FOR Freedom AND Justice NO. 56 Ameriška f A AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MORNING NEWSr^rv AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, July 23, 1985 VOL. LXXXVII Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Reagan se vrnil v Belo hišo — Danes bo sprejel kitajskega predsednika WASHINGTON, D.C. — Preteklo soboto se je predsednik Reagan vrnil v Belo hišo, teden dni torej po uspeli operaciji, ko so kirurgi odstranili rakast tumor v njego-Veni debelem črevesju. Reagan okreva brez Nravstvenih komplikacij, zdravniki pa poudarjajo, da bo popolno okrevanje trajalo do ^ tednov. Že v ponedeljek se je Reagan srečal s svojimi sodelavci. Predsednik je v skrbeh Predvsem zaradi zastoja v zveznem kongresu, ker kongresniki ne napredujejo v oblikovanju zveznega proračuna za fiskalno leto *986. Proračunskega osnutka, ki ga je bil ^eagan sam predložil, kongresniki nočejo odobriti v celoti, razne kompromisne rešitve Pa ne dobijo večine v obeh kongresnih domovih. Nič ni boljšega glede Reaganovega Predloga o reformi zveznega davčnega siste-ma. Danes bo Reagan sprejel v Beli hiši Li Nannian-a, kitajskega predsednika, ki je na Jradnem obisku v ZDA. ZDA in Kitajska °do podpisale razne sporazume, med njimi !udi sporazum o sodelovanju na področju idrske energije. Bela hiša je naznanila tudi, da bo Rea- sprejel septembra letos novega sovjet-ke8a zunanjega ministra Eduarda Ševard- nadzeja. °ložaj v Južni Afriki se zaostruje — Vlat Pr(>8lasila izredno stanje —* Več sto oseb aretiranih v zadnjih dneh PRETORIJA, J. Af. — V zadnjih t Pth so bile množnične demonstracije čr ^ev> ki nasprotujejo sistemu aparteida v t . ®zeli. Južnoafriška vlada je strogo reagira Je bilo več oseb ubitih, več ranjenih in ar anih. Kljub temu se neredi nadaljujejo urnski demonstranti iz dneva v dan nap, lnejši. Tarče demonstrantov so predvse s 1 črnci, ki sodelujejo z oblastmi. Zara< Ndov je vlada proglasila izredno stanj , uaj lahko oblasti aretirajo osumljeni . ez kakega sodnega postopka in jih zadrži j0 v priporu za nedoločen čas. Včeraj je Reaganova administraci. je°^no kritizirala južnoafriško vlado, ki c ^govorna za nemire in nezadovoljstvo j eh. Tisti,, ki aktivno nasprotujejo aparte Žr>V '*U^n‘ Afr'k*> so sicer zelo kritični d ga ^er menij°' da je bil predsednik Re; Be? ^°^aj Pasiven do Južne Afrike. Stališ« hiše in State Departmenta je, da ZD 'skajo na južnoafriško vlado, naj začr ^ stc>Pno opuščanje aparteida. Kritiki f ijnij°> da to ni dovolj in da bi lahko ZD ieid C 0c**0^i*nejš0 vlogo v borbi zoper apa ^rabski teroristični napad v Kopenhagenu eks Copenhagen, Da. — včeraj sta ekJ3 °dirali dve bombi v tem mestu. Prva let | 0zija je razdejala pisarno ameriške homt!46 Northwest Orient. Druga 8oo ■ Poškodovala staro judovsko sina-Ce yln sosednji dom za judovske upokojenih e^sPl°z>jah je bilo ranjenih 27 oseb, 3 e,im v resnem zdravstvenem stanju, o *(jra ’ nekem alžirskem turistu, pa menijo Vn*ki, da bo najbrž podlegel ranam. pre Zgovornost za teroristično dejanje je C 0 šiitsko muslimansko gibanje Dži-eiskj dejanje naj bi bilo maščevanje za izra-Lju naPad na muslimansko vas v južnem °anon u, do katerega je prišlo preteklo nedeljo. Danski policisti-so izjavili, da so priprli 6 oseb, ki jih zaslišujejo. Izraelsko sodišče obsodilo tri judovske teroriste na dosmrtno ječo — Ubili naj bi bili 3 palestinske univerzitetne študente JERUZALEM, Iz. — Včeraj je sodišče obsodilo tri judovske teroriste, pripadnike podtalne judovske protiarabske teroristične skupine, na dosmrtno ječo, ker so bili ubili 3 palestinske univerzitetne študente. Teroristi so se zagovarjali, da je bilo njihovo dejanje samoobrambnega značaja. Kot kaže, pričakujejo obsojeni teroristi skorajšnjo pomilostitev od predsednika Izraela. Pomilostitev podpira celo zunanji minister in bivši predsednik vlade Jitžak Šamir. Izraelsko javno mnenje je tudi v večini za pomilostitev. Predstavniki palestinske skupnosti v Izraelu trdijo, da je bila sodna obravnava zoper judovske teroriste farsa. V severnovzhodni Italiji se je zrušil jez — Val vode in blata je uničil vas Stava — STAVA, It. — Pretekli petek se je nenadno zrušil jez v severovzhodnih italijanskih Dolomitih. Val vode in blata, visok po nekaterih vesteh do 30 metrov, je drvel po ozki dolini in uničil vas Stava, v kateri je bilo poleg domačinov tudi veliko turistov. V nesreči je izgubilo življenje po zadnjih poročilih najmanj 217 oseb, od teh so reševalci našli 199. Vse žrtve so italijanski državljani. Začela se je preiskava o vzrokih nesreče. Jez je bil last nekega podjetja, ki je kopal rudo. Lastniki podjetja pravijo, da niso odgovorni za nesrečo, tožilec Francesco Simeoni pa je dejal na tiskovni konferenci v Trentu, da se bodo morda morali zagovarjati pred sodiščem lastniki in drugi uslužbenci podjetja. Do takšne nesreče v civilizirani državi kot je Italija, je dejal Simeoni, naj bi smelo nikoli priti. Saj nismo del tretjega sveta, je pripomnil. -Kratke vesti - Ženeva, Švi. — Danes se sestajajo naftni ministri OPEČ držav, torej že drugič v zadnjih dveh tednih. Ministri še vedno iščejo kompromisno rešitev glede cene nafte in tudi količine nafte, ki jo bodo proizvajale oziroma pošiljale na svetovno tržišče posamezne OPEČ države. Ključno vlogo bo igrala Saudska Arabija, ki je najbolj prizadeta zaradi padajoče cene nafte. Saudci trdijo, da so pripravljeni znatno povečati količino nafte, ki jo pošiljajo na trg, kar bi najbrž znižalo ceno soda nafte na 20 ali celo na 15 dolarjev. Key West, Fla. — Potapljači so našli potopljeno špansko ladjo — potopila se je že 1. 1622 — in na morskem dnu zlato in srebro, vredno kar do 400 milijonov dolarjev. Kot kaže, gre za celih 36 ton srebra, zlata in zlatnikov. New Orleans, La. — Organizacija žensk NOW je izvolila za svojo predsednico 45 let staro Eleanore Smeal, aktivistko, ki je napovedala boj tistim, ki nasprotujejo splavu. Moskva, ZSSR — Novi poveljnik Varšavskega pakta in prvi namestnik obrambnega ministra ZSSR je maršal Nikolaj Ogar-kov. Ogarkov je bil izgubil visok položaj na vojaški lestvici pod režimom sedaj pok. Konstantina Černenka. Tokio, Ja. — Predsednik Toyota podjetja je dejal danes, da bo njegova firma zdradila tovarno za sestavljanje avtomobilov v ZDA. Kje bo tovarna, ni povedal. Toyota bo gradila podobno tovarno tudi v Kanadi. Iz Clevelanda in okolice Piknik Slov. šole pri Sv. Vidu- Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v nedeljo, 28. julija, svoj vsakoletni piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. opoldne bo pri Spominski kapelici darovana sv. maša, po maši bo pa na razpolago okusno domače kosilo, prav tako druge različne dobrote. Vsi prijazno vabljeni! Pobiranje asesmenta— Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala asesment v četrtek, 25. julija, po 6. uri zvečer, v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Zahvala— G. Polde Zupančič je daroval Slovenski šoli pri Sv. Vidu $10 v spomin pokojne ge. Vide Dovjak. Odbor staršev se za lepo darilo iskreno zahvaljuje! Ustreljen po pomoti— Včeraj zjutraj je policist ustrelil 52 let starega Jamesa A. Novaka iz Lockyear Ave. v senklerski okolici in sicer po pomoti. Policist je zasledoval nekega osumljenca, videl pa je Novaka, ko je le-ta stal pri oknu v svoji hiši, v roki pa imel puško. Policist je mislil, da gre za osumljenca, in je ustrelil, pri tem pa nedolžnega Novaka huje ranil v prsnem kosu. Preiskava je v teku. Obsojen zaradi umora— Pred 5 leti smo v našem listu poročali o izginotju brez sledu 8 let stare Tiffany Papesh, ki je živela s svojim očetom na Maple Hts. Obtožen ugrabitve in umora mlade Papesheve je bil neki Brandon Lee Flagner, to kljub temu, da trupla Tiffany Papesh še niso našli. Včeraj je porota obsodila Flagnerja zaradi umora. Sodnik je izrekel kazen v obliki dosmrtne ječe, očetu Tiffany Papesh pa je žal, da ni v veljavi za ta primer smrtna kazen. Novi grobovi Frieda Slogar V nedeljo, 21. julija, zvečer je v Wickliffe Country Place umrla 80 let stara Frieda Slogar, rojena Breskvar, vdova po 1. 1981 umrlem Johnu, sestra Vide Skrjanc ter že pok. Raymonda in Carolyn Novinc, teta Friede Levar, Dolores Hruška, Rudyja Škrjanca, Carol Hoberg, Raymonda Breskvarja, Ronalda Breskvarja, Marilyn Fiorette in Michelle Ackerman (Okla.), zaposlena kot tajnica in računovodkinja pri Central National banki 25 let, do svoje upokojitve, članica ADZ št. 40. Privaten pogreb je bil iz Grdinovega pogrebnega zavoda na pokopališče Vernih duš. Spominska sv. maša bo jutri, v sredo, dopoldne ob 9. v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. Družina bo hvaležna za darove v pokojničin spomin American Cancer Society. Nevburški dan— To soboto bo vsakoletni Nevburški dan na ADZ letovišču v Leroyju. Ob 5. pop. bo »polka maša« (maševalec bo rev. J. Ozimek). Za ples bo v večernih urah igral Vadnjalov orkester. Vabljeni. Na obisku iz Slovenije— Na obisk je iz Slovenije prispela ga. Milena Brezar s hčerko Alenko. Nahaja se pri družini Florian Sekne, 2233 Country Club Dr. v Wickliffu. Milena je sestra Marije Sekne. Dobrodošli! Rojak umrl— Dne 12. julija je v Spring Hill, Fla. umrl 76 let stari Edward J. Bukovec, mož Florence (Andrews), oče Judy Stafanick in Marthe DiPuccio, 5-krat stari oče, stric, brat Emila in Frances B. Weyant, član ADZ št. 18. Pogreb je bil v Floridi. R.I.P. Spominski dar— Irena Valič, Norwood Rd., je darovala $20 Ameriški Domovini v spomin na pok. moža Staneta Valiča. Iskrena hvala! Folklorni festival— Festival slovenske folklore, katerega prireja Slovenski folklorni inštitut, in na katerem bo prvič v ZDA v takšnem obsegu predstavljena Slovenska kmečka ohcet, se bo vršil v soboto in nedeljo, 10. in 11. avgusta, na ADZ-AMLA letovišču v Leroy, Ohio. Vstopnice za festival si lahko nabavite v predprodaji pri članih inštituta in pri Tony’s Polka Village na E. 185. cesti in trgovini Tivoli v poslopju SND na St. Clair Ave. Avsenikov nastop— Poročali smo že, da bo v Clevelandu ob 25-letnici Frank Sterletove Slovenian Country House nastopil Avsenikov ansambel iz Slovenije in sicer 14. septembra, ob 8. uri zvečer, v Cleveland Music Hallu. O nastopu bomo še poročali, vendar svetujemo, da si nabavite vstopnice že danes, ker gredo najboljši sedeži hitro v prodaj. Vstopnice so po $13 in $15 in jih lahko dobite pri g. Sterletovi restavraciji na E. 55. cesti, pri Tony’s Polka Village na E. 185. cesti, ali pri vsaki »Ticketron« podružnici. Plavalni bazen odprt— Slovenska pristava naznanja, da je plavalni bazen odprt vsak dan in sicer od 11. ure dopoldne dalje. VREME Pretežno soncfio in lepo danes z najvišjo temperaturo okoli 11° F. Sončno tudi jutri, z najvišjo temperaturo okoli 83° F. V četrtek spremenljivo oblačno in soparno, z najvišjo temperaturo okoli 88° F. Vroče bo tudi v petek. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: RT. REV. MSGR. LOUIS B. BAZNIK NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $ 1 8.00 - 6 mos.; $ 1 5.00 - 3 mos. Canada: $42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 No. 56 Tuesday, July 23, 1985 ®a^j§||g*>83 Dr. Ljubo Sire ai.dei) Misli o slovenski bodočnosti Sedaj nastaja vprašanje, ali tržišče more funkcionirati, ako ni zasebne lastnine. Kolektivno odločanje v gospodarstvu namreč onemogoča odgovornost in riziko — tveganje. Za to, za kar odgovarjajo vsi, ni odgovoren nihče. Tudi se je izkazalo za nemogoče, uvesti kolektivno tveganje, ker le-to zahteva, da delavci za odločitve, ki jih sprejmejo, odgovarjajo, kolikor so napačne, s tem, da se jim znižajo dohodki. Dohodkov pa ljudem, ki se z njimi ravno komaj preživljajo, ni mogoče zmanjšati. V Dragi je profesor Pirjevec v pripombah k mojemu predavanju rekel, »da smo bili v zadnjih desetletjih priča ogromnemu razvoju, ki ga pač moramo vzeti kot bazo za našo prihodnost«. Profesor Pirjevec ima očitno kakor mnogi drugi zgraditev brez števa tovarn za razvoj. Razvoj to res je, kolikor te tovarne proizvajajo, kar ljudje potrebujejo, in se tudi proizvodnja tovarn med seboj ujema. Kako zgrešena je bila komunistična graditev, najboljše kaže dejstvo, da so delavski dohodki v Jugoslaviji v zadnjih nekaj letih padli nazaj na raven iz I. 1 967, brž ko je Jugoslavija nehala dobivati ogromne kredite in pomoč iz tujine. Ker so delavski dohodki dosegli predvojno raven šele okoli I. 1 958, to pomeni, da so se delavske mezde ves čas komunističnega gospodarjenja, to je v štiridesetih letih, dvignile za manj kot 100%. To je več kot porazno, če upoštevamo, da so komunisti vsako leto zabili okoli 30% narodnega dohodka v investicije, katerih edini končni cilj pač ne more biti drugega kot zvečanje standarda. Docelo zavestno uporabljam izraz »zabili«, ker so bile te investicije kar tako in niso veliko prispevale k blaginji. Če ni pri nas danes večje revščine, kot je, gre zasluga predvsem prihrankom gastar-beiterjev, ki so jih toliko preklinjanj tuji kapitalisti tako »izžemali«, da so za naše razmere bogati, vsekakor precej bolj bogati kot delavci, ki so ostali doma in so zanje tako nesebično skrbeli naši komunisti. Razen tega tudi pomaga iznajdljivost prav teh ljudi doma, ki komunistični oblasti navkljub delajo na črno in na sivo. Morda sem seveda profesorja Pirjevca napačno razumel in njemu »ogromen razvoj« ne pomeni panično ustanavljanje neproduktivnih in zavoženih podjetij marveč to, da so »določeni voditelji« uspeli »iztrgati se iz določenih stalinističnih predpostavk in začrtati nove poti«. Toda ta druga možna razlaga njegovih izvajanj mene prav nič bolj ne prepričuje. Kakšen ogromen napredek vendar je, če nekdo najprej trdi, da je Stalin najpopolnejše bitje, ki vse ve in vse razume, nato pa iz njega naredi zlodeja, ker je Stalin hotel v svoji vsevednosti prav njega, določenega voditelja, spraviti s poti. Odslej velja po mnenju tega določenega voditelja ali določenih voditeljev, da ne ve vsega Stalin, temveč da vedo vse »jugoslovanski določeni voditelji« in da imajo radi tega oni pravico vladati. To je stalinizem brez Stalina. Dejansko je od vseh obljub, kako se bo ljudem dobro Slovenska šola pri Sv. Vidu vabi na Slovensko pristavo CLEVELAND, O. - Počitek nam je vsem potreben! Utrujeno telo ni sposobno za delo, pa naj bo to telesno ali duševno. Zato so tudi šole čez poletje zaprte. Učenci slovenske šole pri Sv. Vidu že skoro dva meseca uživajo svobodo in so v prelepem letošnjem poletnem času gotovo že pozabili na težave preteklega šolskega leta. Odbor staršev slovenske šole pa deluje po nekoliko drugačnem urniku. Zanj se bo šolsko leto končalo šele prihodnjo nedeljo, s piknikom na Slovenski pristavi, na katerem ste prav vsi dobrodošli. Vsak meščan si želi čistega in svežega zraka. Zakaj bi ga iskali drugje, ko pa je tega prav na prijetni Slovenski pristavi v izobilju. Poleg tega boste z obiskom pomagali šoli in mladini, ki je željna učiti se materinega jezika. Da bo mogel vsak čim več prostega časa preživeti v naravi, bo v nedeljo, 28. julija, na Pristavi z vsem preskrbljeno. Ob dvanajstih bo pri kapelici na Orlovem vrhu sveta maša, takoj nato pa bo v obednici na voljo kosilo. Za mladino bodo sredi dneva pripravljene igre, poleg tega pa je tudi pristavski plavalni bazen stalno odprt. V zabavo vseh, bo proti večeru izveden srečelov, s katerega se bo nekdo odpeljal s kolesom na deset prestav. Še enemu namenu naj bi služil šolski piknik. Odbor išče zagotovila, da bo v prihodnjem letu dovolj mladine v šolskih klopeh. Zato prosi starše, da že na tej poletni prireditvi prijavijo učence za prvi razred in otroški vrtec. Za obstoj slo- Avseniki pridejo v Cleveland V soboto, 14. septembra, bo v clevelandskem Music Hall nastopil znani Avsenikov ansambel iz Slovenije. V Cleveland pride ansambel ob priliki 25-letnice Frank Sterletove Slovenian Country House restavracije. Vstopnice so po $13 in $15 in jih imajo g. Sterle, Tony’s Polka Village in Ticketron. venske šole je to zadnje najbolj važno. Če v tem uspe, bo po končanem pikniku tudi odbor staršev vesel nastopil zaslužene počitnice do jeseni, ko se bodo spet odprla šolska vrata. Na svidenje na Pristavi! JML Kalifornijski poročevalski koš STOCKTON, Kalif. - Šole so zaprla svoja vrata za poletni oddih. Tukajšnja slovenska mladina je pokazala sledeče uspehe: Tanija Underwood, hčerka pokojne Karmen Underwood-Drnovšek, ima srednješolsko diplomo. Študije bo nadaljevala na domačem koledžu. Moja vnukinja je graduirala iz osnovne šole z odliko. V jeseni bo stopila v katoliško srednjo šolo. Čestitke obema mladima Slovenkama! Krščena sta bila otroka družine Ghilarducci in sicer sinček Kole in njegova sestra Dresden, Dekliško materinsko ime je Drnovšek. Novice iz Argentine — Rudolf Smersu, sedanji predsednik Narodnega odbora za Slovenijo, nekdanji predsednik slovenskih begunskih taborišč v Italiji, je resno obolel na očeh. Potrebna operacija ni imela zadovoljivega uspeha. Še večja nesreča ga je zadela, ko je odvzela levemu očesu precejšen del vida. V dnevih 1. in 2. junija je bila velika spominska proslava v velemestu Buenos Airesu. Dne 1. junija zvečer je bila slovesna akademija, naslednji dan pa se je brala slovesna maša v buenosaireški katedrali ob navzočnosti okoli 3000 ljudi. Iz cerkve je odšla povorka na kraj, kjer stoji spomenik generala San Martina. Pisec poroča, da je bil dolg sprevod nekaj izjemnega tudi za Buenos Aires, mesto, v katerem živi dobrih 10 milijonov prebivalcev. Naši tamkajšnji rojaki slave tudi 25-letnico zidave slovenskih domov. Slovenske tečaje godilo, ko bodo komunisti na oblasti, ostalo samo to, da so komunisti res na oblasti. Svojo oblast krčevito branijo in se še vedno obnašajo, kot da zares samo oni vedo, kaj je za Slovence dobro in prav. V resnici prav oni nimajo pojma, kaj je dobro in prav, ker jim pamet mori marksizem, ki nima z resničnostjo in pravičnostjo nobene zveze. Rečemo celo lahko, da Slovenci ne bomo mogli nikamor naprej, dokler se ne znebimo komunistične vlade in komunistične ideologije. To seveda ne pomeni, da bi morali ljudem prepovedati, da verjamejo v marksizem, toda preprečiti moramo, da ga z nasiljem nalagajo nam ostalim. Brez tega za Slovence ni »novih poti«. Mogoče delam profesorju Pirjevcu krivico, toda vtis imam, da ima za »določenega voditelja«, ki je začrtal »nove poti«, umrlega Kardelja. Za vso resnobo moram k temu pripomniti, da smatram Kardelja za navadnega bedaka. Res je, da je o mrtvih treba govoriti le dobro in da izraz »bedak« ni umerjen, toda čas je, da nas popade sveta jeza ob misli na ljudi, ki so toliko domišljavi, ki toliko govoričijo in napravijo toliko škode in zla kot Kardelj. Tudi o mrtvem Goe-bbelsu se človek ne izraža spoštljivo. Kardelj ni imel pojma o življenju, kakršno je — treba je prebrati le njegove spise. (dalje na str. 4) obiskuje preko 500 učencev, srednješolske 250 dijakov, visokošolski pa ima okoli 50 slušateljev. Naše vodstvo tam posveča vso pažnjo mladini v želji, da se bodočim rodovom ohrani materinski jezik. Kaj pa ta številka »13«? Ali je samo praznoverje, ali se v resnici skriva za njo nekaj nerazumljivega? Naj pojasnim. Bila je sobota, 13. julij3-Komaj sem se skobacal na noge po slabo prespani noči, že sem po nesreči razbil najlepšo in ženi najpriljubljenejšo prenosno svetilko. Bilo je e začetek. Okoli 10. ure dopoldne me je nečakinja peljala z avtomo bilom v trgovino. Nisva se za mudila več kot 20 minut. ° sva zopet sedela v avtomobi u, se ni hotel vžgati. Končno sva odprla pokrov in presenečena opazila, da si je nekdo iz zaklenjenega pokrova prilas11 baterijo. Po več ko enourni zamu 1 sva prispela domov in nas močno krvavečo ženo. PeS je zelo globoko ugriznil v prs in smo le s težavo ustaV'| krvavitev. No, do noči je ^ mir, a še pred polnočjo sm našli odprta vrtna vrata, k3 ^ ra vodijo na cesto. Našega Ps pa je vzela noč in ga še c*ane j ko to pišem, po 48 urah nazaj. Ta nesrečna številka 13* ^ še večja smola: rojen sem e 1913. Ali imate kak nasv^ kako naj spremenim r°Js leto? ugoslovansko kulturno ruštvo v Stocktonu: Članstvo tega društva na>^ 5a. Društveni odbor se za ta za razne izlete, Pou^ave :zika in društvene žaba _ udnje pismo članstvu raz spehe, prav tako pa ^ ovabilo in prisotnost na e :med mnogih sestankov ju^ ovanskega konzula fancisca. Doslej še ^ togli ugotoviti točno p° 1 , ripadnost tega nov0g||)avenci :nega društva, zato i plevah - mutno ne bomo sofl ^fa|. Lepe pozdrave vsem ^ cem vošči Maks Sib10 Federacija sl°veI,^L upokojenskih k\w vabi na svoj P^1^. CLEVELAND, O. - Fed5ib ja slovenskih upok0Je jetni klubov bo imela svoj piknik v sredo, 14. avguS* . . ______ Tl^oth JVU' na farmi SNPJ, na Heath voli0 Kirtlandu, Ohio. ^a.