78. številka. Ljubljana, v sredo 7. aprila. XIX. leto, 1886. SLOMŠKI Mi Izhaja vsak dan iv^er« izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v strij sko-ogerske dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., ta četrt leta 4 gld., za jeden meseo 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ij ano brez pošiljanja na dom za •■ m: leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedea mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račuaa s« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za os|nanila plačuje se od eetirittopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedunkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — .Rokopisi sa ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je t Rudolfa Kirbiša hiši, „Gledališka stolbi*. Upravni atvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j, vse administrativne stvari. Gospodje volilci! Naši kandidatje za dopolnilne volitve v mestni zbor Ljubljanski 80: V I. razredu, ki voli v 8. dan aprila: «lr. Alfonz jnoSChe, odvetnik v Ljubljani; IvaII IVIlirnI k, cesarski svetnik in deželni odbornik v Ljubljani; MIha Pakič, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Pran Har Ilikar. deželni knjigovodja v Ljubljani. _Narodni volilni odbor. Položaj v orijentu. Ministerska kriza v Belem gradu se je nepričakovano zasukala. Kar čez noč postalo je toli laskavo pozdravljeno ministerstvo Ristićevo nemogoče in »srbski Cavour" izjavil je preteklo soboto kralju, da kabineta sestaviti ne more. Od kod ta nagli preobrat in kje so mu nagibi? O tem so mnenja razna. Možje, ki že dlje časa opazujejo od-nošaje srbske, zatrjujejo, da kralju Milanu sploh ni bilo do tega, da bi izgubil svojo desno roko, v vsem poslušnega Garašanina, marveč, da je le igral komedijo, katerej je bil glavni smoter, spoznati vse pristaše Ristieeve. V tej trditvi je jako veliko verojetnosti in iz-vestno je, da je stranka Risticeva prenaglo de-maskovala vse svoje, dosedaj previdno zakrite po-litiške baterije. Da je Milan v ministerskej krizi res le komedijo igral, v katerej so glavnim glumačem uloge bile že naprej odkazane, o tem se takoj uverimo, ako si dogodke podrobneje ogledamo. Ko je kralj Milan Ristića poklical, da prevzame sestavo novega kabineta, se je po daljšem pogajanji udal in vsprejel na videz Risticeve pogoje, katerih najglavneji je bil pač ta, da se mo vojska zmanjšati in da je ostane le toliko v oiožji, kolikor jo je neobhodno potrebno. Milanu, ki ima jedino oporo v vojski, pa to ni moglo biti po volji, zategadelj uprizoril je jako lokavo spletko. Kra- gujevaškega polkovnika Miškovića, katerega si je bil Ristić izbral svojim vojnim ministrom, si je pridobil, da je stavil take pogoje, katerih Ristić nikakor vsprejeti ni mogel. Mišković zahteval je namreč, da se mu mora v vseh osobnih zadevah dovoliti popolna svoboda in da se mu mora za vojni budget dati 14 milijonov goldinarjev na razpolaganje. Naravno je bilo, da Ristić taki pogojev ni mogel vsprejeti, kaj^i sicer bi imel vojni minister vso moč v svojih rokah, vsi njegovi kolegi bi v vojaških zadevah ne i me H nobenega upliva in Rstić sam, kot minitterski predsednik, bil bi le marijoneta na žici vojnega ministra, oziroma kralja Milana. Da je temu res tako, vidi se iz govora Mi-jatovica, ki se je v Bukureštu z nekaterimi Srbi o ministerski krizi razgovarjal. Govoreč o tem, da utegnejo radikalci dobiti krmilo v roke, opomnil je, da kralj nikakor ne bode dovolil, da bi si radikalci sami izbrali vojnega ministra. Milan hoče, da mora vojni minister biti kdo izmej njegovih ljudi j, in ko bi radikalci tega ne hoteli, bi to kazalo, da še vedno nameravajo spoditi kralja. Da kolikor možno prepreči tako nevarnost, mora vojni minister Milanova kreatura biti, nezavi-sen od vseh ostalih ministrov, kajti Milan se ne more opirati na nobeno stranko več, ampak jedino le še na bajonete. Ker je pa tak položaj nenaraven, ne more dolgo trajati in nemogoče ni, da dobimo v kratkem iz Belegagrada zopet kako nepričakovano vest, kajti struna preveč napeta, rada poči in boj, ki se v Belemgradu bije mej Peter-burgom in Dunajem, bode se sedaj še intenzivneje nadaljeval. Kakor v Belemgradu, isto tako so tudi v Sonji razmere jako napete. Knez Aleksander, kateremu „pošteni mešetar" ob Sprevi potuho daje, iz-zivlje dan na dan rusko potrpežljivost, jedino za to skrbeč, da bi se vzdržal na prestolu. A tudi ruske potrpežljivosti utegue biti konec. Kneza Meščer-skega „Graždanin" je že pred par dnevi pisal, da ni daleč čas, ko utegne Rusija zasesti Bolgarsko. Vsled razmer, ki vladajo v kneževini in so po-. gibeljne za evropski mir, bode Rusija prisiljena, to storiti, kakor je Avstrija svoje dni LISTEK. Selski župnik. (Roman. Spisal Ludovik Halčvj; poslovenil Vinko.) Tretje poglavje. (DaUe.) „In Vi ste ves tak, gospod župnik. Bolje nesva mogli naleteti. Samo prosim Vas, oprostite, da tako govorim. Parižanke se znajo seveda bolje izražati, jaz pa, to vem, da bi francoski mogla govoriti le težko umljivo, ako bi ne govorila prosto in odkrito, kakor mislim. Oh, saj sem vendar tako srečna in zadovolji, in nadejam se, da boste tudi Vi gospod župnik zadovoljui z novima župljanoma svojima." »Z mojima župljanoma?" vsklikne abbe, iz nova zadobivši besedo in zavest, ki sta ga bili za nekaj minut popolnem zapustili. „Z mojimi žup-Ijani ? Oprostite, milostiva gospa, oprostite, gospodična, jaz sem tako vznemirjen. Vidve ste torej vender-le katoličanki?" »Seveda sva katoličanki.2 »Katoličanki, katoličanki/ ponavlja župnik. »Katoličanki, katoličanki sta," vzklikne stara Pavlina, vsa zmešana roke dvigaje, prikazavši se mej kuhinjskimi vratmi. Gospa Scottova pogleda najprej župnika, potem pa Pavlino in se zelo čudi, da je z jedno samo besedo naredila tak učinek. Da je bila slika popolna, prikaže se zdaj tudi Ivan z vrečicama v roki. Župnik in Pavlinka pozdravita ga z istimi besedami : »Katoličanki, katoličanki sta!" »Zdaj še le umejein," pravi gospa Scottova smeje se, „najino ime in najin rod sta Vas premotila. Imeli ste naju za protestantk«. A to nikakor nesva. Moja mati bila je iz *-aucoske katoliške rodo vine v Kanadi, zato sestra in jaz francoski govoriva z lahnim naglasom in z nekolikimi ameri-kanskimi zavijanji, a vender tako gladko, da naju je lahko umeti. Moj mož je protestant, a pušča mi popolno prostost. Moja dva otroka vzgojena sta katoliški. Uprav zavoljo tega sva Vas hoteli takoj prvi dan spoznati, gospod župnik." »Zavoljo tega," pristavi Betina, „Jn še zavoljo nekaj druzega. K temu pa potrebujeva svoji vrečici." »Tukaj sta, gospodična," veli Ivau. zasela Bosno in Hercegovino. V jednakem zinislu pisan je telegram, ki so ga „Daily Newsu v 4. dan t. m. iz Peterburga dobila in ki slove: Ako knes Aleksander v svojem uporu Evropi nasproti ne od-jenja, bode Rusija prisiljena, zasesti Bolgarijo in Vzhodno Rumelijo. Ta načrt izvršil bi se v prihodnjih tednih, morebiti celo, dokler še biva car v južni-Rusiji., Za okupacijo odločena sta 11. in 12. voj, ki spaddta v Kijevski vojaški okraj. Vsak hip se sme pričakovati, da