82 številka. Trst, v torek dn8 22. marca 1904 Tečaj XX>X Izhaja vsak dan ta« ob nedeljah in praznikih) ob 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. * «M vezne »tevllke *e prodajajo po 3 novfi- (6 stotink) * T00^1 t4,hakf,rnab v « okolici, Ljubljani, Gorici, •Iji, Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, Št. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. ln. n*ročbe »prejema uprava lista „Edinost", iNot Molin p ccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 oop. do 8 zvečer. V-ene oglasom 16 stotin k na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale m domači oglasi po pogodbi. ^^^^^ TELEFON Itv. 870. c«^^^ £dltiosl Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč t Naročnina znala za vse leto 24 kron, pol leta 12 Kicn, 5 mesece 6 Jnoa. Na naroČbe brez doposlane naročnine se apiava ne ozira Vbi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranfcivaa« pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. —, Lastni* konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna kom lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. ta Poštno-hrauiluieni račun št. 841.652. Vojna v vztočni Aziji. (Brzojavne vesti.) Otvorenje japonskega parlamenta. TOKIO 21. (Reuterjev biro.) Cesar je otvor,1 včeraj izredao zasedanje parlamenta z govorom, v katerem je izvajal : da postajajo razmere z vladami, s feater.mi je Japonska vezana po pogodbah vedno prijazneje. Vlada je začela pogajanja tudi z Rusijo, t>da ta ni b:Ia odkritosrčna ii zato je morala Japonska prijeti za o-ožje. Zdaj je treba vojno voditi d* konca. t>-»ar je apeliral na narod z ozi-rcm na sedanjo \ojco stanje ter je pozval parlament naj dovoli potrebna finančna sredstva. Cesar je sklenil govor z besedami priznanja za japonsko vojsko. Otvorenju so prisostvovali tudi prestolonaslednik in mnogi člani diplomatičm gi zbora. Korejski cesar. LONDON 21. »Dailv Telegr^phc ima j orcčilo iz Seula, da nameruje poslati cesar i po povrnitvi mtrkira iro, svojega izrednega potrebnejš h rusinskih stolić na lvovskem vseučil šču. Na to je posJ. Bartoli priobčil predsedniku neki slučaj, ki f-e mu je pripetil na okrožnem sodičču v Rovinju povodom neke sodnijske rtzprave. Predsednik mu je obljubil, da prit.bči ta slučaj ministru predsedniku kakor voditelju pravosodnega ministerstva. Na to je bila seja zaključena. Piihodnja seja juti i. Ogrska zbornica. (Brzojavna poročila.) A U DIM PEŠTA 21. Zbornica je sprejela obe rekrutni predlogi za 1. 1094. v občni in podrobni debsti z popravnim predlogom min stra za dtželao brambo, da sa izvršjo vojaški nabori od 21. maja do korca junija. Na dnevnem redu jutrajšnje seje to tretje čitanje današnjih predlog, proračunski | zakon za 1903 in hrvatski nagodbeni provizorij. Glede proračunskega zakona je predla- , , i gal miuiišter, naj zbornica na razpravi pro po«lan;ka v -Japonsko. Markiz Ito je sprejeli , . , ' . . računskega zakona danes zastopnike inozemskih držav. od 12 milijonov). Potem kaže trgovinska bilanca 12 9 milijonov pasiva proti 2o mil. v lanskem letu. Dogodki na Balkanu. CARIGRAD 21. Odgovor poslanikov Avsfcro-Ogrske in Rusije je bil danes izročen turški vladi. Odpor Turške, ki se brani sprejeti sklepe glede reorganizacije orožništva, ima svoj izvor pri svetovalcih sultanovih. Merodajni turški faktorji so pa bolj pripravni sprejeti sklepe, ker vidijo, da je odpor brezvspešen in da se morajo koneeno sprejeti predlogi, sicer je v nevarnosti program o reformah iz Murzstega in utegnejo zopet čno, t. j, laško in hrvatsk^-aljvenske, in da se ima ca vsak način pred rešenjem tega vprašanja zadovoljiti primorske Slovane vsaj glede najnujnejših zahtev na šolskem polju, na katerem je položaj primorskih Slovanov v VBa-kem oziru slabši od onega sam h tuišKib podanikov, Etoje še vedno podpisano politično društvo »Edinost« in bivši slovenski zastopniki razpuščenega mestnega eveta tržasktga. Zahteve, ki so se stavile na ministerstvo v zgoraj omenjeni spomenici, so tako naravne in opravičene, da se ni smatralo potrebnim, da bi iste Še na dolgo in široko opravičevali pred javnostjo Ker se pa v zadnjem času, v da odstopa ou izjavi, razpiave o proračunu. Na tozadevno vprašanje posl. Haasa, je odgovoril minister, da b> povišanje c vilne liste izločeno iz pioračunskfzakona. — Predlog o povišanju civilne lista hoče pa takoj po Velikincči predlož ti v razpravo in zahtevati povišanje za 1903. z naknadnim kreditom. Obsedno stanje. PARIZ 21. »Ne\v-Yi rk Heraldc poroča, da se vtegne baje v kratkem proglasiti obsedno stanje v Kronstadtu in njega okolici. Kitaj in vojna PETROGRAD 21. Brzojavka iz Pekinga j»or ča, da je pričakovati, da se Kitajska umeea v vo.no. Namestnik princ Tsu___ je bil odstavljen in na njega mesto imenovan Natu, ki je Japoiski prijazen. Natu prev- Brzojavne vesti, zame tud mini-ter-itvo zunanjih stvari. Pred Italijanski in slovanski poslanci. Pekingom je 20 000 mc ž, katere so izvežbali DUNAJ 21. Od nemško napredue strani Japonci. se prlobcuje : V nemšk h naprednih krogih Ruske vojne Jadije v sredozemskem obžaluje, da to italijanski poslanci, ki so morju. ' Nemcem s svojimi glasovi že veČKrat izka KANEJA 21. Včeraj popoludne ie zali znat"e u9luše' radi Psovanje od strani prišel v pri« aai*Se Suda rusii kr ž*r »Dm - nemških nacijonalcev, l>rešli ca češko straD. tri I). nsk j«. Tri ru-*ke torpedovke S(» od- Nemci so takoj pričeli akcijo, da plule, da se pridružijo danes ot šli vojni PrtPre« jo to nenaravno zvezo mej Italijani ladij: »Or jab a« oziroma Sloveče*. TozaJevna akcija Razsodišče v Haagu HAAG 21. r'pravni Bvet razsodišči je skl can za 30. t. m. Svet ee ne bo pečal z protestom Japorske proti izjavi Muravijeva! RIM 21' Dae 26' m* *>ride v NaPolJ cd 22. m. m., r er proviaduje mnenje, da je kralJ Vi&tor Emanuei, kjer se snide z nem- ta stvar Že s prijavo protesta i>š«rUd. škim ct,sar3em- Japonsko brodovje Anarhisti v Barceloni. BARCELONA 21. Anarhisti in Othi oziroma Slovetc". je imela vspeh in tmatra se, da je zveza za sedaj izpedktela. Cesar Viljem in kralj Viktor Einannel. C11" l 21. Peiiongfeka eskadra, pod po veljstvom t d m i rala Tsaa, ob-tojtča ;z kr žark Ha č 8» tU K bo W ro-ta -eiu. Avstrijska zbornica. Brzojavno poročilo.) PODLISTEK. 