^ tUdi bodo razna okrepčila 1 ^rj. pijače bo dovolj. Chuc ^ vec godba bo igrala za P ^ Federacijo sestavljaj0 a) kojenski klubi iz ®ar J0imeS Euclida, Girarda, H clajr Ave., Maple Hts., S‘',juClna Ave. in Waterloo Rd-vabljeni! Klub slov. upokojen0 v. St. Clair Ave. ima naro° ^ tobus za ta piknik. Ak° ^0 v senklerski okolici in eVo- na piknik z avtobusnih1 zom, naprošeni ste, da Ričete Stanleyja Franka n 9761. ) i I \ 3 » 3 e e o li a o it li il o & ia 5, li n ia t, |0 a- ti- j« e. je ifl O' in io lO j V' tci ili. il- ;ir^'' Kai Pa ste mislili, ko ste videli, da je stanovanje tako ^etano? Mislila sem, da je mož iskal spet čisto srajco. ŠE O SLOVENSKEM DOMOBRANSTVU 5. — Rupnik je bil skrajno nerazpoložen do Anglo-saksoncev. Odgovor: Dobro razpoloženi do njih, če ne celo slepo zagledani vanje so bili samo slovenski in drugi lahkoverneži v Evropi, marsikateri od njih plačan z britanskim zlatom, ki so mislili, da se Anglosaksonci bojujejo za njihove, ne pa zgolj za svoje koristi. In so se, razen plačanih, vsi krvavo razočarali. Od Poljakov do Francozov in kar je vmes, s Slovenci vred. Rešila se je samo Španija, ker je general Franco trezno in zgolj v luči njenega blagra presojal Roosevelta in Churchilla, Hitlerja in Stalina. Tudi Rupnik se v svojem nezaupanju do njih ni motil. Uvodničar sam ne pokaže posebne simpatije do Anglosaksoncev, saj Angleže takoj v začetku trdo obsodi zaradi njihove sramotne prevare v zvezi z Vetrinjem. 6. — Ni še ovršena trditev (čigava?), da je bila domobranska prisega (na ljubljanskem Stadionu 20. aprila 1944) ideja generala Rupnika, gotovo pa je, da jo je podprl s svojo avtoriteto. Odgovor: Trditev ni bila ovržena, še manj pa je dokazana. Prisego so s svojo avtoriteto podprli tudi drugi vidni slovenski civilni in cerkveni zastopniki, navzoči med njo na Stadionu. General je bil kot predsednik uprave za Ljubljansko pokrajino podvržen volji in zapovedi nemških oblasti, oni drugi pa ne. Zaradi tega je Rupnik moral v korist Slovencev požreti marsikaj, kar se mu je osebno upiralo. Prisega ni v ničemer vplivala na končno usodo domobrancev. Srbski četniki, ki so se z njimi zatekli na Koroško, niso prisegli nikomur, pa so bili prav tako poslani v smrt. Do-zdaj dostopni britanski dokumenti nikjer z besedo ne omenjajo prisege kot kakega vzroka za vrnitev domobrancev. In komu so prisegle množice slovenskih nevojakov, vrnjenih z vojaki vred? Britanci med dolgim zasliševanjem generala Rupnika jeseni 1945 v Vidmu (Udine) prisege niti v misel niso vzeli, kaj šele, da bi mu jo bili šteli v zlo, kakor tudi ničesar drugega ne. V angleškem uradnem zapisniku o njegovi izročitvi titovcem januarja' 1946 je v oklepaju zapisano, da je bil njegov primer za britanske vojaške oblasti še v tistem trenutku neodločen (undecided), kar pomeni, da niso bile prepričane o kaki njegovi krivdi. O tem je pred leti obširno pisala tudi Ameriška Domovina. 7. — Nerazumljivo je bilo, zakaj 13.000 domobrancev ni napadlo in uničilo črno-meljske komunistične republike (v Beli krajini). Odgovor: Če bi bilo po Rupnikovem, bi se bilo to zgodilo vsaj poleti 1944, a se ni smelo. Likvidacijo te zadnje rdeče postojanke je prepreče- II. del val major Schumacher, zvezni častnik med slovenskim domobranstvom in nemškim poveljstvom. Lahko, da je to počel po navodilih od zgoraj, lahko pa na svojo pest pod vplivom operne pevke Manje Mlejniko-ve, svoje priležnice in partijske vohunke, s katero mu je tovariško postregla Osvobodilna fronta. Ženska je poprej bila posteljna »drugarica« Gasto-nu Gambari, generalu faši-stovske milice in požigalcu slovenskih vasi. Po vojni je za to prejela eno najvišjih partizanskih odlikovanj. Schumacherja so domobranci pozneje sami likvidirali. Spomladi leta 1944 so partizani napadli utrjeno postojanko primorske Narodne straže v Črnem vrhu nad Idrijo, na italijanski strani stare meje z Jugoslavijo. General Rupnik si je prizadel vse, da bi Nemci dovolili domobrancem iz Ljubljanske pokrajine iti reševat oblegance v Črnem vrhu. Dovoljenja ni bilo, vas in njeni branilci so bili uničeni. Oba primera postavljata na laž obrekovanje v omenjenih uvodnikih, da so Nemci Rupniku zaupali, domobranstvu pa ne. Zaupali niso ne enemu ne drugemu. 8. — V začetku leta 1945, piše Stare, se je pri njem oglasil rajni župnik Anton Merkun s prošnjo, naj bi dosegel, da bi vse slovenske vidne osebnosti podpisale spomenico na Hitlerja, naj da Slovencem samostojno državo po zgledu Slovaške. Stare je župnika pregovoril, da mu je pustil osnutek vloge in drugo sežgati, češ da bi bil tak korak narodno poguben. Odgovor: Tudi za to trditev ni drugega dokaza ko Staretova beseda. A tudi, če bi Rupnik bil za poskus take skrajne možnosti, ne bi bil med Slovenci prvi ne edini. O podobni začasni in zasilni rešitvi za Slovenijo v primeru razpada Jugoslavije zaradi njenega zapleta z vojno proti Nemčiji, je že poleti 1940 premišljal takratni nesporni politični vodnik slovenskega naroda in predsednik jugoslovanskega senata, dr. Anton Korošec. Misel na to možnost je tudi povedal nekaterim ljudem svojega zaupanja. V zastopstvu, ki je šlo aprila 1941 prosit Hitlerjevo vojaško poveljstvo v Celju, naj bi Nemci priznali Sloveniji avtonomijo po slovaškem zgledu, Rupnika ni bilo. Pač pa je bil v njem kateri njegov poznejši nasprotnik. Tudi ni bilo Rupnikovega zastopnika v odposlanstvu, ki je malo pred koncem vojne odrinilo iz Ljubljane v Zagreb ponujat Paveliču federacijo Slovenije z Neodvisno državo Hrvatsko. Pavelič je predlog odbil. Navzlic vsemu temu pa je edini Rupnik še danes osumljen takega domnevnega poskusa za rešitev Slovencev v skrajni sili in stiski, naj ga je že kdor koli prosil za to. General Rupnik je mesto predsednika Ljubljanske pokrajine pod nemško zasedbo sprejel, ker so ga zastopniki vseh treh tedanjih slovenskih političnih strank, v prvi vrsti Staretove Slovenske ljudske, na moč rotili, naj se žrtvuje v korist lastnega trpečega naroda (in zanje). Zagotavljali so mu vso pomoč pri njegovem delu na tem mestu. General se je njihovim prošnjam vdal, čeprav je vedel, kaj s tem tvega zase. Na njegov sklep je odločilno vplivalo prigovarjanje ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana. Politiki so žal to obljubo brž prelomili. Začeli so med sabo tekmovati za politično premoč v bodoči Sloveniji, katero so si zamišljali po vzorcu predvojne. Poleg tega so se vrgli v spodkopavanje Rupnikove avtoritete v ljubljanski nekomunistični javnosti in domobranskem vodstvu, ki je postalo terišče raznih častniških zarot. Med moštvom in med podeželskim ljudstvom so taka prizadevanja jalovo spodletela. A razpravljati o posledicah tega početja ni naloga pričujočega zavračanja neutemeljenih obtožb na generalov račun. Urednik Ameriške Domovine je v pripombi k prvemu uvodniku o slovenskem domobranstvu pravilno poudaril, da vloga, ki so jo v slovenski sodobni zgodovini igrali Rupnik in druge vplivne osebnosti, še ni v celoti ocenjena, vsaj objektivno ne. Ni mogoče kakšno obdobje človeške zgodovine ali kakšno zgodovinsko osebnost kar izključiti iz nadaljnjega raziskovanja, češ da zdaj že vse vemo in razumemo. Kaže, da hočejo nekateri med nami to za vsako ceno preprečiti in objektivno zgodovino prehiteti z neutemeljenimi, brezdokaznimi osebnimi sodbami. Ne povedo pa, zakaj. Spričo vsega tega je treba reči, da so se celo slovenski komunisti do generala Rupnika izkazali za bolj objektivne kakor pa tisti, za katere je nesel na prodaj svojo čast in glavo. (Dalje na str. 4) Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - Janez Rant DOBRILJUDJE - Zgodba slovenske družine v ZDA — XVII. nadaljevanje Čez tri leta je šel profesor v pokoj. Na univerzo je še šel od časa do časa, ordinacijo pa je oddal svojemu najmlajšemu tovarišu z univerze, ki je zadržal tudi njegovo tajnico. Zdaj so večino leta preživeli v Vermontu. Veliko stanovanje v New Yorku je bilo kar prazno in zapuščeno, ker ni bilo nikogar tam. Vse ponudbe, da bi hišo prodal, je profesor odklanjal češ, kaj bo pa delal z denarjem. Ko so se oktobra 1952 vrnili v New York, je začel profesor pešati. Peter je govoril z njegovo bivšo tajnico in jo rotil, da pregovori profesorja, da se podvrže natančnemu pregledu. Ta je to storila. Profesor je takoj uganil, da je s tajnico govoril Peter. Zato ji je naročil: »Peter preveč skrbi za mene. Meni ni nič. Hočem shujšati nekaj funtov, da bom manj nosil okoli. Da ga ne bo skrbelo, mu povej, da sem se dal pregledati in da je vse v redu.