Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 grld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 grla., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja : Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t fld.. za en mesec 1 grld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvarne".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna.petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.'
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.
Štev. 246.
V Ljubljani, v sredo 28. oktobra 1891.
Letiiilt XIX.
Državni zbor.
Z Dunaja, 26. oktobra.
Budgetna razprava.
(Četrti dan.)
V pričetku današnje seje odgovarjal je deželno-brfjnbovski minister grof Welsersheimb na npj(0 interpelacijo glede slabega ravnanja s 4. de-žphipbrambovskim batalijonom, da je navedene slučaje natančno preiskoval pa našel, da je interpelaciji)} pretirana in da se je vojaštvo strogo držalo poštenih določil. Pred prehodom na dnevni red bila j« sprejeta tudi še neka resolucija, ki vladi priporoča podporo nekaterim po uimah poškodovanim okrajem na Tirolskem, potem je novo izvoljeni po
4
afjtpec grof Ervin Auersperg, naslednik barona ICftii^ererja, storil obljubo.
Pri budgetni razpravi prišlo je na vrsto javno ^jrotvo, pri katerem je Slavik povdarjal, da polipa policijska vodstva za Dunaj, Prago in Primorsko v zakonu niso utemeljena. Dr. Roser je ^Spravljal sitnosti in škodo, ki jo vličugarji in ci-g|ni prizadevajo mirnemu prebivalstvu, ter priporočaj, da naj se lenuhi pošljejo v Bosno in Hercego-tip, kjer naj se porabijo pri velikih javnih stavbah. Ti}4i je omenjal obilnih nesreč, ki se godč zlasti pfj večjih stavbah, ker se dela oddajejo, ne da bi 80 gledalo na varnost delavcev, ampak na hitro do-vršenje stavbe.
Kaizl je govoril o zaprekah, ki se delajo duš-ninj naporom delavcev, se pritoževal, da na Gorenje^ Avstrijskem niso hoteli dovoliti ustanovitve če-šfcega delavskega društva, ker je v pravilih stalo, d« je opravilni jezik češki, da se pa sme tudi neip^i govoriti. Pravil je tudi, da so bili pri nekem delavskem shodu žandarmi prišli v sobo, kjer so preiskovali žepe in zaprli nekega delavca, ki so ga čez 8 (Jni zopet izpustili.
Baron Morsey je tožil o javni nevarnosti v radgonskem okraju, kjer niso že več evropejske, ampak azijatske razmere. Roparska druhal je tam popojjioma vrejena in v teku leta se je zgodilo več
kakor 50 roparskih napadov. Nedavno, ni še 14 dni tega, sta poslanca Poregger in Silrgkh o tej zadevi zbornici izročila posebno interpelacijo, ali odslej je bilo zopet že petkrat vlomljeno. Tudi Dvorak je razpravljal vlačugarsUo in ciganstvo, dr. Trojan pa je omenjal velike razdraženosti na Češkem, kjer Nemci pestč češke manjšine po mestih in kjer so hoteli čitalnico v Arnavu z dinamitom razdejati.
Pri cestnih in vodnih stavbah govorili so razui poslanci o svojih krajevnih zadevah. Izmed slovenskih poslancev govoril je pri tej točki dr. Gregorčič in vladi priporočal ceste in vode na Goriškem, zlasti pa ustanovo stavbenega oddelka v Tolminu, ker je menda ravno pomanjkanje stavbenega osobja krivo, da se v tem oziru na Goriškem tako malo stori.
Ker je še več govornikov oglašenih pri tej točki, sklenil je predsednik ob' */45. uro sejo in prihodnjo zborovanje odločil za četrtek ob 10. uri dopoldne.
Koncem seje bila je prečitana interpelacija slovenskih in dalmatinskih poslancev, ki so jo z veliko pazljivostjo poslušali poslanci, kolikor jih je bilo še ostalo v zbornici.
Madjarska lojalnost.
Med vsemi narodi avstro-ogerske države zatrjujejo najbolj pogostoma Madjari zvestobo svojemu vladarju, a s svojimi deli pa to gotovj najmanje dokazujejo. Pustimo prošlost, ki govori tudi proti madjarskemu narodu v tem pogledu, nego ozrimo se na sedanjost, ki nam najbolje svedoči o mišljenju tega naroda.
Kakor mnogi drugi narodi, tako so priredili tudi Madjari letos nekakšno arheoleško razstavo. Ali v tej razstavi niso bili izloženi predmeti iz prazgodovinske ddbe, nego specijalno predmeti iz 1.1848,, ki spominjajo vsi na ogersko revolucijo, ter je to prava revolucijonarska razstava. Za kakšnega čudaka, kakor so Angleži, je to seveda že nekaj, ali za ostalo občinstvo je gotovo brez vsake vrednosti. Koga za-
nimajo podobe Košuta, katerega Ogri tako proslavljajo brez pravega pomena. Je li on kaj stalnega za Ogersko storil? Je li vreden renegat, kakor je Košut, da se proslavlja? Košut, rojen (Slovak, ni zatajil samo svoje narodnosti, nego je celo grozno pre-i ganjal Slovane, zveste ogerske državljane ter hotel Hrvatsko zbrisati z zemljevida in potopiti jo v ma-djarskem morju. On se ni pregrešil samo kot upornik proti svojemu kralju, nego tudi kot nasilnik proti j svojim sodržavljanom. Nikjer na svetu ne bi takega I moža proslavljali, nego samo na Ogerskem je to j mogoče, kajti to grč v prilog tudi današnjej ogerskej protinarodnej politiki.