se mobilizujeta. Gotovo ni, da bi bil telegram v „DailjNeim" pristen in na faktih osnovan, a Madjari se Že pečajo z omenjeno eventuvalnostjo. Ker sedaj pri nas Madjari na prve gosli godejo, neso njih izjave brez vsega pomena. Tako piše „P. Lloyd" v nedeljskej številki: Ni ga ministra v Avstro-Ogerskej, da bi okupacije Vzhodne Rumelije po ruski vojski ne zmatral za napovedim vojne in kdorkoli je v Downing-Streetu na krmilu, ne bode mogel drugače nego postaviti se na stran Avstro-Ogerske " Seveda ima tudi v teh stavkih glavno besedo madjarski šovinizem in Arpadovih potomcev slepa strast proti Rusom, a tajiti se ne da, da je konstelacija ozbiljna in da neznaten dogodek utegne sprožiti velike dogodke, ki bi pretresali vso Evropo. Govor poslanca g. prof. Sukljeja v d rž a v n oz bo rs k i seji dne 30. marca. Visoka zbornica! Oglasil sem se že bil za besedo pri naslovu „centralno vodstvo" in to zategadelj, ker moja razlaganja, ki se tičejo deloma splošnih naučnih vprašanj, deloma pa specijalnih teženj slovenskega naroda zastran odgoje mladine, obse-zajo obširen predel naučne uprave. Mislim pa, da ustrezam zapovedi ekonomije, če to, kar imam povedati, hkratu sporočim visoki zbornici in visoki vladi v oceno, namesto da bi brez notranje zveze, v posamezne dele razkosano in nekako avtonomizo-vano razkladal visokej zbornici. Ljudsko šolo in njene razmere k učnej upravi pustim na strani in baviti se hočem pred vsem z onima dvema glavnima vprašanjema gimnazijskega pouka, o katerih sta ravnokar govorila oba gospoda predgovornika. „Ta je moja ..." „Ta pa moja." Častnik odda vrečici gospe Scottovi in Betini, in župnik ga predstavi Američankama. Pri tem pa je bil še zmirom tako razburjen, da se predstavljanje nikakor ni zvršilo po vseh pravilih. Župnik je namreč pozabil samo malenkost, ki je pa pri predstavljanji vender le jako važna: rodbinsko ime Ivanovo. „To je Ivan, moj krščevanee," dejal je, „poročnik v topničarskem polku, ki leži v Souvignvji. On je domač." Ivan naredi dva globoka poklona, Američani'5 dva majhna. Potem pa odpreta svoji vrečici ter iz vsake potegneta zvitek tisoč frankov, ki so bili liČDo spravljeni v zelenih, z zlatom tiskanih tokih od kačje kože. „To sem prinesla s sabo za Vaše reveže, gospod župnik," pravi gospa Scottova. „To le pa jaz," veli Betina. O teh besedah spustita svoji darili v desno in levo roko starega župnika, ki je pogledal zdaj na svojo levo, zdaj na desno roko ter dejal: »Kaj pa je to? Tu notri mora biti zlato . . . Koliko pa, koliko?" (Dalje prih,) Glavni vprašanji, za kateri tu gre, sta: klasicizem na jednej in preobloženje srednješolskih učencev na drugej strani. Nu, kar se tiče prvega vprašanja, sprožil je je velečastiti gospod poslanec baron Pirquet letos z nova in celo precizne predloge stavil je naučnej upravi. Jako me je zadovoljilo, da je načelnik naučne uprave s tako gorečnostjo zagovarjal potrebo klasičnega pouka. No, gospoda moja, ne varajmo se o tem; stvar je vendar taka, da teoremi, kakeršnc je predlagal baron Pirquet, naj jim tudi pritrdi jeden ali drugi mož evropske veljave kakor Dubois-Ravmond ali Esmarch, vendar v obče neso pravi. In za kaj gre pri učenji klasičnih jezikov? Gospoda moja! Namen gimnazij ni — in jaz moram že naprej povedati, da nesem po poklici filolog — da bi učenci, dovršivši gimnazije, znali govoriti Ciceronovo latinščino ali Demostenovo grščino. Glavni uzrok, aa se uče klasiški jeziki, je formalno vežbanje duha in v tem oziru sem še jaz vedno na stališči, da so klasiški jeziki neizogibni in nenadomestljivi za formalno izobraženje duha. Nadomestiti se ne morejo s kakim modernim jezikom, n. pr. z angleščino z njeno razrušeno graraa-tikalno sestavo. Upliv, kateri imajo na izobraženje mladine se najbolje vidi v primeri z izobraženostjo, ki se doseže na realkah. Gospoda moja, poučeval sem na šolah obeh kategorij in moram reči: da gimnazijci se duševno dosti bolj izobrazijo kakor realci, čeprav se na realki uče moderni jeziki in mnogo bolj goje realistični predmeti, kakor na gimnaziji. Profesorji tehniških velikih šol, uradniških in vojaških akademij so se že večkrat prepričali, da dijaki, ki so prišli iz gimnazij, ložje vspevajo v njih predmetih kakor bivši realci. Še neko drugo stvar moram mimogrede omeniti. Ne smemo nikdar pozabiti, v kakej tesnej zvezi je naše duševno življenje s kulturo starega veka. Če je gospod poalanec baron Pirquet trdil, da bi se z dobrimi prevodi isto doseglo, moram mu odločno oporekati, kajti prevod je v istej razmeri k izvirniku, kakor odtisek v mavci k starinskemu mar-morovemu kipu. Pa tudi Še neko tretjo stvar mi je omeniti. To je ozir na duh časa. Gospoda moja! Neka mučna materialistična sapa vleče današnji Čas in jedno-Btranstvo je velika nevarnost za omiko tega stoletja. V gojenji klasiških jezikov vidim obrambo, pravi ostrog onega idejalizma, kateri je po mojem mnenji potreben našej mladini, zategadelj sem se srčno radoval, ko se je načelnik naučne uprave tako gorko potegnil za klasiško podlago naših srednjih učilišč. Seveda metodo — in v tem oziru jaz nikakor nečem proslavljati sedanjih odnošajev — bode treba gotovo preraeniti. Gospoda moja! Jaz mislim, da se na zgornjej gimnaziji preveč gleda na gramatiko, premalo pa na pravo vsebino, pravo snov pouka. Ko bi na zgornjej gimnaziji bilo manj pismenih del, zlasti manj prevajanja iz poučnega v stare jezike, mestu tega bi pa imeli srečnejše izbrano in bolj zanimivo berilo, ko bi se pri prevajanji gledalo sicer na kolikor je mogoče jezikovnopravilne in poleg tega po notranjem zmislu prikladne prevode, odpravila bi se marsikaka nevarna težava, mladina bi zopet dobila veselje in ljubezen do klasičnega učenja, minule bi one pritožbe, ki prihajajo iz kroga stiska-nih in prestrašenih starišev celo v te prostore. Jaz mislim, da moram priporočati naučni upravi, da posebno gleda na zboljšanje metode klasičnega pouka. Zdaj prehajam k druzemu glavnemu vprašanju, ki sedaj obrača nase pozornost, namreč preobloženje učencev na srednjih šolah. To vprašanje se je bilo sprožilo v budgetnem odseku in tam so bila mnenja različna. Od jedne strani se je nagla-šalo preobloženje, od druge pa odločno oporekalo. Spominjam se, da je dr. Menger odločno ugovarjal, da bi bili srednješolski dijaki z učenjem preobloženi. Njegovih besed ne morem navesti, a zmisel njih je bil, da sedanji čas zahteva več od mladine, in se tedaj te zahteve ne smejo prezirati. Morajo se, tako mislim, da je rekel, »komolci osvoboditi našej mladini." (Veselost.) No, gospoda moja, jaz moram proti dr. Men-gerju iz svojih praktičnih skušenj konstatovati, da je preobloženje učencev na naših gimnazijah faktum, ki se ne da tajiti in oporekati. Nekateri faktorji so osobnega, drugi pa stvarnega značaja. Če hoče na primer sem ter tja kak učitelj, zlasti mlajši, ki so :ravnokar prišli z velikih šol, predavati, ne pa poučevati, to ni pomanjkljivost sisteme, ampak tiči le v dotićnej osobi, ter je naloga šolskega vodstva in nadzorstva jo popraviti. (Prav res je! na desni.) Drugi faktor, ki pomnožuje učenje, kateri