43 r> a rivali« a jsl. Anarnjfii s:> hoteli prirediti včeraj shod, Česar pa niso oblastnije H l č n Ha tieu in Ha dšu ie dospela dovolile- Najnevarnejše točke mesta je zasedlo . E-^bdia otioe baje v Niučvarg, čim voJašt;°- M nego anarhistov je bilo aretova nik, ki so j a l»ili zopet izpuščeni na slobodo, ko se jim je odvzelo orožje. Trgovinska bilanca. DUNAJ 21. Uvoz blaga v Avstro Ogr sko je znašal meseca februvarja 173 1 mili-DL NAJ 21. Med dcsl mi vlogami ee jonov kron (za 22 3 milijone več, nego v na nte . elaci a poslanca Scfcoaererja in ftbruvarju 1903.), izvoz 160'2 milijonov (plus drugov kakor se tri,, gbde načrta, po ka- ——— term ho<"e vlada s pt-moč o § 14. vpeljati v n*k t re oRrbje n >trsnji čtšsi uradni jezik, v •vrh , da s tem začasno odstrani obstruk- • c «» ; laije interpelacija po-L Sokola in dru-g< v z s p menico žaiezniškitj sprovodnikov ter :i terpe «cija s spomenico poštnih odpra-viU-ijfv. — ČitaDje vlog ee je vršilo doslovno. Nadalje se nahaja med vlogami interpelacija posl. Spinči«:a gledč imenovanja 2 uČn.h moči na nemški j^rivatni šoli v Opa- pripravljalo se je za dež. Ob južni strani so tiji c. kr. učite! em czir. pjduČiteljem na se gromadili oblaki nad kvarnersko kotlino, državni deški I u iski šol v Puh, ki pa tedaj pa sedaj jih je solnce prodiralo ter ostaneta na svojih mestih v Opatiji in glede slabotno osvetljalo Bedaj del morja, sedaj kako previeibe fcloven-ke privatne narodne šole v oddaljeno mestece, šumico, sotesko. Po morju Trstu in hrvatskih narodnih šol v Istri v so se že valovili na lahko nizki in široki Teodora. Povest. Hrvatski spisal Evfenij Kumičić, prevel J. S. Drugi del. To jutro je bilo motno nebo, oblačno — priti na površje obširne zabttve. V diploma- i kolikor je to razvideti iz novio, širijo glasovi, tičnih krog h je razširjena misel, da sprevi- da je celo med nekaterimi Slovani razpolo-dijo t> nevarnost tudi v sultanovi palači. J ženje tako, da bi privolili v sporazumljenje t. CARIGRAD 21. Nastala govorica, da in to za ceno podpiranja zahteve po niso pogajanja, bi se više med Turčijo in laškem vseučilišču v Trstu, ne da bi se Bolgarijo, všeč poslanikoma Avstro Ogrske o tem govorilo o kaki protipre-in Rueije ter da ta dva dovišitev zategujeta, ataciji Lahov, si dovoljujejo jpodpieani ni resnična. Obe državi ce'o simpatično po 1 predložiti slavnemu klubu prosojo, naj se zdravljati te poskuse, dokler ne nasprotujejo slavnoisti na eventualnih pogajanjih z Lahi stavljenemu programu, ker zamore zbjljšanje ozira tudi na nesrečni in težavni položaj, v turško bolgarskih razmer izvedenju programa katerem se nahajajo primorski Slovani ravno samo kerietiti. Po turskih podatkih se je po krivdi in zlohotnosti zastopnikov laškega dovrš;tev poravnave zakasnila, ker je Bol- naroda. garska stavila ponovno nove zahteve. Samolaško univerzo v Trstu smatrajo Klisa. primorski Slovani ne samo za najhujšo pro- JOHANNESBURG 21. V indijskem vokac:jo slovanskega prebivalstva ta po svoji delu mesta je bito 13 elučajev kuge. Osem veliki večini slovenske, oziroma hrvaške kro-bolnikov se nahaja v bolnišnici, 2 sumljiva novine, temveč tudi zi največo nevarnost za se je stavilo pod opazovanje. Vsi bolniki razvoj in celo za obstanek slovsnake narodno Azijati. — Redaretvo je zaprlo ta del »osti na Primorskem sploh. L3 predobro megtP je znano, da so se ravno potom šol poital- ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ jenčile in da se še danes (in ti vedno bolj) v zapadnem mnoge občine poitaljanČujejo Politično drnštTO „Edinost" o prizadeva- 1.» i- da ^ potom lju^tu. sred- njil za spravo meti Italijani in JipdimL t Z Odbor političnega društva >Edinost< iz sosedn ih slovanskih kronov n pomagajo v je odposlal obema jugoslovanskima kluboma tako veliki meri mnežiti preb val to mesta na Dunaju to-le spomrnico : Trat. — Namen vlade, c1 a u>tiuovi v Roveretu Nešteviina slovanska imena v Trstu so juridično fakulteto z laškim učnim jezikom, jasen doktz za to, da je Trst pridobil kolikor ie izzval na straai Lahov živahno agitacijo, toliko laški značaj le vsled nasilnega poital-s katero se namerava :upi vati na vladne kroge jančevanja v laških šolah in da bi Tist ka- in na javnost v smislu, da se onemogoči zal vse drugačno l'ce. ako bi se tam naha- otvorjenje te fakultete v Roveretu in da so jala \saj ena elovaaska šola. namesto trga ustanovi popolna ali nepopolna Koliko hitreje bi se vršilo to po taljan- laška, univerza v Trstu. čavanje in kako bi se isto širilo v dosedaj S^oje stališče nasproti nameravani laški ge nedotaknene kraje, ako bi se v glavnem univerzi v Tratu so slov. deželni poslanci in mestu te kronovine ustanovila visoka šola, politična društva vseh treh pokrajin, iz ka* ki bi produc rala uradnike in profesorje, vzgo- ter h ja sestavljeno avstrijsko Primorje, raz- jene ne samo v laškem jeziku, ampak tudi v lož li na jasen način v ppomen ci pod A, ki je izključno laškem duhu!! — Po laških urad- bila izročena gesp. ministerskemu predsedniku nikih so se že dosedaj v l3tri spremenila dr.u Korberju po deputaciji, sestavljeni iz prvotno hrvatska mesta v ognjišča laske gesp. državnih poslancev, dr.a Gregorčiča, in misli in laške agitacije in še le s priznanjem prefesorja Spine-ča ter iz deželnega poslanca enakopravnosti hrvatskemu, oziroma sloven- gosp. dr.a Grtgorina. skemu jeziku na istrskih Bodiščih je bilo Na tem stališču, katero kulminira v zah- možno v zadnjih letih priboriti slovanskemu tevi, da bodi vseučališče, ako ima biti isto rodu vsaj deloma tisto veljavo, katera mu ustanovljeno v Trstu, popolnoma utrakvisti- gre po njegovem številu, po zgodovini in po državno oskrbovanje. valovi juga, morje se je kadilo tam v da- Citanje vlog je trajalo do 3. ure pop. 1 j a v i, tam na južnem obzorju, izza onih oto-Po 4 poimenskih glasovanjih o prilogi peti- , čičev, ke maj dostžmh za oko. cij k zapisniku, se j« nadaljevala razprava o ' Teodora je sedela na vrhu svojega vrta nujnem predlogu glede izpopolnenja čeških pod vejatim kostanjem, zamišljena in žalostna, vjm'kih šol. Poslanec Rjmaiczuk se je po- naslon i v ša glavo na roko. iz mesteca so protezo 1 za ustanovitev rusi jskega vseučilišča i dirali klici in rezanja na njenega očeta, in in dokler ni to možno, za