Med različno šaro, ki spominja na revolucijo, so tudi pisma generala Gorgeja. Znamenito je ono, v katerem pozivlje zapovednika trdnjave budimske Hencija, da se uda s svojimi Hrvati, kajti če jih vjame žive, dal jih bo vse postreliti, kakor tudi njegovo vjeto rodovino. Kaj značaj no za vodje madjarske revolucije je to pismo, ali tudi ono zapovednika Hencija, v katerem imenuje Gorgeja izdajico in nezvestega vojaka. Čudno, da so Madjari izložili to pismo, ki jih vendar tako sramoti. Ali najskrajnejša drzovitost je to, da so se upali na beli dan celo z ono listino, s katero so proglasili 14. aprila 1. 1849. rod habsburški kot nepostaven za Ogersko, ki se ob enem razglaša za popolnoma samostalno izborno državo. Na tej listini so podpisi še sedaj živih ogerskih magnatov. Tudi so v tej izložbi proglasi, s katerimi iščejo Ogri svojega novega vladarja. A za nameček je še tudi izložen proglas z dne 16. julija 1. 1866., po katerem je bilo generalu Vetterju dovoljeno od kralja pruskega, da zbira honvedsko vojsko proti cesarju avstrijskemu.
Vsakdo se vpraša, aii je v današnjih okolnostih umestno, da se občinstvu kaj takega pokazuje? Na-glašamo dandanes, ko je Ogerska v vsakem pogledu tako slobodna, kakor nobenkrat poprej, in milost kraljeva neomejena na vse prebivalce Ogerske. Ce to pomislimo, potem moramo pritrditi, da je ta izložba razžaljiva za vladarsko hišo kakor tudi za vse nemadjarske narode na Ogerskem.
LISTEK.
Ponočni kralj.
Francoski spisal A. de Lamothe. (Dalje.)
.Možu, kakoršen ste vi, ni mogoče ugovarjati", dd učenjak.
.Nekaj je resnice na tem", odgovori neumno
lonj.
.Lord Pinacle je tedaj dobrih vohunov dobil?" »A, izvrstne, ljubi moj doktor 1" »jtfsj tacega bi skoraj ne mogel verjeti!" .Nimate prav, a —" lord se zvito nasmeje — »jat bi jih bil tako malo nganil, kakor vi, ko bi ml ne bil odkril tajnosti!"
,0, ako je pa tajnost, nečem vpraševati!" „Ej, kaj to I Vi ste mož, molčeč, kakor kamen. Povedal vam bodem; samo prosim, da molčite." „Saj veste, da molčim!" In lord mu vse razodene, kar mu je Pinacle zaupal.
.Nj. Milost je res genijalen mož!" vsklikne na to doktor.
»Priprave niso slabe", dd zadovoljstvom lord, »in nadejamo se, da mnogo divjine dobimo v mreže."
»Katera divjačina bi vam bila najljubša?"
»Kralj noči! A zadovoljen bi bil tudi z dip-larjem. Tedaj še enkrat: ali greste z nami?"
»Bog obvaruj! Še za zajcem ne ustrelim, kako bi za človekom!"
»Potem: zdravstvujte! Na svidenje!" dč lord in odide.
Doktor ga je spremil do hišnih duri. — Vra-čujoč se, vidi Brigito v kuhinji.
.Pojdite v prodajalno in prinesite mi tri lote tobaka", veli jej; »tu je denar!"
Dekla je odšla, on pa stopi hitro v sobo in potrka dvakrat na seboj. Vrata sobice se odpro in Tobija vstopi. Dva dni je že bil tu skrit.
»Ali si slišal, kaj mi je lord pravil?"
.Vse!"
»Dobro tedaj! Ali veš, kje je sedaj naš kralj?"
»Na obrežju Connemare sem ga vide) zadnjič, a od tega je že nekaj tednov!
»Od takrat se je že desetkrat lahko preselil."
»V njegovi družbi nisem rad; pretil mi je, da mi bo odstrelil glavo — a je še ne dam tako rad!"
»Zakaj je jezen na-te?"
»Pravi, da sem požigalec in bi me rad spremenil v ovco, ki bi se dala striči!"
»Ti pa rajši ugrizneš, nego bi se dal ugrizniti, kaj ne?"
»Jaz delam tako, kakor je storil vaš nečak, ko je hotel vašo iznajdbo v Ameriki razširiti."
»Da, razširjaš jo prav dobro! — A imam ti še drugo naročiti: poiskati moraš Petra; — v mojem imenu mu boš izročil list, v katerem ga moram opomniti, da naj nikar ne zaupa uteklim jetnikom."
»Kdaj bodem odšel?"
»Še to noč. Ali veš za Gaugan-boraško jezero?"
»Dobro; v njega sredi je majhen otok z razvalinami."
»Prav. Tam je Peter; izvrstno skrivališče za njega."
»K večjemu jedno miljo od soseske ,srnji pot'."
Doktor prikima in veli diplarju, naj se do večera naje in naspi. Sam pa stopi k mizi in začne pisati pismo Petru."
V isti uri vračal se je Pinacle iz Dublina, vodeč soboj največjega zavrženca Irske: Toma Lally-ta, kovača iz Coilrt-Lane-a v Corku, morilca zasledoval-čevega, Boba Harding-a, kojega je Irvinghton tak6
-r ■ ■ ■
Ali to Madjarom še ni dosti. Oglasili so se nedavno v ogerskem zbora radi dogodjaja v Novih Dvorih. Tukaj so namreč položili častniki 79. polka, ki nosi ime Jelač ei, na njegov grob v ime spoštovanja lep venec. Madjari so po vseh svojih časopisih prav ostro grajali ta čin, češ, da je to naperjeno proti državnemu redu in da se vojasa no sme baviti s politiko. Tudi v zboru so interpelirali hon-vedskega ministra, kaj misli on o tem pogledu storiti. Stvar sama na sebi pa ima tudi še drugo stran. Nedavno pred tem dal je postaviti presvetli cesar v dunajskem belvederu kip Jelačicev med druge znamenite vojskovodje avstrijske ter tako počastil spomin svojega vernega generala. Ker ima tudi 79. polk za večne čase nositi ime Jelačičevo, ovekovečeu je njegov spomin tudi na ta način. In ravno to Madjare silno v oči bode. Ker se pa ne upajo direktno govoriti proti naredbam vladarjevim, rujejo proti častniškemu zboru omenjenega polka in sicer vse pod krinko lojalnosti. Madjarom je vse zoprno, kar je bilo proti njihovej revoluciji, ter bi radi, da se vse to odstrani; javaljne se jim že bode posrečilo, vsaj spomina na Jelačiča ne bodo mogli zatreti, on ostane v zgodovini neomadeževan, dočim ostane njihova revolucija nezakonit upor proti zakonitemu vladarju. —a.