je danes omenjal naučni minister, izhaja iz naravnega napredka človeških znanstev. Zlasti poslednji čas so nekateri znanstveni predmeti jako napredovali, na primer zemljepis. Razvil se je poslednjih štirideset let v tako lepo in obširno znanstvo, da nihče ne bode zahteval, da bi se v naših gimnazijah gojil le v oni meri, kakor to določuje organizacijski načrt iz leta 1849, namreč samo v prvem gimnazijskem razredu po nekaj ur. Toda treba bode tudi bistveno ločiti od nebistvenega. Drugi faktor, ki zlasti srednješolskim učiteljem otežuje delo, je pomankijivo pripravljanje učencev v ljudskih šolah. Nikakih prenaglih zaključkov nečem izvajati iz te opazke. Iskren prijatelj sem ljudske šole in visoko čislam njene učitelje. Toda ne da se tajiti resnica, da pogostem, od kar se je spremenilo naše šolsko zakonodajstvo, prihajajo učenci, v gimnazije, ki ne zadostujejo zahtevam, katere sme staviti srednja šola. One realije, na katere se često toliko ozira v ljudski šoli, pokažejo se v največ slučajih, ^kot ne-rabljive in pogostem mora učitelj delati na to, da se to pozabi, kar se je prineslo iz ljudske šole in šele potem se more začeti s pravim učenjem. Na elementarno znanje in na formalno vežbanje duha, zlasti gramatikalni pouk materinega jezika se pa premalo ozira, ravno tako se v novi šoli premalo gleda na aritmetiko, zlasti na računstvo na pamet, za odgojo tako važno — jaz imam namreč tudi kakor oče razne skušnje. (Dalje prih.) Pisma iz Rusije. L (Daljo,) Aleksander II. okrožil se je s sovetniki, ki so mu sočuvstvovali in govoril je celo sam govore v sobranjih dvorjan ; svoj namen je pokazoval čedalje jasneje in rekel je v svojem govoru v moskovskem dvorjanskem sobranji dvorjanom resnobne besede: »Gospoda! nam je treba samim začeti na vrhu, da ne začno drugi v nizu". S tem je hotel reči, da, ako se ne začno reforme, bode „bunt" rabov neizbežen. Glavni njegovi sovetniki so bili minister »vnu-tranjih del" LanskOj, potem Rostovcev in Miljutin, brat poznejšega vojnega ministra Miijutina. Ustanovili so se po volji praviteljstva gubernski komiteti, sestoječi iz dvorjan; ti komiteti imeli so za-dačo, jzdelati programo, kako bi se dalo poboljšati položenje rabov. Mnogo pomeščikov je zahtevalo, da se odpravi »krepostnoje pravo", a veliko več hotelo je, naj ostane vse, kakor je bilo; ti komiteti so po ukazu praviteljstva poslali svoje deputate v glavni komitet v Petrograd, tako da se je zbralo nekaj na podobje parlamenta, samo brez glasnosti. Tam je deputatom praviteljstvo predložilo svoj projekt, zahtevajo naravnost osvobojenje rabov. Večina de-putatov bila je proti temu; no praviteljstvo predložilo jim je, podpisati protokol, in ko se je večina branila, govore, da jim je Rostovcev posove-toval pogledati na ulico: tam so stali topovi, katerih dulo je bilo obrneno k poslopju, kjer je bilo zasedanje, pomeščiki so tu podpisali protokol, boje" se, da bi jih artilerija ne razstreljala v puh i prah. Ali je to poslednje res ali ne, zato ne jamčim, ker čital nesem nikjer, ampak slišal. Ako je res, svedoči samo, kako trdno je sklenilo praviteljstvo osvoboditi rabe; ako pa ni res, in je to le izmisel dvorjanov, da so jih primorali podpisati protokol in da ga neso podpisali dobrovoljno, je to tem bolj karakteristično za-nje. Manifest carski o »osvobojenji krestjan," bil je podpisan 19. februvarja 1861 1. In skoraj potem poklicani so bili mužiki v cerkve, kjer so jim popi čitali carjevo voljo, tako da je čez nekaj dni uznala o njej vsa Rusija. Pripovedujejo mi, kako šumno je bilo takrat; veselje mužikov je bilo neopisano in kazalo se je v vseh možnih formah. Ravno narobe bilo je s pomeščiki; 19. februvarja pela se je jih gospodstvu »večuaja pamjatj!" Glavne zahteve manifesta, ki pa je bil sicer zapisan tako, kakor da so se pomeščiki sami so-glasili, dati svobodo, bile so sledeče : Mužik je svoboden in pomeščik nema več pravice nad njegovim telesom. Zemlja, ki so jo obdelavah mužiki za-se, otitane jih lastnina; oni plačajo pomeščiku zanjo „vykupw — odškodovanje; dvornja je ravno tako svobodna od telesnih nakazan i j, no mora dve četi ostati na dvoru poraeščika; ako pa kdo odide p lačati mu mora za-se po 20 rubljev na leto, da si pomeščik more najeti druzega. V vsakej guber-nij;i odločen je bil minimalni in maksimalni »nadel zeinlji;a čim mnogoljudneji in plodorodneji je kaka gut >ernija, tem manjši je bil nadćl. Manj zemlje, neg o je ukaz zahteval, pomeščik ni smel razdeliti; več dati pa ga ni mogel nihče siliti. Na vsako „du£ o" prišlo je torej n. pr. 2 desetini (= 4 orale), tako da je mužik, ki je imel tri sine, dobil zanje 6 desetin, za-se 2, vsega torej 8 desetin. Ako je bilo našeljenje bolj redko, ali zemlja bolj slaba, dobil je več. Mužiki jed neg a pomeščika sestavljali so „obščestvo"; »obšcestvo* bilo je zvezano „krugovoj porukoj", t. j. poročal se (jamčil) je jeden za vse in vsi za jednega; tako je še zdaj; ako mužik jednega obščestva prodaja zemljo, prodati jo mora svojemu obščestvu. »Odškodovanje" plačevalo je tudi celo obščestvo; posamezen mužik pomeščiku ni bil mari. Pomeščiki, ki so imeli samo 21 dušo ali manj, dobili so odškodovanje takoj iz erara, erar pa ga je dobival potlej od mužikov. Pomeščiki so upotrebljali razne zvijače, da bi še zanaprej mužik kolikor toliko, ostal v njihovih rokah; ugovorili so n. pr. tu ali tam mužike, ne vzeti nadela, ampak vzeti zemljo v obrok, t. j. v najem; češ, da jim »vykupau ne bo treba plačevati, mužiki so tako mogli vzeti več ali manj; no ker pred slabo letino ni nihče zavarovan, zadolževali so se pomeščiku bolj in bolj in bili so zato od njega zavisni; sedanji car zauknzal je ».objazateljnij vykupa tako da zdaj obročnih ni več. Drugi pomeščiki vzeli so vse mužike v „dvornjo", češ, tako vsa zemlja ostane nam; no ovi so se zmotili: morali so dati zemljo vsem mužikom, ki so prej bili na zemlji. Še drugi pomeščiki darili so mužikom zemljo; češ, doboste sicer manj, zato pa nam „vykupa" ne bo treba plačati. Nasledek je bil spet ta, da od teh koščekov zemlje mužiki neso mogli živeti in delali so dolgove pomeščiku. (Konec prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 7. aprila. Državnozborska desnica se še ni sporazumela, kaj storiti z jezikovnim predlogom. Jeden del desnice je teh mislij, da naj bi se sklenil jezikoven zakon, ki bi dajal neke prednosti nemščini, drugi pa mislijo, da sedanji parlament ni zmožen te stvari povoljno rešiti. Vsa desnica je pa teh mislij, da prej ne kaže ničesar ukrepati, dokler vlada ne pove svojega mnenja. Včeraj dopoludne ob V* H- uri umrl je za pljučnico dalmatinski namestnik baron Goril aro. Pokojnik bil je izvrsten oficir. Avanzoval je jako naglo. Leta 1866. se je odlikoval v boji proti Prusom. Bil je tudi dober vojaški pisatelj. Leta 1881. postal je Cornaro namestnik načelnika generalnega štaba in bil imenovan feldmaršallajtenantom. 