3t%haja Ink rdi na teiY\5 ix. YSA NEMČIJA SE TRESE PRED BAVARSKIMI FAŠISTI. Hittler poizkuša priti na krmilo. — Fašisti se pridno vežbajo za napad. Berolin, 26. marca. — Bavarski rujavosrajčniki so pričeli zadnje dni živahno gibanje, katerega glavni namen je zaseči vlado in tako dobiti kontrolo nad Nemčijo, prav kakor so to izvršili italijanski fašisti pod vodstvom Mussolinija. Herr Hittler hočr ni vrak način izve sti svoje načrte • magari tudi potom spopada, tako govore poročila. - ' Vladna policija je zadnjo soboto ujela tajnega Hittlerjevega sela, ki je nesel važne poročila in načrte črez bavarsko mejo v Prusijo, kjer so tudi že organizirani pristaši fažizma, in nameravajo nastopiti %skupno s fašisti, da vržejo ob tla sedanjo vlado in primejo sami za krmilo. Na Bavarskem je kot poroča-io zadnja poročila vse pripravljeno, da stopi pod Hittlerjevo zastavo vsak fant in mož, raz-ven malega števila komunistov in socialistov, katerih je na Bavarskem pa jako malo. Vladni detektivi poročajo, da se vežba v okolici Municha, ki je glavno središče T?avar skUrTSšTštovTče" le armade katoliških fantov in tnož. Tudi okrožja v Thuringian pokrajini je razvito že živahno gibanje, ki je v tesni zvezi z gibanjem bavarskih rujavosrajč-nikov. Berolinska vlada se prav resno boji posledic, ker nemška publika je po vseh krajih že silno ozlovoljena, radi okupacije Rura in clolže vlado, da je zaspana, ker ne napravi nikakega koraka v obrambo Nemčije. Vojni minister je sklenil baje poslati na bavarsko mejo vojaške posadke. katerih naloga bo, zatre-ti in zaustaviti vsak poizkus fašistov, ako bi se slednji resnično drznili korakati proti Berolinu. FORD PREROKUJE O VEČJIH PELAVSKIH PLAČAH. Detroit, 26. marca. — Dočim ostali svet goji upanje, da bomo polagoma prišli nazaj na stare čase, michiganski magnat Henry Ford prerokuje, da danes dvajset let bo služil vsak izvež-ban delavec po najmanj $10. na dan. To prerokuje iz vzroka, ker silni napredek automatic-nega strojstva, bo potreboval bolj učenih delavcev, kot cianes. IZ ZASEDENEGA RURA. -o- SLADKORNI VERIŽNIKI ZASAČENI IN RAZGALJENI. Washington, 26. marca. — Basil M. Manly ravnatelj "The People Legislative Service," je razgalil te dni sladkorne veriž-nike, ki so potuhnjeno navijali pretirane cene sladkorju. V prvi polovici februarja t. 1. j t poskočila cena sladkorju za tri cente pri funtu. Sladkorni magnatje so to storili na svojo roko, ker hočejo nagrabiti kolikor mogoče dobička iz ljudskih-žepov. Dose-daj so baje nagrabili že blizu 15 milijonov -dolarjev. Če bi ostalo pri tem celo leto bi nagrabili nekaj nad 300 milijonov dolarjev. Cela zadeva je izročena preis-kavi. Toda sladkornim magna-torn se ni bati kaj hudega. Če pomislimo na 15 milijonov, ki so jih nagrabili dosedaj, bodo z njimi zamašili marsikatera usta čc potreba. -o- BOLJŠEVIKI ZAHTEVAJO NADŠKOFOVO SMRT. Moskva. 26. marca. — Državni pravonik Krylenko, ki vodi obtožbo proti ruskemu .katoliškemu nadškofu Zepliaku in njegovim duhovniki, f je zadnjo soboto zahteval v svojem končnem Rovoru. da se mora nadškofa, piegovega generalnega vikarja in devet drugih duhovnikov obuditi na smrt. Ruski rdeči krvniki se niso še napili nedolžne krvi! Vladni agitatorji šuntajo delavstvo k vstaji v Ruru. — Francozi rekvirirajo razno orodje. — Belgijske nursinje umorjene. 8 nemških rudarjev ustreljenih in 11 ranjenih. Essen, >6. marca. — Tajni francoski detektivi, katere je francoska vojaška oblast razstavila po vsem zasedenem ozem* Iju, so prišli na sled šuntariji, ki so jo vršili iz Nemčije dospeli agitatorji, katere je najbrže finančno oborožila nemška vlada sama, da zasejejo mej publiko revolucionarni duh in vprizore vstajo. Po prejemu prvih obvestil, je francosko vojaško poveljstvo izdalo posebno povelje, da se ima-io pripraviti vse topniške bate-rije^-i&te rasst&v«Ci-pe-vseh-stra-tegičnih točkah okoli mest, in da vse vojaške sile morajo biti pripravljene in na razpolago za vsak slučaj. Ker Nemci nočejo bodo Francozi. Duesseldorf, 26. marca. — Francoska ekspertna komisija je rekvirirala trinajst-sto tonov raznih strojev in ročnega orodja. ki ga bodo rabili razni francoski mehanični popravljači po raznih rudnikih in tovarnah. Nemški strojniki so baje odklonili popravljati razne stroje in orodje za francosko ekspertno komisijo, nakar je sledila posledica, da so Francozi odredili re-kvirirati potrebno orodje, ki se bo rabilo za te namene, po francoskih mehanikih. ■ _ - . 1 t Nemci umorili dve belgijske nursinje. Brusselj, 26. marca. — Iz Westfalskega teritorija, ki ga drže okupirane belgijske čete so sinoči poročali, da so nemški zahrbtneži umorili dve beljgij-ske |nursin5e blizu mesta Ha-gen. Belgijske vojaške oblasti pripravljajo ostre odredbe proti zahrbtnemu napadanju od strani Nemcev. Nemci še vedno nadaljujejo s pasivnim odporom. Berolin, 26. marca. — Prometni minister iz Berolina je baje po skrivnih agitatorjih poslal v zasedeni teritorij posebni apel na nemške železničarje, ki še delajo po gotovih lokalih, da naj ovirajo kjerkoli mogoče francoski promet in naj ne kažejo nobenih uslug Francozom. En rudar ustreljen in 11 ranjenih. Hagen, 26. marrfa. — Francoska patrulja je oddala tri salve na krdelo nemških rudarjev, ki se niso hotli v temni noči ustavili na poziv patrulje. En rudar je bil na mestu ubit in n rudarje je ranjenih. a a A a A A a a A A & a A a A a a a a & a a a a a A A A a A a a a Veselo Aleluje in vesele zadovoljne praznike želimo vsem na&im cenjenim našim cenjenim naročnikom, dobrotnikom in sotrudnikom in vsem prijateljem tega Usta! Obenem se tem potom tudi najprisrčneje zahvaljujemo našim lokalnim, .marljivim zastopnikom, ki so se potrudili in nam dobili oglasov za to izdajo, da smo tako zamogli izdati list v posebni večji izdaji za praznike. . Vse slovenske trgovce in obrtnike, katerih oglase boste videli cenjeni čitatelji v listu Vam vsem najtopleje priporočamo. List je" vaša last cenjeni naročniki, Vi ga podpirate in gotovo ste veseli, kadar ga prejmete v povečani izdaji z bogatejšo vsebino. K temu so pa veliko pripomogli trgovci in obrtniki, da so si naročili svoje oglase v tej številki. Nepozabite torej na te trgovce, ki podpirajo Vaš list. Kadarkoli kaj potrebujete pojdite kupiti v njih trgovine in pokažite jim, da ste zavedni, da znate ceniti njih pomoč do vašega lista! Vsem cenjenim oglaševalcem pa izrekamo prisrčno zahvalo za njih naklonjenost do našega lista, ter jim želimo obilnega vspeha pri njih trgovinah in obrtih TISKOVNA DRUŽBA EDINOST. r r r r r w v r v r v r r & & r v r r r v u* r r r v 9* sr v v KRATKE AMERIŠKE TESTI. — Državni department prejema te dni proteste od vseh strani iz Zedinjenih držav radi visokih pristojbin, ki jih morajo ameriški potniki plačevati za potne liste in potem zopet v inozemstvu za vizume. Zahteva se. da naj se tozadevna odredba omili soglasno z inozemskimi državami. «. — Generalni komisar dohodninskih davkov je odločil, da mo- 710 hišo ter zraven tudi osame-vdovca, ki je sam spal v hi- si. — V Atlanta, Ga. iščejo zvezni maršali bivšega čarovnika Kukluksklanov E. Y. Clark-a. Obdolžen je gotovega zločina in roka pravice ga zasleduje, da ga postavi na zatožno klop. — V Fresno, Calif, se je te dni dogodil zanimiv dogodek radi zloglasnega Volsteadovega zakona. Neki italijan S. A. Oliver vodja tamkajšne italijanske naselbine je bil zasačen od detektivov. ker je imel v kleti pre- rajo chicaški zemljiški eksperti | reč *ino vino narejeno po itali-plačati dohodninski davek od Janskem nacinu' Poljan je bil vseh nagrad in pristojbin, ki so iih prejeli, od raznih kupčij za mestQ Chicago. —• Proračun Zedinjenih držav za fiskalno leto 1923.. kaže "baje* $180.000.000.00 deficita. Proračun je izdelal računski direktor Lord. — Statistika sladkorskega pri-delkavv Zedinjenih državah kaže. da se bo letošnje leto produ-ciralo v Z. D. mnogo več sladkorja kot lansko leto. V kratkem pravi poročilo, bodo Z. D. dosegle sladkorno neodvisnost, da bodo pridelale ves sladkor, ki se ga rabi doma. Dosedaj so vsako leto importirali velike množine sladkorja, največ iz Kube. "—- Dosiuženi vojaki v Iowa, bodo dobili vojaški bonus tekom treh mesecev, kot določa sprejeta predloga, ki jo je odobrila državna zbornica zadnjo jesen. Državni kontrolor izjavlja, da iz-plačitve so se odložile vsled tega, da se naredi natančen proračun. kako urediti finančne vire iz katerih se bo č^pal potrebni denar. — Povodnje po državi Arkansas zlasti v okolici mesta Hoxie povzročajo velikansko škodo po celi takozvani "Black River Valley." Po več krajih je voda tako narastla. da je dvignila far-marske domove in druge stavbe kot živinske hleve itd. ter jih odnesla naprej. Tudi mnogo živine je pokončane. — V Muskogee, Okla. je pred-včerajšnim zgorel prileten farmar Anton Shatpe. Požar je izbruhnil ponoči in vpepelil lese- pred sodnika, ki je zahteval, da mora izročiti skrito vino. da se ga izpusti in uniči, kakor zahte va postava. Ker ga italijan ni-->kor ni hotel dati, mu je sodnik zagrozil, da mu je na izbe-ro ali izročiti vino. ali na nai se nobere iz dežele. Italijan si je izbral slednje, da bo zapustil deželo, ter bo odšel sedaj v Meksi-ko. kjer ga bo lahko prešal in pil. — Blizu Graig. Colo, so Snežni zameti, ki so diviali zadnii teden z vso besnostio po državi Kolorado, znmetli tamkajšne^a farniaria Ta v Sorrie-a, ki ie *a-*toval homestead s svojo hčerko Velmo. Vihar mu ie odnesel hišo. Naslednii dar so našli v zn metih - očeta in hčerko obn VEČ KOT POLOVICO ME- HIKANSKIH OLJNIH VRELCEV JE AMERIŠKA LAST. Galvenston, Tex. 26. marca. — Mehikanski petrolejski vrelci se cenijo, da so vredni več kot en bilijon dolarjev. Ameriški mag-nati imajo investiranega okoli $606,034,239, kar znaša nekakih 57.7 odstotkov skupne vrednosti vseh mehikanskih petrolejskih vrelcev. Iz tega je razvidno, da Wall Street ni zastonj zainteresiran v mehikanske rafcmere. JUGOSLOVANSKE NOVICE Dr. Seipel v Zagrebu. Na potu iz Belgracia na Dunaj se je zvezni kancler dr. Seipel usta-vil v Zagrebu. Število učiteljev v naši državi. Po najnovejši statistiki znaša število ljudskošolskih učiteljic v državi 7180. Umor v Jarenini. V Jarenini sta bili v noči od 21. na 22. februarja 1923. na grozen način u-morjeni posestnici Marija in Terezija VeingerI v Jarenini. Morilec je ženskama s kamnom pretolkel lobanji. Koliko je morilec uropal, se ni moglo ugotoviti. Pravosodje v Vojvodini. "Radikal" pripoveduje, da je tekom enega leta zapustilo državno službo v Vojvodini nad 50 sodnikov zaradi slabe plače. V nekaterih krajih ni nobenega sodnika več in so uradni zaprti. Pri nekem sodišču leži nad 10 tisoč tožb. pa ni nikogar, ki bi jih rešil. Zato so začeli prebivalci sami dajati sodnikom "narodni dodatek,'' samo da bi dobili sodnike. Vlada se seveda ne zgane. Valovi Save odnesli most. Radi neprestanega deževja in skop-nelega snega je poleg drugih rek tudi močno in nevarno narasla Sava. Sava je nagloma narasla, odtrgala pri Mali Mitrovici plavajoči mlin in šla z njim proti mostu. Mlin je zadet s tako silo ob most, da še je ta zrušil in valovi Save so odnesli mlin in mi-trovički most. Škrlatica v / Sarajevu. V zadnjih tednih se je v Sarajevu škrlatica silno razpasla. Obolelo je na tej nalezljivi bolezni doslej že več sto ljudi. Škrlatica pa je že tudi zahtevala znatno število človeških žrtev. Zdravstvene oblasti skušajo po možnosti omejiti razširjenje te nevarne epi- PO SYETU. — Nemška vlada je plačala te dni zaveznikom zadnja odplačila za stroške zavezniških okupacijskih armad ob Reni. Skupna svota, ki jo je Nemčija morala plačati zaveznikom za okupacijske stroške minulega leta 1922. znaša blizu $1,125,000,000.