« Toda tudi tajnica mu ni verjela. O Božiču so ostali kar na farmi in so hišo v Stowe obiskali samo mimogrede. Stowe je postal smučarsko središče na vzhodu. Smučarjev je bilo vsak dan več in vožnja z avtom je bila počasna in naporna. Profesor se je na farmi vidno popravil. Z bratom je obujal spomine, politiziral, delal sprehode. Večkrat ga je Peter zapeljal v Middlebury ali Burlington, kjer se je sestal s prijatelji in znanci. 9 Nekoč sta bila Peter in stric sama v dnevni sobi. Peter je imel strica vsak dan rajši. Bil je z njim vedno prijazen in ljubezniv. Njemu bi mogel zaupati stvari, ki bi jih profesorju ne mogel nikoli. »Peter, kaj te teži?« je začel stric. »Že nekaj dni opažam, da si nemiren. Meni zaupaj. Pomagal ti bom, če bom le mogel.« »Res je, stric, prav imaš. Ne vem, kako bi začel, da me boš prav razumel. Profesor je Cathy in meni prva skrb! Tako dober je z nama! Drži naju, a naju ne potrebuje. In zdaj je bolan! Jaz vem, da nekaj ni v redu z njim, a ne vem, kaj in kako bi mu pomagal. Zdi se mi, da tudi on to čuti, a noče povedati. S Cathy bi mu rada služila, dokler bo živ, pa naj pride karkoli. »Prihranila sva skoraj $20.000. »Rada bi kupila tu nekje farmo in se vrnila k zemlji, od katere so naju odtrgali. Tam bi se naselila, ko ne bo več profesorja. Rada bi imela otroke in želela, da se rodijo in rastejo na farmi. Moj rod živi na istem gruntu v Sloveniji že preko 400 let. Jaz bi moral ta rod nadaljevati, pa ga ne bom mogel nikoli. Zato bi rad začel v tej zemlji svobode nov rod Wohlgemuthov, pa ne vem, kako začeti. S Cathy hočeva ostati pri profesorju, dokler bo živ oziroma, dokler naju bo hotel držati. »Toda dokler sva s profesorjem, ne moreva imeti otrok. Do zdaj sva se ravnala po knjigi nekega avstrijskega profesorja in tako Cathy ni zanosila. Ne vem, kako dolgo bova to zdržala. Zakon brez otrok, je kakor cerkev, ki nima vernikov. Pustiti profesorja in imeti otroke, pa zopet ne moreva. Ostati z njim pa pomeni, ne imeti otrok. In oba si jih tako želiva!« Stric se je zamislil, nato je spregovoril: »Čez nekaj dni ti bom povedal, kaj mislim. Od tebe potrebujem zaenkrat samo eno potrdilo. Ti in Cathy nočeta živeti v mestu, tudi če bi imela za to priliko. Vidva želita živeti na farmi in tam ostati do konca vajinih dni?« »Tako je,« je odgovoril Peter. Nekaj dni kasneje sta sedela s stricem po večerji sama v jedilnici. »Dragi moj Peter,« je začel stric. »Stvar je urejena. S Cathy ostaneta pri profesorju, dokler bo živ. Farme ne bomo kupovali, vsaj za enkrat ne. O pravem času boš zvedel, zakaj. Profesor je vsa leta čakal, kdaj bo Cathy zanosila. Ker ni, je pač mislil, da je neplodovita. Otroci ga ne bodo odbijali, ampak še bolj privezali na vaju. Ves srečen bo, če bo videl, da je Cathy postala mamica. Kako lepa mamica bo to, je rekel! Zato vržka proč tisto knjigo avstrijskega profesorja in začnita delati otroke! To je najin nasvet!« Peter je komaj dojel dobroto obeh bratov. Solze so mu silile na oči. Samo »Hvala stric, hvala!« je spravil iz sebe. 10 Neko jutro profesor ni prišel na zajtrk. Cathy je nekaj časa čakala, nato pa je poklicala Petra, da pogleda, kaj je z njim. Našel ga je v postelji. Mirno spokojno je ležal, kakor da bi spal. Poklical ga je prvič, drugič, tretjič, vsak čas glasnejše. Ni se oglasil. Stopil je k postelji, potipal čelo; bilo je še toplo. Prijel ga je za roko; žila je še bila. Stopil je v dnevno sobo in telefoniral zdravniku, namestniku profesorja. Bil je še doma. Obljubil je, da pride takoj. Ko je zdravnik videl, da se profesor ne zave, mu je dal injekcijo in odredil prevoz v bolnišnico. (Dalje prihodnji torek) Anton M. Lavrisha ATTORNEY-AT- LAW (Odvetnik) Complete Legal Services Income Tax-Notary Public 18975 Villaview Road at Neff 692-1172 Misli o slovenski bodočnosti (nadaljevanje s str. 2) Če Slovenci hočemo naprej, moramo ven iz besedne megle, ki jo je širil Kardelj in ki jo še širijo njegovi učenci. Profesor Pirjevec se vprašuje, »če bi Slovenci, kljub temu, da so nekako kritično ubrani nasproti današnji situaciji, sprejeli izhod, ki bi zavrgel in zanikal vse izkušnje, ki si jih je Slovenija pridobila v zadnjih desetletjih.« Moje mnenje je, da je glavna skušnja, ki so si jo Slovenci mogli pridobiti po vojni ta, da je komunizem tudi v kardeljevski varianti poniglavost in nesmisel. Morda se večina Slovencev res ne bo soglasila s tako mojo diagnozo — tega jim ne morem ubraniti, toda v tem primeru po svoji vesti ne morem ničesar prispevati k reševanju Slovencev iz sedanje zagate. Nekateri sicer ne gredo tako daleč, da bi hoteli ohraniti kardeljevščino, toda še vedno govorijo o »socializmu«. Na misel mi prihaja oporočenik Bojan Štih. Žal ne pove, kaj si pod tem izrazom predstavlja. Ali naj bo socializem planiranje, ali samoupravljanje, ali preprosto hudo obdavčenje tistih, ki prispevajo h gospodarskemu napredku, da bodo dobro živeli tisti, ki prispevajo malo ali nič, dasi niso za delo ne premladi, ne prestari, niti niso drugače onesposobljeni? Vsega tega ne vemo, toda vedeti bi morali, če naj o socali-zmu smiselno govorimo. Vedeti bi morali tudi, kako naj bi tak ali drugačen socializem funkcioniral, in dobiti odgovor na argumente, ki pravijo, da nobeden od teh socializmov funkcionirati ne more. Kako si jaz sam zamišljam ureditev gospodarstva v Jugoslaviji in Sloveniji, sem povedal že v Svobodni Sloveniji 7. in 14. julija 1983. Obstoječa podjetja naj še kar naprej ostanejo pod režimom samoupravljanja, toda podvržena morajo biti finančni disciplini. Kar je važno, je to, da naj bi zasebna podjetnost dobila svobodo, da ustanavlja podjetja vseh vrst in konkurira samoupravnim podjetjem. Taka rešitev bi mogla gospodarstvo potegniti iz blata. Toda pogoj za vsako rešitev je, da partija izgubi monopol na oblast. Svobodna Slovenija (4.VII.1985) Še o slovenskem domobranstvu (nadaljevanje s 3. str.) Leta 1980 je Cankarjeva založba v Ljubljani objavila drugo izdajo knjige Rupnikov proces, ki jo je po uradnih zapisnikih pripravil Dušan Želje-znov. Njeno jedro sestavlja dobesedni generalov zagovor pred vojnim sodiščem četrte jugoslovanske rdeče armade. V njem je general med drugim poudaril: »Dvakratnemu italijanskemu nadzorstvu, vojaškemu in režimskemu (fašističnemu od aprila 1941 do septembra 1943), kot tudi zelo pomanjkljivemu življenju, so se pridružile še strahotne bajke proti meni. Jasno je, da me je tako klevetanje bolelo, ker bi se bil za svojo osebno korist lahko stokrat ponemčuril, po-hrvatil ali posrbil, pa tega nisem storil, ker sem bil vedno ponosen na to, da sem Slovenec, in sem si vedno prizadeval, da bi s svojimi skromnimi sposobnostmi in poštenim delom delal za narod. Kljub svoji simpatiji do nemškega naroda sem se pa vedno in brez vsake rezerve odkrito priznaval za Slovenca. »Nekega dni, zdi se rni, da je bilo 14. septembra (1943), sem prejel od nemškega konzulata vabilo, naj se kot župan mesta Ljubljane udeležim sprejema vrhovnega komisarja za Jadransko Primorje in gau-leiterja Koroške, dr. Rainerja, na meji (Ljubljanske pokrajine). Povabil me je popoldne na razgovor v pokrajinsko upravo. Tam je bilo poleg nemških funkcionarjev tudi nekaj slovenskih (političnih?) osebnosti. »Vrhovni komisar me je sprejel kot mnogo starejšega človeka in vojaka visokega ranga z izbrano pozornostjo. Potem me je z močnim poudarkom takole nagovoril: »Gospod general, vem da ste neupogljiv Slovenec. In preden bova govorila dalje, vam izjavljam, da se krivice, storjene vašemu narodu 1941. leta, ne bodo nikoli več ponovile, temveč bo storjeno vse, da bo lahko svojo ljudsko individualnost razvijal dalje.« »Vprašal me je, ali bi bil pripravljen sprejeti dolžnosti šefa pokrajinske uprave. Odgovoril sem: samo pod pogojem, da mi ne bodo postavljali ovir pri vračanju narodu njegove nacionalne zavesti.« Kateri takratnih slovenskih politikov bi se bil nemškemu visokemu oblastniku in Hitlerjevemu osebnemu pooblaščencu drznil odgovoriti tako? Rupniku ta presenetljivi pogum danes priznavajo celo komunisti, ki so ga dali obsoditi na smrt. Željeznov na drugem mestu piše: »Ura je bila natančno 14:00 (4. septembra 1946), ko je avtomobil pripeljal na strelišče. Ko je (general Rupnik) stopil iz avtomobila, je mežikal v sončno svetlobo: »Ali so mojo prošnjo za pomilostitev ugodno rešili?« je vprašal nav- zoče tožilce, sodnike in zasliši valce. »Ne, sporočiti vam m°' ramo, da so vašo prošnjo za pomilostitev zavrnili,« so povedali malce presenečenemu Rupniku. Nič se ni upiral, ko so ga vodili proti strelišču. Pa tudi oči mu niso zavezali. v »Sedem mladih knojevcev (KNOJ, Korpus narodne obrambe Jugoslavije, RpzooJ' ša UDB) je že stalo v ravmi vrsti in čakalo na ukaz. Ob 16:1® je zagrmela salva eksekucijskega voda. »Živel slovenski narod!« je bilo slišati poslednje besede nekdanjega generala jugoslovanske vojske Leona Rupnika. Rupnika je zadelo pet krogel; štiri v prsi, ena med njimi v srce, peta mu je prebil3 vrat... »Ko človek danes prebit3 sodbo, se nehote vpraša, kako da so Rupnika ustrelili, Roeae' nerja in Hacina pa obesm-Obešenje tako v sodstvu kakor tudi med ljudmi šteje za o6' častno, ponižujočo smrt za podla dejanja...