16. dan decembra 1885 bil je imenovan dalmatinskim namestnikom. O njegovem politiškem delovanji kot namestnik dalmatinski ni dosti znanega, ker je bil le malo časa na tem mestu. A v kratkem tem času pridobil si je simpatije narodnjakov v Dalmaciji in hrvatski listi so se vedno le laskavo o njem izražali. Vitanje države. Novo srbsko ministerstvo je tako le sestavljeno: Garašanin predsedstvo in notranje zadeve; dosedanji vojni minister polkovnik Fra n asov i e, vna-nje zadeve; general HorvatoviČ, vojsko, h kiatu bode pa obdržal vrhovno poveljništvo aktivne vojske; Mijatovič, finance in provizorično narodno gospodarstvo; Kujundžič, bivši poslanik v Rimu, bogočastje in pouk; polkovnik Topalovič, javne zgradbe. Kakor nekateri ruski listi javljajo, pripravlja se nov preobrat v lto 1 garij i. Knez Aleksander se nekda misli proglasiti za kralja, ker se Turčija strogo ne drži sporazumljenja, katero je sklenila z Bolgarijo. Ruski listi menijo, da bodo velevlasti potem najbrž odstranile Battenberžana, ko bi se samovoljno proglasil kraljem. Ko bi pa knez ne hotel proglasiti se kraljem, bode pa bolgarski narod sam proglasil nezavisnost Bolgarije in Vzhodne Ru-melije in pognal kneza Aleksandra. Rusija bode pa potem skrbela, da bodo Bolgari dobili samostojnost in ostali zjedinjeni. — Po druzih poročilih se uode pa knez udal, ko bode jedenkrat konferenca sklenila, da se imenuje generalnim guvernerjem na pet let, in narod mu je odpustil videč, da se ne kaže ustavljati željam vse Evrope. Predvčeraj je bil rojstni dan bolgarkega kneza. V Sofiji bila je slovesna zahvalna služba božja, katere so se udeležili vsi diplomatiški Dalje v prilogi. Priloga „Slo venskemu Narodu" it 78. 7. aprila 1886. zastopniki razen ruskega. Vse hiše so bih? okrašene z zastavami razen hiše ruskega diplomatskega agenta. — Kakor znano, potrdila je konferenca pet-letno generalno guvernerstvo za Vzhodno Rumelijo, j če tudi je bolgarski knez temu ugovarjal. Da bi pa \ knez se ne branil priznati konferenčnega sklepa, se je v zapisnik na predlog angleškega zastopnika , v sprejel dostavek, da se smejo pogoji o obnovljenji generalnega guvernerstva pozneje preraeniti. Knez misli pa vzlic temu prolestovati -paroli sklepu kon- j ferenče, da ne sgubi zaupanja pri narodu, petem bofli pa molče se udal. Razmere mej Turčijo m CJrAko so vedno bolj napete. Turške čete se bližajo grškej meji. Po nekem poročilu iz Aten so Turki že zaseli neko pozicijo na grškej zemlji in tam delajo utrdbe. Grška zbornica je jako vojevita. Opozicija napada vlado, da je pokazala premalo odločnosti. — Kre-čanski emigranti v Atenah prigovarjajo opozicijo, da bi proglasila v zbornici zjedinenje Krete z Grško, potem bi se, pravijo, takoj kristijani na Kreti uprli turškej vladi. Kakor se javlja iz Carigrada, so bo Turki že naveličali čakati, ker jim vzdrževanje vojakov napravlja preveč stroškov. Začeli bodo vojno, ako Grki ne bodo hoteli demobilizovati. Poprej bodo pa zahtevale velevlasti še jedenkrat od grške vlade, da demob'Hzuje. Več zemstc i ju -ne Rusije se je obrnilo do vlade s prošnjo, da bi Nemcem prepovedala naseljevati se v Rusiji, ker nemške naselbine spodkopavajo ruske kmete. — Po veliki noči pride na Ru-sko-PoUako vladna komisija iz Peterburga, da bode na lici mesta pregledala kmetske razmere. Belgijski general Van der Smissen je za-ukazal vsem poveljnikom njemu podrejenih Čet, da naj strogo pazijo, da se mej vojaki ne bodo raz-širjevale anarhistične tiskovine, ter naj je točno poučujejo o dolžnostih, ki jih imajo nasproti izgredom. Poljski listi se pritožujejo, da na Pruskem poljske otroke pri npisavanji v dole vpisujejo za Nemce, ako je njih ime nemško ali pa, če stariši le nekoliko nemščine razumejo. Vsi poljski listi zahtevajo, da bi se stariši zaradi teh nerednostij pritožili na višje instance. Francoska vlada je ukazala urednika ,In-transigeanta" Ducquercy in Roche zapreti, ker sta šuntala delavce v Decazeville. 10 žandarjev in 25 dragoncev ja je odpeljalo uklenena iz Decazevilla To je pa narod jako razdražilo, vsi Pariški listi izimši „Figaro", grajajo tako postopanje vlade. Rochefort trdi, da vlada zategadelj postopa tako strogo, da ustreže Sayu in Rothschildu, ker sicer bi vlada ne dobila posojila, katero bode morala iskati. Francoske delavce je posebno razdražilo, ker hoče neka družba najeti 600 Lahov, ker domačini ne hote delati. Ko bi res prišli laški delavci, bodo domačini začeli razsajati. »Rajši umijemo v boji, kakor za gladom," pravijo. O volitvah za cortes na Spanj tkem še ni točnih poročil. V Madridu je voljenih 5 vladnih pristašev, 1 republikanec in 1 konservativec. — Do-sedaj je znano, da je voljenih 328 vladnih pristašev, 64 Ganovasa privržencev, 26 konservativcev, disidentov in članov dinastične levice, 1 karlist in 28 republikancev. V severnoameriških zjedinjenih državah so delavci pri raznih železnicah napravili štrajk. V Port-VVorthu so napali uradnike, ki so hoteli odpraviti dalje tovorni vlak. 7 osob je bilo mrtvih in več ranjenih. Na stotine oboroženih meščanov straži po ulicah, da zabranjuje izgrede. Vse proda-jalnice so zaprte. S J3 2i s č>exx_c/ CX Mehlkanski predsednik je v ogovoru pri otvorjenji kongresa objavil, da se finančne razmere dežele vidno boljšajo. Stroge naredbe proti tiho tapstvu so precej povekšale državne dohodke. Dekret o izmenjavi državnega dolga je povišal narodni 'kredit. Obresti se bodo 1. julija točno izplačale. Dopisi. Is CSoriee 2. aprila. [Izv. dop.] Na tukaj-šnjej dekliškej vadnici razpisano je mesto poduči-teljice z nemškim, slovenskim in italijanskim učnim jezikom. Za to mesto prosita dve kandidatinji; jedna je Slovenka, ki je zmožna vseh treh jezikov, druga pa Italijanka, ki zna pač nemško in italijansko, a slovenščino lomi le za silo, le za veliko silo. Da bode naš Vsemogočni v Trstu podpiral Italijanko proti Slovenki, to je pač brezdvojbeno; o tem je vsakdo trdno prepričan, komur so naše razmere le količkaj mane. A gospodu deželnemu šolskemu nadzorniku ljudskih Šol si dovoljujemo sledeči faktura, glede sposobnosti italijanske prosilke omeniti. Hčerka slovenskega uradnika napisala je v domačej nalogi gmavilni stavek: nPeč je gorka". A.naša Italijanka B. f podčrtala je, „goiJu*" ter , zapisala nad to besedo: „gorek". PravHno ie tedaj: ,Peč j* gorek!" Gospod deželni šolski nadzornik, preglejte knjižice dotične šole in prepričajte se o istinitosti teh vrstic ter povejte Vsemogočnemu, da za to. mesto ni sposobna učiteljica, ki nema naj manj- Is H4»liini«k.e HlMtiriee 2. aprila. (Izv. dop.] Pravila za ^narodno Čitalnico" nam je C- kr. deželna vlada potrdila. Upisovanje udov se je pričelo in gre prav dobro naprej. Velikonočni ponedeljek se bode Čitalnica slovesno odprla, o katerej otvoritvi bodemo program pozneje naznanili. Nadejamo se častitih gospodov tudi od drugod zlasti iz Ljubljane, da slavnost otvorenja toliko bolj povzdignete in našim krepkim Bohinjcem pokažete, kaj je slovanski živelj, kajti pri nas se malokdaj pripeti, da bi nas kak izboren Slovenec v govoru bistril. Potrebno je zelo potrebno, da se v Buni nji otvori narodna Čitalnica, ker se je nemčursk duh prijel že marsikaterega Bohinjca, ako je kje na tujem ujel par nemških besed. Vsaj tudi ni čuda, časnikov ne bere in, če uro kak privaodran