ustanovitev nnj- \ vsakikrat se jej je stisnilo srce, ko je čula ime svojega očeta iz ust onih ribičev in otrok. V sobi pri Malvini je kričala Evfemija, ki je že za ranega jutra došla v mestece, k sv. maši. Dva-trikr«t se je zadrla na Mai-vino : — Ah, sirota jaz, kje vam je bila pamet ?! Malvina, bleda in potrta, je ležala na postelji in gledala v vis nezavestna in topa, obvivši desnico ob glavo deteta. Neki mladi ribiči so na večer hodili okolo hiš svojih sosadov in so se dogovarjali o nečem. Ko se je znočilo, začela se je zbirati pred Dakićovo hišo otročarija, a nekoliko kasneje, sedaj iz ene, sedaj iz druge uličice bo začeli prihajati mornarji, kmetje, dekletca, bosonoga in razkuštranih las, in nekaj starih žensk, katerih krik je bilo čuti vsaki dan. Tu je bilo mornarskih trobent, rogov, vrčev za vodo starih kotličev, vsakovrstnega kuhinjskega pohištva — vsaki je imel kaj v rokah. Nekdo je zatrobil, drugi so začeli tu liti, tretji bohnati, ropotati — in v hipu je i navstal krik in vik po vssm mestecu. Ta grozna »serenadac je trajala pol ure. Mnogo ljudstva se je nabralo pred Dakidavo hišo, , kričalo in krohotalo se je in smejalo, a to je vspodbujalo one čudne muzikante, da so tem huje »rompalic Malvini, da jej pokažejo, po starem običaju svoje nezadovoljstvo, svoje ogorčenje. Nekatere ribiške ženske sc> klicale MaIvino, naj jim pokaže dete na oknu. Ćuti je bilo ta večer grdih in sramotnih besed, ki so padale v Malvinino sobo, dvigajoče se iz zaglušnega krika v črni zrak, podobno raketam. Eni so kričali, da je oče Malvininega deteta morda na Banji, a drugi so trdili, da je na Reki ali v Trstu, ali kje drugje, ker se je Malvina klatarila po svetu, kadar ni bilo moža doma. Će bi bil oče tega deteta na Banji, šli bi »rompati« tudi njemu. Malvina S8 je tresla od strahu, kri sa jej je strjala, ko je čula ta krik, a Evfemija je jokala. Teodora je bila na vrtu, kjer je čakala Karla. (Pride še.) njegovi zemljepisni legi kakor jadranski straži elovensifga in hrvatskega naroda. S samolaško univerzo bi se izroči ves uradniš ;i naraščaj popolnemu poitaljanče-vanju in vi h u tega bi se ustvarilo v Trstu ognjišče za najbujnejše politične aspiraeije ia agitacije. Menda ni treba se posebej povdarjati, da so lavno visokošolska mladina in visokošolski prefesarji najspretnejsi, najaglnejši in tudi najpripravnejši agitatorji v vseh politič- nih torbah. Sedaj pa naj bi se mi Slovenci, oziroma Hrva'je pomagali pri ustvarjen u takega egi-taci skega in rainarcdovalnega ognjišča?! S čim pa so si Lihi zaslužili to našo nHmtra-vano pomoč ? V Trstu prosimo že skoraj 20 let za t seča in tisoče slovenskih ctrok priprosto ijudske šole, a edini poklicani faktor: v Icšk h rokah nahajajoči se mestni svet tržaški nam jo odreka z zasmehovanjem. V I^tri manjka po uradni konstataciji najmčn e 120 slovanskih šol, a istrski, po večini k*ški deže.ni zbor in odbor n zastopniki ist ga v deželnem šolskem svetu protestirajo in odrekajo na vse irožne načine osnovanje takih šol celo tam, kjer so, kakor ca pr. v P.avjah, prebivalci ža sami in z nenavadna p« žrtvovalnostjo sezidali šolsko poslopje. V < r jrici so isti L.abi zn&li pripraviti ob veljavo celo odločbo naših najviših sodišč in političnih oMaslij s t m, da so dovoljeno in zaukazano slovensko ljudsko šolo namestili zunaj m s a v nezdravi stari vojašnici. Pr morski, in ssveia po3ebao tudi tržaški Slovani niso nasprotni pametnemu sporazumljenju z Lahi in se tudi ne protivijo [ustanov-ljenju laške univerze, a nikakor Bne mortjo privoliti v to, da se z njihovo pomočjo zadovolji v narodnem in kulturelnem oz:ru ž» prenasičene Lahe. pretino se slovanskemu prebivalstvu da vsaj naiprim.tivnejsih srefis ev za kulturni razvoj. V" tem em.s u so se izjavili tudi njihovi za-1 paiki javno v deželnia zborih oziroma v m rt maroa Velezoačilno in prednikov je nepredrzna, čegar podaniki šte- pougno sliko Q 8tan|U javce naobrazbe v Tr-jejo sedaj več n*go pet milijonov. Slava de- gtu Ta gHka> ki -Q priništ glavno 80cijali-tudi nam želif polni humanitete in pravičnosti, narodu, ^^ glasilo> nafn j(j reg dQ.]& & propoil| ker privatnih poineniU zvestobe in hrabrosti! ^ y popojno opravičuje naše doslednje borbe i Jalu do Ali poznate narod, poln laži in prevare? komunalnemu zistemu tržaškemu. It smo imeli prav, za to govori dejstvo, da ni sledila več nobena vest o oni b.tki. Zdela se nam je neverjetna iz več razlogov, v prvo proti podatkov v »Arbeiter Zeitung« izhaja, kako ta zHtem kulturelno zanemarja v-e prebivalstva, a zhaja p » takem, da naša opozicija niira opravičenja le v opravičenem nagonu po narodni sam« obrani, ampa* tudi v moti-v h splošao kulturne nravi. P > takem pa je Grozoviti, brezbožni Slovani ! Z vami nima usmiljenja noben človek, noben Bog ! radi vira, iz katerega je prišla, v drugo radi Raj vam korisfci veljka dež„ia ? Pu^ava je. tudl dokazauo, da v borbi proti viadajoči previdnosti, s katero je bila zložena, a v Ko yam hasQe množiea ,judj? Nejed na 8irauK1 QttS uiKakor ne vodi le slepi narodni tretje in glavno radi iz ozira na sedanjo stra- množiea je tu Vašlh stonpetdeset md.ionov guvinizem, ampaa: je ta borba opravičena po tegično situvacijo. Ni na eni, ni na drugi šegtde,et razii5nih narodov. Kako str*ho- r a a l u g i h - splošno človeške, strani niso priprave dozorele še toliko, da bi ^ ste bm na bojiš5ih Kitaja , Kako se etične naravi. bile verjetne operacije v tako velikem stilu. : yag mQralo gnati v boj ? f Kaj so v«š. K etvari j Trst ima 25705 otrok doiž- Po splošni sodbi je sedaj na korejskih tleh kozaki p Zginejo kakor sneg in led pred vsta- nih obiskovat. 