-00. V to svoto baje ni prišteta svota. ki jo imajo prejeti Zedi-njene države za svoje okupacijske stroške. - — Japonske državnike silno skrbi revolucijonarni duh, ki se je pričel širiti mej masami nižjih slojev na Japonskem. Sličnih krvavih konfliktov, kot so se za-vršili v mestu Nara se boje celo v Tokiju, kjer se nezadovoljnost nižjega razreda že kaže v polni meri. Državniki so na delu in delajo načrte, kako na} bi se mase potolažilo. Pričakuje se novih refermacij v državi, ki bodo nudile ' nižjem slojem več svobode. — Francoska vlada bo uposta-vila posebno cenzuro nad vsemi gledališči v Parizu. — Zadnja [eta se je po francoskih gledališčih predstavljalo marsikaj nemoralnega, kakor se sliši. Pariz je pričel izgubljati na dobrem imenu in ljudje so kazali na pariško mesto kot grešno dolino. Vlada je v zadnjem času začela sama opazovati pariške prireditve z bolj-opreznim očesom in pronašlo se je marsikaj nemoralnega, kar je dalo vladi povod, da bo sedaj upostavila strogo cenzuro nad pariškimi gledališči. — Irska-plove počasi k popolnemu pomirjenju. Mirovni apel, ki so ga izdali na ljudstvo irski katoliški škofje, je dosegel velike rezultate. Vsi sloji se zopet združujejo in vse kaže, da bo splošni mir v kratkem zavladal po celi Irski. Angleškim socialistom se je posrečilo iagojiti v Angliji nekaj Ircev v socialističnemu duhu in so jih poslali najrsko oznanjati evangelij socializma. Toda ti so nastopili brez vspeha in ljudstvo jih nikjer ne posluša. — Vprašanje bližnjega vzhoda je obtičalo za Angorskimi vratmi in nihče ne ve, s kakim definitivnim odgovorom "bodo prišli na dan Turški nacionalisti. Obe Anglija in Turčija bi rade mir; toda mir je nemogoč, ker se križajo interesi obeh. Angli- tja pravi, da Mozula ne pusti. mrtva. — Oboroženi soon^d mei Tn-diianci in deoutiii v bližini Mon-tecelJo. Utah, ie zahteval net mrtvih nri Tndiianrih. Mei demt-tiii so bili.triie lahko r-in?en,\ Unorniki so ukročeni in' dva stn ^obepnila neznanokam. — V Houston. Texas s 12. ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne v_torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chi-_ cag°> HI- under the act of March 3rd 1879. Nas veliki petek, naša velika nedelja. O tužni veliki petek, si zopet tu? Da, tu si, popelješ milijone in milijone src zopet nazaj za dva tisoč let tja v Jeruzalem, v sveto mesto in jih tam pelješ na Kal vari jo in jim pred njih duševnimi očmi zopet odigraš ono strašno žaloigro, ki se je tam odigrala na oni veliki petek, ko so skale pokale, ko se je zemlja tresla, ko je solnce otemnelo, ker ni moglo mirno biti priča strašnega dogodka, ki se je tam odigral. * * t- Se v nedeljo popreje je Jezus iz Nazareta, velik prerok, ki je v stal med narodom, ki je delal velika dela pred očmi vsega tedanjega sveta, ki je oznanjeval nebeško lep nauk resnice, prihajal v mesto Jeruzalem v velikanskem slavnostnem sprevodu. Celo mesto je bilo na nogah. Vse mu je hitelo nasproti. Vse mu je klicalo: "Hozana! Slava!" Veje so sekali in stlali po tleh, koder je stopala žival, na kateri je sedel. Kateri niso dosegli vej, slekali so svoje suknje in jih razgrnili po tleh. da je kakor po pisani. preprogi jezdil v mesto ta veliki prerok. Toda danes? Na petek? Kje so vsi "hozana klici"? Kje ste vse množice, ki ste ga S tolikim slavljem sprejele v mesto? Kolika sprememba! Vidiš tam na Kalvariji velikansko množico? Vidiš tam sredi Ve množice križ? Ves, kdo je tam na križu pribit? To je tisti Jezus, k&terega je vsa ta množica s tolikim slavljem sprejela pred dobrimi petimi dnevi. GJej, Jezus iz Nazareta. veliki prerok je pribit na križu. Tam v.strašnih bolečinah počasi umira kot največji hudodelec svojega časa. "Od kod ta sprememba? Kaj je storil na enkrat ta veliki mož, da si je zaslužil tako strašno kazen? Tako grozovito smrt? O. nič hudega ni storil! Ni največji hudodelec, da bi si bil zaslužil tako strašno smrt. Prav isti je, kakor je bil v nedeljo popreje, in mej tem časom, teh pet dni, ni storil nikake stvari, ki bi ga bila storila vrednega tolike kazni. Nasprotno! Vsaj je ravno te dni storil največ dobrega vsem svojim rojakom. Vsaj je ravno te dni ozdravil največ bolnikov, obudil največ mrtvih, mej drugimi prijatelja Lazarja. Od kod vendar potem tolika sprememba? Ali ne čuješ strašen krik z gore, kako razdražena množica v-eselja pleše okoli križa? Ali ne slišiš, kako se mu na križ posmehuje, se mu roga. ga zmerja in preklinja? Ista množica, kakor v nedeljo! Da. čudno, nerazumljivo! Tolika sprememba ni nekaj naravnega. I11 vendar je. * * * En zločin je težko ležal na tem človeku že dolgo časa — resnico je povedal. Učil je nauke, ki se niso dopadli onim. ki so se smatrali za voditelje naroda. Kaj, ta Jezus iz Nazareta, ta tesarjev sin, naj uči ljudstvo? "Saj vemo, kdo je! Saj vemo. da je tesarjev sin," sin beraškega rokodelca! In ta naj bo naš Od-rešenik? Ta naj nam očita naše hudobije! ! O, da! Nič novega se ni tukaj zgodilo. Zgodilo se je samo, kar se ponavlja že od kar je človek grešil in si nakopal božje prekletstvo, od kar je njegova narava pokvarjena. Jezus iz Nazareta je bil velik mož po besedi in dejanju. Ta mož si je drznil nastopiti pred ljudstvom brez njih. brez farizejev in pismarjev, ki so vendar voditelji ljudstva. Nevoščljivost! Zavist! Tista kača zavisti je bila. ki ga je pribila na križ kakor je že v raju povzročila toliko prekletstvo, ko je zapeljala prva stariša v nepokorščino in ju pahnila v strašno nesrečo. Prav tista zavist, ki je povzročila prvi bratomor na zemlji, ko je bila prelita nedolžna kri. Tista nevoščljivost in zavist, ki jd pognala nedolžnega Jožefa^ v Egipt, ki je toliko gorja. toliko vojska, {oliko prelivanja krvi, povzročila že na zemlji. Ta zavist je zmagala. Hudobija farizejev in drugih sovražnikov Jezusovih je zmagala, in Jezus je na križu. Nezavedno ljudstvo se je dalo naščuvati od svojih voditeljev in v nekoliko dnevih so vse pozabili, kar jim je ta Jezu preje dobrega storil, so pozabili na nedeljsko "Hozano," je spremenili v "Križaj ga!" "Kaj hudega vam je storil?" jim je klical Pilat? "Jaz ne najdem krivice nad njim!" Pa saj je ljudstvo tudi ni našlo. Saj ni' vedelo na to vprašanje odgovora! Vendar strast zavisti je bila, kakor vedno, slepa. "Ljudstvo pa je le še bolj kričalo: "Križaj ga! Križaj ga"" O, kako žalostni so bili učenci Jezusovi! Kako jih je bolelo srce, ko so izvedeli veliki petek zjutraj kaj se je zgodilo. Njegovi apostoli, ki so bili z njim na vrtu Getzettiani in so bili priča njegovega vjetja, kako žalostni in prestrašeni so pobegnili. Od strani, izza voglov so gledali, kaj se vse godi okrog palače velikega duhovna, pred Herodom in Pilatom. Ko so pa začuli strašen krik množice "Križaj ga!" ko je bil Jezus obsojen pred Pi- ustavljat, Nikdar se ne dati voditi zavisti, sovraštvu sebtfn oblastizeljnosti! Nikdar ne preganjati, še manj gnatiVSm* ga rad, prav.ee! Ne! V tem slučaju je vedno samo en konTc sramotna premaga, velika nedeljo, ko bo pravica zmagah iT preganjan, vstal, preganjalci pa — osramoteni » latovo palačo, ko so videli, kako so mu naložili križ in ga o4pe- j Ne. nikdar krivice ne delati» Nikdar se re Ijah na Kalvanjo, o. tu jim je pa upadel pogum. Vera v tega Od- — — ' — ■ A.koar se resnici m rešenika se jim je začela majati. Zbežali so in se skrili. Tako je ubogi veliki prerok, še v nedeljo od stotisočev tako prisrčno pozdravljali, tako slavnostno sprejet, sam. popolnoma sam, omaho-vaje vlekel težki križ za seboj. Ko je že popolnoma opešal so morali rabeljni nekega tujca prisiliti, da ga mu je pomagal nesti. Izmed vseh tisočev ozdtavljencev, izmed vseh stotin učencev in privržencev, izmed vseh apostolov — ni bilo niti enega, da bi mu pomagal. * * * * Tn sedaj visi na križu. O. kako je hudobija triumfirala! O. kako e zloba slavila svoje slavij e! Kakor pijani svoje zmage ro hodili n:egc vi sovražniki okrog križa, se mu posmehovali in UStimo j,h- Veliki petek je. Hudobija je pri moči. ' * 1 neder!!'1* ^^ ~~ ^^ vel,1cc*? ^etka ~ na veliko Tudi ameriški katoliški Slovenci bomo imeli še svojo veli-kanoeno nedeljo ... Dal Hog le. da bi prišla kmalu . . . I 'omagajmo potom sodelovanja š katoliškimi pospešimo ... • listi. da je « K. Toda za velikim petkom prihaja vedno velikanoč! Pred dva tisoč leti. kaj se je zgodilo v nedeljo? V grob so položili tega sovražnega Nazarejca! Na grob so zavalili velikansko skalo. Da, kamen celo zapečatili. Ne sme, ne sme nazaj, ne sme ven iz groba! Kaj. grob ste zapečatili? Torej si vendar niste popolnoma gotovi svoje zmage? Da! Prišla je velika nedelja. Stresla se je zopet zemlja. Na vse zgodaj. "Kaj je to? Potres?", so se prestrašeni prebivalci mesta Jeruzalema spraševali? Potres, je! Toda pojdite sedaj k grobu! Kaj se je zgodilo tam. pojdite pogledat! Učenci so tekli tja na vse zgodaj. Pa kaj so našli? "Ni ga več tnk^j ! Vstal. je. kakor je rekel! Glejte kraj. kamor so ga položili! Ni ga več tukaj!" jim je povedal angel. Tn vi, farizeji in veliki duhovniki in pismarji in vsi, ki ste tako slavnostno praznovali svojo zmago v petek, kje ste danes? Kaj si tako resno in prestrašeno šepetate na ušesa? Zakaj so vaši obrazi zategnjeni v satansko jezne poteze in srd? Kaj begate po mestu od enega oblastnika do drugega? Kaj tako natanjčno izprašujete stražo, katero ste postavili k grobu, kako je bilo, ko se je danes zjutraj na enkrat odvalila velikanska zapečatena skala od dnu groba? "Vstal je. ni ga več tukaj . . .!" so tudi vam povedali stražniki in kaj ne. od tod tolika potrtost, tolika jeza. tolika razburjenost. Kako ste se motili! Kako ste se sami sebe slepili, ako ste mislili, da boste pravico ubili, pravico uniči«, resnico umorili. O. kak3 ste se motili, če ste mislili, da bo vsaj sedaj pri vas hudobija zmagala! O. ne. ne! Še nikdar ni in nikdar ne bo in tudi pri vas ni! , Le jezite se, le razburjajte se, le begajte po mestu, kolikor hočete! Glejte, "Vstal je. ni ga več v grobu!" — Premagani ste! Sramotno premagani! In tako je bilo še vedno, preje in pozneje. Vsaki veliki petek ima za seboj veliko veličastno nedeljo vstajenja! \ saka hudobija je dobila še vedno strašno brco ravno, ko je najbolj slavila svojo zmago. Da, more se zgoditi, da za čas zmage hudobija, zmaga zavist, zmaga zloba, zmaga sovraštvo. Toda nikdar ne za vedno! * * O, človek, kolika tolažba za te, ako iščeš resnice, se zanjo boriš, za njo delaš, pa za njo tudi trpiš, ko gledaš v duhu te dogodke. ki so se godili pred dvema tisočema let. Kako te bo to po-krepilo, da boš sedaj še bolj neustrašen, da boš sedaj še bolj odločen pri delu za dobro, pri boju za pravico in resnico! Kako malo se boš zmenit za vse nasprotnike, ki te bijejo, ki te morda vlečejo med seboj, po listih, po obrekovanju na križ, pa naj te tudi pribijejo na križ uničenja, in če te polože tudi v grob popolnega uničenja, ti gledaš skozi ta veliki petek dalje, preko sobote na nedeljo, nedeljo vstajenja, nedeljo končne zmage. Pismo iz Pariza. ^ za Edinost L. Kuhar. < Dalje.) Ali se ta potek svetovne vojske ni dopadel britanski vladi? Ah se zato S.r Milne ni ganil 11. avgusta pred Dardanelami? Ali britanska vlada morda ni bila navdušena zato. da ostane Turčija nevtralna in da ostane Rusiji pot do njenih zaveznikov odprta. Nočemo odgovoriti na ta mučna vprašanja, vendar se ne moremo ubraniti občutka, da so v istini te vrste razmotrivanja vplji-vala na nerazumljivo vedenje britanske admiralitete. Rezumiramo dejstva : Dvakrat je admiral Sir Berkeley Milne imel nemški križarki pred svojimi topovi in obakrat mu je njegova vlada streljanje prepovedala. Nadalje angleško brodovje ni imelo nobenih vojaških nit, mednarodnopravnih razlogov, pustiti da sovražne ladje nemoteno operirajo po nevtralnih turških vodah, tim manj ker je Sir Milne imel črno na belem dokaze, da sta se nemški križarki rešili v Dardanele le s pomočjo in privolitvijo turške vlade J?.avgrUSta Pisala tajno vojaško pogodbo z Nemčijo. 1 ureja je sama kršila svojo nevtraliteto in razvezala tuje države vseh dolžnosti do nevtralnega ozemlja. Koncem koncev se nam zdi jasno, da je britanska vlada imela pozitiven namen, potisniti "Goebena" in "Breslau" v turške voce, ter tako pospešiti vstop Turčije v vojsko na strani Nemčije m Avstrije proti zaveznikom, to je proti Rusiji. Od 12. avgusta dalje so Turki začeli pridno oboroževati Sed- Rahr na Galipoli in Kum Kaleh na azijskem obrežju Utrdili so Knthia, Magram. Kilid-Bahr in Maitos ter tako napravili 7. pololoka Galipoli eno samo trdnjavo. Azijska obal je dobila močne baterije v In-Tepe, Kephez in osobito v Čanak. Sir Milne se je vrnil proti Malti. Veliki Britaniji je bilo očividno na .tem, da se Rusiji pot v Sreoozemsko morje prestriže in da se Dardanele oborožijo do zob! Koncem februarja 1. 