klati vitez kaj uovega pove, drži se trdno, bodi še tako izmišljeno in neosnovano. V dokaz, kako se nemščina pri nas usiljuje, Vam pošljem v izvirniku „raeldzettel," da se prepričate, kako se pri nas nemškutari. Ko otvorimo Čitalnico, bode morda tudi pri nas se na bolje obrnilo- __ lli Krškega 6. apila. [Izv. dop.] (Požar. — Koncert v prostorih ^bralnega društva".) Na večer 30. m. m. zapaziva s prijateljem okolu 8. ure, ko sva hotela domov iti, za pokopališčem ves skalnati grič razsvetljen in ko nekoliko bliže prideva, je bilo gospodarsko poslopje tukajšnjega meščana in trgovca H. Stancerja za hišo okrajnega glavarstva že popolnem v plamenu. Za poslopje, .zraven stoječi kozolec vozove, dve kočiji, krmo in mnogo lesa ni bilo nobene rešitve, kajti gorelo je tako, kakor bi bilo is petrolejem polito. Naša požarna bnamba je bila sicer hitro na mestu, a videlo se je, da jej manjka delavmh moči j in pravega izvežbanja. Želeti bi bib, da bi se Krčani — sosebno domačin) —i za tako koristno napravo, kot so požarne brambe, malo več zanimali in jo v obilnejšej meri podpirali. Mari ni nespametno, da imamo v svoji sredini celo zagrizene nasprotnike požarnej brambi)? Le pomislite, kolika nevarnost je bil zadnji požar za celo Krško mestece! Le temu se imamo zahvaliti, da se ogenj ni siril, ker je ravno tisti dan deževalo in ker ni bilo nobene sape. To je bil že drug slučaj — ravno v istej ulici v takozvanem »Seufzer-drevoredu" za mestnimi hišami Kakor sem cul, je posestnik zavarovan pri banki „ Slavij i", seveda je škoda veliko večja nego zavarovana vsota. Še nekaj. Opazovalo se je, da so se meščani nekako odtegnili in neso hoteli priti pomagat. Čudno se je nam to zdelo, tembolj, ko smo videli, da se neso sramovali gasiti visoki gospodje, kakor so gg. 6kr. glavar, okr. inžener, vladni koncipist, dav* karski uradniki itd.; akoravno neso posestniki hiš! Vsa čast vsem gospodom, kateri so kaj pomagali! Kakor sem Vam bil že naznanil, je naše r bralno društvo* napravilo v 4. dan aprila pevsko muzika-ličen koncert, o katerem Vam hočem danes nekoliko več poročati. Prva točka, zbor »Svoji k svojim", nam je prav dopala, akoravno smo jo že slišali. — V drugi točki: A. Bartelloni — tautazija iz „Lucrezia Borgia" za gosli s spretnije vanj em glasovirja smo prvikrat občudovali v prostorih „bralnega društva" umetnika na goslih g. Parmo. Tacega igralca na goslih Krško še nikdar videlo in slišalo ni. Po zvršetku krasne fantazije ni ploskanja bilo konca ne kraja. G. Parma je mnogobrojno občinstvo ta večer s svojim izvrstnim sviranjem kar očaral. Isto pohvalo in dolgotrajno odobravanje je žel v točki: „M. Hauser — An die HeimatK. Njegov spremljevalec na glasovirji g. Rot se je tudi pokazal mojstra. Bog dal, da bi nas še večkrat kratkočasila! Novi čveterospev „Naša zvezda" so pevci gg. V—r, R-r, T—k in V—z tako peli, da si boljše misliti ne moremo. 'V 'Hajdrihovi pesni: „Sirota" se je zopet odlikovala soli8tinja gospa Engelsbergerjeva. Z burnim ploskanjem izrekli so nav/očni svoje priznanje. Kdor sliši to milo kompozicijo, ga nehote tako preseneti, da mu -zaigrajo solz« v očeh. Omenjena gospa ume s svojim lepo donečim glasom — altom, občinstvo na mah zase pridobiti. —- Posebno nas je še iz* nenadilo čveteroročno igranje na glasovirji. Gospića M. Vesoerja, učiteljica, in g. Tr6ek novaua gospica učiteljeva s svojim izvrstnim spremijo vanj em na glasovirji. Vsa čast hi hvala pa našemu priljubljenemu pevo vodji g. svetniku V^-zu* ki nam je preskcbel tako lep in zabaven večer, Bog ga živi, kakor tudi vse druge, ki so pripomogli, da se je koncert tako izvrstno obnesell —a—. Domače stvari, •in 000.001 — (i1 res votli cesar) podaril je požarni brambi v Črni 80 ghl., požarni brambi v Tinjah -aa Dolenjem Štajerskem 60 gld. — (Konfiskacija.) Včerajšnje številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi dopisov „Iz Gradca" in „Iz Celja". V iprvem bil je govor o deželnem šolskem nadzorniku dr. Zindlerji in o zaupnici, katero mu bodo ravnatelji in profesorji Mariborskih, Ptujskih in Celjskih srednjih šol poklonili. V dopisu iz Cerja pa se je pripovedovalo o razmerah na tamošnji gimnaziji in o ponočevanji in rogovilj en ji nemških dijakov« Današnja številka ima dve strani priloge. — (K včerajšnji dopolnilni voditvi) II. razreda v mestni zbor Ljubljanski prišlo je 115 volilcev. Izvoljeni so: Toma Z up an s 109, dr. Henrik Do Le ne c s 106, dr. Josip Vošnjak s 105, Fran Povše 8 102, Josip Benedikt s 101 glasom. — (Imenovanje.) Dr. Fran baron Mvlius, nadsodnije svetnik v Celovci, imenovan je predsednikom deželne sodni je v Celovci. Baron Mvlius slovenščine ni zmožen. — (Pcemeščenje in imenovanja.) Evgen Tad de i, državni pravdnik v Gorici, premeščen je v Trst, Fran C a ne v ar i, državnega pravdnika namestnik v Trstu, imenovan je državnim pravdnikom v Gorici. — (Dnevni red jaivni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v sredo 7. dan aprila 1886. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. IL Stavbinskega, oziroma stavbinskega in finančnega odseka poročilo o | uspehu ofertne obravnave za gradnjo: a) bolnice za sile; b) i mestne vojašnice. III. Šolskega odseka poročilo a) o računu glede porabe dotacijona Ljubljanske velike realke 1865. leta; b) o računu I- mestne deške ljudske šole glede porabe-dotacijona za šolsko leto--1684/5. — (Overovljeni zapisnik o poslednji seji je gg. mestnim odbornikom na razpolaganje v magistratoem ekspeditu. — (Poziv slovenskim pisateljem.) Odbor „Matice Slovenske" so obrača do vseh rodoljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi 6im preje tem bolje poslali kaj primernih doneskov za letošnji „Letopis". Kakor lani, se bodo vsprejemali tudi letos samo izvirni ananat ven i in zn an st vo no - poučni spisi iz raznovrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi čč. gg. pisatelji svojim razpravam izbrali take, predmete, ki ugajajo potrebam naroda slovenskega ter zaradi svoje splošne zanimljivosti prijaj o večini matičinih društvenikov. Rokopisi naj so pošiljajo n a j-pozneje do 15. maja 188G. leta prodsedništvu Matice Slovenske v Ljubljani. Po pravilih določena nagrada v „ Letopis" sprejetim i spisom se bode izplačevala, kadar bode knjiga dotiskana. V imenu Matice Slovenske: Za prvoaednika: Odbornik: Josip Marn. Fr. Leveč. — (V Ce 1 j i) začela se je v ponedeljek obravnava v tiskovni pravdi opata Wretschka proti gosp. Č a granu, kaplanu v Špitaliči. Z 11 glasovi proti 1 so porotniki kaplana Čagrana razžaljenja časti, urednika časopisa „Siidsteirische Post" po zanemarjanja dolžnosti krivim proglasili. Obširnega poročila pričakujemo. — (Ogenj.) Včeraj zvečer ob VaO- uri naznanil je jedenkraten strel z Grada, da gori zvunaj mesta. Vse je hitelo na ulice in ker se je ponočno nebo žarilo proti severovzhodu, pogodila se je lahko mer ognja. Gorela je takozvana „limfabrika", onkraj železnice, ob cesti, ki drži v Šmartin pri Savi. Omenjeno tovarno ustanovila sta 1882 1. Hirschsohn. in Steinberg. V novembru 1883 izstopil je Hirschsohn s precejšnjo izgubo, na kar sta tovarno