« Komunistični časnikar s ten1 prizna, zatrdno ne na svojo pest — da general Rupnik n‘11 po prepričanju svojih najhuj ših nasprotnikov ni zagr^1 nobenega sramotnega, naf°’ dno-izdajalskega dejanj3; Tega ga zdaj dolže le imajo najmanj pravice do tega. Takemu pisanju ob 40-letn' ci poslednje usode domobran stva in ob 39-letnici junaško smrti njegovega vodnika n i moč reči drugače ko ubijaWe mrtvih. Odpadli duhovnik dr. tod Mikuž, bivši partizan profesor za zgodovino tak imenovanega narodnoosvobo dilnega boja na Kardeljevi un1' verzi v Ljubljani, je pred 2 ■ leti za 10. zvezek Slovenske0 biografskega leksikona (Aka demija znanosti in umetnost1’ Ljubljana 1960) prispeval P0^ datke o Rupnikovem življenJ in vojaški karijeri. delo med revolucijo je ura _ komunistični zgodovinar 0 nil takole: »Ker je bila narodno osv bodilna borba od začetka ta ljudska revolucija, Rupn’ ^ vega delovanja med vojno moremo šteti kot kvislinštv^! pač pa je bil Rupnik Pra kontrarevolucionar.« To pomeni, da ga niti slo^ venski komunizem nima ^ narodnega izdajalca, tem^f a za ideološkega in v°ja^ ,e > nasprotnika. S sramoto iz ga skušajo štirideset let p° ^ govi smrti za slovenstvo obme' tavati tisti, ki mu ne rn°rk0 odpustiti, da so ga sloven!)0. ljudstvo in slovenski do . branci imeli radi, ter ga tis11 njih, ki so preživeli 8r° komunistične revolucije v ^ veniji, imajo složno r^1 ,j danes. Zaradi tega bo sv spomin nanj živ, ko bodo n ^ govi sramotilci že zdavnaj zasluženo utonili v P023*50^« tabor ZDSf” (Konec) Kanadska Domovina XXVI. Slovenski dan — a Dan slovenske mladine u o TORONTO, Ont. — Leto 1985 je bilo proglašeno za leto mla- a dine. V tem letu naj bi še posebno obravnavali vprašanja in Probleme, pred katerimi danes stoji doraščajoča mladina, v Papež Janez Pavel II. je ob svojem obisku v Kanadi prete- e Mo leto v svojih govorih veliko skrbi posvetil zlasti mladini, j. Na olimpijskem stadionu v Montrealu, kjer se je zbralo 70.000 r- padcev in mladenk, jim je takole govoril: »...junaško se bo- 0 iujte kljub vsem težavam. Ljubite življenje, bodite kreativni, j. izvijajte svoje talente in bodite prisotni, kjer in kadar se oblici kuje vaša bodočnost. Bodite goreči v veri do Kristusa, ki je 1- edini, ki vam v vaši mladostni nejasnosti, težavah in strahu i- Pred bodočnostjo, lahko da notranji mir in smisel vašemu a Oljenju.« o j Globoke in pomenljive besede, vredne, da jih tudi naša d sl°venska mladina razmišlja in jih vzame k srcu. Zato je Slo-la Vei>sko-Kanadski svet letošnji 26. Slovenski dan posvetil naši mladini. Predvsem zato, da se naši delavni mladini da prizna-■a nie za njihova prizadevanja in voljo pri kulturnem udejstvova-o nK tako v okviru folklore, glasbe, gledaliških nastopov ali c- 0r8anizacijskih funkcij. Vse to je del naše slovenske biti, naše' i. kulture, našega narodnega izživljanja. Vse to pa malo pomeni, )t ni povezano s pristnim slovenskim duhom, ki izhaja iz tr- e- dnih krščanskih korenin. Brez močnih korenin še tako lepo :a drevo usahne in se posuši. Poseka se in vrže v ogenj. Nujno je v ; t0rei> da mlado listje črpa hrano iz zdravih in močnih korenin, m c*a °stane zeleno in drevesu daje njegovo lepoto, io ; ^ Tako je tudi z našo mladino. Če se bo bojevala kljub vsem iti kavarn, razvijala svoje talente in ostala kreativna in goreča v j- Veri do Kristusa, bomo Slovenci še v 21. stoletju živeli kot zo 10' še ,tli Je' in PB Slovenska mladina! Velike naloge leže pred vami. V vaših ro^ah je bodočnost slovenskega naroda! Če je vaše srce na Pravem mestu, boste vztrajali kot so vztrajali vaši starši in starŠi pred njimi, ker slovenstvo se iz roda v rod ohranja. Člen S|e v verigi, ki se ne sme pretrgati! V tem je bodočnost sloven-a doma in na tujem. Zato pozivam vso slovensko mladino: Dvignite glave slo- enski mladci in mladenke! Narod potrebuje vaših mladih ^er8ij, vaših talentov in kreativnosti, vašega mladega zagona y navdušenja, vaše življenjske sile, da bo z novo močjo zaži- , 0 in zažuborelo slovensko narodno življenje in z njim nova uočnost, katere kovači boste vi, mladina, kri naše krvi, v 0rttci karantanskih svobodnjakov in prvih nosilcev naše v re- To naj bo odtlej vaše poslanstvo: Bojevati se vkljub teža- sJ!1, v ljubezni do slovenskega naroda in do Kristusa najti .lsel svojemu življenju. Za to se bojujte in v tem boju vztra-Jujte. Pridite na 26. Slovenski dan, ki je vam posvečen, da sku-v ° Proslavimo naše slovenstvo in skupno izpričamo našo jul'° * V ^°®a> nar°d in domovino. Na svidenje v nedeljo, 28. Ja> na Slovenskem letovišču. ^________________________________________Otmar Mauser ^anada praznovala 1 1 8-letnico svojega rojstva T0R "ekcj °NTo, Ont. — Kanada, del v^nja angleška kolonija in v rija e 'kega britanskega impe-'u l’l^e *et0s L julija praznova-jitve etnico svoje samoosvo- ''ipfjv^ka samostojnost pa ie bil t 3 P°tom revolucije, kot ^avah ° S*u^aj v Združenih dr-?Vw.if|. P®5 jo je prinesel čas V"’ ^ friče^kega proces, ki se je je britanski parla- »Ct: l%rii Londonu sprejel in H i\| laL° imenovani »Bri taUsko0Lth Arnerica Act« (Bri-k everno-ameriška listi-r° S° sestav'*' delegati kolonij in katero je julija 1867 britanski parlament sprejel in potrdil. S tem aktom oziroma listino, je Kanada postala »Dominion« s svojo reprezentativno in odgovorno vlado in tako na podlagi demokratske svobode svojih državljanov nastopila pot v samostojnost. Ob koncu prve svetovne vojne je Kanada že vodila svojo zunanjo politiko in imela nad njo popolno kontrolo. Z Westminstrskim statutom iz leta 1931 je Kanada postala samostojna in neodvisna država s polnomočnim državnim parlamentom in s popolnim nadzorstvom nad svojo zakonodajo in upravljanjem kanadskih državnih poslov. Zadnje vezi, ki so Kanado še vezale na britanski parlament, so bile prerezane leta 1982, ko je kraljica Elizabeta II. podpisala novo kanadsko ustavo, katero je kanadski parlament 1. 1981 sprejel in odobril, skupno z listino o človečanskih pravicah in svoboščinah, ter z dodatno revizijsko formulo. Ta konstitucijski razvoj Kanade iz kolonije v samostojno in neodvisno državo je vzelo precej časa. Vendar je pri tem treba poudariti dejstvo, da v tem obdobju ni prišlo do večjega krvoprelitja, in da je Kanada danes ena izmed najbolj svobodnih, demokratičnih in naprednih dežel v svetu. V tej dobi je dosegla stopnjo socialnega reda, da je lahko vzgled drugim narodom, ki stremijo za družbeno ureditvijo, kjer bi vladalo razumevanje, strpnost, individualizem, skupno z versko in narodno raznolikostjo. Mislim, da je nekdanji pomožni minister za državljanstvo in kulturo ontarijske vlade, Hon. Bernard Ostry, to naj lepše izrazil v govoru, ki ga je imel na drugi konferenci Kanadskega sveta o multikulturni in medkulturni vzgoji 10. novembra 1984. Dejal je med drugim: »...Naš namen (ontarijske vlade, op. pis.), kot v Ottawi, je, da ostanemo v stiku z različnimi etničnimi skupinami in njihovimi kulturami in da jim pomagamo organizirati institucije, potom katerih se bodo novi državljani lahko izražali in dobili zagotovilo sodelovanja v širšem družbenem krogu. Kar bi rad poudaril, je to, da ni bilo samo rečeno: ‘Bodi multikultura!’ in bi s tem nastalo njeno rojstvo. Multikultura je že bila. Stoti-soč rož je že cvetelo! Vse, kar je vlada storila, je bilo, da je temu cvetju dala možnost, da še naprej cveti!« To je Kanada, kakršno mi danes poznamo. V njej »cvetimo«. V tej deželi smo našli ne samo kruh za naše telo, našli smo nov dom in spoznali pravi pomen svobode, ki je vir vsega človeškega napredovanja in izpopolnjevanja, rasti in upanja, osebih in skupnih pridobitev in dosežkov, ki nam sladijo tuzemsko življenje in nas utrjujejo v našem prepričanju, da je svoboda neprecenljiva dobrina, za katero je treba delati kakor za vsakdanji kruh. Tako nam je na enem od Slovenskih dnevov dejal sedaj pokojni dr. Miha Krek. Neštetokrat pa me razočarajo ljudje, ki to svobodo izrabljajo v prid diktatorskih režimov, ki svojim narodom toisto svobodo zanikajo in vsiljujejo svojo ideologijo z orožjem in nasiljem. Tudi naša uboga majhna Slovenija je med temi, in med nami so ljudje, ki kanadsko svobodo izkoriščajo v namene tamkajšnjega komu- Sv. Ciril in Metod proslavljena na 23. Katoliškem dnevu v Torontu TORONTO, Ont. — Letošnji »Katoliški dan«, ki ga skupno prirejata obe torontski slovenski župniji, se je vršil v nedeljo 7. julija 1985 in je bil posvečen sv. bratoma Cirilu in Metodu ob 1100-letnici smrti Metoda. Vreme ta dan ni bilo preveč vabljivo. Oblačno je bilo in za poletni čas tudi precej hladno. Dež pa je hvala Bogu prizanesel. Kljub grozečim oblakom in hladu, se je na Slovenskem letovišču zbralo veliko ljudi, da prisostvujejo proslavljanju teh dveh apostolov slovanskih narodov, da jima na ta način izkažejo svoje občudovanje in istočasno zahvalo za njuno delo, ki sta ga kot blagovestnika opravila med slovanskimi narodi. Slavje se je pričelo s sv. mašo, ki jo je daroval g. France Serec (na obisku iz domovine), s somaševanjem gg. Ivana Jana in Janeza Kopača. G. Kopač, ki je pri maši pridigal, je oba slovanska apostola podrobno prikazal in orisal, zlasti na njuno delo in zasluge pri sestavljanju slovanske abecedne glagolice, v katerem jeziku sta pozneje pridobivala in osvajala slovansko Evropo za Kristusov nauk. Takoj po maši je bila pred kapelico uprizorjena igra »Že-gen sv. Metoda«, katere bese- nističnega režima. Ob praznovanju kanadske samostojnosti in neodvisnosti se tudi mi Slovenci kot novi kanadski državljani oglejmo v ogledalu. Ali smo še tisti, ki smo pred štiridesetimi leti zapustili domovino v iskanju svobode? Ali se še zavedamo, zakaj smo domovino zapustili? V svobodi, ki smo jo našli v Kanadi — takorekoč podarjeni — smo se umrtvičili in nam je ta svoboda postala nekaj samo po sebi umevnega? A narod doma ni svoboden! Duhovna in narodna revščina vladata tam, ker narod ne more sprostiti svojih energij v resnični svobodi in demokraciji, kakršno mi v Kanadi in Združenih državah