8 lo. V javn h Ijudsfeih aolah japonskih čet do 70 000 mož, kar je abso- jajo5im eolncem. je 16.358 otrok v privatn.h 1801, v viših lutno premalo, da bi mogli Japonct riskiran Na nQge , junaki , Spomiad prihaja! strokovn.h šalari 123. in se spustiti v resre in nevarne afere z rusko A1J ue viditfl kako 8e tepetajo konji r V boj torej četrtina otrok, dolž- silo, ki je že eedej v južni Mandžunji in v pro- za prave 61ovegke pravice . noge, v P..rt nfh obltjKovati šolo, k. rastejo brez šolskega vinciji Ljavdun. To silo štejejo na najmanje Artur in Qa Ural , Naj zaptap0|a|0 zs8tave pouka y glavneul trgoviaskem mestu Av- 100.000 mož, ki pa narašča od dne do dne, vzhajajočega solnca do Moskve! Da, 9tn e> tako, da se na ruoki strani računa, da bodo tamkaj y gozdove hočemo gnati Slovane! To J To je po8neto iz »O^terreichische Volks- konca tega meBeca zbranih ruskdi čet na bo* -Je naš nameilj da ča3t in gedaost našega ce- aohulstatistik 1899 —1900^. jišču do 250.0U0 mož, Na ruski strani pa eo Barja p03tanej0 znane vsemu svetu. Potem ho- \z poroč,la oortuega inšpektorja za leto tudi previdni in se nočejo prenagliti, ker no- 5emo v m;ru in veSelju uživati svojo pa p.jSnemlje »Arbeiter Z-itung«, dajo čejo — kakor smo že parkrat izvajali na tem sre5o< ^^ aadzornlk v rečentm ietu tol,kokrati naletel na sramotno dejstvo, da pomožni delavci ne znajo ni č.tati ni pisati, da ematra za svojo nujno tlolžio^t opozoriti na to deželno oblast : da je več nego 5000 otrok, dolžnih obiskovati šolo, ki n:k'!ar niti vidtli ntso take šole. Povpresno ne prihaja niti 50 otrok na en šoiski razred. V letu 1899—1900 je bilo diktiranih 380 gob radi šolak.h zamud, da-si je bilo v resnic; na tisoče otrok, ki nisj oOiSiiovali eoie. »Arbeiter Zeituug« Kon^taLuje tudi znano dejstvo, da Trst nima deželnega š^lsaega >odii.tji mimstri- mestu — ničesar prepustiti slepi sreči ali slučaju, ampak lučejo računati z resničnimi realnimi veličinam". In tudi če bi ne bilo dru-z h momentov, ki nas sil jo, da ne verujemo, da bi se Rusi že sedaj spuščali v veče afere, ali jih celo izzivali — je dovoljen in odločilen že ta, da je vrlini poveljnik Mož je menda zdrel za — nor šnico. Stališče Jugoslovanov nasproti italijanskemu vseučiliščnemu vprašanju. Jeden jugoslovanskih poslancev je pri general 0bgil v »Konservative Korrespodenz* daljši Kuropatkin na potu in dospe na 1 ce mesta v dop.:B 0 t9m vprašanju, kateri dopis pa je bil nekoliko dneh. Nisi mežao misliti, da bi ea pjgan popred, nego so začeli seda"ji poskusi prejudiciralo njegovim odredbam, sklepom in za zbližanje. Jedro njegovih izvajanj je: načrtom. j Italijansko vseučdišeno vprašanje je po- (reneral Kuropatkin stalo akutna. Italijani niso za iovoijni s fa- utegne dospeti v Mukden dne 26. t. m. Že- kulfceto v Koveredu. lezniški vlak, ki vozi njega in njegov štab, u&Iišče v Trstu, ali bo vozd po Sibiriji z veliko naglico in se bo Hrvate, ki jih v tej po'ovici monarh.je tri- jalne naredoe o i lt). lebruvarja 1869. drž. ustavljal le za četrt ure in le na glavnih po- krat toliko- n-š° Italjanov, ni pa »objek- zax> ŠL 19> kl luia proVizorične odredbe stajah, kjer bo jemal vodo in premog. V Irkut?ku se ustavi general za eno uro, kjer VBprejme načelnike oblasti in odposlanstva. Oni hočejo imeti vse nič. Za Slovence in zakona. Vse je urejen > na tivna« Koerberjeva vlada pokazala nobene gleiie nadz ranja §0[ _ na pod agi odredbe skrbi. Slo vene: in Hrvatje privoščajo Italija- torej} Je Btara ŽJ 35 >Arbeitir Zei- tung« vskiikj, da tu je res aar daa bada : Kako je s Korejo l Zadnje dni se je širiia vesr, da sija že izjavila, da smatra Korejo kakor bov- nora vseučilišče v kakem italijanskem kraju, a i ob enem bi murala vlada ustanoviti slovensko fakulteto ali vseučilišče v Lju-je Ku- bljani. Tu se »Kons. Korre^pondenz« spominja ahroehe vsbueii šče ! Mi smo posneli to iz »Arbiitsr Zeituug« izlasti še za to, ker je tu potrjeno, kar v svoji znani biošanci o našem b<*emci - deželo. Položaj v Port Arturju. Iz Petrograda poročajo nastopno o sedanjem položaju v Port-Arturju : Da-si je bilo mesto že trikrat obstreljevano, vendar ne kaže isto na zunaj nikake spremembe. Zadnje obstreljevanje je bilo jako ž:vahno in veliko število granat je padlo v mesto. Nobena hiša "" ~ „ & . , Itarjanom, marveč ni bila porušena, pac pa je bilo nekaj ubit h. Japonsko brodovje je vidno na horizontu, ali njega bližina ne dela nikak^ga utiša več na prebivalstvo, ki se bavi se svojimi navadnimi posli. Vse pr.tdajalnice so odprte. Mnog - žensk je cstalo tu, doč m ae druge, ki lišča [>a ni smeti snovati sem > . za vec no predloga oi proti V8-1EU pričakovaoju — zaprli vseh vret do konf; enera mesta, ampak za manjšino in večino v * „w,. , r, t renčne s b^ne, marveč pustili previdno ena dežoli ! Za to ne govore samo razlogi pra- a 1 1 i ^ j- vrata o ipita Pre 1 neki Iiko dnevi še so si-vice m pravičnosti, ampak tudi nagon po r t » 1 \ • • - cer kr čali. da ie izsliuceno, di bi kaLeri samot hran: ! Jse lo narodni m politični, arn- * J J . ' pak tudi gospodarski momenti. Zasaova utra- črnskih Vod.teljev sA s Cehi k mizi na po- kvist čne fakultete ali vseučilišča ne bi imela letovanje. Sedaj pa so postali mehkej:. Po- . . , . znavatelji ra -.mtr tr.le, di je to najzanesljiveje na sebi nič sovražnega ali nasprotnega proti ^ J »j j ■> ,1 • - znamenje da ie — dr. Koerber v zadregi : bi slonela na princ:pu J » . , 1 • t» i . 1 1 1 •» ■ , D. kler ima nade, da izdado urožnje, grozi jednakopravnosti, ljubezni do bližnjega, kr- ^ ' f- j 1 & ščanskega nauka : »Privoščaj svojemu bli- če Pa vidi' da gr,JŽaie nima^° Kaže" žnjemu, kar hočeš imeti zase!« Na podhgi Umnega efeKta p. uva;a zopet spravne kon tega nauka je urediti vse javno življenje, iz Glavt a ekrb mu je Seda'»bl lasti v naši monerhiji, če se hoče, da bo vla- že v sedanjem zasedan,u pred Veliko noc.o dal mir izvele volitve v delegacije. Potem bi b 1 na V Primorju se morata oba naroda, i dobrem do jeseni, tud; či b. piriament ne so bile odpotovalo vračajo zopet, aa strežejo ^ ^ ^ trS(jgletje biyati edeQ poleg dru zboroval. Ali .franke na desni na misbjo kar zega, spoštovati med seb j, privoščati morata tako Da slel,<, napraviti te usluge dr.u koer- eden drugemu, kar si vsaki njih vošči sebi. ^rju kajti zahtevajo obvezne obljube, da bo Ako ne delata tako, opravljata posle tretjega, i državni zbor skl:cun zopet po \ eluci uoci na ki je nevaren obema. Ia istotako kakor bi vsaki uačin. Italijani občutili za provokac jo, ako bi se v — Primorju ustanovilo samo slovansko vseučilišče, občutili bi Hrsatje in Slovenci kakor izrivanje, če bi se osnovalo tu samo italijansko vseučilišče. Nam pa treba in tudi ne rinjencem. Rusko kitajska banka posluje kakor v mirnih časih. L važu č, da japonske la-dije ob vsakem obstreljevanju streljajo iz veče daljave, se sklepa, da so v prvih spopadih nriorale trpeti