~ --- * r • - 1. >G3K 55'S •taina plačana v gotovini 'b. postale I grupe«. DDI^ 85 54 OSREDNJA KNJIŽNICA 60100200 > SKI DNEVNIK Cena 200 Ur Lelo XXXIII. Št. 118 (9456) TRST, sreda, 29. junija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je zaCel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v taskami »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SREČANJE PREDSTAVNIKOV^ DEMOKRATIČNIH^ STRANK JE TRAJALO POZNO V NOČ L , Načelno dosežen programski dogovor KPI in PSI menita, da je pozitiven besedo imajo sedaj vodstva strank - Andreotti Predlaga periodične sestanke med predsedstvom flade in tajniki strank, na katerih naj bi preverjali uresničevanje programa IM, 28. — V trenutku, ko piše-se srečanje na «vrhu» med taj-in delegacijami strank ustaviš loka še ni zaključilo. V glav-, so mnoga «proceduralna» vpraša še odprta, čeprav se zdi, da Programski sporazum podpisan jOdobren. Verjetno je. da se to bo zgodilo na tem «vrhu», pač bo potrebno še eno srečanje, po fah vodstev strank. Socialisti bo-tv četrtek sklicali CK PSI, komu-rj pa v kratkem svoj CK. Med Pokristjani pa se množijo zah-fe> naj Zaccagnini skliče sejo vodja. *o prekinUvi so med časnikarje belili sledeči sporočilo: «Delega-s KD, KPI. PSI, PSDI in PRt sklenile, da bodo svojim vodim predložile v odobritev uvod v Sfamski dokument ter njegovo bino, izvzemši pomisleke posutih strank ■ o nekaterih točkah JSrama ali o političnih aspektih. 'egaci.ja PLI si pridržuje pravi da bo liberalno vodstvo sklepa- 0 dokumentih in zaključku po N». 'e je bil sporazum o programu 1 ve se še ali o celotnem bese-1 ali samo o »Gallonijevi obno-’, kot imenujejo krajši dokument J splošnega značaja) v bistvu do-er>, pa še ni znano, aii je bil r* ‘Zloščen problem «procedures>, ka-e' sporazum izročiti parlamentu in :U oi. Moro je s podporo La Malfe it- ‘dlagal, naj bi sporazum strnili et Resolucijo, o kateri naj bi parla-Jt glasoval. Socialisti in socialde-*ttati pa so predlagali, naj bi 'da samostojno sprejela sporazum * Ra osvojila ter se s tem obvezi da ga bo izpolnjevala. Glede 'Ocedure» se • komunisti še niso Htli. tališče komunistov je orisal osta tajnikom Berlinguer. V uvodu Poudaril, da bi za premostitev bale krize bila potrebna globoka Omemba in torej «vlada ljudske bfiosti* s komunisti v vladi ali >j v vladni večini. Ker pa to ni Soče zaradi nasprotovanja ostalih Ank je Berlinguer pozval vse. naj ll-anijo pozitivno jedro» sporazu-'• ki gre «v korist družbe». To je bjuček, je nadaljeval Berlinguer,. Sa lahko komentiramo na različ-Pačine. kajti štirimesečna pogaja so dajala upati, da bo zaklju-vendar bolj navdušujoč. rajnik PSI Bettino Craxi je uvo Da očital Moru, da ni spremenil )’’h stališč, ki jih bo ustrezno oce-CK PSI na svoji seji, ko bo do o-žadržanje socialistov v prihod-'i mesecih. Karlzadeva program-. dogovor, je nadaljeval Craxi, ga [ko komentiramo tako ali druga-: «Na splošno menimo, da je poleti*, čeprav socialisti se ne stri-fe z vsemi točkami programa. Ti bisleki pa ne bodo preprečili solistom, da bi ne podpisali sporama. >rečanje na »vrhu* se je pričelo testih zvečer, z enourno zamudo, so začeli prihajati voditelji poveznili strank. Resen in mračen bil La Malfa, ki je v popoldanskih *n sklical republikansko vodstvo ba katerem so potrdili negativno :bo gospodarskega dela programa, ^aldemokrati, ki jih vodi Romita, So pred sestankom dali razumeti, bi zanje bilo še najbolje, če bi l(ia sprejela temeljne smernice tratna, ki bj v takem primeru ne >ezoval vseh strank. Vsaka naj Podpirala tiste dele, pravijo, s ^rimi se strinja. ^ izjave so bile povezane z delom, je opravil «ožji odbor* namest-'bv političnih’ tajnikov in strokov-v dneh in nočeh od petka do bašnjega dne. Po splošnem mne-1 je «ožji odbori) opravil vse, kar biogel opraviti. V glavnem so bili 'aženi sprejemljivi kompromisi ic|e ključnih vprašanj »Montedi-javnih uprav in imenovanj vodjev javnih ustanov in podjetij. Oglejmo, kaj so sklenili v «ož-b odboru*. Vprašanje «Montedi-b ni bilo, nepomembno, sa; gre badzorstvo nad ogromnim finanč-V kapitalom kemijskega kolosa, ki (° ali drugače pogojuje celotno gobarsko in tudi polit/čno življenje 'taliji. Levica, se pravi komuni; [iti socialisti, so zahtevali, naj bi javili dosedanr »nadzorni sindi-b in spravili «Montedison» pod [bo nadzorstvo. Temu pa so se “■ali KD, PRI, PLI in PSDI. bčno je bil dosežen kompromis pol poti*. Ustanovljena bo «fi-bčna uprava*, ki bo delala v ok-"b državne družbe ENI. Ta bo jborovala tisti del kapitala cMon-bSon», ki je v javnih rokah, rlede financ krajevnih uprav je dosežen sporazum, po katerem fo občinam in drugim krajevnim Ponvam vrnili določene pristojni na področju obdavčevanja in fčtie politike na splošno. > Mr pa zadeva imenovanja vodi-*v d-žavnih in drugih javnih u-bo^ je bij' sklenjen sporazum, Pa ni še dokončno izdelan. Levi- ca zagovarja stališče, da bi morala ob takih prilikah posebna parlamentarna komisija (v kateri naj b, bili predstavniki vseh strank) sporočiti vladi imena možnih kandidatov, med katerimi bi vlada izbrala tistega, ki se ji zdi najbolj primeren. KD in druge stranke pa menijo, da bi. marala vlada imenovat; voditelje javnih ustanov in podjetij samostojno, vendar naj bi komisija predstavnikov izrekla (potem) svoje mnenje. Vprašanje, s katerim se člani »ožje komisije* niso ukvarjali pa zadeva tako imenovana «politična jamstva*, ki jih levica terja od KD glede uresničevanja dogovorjenega programa. Tu pa velja zabeležiti pobudo, k', jo je sprožil Andreotti in ki bi utegnila bistveno spremeniti sedanja razmerja med strankami. V Andreottijevem imenu je spregovoril njegov podtajnik in «desna roka* Evangelisti. Dejal je, da bi Andreotti bil pripravljen tudi na »spremembo sestave ministrskega sveta*, ker pa dobro ve, da se druge stranke (beri: KD) s lem ne strinjajo, predlaga, naj bi vlada osvojila dogovorjeni program, njegovo izvajanje pa bi »preverjali* na periodičnih srečanjih med Andreottijem in tajniki strank, ki bi program podpisale Ti sestanki naj bi potekali vsakih petnajst dni. Dejansko je s tem Andreotti prevzel v svoje roke pobudo, za katero je vedel, da je KD sama kot stranka ne bi mogla sprejeti. Dejansko pa bi tako imeli tajniki političnih strank možnost, da sproti vplivajo in dejansko tudi usmerjajo dejavnost vlade, postanejo nekakšna «vlada v senci*. Na to pobudo so očitno mislili socialisti m socialdemokrati, ko so na srečanju predlagali, naj bi program osvojila vlada s svojo izjavo ter so nasprotovali Morovcmu predlogu, naj bi parlament odobril dogovorjeni program z odobritvijo zadevne resolucije. Kmalu no polnoči so sestanek na kratko prekinili. Izvecelo se je. da so se predstavniki KPI strinjali s predlogom, naj bi v parlamentu o-dobril, resolucijo z besedilom pro gramskega sporazuma medtem ko PSI in PSDI menita, da bi morali najprej začeti razpravo v parlamentu in šele na koncu sestaviti resolucijo. (C.C.—st.s.) DANES V LONDONU ZAČETEK DVODNEVNEGA ZASEDANJA EVROPSKEGA SVITA Razpravljali bodo o gospodarskih težavah in zaposlitvi mladine Evropski svet za socialne zadeve sklepa o šolski vzgoji otrok priseljenih delavcev - V Strasburgu zasedanje šolskih ministrov Delegacija strank ustavnega loka na včerajšnjem srečanju •iiniiiiiiiii im iiuiiiimiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii iiiiiiiii m m umi n im mn iuiiiiiiiii im m iiiiiiiiiiniiimiin im uininiiiniii iii mi iiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOV TERORISTIČNI NAPAD V STILU PSIHOLOŠKE VOJNE Atentat rdečih hrigad» v Genovi: prestrelili noge tehniku Ansalda Kanjeiii inž. Sergio Prandi bo okreval v treh tednih Delavci Ansaldo Nucleare demonstrirali v Sanpierdareni GENOVA. 28. — En atentat - vsak dan. Taka se zdi »norma*., ki so si jo zastavili s skrbno koordinirano akcijo teroristi vseh barv. da bi podžigali v Italiji »psihološko vojno* proti šibkejšim malomeščanskim slojem in vzbudili splošen občutek nereda in pomanjkanja osebne varnosti in s tem povezano zahtevo po «trdi roki*. Tokrat, dan po atentatu «skupine oboroženih delavcev za komunizem* v Neaplju proti tehniku «AlJ'asud». so se oglasile v Genovi »rdeče brigade*, žrtev atentata je 39-lelni inženir Ser-gio Prandi, oče dveh otrok, ki so ga delavci v tovarni «Ansaldo Nucleare*. kjer je delal, poznali predvsem zaradi njegove umirjenosti in korektnosti. Prandi se je ob pol osmih, kakor vsak dan, peš odpravil od doma na lllllliiiiiiiliiHi|iiiini|iiiiiliiiiiilllliilliliiiiiiliillllliMiilliiiliiiiiiiiiiiiiliillliillliiiilliiillliiiiiiiiiiiHiilii»nlll Še vedno visok primanjkljaj trgovinske menjave s tujino Povečanje izvoza in precejšnje zmanjšanje uvoza RIM, 28. — Trgovinski obračun s tujino še vedno beleži visok primanjkljaj, čeprav izvoz v letošnjih prvih mesecih stalno narašča. Po uradnih ocenah, je prišlo v prvih štirih mesecih letos do manjše notranje porabe, kar je povzročilo, da se je začela manjšati tudi industrijska proizvodnja. Industrijcj trdijo, da se bo proizvodnja letos nekoliko ustavila na ravni v začetku leta, ker ne more napredovati zaradi ukrepov, id jih je lanske jeseni sprejela vlada v okviru varčevanja in ki vplivajo na zmanjšanje notranje porabe. Če bi ne bilo večjega izvoza, bi bil položaj v italijanski industriji zelo kritičen. Po uradnih podatkih, znaša trgovinski primanjkljaj v letošnjih prvih štirih mesecih 1.887 milijard 544 milijonov lir. čeprav je za malenkost nižji od lanskega primanjkljaja v enakem obdobju, je še vedno zelo visok. Kljub temu pa je razveseljiva ugotovitev, da se je v aprilu izvoz povečal za 33 od sto, uvoz pa komaj za 18,9 od sto, medtem ko se je izvoz v prvih štirih mesecih povečal za 38,5 od sto, uvoz pa za 29,2 od sto. Povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza se ne nanaša samo na vrednost, temveč tudi na količino blaga. Parlamentarci Zahodne Nemčije v Jugoslaviji BEOGRAD, 28. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselili Djuranovič, je dopoldne sprejel ■ predsednika Bundesrata Bernarda Vogela, ki je na obisku v, Jugoslaviji na povabilo skupščine SFRJ. Vogel in člani parlamentarne delegacije Zvezne republike Nemčije so se danes pogovarjali tudi v skupščini'Jugoslavije s predsednikom zbo: ra republik in pokrajin Zoranom Poličem in- člani - skupščinske . dele-. gacije. Razpravljali so o dvostran skem sodelovanju ter o številnih mednarodnih vprašanjih. Zoran Polič je med drugim poudaril, da se odnosi med državama ugodno razvijajo in da je sodelovanje, kljub različnemu mednarodnemu položaju dveh držav in družbeni ureditvi, zelo plodno. Minic in Jamieson o odnosih med SFRJ in Kanado BEOGRAD, 28. - Zvezni tajnik j za zunanje zadeve Miloš Minic je I imel danes pogovore s kanadskim ’ zunanjim ministrom Donaldom Ja miesonom. Razpravljala sta o meddržavnih stikih in o nekaterih problemih iz mednarodnega življenja. V središču njune pozornosti so bila vprašanja iz sodobnega go spodarskega razvoja sveta. Pretežni del pogovorov, ki je potekal — kot poroča Tanjug — v vzdušju vzajemnega razumevanja, odprtosti in prijateljstva, sta Minic in Jamieson namenila preučevanju različnih vidikov odnosov med razvitimi državami in deželami v razvoju. V tej zvezi sta se dotaknila zlasti pariške konference «Sever -Jug» ter dejavnosti v zvezi z novo mednarodno gospodarsko urei ditvijo. RIM, 28. —' Saverio Barbati je bil ponovno izvoljen za predsednika vsedržavne časnikarske zbornice. Na prvi seji novoizvoljenega vsedržavnega sveta časnikarske zbornice, so izvolili tudi izvršni odbor, ki ga sestavljajo, poleg predsednika, še: podpredsednik France-sco Boneschi, tajnik Orlando Scar-lattaj; blagajnik Michele Lomaglio ter člani Gino Apostoli, Emjlio Fe-de. iEmilio Pozzi, Gianni Čampi in Antonio Garbarino. bližnjo železniško postajo Genova -Quarto. Tako dela vsak dan, kot je sam pojasnil preiskovalcem, ker ne ljubi avtomobila. V Sanpierdareno, kjer Je tovarna .Ansaldo Nucleare* se torej vozi z vlakom. Zamišljen ni opazoval ljudi, M so čakali na ploščadi železniške postaje in tudi ni opazil četverice, ki ga je opazovala. Iz te skupine se mu je približal mladenič, star morda 20—25 let v terrini obleki. V roki je imel paket iz belega papirja, v katerem je skrival samokres kulibra 9. Ko je bil le nekaj korakov stran je v inženirja oddal pet strelov. Meril ■ je v noge. Prandi se spominja pekoče bo'ečine v gležnju, takoj zatem pa je klecnil in se zgrudil na tla. Drugi potniki, ki so čakali na peronu, so mu priskočili na pomoč, medtem ko se je četverica že oddaljila z modrim fiatom 124. Pozneje so ugotovili,, da je avtomobil bil ukraden. Prandija so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da bo okreval v treh tednih. Na vsaki nogi je imel štiri rane. kjer so krogle prebile mišice, (štiri rane. ker je vsalta krogla povzročila «vhodno» in «izhodno» rano). K sreči mu svinčenke, niso presekale aorte, kar pomeni, da inženir Prandi ni izgubil veliko krvi. Malo pred poldnem, ko so agenti genovske kvesture že začeli običajno preiskavo, se je neznan mladenič o-glasil po telefonu v uredništvo dnevnika' »Corriere mercantile* in sixjro-čil, da si odgovornost za atentat 'prevzemajo »rdeče brigade*. Cinično je dejal: «če bo Prandi odslej šepal je zasluga rdečih brigad*. že ob začetku prve izmene so delavci tovarne »Ansaldo Nucleare*. kjer je bil inž. Prandi zaposlen ob neposrednem kontaktu s kovinarji kovačnice, izvedeli za atentat. Ogorčenje je bilo na višku. Delavski svet je oklical stavko in nad štiri tisoč delavcev je krenilo po ulicah četrti Sanpierda-rena. V tovarno so se vrnili šele ob 10.30. ko sg. redno obnovili delo. Eno uro pa so stavkali v znak solidarnosti z ranjenim tehnikom tudi drugi delavci in uradniki ostalih »Ansaldovih* ,'svaril delavski sveti pa so predlagali sindikalni zbornici, naj bi 30. junija. ko bodo v Genovi počastili sikj-min žrtev antifašistične mobilizacije iz leta 1900, organizirali množično demonstracijo proti nebrzdanemu in nesmiselnemu nasilju terorističnih in LONDON, 28. — Državni glavarji, predsedniki vlad in zunanji ministri Evropske gospodarske skupnosti bodo jutri in pojutrišnjem razpravljali o gospodarski krizi, ki je zajela evropsko deveterico in o političnem položaju v svetu, zlasti v Sredozemlju v zvezi z nerešeno krizo na Bližnjem vzhodu. Na londonskem letošnjem tretjem zasedanju evropskega sveta ne pričakujejo izrednih sklepov, vendar se je italijanska delegacija pripravila, da bo predlagala čimprejšnjo rešitev vprašanja kmetijske politike v Sredozemlju, ki ne zanima samo Italijo in Francijo, temveč tudi Grčijo, Španijo in Portugalsko, ki so zaprosile za vstop v gospodarsko skupnost. Italijansko delegacijo bosta na londonskem zasedanju evropskega sveta vodila predsednik vlade Andreotti in zunanji minister Forlani. Poleg omenjenih vprašanj bo na dnevnem redu tudi obravnava in ocena resnega političnega položaja v Južni Afriki in odnosov med Vzhodom in Zahodom, v luči začetka beograjske konference o preverjanju izvajanja helsinških sklepov o evropski varnosti in sodelovanju. Večji del zasedanja bo torej posvečen proučevanju gospodarskega položaja v evropski deveterici, o katerem so že razpravljali na nedavnih zasedanjih gospodarskih in fnančnih ministrov EGS. V bistvu gre za proučitev gospodarske rasti v posameznih članicah skupnosti, politike naložb in zaposlitve. Slednja točka je izredno važna, ker je v Evropski gospodarski skupnosti sedaj skoraj 5,5 milijona brezposelnih delavcev in ni mogoča nobena resna gospodarsk i rast razen v posameznih gospodarsko močnejših državah, če sc ne odpravi brezposelnost. V tej zvezi pridejo v poštev tudi predlogi o večji vlogi Evropske investicijske banke pri izvajanju polit;ke naložb in vodenju boja za zaposlitev mladine. V Uij zvezi «o bili žc dani predlogi, da sc ustvari rov sklad. S katerim hi omogočili izvajanje obsežnih investicijskih načrtov prod-! vsem v nerazvitih območjih gospo ■ darske skupnosti Poleg tega bodo .morali v Londonu odločati tudi o (predlogih izvršne komisije EGS o prevratniških skupin. Preiskovalci se sprašujejo, zakaj so dodelitvi pomoči zasebnim pod.je »rdeče brigade* napadle prav inženir- jem jn državnim ustanovam za za-ja Prandija. Najverjetneje izbiro niso poshtev in uporabo mladih ljudi narekovali »politični* razlogi, pač pa! pri razvoju socialnih storitev, v praktična izvedljivost atentata. Prandi je namreč eden izmed redkih »Ansaldovih* tehnikov, ki sc odpravlja vsak dan po isti poti na železniško postajo in ne uporablja avtomobila. (st.s.) zdravstvu in v šolstvu. Na konferenci bodo proučili med narodni politični ooloža.j na osnovi poročil, ki jih bodo Imeli nekateri predsedniki vlad in zunanji mini siri, hi so v zadnjih časih obiskali razne države ali pa imeli v gostih j lili evropskih držav tudi državnike. Francoski predsed- V Strasbourgu pa se je začelo zase-nik Giscard D'Estaing bo poročal } danje ministrov za šolstvo evropskega o srečanju s predsednikom Sovjet- ' sveta. Navzoči so predstavniki vlad ske zveze Brežnjevom, italijanski I 23 evropskih držav, 19 članic evrop-zunanji minister Forlani pa o po l skega sveta ter Finske. Vatikana, špa-govorih, ki jih je ime: z romunski i nije in Jugoslavije. Govorili bodo o mi, jugoslovanskimi in kitajskim 1 sodelovanju na šolskem področju m voditelji. Schmidt pa bo poročal potovanjih v Sovjetsko zvezo. V Luksemburgu pa se je sestal svet za socialne zadeve gospodarske skupnosti, ki je razpravljal o važnih vprašanjih šolske vzgoje otrok, priseljenih delavcev v posameznih državah EGS. Sklenili so. da bo morala gospodarska skupnost poskrbeti za zadostna denarna sredstva, da se vključijo v krajevne šole otroci tujih delavcev in da se, jim nudi učenje v njihovem jeziku, da se bodo vzgajali v duhu kulture matične domovine. Čeprav so začetka predlagali, naj bi poskrbeli samo za otroke delavcev, ki prihajajo iz držav članic skupnosti, so vendar končno sklenili, da bo treba poskrbeti tudi za šole za otroke delavcev osta- posvetili pozornost sklepom in obravnavi o vzgoji delavcev in njihovih ar trok zaposlenih v tujini. MOSKVA, 28. — Kot sporoča časopisna agencija TASS, je nedavno obiskala Moskvo delegacija francoske komunistične partije, ki se je sestala in pogovarjala s funkcionarji oddelka za načrtovanje in finance centralnega komiteja KP SZ. Vodstvo francoske komunistične partije je pojasnilo, da je bila v Moskvi samo skupina gospodarskih izvedencev, ki sodelujejo s centralnim komitejem partije. Skupina je opravila običajno študijsko potovanje in z njimi ni bil noben član centralnega komiteja KPF. „l„„i.iiiii..ii..iiiiiiiii«.H..HMiii.iiii»iiiiiin.iin....iiitf.mil.•iiiiii»immnHi.m»inm.ii..