Politični pregled.
V Ljubljani, 28. oktobra.
Ifotranje dežele.
Naši poslanci pri generalni budgetni debati letos doslej neso govorili. Zaradi tega zagnali so nekateri radikalci hrup, kateri je pa pač bil prenagljen. Glavnih točk o budgetu še odsek ni pretresal in poslanci bodo še imeli dovelj prilike povedati svoje mnenje, če se jim bode umestno zdelo. Pri generalni budgetni debati bi bil itak govoril le jeden ali k večjemu dva poslanca. Tako bi bila o znani Einspielerjevi zadevi, da ni neki Mladočeh govoril o njej, gotovo toliko umestna prilika govoriti pri poglavju o državni policiji, kakor je bila v generalni budgetni debati. Sicer pa treba vedeti, da je ta budgetna debata letos druga, minolo je komaj dobre tri mesece, ko je minola prva, pri kateri so slovenski poslanci toliko govorili, da jih relativno zastopniki nobenega naroda neso prekosili. Naravno je pa, da sedaj ne bodo toliko govorili, kajti ponavljati ne morejo tega, kar so pred par meseci že povedali.
Desnica in levica. Marsikdo je že slišal besede, naj le odstopi sedanja vlada, slabša itak priti ne more. Zakaj bi torej podpirali Tasffoja? To pa more govoriti le kak nepremišljenec. Vse naše pridobitve slone le na naredbah. Naj pride le nemška vlada, hitro bode odpravila te naredoe in zopet uvela nemščino v šole in urade. Slovansko uradovanje se še ni tako ukoreninilo, da bi se ne dalo hitro iztrebiti. Tudi se je bati, da levičarii uvedejo nemški državni jezik. Kdo morda poreče, da to ni mogoče, ker ne dobe dvetretjinske večine. Ta ugovor je pa jalov. Brezozirnost levičarjev je znana. Odločevati, če je za kak predlog dvetretjinske večine treba, ima le predsednik. Naj bi kak Chlumecky predsedoval, hitro bi odločil, da ni treba dvetretjinske večiae. Da bi pa Poljaki glasovali za nemški državni jezik, bi se pa napravila za Galicijo kaka izjema, kakor se je pri več drugih zakonih. Iz tega je jasno, da kdor podkopuje desn:co, spravlja v veliko nevarnost vse naše dosedanje pridobitve, če morda ne obstanka velikega dela naroda slovenskega.
Romančukov predlog. Slovenski poslanci glasovali so proti Romaučukovem predlogu in to daje nekateruikom povod, da jih napadajo. Mi ne vemo, kaj je vse vodilo naše poslance pri tem glasovanju. Morda nekoliko tudi ozir na Poljake Poljaki so tako važen faktor, da jih noben avstrijski politik prezreti ne more. Od njih je zavisna večina. Naj se le Poljaki pridružijo levici, pa bode imela večino. Ker nikdo ne more želeti, da bi v Avstriji zopet zavladali židovski l'deralci, je torej že to lahko bilo zadosten oovod, da naši poslanci neso glasovali za Romančukov predlog. Zastopniki narodovi imajo veliko odgovornost in zatorej morajo vsak korak dobro premisliti. Upamo pa, da bodo sami opravičili to svoje glasovanje.
Budgetni odsek. V budgetnem odseku je zahteval rusinski poslanec Romančuk, da se osnujeje ua vseučilišču v Levovu štiri rusinske stolice na pravoznanski fakulteti in stolica za zgodovino rusiu-skega naroda na filozofičui fakulteti. Minister Gautsch se je pa izrazil, da ni ravuo nasprotnik osnovi češkega vseučilišča v Brnu vendar se mu zdi potrebno, da se sedanje šole poprej z vsem potrebnim preskrbe. Pri razgovoru o tehničnih šolah je minister opazil, da vlada skrbi za pospeševanje elektrotehničnega poduka iu tudi preudarja, da se uvedejo d<plomni izpiti za elektrotehnične inženerje.
Vu a m je države.
Bolgarija. Predvčeraj je bolgarski knez Ferdinand otvoril redno bolgarsko sebranje. V prestol-nem govoru se z veseljem nagUša, da je v vsej kneževini mir. Prestolni govor našteva načrte zakonov, kateri se predloži narodnemu sebranju. O vnanji politiki v prestolnem govoru ni niti besedice, kar pač ni veselo znamenje.
Rusija. Osnovala se je v Rusiji nova verska sekta, ki se imenuje »selenovci". Ta sekta se hitro razširja iu ima baje že nad 10.000 privržencev. Njeni nauki se baje jako ujemajo z nauki znanih stundistov. Pričakovati je, da njej pristodijo vtu stundisti, da se tako izognejo vladnemu preganjanja, kajti zadnji čas so se proti standistom uvele jako hude uaredbe. Seveda ne bode dolgo, da se bode nova sekta tudi preganjati začela, ali vse vladno prizadevanje proti sektam bode najbrž brezuspešno.
Francija. V francoski zbornici se je začela budgetna debati. Poslanca DeUfosse in de Mun sta hudo prijela vlado zaradi tega, da ni ničesa storila vsled dogodkov v Panteonu, ko se je žalila francoska čast. Obsojevala sta postopanje vlade proti nadškofu v Aixu. Radikalci so zahtevali, da se odpravi veleposlaništvo pri Vatikanu, pa so propali s svojim predlogom.
Irsko. Parnellov naslednik bode štiriintrideset-letni John Redmond. Mož je že sedaj nekoliko znan. Pred štirimi leti je po Avstraliji za Irce nabiral in hkratu iz Avstralije pripeljal seboj si ženo. V zbornici se je dosedaj že potegaval za irske zakupnike.
Južna Amerika. V Cordobi in Tekumanu v argentinski republiki so se pri volitvah pretepali liberalci iu radikalci. Oboroženi policaji streljali so s streh na izgrednike. Tri so ubili, več pa ranili. Vlada je zaradi tega v teh mestih proglasila obsedno stanje.
Izvirni dopisi.