uživamo. To bi moralo biti na umu vsakega Slovenca v tujini, ki še ljubi slovensko zemljo in se mu po žilah pretaka kri slovenskih svobodnjakov, ki so skozi stoletja trpeli in umirali za slovenske krščanske ideale in nam iz roda v rod ohranjali bogato narodno dediščino, katere varuhi smo tudi mi v tujini, ki živimo v svobodni, samostojni, neodvisni in demokratski Kanadi, ki je sedaj naš novi dom in naša nova domovina. Do take svobode, samostojnosti, neodvisnosti in demokracije, kot jo uživamo mi, ima pravico tudi naš narod doma v matični domovini! Otmar Mauser dilo, opremo in režijo je imel na skrbi delavni Vilko Čekuta. Pri besedilu posameznih vlog mu je bila gotovo v veliko pomoč najnovejša knjiga gori-ške pisateljice Zore Piščanc, ki je lani, poleg knjige »Most čez ocean«, izdala tudi nekoliko romantično orisan življenjepis sv. bratov Cirila in Metoda in sicer v knjigi »Blagovestnika Slovanov«. Dialog je bil dobro zamišljen in naštudiran in je vseboval tisto dinamiko, ki nastane, ko si dva nasprotna tabora gledata iz oči v oči. V tem primeru vera starih Slovanov in njihovi bogovi na eni strani, ter nova krščanska vera, ki sta jo učila sv. brata Ciril in Metod, na drugi strani. Ker je bil to bolj »bralni igrokaz« in ne gledališka predstava, bi k izvedbi pripomnil le, da igra po svoji zgodovinski vrednosti zasluži, da se izpopolni in pripravi za oder. Prepričan sem, da ima Vilko Čekuta sposobnosti, da to svoje delo sedaj oblikuje v dramo (podobno »Krstu pri Savici«), da bomo ob prazniku sv. bratov Cirila in Metoda tudi na odru lahko obnavljali našo versko in zgodovinsko preteklost iz dobe našega pokristjanjenja in tako tudi v gledališki obliki podoživljali notranje boje posameznikov, ki so se trdno oklepali malikovanja, niso pa mogli zaustaviti širjenja krščanstva, katero sta med slovanske narode prinesla sv. brata Ciril in Metod. Ker je pri izvedbi igre sodelovalo veliko ljudi, ne morem imenovati posameznikov, ki so nastopali v različnih vlogah in njihove vloge ocenjevati. Rad pa bi zapisal, da me je veselo presenetil prekmurski mešani pevski zbor, katerega sem prvič slišal peti in to v svojem pokrajinskem narečju. Melanholična melodika prekmurske pesmi me je ganila, četudi besedila nisem popolnoma razumel. Vsekakor pa gre vsem nastopajočim naša iskrena zahvala, da so nam prikazali in predočili čas pokristjanjenja Slovanov in delo sv. bratov Cirila in Metoda in njune vloge, ki sta jo igrala kot slovanska blagovestnika. Otmar Mauser Nova knjiga o zgodovini kanadskih Slovencev: izšla je dolgo pričakovana knjiga, ki v angleškem jeziku obravnava slovensko emigracijo v Kanadi. Čim bom knjigo predelal, bom o njej kaj več napisal. Knjiga se lahko dobi v slovenskih župnijah in v Slovenski pisarni na Manning Ave. Cena knjigi je $15.00. - O.M. - KOLEDAR PRIREDITEV V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost. JULIJ 27. — Nevburška društva ADZ prirede »Nevburški dan« piknik na ADZ letovišču v Leroy, Ohio. 28. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi. 28. — Milwauški misijonski krožek priredi Misijonski piknik na Triglavskem parku. 31. — Lojze Slak ansambel iz Slovenije gostuje na »Staro-krajskem festivalu« na E. 185. cesti. AVGUST 4. — Illinoiska KSKJ Federacija priredi »Illinoiski dan« piknik s sv. mašo ob 11. dop. Piknik bo do 8. zv. pri St. Mary semenišču. 10. in 11. — Romanje Zveze oltarnih društev iz Clevelanda v Lemont. 10. in 11. — Slovenski folklorni inštitut priredi Folklorni festival na ADZ letovišču, Leroy, Ohio. 14. — Federacija slovenskih upokojenskih klubov priredi piknik na SNPJ farmi na Heath Rd. v Kirtlandu. Igra Chuck Krivec. 18. — SKD Triglav, Milwaukee, priredi drugi piknik. 24. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi piknik z večerjo na SP. 25. — Belokranjci priredijo piknik na Slovenski pristavi. Igra Tone Klepec orkester. 25. — Slovenski dom v Collin-woodu priredi letni »Povratek domov« veselico. Od 28. avgusta do 2. septembra bo v Clevelandu in okolici nastopal Lojze Slak ansambel iz Slovenije. Seznam teh nastopov objavljamo ob priliki drugje v AD. SEPTEMBER 8. — St. Clair Rifle klub in Primorski klub priredita piknik na Lovski farmi, 6599 Ravenna Rd. 13. — Kartna zabava v korist Slovenskega doma za ostarele, Romanje v Carey, Ohio— Ga. Mary Dolšak bo sponzorirala romanje na svetišče v Carey, Ohio, v četrtek, 15. avgusta. Zainteresirani jo lahko pokličejo na tel. 481-0870, njen naslov pa je: c/o 125 E. 156 St., Cleveland, OH 44110. v dvorani pri Mariji Vnebov-zeti na Holmes Ave. 14. — Ob praznovanju 25-letnice Frank Sterletove Slovenian Country House nastopa v clevelandskem Music Hall ob 8. uri zvečer Slavko Avsenikov ansambel. 15. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 15. — Oltarno društvo fare sv. Vida priredi kosilo v šolskem avditoriju. 22. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio. OKTOBER 5. — Fantje na vasi priredijo koncert v SND na St. Clair Ave. Gostuje oktet Zvon iz Fairfielda. Začetek ob 7. zv. Igra Alpski sekstet. 6. — SKD Triglav, Milwaukee priredi vinsko trgatev. 6. — St. Clair Rifle Club priredi pečenje školjk na Lovski farmi. 19. — Tabor DSPB Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci. 19. — Glasbena Matica poda koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. 20. — Občni zbor Slovenske pristave. 27. — Slomškov krožek priredi kosilo v dvorani pri Sv. Vidu. Serviranje od 11.30 do 1.30 popoldne. NOVEMBER 2. — Štajerski klub ima martinovanje v dvorani sv. Vida. Igrajo Veseli Slovenci. 8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu. 9. — Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkestra Veseli Slovenci in Tone Klepec 17. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi banket in program na čast Franku J. Lauschetu ob priliki njegovega 90. rojstnega dne, v SND na St. Clair Ave. 30. — Ameriška Dobrodelna Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 1. — Miklavževanje Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Ob 3. uri pop. v šolski dvorani. 8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne. Poročna vabila— Naša pisarna sprejema naročila za tiskana poročna vabila. Deležni boste 20-od-stotnega popusta. Knjige s številnimi vzorci si lahko ogledate v naši pisarni. ANDREJ KOBAL SVETOVNI POPOTNIK PRIPOVEDUJE (nadaljevanje) Revež, opirajoč se na palico, nas je s težavo vodil po visokih stopnicah do pročelja ponosne zgradbe in v prestolno dvorano pravljičnega okrasa. Na vzvišenem ospredju so prestol obdajali drugi sedeži, v dolžini sredi dvorane široke mize iz alabastra, ob stenah pa najmanj petdeset visokih stolov, vse iz slonove kosti in po okusu orientalskih samodržcev. Po zakonu je razlaščenemu ostalo pohištvo v domu, toda vse to nepreračunano bogastvo, kakršnega bi si v naših časih ne mogel privoščiti milijonar, ni preprečilo stradanja maharadže in njegove družine. Ničesar ni smel prodati. Poizkusil sem od strani dvigniti manjši slonokoščeni stol in nisem mogel, sama kost v njem bi stala dovolj za preživljanje družine več mesecev. Kdo v bednem Rangpuru bi sploh kupil tako razkošje. In maharadža ni prodajal, ker bi bilo pod častjo. Načelnik nama je naročil, da ga ne smeva sramotiti s ponudbo, da bi kaj kupila. Dejal je: če bi nama kaj ugajalo, bi morala samo občudovati vpričo maharadže in on bi nama predmet poklonil. Obratno pa naj potem otrokom izročiva dar v gotovini. Nada je torej »občudovala« namizni z zlatimi nitkami in zvončki obšit baržun ter ogromen starodaven krožnik s klasičnimi slikami v alegoriji, predstavljajočimi vojno in mir. Maharadža je oboje poklonil, malčku kraj mene pa sem previdno dal stotak. Maharadža ga je vidno sramežljivo vzel otroku. Ubogega maharadže sem z otrokom vred tudi fotografiral. Slovo iz Vzhodnega Pakistana ni bilo lahko. Tri tedne pred odhodom nisem kosil ali večerjal doma, vsekdar sem bil v gosteh v družinah prijaznih poznancev. Povsod so pripravili kaj posebnega za odhodni-co in povsod sem bil deležen darov za spomin, pa če so bili naklonjeni dostojanstveniki Bengalci ali zahodni Pakistanci v službi v Daki. Zadnje tri dni pred odhodom sem se potrudil s kratkimi obiski bližjih poznancev in prijateljev z namenom, da bi se ne hodili poslavljat od mene na letališču. Polet je bil namreč določen ob sedmih zjutraj in to v ponedeljek, ko večina visokih uradnikov še spi. Prepričan sem bil da sem vsem poslednjič segel v roko, toda ob pol sedmih, ko sem prispel na letališče, je bila čakalnica polna policijskih in vojaških oficirjev ter civilnih uradnikov. Zunaj na peronu je zaigrala policijska kapela, za njo v presledkih pa orkester z mehovi; vsi godci so bili odeti s ceremonialnimi leopardovimi kožuhi. Napili so zdravico, bolj smeli in manj verni s šampanjcem, drugi s palmovim vinom. Pričelo se je trikratno objemanje z vsemi po vrsti. Glavni inšpektor Ismail in nekateri drugi Bengalci, mehke duše, so bili solznih oči. Govorili so mi, da moram priti za poslanika, rekoč, da sem edini med Amerikanci v Pakistanu, ki sem jih razumel. Oba orkestra z vso množico sta me spremljala vse do stopnic letala in tam igrala, dokler se niso zapahnila vrata. Oddahnil sem se od objemov in iskrenih izrazov prijateljstva. Letalo se je začelo premikati proti stezi za vzlet, pa se je nenadno ustavilo. Opazil sem oficirja, ki je na vso moč tekel proti nam. Vrata letala so se odprla, vstopil je načelnik mestne policije, ki se je opravičeval zaradi zakasnjenja. Naročiti je moral pilotu, naj ustavi in mu da priložnost, da mi s pozdravom vošči srečno potovanje. »Dobri in prisrčni ljudje ste. Hvala!« S solzami v očeh se je po objemu poslovil: »Salaam Alejkum!