*mMUiuii.i.iiiH* OB UDELEŽBI 950 DELEGATOV Danes v Bologni začetek vsedržavnega kongresa UIL Uvodno poročilo bo imel tajnik Benvenuto ■ Gospodarska kriza in sindikalna enotnost osnovni temi razprave RIM, 28. — Z uvodnim poročilom glavnega tajnika Giorgia Benvenu-ta se bo začel jutri v Bologni 7. vsedržavni kongres sindikalne zveze UIL. Kongresa se bo udeležilo 950 delegatov, ki bodo obravnavali vprašanja, ki so jih člani sindikalne zveze UIT. nekaj mesecev zaporedoma na 3.760 skupščinah krajevnih in strokovnih organizacij že temeljito proučili. Iz teh skupščin je vodstvo sindikalne zveze UIL sestavilo osnovne točke za razpravo na kongresu. Benvenutovo poročilo se bo nanašalo predvsem na analizo obstoječega političnega in gospodarskega položaja v državi, Evropi in v svetu. Posebni ■ poudarek bo Benvenuto dal vprašanju odnosov med Sindikatom in državno upravo in med sindikatom in pravicami državljanov. Poleg tega bo Benvenuto dal iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiMiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiMiiiiMiiiiiiiiiii PRED ODHODOM PAJETTE, MACALUSA IN BUFALINIJA V MOSKVO KPI odklanja vsako izobčevanje Carrillo: Objavili bomo v celoti članek revije «Novoje vremja» RIM, 28. — Deleyacija KPI, ki jo sestavljajo predsednik komisije CK KPI za mednarodne ojinose Gian Carlo Pajetta ter člana direkcije E-manuele Macaluso in Paolo Bufalini, bo jutri odpotovala v Moskvo, kjer bodo že dalj časa programirani pogovori s predstavniki CK KP SZ. V razgovoru s časnikarji je vodja delegacije Pajetta pojasnil, da še sam ne ve, s kom se bbdo pogovarjali, vendar ni nobenega dvoma — je dejal — da bo odposlanstvo KPI skušalo onemogočiti nadaljnje zaostrovanje v odnosih, čeprav namerava trdno in odločno (uporabil je izraz «ljubosumno*) braniti samostojnost italijanske partije. Nobenega dvoma ni, da bo v o- spredju pogovorov v Moskvi tudi polemika, ki jo je sovjetsko vodstvo začelo proti «evrokomunizmu». Formalno je sicer bil tarča napadov tajnik KP Španije Santiago Carrillo, vendar je polemika naglo prešla meje navadnih dvostranskih odnosov in zajela celotno evropsko delavsko gibanje. Zadržanje sovjetskih voditeljev so že obsodili predstavniki KPI («Unita» danes objavlja uraden odgovor KPI uredništvu revije iiiii»'iiiiiiiMiMitiiiiiiiiiiiiiiiilniiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiufmiiiiimiMiiii»niiHiiiiiiiiifiiiiiiimiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Rimu demonstracija proti nasilju V Rima je bila. včeraj velika demonstracija proti nasilju, ki so jo priredili partizansko združenje in sindikati s sodelovanjem političnih strank KPI, PSI. KD, PSDI in PRI. Na trga pred kolosejem so množici spregovorili sindikalist Macario, podpredsednik poslanske zbornice Martotti in Giorgio Atnendola, ki je govoril v imenu rim-........ , »kih partizanskih združeni nisti, vendar se ne mara vključevati v polemike, ki zadevajo druge partije. Gotovo je, da uradni odgovor KPI preko stolpcev Unnta» pomeni «po-potnico» Pajetti, Macalusu in Bufa-liniju na poti v Moskvo. Glasilo KPI poudarja najprej, da je mogoče razumeti napad revije *Novoje vremja» kot napad na tnačela ev-rokomunizma», čeprav teh načel ni nihče kodificiral, tudi zato ne, ker mevrokomunizemi) ne ustvarja nobenega novega operativnega centra v okviru mednarodnega delavskega gibanja, kajti ustvarjanje takih «cen-trov» bi bilo v diametralnem nasprotju z načelom popolne samostojnosti vsake komunistične partije. Res pa je, dodaja «Unit&», da so tajniki nekaterih zahodnoevropskih partij že podpisali nekatere skupne izjave, ki vsebujejo omenjena načela. Izrazi, ki jih uporablja revija «No-voje vremja» so tanahronistični*. posebno še, ko opisujejo odnose med vzhodno in zahodno Evropo. Kar pa KPI noče nikakor sprejeti in ne bo sprejela je «ton izobčevanja*, ki preveva polemiko s Santiagom Carrillom. Pri tem se glasilo KPI sklicuje (z očitnim namenom priklicati jih v spomin sovjetskim voditeljem) na dokumente berlinske konference komunističnih partij, kjer je izrecno poudarjena samostojnost vsake partije in načelo nevmešavanja v notranje zadeve. Glede razpleta polemike med KP SZ in špansko partijo velja še za beležiti dejstvo, da je Santiago Car rillo v Madridu napovedal, da bo KP Španije dala natisniti v celoti članek revije «Novoje vremja» in odgovor CK KPji in dala to gradivo na razpolago širokim množicam članov, simpatizerjev in drugih, ki kakorkoli sledijo politiki KPŠ. želeli bi», je polemično dodal Carrillo. *da bi tudi sovjetski komunisti naredili išto in torej končno seznanili svojo javnost s. tem, kar mi trdimo». vrsto predlogov, kako začeti reševati vprašanje brezposelne mladine in žensk, kako doseči polno zaposlitev, obrazložil bo načrt o ozdravitvi gospodarstva in perspektive razvoja ter dal predloge za preureditev davčnega sistema. Na kongresu bodo predložili tudi nekaj zanimivih vprašanj glede notranje ureditve sindikalne zveze, ki je sedaj deljena na večino in opozicijo. Med predkongresno razpravo na krajevnih skupščinah je prišla do izraza želja po največji enotnosti v vseh sindikalnih strokah in v vodstvu sindikalne zveze ter so v tem smislu izglasovali tudi veliko število enotnih resolucij. Nekateri sindikalisti so poudarili, da bo ta enotnost, ki je bila izražena na bazi, eden osnovnih predmetov razprave o organizacijski strukturi sindikalne zveze. Sindikalna zveza UIL ima v svojih vrstah sindikaliste in člane, ki pripadajo socialistični, socialdemokratski in republikanski stranki. Sedaj imajo v zvezi večino socialisti in socialdemokrati z Benvenutom na čelu, republikanci, ki jjh vodi bivši glavni tajnik Vanni, pa so v opoziciji. Zato bodo tri omenjene stranke poslale na kongres svoje delegacije pod vodstvom najvišjih strankinih voditeljev. Alžirija zaprosila za udeležbo na beograjskem sestanku o evropski varnosti BEOGRAD. 28. - Beograjski pripravljalni sestanek se je danes nadaljeval z razpravo o treh predlogih za dnevni red jesenskega glavnega zasedanja o vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja. Udeleženci sestanka v jugoslovanskem glavnem mestu so bili danes seznanjeni tudi z željo Alžirije, da bi sodelovala na srečanju o vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja v Beogradu. Alžirsko zunanje ministrstvo je s posebno noto o tem obvestilo jugoslovansko tajništvo za zunanje zadeve * prošnjo, da to noto posreduje udeležencem beograjskega sestanka. Jugoslovansko zunanje ministrstvo je alžirsko noto posredovalo izvršnemu sekretariatu beograjskega sestanka, leta pa udeležencem sestanka. Kot se je zvedelo, alžirsko zunanje ministrstvo ugodno ocenjuje helsinško listino o urejanju vprašanj evropske varnosti in sodelovanja in se zavzema, da bi tudi Alžirija sodelovala pri razpravi o teh vprašanjih. VLADO BARABA* BEOGRAD. 28. — V predsedstvu zveze komunistov Jugoslavije sta se danes pogovarjala tajnik v izvršnem komiteju ZKJ Aleksandar Grličkov in član izvršnega komiteja britanske komunistične partiip Jack W(«iis Med daljšim pogovorom, ki ga uradno označujejo kot prijateljskega, sta razpravljala o razmerah v komunističnem in delavskem gibanju in tudi o položaju na svetu sploh. Grličkov in Woidis sta izrazila tud željo in potrebo po nadaljnjem razširjanju in bogatenju odnosov med zvezo Komunistov Jugoslavije t in komunistično partijo Velike. Britanije. [NOTNA RESOLUCUA KD, KPI, PSI. PSDI, PRI IN PII Občinski svet ostro obsoja fašistično nasilje in zahteva ustrezne ukrepe Odobren sklep glede dozidav in nadgradenj v kraških vaseh Demokratični Trst ne more in ne sme več prenašati fašističnega nasilja ter dopuščati, da bi prevratniške sile še naprej ogrožale mimo sožitje ter demokrat;čni red To je na sinočnji seji občinskega sveta poudaril župan Spaccini. ko je prebral enotno resolucijo ki so jo odobrili svetovalci KPI. KD, PSI. PRI. PSDI in PLI (prot; so seve da glasovali misovci, vzdržala pa sta se predstavniki DN in neodvisni svetovalec D'Antoni). Občinski svet ostro obsoja naši lje in vse dosedanje izgrede, ki prihajajo v glavnem s strani skrajne desnice, ter obvezuje župana in občinski odbor, da ukreneta vse potrebno, sporazumno s krajevnimi organi in organizacijami vključenimi v Enotnem odboru za zaščito vrednot odporništva, zato da bodo pristojni organi hitro in čimbolj ko-ordiniraro nastopali, da preneha nasilje, krivci pa se predajo sodnim oblastem. Na sinočnji seji je tržaški občinski svet končno odobril sklep, ki daje »avtentično Interpretacijo« zadevnega člena starega občinskega regulacijskega načrta o kraških vaseh. Sklep je orisal odbornik De Luca, ki je pojasnil, da na osnovi te interpretacije (potrebne za nadaljnje delo občinske gradbene ko- misije, ki je doslej zadevne prošnje zavračala) bodo v kraških vaseh možne dozidave, prezidave in iudi nadzidave, ki ustrezajo osnovnim zahtevam »kraške gradbene tipologije«. Že sedaj ima gradbena komisija več kot deset takih prošenj in’ ni izključeno, da jih bo v bodoče še več, kajti mnogo je Kraševcev, ki bi znotraj vasi želeli razš:riti, dozidati ali prilagoditi vse dele svoje hiše višini osnovne gradnje. 1 De Luca je izrecno poudaril, da je občinska uprava s tem hotela u goditi zahtevam kraškega prebivalstva ter nekaterih občinskih svetovalcev, ki so m sprožili na eni iz med zadnjih sej (demokristjan Verza in predstavnik SSk Dolhar). V razpravo je krajše posegel svetovalec Wi!helm (KPI), ki je povedal, da bodo komunisti podprli ta sklep, čeprav pozno rešuje vprašanje, ki bi ga lahko rešili še pred šestimi leti in bi tako ne »zamrzni li» urbanist enega razvoja kraških vasi in tamkaj živečega slovenskega prebivalstva. Slovenci na Krasu še vedno terjajo svojemu gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju ustrezajoče urbanistične norme, ki naj premostijo škodo, m jim je bila1 prizadeta z restriktivni- mi interpretacijami regulacijskega načrta. Sklep je nato z zadovoljstvom podprl tudi svetovalec KD Verza. Odobren je bil soglasno. Občinski svet je nato odobril re solucijo, s katero pooblašča odbor, da uredi oddelek za davke in pristojbine ter ga usposobi za učinkovito ugotavljanje davčnih utaj, do jeseni pa naj pripravi osnutek pravilnika za ustanovitev davčnega sveta. Pred zaključkom seje je občinski svet z večino glasov (vzdržali so se svetovalci KPI in PSI) odobril predlog o pobratenju Trsta z brazil skim mestom Santosom. IIIMIIIMIIIItItlllllllllHIIIIIiniMlltlllllllllMIliriltlllllimUllllltimMHtllllllllHIIIIIIIIIIttMttIMHIIlillIlIlllIlIHi UGOTOVITVE GOSPODARSKEGA ODBORA SKGZ DEŽELNI URBANISTIČNI NAČRT: POMANJKLJIV IN NEDOSLEDEN VČERAJ PODPIS POGODBE Miljska ladjedelnica bo zgradila 5400-tonski trajekt za Tržaški Lloyd Enoto bodo izročili v roku 16 mesecev - Trajekt bo povezovat italijanske in jugoslovanske lake na Jadranu VELESEJMU SE IZTEKAJO ZADNJE URE Drevi ob 23. uri zaključek 29. mednarodne prireditve KPI o ponedeljkovih neredih v Trstu Odbor je odobril dokument s pripombami k deželnemu načrtu - Ocena gospodarske konference Gospodarski odbor Slovenske kul-tumo-gospodarske zveze je na včerajšnji seji v Trstu, po daljši razčlenjeni razpravi, sprejel stališče glede deželnega urbanističnega na črta. Diskusija je potekala na osnovi okvirnega dokumenta, ki je sad dela komisije za prostorska in urbanistična vprašanja, ki deluje v okviru odbora. Sprejeto stališče bo gospodarski odbor SKGZ predložil deželni upravi. Dokument predvsem ugotavlja, da je bil načrt izdelan brez predhodnega posvetovanja in sodelovanja z družbenimi komponentami. Slovenci pa v njem sploh nismo omenjeni. To je privedlo, da niso bili upoštevani specifični problemi in značilnosti de žele, kot obmejne dežele s specifično funkcijo, ki naj bi jo vršila v sklopu širšega, tudi mednarodnega prostora. Velik problem predstavlja vzpostavitev gospodarskega in teritorialnega ravnotežja med razvitimi in nerazvitimi predeli naše dežele, v prvi vrsti Beneške Slovenije. Slovenci vidimo vizijo rešitve tudi ob nedavno podpisanih osimskih sporazumih, v vseh aspektih. Z odpiranjem meje, s pretakanjem ljudi, blaga in idej bo še ojačena mednarodna vloga dežele, zaradi česar bo potrebno pristopiti tudi k inovacijskim metodam gospodarskega in teritorialnega planiranja. Dokument odbora se poleg določenih problemov širšega .značaja dotika tudi nekaterih bolj specifičnih vprašanj, kot so komprenzoriji, varstvena področja, standardi in drugo. V drugem delu seje je bil govor o gospodarski konferenci, ki je bila prejšnji teden v Trstu. Mnenje od bora je, da je prišlo do rahlih pozitivnih premikov. Kot edina možna rešitev je bila nakazana potreba po odprtju proti naravnemu zaledju in po čimširšemu sodelovanju z Jugoslavijo. Splošna ocena je bilat da je bila dosedanja gospodarska politika neprimerna in zgrešena in rešitev je bila nakazana v potenciranju industrije in terciarnega sektorja, seveda ob tesnem povezovanju z zaledjem. Na konferenci so posegli tudi predstavniki Slovencev, ki so iznesli stališča slovenskih organizacij ter so nakazali možne rešitve. Žal pa niti tokrat ni bilo poskrbljeno za simultano prevajanje. s.k. Tajništvo tržaške federacije KPI je v zvezi z neredi, do katerih je prišlo v ponedeljek, v tiskovnem poročilu izrazilo solidarnost z meščani, ki so se do naključju znaš’i sredi neredov in zaskrbljenost zaradi ustvarjanja vzdušja napctosli v mestu. KPI ugotavlja, da je ne dopustna prisotnost oboroženih fašistov na mestnih ulicah izzvala skupine pobalinov tako imenovanih avtonomističnih organizacij, ki so z neupravičenimi nasilnimi dejanji še povečali napetost po škvadn-stičnih napadih v zadnjih tednih. Komunisti zato ponovno pozivalo vse demokratične in antifašistične, sile k enotnemu nastopu v zahtevi, da oblasti zatrejo fašistično nasilje in nasilje tistih, ki, kot kaže, izko ristijo vsako prložnost za izraze nestrpno.su, ki terjajo nujen poseg varnostnih organov. Večina dijakov uspešno opravila malo maturo Včeraj so na naših nižjih srednjih šolah objavili rezultate zrelostnih izoitov. Velika večina naših dijakov se je letos kar najbolje o drezala, saj je iz podatkov, ki jih imamo na razpolago, razvidno, da je b’l samo en dijak odklonjen. Na nabrežinski srednji šoli Igo Gruden je opravilo maturo 36 dijakov, na kriški šoli 6, na proseški šoli Fran Levstik 26, na openski šoli 40, na dolinski šoli 35, na srednji šoli I-van Cankar 32 in na srednji šoli Ciril in Metod je uspešno opravilo fnaturo 30 dijakov, medtem ko točnih podatkov iz rojanske šole nam ni še uspelo dobiti. Imena vseh maturantov pa bomo objavili v naslednjih dneh. Jutri, 30. junija, zapade rok za vpis otrok v prvi razred osnovne šole in to samo na posameznih šolali, kajti didaktična ravnateljstva bodo sprejemala vpisovanje vse do konca počitnic. Starši, pohitite z vpisom otrok v slovenske šole. Včeraj je bil v Trstu dosežen sporazum, na podlagi katerega bo ladjedelnica Alto Adriatico v Miljah zgradila trajekt za prevažanje blaga za Tržaškj Lloyd. Pogodbo sta podpisala delegirani upravitelj Tržaškega Lloyda Lacalamita in predsednik družbe CAA Broggi. Trajekt bo vrste roli on-roil off in bo lahko sprejel na krov do 250 kontejnerjev ter večje število tovornih vozil. Prevažal bo tucii osebne avtomobile, in sicer okrog 100, in bo opravljal po 50-krat na leto progo Trst - Koper - Reka - Ravenna - Ancona - Šibenik - Ploče - Bari - Bar - Dubrovnik - Trst. Gre za 5400 tonsko enoto, ki jo bodo v miljski ladjedelnici zgradili v roku 16 mesecev. DANES V MILJAH Okrogla miza o problemih Slovencev V okviru praznika komunističnega tiska, ki ga prireja miljska sekcija KPI, bo danes ob 19.30 v dvorani «Lo Squero» zanimiva okrogla miza na temo »Problemi in perspektive slovenske manjšine v Italiji«. Ob 20. uri pa bo na Trgu Marconi celovečerni koncert mladinske godbe od Korošcev, današnji spored pa se bo zaključil s prikazom animaci je za otroke. NA TRŽAŠKI UNIVERZI Posvet o bodočem raziskovalnem centru Na tržaški univerz: je bila včeraj posebna seja, na kateri so razpravljali o univerzitetnih strukturah v naši deželi in o napovedani ustanovitvi posebnega središča za znanstvena in tehnološka raziskovanja. Središče naj bi uredili v okviru izrednih posegov za Furlanijo - Julijsko krajino, s katerimi se pravkar ukvarja poslanska zbornica. Srečanja so se udeležili deželni odbornik za šolstvo Mizzau, rektor univerze De Ferra, prefekt Molinari, župan Spaccini. svetovalec na predsedstvu ministrskega sveta Golti ter predstavniki ministrstev za znanstveno raziskovanje, zunanje zadeve, državne udeležbe, kmetijstvo in gozdarstvo ter javno vzgojo. Prisotni so bili tudi predstavniki Vsedržavnega sveta za raziskovanja ter nekateri docenti s tržaške univerze V zadnjih dneh se je vidno povečal dotok obiskovalcev - Pred za prtjem tradicionalni pozdrav predsednika sejemske ustanove Na tržaškem velesejmu, ki se bo zaključil danes, se je včeraj dopoldne zbralo okrog 200 »mojstrov dela» iz vseh štirih pokrajin naše dežele, na posebnem posvetu na temo «Mojstri dola v sedanjem gospodarskem trenutku«. Posveta so se udeležili številni predstavni ki oblasti, med njimi dr. Camer-Iengo za prefekta, odbornik Ahate za tržaško občino, predsednik trgovinske zbornice Caidassi in dru ge osebnosti. Prisotne je v ime;m velesejem ske uprave pozdravil svetovalec Carlini. Uvodno poročilo z našlo vom «Trgovinska in industrijska vloga Trsta« je podal mojster dela Salvi, ki je prikazal razvoj tržaškega gospodarstva v času od leta 1830/40 do današnjih dni. Pri tem je osvetlil delež, ki so si ga zagotovili najbolj prizadevni operaterji z našega poaročja, ki so bili prav zaradi svoje delavnosti in privrženosti delu proglašeni za »mojstre dela«. S krajšim posegom je nato nastopil bivši vsedržavni predsednik združenja mojstrov dela ing. Petraroli. Po srečanju so 'si udeleženci skupno ogledali velese,jem. Včerajšnja kronika beleži tudi srečanje na temo «Telefonska na- | peljava pri obnavljanju starih in ■ pri gradnji novih stavb«. Na sre- ■ iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiHfiiiiiHiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii S SOGLASNIM PRISTANKOM DEŽELNE SKUPŠČINE Izglasovan Štokov zakon o namestitvi Slovencev v zemljiškoknjižnih uradih Čanju, ki ga je organiziral tržaški sedež telefonske družbe SIP je spregovoril ravnatelj ing. Cavazzo-ni, ki je med drugim naglasil, da se danes v vse nove stavbe vgra juje »centralizirana« telefonska napeljava, medtem ko je še pred 15 leti veljalo, da je bila za vsakega novega naročnika potrebna posebna napeljava. Telefonija hoče z drugimi besedami ohraniti korak z razvojem, kakor ga ohranjajo na primer »centralizirana« antena za televizijo, »centralizirana* topla voda v večjih stanovanjskih blokih in dvigalo. Popoldne so si ogledali velesejem člani Italijanskega združenja izvedencev s področja elektrotehnike in elektronike. Med drugim so si na upravi velesejma ogledali načrte za preureditev nekaterih paviljonov. Dela se bodo začela že v juliju in bodo najprej zajela paviljone vzdolž Rossettijeve ulice. Še danes si torej lafiko ogledamo velesejem, in sicer od 16. do 23. ure. Pričakovati je, da bo tudi danes obisk zelo živahen, kakor je bil včeraj, ko je na sejmišče stopilo okrog 10,000 ljudi, še večji naval pa ie bil v soboto in nedeljo. Malo pred zaprtjem bo predsednik sejma prof. Faraguna pozdravil prisotne po zvočnikih, ki so name ščeni v paviljonih in na odprtem razstavnem prostoru. V VOJAŠNICI PRI SV. SOBOTI Policija preiskala avto prof. Gactana Perusinija Svet izglasoval še tri druge zakonske norme ■ Nove možnosti za razvoj tržiškega obrata Nest-Pack IniiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiHiiiiimiiiiiiiiitduiiiiiiiiiiiiiiMmiimimiiiiiitiinimiiiHimiimMiHimiimnimfuiMiMiuiuiiHiiaiiuuuHHiHHHnnn NADALJUJE SE PROCES PROTI DEMETRIU CAMP0LU Sodniki dvakratna kraju zločina Gertrude VVatzer potrdila podobnost med Campolom in človekom, ki ga je videla 24. februarja 1974 Med včerajšnjim ogledom v Ul. Muraglione: levo predsednik Maltese, desno, ob karabinjerju, obtoženec Carripolo Deželni svet je na včerajšnji seji sog'asno sprejel zakonski osnutek, ki predvideva vključitev osebja s popolnim znanjem slovenskega jezika v zemljiškoknjižne urade na območjih, kjer prebiva slovenska manjšina. V svoji obrazložitvi, je predlagatelj zakonskega osnutka dr. Drago Štoka (Slovenska skupnost) naglasil, da gre pri zemljiških knjigah za juridično inštitucijo. ki se zelo pobliže nanaša na vsakdanje življenje prebivalstva, zlasti slovenskega prebivalstva, ki je lastnik večjega dela zemljišč v tržaški. goriški in deloma v videmski 'pokrajini. V pričakovanju — je na daljeval Štoka — da bo država iz dala Specifične zakonske norme v rveži z rabo slovenščine, je deželna u-prava dolžna poskrbeti, da bo v zemljiškoknjižnih uradih na razpolago tudi osebje z znanjem slovenskega jezika, saj so zapisi v številnih primerih v slovenščini. Zakon sestoji iz enega samega člena, ki spreminja "člen 5 dosedanjega deželnega zakona o poslovanju zemljiškoknjižnih uradov (zak. štev. 56 z dne 30. novembra 1972). Popravki uvajajo kot pogoj za namestitev dela osebja zemljiškoknjižnih uradov poznanje slovenskega jezika, ki ga bo treba dokazati bodisi s spričevalom ustrezne slovenske šole, bodisi s posebnim izpitom. Na seji je skupščina sprejela še tri druge zakone, in sicer tudi te soglasno, tako da prave razprave v dvorani pravzaprav ni bilo. Prvi izmed sprejetih zakonov se nanaša na poslovanje otroških jasli, drugi uva ja pravila za izplačevanje finančnih prispevkov za gradnjo novih šol, tretji pa podaljšuje službeno dobo predstavnikov krajevnih uprav na področju, ki ga je prizadel lanski potres. V prvem delu seje je podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo in trgovino Stopper na u-strezno vprašanje komunističnega svetovalca Zorzenona pojasnil, da je tr-žiška tovarna Nest-Pack, ki pripada industrijski skupini Solvay, prešla pod okrilje novo nastale družbe Solvay-Alkor (pri Solvayu je prisoten belgijski, pri Alkoru pa zahodnonemški kapital), obrat pa bo upravljala posebna družba »Adriaplast« s sedežem v Tržiču. Ker se bo nova družba pri plasiranju svoje proizvodnje oslanjala na razpečevalno mrežo, s katero razpolaga družba Alkor s sedežem v Muenehnu, je upravičeno pričakovati, da ho njena proizvodnja v prihodnje znatno narastla. Obrat izkorišča danes svoje zmogljivosti v razmerju le 75 od sto. v prihodnje pa naj bi se delež znatno dvignil. Konkretno računajo, da bo poslovni promet trži-škpga obrata v letu 1978 dosegel 20 milijard lir, medtem ko je znašal lansko leto 12 milijard. • Drevi ob 19. uri se bo na sedežu v Ul. Foscolo 7 sestala rajonska kon-zulta za Staro mitnico. Razpravljala bo o osnutku pravilnika za decentralizacijo. Ing. Manlio Lippi novi predsednik GMT V okviru občnega zbora delničarjev je upravni svet družbe Grandi Motori Trieste včeraj imenoval za novega predsednika družbe ing. Maniia Lippija, ki bo hkrati prevzel tudi posle delegiranega upravitelja. Ing, Lippi bo na pred sedntškem mestu nadomestil ing. D’Agoi:tinija, ki je odstopil po svojem imenovanju za glavnega ravnatelja «Finmeccanice». Ing. Lippi je bil doslej glavni ravnatelj »Ital-cantieri« in bo še naprej ostal v upravnem svetu te družbe. • Poštna uprava sporoča, da bodo 1. julija stopile v veljavo nove poštne vizitke po 120 lir, ki bodo nadomeščale tiste veljavne 45 lir, ki so jih pred časom ukinili z ministrskim odlokom. Vsakdo, ki bi rad zamenjal stare poštne dopisnice naj to čimprej stori na 'iftftlmh uradih.1 V ponedeljek, 27. junija, je na triaški univerzi diplomirala iz klasične filologije MAJDA ARTAČ z Opčin Doktorat je dosegla z odliko in pohvalo. Iskreno ji čestitajo prijatelji in kolegi. PONOVNA NESREČA V TEM MESECU NOČNA TRAGEDIJA NA NABREŽJU: TOVORNI VLAK POVOZIL MOŠKEGA istovetnosti žrtve še niso ugotovili - Mlad Tržačan, ki je verjetno prisostvoval strahoviti nesreči, umrl med prevozom v bolnišnico zaradi srčne kapi Dva moška sta včeraj ponoči izgubila življenje v dokaj nenavadnih okoliščinah. Prvega je na nabrežju povozil vlak, drugi pa je umrl zaradi srčne kapi ob pogledu na razmesarjeno truplo. Okoli 3.45 je nekdo anonimno obvestil po telefonu karabinjerje, da je na nabrežju razmesarjeno truplo. Na kraj sta nemudoma prihiteli dve izvidnici, kmalu nato pa kapetan Mengotti iz vojašnice v Ul. Hermet. Poklicali so tudi reševalce Rdečega križa, vendar pa je dežurni zdravnik lahko samo izdal potrdilo o smrti. Prizor na nabrežju je bil grozen in že iz lege trupla so karabinjerji z lahkoto razbrali dinamiko nesreče. Moški, ki ga še niso identificirali, je verjetno hotel čez tračnice med dvema vagonoma ali pa se je hotel peljati proti Staremu prista- Sodni zbor porotnega sodišča sc je včeraj kar dvakrat, popoldne in zvečer, podal na kraj zločina v Ul. Muraglione. Popoldne so si sodniki ogledali stanovanje, v katerem je živela Norma Ca vali a ris vd. Monaro in preverili okoliščino, če je mogoče od zunanje strani zapreti okna. Ko je Campoio prvič priznal umor ,je namreč deial. da jc zbežal skozi okno in ga zaprl od zunanje strani. Popoldanski ogled je bil zelo kratek: omeniti na je še treba, da je Campoio takoj po prihodu na krai zločina izjavil: »Danes sem drugič na tem mestu. Doslej me je enkrat pripeljala policija«. Večerni ogled pa je bu namenjen preverjanju izjave priče Gertrude Watzer, ki je edina videla beža i morilca iz hiše zločina in ga je na sodišču precej podrobno opisala. Si noči so v Ul. Muraglione izključili razsvetljavo in ustvarili pogoje, ki so v č:m večji meri ustrezali vidlji vosti ob uri zločina. Iz hišice, v ka teri je stanovala Cavallarinova, je najprej pritekel mlad policist, nekaj minut za njim Campoio, in nato še en policist. Watzerjeva ni i-mela dvomov. »Dni i je bi najbolj podoben človeku, ki je tekel mimo tistega večera,« je rekla: pripomnila je še, da je imel tudi tretji široka ramena. Medtem ko sta oba policista stekla po točno določeni trasi, to je za vogal v Ul. Ponzianino, je Campoio stekel naravnost, se zaustavil pred skupino agentov javne varnosti, ki so obkolili področje, se obrnil in stekel nazaj proti hiši v Ul. Muraglione, kjer sta ga dva policista ponovno vklenila. Na prvi pogled je sicer zgledalo, da je hotel zbežati, vendar pa je bil vsak poskus bega nemogoč zaradi velikega števila agentov javne varnosti. Včeraj dopoldne pa se je nadaljevala sodna obravnava, na kateri so zaslišali nekaj prič in policijske funkcionarje, ki so vodili preiskavo. Proces se nadaljuje danes z zasl: šanjem zadnjih prič in psihiatrov, katerim je sodišče zaupalo dodatni pregled Campola. Občina Dolina — vodovodna služba — opozarja, da se v poletnem času uporaba vode z.nHlno poveča in se zaradi suše njena, dobava z-manjša. Da preprečimo nepotrebno pomanjkanje vode pozivamo uporabnike, naj v poletnem času zmanjšajo uporabo vode, posebno pri zalivanju vrtov, pra uju avtomobilov in podobno. GOSPODARSKA ZBORNICA SR HRVATSKE in GOSPODARSKA ZBORNICA SR SLOVENIJE vabita cenjeno občinstvo na ogled raznih jugoslovanskih izdelkov za osebno potrošnjo, ki bodo razstavl|eni na 29. MEDNARODNEM TRŽAŠKEM VELESEJMU ŠE DANES, 29. JUNIJA 1977 V Palači narodov: prehrambni proizvodi, tekstilni in usnjeni izdelki, okrasni predmeti, izdelki ljudske umetnosti, kristal, knjižni sejem itd. Na lesni razstavi: pohištvo Naše gastronomske specialitete, vina in druge pijače so Vam na razpolago na terasi paviljona pri glavnem vhodu na velesejem Organizacijski odbor za tržaški velesejem 1977 Gospodarskih zbornic SRH in SRS nišču. Nesreča se je pripetila okoli 3.30, to je ob uri ko vozi iz Novega v Staro pristanišče vlak št. 53851, v višini pomorske postaje, ko je še neznan moški padel na tračnice med drugim in tretjim vagonom. Kolo mu je odrezalo levo roko, nakar je ob tračnicah vidna krvava sled vse do pristaniškega poveljstva, kjer je ležalo obglavljeno truplo. Strojevodja in pomožno osebje na Včeraj so agenti znanstvenega od delka tržaške kvesture natančno preiskali avto prof. Gaetana Peru-sriija, ki so ga predsinočnjim pripeljali v policijsko vojašnico pri Sv. Soboti iz 'Benetk, kjer so ga na Trgu Roma parkirali še neznani morilci. V avtomobilu so našli Pe- rusinijevo torbico in denarnico ter skoraj vse predmete, ki so jih po grešali po preiskavi v stanovanju v Ul. Colonna, kjer so 14. t.m. odkrili truplo umorjenega univerzitetnega profesorja. V prtljažniku so našli nedotaknjene nekatere predmete, ki jih je Perusini kupil v soboto, 11. t.m, v Gradežu ter precej knjig. Odkrili so tudi nekaj prstnih odtisov, ki jih bodo v prihodnjih dneh verjetno poslali v elektronski center Criminalpol na notranjem ministrstvu, kjer imajo popoln arhiv prstnih odtisov. Danes pa bo sku rina tržaških preiskovalcev pod vodstvom podčastnika Luonga odpotovala v., Benetke, kjer se bo sedaj, po najdbi avtomobila, nadaljevala preiskava. Šolske vesti Vpisovanje učencev v prvi razred osnovne šole na Opčinah bo v šolskih prostorih od 9. do 12. ure vsak delavnik do 30. junija. Razstava ročnih del in likovnih izdelkov na srednji šoli Ivan Cankar bo odprta vsak dan od 9. do 12. ure do 30. junija 1977. AVDITORIJ AVDITORIJ Danes ob 20.30 Goldonijeva ^ medija »Antikvarjeva družina« v vedbi Teatra Slabile. Rezervacije P4 osrednji blagajni, Pasaža Protti. FESTIVAL OPERETE Pri osrednji blagajni v Pasaži (tel. 36372) so v prodaji vstopnice ! prve predstave tradicionalnega stivala operete«, ki zaobjema letos “J lo Lombarda in Ranzata «Cin-Ci-L*J Straussov »Sogno di un valzer« in 1 brahamov «Ballo al Savoy». Kino M1RAMARSK1 PARK »Luči in zvok1 tli Predstavi: ob 21.30 »MaKimilian1^ Mexico emperoris tragedy» (v ščini); ob 22.45 «11 sogno imperij,8 di Miramare« (v italijanščini). fyu voz z motornim čolnom od pon'1' Audace do grljanskega portiča °tT 20.20 in 21.50). Po predstavi iz t ljanskega portiča dva povratka-Ariston Poletni kino ob 21.30 cerchio«. Režija Gianni Mine®^ Prepovedan mladini pot 14. leton Mignon 16.30 «L’ultima orgia del telje zo Reich«. Prepovedan mladini P® 18. letom. Barvni film. Nazionale 16.30 «Crescete e moOTl catevi«. Raimond Pellegrin, fT*! gj, cesca Romana Coluzzi. Prepoved* ^ mladini pod 18. letom. Barvni ;P tli. Grattacielo 16.30 «L'ala o la cosci*1 gv Louis De Funes. Barvni film. Jtn Fenice 16.30 «La corsa piti pazza mondo«. Raul Julia in Norman 8UW ton. Barvni film. pt Evcelsior 16.30 «11 pianeta proibit® lo Znanstvenofantastični film. Ve Eden 17.00 «Tre donne«. Barvni bi-Ritz 16.00 «Lettere ad Emanueli®1 t>f Prepovedan mladini pod 18. leto" In Barvni film. 1* Aurora 17.00 «11 mondo dei sen®*'Dr Prepovedan mladini pod 18. leto" Dl Capitol 17.00 «11 giustiziere«. G. K8"1' nedy. Barvni film. ^ Crlstallo 16.30 «Liebes Lager«. K3 * Koenig, Ronny Coster. Prepoved* mladini pod 18. letom. Barvni fdtjtč Moderno 16.30 «Salty — 11 cuccp del mare«. Barvni film. n Filodranimatico 16.00 «Gola profon<: j/ nera«. Prepovedan mladini pod 1 letom. Barvni film. Ideale 16.30 «Zanna bianca — II cl' ciatore solitario« .Robert Wood, " j" dro Sanchez. Barvni film. Impcro 16.00 »La conquista del WeS”f' Režija John Ford. Barvni film. Radio 15.30 »La notte dei morti venti«. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. Ijc Viltorio Vcneto 17.00 »So sparvieNj Jean Paul Belmondo. Barvni Astra 16.30 «Incredibile viaggio venje 1'ignoto«. Barvni film. ^ Volta (Milje) 17.00 «Sandok — % montagna di luce«. Richard Har"n; son. Barvni film. J Izleti SPDT prireja v nedeljo. 3. julil za starejše planince, avtobusni na Slavnik. Odhod avtobusa za R®^ Iti do Markovščine je ob 8.10. Zbiral'*’ je na glavni avtobusni postaji ob uri ali pa ob 9.30 v Markovščl11 Povratek na Kozino v večernih urab-SPDT prireja dne 8., 9. in 10. ju^j za učence tretjih razredov nib" šole in za višješolce avtobusni na Triglav. Vpisovanje je na sed®' ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 do c> trtka, 30. junija. Včeraj-danes Danes, SREDA, 29. junija PETER in PAVEL Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58. — Dolžina dneva 15.40. — Luna vzide ob 19.04 in zatone ob 3.45. Jutri, ČETRTEK, 30. junija EMILIJA Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 25 stopinj, na.inižja 18, ob 13. uri 25, zračni pritisk 1017,2 mb. ustaljen, vlaga 42-ods(otna, nebo malo oblačno, veter zahodnik jugozahodnik 8 km na uro, morje malo razgibano temperatura morja 21 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 28. junija 1977 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo p« je 16 oseb. UMRLI: 73-letni Paolo Pugliato, 67-letni Bruno Maionica, 76-letni En-rico Škabar, 92-letni Anton Pečar, 57-letna Alba Debiagio vd. Orlando, 80-letna Antonia Segulin por. Be-, vilacqua, 28-letni Hugh Galligan De-I smond, 68-letni Giuseppe Sulich, 85-letni Domenico Budicin, 76-letna Carmela Grabar, 78-letni Giovanni Curro, 80-letna Stefania Delusa vd. Pontel, 71-letna Olga Pieri, 59-letna Maria Canzianii por. Coretti, 46-let-na Anna Pettorosso por. Gabrieli. EBBP Namesto cvetja na grob Ma1"1: Ferman darujeta Nadja in Aleš tisoč lir za ŠD Sokol. V počastitev spomina pok. Vi«1 ma Fučke darujeta Lojzka in Škabar z Opčin 10.000 lir za 5 Bor. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tfU 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prof tel. 225-114: Božje polje • Zgonik: f' 225-596; Nabrežina: tel. 200-121: • ,,ij 1 sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-R ^ Milje: tel. 271-124. |; \ Alfredu Foraniitti vlaku se niso zavedli nesreče, kot so kasneje povedali karabinjerjem. Ponesrečenec je bil oblečen v rumena srajco in v zelene hlače. Pri sebi ni imel ne dokumentov ne denarja in bil je temne polti: močno zagorel ali morda mulat. To pa so tudi vsi podatki, kajti vlak je popolnoma izmaličil obraz, ki ga ni mogoče opisati. 'Približno tri četrt ure kasneje pa so morali reševalci Rdečega križa in karabinjerji ponovno poseči na nabrežju, tokrat v bližini ribarnice, kjer je ležal na tleh moški. Šlo je za 32-letnega Alfreda Foramittija iz Ul. Capuana 8, ki pa je umrl med prevozom v bolnišnico, po vsej verjetnosti zaradi srčne kapi. Možno je, da je bil Foramitti priča strahoviti nesreči in da je pogled na razmesarjeno truplo vzrok za nenadno smrt. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Er-ta S. Anna 10 (Kolonkovec), Ul. S. Cilino 36. (Od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. , NOČNA SLUŽBA I^EKARN (Od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet, št. 732-627. iS&Ši-ii BANCA Dl CREDITO Dl JRI ^STE TRŽAŠKA KREDITNA RANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FIL2MO. - '<3? TEČAJI VALUT V MILANU DNE 28. 6. 1977 Ameriški dolar: debeli drobni Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krOna Švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni Dinar: debeli drobni 881.50 855-" 1530." 350" 178.50 24." 370-" 52.1° 810" 350" 144,5° 195." 163." -27-" 27." 46." 46." menjalnica vseh tujih valut Nenadoma nas je zapustila naša draga sestra in teta VIKTORIJA ADAMIČ Po pogrebu naznanjajo žalostno vest sestra Otilija, nečaki Bo-ris in Srečko Žerjal, Jolanda Carli in Zvonka Marija De ton z dru-žinami. Posebna zahvala župniku Alojziju Zupančiču. Trst, 29. junija 1977 Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3 V GROPAJSKO . PADRIŠKI ŠOLI KAREL DESTOVNIK . KAJUH Prijetno potovanje okoli sveta ob letošnjem zaključku pouka Pohvalč so vredni vsi: nastopajoči, vzgojitelji in tehnično vodstvo L «To pa je bilo res prijetno po-jfotovanje okrog sveta. Ne bomo ga Jako zlepa pozabili* so dejali nekateri starši in ljubitelji naše mla Pne, ko so zapuščali v nedeljo ■Zvečer kinodvorano v Bazovici, W*jer je imela svoj zaključni šolski BSstop šola «Karel Destovnik Ka ijiuh» za Gropado - Padriče. ill In res je bila nedeljska šolska (Prireditev, s katero so se želeli pilarji te šole dostojno posloviti !°d letošnjega šolskega leta. izred lito doživetje’ za šolarje, za učitelje in seveda tudi za starše. Vsi bili presrečni in zadovoljni, da je tako lepo uspela in vsi so izrazili teljo, da bi jo lahko še ponovili ri posredovali tudi drugim, j Vedeti morate namreč, da je bijta nedeljska šolska prireditev čisto nekaj posebnega. Igro »Potovanje okoli sveta* sc namreč na ,t>isali sami. ob pomoči in podpori ‘Svojih učiteljic, sam' so v igri Judi nastopali, učiteljice so igro iti 'lese režirale in naštudirale, glasbeno opremo so pravtako same Pripravile, za tehnično vodstvo ce Jotne prireditve pa je poskrbel Silvester Ozbič. Nekaj takega res m J foogoče dostikrat' videti In če še 11 Pristavimo, da so v igri nastopali •Indijanci. Kitajci, Esaimi in črnci. Potem .je treba povedati, da so ■'Pridne in požrtvovalne mamice no-rtriagale pri šivanju in pripravljanju vseh teh kostimov, otroci sa-■Ui pa so se lotili scen in jih tudi (t uspehom pripravili in izdelali. 1 Igro «Potovanje okoli sveta* •borej napisali učene' sami (pod ■'skrbnim vodstvom zelo sposobnih in prizadevnih učiteljic Nede Predel, Fride Valetič. Božice Čuk in 1 Savice Grgič, potem pa so se motali vloge naučiti (in koliko vaj je ■li tičnega Življenja v naši pokrajini. Politični tajnik Marijan Terpin je nato podal obširno poročilo o delovanju SSk v zadnjem obdobju in Občinski odbor se še ni opredelil o upravi deželnega avditorija v Ul. Roma. Odborniki so preučili osnutek pogodbe deželne uprave kakor tudi nekatere predloge o razvoju dejavnosti v tej zgradbi zlasti u-metniških in kulturnih, kakor -tudi o gostovanjih Stalnega tržaške ga liledaiišča. Sklenil, so, da bodo ‘zbrali čimveč podatkov, preden se bodo dokončno odločili. Odborniki so veleblagovnici Stan da oddali za 18 mesecev v najem občinske prostore v UL Cadorna. (V njih prirejajo razstave in se stanke). S tem bodo omogočili podjetju, da zaključi preureditev svojih lokalov na Verdijevem korzu Ko so razpravljali r javnih delih, persooalu. storitvah. socialnem skrbstvu in izobraževanju so se opredelili za najem posojila v znesku 44 milijonov lir, ki ca bodo izročili upravi železnic. Sklep sodi v obveznosti do železnice, ki izhajajo iz gradnje podvoza v 0-glejski ulici. Odbornik' so sprejeli predlog prebivalcev «pri Madonnini*. naj osrednji del tega kraja, ki je občinska last. ne pozidajo, ampak ga ohranijo za občinske storitve. Ponovno bodo tiskali vodič po Gradu. Znova se bodo sestali v petek, da bi preučili urbanistična vprašanja ki se, pojavljajo pri spremembi urbanističnega načrta. Sklenili so tudi to. da se bo občin ski svet sestal v ponedeljek, 4. julija. Pobratenje med Doberdobom in KS Prvaeina Po zgledu nekaterih občin na Goriškem, ki so v zadnjem času navezale prisrčne prijateljske stike s kraji v SR Sloveniji, naj omenimo samo Krmin in štarancan, se tudi Doberdobcj pripravljajo na podoben dogodek. V nedeljo 18. julija bodo namreč v sejni dvorani KS v Prvačini podpisali Listino o pobratenju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo. S tem bo dolgoletno prijateljstvo med pre bivalcl obeh krajev, ki se je sko valo v letih vojne v skupni borbi proti nacifašizmu, dobilo še poseben pečat. Nedeljska slovesnost bo združena z bogatim kulturnim in športnim sporedom. Slavje se bo začelo že v soboto popoldne z revijo pihalnih godb, ki se je bodo udeležili tudi doberdobski godbeniki. V nedeljo zjutraj pa bo iz Doberdoba odšla na pot kolona avtomobilov, kj bo ponesla tudi štafetno palico. Od mejnega prehoda pri Mirnu pa jo bodo prevzeli mladinci iz Doberdoba in Prvačine. Kulturni spored se bo odvijal na prireditvenem prostoru na Mandar-ju. ki ga marljivi Prvačkovci že urejajo nalašč za to priložnost. Jeseni, najbrž že septembra, bo podobna slovesnost v Doberdobu. Marijan Sošol najboljši ribič Srečanje arheologov v Gorici I mednarodni vzorčni Tržaški velesejem URNIK: ob dolavnlklh od 16. do 23. ob sobotah In nodsljah od 10. do 13. • od 1(. do 24. VSTOPNINA: 1.000 lir (znlžono 600 lir) 17./29.iunij 1977 VHOD NA TRGU DE GASPERI 1 In * UL. REVOLTELLA V okviru tedna muzejev je bilo pred dnevi v palači Attems srečanje arheologov z obeh strani meje, ki so razpravljali o arheoloških najdbah v Posočju. Istega dne-so si gnitje ogledali arheološke zbirke v prostorih muzeja na goriškem gradu (na sliki) Prescernija, ki se je v petek, 24. t.m., smrtno ponesrečil blizu Nove Gorice. Preiskovalni organi pa še vedno niso objavili zaključkov preiskave o vzrokih nesreče. Mladi nasilneži prijavljeni sodišču V zvezi z roparskim napadom na 36-letnega Franca Bellettotija, ki se je dogodil v Tržiču prejšnji petek, so preiskovalci zaslišali 20-letnega Renza Ticinellija iz Tržiča ter štiri mladoletne prestopnike ix Tržiča. Ronk in Sredipolja. Omenjena skupina je Bellettotiju v Tržiču ukradla' listnico, potem pa ga še pretepla, tako, da se je moral zateči v bolnišnico po pomoč. Kino V nedeljo je bilo ob umetnih je j zerih pri Koprivnem tekmovanje vi ribolovu, katerega je pripravilo tam ' Gorica VERDI 17.15—22.00 »La segretaria*. Omella Muti in Philipe Leroy. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 »H tempo degli assassini*. M. Balsam. Prepovedan mladini pod 48. letom. Barvni film. MODERNISS1MO 17.00-22.00 »Attento sicario: Crow e in caccia*. E. O’Brian. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. CENTRALE 17.30-22.00 »Scorpio*. B. Lancaster in A. Delon. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. VITTORIA 17.30—22.00 »Amore allar-rabiata*. N. Davoli. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Tržiti PRINCIPE 18.00—22.00 »Amore ama-ro»s Lisa Gastoni. Barvni film. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Chi sa M lo farai ancora*. Catherine Den* vue. Barvni film. Aorti Gorica in okolica SOČA »Zakaj ubijaš fantič*, ameriški film ob 18.30 in 20.30. f SVOBODA «Zadnja predstava*, ameriški film ob 18.30 in 20.30. DESKLE »Zlato in whisky», ameriški film ob 19.30. kajšnje društvo ribičev. Zanimive j pobude se je udeležilo več kot 170 tekmovalcev z Goriškega. Prvo me : sto je zasedel komaj 14-letni Mari jan Sošol z Oslavja, ki je letos o-biskovai 3. razred nižje srednje šole »Ivan Trinko* v Gorici. Na sliki vidimo mladega zmago valca ob izročitvi pokala za njegov uspeh. Posvet o izobraževanju delavcev Drevi ob 20.30 bo v občinski knjižnici v Štarancanu posvet o številnih aktualnih vprašanjih izobraževanja delavcev. Za posvet je dala pobudo občinska uprava, poleg domačih društev in krožkov pa se ga udeležuje tudi goriška zadruga »Srečanje - Incontro*. Včeraj-danes • Z božanjem zapadlosti roka za predložitev davčnih prijav bodo uradi finančnega nadzomištva odprti danes in jutri od 8.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure. Jutri pogreb 17-letnega Enrica Prescernija Jutri popoldne bodo v Tržiču po kopali 17-letnega dijaka Enrica lz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Cinzia Gimona. Luca Agresti, -David Agostini, Ni-cola Bortolus, Elena Marassi. UMRLI SO: 56-letni delavec Ar-mando Braini, 69-letna gospodinja Luigia Čubej r. Humar, 82-letna upokojenka Vittoria Bazzara vdova Centis. OKLICI: Učiteljica Annamaria Brondani in pravnik Luigi Mene-ghini. uradnica Gemma Tedesco in trgovski pomočnik Sergio Carollo, študentka Maria Rosana in sodnij-ski uslužbenec Francesco Biagio Nastasi, delavka Aviana Figar in delavec Guerrino Kovic, učiteljica Juanita Garaventa in učitelj Gian-carlo Pellis. POROKE: delavka Sandra Pieri in trgovski potnik Lucio Zorzenon, uradnica Anne Barbara Carey in uradnik Renato de Savorgnani, gospodinja Alba Delpin in šofer Marino Fedel. DEŽURNA I.EKARNA V* GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Ita-lia 89. tel. 2443. DEŽURNA I.EKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr-žišu dežurna lekarna bolnišnic« — UL Terenziana 26, tel. 44387. JAPONSKI KOMUNISTI IN MOSKVA KURILSKI OTOKI JABOLKO SPORA KP Japonske ne sprejema moskovske razlage -«Pravda» odgo- varja - Japonske meščanske stranke jemljejo komunistom zasluge V zadnjih časih se (še posebno v meščanskem tisku) veliko razpravlja o nesoglasjih med Moskvo in komunističnimi partijami zahodne Evropo. Glede tega je še posebno aktualen primer španske partije in njenega voditelja, primer ki te dni polni stolpce dnevnega tiska. Nekaj podobnega, namreč spor med dvema komunističnima strankama, pa doživljamo tudi na Daljnem vzhodu, kjer pa ne gre toliko za ideološki spor, pač pa za nekaj povsem drugačnega in kjer je japonska KP zavzela povsem logično stališča, Moskva pa vztraja pri svojem. Pri tem pa žanjejo svoje rezultate meščanske stranke. Na Japonskem, kot je znano, je bivšim režimom in sedanjim <>• blastnikom uspelo ustvariti v ljudstvu globoko zakoreninjeno antikomunist ično razpoloženje. Zato je tudi razumljivo, da meščanski tisk obravnava poteze KP Japonske na svoj način, seveda vedno sovražno, vedno z viška. Tokrat pa se je japonski meščanski tisk »spreobrnil* in je polemiko med KP Japonske in KP Sovjetske zveze glede Kurdskega otočja izkori stil za »državne interese* in posredno »uveljavil* komunistično partijo. Seveda le začasno in le toliko, kolikor jc bilo in je v interesu meščanske družbe. Odgovor, ki ga je Moskva dala japonskim komunistom glede njihovega stališča do Kurdskih otokov, je japonski meščanski tisk spremenil v »državno noto*. Japonska KP, ki je sicer šibka, je v tem primeru postala kot nekakšna državna stranka. Takšno »izenačevanje* države s komunistično partijo pred stavlja logičen poskus, da se partiji najprej nekaj prizna, nato pa odvzame vse, celo njena identiteta. Podobno kot so napravile ostale stranke in sama vlada so se japonski komunisti v sporu s Sovjetsko zvezo glede K uri lski h otokov že pred leti zavzeli to, da naj SZ Kurdsko otočje vrne Japonski, ker je to japonska last. Konec preteklega meseca so japonski komunisti to svoje stališče ponovili v svojem «odprtem pismu* sovjetski partiji. Toda Moskva je v »Pravdi* sporočila, japonskim komunistom, da Kurilski otoki »niso nikakršen sporen teritorialni problem*, ker da je to sovjetska zemlja, hkrati pa so v Moskvi obtožili japonske komuniste, da «s svojimi zahtevami podpirajo japonski na cionalizem, Šovinizem, imperiali- Največjo pozornost v odgovoru »Pravde* je pritegnil tisti del, v katerem vodilni sovjetski lisfočita japonskim komunistom njihovo «ne-razredno stališče*, ker se zavzemajo za to, »da se del ozemlja socialistične države odcepi in priključi kapitalistični' deželi*. Podpredsednik KP Japonske Koichiro Oeda je »Pravdi* odgovoril, da načela nacionalne samoodločbe niso v ničemer odvisna od tega, ali je neka država socialistična ali kapitalistična. Pri tem je tudi dodal, d? »razredna ali nerazredna sta-lišča*. ki jih omenja moskovska »Pravda* hudo zaudarjajo po nekdanji stalinski politiki. in prav ta del polemike med moskovskim vodstvom in vodstvom japonske KP je japonski meščanski tisk izkoristil, da bi sicer logično stališče komunistične partije izkoristil proti japonskim komunistom. Japonski meščanski tisk se zaveda, da bi to dosledno stališče japonskih komunistov moglo KP Japonske veliko . koristiti. Ker so japonske meščanske • stranke in še posebej njihova vodstva hudo nedosledna. je dosledno in tudi o-dločno stališče japonskih komunistov imelo precej odmeva med japonskim ljudstvom. In tega so se v določenih krogih zbali. Posebno ▼ predvolilni kampanji. Predsednik KP Japonske je v svojih pred volilnih govorih začel poudarjati samobitnost in samostojnost japonske KP. Pri tem mu je odlično služilo stališče do zadeve Kurdskega otočja in je pri tem izjavil, da obstajajo dokumeittj o razgovorih med KP Japonske in KP Sovjetske zveze, v katerih je rečeno, da je Sovjetska zveza že obljubila vrnitev Kurdskih otokov Japonski. Ker pa bi mogli biti v tem primeru komunisti nekakšna pred hodnica v boju za «nacionalne interese*, so odgovor Moskve na »odprto pismo* japonskih komunistov spremenili že v nekakšen u-radni odgovor Moskve Japonski. Seveda so negativni odgovor Moskve ocenili kot «državno noto», to se pravi kot protest. S to odkrito in javno polemiko med KP SZ in KP Japonske je povsem logično, da si japonski komunisti utrjujejo položaj v ja-ponški javnosti. To je posebno očitno meščanskim strankam, ki začenjajo izgubljati položaje v industrijskih središčih. KP Japonske je bila dolgo let na zatožni klopi, ker so ,io prav iste sile obtoževale, da služi tujim interesom, seveda najprej Moskvi, nato Pekingu in spet Moskvi. Zato je bila borba japonskih komunistov za uveljavitev težavnejša, današnje njeno stališče pa popravlja položaj japonskih komunistov v japonski javnosti. Logično' je torej, da je treba naraščajoči vpliv komunistov «pa raliziratia in od tod trditev, da »Pravdin* odgovor japonskim komunistom ni odgovor njim samim, pač pa japonski vladi, japonski državi. Ugledni časnikar japonskega dnevnika «Jomijuri Shim-bum* Hanshu Techo je s tem v zvezi zapisal; »Nedavni spor med sovjetskimi in japonskimi komunisti nain pove, da se komunistična ideologija ne more povzpeti iznad rase, iznad naroda, iznad države in to niti tedaj, ko poziva na solidarnost in enotnost delavcev vsega sveta*. Ker tudi sam priznava, da ta polemika med dvema komunističnima partijama vendarle koristi komunistični partiji Japonske, ker dokazuje, da ta jjartija «ni lulka sovjetske komunistične partije*, zaključuje svoja izvajanja s tem. da bi Sovjetska zveza zavzela isto »želo arogantno stališče nasproti Japonski tudi v primeru, če bi na Japonskem prevzela oblast komu nistična partija*. Tudi če ne vzamemo v poštev tega, kdo ima glede Kurdskih o-tokov prav Japonska ali Sovjetska zveza, je gotovo, da samostojno stališče KP Japonske do KP Sovjetske zveze predstavlja novost, ki bo imela večji odmev med japonskimi množicami. Jasno je, da bi bili vrhovi japonskih meščanskih strank bolj zadovoljni s »staro* japonsko partijo, ker bi jim «nova» tpogla v precejšnji meri motiti dosedanji mir, v katerem so počeli, kar so hoteli. Samo ob sebi se razume, da rezultati samostojnosti in neodvisnosti ne bodo prišli tako naglo do izraza, teda nekega dne je bilo treba začeti in primer Kurdskih otokov je bil verjetno najpovoljnejši. preteklo soboto so odkrili SPOMENIK PREDSEDNIKU TITU TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR NA VELIČASTNEM SLAVJU V VELENJU Spomenik predsedniku Titu sredi Velenja Preteklo soboto so bile ulice Velenja preplavljene z zastavami, ki so oznanjale velik praznik v čast 40letni.ee prihoda Josipa Broza Tita im čelo KP Jugoslavije, 40-letnico KP Slovenije, 85 letnico predsednika Tita, hkrati pa tudi praznovanje dneva jugoslovanskih samoupravljavcev. Ob tej priložnosti so sredi novega Velenja odkrili tudi mogočen spomenik predsedniku Titu. V zgodnjih jutranjih urah se je na Titovem trgu zbralo na tisoče, morda desettisoče ljudi. Ob zvo- kih šoštenjske aodbe na pihala se je začela velika parada Po končanem mimohodu se je začel kulturni program in sicer s tem. da so ob zvokih «Bilečan-ke» ponesli partijske zastave na piramido. To naj bi ponazorilo ustanovitev K P Sloveni je pred 40 leti iia Čebinah in širjenje naprednih in revolucionarnih idej med slovenskim narodom. Recitatorji so v verzih opisali tudi vol Komunistične partije Slovenije od davnih začetkov, pa vse do osvoboditve, do svobodnega