Z Gorenjskega, 25. oktobra. Gospod vrednik Skusili smo že enekrati, da je Vaš koš kaj obilen, marsikaj pogoltne, kar Vam ni čisto po volji. Pred malo dnevi pa ste vendarle objavili, da »molčati nikakor ne!"
prevaral. Škof je ravno prav došel, da ga je rešil vislic.
Pinacle se je bil po svojem prihodu takoj podal k glavarju ter mu objavil svoj načrt. Glavar ga je spoznal dobrega, dal mu je posebno dovoljenje, da je smel v celice, kjer si je izbral »izvoljence". Mislil pa je, da bo treba le vsacamu obljubiti življenje in imel bo ogleduhov na izbero; a varal se je. Večina odgovorila je njegovim obljubam z za-ničljivim molčanjem ali še celo besedami, ki mu niso bile ravno prijetne. Nekaterim so se sicer vlile solze, a branili so se odločno z izdajstvom rešiti si življenje. Dobil je le dva: Toma Lally-ta in še jednega hudodelca. Da bi jim „sinovi noči" toliko bolj zaupali, sklenili so, predstaviti se jim kot u b e g 1 i i ne kot pomiloščeni lopovi. Dali so jima tedaj orodij, s katerimi sta omrežje na oknu prodrla in vrvi, po katerih sta splezala po zidu navzdol. Da bi ju redarji ne prijeli, dali so jima tudi zavarovalne listke. Prihodnjega dne prinesli so vsi časopisi novost o ubežencih ter karali vlado, da jih premalo straži, dragi pa so hvalili srčnost in hladnokrvnost rodoljubov.
Malo časa pozneje prišla "sta k Gougan-bora-ekemu jezeru ter sta se predstavila Petra, ki ju je
uvrstil mej vojake. Nobeden njiju dveh niti slutil slutil ni, da ju Peter pozmi. Z namenom ju je prer pustil njih prevari, kajti načrtov svojih' ni nikdar javljal vojakom.
Izredno jim je necega dnč povedal, naj bodo drugi dan pripravljeni za pot v Glengariff, ker bodo tam pomagali prazniti ladijo, ki je pripeljala strelnega prahu. Še zvečer istega dne poslal je ogleduhe proti Bantry, da bi mu spazili, ali se nima bati napada za hrbtom. Tom Lally in sodrug Jurij Allen sta bila mej njimi.
Prihodnjega dno pride v trenotju, ko je Peter ravno odriniti nameraval, neki kmet, jahajoč na konju ter jim naznani, da prihaja po cesti od Ban-try-a kakih 30 plemenitnikov, spremljanih od vojakov. Tom Lally je sp^lnil obljubo, ki jo je dal lordu.
»Naprej!" zakliče Peter. »Živela Irska!"
»Sinovi noči" so menili, da gredo sovražniku naproti; a na cesti, ki pelje proti Bantry-u krene jo njih voditelj naravnost proti Glengariffu, razdeli svojo četo v dva oddelka ter jim veli splezati na skalovje, ki v dolgosti jedne milje, na levi in desni obdajajo ozko sotesko.	(Dalje sledi.) i
Istina je, molčati ne nasproti tako drzuemu in zlobnemu početju »Naroda" in »Rodoljuba".
Parole so se poprijeli: »Klin s klinom"| Dostojno pisanemu dnevnika, ktkoršen mora biti »Slovenec", pa tudi ta parola veljati ne more. Tako surovo pisati, zavijati, grditi in obrekovati, kakor dela »Narod" in siuko njegov, pošten časnik ne sme in mu treba ni; saj resnica dostojno izrečena zadene dovolj. Povedati pa treba resnico in osvetliti zvito in zlobno postopanje nasprotnikov.
Oglejmo si, kako učč oliko. — Cvet njih pisave so psovke na nasprotnike. »Klerikalno-jezuitski zmaj —■ prej ko bo uničen, boljši bo " Članke pričenjajo »z razdraženim bikom", končujejo jih »z mačkinim javkanjem". »Bela vrana" je kateri teh listov, v katerem ne bi bili sramoteni in zasmehovani »brez-domovinci" 8 krivim prerokom dr. Mahnič em, v družbi z ^bojevitimi razposajenimi kapelani in v zaduhlih prostorih ječečimi jezuitsko - dresiranimi bogoslovci".
Samega sebe pa le »Narod" prekosil v sobotni številki v podlistku. Tam bereš: »Narod, ki dostojno ne spoštuje velemož, — (scil. Gorupa), — ni vreden, da živi: isto velja pa tudi o narodu, ki neke vrste arogantnih in moralično propalih elementov ne more ponatisniti v stran, marveč gleda, da se šopirijo oni, ki so najslabejši, da ima prvo besedo oni, ki najbolj kriči. Dokler se ta zalega ne potrebi, niti misliti ni, da bi se razmere naše zboljšale.
Narod mora v svoji hiši pokazati odločnost in trdno voljo izreči tako moško in krepko, da bode takoj vsakdo znal, kdo je hišni gospodar.
Tako »Narod". Kako neki tako postopanje zagovarja dolenjski oznanovalec miru in sprave, ki je v »Novicah" .Slovenčevo" stran obiral, „Narodovce" pa božal! Kmalu potem stoji v istem »Narodu": »Ce torej član ,brezdomovinske svojati' hoče poskusiti kandidirati, — namreč za notranjska mesta". — V opazki o prevzvišenem kuezoškofu prišlo je na vrsto »jezuitsko kopito", pri tonzurira-nih pa »slovenski Izrael".
Gotovo več cvetja, kakor pri cvetečih jesenskih jablanah, divjih kostanjih ali jagodah 1 Že ta preobilni cvet mora prepričati slehernega o duha in vrednosti »Narodovcev". Ros, veliko morejo prenesti bralci »Naroda" in »Rodoljuba" če jim te dan za dnevom vedno ponavljane psovke še ne presedajo.