1915. sklene britanska admiraliteta napasti dardanelske postojanke in "prodreti do Carigrada, ter tako podati roko zvestemu ruskemu zavezniku." In v istini, v prvih dneh marca 1915. se koncentrirata francosko brodovje z armado generala d'Amade in britanske pomorske sile okoli Moudrosa in napad na Dardanele se prične. Odpor je silen ! 23. marca so Turki potopili že 3 angleške križarke. Sele 25. aprila 1915. se začne drugi splošen napad na dardanelske postojanke. Francozi zasedejo Kum-Kaleh na azijski obali in se vsedejo definitivno v Seddul-Bahr na Galipoli. Boji strašni, zgube krvave. Angleži operirajo malo više in hočejo preko Galipoli do trdnjave Maitos ob vhodu v Marmarsko morje. Po silovitih bojih se zavezniki utrdijo v zavzetih postojankah tako, da končni padec Dardanel. ni bil več daleč. Dne 4. oktobra 19.15. ko so bik največje nevarnosti premagane, pride povelj" da se naj Galipoli izprazni in da naj ekspedicijski zbor hiti t\' pomoč Srbiji proti—Solunu. ? Drugi misterij, o katerem piše divizijski zdravnik Vassal v svojih spominih: "Ko smo bili na cilju, skoroda, pride pove!' 'izprazniti in pojte proti Solunu! Zakaj, kako, ne vem!" I (Dalje prihodnjič.) V NEDELJO POPOLDNE. Piše Rev. J. C. Smoky. tedenski koledar Velikonočno. — Po žalosti veselje. Jan. 16. 1 Nedelja — Velikanoč. Hu- gon šk. 2 Pondeljek — Frančišek Pavel. ^ Torek — Rihard, Pankracij, Benigen. 4 Sreda — Izidor, Teodul. 5 Četrtek — Vincencij. Fer., spoz. 6 Petek — Celestin, Viljem. 7 Sobota — Herman sp. . -o- 4 PETI ČLEN VERE. — VSTAJENJE. Duša božjega Zveličarja je o-stala v predpeklu. kjer so čakale odrešenja duše pravičnih starega zakona, samo do tretjega dne po smrti na križu. Kristus Gospod je namreč svojim učencem povedal naprej, da bo tretji dan vstal. Jutranja zora tretjega dne še ni napočila, ko se je duša Jezusa Kristusa združila znova s telesom in podelila telesu vse last- .sti poveličanega telesa. V kaki krasoti se je moralo pokazati veličanstvo božjem angelom v tem trenutku! Kristus je vstal od mrtvih v nedeljo jutro, ko se je pričela svitati zarja, nekako ob pol štirih zjutraj. Grob, ki so ga stražili vojaki, je bil zaprt in zapečaten. Toda Jezusa ni bilo več v njem! Vstal je iz groba, ne da bi bil odmaknil kamen pred grobom. Krfialu na to se je prikazal svoji Materi, potem svetim ženam in svojim apostolom. Kaj pa so delale straže? State so na svojem mestu, videli nisb ničesar, slišale ničesar, vedno so še mislili, da leži Kristus v grobu. Toda komaj ie napočil dan, stresla se je zemlja, angel je stopil z neba. odvalil kamen od groba in sedel na njega. Prikazen angelova je čuvaje prestrašila. Ko so prišli zopet k sebi, so pobegnili od groba. Skušali so se vsaj začasno skriti. In ko je bil dan, tedaj so hiteli v mesto, da hi poročali dogodek duhovnom in farizejem. Te je to poročilo presenetilo, pa ne spreobrnilo. Ostali so trdovratni v svojem sovraštvu dc Jezusa, posluževali so se in rabili najpodlejših sredstev, da bi čudež vstajenja zatajili; dali so denarja stražnikom-vojakom, da naj bi pripovedovali okoli: "ko smo zaspali za trenutek, so prišli njegovi učenci in ukradli Jezusovo telo." Kako neumna laž' Prepričali niso s svojimi lažmi nikakor, farizeji so ravnali, kakor ravnajo še mnogi ljudje dandanes! Vidijo resnico, pa jo zametujejo. nečejo je priznati. Kljub vsem dokazom ostanejo v svoji trdovratnosti in zakrknjenosti. Gorje jim! Njihova nevera bo zapečatila njohovo pogubljenje. Kar se tiče nas, prijatelji, ve-rujmo iz celega srca, iz globo-čine duše. S sv. Tomažem vzklik-nimo: "Moj gospod, in moj Rog!" da bi naravno zvezo ravno tako hitrd našli, kakor smo jo našli mi. Zgodovina nam pripoveduje --to, prijatelj, ti je gotovo znano--da je srednjeveški menih iznašel smodnik. Vendar i njegovi TCdovni sobratje tega nikakor niso smatrali za kak čudež. Učenjaki, možje vede in znanosti. praviš nadalje, ne verujejo v čudeže. Veda, znanost je čudeže zavrgla. No, "veda, znanost" je že marsikaj "zavrgla." Kljub temu se pa dejstva niso nikakor spremenila. . • Do pričetka jg. stoletja se je zdelo učenjakom nemogoč^, ča bi mogel pasti iz nebesnega svetovanja na zemljo kak kamen (meteor). O velikanskem mete-oru. ki je padel 1. 1751 na zemljo pri Zagrebu, in dunajski profesor Stuetz je pisal 1. 1790: "Da bi bil ta kos železa padel iz neba. so morda pri takrat vladajoči nevednosti v naravoslovju i takrat učene glave vrjele. Dandanes bi bilo kaj takega neod-pnstliivo. to so bajke in pravli-ce." Iz mnogih muzejev so meteorje pometali vun. da bi se jim svet ne smejal. T.. i7<)0 padel je velik meteor v bližini mesta Juillac v Franciji. Tamošnji župan je poslal poročilo o tem dogodku s podpisi 300 prič na akademijo znanosti. >da gospodje "učenjaki" so bili svoje učenosti preveč sigurni. Profesor Bertholon ie rekel, ko je čital to poročilo, da treba obžalovati občino, ki ima takega župana. Kako žalostno je, je rekel. gl-edati na občino, ki potrjuje bajke z uradnimi poročili! Učenjak A. Deluc je rekel: "Ko bi tak meteor padel pred me, bi sicer rekel, da sem to videl, vendar bi tega ne vrjel." Tudi Vaudin pravi, da je treba take "bajke" rajše zatajiti, kakor pa se z njimi pečati. Tako so mislili takratni učenjaki. Dandanes kaj takega niti samo ne verujemo, ampak so zve-zdoslovci celo preračunali, da se vrše taki dogodki — — padci meteor o v--na zemlji povprečno 700-krat na leto. "Prevzetna, ošabna, napihnjena" učenost se je smejala ljudskim bajkam* norčevala se iz navadnega ljudstva, in vendar je imelo ljudstvo prav. Ravno tako ravnajo moderni brezverci. Naj si je čudež še tako doka zen, rekli bodo kakor francoska učenjaka: "Tudi če vidim, rajše tajim, kakor da bi vrjel." To pa ni hrepenenje po resnici! -o- APOLOGETIKA. Čudežih nekdaj in sedaj. S spoznavanjem narave izginjajo tudi časi, v katerih so verovali v čudeže. Voz, ki se premika brez konja, čoln, ki plove proti deroči reki brez veslanja, žica, ki piše in govori, bi se zdela menihom "temnega, mračnjaškega" srednjega veka pravcati čudež. Nam je to nekaj vsakdan jega. Odgovor: — Če bi se premikal voz brez vsake sile naprej, aH leo bi plul čoln brez veslanja edino na migljaj roke, bi bilo kaj takega še dandanes pravcati čudež. Srednjeveški menihi bi se gotovo čudili, ko bi videli velikanski parnik, ko bi videli naše železniške stroje, kakor so se naši očetje in stari očetje čudili novim iznajdbam, kakor se še mi čudimo pri današnjih iznajdbah. Toda. prijatelj, bodi, prepričan. UTRINKI. Žensko ni za soditi po njeni zunanji lepoti; mnogo na zunaj lepih žensk je v veliko nesrečo svojih mož. * * * Denar zasluzen na lahek način nima pravega teka ; tako gre kot pride. * * * Kadar si v potrebi in stiski, tedaj lahko izračunaš koliko prijateljev imaš. * v * Če bi advokati se brigali in skrbeli samo za svoje zadeve, bi v kratkem ne imeli kaj jesti. * * * Zapravljivih deklet se je za čuvati ker take so potem sigurno zapravljive žene. * * * Misli človek lahko kar hoče, toda mnogokrat pa povedati he sme kar bi hotel. 1 * * * Devet mož izifiea vsakih desetih, ki ti pridejo stisniti desnico pridejo, ali. da bi jim posodil denar, ali pa, da bi ti kaj svetovali. * * * Ljudje, ki imajo velike knjižnice, imajo najmanj časa za či-tanje. * * * Vsem ljudem še Bog ne naredi prav. 2 IZ SLOVENSKIH NASELBIN, I t Sheboygan, Wis. — Dolgo seil| pričakoval, da se bo kateri dritgi oglasil iz naše naselbine, ter poročal, kako se nam še tukaj godi ob michiganskim jezeru. Zatorej dovolite meni g. 11-rednik malo prostora v listu E-dinosti, ker ga rad prebiram in čitam naj tudi kaj napišem zanj. O delavskih razmerah danes ne bom poročal, pač pa bom o napredku naše slovenske župnije sv. Cirila in Metoda v preteklem letu 1922. Kakor se je že po časopisih čitalo, smo imeli zadnje leto velik bazar v korist naše šole, kateri je prinesel čistega dobička $8,913.37. Potem smo imeli za znižanje cerkvene-gn dolga in drugih dohodkov, ki znašajo $8,675.85. Toraj je slovenska fara sv. Cirila in Metoda v letu 1922. napredovala za $17,589.22. Kaj ne? Lahko smo ponosni in Bogu hvaležni, ki nam je dal tako misel in pa tudi slogo in edinost v kateri smo prišli do takega vspeha. Pregovor pravi, dober pastir dobro skrbi za svojo čredo, tako skrbijo tudi naš častiti g. župnik za napredek župnije, za-kar jim gre najlepša zahvala od strani faranov, enaka hvala tudi vsem darovalcem. Ker je na banki še ne izplačanih not do 5.000.00 in vse kaže nato. da se bo cerkveni dolg znižal v letu 1923. za $10.000.00 potem je naša fara na trdni podlagi. Na tak napredek je lahko xmosna vsaka slovenska fara v Ameriki, najbolj pa Sheboygan-ska. Le tako naprej, to je nam zopet novi dokaz, kako veliko se da doseči, ako ima narod dobro voljo in ako v slogi in miru sodeluje s svojim župnikom. Naj še nekaj omenim in odgovorim nekemu naprednemu rojaku. ki je pisal lansko leto v nekem protiverskem listu, (kar se rojaki še gotovo spominjajo) kaj da sta se pogovarjala sv. Ciril in Metod. Rojak piše, da jih je slišal, ko sta rekla da, bosta mogla svoje palice vzeti, ter ven iz Sheboygana mufati. Letos smo jih pa vsi slišali, ko sta se oogovarjala in sta rekla, da nikakor in nikakor midva ne moreva ven iz slovenske Shebov-^anske naselbine mufati. Ker midva stojiva na skali. ki. jo je sam Jezus Kristus postavil in rekel: "To ie skala in na to skalo bom zidal svojo cerkev in vse oeklenske moči jo ne bojo premagale." Rad T>i še nekaj napisal, pa se bojim, da bi g. urednik ne imel ootrpljenja z mojo pisavo, in da hi ne spravil za boljše čase. Bom pa jenjal pa drugič kaj več. Želim pa vsem katoličanom, vesele velikonočne praznike. Listu Edinosti pa. da bi nas kmalu obiskal vsak .dan! Prijatelj napredka fare. selbinah tudi radi berejo dopise iz drugih naselbin, zato bi se moralo večkrat kaj poročati mej svet iz naselbine. Pred kratkim sem čital v glasilu KSKJ. iz te naselbine dopis. Jaz sem popolnoma njegovih misli. Dopisnik omenja, da naj bi se dobilo koga ki bi pri šel mej nas to je slov. duhovnik, da bi se nam dalo priliko za o-praviti velikonočno dolžnost. Res smo po malih naselbinah opuščeni f tem ojriru.' Lanske leto smo imeli toliko sreče, da je prišel mej nas duhovnik in nam dal tako priliko, da smo o-pravili svojo versko dolžnost. Ce bi bilo mej nami dovoli dobre volje saj mi bi lahko imeli svojo lastno faro v tej okolici. Tudi zdržali bi jo prav lahko. Če drugi narodi po enih krajih zdržijo svoje fare, ki jih je po številu manj kot nas. upam, da bi jo mi tudi. Zato idejo bi bilo silno dobro zdramiti tukaj-lje in malo energije bi bilo treba za stvar in bi se prav lepo izpeljala. Pozdravljam vse čitatelje E-dinosti. ter jim želim vesele velikonočne praznike! M. T. -o- -o- Calumet, Mich. — Pri nas i- mamo silno hudo zimo in veliko snega. V nedeljo 18. in v pondeljek 19. marca so divjali silni snežni viharji po tej okolici. Vaši listi so silno priljubljeni po tukajšni okolici zelo radi jih či-tajo. Ko je bil tukaj Vaš potovalni zastopnik in ko sva obiskala tukaj šne Slovence se je nama pridružila in več dni marljivo pomagala vašemu zastopniku do-broznana Mrs. Mary Klobučar. Tako se je pridobilo veliko novih naročnikov. Le krepko naprej tudi po drugih naselbinah za te lepe liste. Pozdrav vserh in z Bogom! John Mušič, zastopnik. . -o- Houston, Pa. — Iz naše naselbine so jako redki dopisi v našemu listu. Nihče se ne zdrami, da bi prijel za pero in kaj poročal iz naselbine, ko vendar i-ma vaš list lepo število naročnikov v naši naselbini. Čitajo ga pa jako radi in ravno zato, ker ga radi čitajo bi mogli razumeti, da naročniki po drugih na- Oglesby, 111. — Delavske razmere so sedaj pri nas zelo živahne. kar se tiče pa zaslužka je pa tako ena srednja stvar. Kdor i-tna po cementarnah boljša mesta in da že dolgo časa dela, ti še nekaj zaslužijo, a drugi pa se morajo zadovoljiti z navadno plačo, ki sega od $3. do $4. na dan, zadnje že bolj malo kdo zasluži, razven starih delavcev, ki so na