veliko poškadovanja in da morajo vsled tega misliti le na svojo lastno varnost. Rusi delajo neprestano na utrdbah obrežij. Poveljnik mandžurijske armade, Rusko-japonska vojna. Trst, 21. marca 1904. Z dnjič salo izvajali, da je govorica o abso.uLnem gospodarstvu Japoncev na morju postala legenda, kateri ne verjame nikdo. Členi ljubljanskega slov. gledališča v 3elemgradu. Pod naslovom »Orželski in Angeli« pri - general Linjev c je izdal dnevno povelje, s ka- smemo izzivati eden druzega, ampak moramo naša beligrajska »Politika« tole notico: Si- terim poživlja čete, naj žive v miru in har- po reku »unicuique suume živeti med seboj noči sta ta dva operna pevca, ki uživata od • moniji s kitajsk m prebivalstvom, naj ne ža- kakor dobri prijatelji, kakor pravi bratje. ličen glas v srbskem in slovenskem svetu, lijo nikogar in naj Be preskrbljajo pri Kitaj- Kakor se vidi, je Btališče tega poslanca koncertovala v dvorani p i »Hajduk Velka« cih samo proti plačilu. Poveljniki posamičnih nasproti vaeučiliakemu vprašanju prav isto, pred mnogoštevilnim in inteligentnim občin- oddelkov morajo paziti, da se bodo ts od ki je je zavaelo tudi vodstvo pol tifnega dni sLvom. Orželski si je se svoj m zadnjim lan redbe izvajale. Ta odredba generala je na- štva »Edinost«. To vprašanje je rešit, tako, skim gostovanjem na odru našega narodnega pravila najbolji utis na prebivalstvo. Nakupo- da pride do izraza princip jednake pravice, gledališča, v nekoliko opernih komadov, pri- dobil simpatije ljubiteljev pesmi in je bila zato sinoči glavca pažoja njemu posvečena. Ali j r,znati moramo, da nas je, poleg brata Ceha, znenadil se Bvojim d.vnim glasom tudi Ange;i, ki je s prvo t^čko svojih pijes, M an-d i <5 e v o kompozicijo > pomirjenja Ali sedanji voditelji Italijanov v Trstu in v Istri imajo stotine momentov radi katerih preprečijo vsaso sp jrazumljenje. Dr. Venezian je povedal [s hvalevredno odkrito-t o, da oni ne bi odnehali od neizprosnega boja, tudi ko bi prišlo na Dunaju do kak* ga cJogovora. Italijanski poslanci naj le — taki je bil zmisel njegove izjave — na Duna u mešetanjo in naj, če le možno, kaj primešetarijo za Ital jane, ali Italijanom v Primor ;i mora bit tudi nad vseučiliščem skrb, da se ohrani ;n utrja izključno ita-ljanstvo vstb primorskih pokraj a. L;pe, plemenite, zlate so besede, ki jih ja pisal načrlnik češkega kluba, dr. Pacak, italijanskim dijakom. Nobenemu narodu v Avstriji se ne eme goditi krivica, eksistenca nikogar ne sme b:ti v nevarn« s ti. L= preo-prav.čen je njegov klic, naj bi se De nemški narodi skupno pos avili v bran proti skupnemu s vražniku. Z liuženi bi bili močan eltment. Razcepljeni pa so delali v roke nemški hegeLom ji. In izrazom iskrene hvaležnosti jeml;emo na zoanje njegovo zagotovilo da bodo 0 hi zastsvl ali vss svoje s le za apo-razumljenje me 1 Jugos ovani in Italijani. To zag >tovilo jemljemo hvaležno na znanje ža zato, ker priča o zvestem prijateljstvu in o plemenitosti m s jenja. l9Lo ako piičajo o plemen tosti čutstvovanja beFe^e, ki soj.h pisali hrvatski dunajski dijaki italijan-kim dijakom, s katerim radostno pozdravljajo slehern korak za zbliž^pje obeh plemen na p d agi vzajemnega spoštovanja oSojestranski » pravic : ni podlagi easkopr.iv-nosti in ; ravega liberalizma. Mi tudi ne dvomimo, da toliko besede Pteako -e kolikor one hrvatskih dijakov napravi o na ideialne italijanske dijake najbolji utl*. Ali niši prijatelji ta Dunaju naj nam verujejo, da vsi ti pozivi na pi-mirjenje, vsi argumenti, ki ^e navajajo za sporazum jenje med Italijani in Slovani, ostanejo brez vsa-Cfga efekta ni OEe, ki vodijo praktično italijansko p >1 t-iko. Vodja tržaških Italijanov je povedal z vso potrebno odkritostjo, da tudi vprašan e vseučil šča je zanje pol tičn < vprašanje, t » je : vprašanje moči, |>oiitićnega g »-sp :d-tva, narudne hegemonije v naš?m Primorju . . . Mt vemo to dobro in zato pov-zd:gamo svoj svar.Ien glas. AVo govorimo sovražniku v lice kar mislimo, j a to dokaz srčnosti, odločnosti. Ah najviša moralaa dolžnost j**, da govorimo prijateljem resnico: kdor naših p ijateljev hoee priti s primorskimi Italijani do $porazumljenja ob sedanjih njihovih voditeljih, ta mora položiti na žrtvenik Slovanstvo t Trstu in v Istri, ča menijo prijatelji naši da je (sicer tu ii od nas vroče zaželjeno) pomirjenje z Ital jani vredno take cene — abdikacije na poz c je s svetovno važnimi polcženjem — doi ro, potem pr.dejo do sporazumi jenja. Ali oni, ki so tu stali zvesto na braniku, hraneči do danes z abnegaoijo to pozicijo, s Katero so spojeni veliki komercijelni i it polit ž ai iuteresi monarhije, oni hočejo imeti ve«j čisto vest, ki jim ne bo nikdar očitala, da »o tudi oni pomagali brusiti nož *a — žitev U ga sporazumijeva. ter po vsakem aktu izražalo igralcem s živahnim ploskanjem svoje priznanje. I a res je predstavljanje obeh iger, toliko igrokaza v 3 dejanjih »Ženski Otelo«, ko-| likor burke »Šest tednov po poroki« odlikovala lastnost, katere smo takrat posebno i»-razito opažali, namreč, da se je proizvajanje in nastopanje vršilo zelo gladko in tekoče, tako, da izvzemši le par momentov, ni bilo opažati nobene zadrege in tudi ne onih mučnih presledkov in nepotrebnega zategovanja, ki navadno izhajajo bodisi iz preslabega memoriranja ulog ali nesigurnosti nastopa. Poleg marljivega truda g. Štoke kakor režiserja, je v temu celotnemu utisu doprinesla svoj dober del g.a Ponikvarca v ulogi kuharice udove Štrukljeve. G.a Ponikvarca si je izvolila primeren tip obogatele, ali neolikane kuharice, ki je burna in ljubosumna starejša ljubimka. V tem smislu je tudi uravnala jako spretno svoje kretnje in spremeno giasu od robato ljubimskega do komično strastnega, a vendar skozi in skoz brez vsake mučne pretiranosti. In temu njenemu značaju je tudi povsem odgovarjala njena komično-pompozna toaleta. Živahnega ji partnerja je predstavljal g. J. Štoka v podobi lahkomišljenega in frivol-nega Don Juana — Maksa. Odlikoval se je ležernostjo v prednašanju in pokazival vati. Obljubili so jim vso moralno in tudi denarno podporo. Žalosten konec ribiča. 