Dglejmo si vsebino spisov, s katerimi »Narod" in »Rodoljub" ,blažita' svoje bralce. Za kratek čas navaja »Narod" in sinko največje škandale, ki jih nabrati zamore. Najžalostnejši samomori iz cele Evrope, iz Amerike in iz drugih delov sveta, najgro-zovitejša zločinstva itd., napolnjujejo o ste h t a-tivno predale radikalno-hladilnih listov slovenskih. Kaj ne, česar Slovenci do zdaj verni in pošteni še ne znajo, naj se učč iz teh listov ?
Prešestvo, o katerem je bil samomorilec Parnell »zapisal dušo in srce lepi soprogi O' Scbea". imenuje »Narod", ki trdi, da nikoli zoper vero in nravT no8t ne piše, — »bagatelno stvar", in irske škofe napada tako zlobno, kakor domačega višjega pastirja, ker škofje svoje svete dolžnosti si svesti grajajo hudobijo in se potegujejo za resnico in pravico.
Za zabavo ali za pouk kali — prostemu ljudstvu, kojemu vsiljujejo s tožbami in vsemi možnimi sredstvi, osobito učitelji »Narodu" priljubljeni »Rodoljuba", prinesel je ta listič v št. 8 dogodbo (?) iz Trebiča na Češkem, o kateri »ljubica Barbiea" prosi in prosi svojega ljubimca, ki ji ga stariši branijo vzeti, naj jo ustreli; ona obleži mrtva; sam pa se strelja jedenkrat, — ni dosti, — še jedenkrat, pa »zaželena smrt še ni prišla"; on okreva, pride pred porotnike, ker je ustrelil B. ljubico; porotniki pa ga oprosti, ker jo je ustrelil »nepremagljivo prisiljen". Ali ta v »Rodoljubu" jako nežno opisana dogodbica ljudstvo blaži, ali slavi pravosodje na Češkem?	(Konec Bledi.)
Pravila »Konservativnega obrtnega društva" v Ljubljani.
§ i.
Konservativno obrtno društvoima svoj sedež v Ljubljani.
§ 2.
Društvu je namen: Pospeševati razvoj industrije in obrtnije sploh, zlasti domače, varovati in braniti koristi obrtnega stanu, skrbeti za vsestransko, zlasti strokovno izobraževanje obrtnikov v narodnogospodarskih in strokovnih zadevah ter gmotno- podpiranje svojih društvenikov.
Imenuje se društvo ^konservativno" radi tega, ker mu je posebni smoter, varovati in ohranjevati malo obrtnijstvo ter v ta namen posebno pospeševati etično izobražbo malih obrtnikov v smislu krščanskih načel, da dobi mali obrt v težkem boju za obstanek nasproti konkurenci velikega kapitala trdno mor&lno podlago, katera ga edina more obvarovati zoper rastoči vpliv socialističnih agitatorjev.
§ 4.
Da društvo dosega svoj namen, uporablja v to vse zakonito dovoljene pripomočke, zlasti:
a)	Napravlja društvo po raznih krajih vojvodine Kranjske društvene shode, kjer se razpravljajo zadeve, ki so važne v obrtnem in narodno-gospo-darskem oziru, in izraža o njih svoje nazore;
b)	pospešuje razvoj obrta z govori, strokovnimi listi in knjigami;
c)	ustanavlja društvene poddružnice po deželi.
§ 5.
Društvo je ustanovljeno, kadar pristopi vsaj dvajset udov in kadar se izvoli odbor. Udje so redni, podporni in častni.
a)	Redni ud sme biti vsak, kdor plačuje obrtni davek, istotako tudi delovodje, ki zastopajo kako obrtno podjetje;
b)	podporni ud je vsak, kdor plačuje donesek rednih udov, ali ki enkrat za vselej plača kako večjo vsoto ali kako drugače pospešuje društvene namene. Ud postane, kdor se zglasi pri društvenem vodstvu in ako ga odbor sprejme. Ce pa odbor komu sprejem odreče, ni treba nazna-njevati vzrokov za to; tudi ima odbor pravico, uda, ki bi nasprotoval društvenim namenom ali bi opomnje|i ne plačal pravočasno letnine, izključiti. Kdor pa sam izstopi, naj svoj izstop besedno ali pismeno odboru naznani. Za častne ude imenuje občni zbor po predlogu odborovem iste može, ki so si pridobili posebnih zaslug za razvoj obrtnije sploh ali zlasti za namene društva.
§ 6.
Troške plačuje društvo z doneski svojih udov in z darili.
§ 7.
Vsak ud ima pravico:
a)	Prejemati, brati in izposojevati si časopise in tiskovine, ki jih društvo naroči ali izdaja;
b)	udeleževati se društvenih shodov in zborov, na njih govoriti, glasovati, voliti in voljen biti; na shode privajati goste, ki naj se javijo predsedniku, a nimajo pravice glasovati;
c)	podporni in častni udje imajo vse pravice rednih udov, razven voliti in voljeni biti.
§ 8.
Vsak ud ima dolžnost:
a)	Pospeševati in podpirati društvene namene;
b)	ravnati se po zborovih iu odborovih sklepih;
c)	plačevati vsako leto po 1 gld. v društveno bla-gajnico ter pridobivati novih udov. Manj premožnim udom sme odbor društvena vplačila ali letnino poljubno znižati. Darovi se hvaležno sprejemajo v društvene namene.
§ 9-
Vodstvo. Društvene zadeve oskrbuje: a) Občni zbor, l) društveni odbor.
§ 10.
Občni zbor se snide vsako leto; čas in kraj zborovanju odločuje odbor. Izredni občni zbor se skliče, kadar večina odborova to potrebno spozna, ali kadar tretjina udov to zahteva. Dnevni red občnemu zboru se naznani udom vsaj osem dni poprej. Ako hoče kdo občnemu zboru staviti poseben nasvet, naznani ga vsaj 14 dni poprej odboru pismeno, kateri določi, ali se postavi na dnevni red ali ne. Občni zbor ima pravico:
a)	Voliti društveni odbor, to je devet odbornikov in šest namestnikov;
b)	izbrati izmed udov dva pregledovalca letnih računov:
c)	prenarejati po potrebi društvena pravila;
d)	sklepati o razhodu društva;
e)	imenovati po odborovem predlogu častne ude;
f)	sklepati o vsem, kar se postavi občnemu zboru na dnevni red.
§11.