boljših mestih. S zanimanjem prebiram vaš list, ki se mi precej dopade, kar se tiče njegovega pisanja. Dopisnica iz Pittsburgha je prav korenito povedala divorskam v brk, ki se šopirijo s svojo umazano preteklostjo po glasilu narodne Jednote. Ne vem res kaj chicaška gospoda na T.awndale misli, da vlači take prismodari-je v iavnost. Koliko pohujšanja se bo s tem storilo. V resnici zaslužijo liudie. ki so s tem pričeli vse graje. Se veliko premalo bičate lawndalske rdečkarje v svojem. listu. Ti ljudje ne zaslužijo drugega kot poštenega kola. ko bi bili samo neumni naj bi bilo, ali oni so zraven hudobni in to na način, ki hočejo podreti v družinah ljubi mir. s tem. da širi ideje raznih divorsank po listu. Tu se je mudil zadnji tečen vaš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich. ki je agitiral za vaše liste. Mr. Mladich je izvrsten možak in izboren agitator za katoliški tisk. Marsikaterega je temeljito prepričal, kako da je zaslepljen, ko sledi blaznim rder-karjem. Takih mož bi bilo treba več in naši nasprotniki ne bi nosili svojih glav tako visoko, kakor so jih pričeli zadnje čase. Sklepam svoj dopis in pozdravljam vse naročnike lista K-dinosti. J. K. naročnik Edinosti. . o- Detroit, Mich. — Cenjeno u-redništvo: — Priloženo vam pošiljam zopet enega novega naročnika za list Edinost. Tekom te kampanje sem jih vam pridobil skupno 5 novih. Če je vsak izmed naših naročnikov naredil isto, upam,' da v kratkem dobimo dnevnik. (Niso vsi tako aktivni! Op. ured.) Jaz mislim, da je za nas katoličane v resnici in odkrito povedano skoro sramotno, da nimamo svojega lastnega dnevnika. (Istih misli smo mi. In imeli bi ga prav lahko, ko bi se le vsak katoliški Slovenec zavedal svojih dolžnosti, do katoliškega tiska. Op. ured.) Katoličani bi vendar morali vedeti, da tisk je v današnjih dneh glavna sila, ki dela reklamo za prepričanje prav tako kot za razne trgovce in podjetnike. Ko vča-(Dalje na 6. strani.) VES LO ALELUJO želimo vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem, kakor tudi vsemu slavnemu slovenskemu občinstvu v Chicago m okolici! SLOVENSKI JAVNOSTI V CHICAGO! Naznanjam, da sem prejel v svojo trgovino veliko zalogo spomladanskih in poletnih oblek za dečke in deklice. NEKAJ POSEBNEGA se vam nudi v naši trgovini pri spomladanskih in poletnih oblekah. V zalogi jih imamo v vseh velikostih za dečke od 7. leta do 16. leta starosti. Blago prvovrstno in trpežno. Naše cene so zmerne. -yjOOLW^Kn ECONOMY TWO PANT SUIT Q Absolutely all virgin wmI wA Guarantee label Mohair linmg Pencil pocket © Non-sagging stitched bottom @ Bar-tack pockets Q "I odes true to interlining" i@ Extra cask ^ pocket ©"Loyalty" lapel button Ivory batten* fT} Double cloth ^ belt on coat (fy Double- stitched seamtj SPOMLADANSKE OBLEKE ZA DEČKE prodajamo sedaj od $10.50 do $12.50. V ZALOGI IMAMO tudi raznovrstne in raznobarvne obleke za deklice in dekleta. NEKAJ POSEBNEGA imamo za dekleta, ki bodo šle k prvemu sv. Obhajilu in sv. Birmi. Krasne bele obleke, prodajamo po posebno ugodni ceni od $3.00 do $6.00. V NAŠI TRGOVINI dobite tudi vsakovrstne klobuke za vaše deklice in dekleta za jako zmerne cene. —: DALJE :— IMAMO VELIKO ZALOGO vsakovrstnih srajc za može in fante in male dečke. Praznične svilene in cenejše, kakor tudi srajce za na delo. RAJZNOVRSTNE KAPE za dečke in fante, kot tudi za odraščene može dobite pri nas v vseh velikostih in kakovostih. NOGAVICE za može, fante in otroke dobite pri nas vse vrste in v vseh velikostih po najzmernej-ših cenah. ŽENSKE NOGAVICE svilene, mešane ali iz samega bombaža vseh vrst in kakovosti dobite v naši trerovini na izbero po najzmernejših cenah. ŠIVILJE IN GOSPODINJE, ki si same delajo doma razne predmete, kot predpasnike, obleke za otroke, ali za sebe, dobe pri. nas vsakovrstno, ko-teninasto. volneno, s svileno mešano ali popolnoma svileno blago po najnižjih cenah. Gospodinje šivilje pridite in oglejte si našo zalogo raznovrstnega blaga. V zalogi imamo vse, kar mora imeti pravi "DRY-GOODS STORE." PRODAJAMO tudi vse druge različne predmete, ki spadajo v področje 4'DRY-GOODS" trgovine. SLAVNEMU OBČINSTVU SE PRAV TOPLO PRIPOROČAMO V NAKLONJENOST! Frank Banich Največji slovenski "Dry-Goods" Store v Chicago 1902—4 W. 22nd Street, t CHICAGO, ILL. * 9 Naša trgovin^ je odprta vsak večer razven srede in petka večer. Ob nedeljah imamo odprto dopoldne. \ Za veliko noč. Naznanjamo,*da smo prejeti letos izvanredno veliko spomladanskega oblačilnega blaga, kakor obleke za deklice, bele in druge. Prodajamo letos tudi obleke za fante, volnene, velikost 5 do 16 let. Pridite si ogledati. Prva Slovenska trgovina oblačilnega blaga, JOHN GOTTLIEB, 1821 W. 22nd St.----CHICAGO, ILL. Na starem prostoru. VESELO ALELUJ0 vsem mojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem! A , JOSEPH PERKO • / SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 2101 West 22nd Street, Chicago, 111. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem > prejel v svojo trgovino te dni bogato zalogo novih črevljev sliper-jev itd. za spomladno in poletno sezono. Kadar se boste odločili kupiti nove črev-lje ne pozabite na mojo trgovino! Dobro blago za zmerno ceno in zadovoljiti moje odjemalce je moje GESLO! VESELO ALELUJO želim vsem svojim prijateljem, znancem in vsemu slav- nemu slovenskemu občinstvu! JOHN HOWARD EXPRESSMAN COAL — WOOD — MOVING 1844 West 22nd Place, Chicago, 111 Phone: Canal 5889. Se priporočam slavnemu občinstvu za vsakovrstno prevažanje kot v času selitve za prevoz pohištva, ali kadar 0 potrebujete premog ali drv pokličite mene in pripeljal vam bom naročeno na dom- Kadar me potrebujete pokličite me na telefon! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI ANDREW B AT I S T T I G General Contractor and Builder 1903 West 22nd Street, Chicago, 111. Tel. Roosevelt 8766. Se priporočam rojakom za vsa stavbinska dela- Zidam nove hiše in izvršujem druga dela. Popravljam tudi hiše in vse kar spada v mojo ^brt. Vscin se toplo priporočam ! ^ * t * JOHN FABJAN J ^t SLOVENSKI KROJAČ 1932 W. 22 nd Street, Chicago, m. Voščim tem potom vesele in zadovoljne Velikonočne ^ ^f praznike mojim odjemalcem, prijateljem in znancem! jfa + * STEVE GYURA 1657 West 22nd Street, Chicago, 111. Vošči tem potom vsem odjemalcem, ter vsemu slovenskemu občinstvu vesele Velikonočne praznike! "* Obenem priporoča slovenskim gospodinjam svojo mesuico, kjer ima na prodaj vedno sveže meso in domače klobase. MOHOR ML A DIč Prodaja hiše in zemljišča — Zavaruje proti ognju in vsem poškodbam — Opravlja notarska dela — Pošilja denar v staro domovino. 1334 West 22nd Street, Chicago, DL Se priporoča v naklonjenost in obenem vošči cenjc-nemu občinstvu vesele in zadovoljne Velikonočne praznike! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI FRANK TOMAŽICH SLOVENSKA GROCERIJA 1858 West 22nd Street, Chicago, 111. Se priporoča s svojo grocerijsko prodajalno, ki je založena vedno z najboljšem blagom vsem slovenskim in hrvatskim gospodinjam! VESELO ALELUJO ! vošči vsemu cenjenemu občinstvu v Chicago in po celi Ameriki | JOHN J E RIC H 1 JAVNI NOTAR . [ 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Kadar imate za napraviti kaka notarska dela, affida-vite za dobavo vaših domačih iz starega kraja, kupne pogodbe za tu in stari kraj pridite k meni, da vam pomagam v zadevah. VESELO ALELUJO! f vočši in želi vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in \ \ znancem, zlasti pa lokalnim zastopmkom in dobrotni- \ kom katoliškega tiska po naselbinah sirom Amerike. LEO M L A DIC H $ Glavni in potovalni zastopnik listov Edinosti, Ave Maria $ in Glasnika P. S- J. A ¥ VSEM SE N, Obenem pripoi v: gospodinjam v ChiAo derno, dobro urejam te vedno najboljše, In Zlasti pa imam ve« ma narejene Kranln klobase narejene pwu i I VOŠČIM VSEM L ODJEMAUMo IN JL » veselo! M 4 K R E J Slovenski 1912 W. 22nd ST. Telephone® ANTONA SLOVEN^ 2236 — So. Wood Street, Cigare, mehke pijače in sladšči razpolago Obenem -voščim tem potom T|J zadovoljne Velikonočne praznike. \ VSEM SE PRlfeJI B -G — ANDREJI EDINI SLOVENSK1J 1844 — West 22nd Place I Rojakom sem vedno na razpolago pogrebe imam posebne avt^j vsako uro in čas- *s 1 Obenem voščim cenjenemu o i VESELE "VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem d&jemalcem in vsemu slovenskemu občinstvu FIDELITY ELECTRIC SHOP 2049 — West 22nd Street, Chicago, 111. F! SCHONTA, lastnik. N Se priporoča občinstvu s svojo trgovino raznovrstnih električnih potrebščin. Napeljujem v stanovanja električno razsvetljavo. Moje delo je jamčeno. Naše cene so ® zmerne in zadovoljive! . ^ ROJAKI NE POZABITE NA GESLO: SVOJI K SVOJIM! GENERAL FURNITURE CO. 1807—15 Loomis Street, Chicago, 111. JTOF i PRIPOROČAM! AT H MESEC »klmesnica CHICAGO, ILL. Se priporočamo Slovencem pri kupovanju pohištva. Prodajam pohištvo tudi na mesečne obroke. Vsak torek, četrtek in soboto imamo odprto trgovino zvečer. „„„ VESELO ALELUJO . • VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM1 KUKMAN'S BROS. QROCEKIJA IN MESNICA 2270-Blue Island Avenue. 'Chicago, III. .telephone: Canal 0120 _ « Obenem priporočam rojakom v Chicago in okolici svojo dobro urejeno mesnico. Prave kranjske domače klobase imam vedno na prodaj. Prodajam tudi premofr in istegra na(km] pr.pjljcm po najnižji ceni. Kadar potrebujete premoga pokličite me na telefon. Prodajam tudi peči za trdi in mehki premog Se občinstvu najtopleje priporočam. VESELO ALELUJO Vošči in želi vsem prijateljem, znancem in vsem rojakom Slovencem in bratom Hrvatom DR. JOSEPH E. URSICH SLOVENSKI ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 West 22nd Street, Chicago, 111. Phone: Canal 4918. jS tr r v V w w r r r Vesele Velikonočne praznike želi vsem svojim odjemalcem prijateljem in znancem JOHN VIDMAR SLOVENSKI GOSTILNIČAR 2346 BIjie Island Avenue, • Chicago, BI. Se priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom v naklonjenost! JOHN ZLATOREPEC MEHKE PIJAČE IN «IGARE 2304 Blue Island Avenue, Chicago, XII! Vošči vsem rojakom Slovencem vesele Velikonočne praznike in se jim obenem priporoča v naklonjenost! ^®®®®®®®®®®®®®®®®®(g>®0®®0000®0 Until* '"l|||||||M?llH|,||||H.M|iu1|<||||||,!Ul|„|n,||,M|ti|1 VESELO ALELUJO! želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem - JOHN VRAšIč SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI 2057 West 22nd Street, Chicago, 111. V njegovi trgovini dobite vedno dobre trpežne čevlje. On tudi popravlja vsa čevljarska dela z modernimi stroji. Se toplo priporoča vsem v naklonjenost! JOHN STAYER SLOVENSKI GROCERIST 1952 West 22nd Street, Chicago, HI. Vošči tem potom vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vesele in zadovoljne Velikonočne praznike. Obenem priporoča slovenskim gospodinjam svojo dobro urejeno grocerijsko prodajalno! šsa VESELE IN ZADOVOLJNE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi sirom Amerike cenjenim pošiljateljem denarja v staro domovino. BANČNI ODDELEK "EDINOSTI" ZANESLJIVA POŠILJALNICA DENARJA 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. * * * * * VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vošči in želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prija- / r teljem in znancem * *"•. John Kosmach SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO 1804 West 22nd Street, Chicago, LIL Tephone: Canal 0490. Rojakom Slovencem priporočam svojo dobro urejeno trgovino s železnino. Pomlad je tu, ko boste zopet dali prebarvati svoja domovja odzunaj in znotraj. Za vsako tako delo se vam priporočam. Barvam hiše, lepim stenski papir, popravljam hiše in sprejemam vsa mizarska in tesarska dela. V zalogi imam vsakovrstno železnino. kakor tudi najboljše barve za barvanje hiš in vsakovrstne varniše. VSEM SE NAJTOPLEJE PRIPOROČAM! SLOVENSKA — HRVATSKA MLEKARNA FRANK GRILL 1818 West 22nd Street, Chicago, III. Telephone: Canal 6027. Voščim tem potom vsem mojim cenjenim odjemalcem in odjemalkam vesele in zadovoljne Velikonočne praznike! Obenem se priporočam slavnemu slovenskemu in hr- / vatskemu občinstvu še v nadaljno naklonjenost. - Razvažam mleko* po hišah vsak dan redno in točno. Kdor poizkusi enkrat naše mleko, ta je naš stalni odjemalec! V 6 VESELO ALELUJO vosci in Zeli slavnemu slovenskemu občinstvu MRS. HELENA KUŠAR Ice Cream Parlor — Confectionary — Mehke pijače — Raznovrstne cigare — ciga-• rete — tobak. In raznovrstne šolske potrebščine. 