31 letni ribič Anton Stokovič iz Žavelj je v soboto popo-ludne pil v neki gostilni v Zavijah do 6. ure zvečer. Na to je šel v svojo barko. Bodi, da je bilo morje neugndno, bodi tudi, da je nekoliko preveč pil, fakt je, da sta dva druga ribiča okolo 7. ure našla Stokovičevo barko, v njej suknjo, a bližu nje plavajočo kapo. Jasno je bilo, da se je dogodila ne-Breča, ali ker je bila že navstala trdna noč, niso mogli zasledovati dalje. V nedeljo zjutraj pa so neki ribiči iz Milj potegnili iz morja truplo — Stokoviča. Krvav čin na Opčinah. »Piccolo« poroča, da je v nedeljo zvečer v gostilni capo-ville na Opčinah prišlo do krvavega čina. Italijanski podanik Leonardo Dal Greco, da je bil težko ranjen od nekega kmeta. Zelo sumljivo pa je, da »Piccolo« (ki je sicer jako zgovoren) omenja le na kratko prepira, a se previdno izogiblje vsaki podrobnosti. Zanimalo bi nas vedeti, kako je navstal prepir in kdo ga je izzval ? ! Ker to je gotovo, da kar tako, zaradi vsake male besede, naš »terrazzano« ne poteza noža. Nesreča. Na sv. Jožefa dan ob 3. uri popoludne je padla pri sv. M. M. Bpodnji št. 202. 3 in pol letna Katarina Mislej v lonec z vrelo kavo in se je opekla tako hudo, vBeskoz, posebno v nastopih z udovo Štruke- da so jo morali prenesti v bolnišnico. Potem ljevo, neukrotnega gizdalina, nad katerim se so jo stariši zopet vzeli domov, kjer je opazovalec rad izpodtika, a se zopet rad sinoči izdiknila svojo mlado dušo ob velikih bolečinah. • Zginil. Elvira Bratanič je naznanila včeraj redarstvu, da je njen oče Kazimir, smeje. Gospo Štularco smo vidli večkrat v sličnih ulogah ter jo je tudi takrat kakor Ma- tilda rešila z jednako gracijoznostjo, a videla star 48 let, odšel pred 10 dnevi od doma, se nam je v nekaterih momentih prehladna izjavivši, da gre v Koper radi nekih poslov, in pretiha. Od onega Časa ga ni bilo več viditi. G. Kjuderu se je poznalo, da ni bila i Tatvine. Mizar Fran Brivalder biva-uloga zanj prikrojena; temveč hvalevredno j0č v ulici Altana štev. 4. je priobčil včaraj je, da se je vzlic temu verno uživel v isto zjutraj policiji, da so neznani zlikovoi prejšnjo ter da jo je jako dostojno in vredno — če- noč z vetrihi odprli njegovo delalnico v tudi semintja nekako zadušeno — izvedel. zagati Cbiusa ter mu odnesli več orodja, Dostojanstven notar je bil v svoji ne- vrednega 120 kron. znatneji ulogi g. Ponikvar, a g. Bergant —1 Feliks Tolusso, star 17 let natakar v dosedaj nova moč na našem odru — je po- gostilni »Alle Colonne« v ulici Torrente, je polnoma nezoatno ulogico Toneta mornarja vkral predvčerajšnjem svojemu gospodarju tako markantno prikazal, da mu je občinstvo 200 kron. Včeraj ziutraj je bil aretov»n. sledilo s zanimanjem. Nadejamo se, da ga Kailjen Z nožem. Predsinoči je bil pr hodnjič vidimo v večji ulogi, za katero aretovan Josip De G ovanai, star 18 let, pa priporoča njegov včerajšnji prvi nastop, bivajoč v Barkovljah št. 86, delavec na novi Sklepna burka — enodejanka je dosegla železnici, pri Opčinah, ker je radi neznatnega svoj c: I j : obč.nstvo se je od kraja smejalo vzroka v neki krčmi pri Konto velu nevarno dijal -gu. Med tem ko je g. Štoka učinkoval ranil z nožem svojega druga Ivana Starca, s kretnjami in mimiko, je g.a Štularca iz- ki se nahaja sedaj v bolnišnici v obupnem redno vplivala s živahno in primerno nagla- stanju, šeno zgovornostjo. Dozdeva se nam, da fo gospej Štularci bolj prigodne vesele, morda celo nekaj razposajnne uloge, kakor resne, ki zahtevajo efekta. Sv-ršetek bur^e je bil nekako zadušen ; ne vemo, izvira ii to vsled stilizacije svršetka burke ali pa je bilo predstavljanje nekaj nepopolno. Vse v vsem pa je bila ta predstava Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 95.dO, 5°/ italijanska renta 101.55, Španski ezterieur «2.95 akcije otomanske banke 564.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnice _.— Lombardi 83-— unificirana turška renta SO 77 menjice na London 251.45, avstrijska zlata renta 101.— ogrska 4°/0 zlata renta —, Lanilerbant 468.—, turške srečke 117.75, parižka bank* 10.65, italijanske m^ridijonalne akcije 708 —, akcije Rio Tinto 12.53. Mirna. London. (Sklep) Konsolidiran doU 36.43 Lombardi 31/,, srebro 26—, Spa iska renta 8l3/a, italijanska renta 1003/«, tržni diskont 3.—, menjice na Dunaju —. — , dohodki banke —.—, izplačila banke 380.—. Stanovitna. Tržna poročila 21. marca. Budimpešta. Pšenica za april K S.24 do 8.25, za oktober od 8 22 do 8.23 Rž e* april /, Sh Stanov. Sladkor tuzemski Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.—, za september K —.— do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassć in Melispile promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za boiofis dobave, vzdržano, 5 do 10 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15.—, rž za april 15.—, za maj-junij 15.—, za maj-avgust 15.— (mimo). — Pšenica za tekoči mesec 21.85, za april 22.—, za maj-junij 22.—, za maj-avgust 21.85 (trdm ). — Moka ta. tekoči mesec 29.05 za april 29 45, za mesec mf*j -junij 29.80, za maj-avg. 29.70 (Trdno). — Repično olje za tekoči mcsec .6.75, za april 47.—, za maj-avg. 43.25, za sept.-december 49.50 (mirno.) Špirit za tekoči mesec 38.50, za april 39.^5, za maj-avg. 39.50, za sept.-december 35.12l/» (Trdno). Sladkor surov 88° uso no«? 21—21 '/* (Mirno), bel za tekoči me-»ec 25— —, za april 25— — (Trdno), za maj-avg. 26—75Vs> za okt.-jan. 27— —, rafiniran 56l/a—57— Vreme, megla. Ljubitelji dobre čaše čaia, zahtevajte povsod najfinejši in nijbol,ši čaj sveta. 1NDRA TEA Zmes najflinejšega čaja Kine, Indije in Cejbna. Pristen le v izvirnih zavitkih. Zaloge je razvidati iz lepakov. mwm mmim nfnB[9iBnofl IJOIfl OAISIBA A m[si;im?z mi jpniz iiinSzj ■iii m i laHiiiiii n Razne vesti, Koliko se popije vina na Dunaju. Dunajska občina priobčuje vsako leto tucne podatke o dunajskem mestu. Iz teh podatkov posnemamo, da se je leta 1903 popilo na Da- , , „ ,, . . iti naju 552 285 hektolitrov vina, ne računajoč veled začetkoma omenjenega vtisa velik ko- J rak naprej v delovanju mladega dramatičnega društva, ker ei je slednje e to predstavo pridobilo na novo simpatije občinstva. Za odkup Dolinarjeveg-a grobišča so došli na našo upravo sledeči darovi : G. Babn k A. Gorica ... K 3.— G. Negode I. Brioni..... 2.— G. Vekjet Drag. Trst..... 2.