prevzela Handl & Steinberg, ki sta pa v 28. dan marca 1885 napovedala konkurs. Iz konkursne mase je potem tovarno prevzela bančna firma L. C. Luckmann in s početkom t. 1. zopet začela delati. Včeraj nav- nun stal je ogenj v prostoru, kjer je kotel z benzinom. Ogenj prouzročil je hudo opečeni delavec Ferdinand Maver, kakor sam priznava, po neprevidnosti. Predno je prišla pomoč iz mesta, bila je že vsa tovarna v plamenu. Požarna bramba Ljubljanska je bila jako hitro na pogorišči in z velikim naporom in pogumom se jej je posrečilo, da je ogenj toliko ukrotila, da prostora, kjer so stroji in kjer se kosti meljcjo, nesta pogorela. Tovarna in blago v njej bilo je zavarovano pri „Riunione Adriatica di Sicurta" za 100.000 gld. Blaga je bilo v tovarni za 60.000 gld. Od tega je za kakih 40.000 gld zgorelo, blizu za 20.000 gld. pa so blaga oteli. Požarna bramba, o katere izvrstnem in požrtovalnem delovanji se čuje povsod soglasna pohvala, gasila in delala je na pogorišči vso noč in danes dopoludne. Še le danes opoludne, ko ni bilo nobene nevarnosti več, vrnila se je v mesto. Ognjegasci so veliko prestali, razen hudega dela, vročine in nevarnosti, zlasti začetkom požara, ko se je bilo bati eksplozije benzina, prenašati so morali danes tudi hudi smrad, ki so ga prouzročevale goreče kosti. Velik del tovarne je uničen, oddelek od sušilnice naprej, stope in mlin za kosti pa so rešeni. O početku požara se pripoveduje, da je kotel za benzin bil pregorel in začel puščati. Delavec Maver, hoteč zaslediti nedostatek, vzel je namesto varnostne svetilke navadno luč, ob katerej ce je benzin unel in Maverja po obrazu in na rokah tako zelo osmodil, da so ga prenesli v hiralnico. Na pogorišče prihitelo je na tisoče občinstva, tudi deželni predsednik baron W in kler in župan Grasselli prišla sta k ognju. Žandarmi so red izvrstno vzdr-žavali. — Se li bode tovarna zopet pozidala, ali pa opustila, o tem se more danes samo domnevati, dasi je gotovo, da je Ljubljana baš za tako podjetje jako ugoden kraj. — (Vabilo) k društveni besedi, katero priredi narodna čitalnica Ljubljanska v nedeljo dne 11. aprila 1886. Vspored I 1. Soederraann: „Kmetska svatba"; mešan zbor (nov). 2. a) J. Brahms: „Oger-ski plesi" št. 7. b) A. Dvofak: „Slovanski plesi* št. 8. igrata na glasoviru gospica M. Kobilčeva in gospod Josip Maier. 3. a) A. Rubinstein: „Asrau, b) Iv. pl. Zaje: BLastavicamtt, tenor-solo s sprem-ljevanjem na glasoviru; poje g. Anton Razinger, spremlja gospica M. Kobilčeva. 4. C. Kreutzer: Trospev in zbori iz opere „Prenočišče v Granadi"; solisti gospa A. Svetkova, gg. Iv. Pfibil in Štani-car. Na glasoviru Bpreralja g. pl. Ohm-Janušowsky. 5. Domači prepir. Krat ko čas na igra v 1. aktu. — (Po nemškem prosto poslovenil Jakob Zabukovec.) Osobe: Mož — Žena — Sosed. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Pristop k besedi je dovoljen izključljivo le č6. p. n. društvenikom. Odbor. — (Stavbena delavnost v Ljubljani.) Sedaj je skoro že gotovo, da se vojašnica še letos zidati začne. Delo oddalo se bode kranjski stavbeni družbi, ki je stavila najugodnišo ponudbo. — Na Vrtači bode stavbena družba sezidala dve hiši, v katerih bode 28 popolnem ločenih stanovanj. — V Rimskih ulicah bode g. dr. Muuda popravil in obnovil svojo (poprej Zwajerjevo) hišo, poleg stare hiše pa sezidal novo hišo v dve nadstropji. — Na sv. Petra nabrežji na vrtu bivše gostilne „Zu den drei Fahnen" bode g. Goljaš postavil novo lično hišo. — Pri sv. Krištofu zidalo bode mesto bolnišnico za silo, v tabačni tovarni pa se bode postavila nova delavnica, proračunjena na 31.000 gld. —' (Iz Belegrada:) Dasi se v Dunajskih listih piše, da je zastopnik Avstro Ogerske v Belem-gradu, grof KlievenhUllor, dobil z Dunaja izrecni ukaz, naj bode strogo nevtralen, je vender faktum, da se je kralj Milan v kritični dan, ko so je imela odločiti osoda kabineta Ristićevega', dlje časa na ulici z grofom Khevenhtlllerjem razgovarjal, v splošno začudenje mimoidočih. Kaj sta govorila, je seveda tajno, a nekoliko ur pozneje bil je kabinet Ristićev nemogoč. — Druga zanimiva vest pa se poroča iz Peterburga Ko se je pričela vojna mej Srbijo in Bolgarijo, poslala je ruska vlada 100.000 frankov podpore v Beligrad. Ta denar pa je izginil, nihče ne ve, kani. Ruska vlada, ki je o tem čula, pozvala je Savo Gruića, zastopnika Srbske v Peterburgu, naj stvar pbjasni. Slednji pa je izjavil, da mora o tem še le v Belemgradu povprašati. — (Grofinja Chambordova) imela je dosmrtni užitek vse ostali ne svojega soproga. PO njenej smrti pripade premoženje d"dičema : vojvoda ParmeŠki dobi dve tretjini, grof Bardi tretjino. Grof imel je graščine: Ghambord na Francoskem, St. Hubert v Banatu, Brunsee na Štajerskem jin obligacij za 8 milijonov. Grofinja Chambordova pa je imela graščino Frohsdori in precejšnje premoženje v gotovini, katerim upravlja Rothschid. Premoženje grofinje podedujeta don Alfonzo in starejši sin don Carlosa. — (Zagorska železnica.) Po izvestiji ravnateljstva te železnice bode se proga od Zapre-šica do Varaždina in od Zaboka do Krapine meseca julija t. 1. otvorila. — (V Novem Sadu) izhaja od 1. t. m. nov časopis „Ženski svet". Izdajajo ga Novosadske Srbkinje. — (Zla šala) Kmeta Toma Vrbanović in Dragotin Pražena iz vasi Hrvati pri Zagrebu napolnila sta Matiji Dubraviću skrivaj pipo na pol s smodnikom, na pol s tabakom. Ko je Dubravić pipo užgal in začel pušiti, sta smeje pričakovala, kaj da bode. A smeh jima je kmalu pošel, kajti smodnik se je unel in Dubravić je danes — na obeh očesih slep. — (Nova knjiga) izšla je pod naslovom : „Delavski prijatelj. Nauki, ki so delavcem v sedanji dobi posebno potrebni. Spisal France Podgor-nik. Cena 20 krajcarjev. Novomesto. Tiskal in založil J. Krajec. 1886." 52 str. — Knjižica, katero je pisatelj posvetil slovenskim delavskim društvom, ima za delavce jako umestno vsebino V I. oddelku: „Nnuki, ki so delavcem v sedanji dobi posebno potrebni41, omenjajo se na kratko teorije Adama Smitha, Malthusa, Frederika Lista, Ricarda, Careva, St. Simona, Proudhona, Louisa Blanca, La-sallea in Manta, v II. oddelku pa se prav popularno razpravlja vprašanje: „Po čem je delavcem hrepeneti v sedanjem času?" Knjižica je po vsebini in po obliki priporočila vredna in bode posebno delavskim krogom dobro došla. — (Nova skladba.) Ambrozijanska hvalnica ,,Te Deum laudamus" zložil in prečastitemu gospodu Adolfu Harmelju, slavnemu pospešitelju cerkvene glasbe hvaležno poklonil Janez Carli. Op. 3. Cena 60 kr. Založil skladatelj. — Tiskali J. Blasnikovi nasledniki. V Ljubljani. 