1847 — West 22nd Street, Ch&ago, 111. Zlasti se priporočam slovenskim društvam o priliki prireditev za sodo, sladoled in ^ ' smodke. - )NivAČ;Č : <& f ji ENs$triLNA Chicago, IIL " S - m HčjCg jJ ,e cenjenih gostom vedno na . . V3*H '^^Lm odjemalcem, najveselejše in r" ^J,AKLON>ENOST! - * 1 ■ , I 0 LELUJO JEM *iM CENJENIM lceOimteuem Nat! Pripon vsem slovenskim > Chk okolici svojo mo-irejemico v kateri dobi->ljše, Arstno sveže meso. n vednlogi izvrstne do-Kranirvave in mesene ?ne p« krajskem načinu. honell 6319. .EfVACH SKI ff NIK V CHIQAGO r Jls^ Chicago, 111. 0 'T 0 priliki krstij, ženitovanj itd. Za aVto* razpolago sem občinstvu v naklonjenost 1 i« zadovoljne Veli- "roCHOST* —---—— Mister vi editar, kaj je nek z vami. da pa tak špilate tukej med nami. Kolko že kozlov ste vi nastrelili, De b se že enkrat vendar zmodrili. Navke dajav sem vam tolkrat tak lepe, pa kaj, ko oči so vam vaše tak slepe. Vsaka beseda je bob le ob steno, vse je glih, če povem sto al pa eno. Nikdar pobolšal se oni ne bojo, Trmo imajo pač krašovsko svojo. Zdaj pa per grm ah vas bom pustu jaz, Pavle, naj pa še drugi kdo čez vas zabavle. šimfate zmirej čez Zeksarja ata, ko vendar tak brum na so dušica zlata. Če z vero če pišejo, kaj vam to mari, saj bo dva tavženta dal svoji fari. Žiher zato pa zdej zmirjajo Boga, in vse, kar je svetga. kaj briga to koga? Jožet Zavertnek tud g-maha ne daste same že grimasti pleša mu raste. Tolko za delavce on je že sturu, kaj komu mar. če je že tolk jeh za furu. Srca jim vniču je, varžete spraznu, kapitalist da ne ratal bi, vaču je paznu. Kolkrat na delavšk že piv ga je zdravje, rejvež navleku se ga je po kravje. Zajček pred vami tud mira ga nima. ._ Revež uhati že žalosti hira. Zmirej belj kumern je tam v Proletarci ker se ne dajo več farbati jarci. Žijlje vsi svoje so v varžete skrili, Zajčkom puste ne več, de b jeh skubili. Micka in Zvonkec sta tud mučenika, jezik vaš špičasti zmirej jih špika. V voz sta se vpregla pač samga hudiča ki reveža vboga zdej strašno le biča Delati morta, kar LucifeV ukaže. Kaj čuda če "flika" njih tak grdo se laže — Naše -divorske oj, duše deviške! srote pred vami so pač mučeniške. Turki, cigani vsi tud tak živijo, biti ciganke tud one želijo. Njih je poroka le: "Nomine patre, Micka pa vzemi ga za ene kvatre 1" To je moderno in nobel je tudi. kaj če poštenim vsem to se pa studi ?! Če so mil jonski fond v Lawndel talali, varžate prazne si ž njim zaflikali, kaj vam to mari je. to, mi povejte, mar se vsem backom, ki dali so. smejte! Pa naj še enkrat jim dajo, prismode, dolgo brez novga tak fonda ne bode. Kar so stalali so vse že zapili, novga bi toraj spet radi dobili. Zdej pa za pirhe jim voščim le to-le: naj za naprej bojo boljše zmir volje. Per grnah nej puste nam vse socijaliste — vsaj to med nami le smrdljive so gliste. Yam naročniki pa srečne potice! Dosti kolačev in zdrave ledvice! . Peli * ♦ * 4> + * 4> * saj MAIN STREET, - FOREST CITY, PA. K************************************** + * * + * * + * + * + * * * * * * Veselo Alelujo VSEM CENJENIM DELNIČARJEM (KAM) IN VSEMU SLAVNEMU OBČINSTVU! POZOR! POZOR! KJE MNOGI HRANIJO DENAR? Ali ne v stavbinskem in posojilnem društvu "Slovenski Dom"? Pa za-Kaj? Zato, ker vedo, da je to prvo in najstarejše in tudi najmočnejše slovensko društvo te vrste v Chicago. * Uradniki in direktorji so hišni posestniki. Oni jamčijo varnost in sigurnost hranilnih vlog z vsem svojim premoženjem. Društvo posojuje denar po 6% na prve hipoteke (mortgages). Delnice izdaja v treh oddelkih: oddelek A. so po 25 centov. Oddelek B. po 12 in pol centov in oddelek C. po $75.00. Zadnje se plačajo samo enkrat in iztečejo približno v 5 letih. 59. nova serija bo izdana prihodnji torek večer atie 3. aprila t. 1. Vsi oni, ki hočejo vzeti nove delnice, naj se oglasijo v Cerkveni dvorani. Društveno premoženje $270,000.-00. URADNIKI: Frank Grill, predsednik. Joseph Zupančič, tajnik 1824 West. 22nd Place. Louis Duller, podpredsednik. John Terselich, blagajnik. POMOŽNA TAJNIKA: John Petrovčič, ml. NADZORNIKI: Frank Kozjek, Andrew Glavach, Max Omerzel. Anton Kremesec. Anton Gregorich, Louis Bobich, Peter Prah, t + * * 6. Jablonski Bros. SLOVENSKI FOTOGRAFIST Se priporoča rojakom Slovencem za vse prilike Ka-dar hočete imeti dobre, fino narejerte slike, pojdite k njemu in on Vam napravi najfinejše slike, ker je strokovnjak v svoji obrti. On je dokro znan Slovencem s svojo obrtjo- Svoje studio ima na: 6122 St. Clair Avenue. na: 2303 Profesor Street, na: 4203 Pearl Street. CLEVELAND, OHIO. Vsem rojakom Slovencem vošči vesele velikonočne praznike! VESELO ALELUJO želi vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem! Kužnik Trgovina z mešanim blagom in obuvali. 3525 E. 81st Street, Cleveland, Ohio. Naznanjam vsem svojim odjemalcem, da sem dobil v zalogo vsakovrstne obleke za deklice. V moji trgovini s črevlji si kupite lahko vsakovrstno obuvalo za može, žene. fante, dekleta, in vaše otroke, za praznike in delavnik. > Moje geslo je dobro blago za zmerno ceno! ^Vesele Velikonočne praznike voščim £ vsem svojim odjemalcem in prijateljem! JOHN GORNIK & & & A t SLOVENSKA KROJAČNICA IR JJ St. Clair ave. Cleveland, O. * Se priporočam v naklonjenost! & A-- t* A ^VOŠČIM VSEM VESELE VELI-& 4 J & & ia KONOCNE PRAZNIKE! Se priporoča FRANK MERVAR Čistilnica oblek JOHN SMEJtEKAR Priporočam svojo trgovino z kuhinjsko opravo. Inlam v zalogi tudi veliko slovenskih int angleških mašnih knjig, rožnevence,, kipe in druge predmete. 6i 12 St. Clair Avenue. CLEVELAND, OHIO. M •5931 Bonna Ave. Cleveland, Ohio. NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA Se priporoča rojakom Slovencem! B. S. BARRETT Cor. St- Clair & 6ist Street, CLEVELAND, OHIO. rj di U-4 FRANK MATJAŠIČ GROCERY AND CONFECTIONARY 1115 Norwood Rd. Cleveland, Ohio. Vošči tem potom vesele Velikonočne praznike vsem odjemalcem in se jim priporoča Še v nadaljno naklonjenost! , svetišče Preblažene. Na cvctno ne !eljo smo nosili mesto "prajtlnov" prave palmo ve veje, kakor učenci nekdaj, ko je "On jahal v mesto." Obrede velikega tedna sem opravljal z očeti v Karmelskem svetišču, usta jen i a prisostvoval v cerkvi katoliških Grkov ("Mehhitov). velikonočno nedeljo pre vriskal med brinjevimi nasadi, in velikonočni pondeliek praznoval na letovišču vrh Karmela z učenci sester, pri katerih sem stanoval. To ie bila Velika noč svoje vrste kakršno še nisem doživel in ie tudi ne bom. Še zdaj se mi širi srce. ko preživljam sladke spomine na Veliko noč v Sv. deželi. ¥ TUJINI! v*: ' 1 li na kapah so se svetili, kam** je človek obrnil svoje ok». SnK Ije in puške, vso je -bilo prijavljeno za resno akcijo. Pa Sa; so - bili ti purgarji — nekate —- stari vojaki, ki so svoječasno tefmeljito tolkli po laških glavah pri Kustoci "in drugih krajih na Laškem. Radecky-a je veliko iz-me teh služilo in kako ponosno in kako radi so nam razlagali o teh časih. In mi otroci smo jih občudovali, češ, kako velike junake imamo pred seboj. Vsak izmej nas bi bil rad purgar in če smo se Ie s prsti dotaknili njih sablje, bili smo srečni in v srcu so nam- krožile misli, češ tudi mi bomo enkrat dorastlj tudi mi bomo junaško sukali sablje, pokazali bomo. da stna vredni potomci teh junakov. Marsikateri izmej nas je resnično sukal sabljo ali drugo bojn* orožje v minuli vojni. Nekateri doma, nekateri smo jih v tujini vendar v boju smo bili, tista želja, ki smo jo gojili kot otroci, ki smo gledali v Novem-me- tu kot kratkohlačniki na novomeške purgarje. se je nam uresničila. ..In glas trombe jih je pozval 11a nastop. Nasadili so se kot sveče v vrsto. Poveljnik je zakričal "in novomeška armada je bila pripravljena za vsako akcijo. Odšli * so gori proti kapitelnu, kjer se je pričela procesija. Godba je zaigrala in pričela stopati naprej, za njo purgarji in procesija se je veličastno razvila. O-količani, ki so dospeli v mesto in meščani so molili na glas rož-nivenec. Žuljave roke okoliških kmetov so pridno štele jagode na rožnemu vencu in goroče mo-lili Njega, ki je premagal smrt in vstal od mrtvih, kakor je bilo obljubiieno. Pri vsaki postaji so purgarji oddali salvo. Ob 4. po-noldne je bilo vstajenje v Frančiškanski cerkvi. Tu se je procesija strnila v eno dolgo, brezkončno vrsto. Krasno je bilo in ti prizori so pustili marsikomu neizbrisne spomine v njegovi duši. Prihodnje jutro na Veliko nedeljo. so pa slavili Vstajenje v bližnjem Šmihelu. Kmalu po-polnoči so fantje pričeli s streljanjem. Nabiti možnarji so po-' kali in naznanjali vstajenje v farni cerkvi. Ob drugi uri ponoči se je začulo pritrkavanje zvonov, ki so veselo doneli v hladno jutro in vabili verne šmi-helske farane k vstajenju. Kmalu se je začulo po stranskih potih šum in korakanje ljudstva, ki je vedno v večjih in gostejših trumah prihajalo od vseh strani k farni cerkvi. Ob 4. uri zjutraj je zazvonilo skupaj. Šmi-helski župnik je slovesno in veličastno zapel pred altar jem Alelujo. znamenje, da je vstal Od-rešenik od mrtvih. Pričela se je procesija, godba, ki je prišla iz Novega mesta je zasvirala, vojaški nastop novomeških purgar-* iev je napravil vsako leto veličasten prizor. Tudi tu so oddali pri povzdigovanju in zavživanju salvo pred cerkvijo. Oh, kako smo jih otroci zvesto gledali, ko so dvignili svoje puške in spustili strele v zrak. Počilo je! Bolj ta mali smo iz strahu pred pokom tiščali ušesa, dokler smo bili majhni, vsako leto smo bili bolj korajžni in nazadnje, ko smo dosegli eno q. leto nismo več tiščali naših ušes. Ko sem bil starejši, menda e-nih let ,sem videl špasni pri: zor. ki ga imam še danes pred očmi. Ravno pri povzdigovanju je bilo* poveljenik da povelje za nastop, vsi so padli kot junaki v vrsto in vsak je krepko držal za III. Še ena Velika noč se mi je zarezala v spomin, da *je čas ne bo zbrisal nikoli več. Bilo je u-stajenje, a srce ni vriskalo, tekle so — solze, solze, grenke solze prav tam. kjer je leta in leta prej neprestano ukalo srce. v hiši o-četovi 1. 192r. Plebiscit je tudi mene živega pokopal. Kot obrabljena stara šara sem bival v penzijoni na lastnem domu v Bačah. Mrtev sem bil, a lastni rojaki, Bačani, vsaj nekateri, so me še mrtvega hoteli — ubiti. Pred plebiscitom že sem jim povedal, kaj utegne priti, in prišlo je. Mrtev sem bil, in mrtvi ne obhajajo še ustajenja. tudi sam ga nikakor nisem nameraval, a da bi se morda ne predrznil usi-liti se "zmagovalcem." so Ba-cani, katere so moji ljudje pobrali za nlotom. da niso zginili, protestirali, da jaz ne smem "držati" ustajenja. dasi na Žili ni bilo duhovnika, ker naročili so si ;ga. seve Nemca, da je prvikrat, kar stoji baška cerkvica, zapel J— Christ ist restanden." Nič na j besedi, vseeno je Krist ustal, a j zame to ni bilo ustajenje. tem-| več hujše ko smrt! Prvikrat v približno 50 letih nisem obhajal ustajenja v cerkvi. Odšel sem na goro in — jokal. Prihodnjega leta 1922. sem "ustajal" na severodakotski preriji z "Rusi." Versko veselje nad zrriago Gospodovo se je povrnilo. Prerija je. žarela v solnčnem bi iscu, vesna šuštela čez nepregledno ravan, novo življenje se je javljalo, ustajalo, a srcu je nekaj manjkalo, duša ni več vriskala, tiho je postalo tudi na dan največje zmage — Velika noč. zmagoslavni dan ni bil več — doma, temveč v — tujini! Pretežka hrana. x • Pri neki družini so imeli party, in na ta party so povabili več svojih prijateljev in znancev. Ko so se tako lepo zabavali je prinesla gospodinja tudi lep delikatesni cake na mizo, in ga uljudno ponudila dragim gostom okoli mize. Vsem ga je ponudila le domačemu 5-letnemu sinčku Tanezku ga rti ponudila, ki je sedel poleg ateja. Ta se začudi in se oglasi: "Mama! vsem si ponudila cake samo meni ne?" Mati: "Janezek, j>rav rada bi ti ga dala, toda te vrste cake je pretežek za tebe." Janezek: <{Ga primem pa z .