Opravilna doba odboru je enoletna. Dokler se ne izvoli nov odbor, posluje prejšnji. Odbor voli izmed odbornikov: predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, sprejema in izključuje ude ter opravlja vse društvene zadeve, v kolikor niso pridržane občnemu zboru. Odbor sestavi svoj opravilnik in imenuje izmed udov poverjenike po raznih krajih, da posredujejo in mu poročajo o društvenih zadevah.
§ 12.
Občni zbor veljavno sklepa, ako je vsaj dvajseti del udov navzočih, ki v Ljubljani prebivajo, ako se zborovanje v Ljubljani vrši, odbor pa, ako so poleg predsednika, oziroma njegovega namestnika navzoči še štirje odborniki.
Vsak sklep je veljaven, ako mu pritrdi nadpolo-vičnr večina glasov. Pri enakem številu glasov odlo- i čuje predsednik.	'
Volitve se vrše ustno ali po listih. Pri enakem številu glasov odločuje žreb.
§ 13.
P r e d s e d n i k, in če je zadržan, podpredsednik ali v potrebi kak drug odbornik, vodi društvo in je zastopa na zunaj, predseduje zborovim in odborovim sejam in shodom ter izvršuje društvene sklepe. Vsako razglasilo, pismo ali potrdilo podpiše predsednik ali njegov namestnik in še eden odbornikov.
§ 14.
Društvene prepire razsoja neprizivno izbrano sodišče, v katero voli vsaka stranka enega razsodnika, odbor pa prvosednika.
§ 15.
Društvo se razdruži:
a)	Ako to sklene občni zbor z namanj tremi četrtinami navzočih udov in ako je bilo to na
dnevnem redu postavljeno;
b)	ako je razpusti državno oblastvo.
V	prvem slučaju odloči o premoženju društva občni zbor, v drugem pa pripade premoženje družbi sv. Vincencija v Ljubljani, ki naj je porabi v podporo revnih obrtnikov ljubljanskih.
V	Ljubljani, 1. oktobra 1891.
Štev. 19308.
Visoka c. kr. deželna vlada za Kranjsko je z razpisom z dne 5. oktobra t. 1. štev. 11971 semkaj naznanila, da osnove „Konservativnega obrtnega društva" v Ljubljani na podlagi predloženih jej pravil ne zabranjuje.
V Ljubljani, 9. dne oktobra 1891.
Županov namestnik: Vončina l. r.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 28. oktobra.
(Volitev v Istri.) Prejeli smo zopet daljši dopis o nečuvenem terorizmu lahonske stranke v Istri. Človek skoraj ne more verjeti, da se take stvari dogajajo med nami. Zaradi pomanjkanja prostora objavimo dopis jutri. — Izvolitev dr. Laginje je zagotovljena, ker od 215 volilnih mož je 110 Slovanov, 105 pa Lahov. Vendar morajo naši biti previdni, da jim nasprotniki kakega volilca ne zvabijo v svoj tabor.
(Konservativno obrtno drnštvo) je našim radi-kalcem hud trn v pdti. To svojo jezo nad novim društvom kažejo z golimi lažmi, ki jih trosijo po „Narodu" med svet o novega društva občnih zborih in shodih. — Tiko „Narod" piše o prvem občnem shodu: „Krojač Šturm je obetal, da se bodo davki znižali." Resnici na ljubo konstatujemo, da gosp. Š t u r m ni o davkih izpregovori 1 nobene besede, da je torej vse, kar kar „Narod" piše o tem, grda laž. — „Narod" se huduje nad sklepom konservativnega obrtnega društva, odposlati deputacijo k deželnemu glavarju, naj bi se v prisilni delavnici več ne izdelavale obrtne stvari, češ, da je to že pred leti storilo kranjsko obrtno društvo. A „Narod" par vrstic pozneje sam priznd, da je imela omenjena prošnja le malo vspeha, najboljši dokaz, da jo treba ponoviti. Ako bi bili gospodje pri kranjskem obrtnem društvu dosledni, morali bi omenjenemu sklepu pritrditi in prošnjo tudi sami ponoviti. Toda »Narodovi" ,obrtniki' se jezd nad konservativnim obrtnim društvom, ki bi rado v tem slučaju ljubljanskim rokodelcem preskrbelo več dela in zaslužka. — Take prijatelje imajo obrtniki pri »Narodovi" gospodi! — Prepričani smo, da bo tBko zabavljanje od »Narodove" strani za društvo najboljše priporočilo. Na druge neslanosti znanega hujskača danes ne bodemo odgovarjali; a če nas ne pusti v miru, kakor mi njega, prisiljeni bodemo obširneje pečati se z njegovo osebo, kar pa mu gotovo ne bode všeč, ne na korist.
(Slab spomin.) „Slovenski Narod" se je v predzadnji številki v dolgem članku spravil nad slovenske državne poslance ter jim predbacival raznorstne pregrehe. Ker gotovo gg. državni poslanci sami najbolje vedo, kaj jim je odgovoriti na to očitanje, ne govorimo dalje o tem, pač pa opozorimo čitatelje na slab spomin „ Narodovih" sotrudnikov. Tako piše člankar mej drugim: »Se dosedaj naši poslanci neso podali interpelacije zaradi ljudskih šol za koroške Slovence." Isti »Slov. Narod" pa je v svoji 160. št. z dne 17. julija t. 1. na prvi strani poročal o dotični interpelaciji.
(Hohenwartov klub.) Nekaterniki neso zadovoljni, da naši poslanci sedč v Hohenwartovem klubu. Kdor pa količkaj pozna parlamentarno življenje, v4, da so velike stranke pogoj parlamentovi veljavi. Da sta dolgo bili v Angliji dve močni stranki, to je največ pripomoglo, da si je angleški parlament
pridobil toliko veljave. Razcepljenost mej strankami pa škoduje ustavnemu življenju in daje vladi večjo moč v roko. To velja tudi pri nas. Zaradi tega je pa obžalovati, da se zlasti desnica vedno bolj cepi. To je v korist le vladi in pa levičarjem, ki lepo jedini čakajo ugodnega trenotka, da položaj zasuknejo sebi v korist. Ugoden trenotek pa bode prišel, kedar razpade Hohenvvartov klub. Tedaj se bode levici ponudila prilika, da zasede ministerske stole. Kdor dela proti Hohenvvartovem klubu, dela za levičarje v škodo Slovauom.