— sem ono vino, ki je prideljujejo v vinogradih dunajske okolife. Izven omenjene ogromne množine vina se je pozobalo približno 5 in pol milijonov kilogramov grozdja ter se popilo okrog 60.000 hektolitrov žganja in drugih močnih pijač. 0000000000000900 Tovarna pohištva Aleksander Levi ilmzi * ulica Tasa št 52 A _____ (v lastni hifii.i ZALOGA: Skupaj . . , Prej nabrano . K 7.— K 224.50 Vsega Bkupaj K 231.50 pešte. Vse nadaljne darove sprejema uprava Edinosti € v Trstu, ul:ca Molin piccolo Kadi praznika manjka danes borzno poročilo iz Trsta in z Dunaja ter tržno poročilo iz Budim- Borzna poročila dne 21. marca. Tržaška borza. .št II. Dnevne novice. Dramatična predstava pri st. Iranu. ki se j** vis.ia prošlo nedeljo popoludne na cdru »Narodnega doma«, je privabiia toliko meoge e:evi!nega občinstva, da so bili vsi sedeži in t-toj š^a do zadnjega okupirani občinstva, ki je r zanimanjem zasledovalo igro Napoleoni K IH.07 19.10, angležke lire K — , .. .. do —.—, Londjn kratek termia K 240.— 240.40, Darovi. i\a upravo našega lista so po- Francija K 95.40—95.60, Italija K 95 -- 95.40, slali 2 kroni za »Dijaško podporno društvo italiianski bankovci K ——.Nemčija K. r, r • tr l >«- II..25—117.60, nemški bankovci K —.— —.—, v Pazmu« gg. Jo*ip Habat, kurat: Mate av0trijska ednotna renta K 99.40 99.50, ogrska kronska renta K 97.00 98.15, Italijanska renta K —.— —.—, kreditne akcije K 64 t. — — 646.— Za moško podružnico družbe sv. ti- državne železnice K 633.— — 641.—, Lombardi K 80.--81.—, Llovdove akcije K-----.—. — Srečke: Tisa K —— —.—, Kredit K —.— veseličnega odseka »Tržaškega podpornega in do —.—, Bodenkredit 1880 K —.— —.—, Bo- Sinkovič in Ivan Babuder iz Podgorij. Za moško podružnieo dru; rila in Metodija v Trstu. Na sestanku Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nifcake konbure-jcft, Sprejemajo se vsakovrstna dela m po posebnih načrtih. Ilnotrovan oenlk brezplačno lo franko 0000000000000090 TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij - TRST ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. bralnega drustvac pri sv. Ivanu seje na- dol2^_. Srbake do . bralo 11 K, g. Žitko Ivan dodal 2 K, ome- ! den kredit 1889 K—.— —.—, Turške K 124.--—.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol. : Tavčar Jos. 1 K, Umek Ivan 1 K, njeni odBek 20 K, skupaj 35 K. — Srčna Državni dolg v papirju hvala ! j „ „ v srebru , , . | Avstrijska renta v zlatu V konsumnem društvu pri sv. Jakobu ; v kronah 4*/. »e ie nabralo, ker je zaklical jeden : »Johan« investicijska renta 3l/f7, * _ . . * Ogrska renta v zlatu 4°/# 4 K 24 st. in De, kakor je bilo pomotoma; „v kronah 4*/, objavljeno, 3 K 24 at. , » renta 3'/, J J ' t»i • i Akcije nacnonalne banke Blagajnistvo. Kreditne akcije Štrajk težakor pri trrdkah s ko- ^k^maVk žami. Shod težakov, ki je bil v nedeljo 20 mark predpoludne v delavskemu domu, je odločil, ^ I^J3^ da ima štrajk gori rečenih težakov nadalje- Cesarski cekini predvčeraj danes 99.70 99.4;. 99..J0 99.40 119.15 119.05 99.45 95.45 91.60 91.15 u«.io 117 85 93.— 97.95 89.— 8^.70 I.— 1605 — 642.75 641.75 240 03 V, ite<> — 117.4a1/, 117.42 V- 23.50 23.S0 19.08 1908 95.20 95.10 11.32 11.32 Kara ROSSI ulica S. giovanni št. 16. Telofon št. 1632. Odprta celo noč. Bogat izbor tu- in inozenskih in slovenskih časnikov. Rroda se košnja v velikem obsegu zu tekolt> leto v Zavijali. Za pojasnitve se je obrniti od 11. prep. k Josipu Sehusller v Trstu, ulica Ponto rosso št. '6 II. n. Proda se ali odda v najem gostilna v PnljD, Ista iztoč; na leto .'JtJO hektov piva in 3oO hektov vina. — Nadalje se proda v Trstu pivarna na plačevanje po dogovoru. Ve«" se poizve pri Ba!»ini-ju v kavarni »Stolla Polare« v Trstu. hranilno in posojilno društvo v Nabrežinl rejristrovana zadruga z neomejenim poroštvom. VABILO REDNI OBČNI ZBOR ki se bode vršil 27. marca 1904. ob 3. uri popol. v občinski pisarni. DNEVNI RED: 1. Polaganje računov. 2. Poročilo kontrolnega odseka. 3. Potrditev računa. 4. Volitev predstojništva. Volitev treh udov v kontrolni odsek za 1. 1904. 6. Razni nasveti in predlogi. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Vydrova tovarna žitne kave Praga Vllf. 1 Vydro Izvrsten okus dobi kava ako I ji, pr mešate { V Y D R 0 VE ŽITNE - - - KAVE - - • Poskusite ! Poštna 5 kg pošiljka 4 K 50 h franco. Vydrova tovarna žitne kave Praga VIII Debelost odstranjuje hitro <>a;auič. neškodljivo) Thiele jev čaj za odpravo debelo ti. Zavitek Mk 1.25, 4 zavitki fr.oo (s povzetjem) cd tvrdke Ludw Thiele Manncheim. (Pošitjatev se vrši potom avstr. ltkaren) Marija vdova Čokelj priporoma svojo dobro založeno pHMliJiilnieo kuhinjskih posod po ni/kili cenah. Piazza Ponterosso št 7. Automatična pa*t za podgane gl. — mi^i gld 1 20 ; lvovi brez na iioro^anja v eni sami noči do -40 komadov. se nastavlja sama od pehe in ne daja ni-katega duha. Past za ščurke _Eclip*ea vlovi 100 -čarkov in griljev v eni noči, stane gld. 1.20. Pošilja po zet j u I. Schiiller. Dunaj II. Kurzbaueigasse 4. Neštevilno zahvalnih in priznalnia pisem. y novi prodajalnici pohištva uilici Madonnina št. 15 u Trstu se nahaja na izbero okvirja in zrcala po konkurenčni ceni. rfndrej Wouk. Svoji k svojim! Zlatar DRAGOTIN VEKJET (C. Vecchiet). TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, srebrnine in žepnih ur. — Sprejema naroČbc, poprave srebrnih in zlatih predmetov ter poprave žepnih nr. Kupuje staro zlato in srebro. WV Cene zmerne. Svoji k svojim ! <; Zdravje je največje bogatstvo ! m* Kapljice sv. Marka. Te glasovite in utdoeje^lji v e Kapljice h v. Marka f»e uporabljajo za notranjo in zunanjo rabo. Posebno odstrunjujejo trga ije po kosteh, uo gah in rokah U*r cz Iravijo vsak glavobol. Delujejo blagodejno pri boleznih v želodcu, ublažujejo katar, umu ujfjo tdevanje i u lajšajo naduho. Pospešujejo pribavljanje, č.etijo kri in čreva. Odvajaj > velike in male gli-te in vse bolezoi prouzročene od giiar. Delujejo izvrstno proti hripavogli, zdravijo vse bolezni na jetrah, »koliko« in trpanje y želodcu. Od8traaijo vsake mrzlice in vse bolezni izvirajoče iz mrzlice. Najbolje sredstvo groti maternici in madronu. Te kapljice ne emejo manjkati v n< b?ni mestni in kmečki hiši. Dobiva se samo v mestni lekarni v Zagrebu. Naroč'la naj se naslovlja Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg 44 v bližini Den ducat naj cerkve sv. Marka. ,ar naj se pošilja naprej, drugače se pošlje po povzetju. Manje kot jeden at (12 steklerčc) h« ne pošlja. Cena je sledeča franko na vsako pošto: 12 steklenic K 4 —, 24 Ktekl-mc K 8.