> bema rokama!" M4»horčevauJnš;^i^T»ita zelo Hd<-lzena. A vsi Mohorjevi sa ■ ljubili svoj dom oče, rriati. sj^ novi in hčere. Vsem je dolg delal velike preglavice. Zlasti hišnemu očetu, so zadnje leta od te skrbi silno lasje osiveli, vec noči ie v teh .krutih skrbeh prečni. Pa tudi ostale člane je skr-j belo kaj .bo z njihovim rlomom." •■Vsi so/e trudili in služili, da bi ^fa rešili. Pa. kadar s> ravno "u-pali. da i>ocl«> kaj odpliičali. so prišle nove težave in naT«;ge in dolg se ni h< e videl, in rr-ziimel ^in ferne: ' oTn^k in ''"orP'i fi nf čez cp-» :e rV-"f.1: '"Ne bodo p odali naše hi-•ic ne! V Ameriko pojtlem ;n tr»m zaslužim dovoli, da poplavni dolgove, in potem pridem domov." / Svoi načrt je na i prvo razodel materi in mati ga ie razodeva očetu. 'Vesela sta bik* ob*, ker sin tako ljubi svoj dom in da se ie pripravljen žrtvovati, a pri tem sta bila tudi na drugi stkani žalostna oba. ker hoče sin od doma v Ameriko, kjer je toliko slovenskih sinov že ostalo po raznih rudnikih, ko bi drugače bbko še danes živeli, če bi bili ostali doma. Vendar dolg jih je tlačil, in če Jerfieic gre rad \ Ameriko, da tam za«1nži In po T>lača doT-g ni to nič slabega, 'mece bomo itak morali ne samo on. ampak vsi po svetu, tako si ie mislil oče. "Pa bi si kie bližje poiskal dela." mu je prigovarjala mati. ko se i i je zdela Amerika le predaleč. "Kje? Kdo pa tukaj mara za domače delavce? Po mestih zi-daio Italijanski zidarji in zidarjem pomagajo sami Italijani. Kdo pa pri nas pozna geslo svoji k svojim!" Tore i v Ameriko! t Sklep ie dozorel in Jerneic se ie odpravljal v daljno Wmerikc čez morje. Že je bila ura ločitve. Oče je napregel konja in naložil prtljago, da ga odpelje na bližnjo železniško postajo. Čez vrh gre pot. Solnce^ pripeka, j Vroče je njima bilo. Zdaj pa ! zdaj sta si sin in oče brisala I pot raz čela — kdo ve, če ni bila vmes tudi kaka kaplja iz tiči? Sestre so tudi jokajoče o-stale doma. Težka je njim bila ločitev od brata. Skupai so vz-rastli skupaj so se igrali, a sedaj ločitev — mogoče za vedno, koga bi ne užalostilo? Prav tako se jini je zdelo, kakor bi bili Jernejca odnesli pogrebci. On gre in kdo ve. Ii še kdaj pride v rojstni kraj. bo li toliko srečen. da uide usodam življenja? Mogoče, da pride čez leta, a tak Jerneje, kakor je bil dosedaj to pe bo več. Tujina ga bo gotovo predrugačila. Kako bo mej tem časom vse prazno, ko ne bo Jernejca ne v hiši in ne v hlevu in ne nikjer ... • In mati? Težko je preboljeva-la svojo bol. A^ mora jo! Usoda tako hoče. Mati mu je, ne sme se kar tako ločiti od njega. brez zlatih besed, brez nauka in brez opomina. Spremlja ga čez hrib. a v Ameriko ga ne more. Kako bi ga rada! Kdo ve. }v stiski moli na njega, ne pozabi, da si sin katoliške slovenske matere, ki te je rodila, da ji boš kah nnjo ne pozabi.^na mene če že pozabiš ne bo toliko, toda pa njo na nebeško mater, n& njo nikar Jerneje, nikar, nikar . . Poslovila sta se. Mati se je vrnila in Jerneje je odšel. Kmalu so. pričela prihajati pisma. Pri-jal je tudi denar, celo obilno. A-merikanski dolarji so rešili tudi Mohorčevo hišo in dom. Čez več let se je vrnil tudi Jerneje in prinesel) s seboj precejšno premoženje. Prišel je, toda domovina se mu ni več tako dcrpadla, kot nekdaj, in vleklo ga je nekaj tajnega nazaj v Ameriko črez morje. In domstčim tudi ni bilo več tako težko po njem kot prvič. Privadili so se dtfma sami brez njega živeti. Ko je prišel domov se jiin je zdel pre gosposki in pre ošaben. Domače navade so mu bile smešne, neumne. Vere pa vendar ni zavrgel. Ko je bil doma. je šel vsako nedeljo v cer- 1 kev in v cerkvi se lepo obnašal, j pobožno molil mej mašo, kakor to ni delal skoro poprej. Mate- | ri je povedal, da je bil v Ameri- ] ki pri dobrih ljudeh, ki so v cerkev hodili in da v Ameriki bolj cenijo katoličani cerkev in ve- i ro kolikor jih je, kot doma. Ma- j temi nauki torej niso bili za- i stonj, padli so na rodovitna tla j in obrodila vsaj v duševnem o- ; žiru dober sad. Odšel je drugič v Ameriko. To pot ni več pisal tako pogo stokrat. In tudi pošiljal ni. V A-meriki si je ustanovil svoj dom. On sam je ostal še Slovenec In ' veren, a njegovi otroci ne znajo 1 več slovenski, dasi bi lahko, j Vzel je za ženo v Ameriki ro-ieno Slovenko, ta pa ni marala mnogo za slov. govorico, tudi za vero ji ni bilo mnogo. Njuni otroci so mlačni in jim za vero ni mnogo, ker niso imeli goreče verne matere, kakoršno je imel Jerneje. In tudi tega bi ne bilo treba. Amerika ima na razpolago dovolj slovenskih in verskih šol v vsaki slovenski naselbini. pa tudi Ameriški katoličani imajo nebroj katoliških farnih in višjih šol. A če mati za nje ne mara? Potem se vse neha in tako se je nehala na Jer-nejcevih otrocih živa vera. katero je Jernejčeva mati tako močno vcepila v njegovo srce. ko je on odhajal čez hrib v tujino ! novomešktTurgarjl A če bi bila ona pri njem. bi o stal dober. Tako pa . . . Bog ve? Koliko jih je slovenskim materam že pobrala Amerika. Tam je rynogo izprijenih ljudi, ki zapeljujejo naše-rojake s svojim slabim časopisjem in vsem, kar jim je na razpolago? Ali ne bodo morda dobili v roke tudi mojega ljubljenega Jernejca in mi ga zavedno pokvarili moralno in duševno? Ali mu morda ne bodo izruvali iz njegovega srca, to kar sem mu jaz vsadi-la še kot nedolžnemu detetu, ko sem ga pestovala in dojila? To-raj vsaj zdaj ga moram še opomniti in mu zabičati, da naj se varje takih slabih druščin. In res koščena roka ljubeče matere, je prijela Jernejca za rokav. 'Počakaj Jerneje!" je djala z jokajo-~ čim glasom. "Tu le imaš moj ISF3 ŠIRITE LIST EDINOST rožnivenec, ko ti bo hudo in boš Velika nedelja se bliža, l^i bojo po svetiščih zapeli veselo A-lelujo in oznanili, da je vstal od mrtvih tisti, ki so ga na Veliki petek na križ pribili — Kristus Nazarejec. Božični dan in Velika nedelja sta dva dneva, ki vzbujata v človeških dušah spomine, zLasti onim. ki žive v tujini, plava v teh dneh njih duh k domačim ožjim sorodnikom. Kdo se ne spominja tistih srečnih dni ko smo na veliko soboto hiteli otroci k farnim cerkvam po blagoslovljeni ogenj. Ko smo naž-galj svoje gobe, smo se razkropili kot jata vrabcev vsak po svi-ji vasi; ko smo prihiteli v domačo vas, tedaj smo hiteli h tis- tim, ki smo jih poznali, da smo kaj bo tam z njenim Jernejcem jim izročili blagoslovljeni ogenj In gospodinje, ki so ravno far bale piruhe, so nam delile lepe pobarvane pirhe, katere smo potem sekali celi dan. To so bili dnevi veselja, ki ne gredoi iz opomina. Luštp je bilo. naj reče j svojo puško^kakor. da bi zdajci kdo kar hoče ... imel planiti na icrvoločnega so- In popoldne na veliko soboto, vražnika in mu zasaditi bajonet se je oglasil V novomeškem kapitelnu veliki zvon, ki je nazita-njal širni okolici, da to popoldne bo vstal Zvel-ičar. In verno ljudstvo od daleč in blizu je hitelo v mesto h vstajenju. Ko smo prihiteli v mesto^vse je bilo živahno, gvse praznično oblečeno, novomeška vojska — katero so reprezentirali "purgarji" — je bila mobilizirana, vse od navadnega prostaka gori do najvišjega poveljnika vse je hodilo ofi-cijelno, saj biti novomeški purgar tiste dni ni bilo kar tako. Gumbi na suknjah, cesarski or- ali pa pognati kroglo, ter ga tako ugonobiti za vedno. Poveljnik da povelje za strel in zagr-melo je vse na enkrat. Poveljnik že da povelje (em naletel na nikogar, da bi pobral premog pri železnici in bi »»bcnem tudi ne kradel. Rič je imel toraj tako vzgojo, da ni mogel postati normalno razvit amerikanski dečko, precej živ, pa dobrega srca. Rič je bil miren, tih in potuhnjen. Ka-dar ga je kaj v jezilo, je bil sko-ro divji; jezik, kakoršnjega je rabil, seveda ni bil za nikako družbo. Kakega smisla za čast ni imel: zlagati se mu ni bilo nic; tudi ni zardel, če so ga vjeli na laži. Rič je bil krščen v cerkvi. Od *tedaj ni posebno velikokrat vi-iel cerkve; oče se ni brigal za n jega, mati pa ni bila zmožna za vzgojo otrok in tudi ni imela časa. Poslala gn ie v bližnjo javno šolo. Treba ni bilo plačevati šolnine in celo knji£e je dobil zastonj. Med tovariši se je Rič naučil še marsičesa, kar še ni znal prej. Lagal je rad, klel je pa ta-1:0, da bi bil marsikateri Kranjec T>onosen na njega. Morda se vam W čudno zdelo, da pravim, ponosen ; pa je žalostna resnica. Na svoje oči sem videl, ko je o-če sina naklestil pred župni-ščem, ker se sin ni zlagal. Spominjam ^e tudi, da je župnik pohvalil o-ceta, da ima tako čvrstega sina. Kaj mislite, da se očetu taka hvala ni dopadla? Poslušajte, kako se je izrazil: "Dober fant je; spije že toliko, kakor jaz, kolne pa že boljše." Materi so se le oči1 odprle. Zahtevala je, da gre v katoliško š'»lo. Tako smo ga našli tam -predaj. Kako nedoLžno je zgle-dal. Pa nisi smel obrnit hrbta. Drugi otroci so se pritoževali pred njim. Človek bi jim ne vrjel. Čč si ga pa le vjel v kakem slučaju, je vse lepo pripo-?nal in obljubil, da ne bo več kaj takega storil. Gledal te je nedolžno v oči in ti povedal največjo laž ali ti bo pa obljubil kako stvar prav za trdno, česar gotovo ni mislil storiti. Pričelo se je zopet šolsko leto. Otroci so bili zbrani na svojih prostorih, da gredo k sveti maši ob pričetku šolskega leta. Po hodniku se začujejo težke in hitre stopinje. Teodor je prikorakal v sobo. Teodor, ali Tedi. kakor so ga navadno nazivali, je bil priljubljena oseba med sošolci^ Bil je sicer precej živ, pa saj taki so vsi mladi ljudje, če so zdravi. Ko je vstopil v sobo, je nastalo v sobi pravov življenje. Sestra Amata je sicer opomnila otroke na red, pa ni veliko pomagalo. Tedi se je nasmehnil in pokimal vsakemu posebej in . . se ni navidezno brigal za sestro.'šive in io ni mogel vec vjeti. V resnici $$ M1 do. Treba je razumeta, kedaj o-trok pazi in kedaj ne. "Kje pa letos sedi Rič, sestra Amata?" je vprašal Ted. "Že vidim tu spredaj je. Ali .smem z njim sedeti?" "Vidva skupaj bi bila samo za sitnost." Ted je pričel bolj tiho nagovarjati sestro: "Rihardovi materi sem obl-jubil, da bom skrbel za njega. Oskrbe potrebuje. Z njim bo težko kaj narediti. Največji poreanež v celi okolici je. Rad bi ga nekoliko olike naučil. Če smem z njim sedeti, se bom resno potrudil, da se bom obnašal." Ted je hitro zamahnil z roko za muho na pisalni mizi, pa jo ni vjel; nato je mirno nadaljeval : "Meni sicer ni veliko za tega poredneža, toda njegovo mater imam rad." Sestra je nekoliko pomislila, nazadnje pa mu je dovolila, rekoč: "Zanesem se na tvojo besedo." "Hvala lepa, sestra! Če ne bom popolnoma miren, se bo to zgodilo le zato, ker bom pozabil." Tedi je samega veselja potre-sel svojo črno grivo, njegove prijazne oči so zažarile in cel obraz se je nategnil na prijazen nasmeh. S tem trdnim, četudi najbrž le začasnim namenom, se je Tedi vsedel poleg svojega varovanca. "Ali si jo dobro navlekel," je vprašal Rič, še predno se je Tedi pošteno vsedel. "Št!" je siknil Tedi skozi zobe. "A," se je obregnil Rič; "ali postajaš pobožen?" Tedi se je vgriznil v ustnice. "Bojiš se govoriti." je nadaljeval Rič. * "Nič se ne bojim," je siknil Tedi; "toda, če ne boš tiho ti bom vse lase spulil po šoli." * * * Kmalu po pričetku šolskega leta so se otroci začeli pripravljati za prvo spoved in prvo sveto obhajilo. Kateri so bili že dovolj stari, bi se morali pripraviti za božič, ker zahteva cerkvena postava, da so vsi verniki dolžni pod smrtnim grehom vsaj enkrat v letu in o velikonočnem času prejeti sveto Rešnje Telo. Kdor svoje dolžnosti ni'opravil o velikonočnem času. je še vedno (iolžan tudi po velikonočnem času pod smrtnem grehom "vsaj enkrat v letu" prejeti sveto Rešnje Telo. Ta zapoved veže tudi otroke; saj znate, da morajo o-troci zadostiti velikonočni dolžnosti. kakor hitro se zavedajo pameti in poznajo razliko med sveto hostijo in navadnim kruhom. Ta zapoved velja za nekatere prej, za druge poznej, ne pa poznej, kakor takrat, ko je o-trok devet let dopolnil. Zato se je moral tudi naš Rihard prav pridno pripravljati na prvo spoved in sveto obhajilo za božič. Njegovo znanje je bilo zadostno. Dan za prvo spoved je bil določen na dan pred Božičem, Vsi drugi otroci so se zbrali tam, le našega grešnika ni bilo. Tako je preteklo leto, da Rihard ni opravil svoje dolžnosti. Pričela se