« - »Alejkum Salaam!« Edini »belopoltnik«, ki seje prišel poslovit na letališče, je bil misijonar Daniel Kennerck, ameriški Irec po rodu, najbolj požrtvovalna duša od vseh mojih znancev v Pakistanu. Sestal sem se z njim po enkrat na mesec, če ne v Daki, pa gotovo v okrožju, kjer je opravljal svoj misijonarski in dobrodelni poklic. Na letalu je bil samo en poltnik z zahoda. Opazoval me je že na peronu z gostitelji in še bolj pri slovesu na letalu. Pozneje se je predstavil. Pilot mu je povedal, da nisem Pakistanec, kar sem bil gotovo videti zaradi zagorelega obraza pod kapo iz pakistanske kožuhovine. Dejal je, da me je po slovesnem spremstvu smatral za važno osebo centralne vlade v Karačiju. Predstavil se je kot nadzornik poslaništev. Poslalo ga je ministrstvo za zunanje zadeve v Washingtonu. Čestital mi je, da sem kot Amerika-nec pridobil v Aziji toliko prijateljev in vdanih poznancev med visokimi uradnimi krogi. Obenem je potožil, najbrž nehote, da med diplomatskim zastopstvom, poslaniki in konzuli, ne bi mogel imenovati nobenega, ki bi se Azijcem v resnici priljubil. Slovo od Bengalcev se je ponovilo v prestolici Karači, kjer sem se po opravkih ustavil Še nekaj dni. Prijatelj Kundkar, generalni inšpektor policij6 (pozneje v Bangkoku šef var nostne komisije za južnovzho dne države Azije), mi je dal na razpolago svoj avto, da o i ščem poznance in nekatere urade. Ameriška Domovina je Vaš list! D tnai Preč Orel tel. Nad Defa Frar var. stva Di ned( kvijc MALI OGLASI EUCLID 3 FAMILV SIX - SIX - FIVE, BRIC* AND ALUM. Carpeting-Some appliances, ment. Separate utilities^ ^ car block garage, u Var cond. Good incom Located off E. 222 St. BRICK BUNGALOW Off E. 200 St. Briir Lge. 3 bdrm home. £ janu Ige kitchen. Rec roorT1 p ^ basement. 3 ca. >■ with loft. Price upper $5° ' J WICKLIFFE RANCH “Private Wooded Lot ^ Like new 3 1 Maintenance free siding. | 1 bdrms. Huge kite Pr6t) Florida room. 2 fireP a^ith f*' Walk-out basement , 20 deluxe rec room. 2^ ^ tached garage. Reduc An® mid $90s. 9'iia C-P-M / 8i Realtors 94^6) f dec; NAPRODAJ s# 7-sobna hiša, v okoli . tjr. p Vida. Kličite 432-2053 me I Sej in 6. pop. ,7) (54-57,| 7-3o For Rent Upstairs apt. on E. 67 wpo LC1II o api. »-»1. — - bdrms. Garage. 692-H ' ; S!Va I 31 > S; ^Oia §tv0, For Sale J ily house with * g, j n 1072 E. 67 ,(72 bt|i: 1 _ Call 69M17()(); FOR RENT JS. is, up. St. Vitus 3t . SN American Hom 328- it no«'1 V rvamo zunaj in*«,,). X amo (We waHP eg®* jamo in delam IIMU II 1 \V'r in kopalni%>^ S ndarska m m fONY KRISTA TONY 0 ličite 831-643 *yhl Ho, ličite »cs 1-”'r 'X 23-4444 zve^ V / Nd, ___Sy , USE FOR saIja|0^ SbI house. On® VS rais % I VC| adski roja*'’ 0 jte v AH10 kr amoving I Vjd7' Ui hN Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster "j! Ameriška Slovenska re Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Društvo SV. VIDA št. 25 . vodja: Rev. Joseph Bo- nah preds.: Joseph Baškovič; pod-Joseph Hočevar; taj.: Albin tJ.9 e^' 18144 Lake Shore Blvd., m/. blag.: John Turek. % ig- se-, 3 od ie. :tra in ige Os- 0ebZOrnil<': ^ary Hodnik, James Fr tVeC' ^ornin'k Stupica; vratar: ^ ^urek- Vodja atletike in var7Skih aktivn°sti: Joseph Hoce-stv a.pre9ledovanje novega član-Da vsi slovenski zdravniki. nerH ^V° zboruje vsako drugo kvijo910 °d 10:15 dopoldne pod cer-Prit SV ^ic*a' asesment se ja ne.Pob'rati pred sejo in tudi 25. ?V6,aria 'n25. julija od 6. do 7. ure Sv v- V c*ru^tveni sobi avditorija pri boln ic IC*U ^ slučaiu t>0lezn' nai se ljs( ^ *av' lajniku, da dobi zdravniški nd- 3 3- en- ;es- vitd ■at- ^vo SV. LOVRENCA št. 63 Duhovni’ boi- ''v"1 vodja: Rev. Anthony Re-P'e’cjPredS': Joseph L. Fortuna; pod-dec S'ft ^ay Habian; taj.: Ralph Go-52qi 847 E- Hillsdale- tel- 524' Jarhe'TaP'S,: Mary Ann Sray; blag-d tO Weir- 1 5052 Rochelle Dr., Anij, OH 441 37; nadzorniki: 9'nia F^ B' Lausche- Olga Sray, Vir-E. 8o°rtUna; zastopnika za SND na 323* • St.: Joseph Fortuna, Ralph j-5® Hts .C' zast°pnika za SND na Maple Pec- °sepb Fortuna in Ralph Go- St6r'« k|St0Pn'ka za atlet'ko 'n “boost/- ^Pder UB' ^°®ePb Fortuna in Ralph 4 ] dr. c j travnika: Dr. Wm. Jeric in id4' Jelarcic. -671 53ig a° na 25.-ega v mesecu na 1.3q leet Ave. Začnejo se ob ' s!va JV ^ov' ^^ani sprejeti od roj-: asPsm° leta slarosti. Bolniški 3 ^ujo / 6 centov na mesec in den, £„ . ^ bolniške podpore na te-Sojakj 16 filan bolan 5 dni ali več. j ^VQ s V ^evburgu, pristopite v dru- ■ Lovrenca! i C3f i St' 172- 1^1 are3' e 3t }-S7' Du Bru5tVo SV. ANE št. 150 t/PI; prVn' vodja: Rev. Anthony Re-Angela Winter; pod-^int6r -eten Krofi; taj.: Josephine fa Ber(j t>55 e gg st.; blag.: Lau-'6r'T|l6Ck' Nadzornice: Anna Win-Kresa Zupančič, Helen Krofi; *a SbjQ atberine Zabak; zastopnica L%nina E' 80' St': Alice Arko; ^Ipp KrCa za ®ND na Maple Hts.: S °'; zastopnici za mladinsko Vo- - Josephine Winter in Alice za Federacijo: bier in Josephine Winter. neF' • Nki-\ uosepnine vvinier. A sn , '/si slovenski in družinski. yN1*1 0 er (Jt’ ClJPbi Sakotretjonedeljovmese-' Un Pop. v SND na E. 80. St. V, °Sv- Marije Magdalene 51. 162 S' pV'edsVOdic: Rev' j0Seph B° (3^ . " Frances Nemanich; t.9rv Ann Anna Zakrajšek; taj.: ^id, o^0«, 760 E. 212 St., 0r6hektel- 531-4556; blag, E it Jo nadz K’ zaP's-: Frances No- blOC r>Hine0rniCe: Frances Macerol, .ftO° c6Hca- 0reocic in Mary Palčič; Rosalia Eg. a Ob,iQ "a Palčič; zas t- (A) b. aišek n Federacijo: '40' irt^StiicK. rances Novak, Fr U11 Palčič; zastopni-Anna Frances slovenski ^vdikjh' zdravniki: vsi ■Mg. ta Sg I Sgg Cu- ob l|0 vsako Prvo sredo v 1 ‘ 1. ,t-30 pop. v društveni t^^Se'0^9 Po Sv. Vidu. Ase-25 ° 'ra 2-krat na leto in si- 25. julija od 5.30 g v-s je je clružtveni sobi pri Sv. v ' dan meseca sobota, Pobjr De,ek' Ce je nedelja, pa v Ponedeljek. Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds, Eugene Kogovšek Podpreds, Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 159 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj, Helena Nemec, 541-7243 Blag, Jennie Tuma Zapis, Mary Okicki Nadzorniki: Joseph Ferra, John Obat, Antonia Lamovec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Dorothy Ferra Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8. uri zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7.30 naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak drugi mesec (jan., marec, maj, julij, sep. in nov.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $40,000. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds, Dragica Gostič Podpreds, Frank Kuhel Tajnica: Ludmila Glavan, 13307 Puritas, Cleveland, OH 44135, tel. 941-0014 Pomožna tajnica: Tanja Gostič Blagajnik: Joseph Melaher Zapisnikar: Bogomir Glavan Revizorji: Joseph Lach, Angela Bolha, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Častna predsednica: Theresa Lach Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec, maj, julij, september in november, na domu tajnice ob 7. uri zvečer: februar, april junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., isto ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta pol ure preje. Lodge OUR LADV OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres, Sally Jo Furlich Secy.-treas, Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy, Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Youth Activities: Maureen Furlich Meetings are held the second Wednesday of the month at the secretary’s home, 17609 Schenely Ave., at 7:00 p.m. All Slovene physicians in the greater Cleveland area are qualified to examine prospective members. Društvo KRISTUSA KRALJA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds, Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji. KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Jean Planisek Podpreds, Frances Žagar Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635 Taj.-blag, Rosemary Susel Nadzornici: Marie Gombach, Elsie Watson »Sunshine Committee«: Faye Moro in Jpyce LaNassi. Zgodovinarka: Mary Zimperman Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: Januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds, Mary Stražišar Taj.-blag, Donna Tomc, 1000 Dillewood, Cleveland, OH 44119, tel. 481-9374 Zapisnikarica: Addie Humphries Nadzornice: Vera Bajec, .Toni Zabukovec, Frances Plut Zastopnice SDD na Recher Ave, Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7. uri zvečer v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag, Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Marie Telic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik 1 Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja, aprila, julija in oktobra, od 5.30 do 7. zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Amelia Oswald Podpreds.: Justine Girod Taj.-blag, Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914 Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod Seje se vrše vsak tretji torek v jan., marcu, maju, sep. in dec. v Slov. delavskem domu na 15335 Waterloo Rd., ob 1.30 pop., soba 2. PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds, Olga Dorchak Taj.-blag, Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice-pres, Dorothyann Winter Secy.