1886" dobiva se pri skladatelji v Škofji Loki in v katoliški bukvami v Ljubljani. — (Ptujska posojilnica) imela je marca meseca 18.431 gld. 12 kr. dohodkov, 17.865 gold, 53 kr. pa izdatkov, torej 36.296 gold. 65 kr. prometa. - — (Razpisano) je mesto deželne sodnije svetnika v Trstu Prošnje do 24. t. m. — (Razpisano) je mesto druzega rudniškega zdravnika v Idriji. Plača 1200 gl. in 400 gl. potnega pavšala na leto in prosto stanovanje. Prošnje do 15. maja t. 1. na c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji, Rim 6. aprila. „Rassegna" zagotavlja. da vesti o ministerski krizi nemajo nikakega resnega značaja. Sevastopol 5. aprila. Car in carica odpotovala včeraj opoludne v Jalto, od koder se z vozom popeljeta v Livadijo. Razne vesti. * (Strajk profesorjev.) Na gimnaziji v Nitri ustavili so vsi profesorji pouk. Povod temu nenavaduemu štrajku so prepiri z ravnateljem. Gimnazijo v Nitri vodijo piaristi, nekaj pa je tudi posvetnih učiteljev. * (Bogat duhovnik.) Kakor se čita v „Kentisch Observer" je v nedeljo v Londonu umrl duhovnik G. Gravstone iz Tankerton Castle zapu-stivši za 4,000.000 funtov šterlingov premoženja. Vest je skoro neverjetna, da si je na Angleškem, a jedino le na Angleškem, kaj tacega mogoče. --—- I I*efc v dober kup. BolujoČim na želodci pripo« ročati so pristni „Moll-ovi Seidlitz-praSk iu, kateri imajo poleg nizke cene najboljši lekarski uspeh, Skatljjca z navodom uporabe 1 gld. a. v. VBak dan jih razpošilja po poStnem povzetji A. Moli, lekarna!-, e. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tucblauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njoga varstveno znamko in podpisom. \ (20—3) oil sa obiio V- Poslano. uJ eitein nt«* sakdo more biti zdrav in doseči visoko starost ako skrbi za svoje telo. Največ bolezni izvira iz krvi, tedaj je dolžnost s'ednjega, na to obračati najveću pozornost. Naš ta preiskavanjem in dolgoletnim skušnjam se ju podredilo izumiti taka sredstva, kate'a hitro in brez zlih nasledkov čistilo kri, krepe njen pravi tok. Naša zdravilna metoda j* priznana in je že bila večkrat odlikovana z redi in zlatimi kolajnami. Ozdravljamo z vspehom bolezni, ki Izvirajo la sprldene krvi (bres žlvegu srebra), žalostne nasledke nkrlviiih navad, nadalje slabotno stanj e, kosne bolezni, se tako SMStaraae rane, grlnte, Izpadanje las, trganje in revniKtlzeiii, vse ženske bolezn«. Trukulje odstranimo po posebne) metodi, celo pri otrocih v malo u rab. Ki love ozdravimo na rucijonalni način z našimi po novejših metodah napravljenimi pasovi za kilove, sicer počasi ali gotovo. Prosimo pošiljati zaupna pisma z obširnim popisom bolezni s poštno znamko na odgovor. , ;( , :,. BJ|„ . j ,i,,.f/ Wi|Mw.,'. (709—18) Privatna klinika „Freisal" t Solnogradu (Avstrija). Tujci: 5 apriia. Pri ItAlIcIt Đlaschke z Dunaja. — Harmena Iz Gradca. — Kobler iz Keke. — Gerstel z Dunaja, — Friedrioh iz Budimpešte. — Anton iz Gradca. Pri avstrijskem eesarji: Indoff iz Trsta. — Piohler |z Kočevja. — Polak z Dunaja. — Papa iz Loke. — btru-kelj iz Zagreba. .IT/J.I )ll li v attttittit Meteorologično poročilo. _ Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 7. aprila. Cesar odpelje se zvečer v Monakovo. Canea 7. aprila. Avstrijsko torpedno brodovje priplulo včeraj v Sudski zaliv. London 7. aprila. Gladstone je v včerajšnjem niinisterskeni sovetu dovolil, da se njegovi načrti o preosnovi Irske bistveno spre- mene, oijd ajnajtlgohi in ;>jj>.r.i. n „>[•.•,. Carigrad 7. aprila. Poslaniki odposlali so po konferenci soglasno noto Grški, poživljajoč jo, naj miruje. Belgrad 6. aprila. Kralj izdal ukaz, da se skupščina razpusti. Nove volitve razpisane so v 26. dan aprila (8. maja). Piročanac in Novaković sta se z Garašaninom spravila. Napreduj aška stranka delala bode torej pri volitvah složno. Tudi včerajšnji ministerski sovet bavil se je z volitvami. Radikalci se tudi za volitve močno pripravljajo. Ristie odpotuje prihodnji teden v inozemstvo. Carigrad 6. aprila. Konferenca trajala 45 minut brez kakega posebnega dogodka. Po običajnem nagovoru predsednika Said paše podpisali so vsi pooblaščenci zapisnik, v katerem se ponavlja turško-bolgarski dogovor inje gu-vemerstvo VzhodnjeKurnelije določeno na pet let. Charleroi 6. aprila. Sodišče obsodilo vodje štrajkujočih delavcev na trimesečno do petletno ječo. Mesto mirno, do 10.000 ljudij brez dela. Danes se bode delo večinoma zopet pričelo. ,v '' ametfo o'iflmlaoh] omnd lani Q Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 5. aprila. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 738-98 mm. 737 98 um. 73868 tn». 9 0° C 20 2* 0 12 60 si. zah. si. szh. si. szh. obl. ja». ja»- 0-00 m. A i rt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-33 mm. 734-29 mm. 734 07 mm. 70* C 18'8» G 12 4 G si. bvi. z. jjzh. al. j z. obl. 150 mm. dežja. nor malom. rli ID "CL33.a,j ©Issc "borza dne" 7. aprila 1.1. (Izvirno telegraflouo poročilo.) Papirna renta.......... 85 gld. Srebrna renta....... . . . 85 , Zlata renta............ 113 „ 5°/0 marčna renta......... 101 „ Akcije narodne banke....... 878 . Kreditne akcije......... 296 )?. 90i(flfl( »ir 35 kr. & rt 85 n 70 m London Napol. C. kr. cekini Nemške marke l0/u državne Brcčko iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gbL Ogrska zlata renta 4u/0...... - papirna renta 5"/u...... 5"'„ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava rog. srečke 5V„ . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4V»°/„ zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke ..... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ velj. 170 gld. a. v 125 10 5 61 129 170 103 95 105 11S 126 124 98 179 18 118 20(5 30 90 93 .70 15 15 60 75 20 30 25 50 50 fi'»■'-(I iJiji'jifj" '»/II Zalivala, i Za mnoge dokaze srčnega sočutja, za poklonjene krasne vence povodom smrti presrčno ljubljenega gospoda IVANA PRIBOŠIĆA, 1 kakor tudi za mnogobrojno udelciitev pri pogrebnem sprevodu izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. Žalujoči sorodniki. Ljubljana, 6. aprila 1886. (236) Zahvala. Za mnoge dokaze srčnega sočutja za poklo njene krasne vence povodom smrti prerano umr lega, presrčno ljubljenega Bina in brata, gospoda ANDREJA GEIGERJA, Jurista., posebno pa še gospodom bogoslovcem in pevcem in za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu izrekamo vsem najtoplejšo zahvalo. (2S7) Žalujoča rodbina. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše ljubljene in nepozabljive matere, oziroma tašče in stare matere, gospe jasa @iogiXi©s, trgovčove soproge, in za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu ter za lepe darovane vence izrekamo vsem soroduikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Na Vrhniki, dne 5 aprila 1886. cm) Žalujoči ostali. Poslano. 3~12> G LAV N O SKLADIŠTE najčistije tužno pozna že kas najbolje okrepljujuće piće, I kas Izkušan liok proti trajnom kašlju pltićsvlne I žcludcn boinsti firkljnna I proti meh rnlm kataru, 911NK K MAT T ONU A. Karlovi vari i Vitln. Učenca, ki se želi tapetniškega rokodelstva dobro in temeljito izučiti, vsprejme takoj Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Klju-čarske ulice 3. (240—i) LIPPMANN-OVI KARLSBADSKI ŠUMECl praški izdelujejo se s pomo&jo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnib produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti. gfogt vzbnjajooa. Vadeniecnin za Za prebavljsnj«. jboleliajoče v želodci Rab* prijetna. TJplrr gotov. Neprekosljivo čistilo upliva brez Izjeme hitro In gotovo. Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo za alkalično solninske rudninske vode, grenčice itd. Zdravo 1 Okrepčaj oče l Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pi:e, pa-atile itd. Za predzdravljenjo 1 Za po zdravljenji! Zdravniško priporočano za domače in zimsko zdravljenje pri boleznih želodca, črev, jeter, obistij in mehurja. Dobro stnšeno in mnogo Mano flomače sredstvo pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji Blasti do jedij, shlapu želodca in črev vsled sedenja, /aslizenji, slabosti po jedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu omotici, trdovratnem glavobolu, strjenji krvi, zlatej žili nepravilnem izpraznenji, trdovratnem zapiranji in debelonji. Cena puSci 20 kr., originalni š k ariji = 12 pusic = 2 gld. a. v. Centralna /.alogu: Lippmann-ova lekarna v Carisbad-u. Pazi naj se, da ima vsaka posamična škatljica varstveno znamko iu Lipinnatm-ov imenski počrk. Dobiva m na Kranjskom v lekarnah v Krnnji, v I. juh-ljnul (U. pl. Trukoczv, lekar, H. Birschitz, lokar), v Itu-dolforem, v Itudovljiei, v «Irnoiulji, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske državo itd. (78—1 6 Vseh pet letnikov LJUBLJANSKEGA ZVONA" dobro ohranjenih, v BonaČeve platnice lepo vezanih, je prodaj. Kje? pove upravnistvo „Slov. Naroda*. (22t>—i) Izurjenega koncipijenta m legalno prakso Išče (219—3) Dr. Josip Rosina, odvetnik v Rudolfovem. ~ Dečko iz dobre rodbine, 15 let star, slovenskega in nemškega je-zika zmožen, se želi v kaki prodajalnici mešanega blaga izučiti. — Ponudbe naj se pošljejo gosp. Franu Aerko-tu v Cerknici pri Rakeku. (224—3) Dobra travnika v Mestnem logu l\jial»l ja iiNkem produ-ni a, Me iz proste r»ke. Kupci naj se ogUiBijo pri posestnici Marijani Loh-kar v LJubljani, Krlianskl trg it. 5. < 236—1) ► ► ► ► ► ► ► Kri čistilne icrojijice so se vselej sijajno osvedočile pri z»hasnnji človeškega* teietta, (glavobolu, navalu krvi. otrpnenih nzl, kljncarske ulice št. 3, 111. nadstr. „Ne v Ameriko!" poduk, od istega pisatelja, za zni-»O kr., po pošti 5 kr. več. (231—1) Povest Slovencem v lino ceno Br. 100. Natečaj. (201—4) Služba občinskega zdravnika s sedežem v trgu Mozirje gomiegradskega sodniškega okraja na Štirskem bo bo 1- mmjalkaa t. 1. oddala i letno nagrado 2O0 gld. iz okrajne blagajnice in 100 gld. od mozirske občine. Računi o leče nji ubogih ae bodo iz okrajne blagajnice posebno plačevali. Doktorji ▼sega zdravilstva imajo prednost, ki dokažejo tudi, da so zmotni slovenskega ali saj katerega jugoslovanskega Jezika ustno in pismeno. Prošnje s priloženim krstnim in domovinskim listom in z dokasl o dosedanjej praksi naj se do Sv. ajprlla *. 1. tukaj vlO«. J " Od okrajnega odbora Gornji grad, dne 20. marca 1886. Namestnik okr. načelnika: Ant. Gori6avr. Z priporoča .Narodna Tiskarna". (202—2) FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez cl-o.li.a, se li-itro svufil in. dolg1© traja. Zaradi teb praktičnih lastnoitij in jednostavnoga rab ljenja se posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dob« se ▼ vseh zalogah FRAN CHRISTOPH, izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega svetlega laka za tla, PRAGA & BEK0L.IN. V Ljubljani se dobiva pri Iv. Luekmami-u. Varst. znan 'a. 8.8tra98flicky-jew ! zdravilno sladno pivo, analizovano po gosp. docentu dr. Kratschmer-ji. Najslavnejše in najprve avtoritete medicinsko znanosti, kakor gospodje dvorni sovetnik profesor pl. Bamberger, dvorni sovetnik profesor Branu pl. Fernvvahl, dvorni sovetnik profesor dr. Tli. Billroth, profesor Albert, vladni sovetnik profesor Schnitzler, profesor Hofmokl so jednoglasno pismeno Izjavili, da je zdravilno sladno pivo izvrstno redilo in zdravilo pri boleznih popolnega nedostatka krvi, pri osobah, ki so vsled dolgih boleznij oslabele in »hujšale, pri boleznih oapnika in prsij itd. itd. Posebno izvrstno in čudovito naglo pa upliva ».zdravilno pivo" pri ženskih boleznih, ščipanji po trebuhu pri otrocih in pomog", da se preboleli po težkih boleznih hitro okrepijo. Prizna Ina pisma si vsakdo lahko ogleda v mojej pisarni. Ceu a steklenici z Dunaja z navodilom, kako rabiti, z zavijanjem in Iranko Sošiljatvijo po železnici ali ladiji 50 kr. Cena znhojčku za poskušajo a 5 ste-lenic gld. 2.80. Glavna zaloga za razpošiljanje in kleti: Ober-D6bling\ Nussdorferstrasse 29 v lastnej hiši. "220 lj Dobiva se pri: Ubald pl. Trnkoozy, lekar; Joa. Svoboda, lekar; Gr. Piccoli, tokar Deželna Rogaška slatina. Tempeljski in Styria-vrelec. ; Uspešni lek za želodčne bolezni. Z vinom mešana prijetna hladilna pijača. (]49_3( Dobiva se pri g. m mJiastner-Ji, kakor tudi pr gg.: Josipu Fabian-u, C. C, Holzer-ji, Peitr Lassnik-u J. Luckmann-u, Jan. Perdan-u, Jot. Schlafftr-ji, Schw»-niggu k Web*r-ji, Josipu Terdini v IJ unijami. rebanje Že 24 tega Hleseca. ,ncsemtiBll!l«no!j SREĆKE I Glavni dobitek v gotovini I 10.000 *4 5000 20°!o||4788S denarnih (loliiiUv. Iftincsem-srečlcs dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey - kluba.: lliMliianpestii, lVultasnergasaHe 6. (142—21) se takoj vsprejmo v nekej večjej trgovini z mešanim blagom na Dolenjskem.—Pisma na upravništvo „Slovenskega Naroda". (215—3) 9f JI Velika partija 1 (788—140) (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po gld. 3.75 p Storcli v liru u. Ako bi se blat/o ne dopadalo, se more zamenjati. »•••I IO0 9O 8 M v sol viru© milfr izumljeno in napravljeno cd Frana Pichler-ja, «.k.ihr. luulzilravnika y avst.-oger. rojski, se je za dobro pokazalo pri vseh vnanjih poškodovanjih konj In goved. Večkrat odlikovano s častilnimi spričevali, zahvalnimi in priznalnimi pismi živinozdravnikov, kmetijskih društev in zavodov ter mnogobrojnih posestnikov. — V Ljubljani prodajajo: Mihael Kastner, Viljem Mayr, Josip Schlafer. (136—9) DUNAJSKA SPECIJALITETA! Mm® e!ke za p o «x L s. j e a j e I a. s OTTO Fl* V\Z-o. Dunaj, Vil., Mariahilferstrasse 38. „PURITAS" ni nikaka barva za laBe, ampak mleku podobna tekočina, katera ima skoro čudovito lastnost, da hele lase pomlajuje, t. j. polagoma in sicer najdalj«- v štirinajstih dneli jim da zopet barvo, katero so poprej imeli. „PURITAS" nema v sebi nikakoga barvila. Lasje se lahko izpirajo z vodo, kolikor se hoče.Sse lahko spi na belo preoblečenih vajšuicah iu nobenega sledu barvo se no zapazi, ker PTJRITAS" -«g je najbolj priprosta na svetu. Ulije se mleka na roko, tako dolgo maže ž njim lase, da so vsi zadosti vlažni, in ponavlja so to slednji dan pu jedenkrat. To je vso. Ko so lasje dobili prvotno barvo, kar so navadno zgodi čez deset ali dvanajst dnij, potem jo za njih daljše ohranenje zadosti dvakratna raba mleka iia teden in na ta način se tudi pomlade umaci In brada, kakor tudi najdaljši in najbujnejši ženski lasje. Steklenica „PUR1TAS" velja 2 gld. (pri razpošiljanji 20 kr. za stroške) in se lahko naroči proti poštnemu povzetju. OTTO pFITAJ^Z, Dunaj, VII, Mariahilferstrasse 38, Zaloga v Ljubljani pri Ed. Mahr-U, parfumerji. a: P. Birnbach, lekar „pri obelisku"; v Beljavltu J. Detoni, coiiTeur, poleg hotela „pri pošti"; v Mariboru W. Kfinig, lekar. (221—^ no barva, ampak pomlajuje. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".