je zopet šola. V šoli mu je bilo povedano, naj gre k spovedi prihodnjo soboto. Pa našega Riharda ni bilo; imel je strašanski strah pred spovedni-co. Dnevi so potekali in prišel je zopet velikonočni čas. Ali ga bo kdo pripravil, da bo opravil svojo 0 velikonočno dolžnost? Naš dobri Tedi je sprejel vlogo varovanca in njegova je sedaj dolžnost, da spelje svojega varovanca na pravo pot. Mladina najbolj pozna mladino in zato bi to delo ne smelo biti pretežko za njega. Čujmo, kako se je nas Tedi lotil tega težavnega dela. * * * Bilo je tisti teden "pred štiri-deseturno pobožnostjo v domači cerkvi. Rič je prinesel s seboj v šolo miš v žepu. Mislil je, koliko zabave bo napravil, ko jo bo spustil in bo vse poskakalo na sedeže. Ko je Rič skušal oprostiti miško, je ta že našla luknjo med "Kaj pa Je** vpraša Tetfu / „ * 'Miš mi :je zašla med šive." Tedi je z zanimanjem opazoval, kako je miš romala med šivi. Kmalu so to zabavo zapazili tudi drugi dečki* Rič je postal rdeč in jezen. Tudi sestra Amata je pogledala tja, kamor so vsi gledali. "Kaj ji zopet, Rihard?" je vprašala. "Mačka mi je zašla v žep," je dečko hitro odgovoril. Rič ni bil noben šaljivec; zato ni razumel, zakaj se mu vsi smejejo! š "Zakaj pa ne rečeš, da je slon?" je namignil Tedi. "Rihard," povzame besedo sestra, "pomisli nekoliko, predno govoriš." "Res, žaba je, katero uoim za svoj cirkus; noge sem ji zvezal, da bi mi ne ušla, pa se mi je le razvezala." Teditu je bilo dovolj teh laži; zato je vzel nož in prerezal šiv. Kakšno življenje je nastalo po razredu, si lahko mislimo. Prej ni bilo miru, dokler ni Tedi miš ubil in za rep vrgel skozi okno. ptroci so bili mnenja, da je bilo dovolj zabave. Tedi in Rič nista bila tega mnenja, ker sta morala ostati v razredu po šoli, dokler ne znata na pamet dve strani katekizma. "Kaj ti je bilo treba rezati mojo suknjo?" je godrnjal Rič. "Seveda je bilo treba?" je odgovarjal Tedi; to je bilo dobro delo. Hotel sem. da bi se ti ne lagal več." "Le poglej mojo suknjo!" Pokazal je razrezano suknjo, katera je kazala precejšnjo škodo. "Le ne brigaj se toliko za suknjo ; daj jo popraviti in pošlji račun mojemu očetu. — Veš kaj, pojdi k sestri Amati in ji obljubi, da boš šel k spovedi ob štirideseturni pobožnosti, če naju spusti domu." * "O, seveda bom obljubil; to je lahko." "Pa moraš tudi iti, če obljubiš." "Ne da bi moral.'/ "Seveda moraš; bom že jaz gledal, da boš šel. Obljubiti boš moral tudi. da ne boš več klel in se lagal, če ne, ne moreš iti v nebesa." "Saj nisem vprašal, če grem v nebesa." "Ali ne boš obljubil in tudi skušal besedo držati?" "Kako pa naj si pomagam f Če sem jezen, bom klel in mala laž ni tako huda stvar; dostikrat pomaga človeku iz težave." Tedi ga je začudeno gledal. "Če ne misliš obljubiti in besede držati, pa ne maram ničesar več s teboj imeti opraviti." "Kaj me briga." je Rič leno spregovoril. Nekaj časa je bilo vse tiho. Potem se pa Rič oglasi. "Nazadnje, če že tudi obljubim." "Ali boš pa tudi storil?" "Res; obljubim ti." "Sicer boš pa moral besedo držati; nato bom že jaz gledal." * * * Ko je bil čas za šolarje, da gredo k spovedi, ^e bila kopica o-trok zbrana pri ograji blizu šole; opazili so borbo med dvema dečkoma. Vsakdo bo vedel, da se je Rič držal ograje. Tedi pa njega. Tedi je bil rdeč. Rič pa bled od strahu. "Rič, če ne greš. te bom pre-mlatil in nesel vso pot v cerkev." Zabava bi se bila še nadaljevala, če ne bi bila prišla sestra Amata. "Kaj pa imata? Samo sramoto delata šoli.* "Res, samo sramoto." je hitro povzel Tedi. "Rič je obljubil, da bo šel danes k spovedi. Danes je bil prav posebno poreden. Dokazati mu hočem, da mora besedo držati. Če ne gre sam k spovedi, ga bom pa vlekel." Sestra je poslala druge otroke v cerkev, našemu reformatorju in njegovemu varovancu pa je velela, da ji sledita v šolo. Z dolgimi obrazi sta ji sledila. Le s težavo je sestra pregovorila Tedita. da se ne smevgreš-nika s telesno silo vleči k poko-i; vse, kaf se mora rabiti, je moralna moč. Naposled se je Tedi vdal. Tedi je pregovoril svojega to- X*™*' da> mu je z* gotovo ob* otroških tfnL Nedolžen nasmeh ljubil, da. bo šel k spovedi veliko sreldo„ in veliki četrtek, na dan obletnice ustanovitve pre-svetega Rešnjega Telesa, k svetemu obhajilu. Podala sta si roke. "Pomagal mi boš, Tedi." "Seveda ti bom pomagal in zelo rad. Vse bova prav opravi-' la. Vesel sem, da te nisem pretepel ; ne zgledaš dobro in zdi se mi, da boš .mlad umrl." Ko je Tedi to^zgovoril, se ni zavedal, da je s£mo to povedal, kar je njegov zdravnik že večkrat rekel. - • * ♦ * Prišel je veliki pondeljek. Če bi bil Tedi državni tajnik; bi ne bil mogel resnejše zgledati. Študiral je in skrivnostno hodil o-krog. V vsem je bil spremenjen, samo tek je imel še isti. Tudi Rič je bil sprem'enjen. Lepote je obnašal; bil je tih, u-čil se je in še posebno se je zanimal za katekizem. Njegov suh obraz je bil rumen ,vdrt; le včasih je zažarel in to tedaj, kadar je sestra razlagala, kako je Zve-ličar ljubil otroke. "Ali je Kristus ljubil otroke moje starosti?" je vpnašal. "Seveda," je odgovorila sestra sočutno; smilil se ji je ubogi deček z vdrtimi očmi. "Jezus je ljubil vse otroke, kateri skušajo biti dobri." Tedi mu je pokazal kos papirja, na katerega je napisal: "Ti se gotovo trudiš, da bi bil dober." V torek je veliko otrok manjkalo v šoli. Davica je pričela razsajati. V sredo jih je bilo še manj; vendar Tedi in Rič sta bila prisotna. Po šola se je pričelo spovedo-vanje. Tedi in Rič sta šla skuhaj iz šole. Drugi otroci so se veselili in vriskali, da ne bo šo-e za nekaj dni, Rič pa je £il tih in žalosten. "Ej, Rič, ali še imaš tisti papir, katerega sem ti dal?" je vprašal Tedi. "Ne: sem ga sežgal. Saj znam vse na pamet. Kar ne ljubi se mi iti k spovedi. Glava me boli in zdi se mi, da. sem bolah." "Nic zato; duhovnik ne bo prav nič*strog s teboj in. v par minutah boš opravil. Ko boš o-pravil, se boš boljše počutil: vsaj jaz se potem vedno boljše počutim. Morda te bo še ozdravilo." "Držal bom besedo." "Ne pozabi na laži in preklinjanje !" je resno opomnil Tedi. "Vse sem uredil." "Pa ni treba biti tako preplašen," je nadaljeval Tedi. "Zakaj misliš, da sem preplašen?" "Tako bled si." "Se tudi bledo počutim. Bolan sem. Ne misli, da se bojim." Vstopila sta v cerkev. Tedi mu je ponudil svojo molitveno knjižico, mu pokazal molitve in mu naročij,, naj bere počasi. Resno ga je opazoval. Čez pet minut je Tedi stopil k svojemu tovarišu in ga vprašal : "Ali si obudil kesanje?" "Sem," je zašepetal Rič. "Ali si sklenil, da se boš obnašal?" ' "Sem." "Da se ne boš več lagal in klel?" "Da." "Dobro; kar pojdi v spovedni-co; tukaj te bom počakal." Brez dvoma je Rič opravil.zelo dobro spoved. ' Na.veliki četrtek sta bila skupaj pri svetem obhajilu. Še dolgo sta ostala v cerkvi po sveti maši. Rič je bil še bledejši, ka-or kedaj prej, a iz bledega obraza mu je žarel mir in skrivnostno veselje. Tedi je z veseljem opazoval svojega tovariša. Rič je nepričakovano zdrknil na tla in se onesvestil. Tedi je hitro skočil k njemu in ga skušal dvigniti. Hrup je privabil tudi duhovnika. "Onesvestil se je," pravi duhovnik ; "dečko mora fciti bolan." Strežnik je prinesel vode in Rič se je zopet zavedel. "Kako se počutiš, Rič?" je vprašal Tedi. "Zelo srečnega," je rekel Rič; na obrazu se mu je brala sreča mtr je igral okrog ust "Ali i>oš mogel iti domov?" &a je vprašal duhovnik. "Gotovo; saj sem že večkrat padel v nezavest prej. Moja glava je zelo lahka; morda zato, ker sem vesel." "Dragi moj, najboljše bo za tebe, da greš takoj don^v/ zdiš se mi bolan." Tedi ga je odpeljal iz cerkve. v "Prav res sem bolan, pa to me ne skrbi; od sedaj naprej bom drugače živel," je govoril Rič "Rič," je slovesno rekel Tedi, da bi pokazal svojo ljubezen do tovariša; "zelo sem vesel, da te zadnjič nisem pretepel." "Kaj je s-teboj?" je vzkliknila Rihardova mati, ko sta vstopila. "Bolan je, pa pri svetem obhajilu je pa le bil," odgovori Te- "Da, mama: nič več ne bom neubogljiv in skušal bom postati tak, kakor je Tedi. Pošten je, se ne laže in ftmed vseh najboljše igra žogo." Rič je ljubeznjivo objel svojo mater. Tedaj je mati opazila sladek, miren pogled v očeh svojega sina?. "Moj dragi, tudi jaz bom prejela svete zakramente." Ko je mati spustila sina, se je ta opotekel in padel bi bil, če bi ga ne bila prestregla. "Zbogom, Tedi; iti boš moral domov; moj sinko je zelo bolan in mora v posteljo." "Zbogom, Rič," je še zaklical Tedi. "Zbogom. Tedi," je rekel *Rič s slabotnim glasom. Stegnil je tudi svojo drobno roko. Tedi jo je stisnil; tudi Rič je skušal stisniti njegovo. Nekaj časa sta se molče držala, dokler ni Rič spregovoril: "Tedi, zelo sem bolan. O, Tedi, pa zelo srečen sem in se ne bojim ničesar. Zbogom Tedi !w "Zbogom, Rič!" • * * * Tudi Rihardova mati je besedo držala. Veliko nedeljo zjutraj je Tedi opazil ne samo njo pri obhajilni mizi, ampak fudi njenega moža. Svojega prijatelja ni videl; Tedi si je pač mislil, da se ne počuti dobro in je boljše za njega, da ostane v postelji. Tedi je bil zelo vesel, da je te duše zopet pripeljal k Bogu. Popoldne bo obiskal svojega prijatelja in tako bo njegovo veselje popolno. Ko se odpro vrata Ri-hardove hiše, se pokaže pri vratih obraz tuje žene. Na željo, da bi rad obiskal Riharda, mu ta odgovori, da je danes nemogoče ; naj pride v pondeljek. Res je Tedi šel v pondeljek na obisk k svojemu prijatelju in varovancu. Videl ga je, kako spi v drobni, beli posteljici, oči ima zaprte, prsti pa objemajo sveti križ. Čiste, bele lilije napolnjujejo sobo s prijetnim vonjem. Raz obraza se mu je brala lepota. mir in nedolžnost, kar je tvorilo Ijubeznj i vost. Ta lepota, mir in nedolžnost ni bila Rihardova, onega Riharda. katerega je Tedi poznal pred d vem i tedni. Vsa ta lepota pa* je sedaj njegova in njegova za zmi-raj, za kar se mora zahvaliti pre-dragoceni krvi Zveličarjevi. V nedeljo je bil Tedi pri svetem obhajilu in je daroval za svojega pokojnega prijatelja Riharda. Popoldne pa sta z mater-| io kupila lep, mlaji rožni grm, katerega sta zasadila na Rihar-dovem grobu. Se je zmo„tila. Dva pijančka sta jo rezala po mestni ulici in se pogovarjala o ženskih hrabrostih. Prvi pravi: "Sinoči so poizkusili pri meni u-| lomiti tatovje in okrasti moj dom !" "Da tudi jaz sem že slišal to novico in da je enega iz-j med tatov izborno nabila tvoja žena. ko je poizkušal skozi okno v sobo," je izjavil nazaj dru-Sfi- Prvi: "Da izvrstno jih je dobil!" Drugi: "In kako to, da je nastopila tako junaško?" Prvi: "Mislila je, da sem jaz domov prišel, in da grem čez o-kno, da bi jo goljufa! kdaj sem domov prišel." «■*"* ' t « . * Jt J, • • .m le potem, ko je imel puško že na rami. Dobro je bilo le to, da ni dotični pijonir držal puškine ce-ci obrnjene proti kakemu tovarišu, Slični slučaji so se novomeškim pijonirjem večkrat dogodili. Včasih so pripovedovali, da so tudi tako ustrelili, da se je ču-16, kakor bi kdo mernik, orehov iztresel. No, saj to ni. nič hudega bilo. Kdo naj bo pa tako krut, da bi zahteval, da bi bli mogli vsi na enkrat ustreliti. Da je le počilo, pa je bilo dobro. Seveda če bi bili na Dunaju bi bilo kaf-— drugega, tam bi bil slišal strele sam cesar, ta bi pač znal kaj zabavljati, a mi novomeščani smo bili miroljubni ljudje. Na take malenkosti se nismo ozirali. Pa saj morda tudi strelci niso bili krivi. Puška, ki se jo rabi samo enkrat ali dvakrat na leto tudi ne funkcijonira tako kot bi mogla. Glavno je, da smo imeli svoje purgarje in na te smo bili ponosni ,naj bi bil nam kdo kaj pozaba vi jal čez nje, gorje mu, če ni preje dobro svojih pet nabrusil in imel zaznamovane smeri, v katero bi bežal. Novomeške purgarje je občinstvo zelo ljubilo. Z njimi se j« Novo-mesto večkrat postavilo, kadar je posetil mesto kak višji dostojanstvenik. Mobilizirani so bila v par minutah. Policijski načelnik Pureber je vzel svoj boben in z njim publiciral po mestu. Na lice mesta je prihitelo par žensk, ki so celo življenje prakticirale na polju tehnike brezžičnega brzojava, te so publicirano vest razposlale v zadnjo novomeško kočo, ki j« stala kje na koncu novomeškega brega. V par