(Škofovske konference na Dunaju.) Početkom meseca novembra vršile se bodo pod predsedništvom kardinala grofa Schiinborna na Dunaju škofovske konference, katerih se bodo udeležili: kardinal Gru-scha, knezoškoli iz Gradca, Ljubljane, Celovca in Vratislave, dalje škofje iz Brna, Linca in Št. Polita.
(Iz Ptuja) se nam poroča: V soboto 30. t. m. ob 2. uri popoldne volil se bode v »Nar. domu" odbor za društvo »Dijaška kuhinja" v Ptuju na podlagi od c. kr. namestništva v Gradcu že potrjenih pravil. Ob enem se bodo vsprejemali tudi udje temu društvu.	Začasni odbor.
(Vojaška imenovanja.) Poveljnik 28. divizije pešcev v Ljubljani, gospod generalni major Josip vitez Schilhawsky-Bahnbriick, je imenovan podmaršalom. Dalje so imenovani štirje generali konjištva, devet podmaršalov, 27 generalnih majorjev, 47 polkovnikov, 68 podpolkovnikov, 105 majorjev, 140 stotnikov prve vrste in 135 stotnikov druge vrste, 29 konjeniških stotnikov prve in 45 stotnikov druge vrste, 249 nadporočnikov in 180 poročnikov. — Štabni zdravnik v tukajšnji garni-zijski bolnišnici, g. dr. Jos. Uriel, je imenovan štabnim nadzdravnikom.
(Na graškem vseučilišču) je bil v soboto pro-moviran za doktorja prava g. Ivan Jagodic.
(V avdijenciji) pri Nj. vel. cesarju bil je v ponedeljek državni poslanec grof Hohenwart.
(Akad. drnštvo »Slovenija") na Dunaju priredi v petek dnč 30. oktobra svojo prvo redno zbo-rovo sejo v zimskem tečaju 1891 s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Poročilo revizorjev. 4. Poročilo književnega odseka. 5. Volitve: a) predsednika, b) odbornikov in namestnikov, c) revizorjev. 6. Slučajnosti. Lokal: Eobitschek's Restauration I. Wipplingerstrasse 47. Začetek ob 7,8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi
odbor.
(František Ondfiček), slavni češki goslar, nastopil je minolo nedeljo v »Narodnem domu" v Olomucu, kjer se je poslovil od svojih prijateljev pred svojim odhodom v daljno Iztočno Indijo.
(Živinska kuga.) Z ozirom na to, da je po Kranjskem razširjena kuga v gobcu in na parkljih, je c. kr. namestništvo v Gradcu prepovedalo, dokler se kaj druzega ne ukrene, uvažati govejo živino, ovce, koze in prašiče s Kranjskega na Štajersko, izvzemši okraja Kamnik in Radovljica, odkoder je t&ko uvažanje še dopuščeno.
(Največji zvon na Štajerskem.) Božjapotna cerkev v Marijinem Celju je prejela zvon, tehtajoč 6000 kilogramov peze. Blagoslovljen je bil dne 7. septembra in dnd 9. septembra je prvikrat zapel. Vlit je bil v zvonarnici g. Petra Hilzerja v Dunajskem Novem Mestu.
Telegrami.
Dunaj, 28. oktobra. Zjutranji buletin o nadvojvodinji Margareti: Noč nekoliko nemirna do jutra, vročina vedno večja. Cesar je ob polu 9. uri zjutraj osebno vprašal o stanju. — Vojvoda Albreht vir-temberški se je preselil v palačo nadvojvode Albrehta, obišče koncem tedna svoje stariše v Grmundenu, potem pa odpotuje v Peterburg ali Livadijo. Listi poročajo, da je vojvoda Albreht odlikovan z velikim križem Štefanovega reda.
G-renoble, 27. oktobra. Osebni vlak iz Lyona jo skočil s tira. Osem oseb je mrtvih, nad dvajset težko ranjenih.
London, 27. oktobra. Angleški parnik „Boston" jo zadel ob ladijo „Gharlowood", ki se je potopila; šestnajst oseb je utonilo.
Dublin, 27. oktobra. V pisarno proti-parnellovega lista »National Press" je včeraj zvečer nekdo vrgel bombo, ki pa ni naredila nesreče.

Piccoli-jeva tinktura za želodec

HiJT je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- "£tt jO^ST bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, ~1±X& aCST kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena Tgjfi atar Steklenici 10 kr.	(300-2201 -jetS
Tujci.
26. oktobra.
Pri Maliču: Seliwarz, Stiiler, Avorone, trgovci, z Dunaja. — Pragor; Thoman, okrajnega sodnika soproga, iz Kočevja. — Grubler, nadlogar; Griiuberger, zasebnik, iz Brna. — Drochsler, trgovec, iz Manchestra. — Eckerl, restavratčr. iz Gorice. — Scholz, trgovec, iz Gradca.
Pri Sionu: Weltner in Eule, zasebnika, z Dunaja. — Lunaček iz Cirknice. — llesselberger iz Monakovega. — Viš-nikar, Klun in Lovšin, iz Ribnice. — Pikola, nadporočnik, s soprogo, iz Sinja. — Terezija Schwab, zasebnica, in Kussl, iz Brna. — Ovin, graščinski oskrbnik, iz Kranja. — Strejbal, kapelan, iz Cerkolj. — Kollman z Ogerskega. — Brandstiitter, knjigovodja, s soprogo, in Lehner, potovalee, iz Trsta. Franko, zasebnik, iz Milana.
Pri Južnem kolodvoru: Terpinc in Grintal iz Starega Trga. — Maldoner, sod. pristav, iz Trsta. — Fostl iz Jesenic. — Mally, trgovec, iz Sp. Idrije. — Volta iz Idrije.
Pri bavarskem dvoru: Gegler iz Maribora. — Sehinitz, zasebnik, z Dunaja.
Vremensko »poročilo.
Zahvala.
Za mnogo izraze iskrenega sočutja, za obilne lepe vence in za častno spremstvo k zadnjemu počitku naše nepozabne, iskreno ljubljene soproge in matere, oziroma sestre, gospe
Cecilije Bergant roj. Iglic
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo.
V Kamniku, dn<5 27. oktobra 1891.
d)	Žalujoči ostali.
a rt O	Cai	Stanje		Veter	Vreme	> 2 * .3 3 _
opazovanja		zrafcomera T mm	toplomer« po Celziju			•go* * S g
27	7. u. zjut. 2. a. poj). 9. u. zvee.	732.0 733 1 733 6	116 16-2 10 6	zm. jzapad n H	jasno n n	o-oo
Umetne zobe in zobovja
stavlja na način, ki ne provzroči ni-kakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije in zobna plombovanja
A. PAICHEL,
(1303) i4 zobozdravnik ^
pri Hradeckega mostu I. nadstr.
Srednja temperatura 12,8", za 4,0'1 nad normahm.
Št. 19.023
(1432) 3-3
Razglas
mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora , ki bode 1892. leta, naznanja mestni magistrat ljubljanski sledeče:
1.	Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so bili rojeni 1871., 1870. in 1869. leta se morajo zglasiti v zapisanje tekom
meseca novembra letos
pri mestnem magistratu.
2.	Mladeničem, ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je s seboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti.
3.	Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci.
4.	Oni, ki si mislijo izprositi kako v §§ 31, 32, 33 in 34 vojnega zakona navedenih ugodnosti, imajo v mesecih januarji in februarji 1892. leta podpisanemu uradu, ali pa najpozneje na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami previdene prošnje.
5.	Oni, ki želijo, da se jim dovoli stava zunaj domačega stavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami previdene prošnje. V takem slučaji je moči tudi istočasno zglasiti in dokazati pravico do kake v §§ 31, 32, 33 in 33 vojnega zakona povedanih ugodnosti.
6.	Dolžnost zglasitve imajo tudi sinovi vojaških oseb, biva-jočih v dejanjski službi in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (vojnega pomorstva) in so še stavodolžni.
7.	Kdor zanemari dolžnost zglasitve, in sploh iz vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s tem, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče mu iz vojnega zakona.
Stavljenec, kateri opusti propisano zglasitev, ko mu ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka § 35 vojnega zakona in zapade globi od 5 do 100 gld., eventuelno zaporni kazni od jednega do dvajset dni.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
3. dan oktobra 1891.
>u
I is
CO I
—4
a> C •— Jd ® = O o
£ — O
« ca
.S '3 :5_ g. o
»o. -
S) g, w ; ? h
■d S
o* a i
% tu
O a, 3
!>0 a
d
H
v
i O
z o
■
£
Zalivala.
Tukajšnji gostilničar na „Poštiu, gosp. Fran Oelestina, je v poletnem času priredil ^kegljanje za dobitke" na korist naši revni šolski mladini. Čisti prebitek 94 gld. 60 kr. prejela sva od g. okrajnega fflavarja Matije G ri 11 a, ki se uporabi za blag namen. Vrlemu prijatelju nežne šolske mladine, gospoda Fr. Celestini, izrekava za obilni trud, ki ga je imel pri tem blagem podjetju, v imenu obdarovane revne šolske mladine najtoplejšo zahvalo. Bog mu povrni stoterno !
V Litiji, dne 27. oktobra 1891.
L. Svetec,
predsednik krajnega šol. sveta.
J. Ravnikar,
nadučitelj.
Največja zaloga
šivalnih strojev
I JAN. JAX, i
LJIIBLJAJfA,
Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se (1410) dovoljujejo. (30-ii)
Zamenjuje stare stroje.
jPoprave vrše pe točno trajno in ceno.
5f ESHESHara	^^P^L w B ffftllilSSBRS
GRtii	Hlsai yBri
	^^■MPBMiiM ^ll'1'lfif1
BfL. Mikuscli, ^SH	
ftlHV tovarna dežnikov, VJjKM	
BBI^ LJubljana, Mestni trg 15. (|HI!	
mISrA	

Bogato zalogo ličnih s pravim zlatom pozlačenih	(1434) u-9
ff
priporoča po nizkih cenah
Andr. Druškovič,
trgovec z železiiino v LJUBLJANI, Mestni trg št. 10.
Na zahtevo pošlje obrazce in ilustrovane cenilce f ranico.
1
Dunajska borza.
Dne 28. oktobra.
Papirna renta 5%, 1<5% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... Papirna renta 5%, davka prosta . . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
91 gld. 60 kr.
Napoleondor (20 fr.; Cesarski cekini . Nemških mark 100
. 91		45	
. 109		—	
. 101		50	
. 1005		—	
. 277		—	
. 117		40	n
9		33	„
5		59	n
. 57	n	70	n
Dne 27. oktobra.
Ogerska zlata renta 4%.......103	gld. 85	kr.
Ogerska papirna renta 5 %......100	„	80	„
4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	134	„	50	„
5% državne srečke 1. 18G0.. 100 gld. . .	145	„	50	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181	„	50	„
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4%	96	„	25	n
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/a%	100	„	—	„
Kreditne srečke, 100 gld.......184	„	25	„
St. Genois srečke, 40 gld.......61	„	—	,,
Ljubljanske srečke, 20 gld.......20	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	IG	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......19	„
Salmove srečke, 40 gld........59	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........48	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	145	„
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2810	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	91	„
Papirni rubelj . . ...............1	„
Laških lir 100 ....................45	„
50 kr.
80 „ 50 ■
25 „ 75 l 50 „
menjarnična delniška družba na Dunaju,
I., Wollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
•V Razna naročila lzvrš<5 se najtočneje.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoijske zadolžnice. 4'/,% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
oijonalne banke. 4komunalne obveznioe ogerske hipotečne banke z 10 % premijo.
Na te papirje daje posojila avstro-ogerska banka in podružnice njene.
d®®® goldinarjev
se dobi z je io li
promeso zsiijisko-m
it 1 !/i ,n so lir- kolek. Žrebanje že 5. novembra! "•U