-treas, Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy, Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Frances Marolt Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds, Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Marie Telic, Frances Kotnik, Frances Macerol Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag, Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harold Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, John Nestor, Edward Pečjak; mladinski koordinator: Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., Cleveland, OH 44119 tel. 481-7554 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Secy, Anne Cecelic Auditors: Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Joseph G. Petrič Medical Examiner; Dr. Anthony Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 7:30 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škrlj Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis, Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seje: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS št. 8 Preds, Vida Zak Podpreds, Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag, Sophie Matuch Zapis, Jennie Kapel Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds, Albert Amigoni Podpreds, Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 St., Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnick Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop. Društvo DANICA št. 11 President: Louise Graham Vice-Pres, Julie Zak Secretary: Mimi Turk, 23790 Effingham Blvd., Euclid, OH 44117 Treasurer: Mimi Turk Rec. Secy, Mary Hrovat Auditors: Josephine Trunk, Ann Bell Medical Examiner: Dr. A. Spech Meetings: Second Tuesday of the month, 2 p.m., AMLA Home Office, 19424 S. Waterloo Rd. Društvo RIBNICA št. 12 Preds, Louis M. Šilc Podpreds, John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, OH 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Frances Tavzel Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Louis M. Šilc / Mladinski koordinator: Carole Czeck Seje: Seje v I. 1985 bodo ob 2. pop. v dneh 21. julija, 20. oktobra, in 22. decembra, v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd. Zastopniki: Klub društev - John Cendol; Slov. nar. dom. - John Cen- (dalje na str. 6) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster (nadaljevanje s 5. str.) dol, Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. ■ Frances Modic, Frank Plut, Louis šile; Slov. dom za ostarele -Louis Šilc, Frances Modic, Frank Plut; Slov. čitalnica: F. Tavzel Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIRU št. 24 Preds.: Agnes Žagar; podpreds.: Ann Perko; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80. St., Cleveland, OH 44105, tel. 341—7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Mary Prosen, Mary Sever. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. nar. domu na E. 80. St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna Šilc, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Primosch, Josephine Cimperman, Jane Royce Youth Coordinator: Joanne For-dyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnik, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; roditeljica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Mary Kokal; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Maria Ribič, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Najsv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Greg Hribar Podpredsednik: Emil Goršek Vice-President (Eng.): Joseph Hribar Tajnik: Stanley Hribar, 1253 E. 60. St., tel.: 432-2979 Zapisnikar: John Hočevar Slov. zapisnikar: Daniel Postot-nik Blagajnik: Charles Winter ml. Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish ■Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome President: Frank Zernic Vice-Pres.: Mike Pozun Slov. Vice-Pres.: Rudy Knez Secretary: Dennis Sušnik Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zgonc Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Ed Lah Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Charles F. Kikel Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: Frank J. Kolenc Trustees - Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, John J. Hočevar Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Senior Conductor: Joseph C. Saver Jun. Conductor - Henry Szy-manski Sen. Sentinel - Vincent Briscar Junior Sentinel - Albert Marolt Field Representative - Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. Victor N. Tome Chief Ranger: Alan Spilar Vice-Chief Ranger: Virginia Tre-pal Past Chief Ranger: Hank Skra-bez Recording Sec.: Joseph Sterle . Financial Sec.: John Spilar, 715 E. 159 St., 681-2119 Treasurer: Dorothy Urankar Youth Director: Jennie Jesek Trustees: Gerri White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skrabez Field Representative: Frank J. Prijatelj, tel. 845-4440 Meetings are held every third Sunday in St. Mary Study Club Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice-Pres.: Joseph Petrie Jr. 2nd Vice-Pres.: Tom Meljac Secretary-Treasurer: Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Euclid, OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec.: Pauline Stepic Recording Sec.: Robert Kastelic Executive Sec.: Frank Mahnič Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice-Pres.: June Price Secretary: John N. Perencevic Treasurer: Josephine A. Stwan Recording Secretary: Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Committee: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tornse, John Vatovec, Thomas Slak, Daniel Shimrak, Don Mausser. Ways and Means Committee: Anton J. Petkovšek, Frances Tavčar. Alternates: Irene Nosse, James Novak. Meetings every second Tuesday of the month in the room adjacent to the SNH office, 7:30 p.m. Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. President: Daniel L. Pavšek Vice-Pres.: Keith Smrekar Recording Sec.: Mary O’Kicki Financial Sec.: Frank Koncilja Treasurer: Leroy Koeth Auditors: Frank Ferra, Mary Podlogar, Gus Petelinkar House Committee: Jack Videtič, Al Marn, Daniel Pavšek Club Room Mgr.: John and Alba Plutt Federation Rep.: John Habat, Roy Sankovič, Dan Pavšek Other Directors: Gus Petelinkar, Charlotte Ferra, Jim Krann, Frank Koncilja, Frank Podlogar, Roy Sankovič, John Habat Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm 1st Vice-Pres.: Steve Shimits 2nd Vice-Pres.: Mary Dolšak Secretary: Millie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolf Legal Advisor: John Prince Auditors: Frank Bittenc, Ann Kristoff House Comm.: Tony Silc, Frank Koss, Helen Sturm, John Vicic, Ernest Tibjash, Stanley Grk, Luka Mejak Alternates: William Bayuk, Joe Puhalj, Albert Comenschek Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: A. Shimits, Mary Dolšak; Alternates: Frank Koss, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed., and Fri. 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047 SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Avenue, Euclid, OH President: Max Kobal Vice-Pres.: George Carson Secretary: Elmer Nachtigal Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.), Walter Frank, John Hrovat House Comm.: Joseph Petrie (Ch.), Edward Koren, Ed Novak Membership: Rudy Lokar, Josephine Trunk, Bill Jansa Director: William Strah DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts. Predsednik: Robert Kastelic Podpreds.: Frank Urbančič Tajnik: Tom Meljac, 5704 South Blvd., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-5111 blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anton Kaplan Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Anthony Zupančič, Louis Fer-folia, Lud Hrovat, Martin Planišek, Joe Glivar, William Ponikvar, Anton Kaplan, Bob Hribchak Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Victor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Stanko Vrhovec II. podpreds.: Stanko Rus Tajnik: Stane Mrva, 3014 Rockefeller Rd., Willoughby Hills, OH 44094, tel. 943-1442 Blagajničarka: Marija Leben Nadzorni odbor: Inž. Franček Gorenšek, John Hočevar, Peter Ovsenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Gabriel Mazi, Jože Tomc S.N.P.J. FARM, Heath Road Ladies Auxiliary President: Mary Dolšak Vice-Pres.: Wilma Tibjash Recording Sec.: Jennie Kapel Financial Sec.: Vida Zak, 1865 Sagamore Dr., Euclid, OH 44117. Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, R°se Mary Toth, Karen Alich Upokojenski klubi Pensioner’s Clubs FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLCH President: John Taucher Vice-Pres.: Frank Cesen, Jr-Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz Auditors: Tony Mrak, Hen Kersman, Frank Fabec . Meetings every three months ^ alternate Slovenian homes, a o’clock, the months of Marc June, September and Decembe ■ KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za St. Clairsko okrožje Predsednica: Margaret Kaos I. podpreds.: John Škrabec II. podpreds.: Frances K°*nl ^ Tajnik-blagajnik: Stanley Era Zapisnikar: Anton Žakelj Nadzorni odbor: Jewel Ka ski, Hattie Gorgan, Nettie Main Odbor za potovanja: Marg Kaus t vans, Veselični odbor: Margaret Frances Tavžel, Michael vidm ceS Kuhinja - mesečno: Fra Tavžel, Vida Dovjak e\ Gospodarski odbor: Mm Sestanki se vrše vsak tretji ^ tek v mesecu ob 1.30 p.m.v 5 g( nji dvorani Slov. nar. doma n SLOVENIAN PENSIONERS CEE , of Euclid, Ohio President: Frank Cesen 1st Vice-Pres.: John Kaus Ind Vice-Pres.: Ann Mrak Hon. Rec. Sec.: Jennie Fa Rec. Sec.: Helen LevstK* Temp. Fin. Sec.: Ray Bra Auditors: Mae Fabec, Kobal, Josephine Trunk firSt Meetings are held on ^e- Wednesday of every mon ginning at 1 o’clock, at r/vve nian Society Home on R®c F RETIRED SE0^^ HOLMES AVENUE mt: Joe Ferra joe i-erid • Gus Pe‘elinrkha960E os.: Mary Lavrich, ^ Euclid, OH 4412J. Molly Segee |den, Christine ik, Elsie Wasson rms: Alice Strun3 : Joseph Gorm r3, on Reps.: JoseP^ ^ >ec, Mae Fabfn a|tef Henry Kersma > ' KersrTLan,H every ^ 5 are held e . je na str- Ali je tudi Vaše druŠ zastopano v našen> Imeniku društev- AMERIŠKA DOMOVI* druži Slovence yetu! po vsem sve