—, 36 steklenic K 11.—, 84 steklenic K 14.60, 60 steklenic K 17.— . J a razpolago je tisoče in tisoče priznalnih pisem, ki se ne morejo vsa priobčiti, zato nave- Mestna lekarna, Zagreb, Markov trs 44, v bližini cerkve sv. Marka. : Zdravje je največje bogatstvo ! : 99 Croa,tia," VELIKA ZALOGA APNENEGA KARBIDA prve vrste se vdobi pri tvrdki PAOLO PATRIZI, TRST Via S. Lazzaro štev. 9. Zastopnik tvrdke >Societa anonima per 1' utilizzazione delle forze idrauliche della Dalmazia«. Zaboji od 50 klg., ki se komadno odmirajo in zapirajo - - Kron 28 za ioo kip I*ri naroebah za večje množine popust po dogovoru. Teža čista. zaboj gratis, franko parobrod ali kolodvor v Trstu. Plačno takoj ali povzetjem. F I L I J A L K A c. kr. pri vat. AVSTR. KREDITNEGA ZAVODA za trgovino in obrt v Trstu sprejema: IZPLAČILA V KRONAH na blagajniške nakaze na naslovljena izplačilna prinoscu |J pisma proti 4 dnevni odpovedi 2\', \ I)rori04 dn87lli odpovedi 27*#/o i * 0 * * i .'4 lo > 30 • > 3% ;l> • 30 > » 3°/o j t z atih napoljonib na izplačilna pisma }i proti 30 dnevni odpovedi 20/o n 3 mes. „ 2V4\ f - 6 - n 2 V/o Na blagajaiske nakaze in izplačilna pisma stopi nova obrestna mera v veljavo 1., 5. odnosno 27. februvarjs-bodočega leta in sicer po dotičnej oJpjvedi. lianeogiro v kronali z 21/a°'0 takoj v kolikor na razpolago. Krone in zlati napoljoni na tekoči račnn po dogovorjenih pogojih, koji se stavijo od časa do I časa in sicer po roka odpovedi. Izdaja nakaznice za Dunaj, Bu iimpe^to. Brno, Karlove vari, Keko, Lvov, Prago, Reichenberg, Opavo kakor tudi Zagreb, Arad, Belice, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, Ljubljano, Line, Olomuc, r?aaz, ??olnograd, prosto stroškov. :ie bavi s kupovanjem lu proilajo deviz, drobiža in vrednoatij. Sprejema i zt i rje vanje taljandov, dvignenih vrednosti, kakor tudi vsefc-drugih iztirjevaDj. Daj a predujme na Warrante in vrednosti po jako zmernih pogojih. Krediti na karikacijske listine ee otvorijo v Londonu, Parizu, Berlinu in drugih mestih po ugodnih ceuali. Kreditna pisma se izdajajo v katerosikoli mesto. Hranila. Sprejema se v pohrano vrednostne listine, zlat in srebrni denar in bančni listki. Pogoje daja blagajna, zavoda. Menične nakaznice. Pri blagajni zavoda se izplačujejo menične nakaznice „Banca d'Jtalia* v italijanskih lirah ali v kronah po dnevnem kurzu. Svoji k svojim ! Svoji k svojim ! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska »avarovaina zadruga stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagreb z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200000 kron pprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska p slopja, tovarne) ter premičnin (Kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, sUm seno, bltgj v skladiščih aii na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in s 1 el« < t> najniž h c.-nah iu z najboljšim jamstvom. — leta posreduje za svoje zavarovan«'« posojila n« 11 jneiničn 11"» pri orvih d*-naimh zavod li. Dolžnost vsakega dobrega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že d« ne gre denur v tupn<». GLAVNO ZASTOPSTVO za TRST, ISTRO in GORIŠKO ie ravnateljsko izro čilo gosp. IVANU GORUP-U. itš'»«Kt"rju pri »The JVluiu U, Trst, ul. Miramarll. Sv .iim pravnim konzulentom za te kr<»j^ je imenovalo gjs;>. Dr. OTOKARJA RTBAŽA odvetnika v Tr-tu. ĆašioiieCTO] go j, }. 2 5 kjj.: novo sk u bljeno K 9.G0 3 boljše K. 12.—, beli mehki puh, skubljeno Iv 30.-, K 36.—. Pošilja se franko pO povzetju. Zamena ali povrnitev dovoijena proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedickt Sachsel. Lobes 183. poŠta Plzen, ČeSko. ^nton Sancin pok. frana TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. II. — TRST. Velik dohod fuštavja ve le ur v najnovejših risanjih. Zaloga perila in imbotiranih pogrinjal. zimskih srajc, srajc od fuštanja ter belih v velikem izbora kakor tudi ovratnikov in kravat. Vezenine in moderci. Snovi od same volne za obleke za ženske. Blago za delavske »•»»»»»•o« hlače in izdelki za delavce. ««00000000 FILIJALKA BANKA UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posl kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun .ter se obrestuje: Vrednostne papirje: po 2 V/o takoj ..3 0 „ na mesecev .. 3V/o 1114 1 let0 Napoleone: po 2\'4°/0 na t> mesecev „ 2>/,«/. na 1 leto b) Za giro-conto daje 2V\ Uo vsakega /.ueske izplačuje se do 40X00 K a cheque; za veće zneska, treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila ne dajejo v posebni uložui knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj se je to zgodi lo katero »i bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - correntiste inkase in račune ny tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja uakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. ej Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pa-dirje ter iztirjava nakaznice, menjice iti kupone proti drimerni proviziji. 4 pare čevljev za 5 K Vsled nakupa ogrumee mnužiue obuvala in neke koukorzua m&sd proti, jam le nekoliko čaea po umazani ceni 1 par možkih in 1 par ženskih črn h čevljev za veztti z močno nabitim podplatom, n-dalje 1 par moških m 1 par ženskih moier .ih čevljev. Vsi ti 4 pari so najnovejše m de. močni, gorki in pripravni zy zimo ur veljajo le 4 krone. Pošilia le proti prerip!»e.lu tli povzetju A. GrELB, KRAKOV 40/:> — Za uaročbo za-do.-tuje dolgost «topai.-. Zamena dovoljena ali denar naz-j ako ne bi ugajalo. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja m vrste rent, zastavnih pisem, prijomet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. I Promaše izdaja k vsakemu šrabanjn. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 kamenjava in eakomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — ■ kupone. —: Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl -.--r Izgubi - VoVuluJe In dlvlnkuluje vojadke ženltnlnske kavcije. BmMompt trn hin-o mmnie. gf" bom« naročiltu Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ■ — = dne vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami.