Zoran Zorko in Slavko Cankar, eden od direktorjev v Cinkarni Celje, ki je letos odprl sod. Foto: ALEKS ŠTERN Celje je dobilo novega doktorja znanosti. Svoj doktorat z naslovom Slovenci in Slovaki med avtonomijo in centralizmom 1918-1939 (1941) je šno ubranil Tone Kregar Disertacija na 330 straneh je Tončku vzela več časa kot je sprva mislil. A k tem 330 stranem je v Času priprav dodal še kar nekaj deset strani tekstov za koma^ de Mi2. V katerih je že tako doktor za rokenrol. Tone Kregar je tako prvi dr2 v Celju. Foto: GREGOR KATIČ Štajerska noč v Ljubljani V Cvetličarni Mediapark v Ljubljani je bila v torek prva Štajerska noč, na kateri so nastopile skupine Lačni Franz, Mi2 in savinjska zasedba Kačji pastir. Štajersko noč, ki naj bi postala tradicionalno sre- čanje širom po Sloveniji, naj bi spremljal tudi izvirni štajerski grb - simbolni spremljevalec dogodkov, povezanih s tem delom rodne grude. Na javni natečaj za zbiranje grba, ki bi izražal predanost lju- bezni, vinu, glasbi, športu, kolinam, prijateljstvu in veselju nasploh, zaenkrat predlogov še ni prišlo. Zato se čimprej opogumite, saj glavne nagrade, združene kar tri v eni, ne gre zamuditi. MJ Se je Zoran Predin lotil ušesa pevca Šukatjev Igorja Misdarisa ali mu le po štajersko zašepetal na uho?Misdaris mu je verjetno odgovoril: »Ne mi dihat za ovratnik...« Vitina energija za otroke »Naše otroke želim odvaditi in odučiti nestrpnosti do drugačnosti, ki je v današnji kapitalistični družbi vedno večji problem. Na prvo mesto postavljam čustveno inteligenco, ki se oblikuje predvsem v družini. Ko pa otrokom tudi s pomočjo različnih predmetov in fotografij govorim o tem, kako težko živijo njihovi vrstniki drugod, v Burkini Faso na primer, upam, da bo v njih nekaj ostalo. Na otroke še lahko vplivamo...« je po dveh nastopih v prepolni dvorani Kulturnega doma v Slovenskih Konjicah utrujeno, a zadovoljno, ker so ji otroci prisluhnili z vidnim zanimanjem, po-vedala vsestranska umetnica in ambasadorka Unicefa Vita Mavrič. MBP _ PLESKARSTVO PORAyNAVA ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? BREZPLAČNA QgQ J g ] £ FASADERSTVO MUGLER