minutah je bito na placu pred rotovžem vse polno '"frajtarjev," kaprolov, cugsfi-rarjev, "vahtmajstrov," pa tudi višjih častnikov ni manjkalo. Ko so dobili o sličnih prilikah do-volenje za razhod, so jo mahnili po kapitelski ulici, pa ne domov, ampak h Moravcu, ki je točil ta črnega dalmatinca. Da so I si ga v takih slučajih kako mer-co več privoščili je samo ob sebi razumljivo. Kadar so se pa le preveč zamudili pri politiziranju poleg črnega dalmatinca, so prišle njih boljše polovice, ki so v takih slučajih odločno in junaško nastopile. Kakor aretiran-ci so morali domov s svojimi ženicami. Dospevši domov so zidane volje argumentirali nekaj časa s svojimi zgovornimi ženicami, nakar so pospali in prišli k pravi zavesti še Ie naslednji dan. Nekateri so drugo jutro mačka nosili, nekateri pa tudi ne. Lepi spomini so jim rojili na pretekli dan. ter si prisrčno želeli. da bi Pureber zopet prej ko -lej izstopil iz mestnega rotov-ža in naznanil zopet kako mobilizacijo novomeške purgarske divizije. Kot slišim, so novomeški pur-garji prenehali uradno eksisti-rati po preobratu v domovini. Torej purgarjev ni več. Spomin na tiste, ki smo jih poznali pa še živi v naših srcih, fejst fantje so bili in radi smo jih imeli. Ker nihče ni, pa še on ni. V Ljubljano pride iz dežele kmet Lipoglav. Ko gre po ulici mimo stolne cerkve se oglasi v zvoniku poldanski zvon. Kmet navajen doma vsak opoldan moliti "Angelsko češčenje" se hitro odkrije in v tem hipu tudi pogleda okrog sebe. Toda mimoidoči mestni ljudje se niso zmenili za molitev in poldansko zvo-nenje, hodili so mimo kmeta Li-poglava pokriti. Lipoglava postane sram, ker ie bil sam odkrit in vzklikne: "Ker noben hudič ne moli, pa še jaz ne bom!" -o- Vesel spomin. Neki ugledni trgovec je prišel na društveno veselico in tam sreča žensko, s katero se je v mladih letih poznal. Obgovorila ga je in rekla: "Ali se še spominjaš, ki si me pred 15 leti vprašal za mojo roko, pa sem te odklonila?" Trgovec: "Da, na tisti trenutek se pa vedno spominjam z velikim veseljem in še danes sem ti iz srca hvaležen, da si me od» klonila."" w KAKO SO RIBNICA-m BIKA tptsu. (GREGOR DAJGA). ■Moj prijatelj Ja-kabuš je pa že fejst fant, ko bi ga dekleta poznale bi se kar teple za njega, zlasti še, če bi slišali, kako njegovo povest, ki jih on toliko zna. Včasih sem mu skoraj nekoliko nevoščljiv, ker grdoba jih toliko ve, da se mu jih nikoli n£ zmanjka. Te dni mi je spet eno povedal. Dobre volje je bil, pa se mu je jezik razvozljal. Povedal mi je, kako so celemu svetu slavno znani Ribničanje občinskega bi-ko napasli. Poslušajte jo, takole se glasi le: "Bi^o je okoli Velike noči v Ribnici. Kmetom je že krme zmanjkovalo in bili so v veliki stiski, s kom naj prežive svojo živino. Prišla je Bela nedelja in gospodje odborniki v Ribnici so se zbrali v županovi hiši. Svetovalec Praznoglav je povedal zopet svoje misli zavoljo župniko-ve pridige na velikonočni pondeljek, v kateri ie g. župnik apeliral na Ribničane, da bi spomladi cerkev prenovili. Ker je bil dobrega srca je predlagal, da se pusti cerkev na miru kakoršna je. Občina ima vse polno drugih potreb in vse polno dolgov. Nove cerkve še ni mogoče zidati, ker prej pride na vrsto občinska hiša, ki je Ribnici krvavo potrebna. Vsako mes.to ima že svoj rotovž, pa bi ga Ribnica ne imela, ki vendar slovi do svoji zgodovini, kot najbolj znani kraj v* Sloveniji, če mogoče ne na celem svetu. Vsak človek, ki pride v Ribnico vprašuje za rotovž in se čudi da ga ni. "Tako je!" je potrdil Lipec. "Cerkev pustimo na miru in si zgradimo rajši rotovž!" Župan Piškov in nekateri drugi možje, ki drugače niso dosti govorili, so vendar menili, da bi se moralo nekaj storiti za cerkev, ker pušča streha in ker je zvonik ves zelen mahu in trave že zdaj spomladi kot kakšen travnik. Tudi golobom, vrabcem in drugim pticam bi se morala razdreti gnezda na* cerkvi, zlasti tistim čudnim pticam, ki kriče po noči, po dnevu pa spe v stolpu v nekem duplu. Za streho se bo že dobilo nekaj desk, saj imajo Ribničanje lesa dovolj. Cerkve podirati in zidati nove, tako ne morejo Ribničanje v sedanjem slabem denar nem stanju. Tod$ kaj bo s stolpom in. s tisto travo, ki je vsem Ribničanom v sramoto? Zoper tako prenavljanje cerkve, ki bi ničesar ne stalo, nista bila nazadnje niti Praznoglav in Lipec. Lipec je menil, da se naj trava populi in dobro bo. A kdo bo šel na stolp pulit .travo? Streha bi se lahko vdrla, deske so trhlene in prhke in kdo ve. ali bi se tisti ne popraskal prehudo. ki bi padel raz stolp. Človeka je vendar le škoda, zlasti Ribničana! , V tej zadregi se domisli Lipec, da se krave zelo rade pasejo po dobri travi. Kaj bi bilo, če bi tudi to travo na zvonku po-pasli, ki mora biti zelo dobra, ker je velika in že dvajset let stara. Trava mora gotovo biti kakor slivovica, ki je boljša čim je starejša. In letos bi trava zlasti dobro teknila živini, ki je vsa sestradana vsled lanske suše in pomanjkanja krme in slame. Svetovalec^Praznoglav je kar ostrmel, odkod jemlje Lipec tako dobre misli, na tihem pa se je hudoval. da ni njemu prišlo to že prej na jezik in na pamet, c.a bi bil on to predlagal in tako žel za bistroumnost veliko občudovanje od strani ostalih občinskih odbornikov. '"Hajdimo na delo!" je završalo po sobi in seje je bilo konec, ker so možje že hiteli k cerkvi. Kako se bo spravila živina na sto1?) ,o tem ni bilo treba premišljevanja in skrbi, saj je". vsak Ribničan rojen "inženir" ki bolj-" si inženir kot tisti, ki prihajajo iz visokih šol. Mrhar in Lipec sta vlekla po stopnicah v stolp močen drog, prebila streho in porinila konec droga skozi lino, drugi konec pa sta zadela ob bruno v stolpu in ga trdno privezala. V tem času je prinesel Miš-maš l^sen škripec, drugi .možje pa so se razleteli po vrvi po vsej Ribnici. Ko sta prihitela Mrhar in Lipec s stolpa, so bile vrvi že povezane in spojene v eno dolgo škripčno vrv, ki sta jo vlekla zopet navzgor. Lipec je obesil škripec previdno na zunanji konec droga in vrgel nanj vrv, da sta segala oba* konca do tal. Doli so tačas privlekli Lipče-vega bika, naj se napase ta suha sirota, ker je ravno njegov gospodar izprožil to izvrstno misel. Lipčev bik je bil v resnici sestradan in tako suh, da bi mu obvisel lahko klobuk na zadnjih rogovih, t. j. kolkovih. Bik je zbral vse moči, da je prišel do cerkve, tu pa je začel po svoji stari navadi prežvekovati in preživljati čisti zrak, ki ga je i-tak živil in redil že pol zime. Z vidnim dopadajenjem je po-gladil Lipec svojega bika, ker mu je privoščil imenitno pašo. Biku so vrgli vrvno zanjko krog vratu. Da bi se mu vrv ne mogla sneti preko glave in rogov, so mu jo prevezali tako, da se je zategnila. Na drugem koncu pa se je še obesilo 15 možakov ob vrv, in bik je kar zletel v višino, ker ni bil posebno težek. Neusmiljena vrv se je zadrgnila in-začelo ubogo paro grliti, da ji je zmanjkalo sape, bik je pomolil jezik iz gobca in višnjeva barva ga je oblila. Ribničanje so seveda koj zapazili modri jezik in so vlekli -še hitreje, ker jim je bik očevidno pokazal, kako ga mika zelena trava, ki jo hoče doseči kar z jezikom. Bik je že na strehi, a lačna mrcina se noče pasti. Na streho je mirno legla in se niti zmenila ni za travo. Presneta mrcina, kako je lišpava in izbirčna! Možje še malo počakajo, potem pa ne vidijo druge pomoči, ko spustiti bika zopet s stolpa, ter ga nagnati v hlev. Tam naj strada mrha! Bo že rad jedel, ko bo prav lačen! Spustijo ga na tla. pa glej jo nevoljo! Bik noče niti stati, ampak podrži vse štiri od sebe in niti jezika noče potegniti v g\>-bec. "Vraga, crknil je! se oglasi bojazljivo lastnik L,ipec." "Saj menda res," pravijo drugi ter si ogledujejo mirnega bika. Polagoma so se kradli drug za drugim vsak na svoj dom, da premišljujejo o nezgodi, ki jih je doletela pri prenavljanju cerkve koj prvi dan. Lipec pa je tarnal okoli, svojega bika, vlačil ga zdaj za noge, zdaj za rep, a zastonj, šel je tudi on žalosten domov in kuhal jezo na stari stolp, na župana in vse, zlasti pa nase, zakaj ni molčal na občinski seji in zakaj ni rajši zabranil prenavljanje cerkve. * * * * Taka je ta Jakabušova povest-nica. Pravi, da je resnična in da je bil on zraven. Če je tudi pomagal vleči bika na stolp mi ni povedal, to ga pa prašam prihodnjič. -o-. Nobenega usmiljenja več. Tonček je ravno pritekel domov, kjer ga je sosed Korobač pošteno našeškal z leskovko, ko mu je klatil na vrtu lepe hruške. Doma ga vjame še mati, ki je videla cel prizor in mu da porcijo brezovega mazila. Ko ga je slednjič izpustila se jokajoč Tonček začudeno vpraša: "J a kam pa naj grem še, da bom našel kako usmiljenje, kamorkoli se obrnem jih dobim!" -o- Mlad businesmaA. Mali Jimy je šel z mamo v mesto. V trgovini kjer je njegova mama kupila različnega blaga mu je trgovec iz uljudtiosti, d£ se prikupi mami in Jimiju podaril en nikel. Matk hitro opozori svojega sinčka: "No, kako se pa reče potem, če ti kdo da nikel?" Jimy: "Da mi naj da zopet drugega ?" VESELO ALELUJO Ji j vsesa mojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem! S U S C H A COMPANY 931 Indiana Ave. Sheboygan, Wis. Telephone: 2400. I V zalogi ima vedno vsake vrste sveže in suho meso, kakor tudi prave domače kranjske dobro prekajene klobase. Vsem se najtopleje priporoča! Ljubeznjiva ženica. — "Vaš soprog je nekoliko večji kakor vi?" — O, še precej večji je. S pestjo mu sežem komaj do lica." tg&=> širite ust edinost CQ - I VESELO ALELUJO želim vsem rojakom Slovencem v Chicago. GEORGE FABIAN SLOVENSKA BRIVNICA 2278 Blue Island Avenue, Chicago, 111. Sem član Kranjsko Slovenske Kat- Jednote. Se prriporočam vsem cenjenim sobratom v naklonjenost! VESELO ALELUJO želim vsem svojim odjemalcem, prijateljem in znancem ter vsemu slovenskemu občinstvu! W. SZYMANSKI TRGOVINA Z RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE 2ELI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! GORDEN &. KRONOŠEK CO. 1402 So. — 8th Street, Sheboygan, Wis. Phone: 1670 W. Se priporoča slavnemu občinstvu v naklonjenost! VESELO ALELUJ6 vsemu cenjenemu slovenskemu občinstvu! JAKOB GEREND FURNITURE-, UPHOLSTERING-, UNDERTAKING 704—706 No. Eighth St. Sheboygan, Wis. 0I03X 1907 Blue Island Avenue, Chicago, 111. Slavnemu občinstvu naznanjam, da je v moji trgovi-ni vse blago nastavljeno po znižanih cenah. Pridite in oglejte si naše blago, ki je nastavljeno po izvanredno nizkih cenah. V Moji trgovini dobite vsakovrstno pohištvo, ki ga potrebujete v Vaših domovih! Prodajam posebno fine kuhinjske peči za na plin in premog.. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE vsemu cenjenemu slovenskemu občinstvu! AWKUETHER — MAKER OF GOOD — PHOTOGRAPHS — Studio Cor. 8th and St. Clair. # Phone: 609 — J. . VESELO ALELUJO VOŠČI VSEM SVOJIM CENJENIM VLAGATELJEM IN VSE MU CENJENEMU OBČINSTVU! • m t KASPAR STATE BANK 1900 — Blue Island Avenue, • CHICAGO ILL. ■ Najbolj zanesljiva Slovanska banka. NAJBOLJŠI KRUH IN DRUGO PECIVO SE DOBI PRI G. A. HIRSCH 1128 So. 8th Street, Sheboygan, Wis. Obenem voščimo vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem VESELO ALELUJO! V VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi vsem Slovencem in Hrvatom SOUTH SIDE WOOD SUPPLY CO. Slovenska trgovina z vsakovrstnim lesom in drvmi. :^oiiiiiiaiiiiu;msiiimiuy« J. J. KOEPSELL CO. 1029 So. 8th Street. SHEBOYGAN. WIS. Phone: 2785. Wholesale — Hardware — Plumbing — and Heating Supplies^ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE Vam želi: JOHN GRANDLIč Urar in zlatar 1103 No. 8th Street. SHEBOYGAN. WIS. « VESELO ALELUJO želim vsem cenjenim, naročnikom, prijateljem in znancem! MICHAEL PROGAR ZASTOPNIK "Edinosti", "Ave Maria" in "Glasnika P. S. P." SHEBOYGAN. WIS. A. VOWINKEL & SON Plumbing — Heating 815 Indiana Avenue SHEBOYGAN. WIS. Phone: 304. ^-——-■— . HAMERLE'S SHOE MARKET 1211 No. 8th Street. SHEBOYGAN. WIS, Phone: 1571 — J. Shoe repairing — Cheapest Place in town for shoes. SOUTH SIDE DRUG STORE 814 Indiana Avenue SHEBOYGAN. WIS. Phone: 1152 — J. ' - "rjH V zalogi imamo vsa Severov* » Trinerjeve zdravila. Zdravniško predpisana zdravila J * naša špecialiteta*'