življenja, ki ga' je treba skrbno varovati. Pevski zbor, ki^so ga sestavljali nad 800 mladincev ter pevci koroškega in Tržaškega partizanskega pevskega zbora, je zapel «Zastavo partijec ob spremljavi velenjske godbe na pihala. V drugem delu programa so na piramido prikorakale zastavonoše, ki so prinesli republiške zastave v znak ustanovitve šestih republik. Sledil je venček partizanskih pesmi, ki ga je na harmoniko izvajal Oskar Kjuder. Njegov venček je služil kol glas tiMiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMtiiin tiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiin iiii tu iiiiiiiiii im tiiiiiinii ii iiiiiiii>iiitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiilii,Mli,iMi,i„„iilli,um mimnimiiiiiiiii mn iinninniimMutiiifHimiiuiiiimniiHiia SPOMINI NA DOBO ZAVZETEGA MLADINSKEGA NAVDUŠENJA Pred tridesetimi leti mladina gradila progo Šamac - Sara j e vo Na velikem delu, ki bi ga ne zmoglo marsikatero strokovno usposobljeno podjetje, so delali tudi mladinci iz naših krajev in sicer v dveh primorskih brigadah Skupinska slika izpred 30 let, ko jc mladina gradila progo Šamac-Sarajevo Letos poteka 30 let, odkar je mladina udarniško gradila železniško progo šamac Sarajevo. Gotovo se marsikdo od tedanjih brigadirjev in brigadirk rad spominja na one čase in danes la h-ko s ponosom pripoveduje svojim sinovom in hčeram o tem velikanskem delu. Na vsem svetu tu podjetja, ki bi bilo zmožno ustvariti enake objekte ž enakim elanom in v teko kratkem času. Inženirji in strokovnjaki sami so se čudili, da mladina zmore toliko. Tudi oni ne bodo mogli, dokler žive, pohabiti te edinstvene gradnje in nepopisne požrtvovalnosti delovnih sil. Na progi je delalo več brigad, med temi tudi Vojkova in Bazoviška, v kateri so bili mladinci in mladinke iz Postojne in okoliša. Zaslooani šo bili kraji: Pivka, Senožeče, Razdrlo, Hrtiševie, Bukovje, Orehek. V Bazoviški r>a Divača, Ajdovščina, Gorica, Idrija in drugi kraji. Volkova brigada ie bila od železniške postaje Doboi oddaljena kake 3 km. Tedanji komandant brigade je bil Mirko Posega. Povedal jc, da si je mtarlina v teku nekaj tednov zgradila svoi provizorični dom. Pobočje griča so splanirali v lepe ravne terase, kjei' so igrali odbojko in telovadili. Bilo je urejeno kot vsa ostala. Tu je bila pisarna, kuhinja, dve baraki-spalmci, sani tari,je. ambulanta) prostor za u mivanje crodja in skladišča. Imeli so gledališki oder na prostem, nasproti temu so v hrib vsekali stopnice v obliki arene, 'ki so služile za sedišča. Taborišče sta odlikovali stroga snaga in disciplina. Ponoči je bilo zastraženo, v spalnicah pa so vso noč bedeli dežurni, odnosno dežurne. Vstajali sa ob zon. Sledila je jutranja telovadba, zajtrk, dvig zastave, nakar so četč posamezno odkorakale z orodjem na ramenih in s samokolnicami na delo. Spremljala jih je vesela pesem. Ob ii. uri se je pričelo delo. V nekaj minutah je proga zaživela. Vsak je prijel za svoje delo. Tu nj bilo omahovanja, iskanja ali neodločnosti. Vse je šumelo. 'zvenelo, se gibalo. Brenčali so traktorji za dviganje in rahljanje prsti. Neprenehoma so se srečevali kamioni Mladinske proge, ki so dovažali material. Pred mladimi, krepkimi rokami so se vidno umikali griči, rasli, nasipi, začrtovali oseki in zaseki, odpirali šo ’ se kanali, votlile so se gore, nastajali so mostovi in predori. Ustvarjala se je np-va trasa Delovni polet je trajal do o-poldne s kratko pavzo ob 10. uri za malo južino. Nobeno neugodno vreme ni udarnikov u stavilo. Uspehi so bili neverjetni. Normalna proizvodnja je bila v Vojkovi brigadi vsak dan prekoračena, včasih celo za 70%. člo-vek bi onemel pred tal«/ odločno delavnostjo. Med mladinci in mladipkami je bilo prisrčno sožitje in iskreno tovarištvo. Med seboj So se vzpodbujali k delu in Domagnli drug drugemu. Bili so vedno ve seli m dobre volje Neumorni in požrtvovalni so hoteli narediti čim več. tekmovali so med se: boi in četa ie prekašala čelo. Moq. Med petjem so zastavonoše v delavskih oblekah prinesli prapore delovnih organizacij na piramido. Sledil je četrti del programa, v katerem so recitatorji prikazali pomen Jugoslavije v svetu, pev ski zbori pa so zapeli pesem «Ko bi vsa ljudstva na svetm. Pesem je spremljal instrumentalni ansambel. fiato ie stopil na aovorniški oder slavnostni govornik Štefan Nemec, član skupščine SR Slovenije, ki je podčrtal pomen jubilejev, v svojem daljšem govo ru pa je posvetil veliko časa tudi zamejskim skupnostim in podčrtal njihovo vloga pri vzpostavljanju in izgradnji dobrih odnosov med sosednjimi deželami m državami Hkrati je covornik de jal. da morajo vse narodnosti v neki državi imeti, enake pravice in da morajo biti manJSine navzoče v vseh mednarodnih dogovorih. Ta del govora je občinstvo sprejelo z zelo močnim a-plarzom. Po končanem slavnostnem govoru je nastopil Tržaški partizanski pevski zbor pod vodstvom Oskarja Kjudra, kot recitator pa je nastopil Stane Raztresen, član tržaškega Stalnega slovenskega gledališča Zbor je zapel «Pesem o Titut. Po recitacijah, ki jih je spremljala pesem, je predsednik občinske skupščine Velenja Nesti '/.pank izročil novoodkriti spomenik predsednika Tita v varstvo mladini. Spomenik predsedniku Titu je veliko delo. Skupno meri v višino kakih 10 metrov, seveda z vsem podstavkom. Predstavlja pa predsednika Tila v vojaškem plašču. Gre za podobo predsednika Tita, ki jo je znani hrvaški mojster kipar An-tun Auguštinčič napravil s svojimi sodelavci. Ob izročitvi spomenika so peli vsi pevci, zastavonoše so visoko dvignili, zastave, iz bližnjih zgradb pa se je dvignilo v zrak nad tisoče balonov. Folklorne skupine, ki. so nastopile programu, rijete v ‘ kolo, v katero so sc orijele v Kolo. so vključile tudi občinstvo. Po kosilu je bil v Šoštanju samostojni koncert. Nastopil je Tržaški partizanski pevski zbor s svojim bogatim programom. Pred začetkom koncerta je zbor pozdravil predsednik šoštanjske občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Branko Primožič, zbor pa je občinstvu predstavil Miro Preselj. Zbor je izvajal svojo «Partizansko balado», ki jo je občinstvo sprejelo z velikim navdušenjem. Ta dva nastopa, v skupnem programu in na Samostojnem koncertu, bosta pevcem TPPZ ostala dolgo v spominu, kajti takšnega sprejema in takšnega nastopa Tržaški partizanski pevski zbor menda še ni imel. Novo, mlado Velenje je očaralo posameznega pevca, posebna tiste, ki že dolgo niso bili v tem lepem mestu in nihče, verjetno, ni pričakoval, da bo videl to mestece tako spremenjeno. Pa tudi proslava sama je b:la nekaj izrednega. Za konec še besedo dve o TPPZ. Sloviti zbor «Srečko Kosovelu je imel 131 koncertov, TPPZ se tej meji bliža. V ponedeljek, 27. t.m.. je nastopil na festivalu demokra ličnega tiska v Miljah in doživel velik uspeh pred nabito polnim Pitijskim, trgom. Prihodnji teden pa bo zbor slavil 5. obletnico prve vaje. n. K. iiiiiiiiii iii iiii iiMiiifiiiniiiii ii iiniiiniiiiiiiiiiMiiiiiiniiiiiiiiiiimiriiiiiiiiiiiiiiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiiH iiiiiiini ||||im„„l|l||,,,,,,.,||||,|,|||||||||| mm,niiiiiiiiiiimiiinii V VESOLJSKIH RAZSEŽNOSTIH JE ČLOVEK ZARES NEZNATEN «Rdeča velikanka Betelgeuze 3.250.000 ■ krat večja od Sonca Človek, ki se včasih dela tako velikega, saj «je prispel že na Luno», poslhne tako majhen, neznaten, če, le malo pogleda v vesolje in se zamisli o tem, kako razsežno je to prostranstvo In kako nebogljen je on nasproti vsemu temu. Preprost človek, ki mu ta prostranstva sicer niso po drobneje poznana, bi , zagotovo obstrmel, ko bi se spoznal le z delom tega, kar predstavlja vesolje. Danes borno skušali navesti primer zvezde Betelgeuze. Gre za' eno najbolj svetlih zvezd v ozvezdju Orion in je še posebno opazna v hladnih zimskih no, čeh, ko je nebo jasno, zaradi po ložaja naših področij nasproti temu ozvezdju. Ameriški astronomi so se dolgo ukvarjali s to zvezdo in prišli do sklepa,, da j« to strahotno velika zvezda, tako velika, da je 400-krat večja kot ves naš sončni sistem. Vedeti moramo, da naš sončni sistem šteje Sonce kot središče in devet planetov, vse to tja do daljnega Plutona. Razdalja od Sonca do Plutona znaša 12 milijard km. V začetku smo rekli, da se človek ponaša (in kdo bi mu oporekal!?), ker je stopil na Luno, ki je tu, tako rekoč na dosegu roke, kajti kaj naj bi v teh razsežnostih bilo 300 tisoč km. Fotografski posnetki zvezde Betelgeuze, posnetki, ki so jih napravili z zvezdarne McDonald v Novi Mehiki v ZDA, pa pravijo, da je zvezda, o kateri je govor, lako velika, .da bi v njej stalo štiristo naših osončij in da je ta zvezda za 3 milijone 250 tisočkrat večja od našega Sonca. Do teh računov, ali bolje do teh ugotovitev je prišel tudi astrofizik Mnxwell Stanford, ki dela kot zelo visok strokovnjak v Los Alamosu. Posnetki zvezde Betelgeuze o krepljujc jo, kot zatrjuje Maxwell Stanford, znanstveno domnevo, da so velikanske zvezde tako ime novana »rdeče zvezde* izvori ta ko imenovanega vesoljskega «ma terjala* ali če hočemo »surovin*, iz katerih nastajajo nove zvezde Samo ob sebi se razume, da fe zvezde niso povsem trdne. Ne smemo si v tem primeru zamisli ti, da bi ena takih zvezd bila lepo zaokrožena in točno orne jena, kot je n.pr. naša Zemlja, ali kot so drugi planeti. Saj tudi Sonce nima trdne površine, pač pa je to le zalo veliko nebesno telo, ki doživlja na sami površini, in v notranjosti strahotne eksplozije, pri čemer se sproščajo neverjetno velike toplotne in druge energije. Zvezda Betelgeuze je veliko bolj «mlnda» kot naše Sonce in je njena površina šele v plinastem stanju, kaj šele v tekočem, da ne govorimo o trdem stanju. In vendar menijo, da so «trdo je dro» zvezde Betelgeuze vsaj približno izmerili in da je premer tega trdega jedra 50(>-krat daljši (Mi premera našega Sonca. Če vemo. da znaša premer našega Sonca 1,4 milijona lun, je »trdo jedro* zvezdi Betelgeuze strahotno veliko. O tem‘nam pove še nasle dnji podatek »trdo jedro* in plinast plašč, ki to zvezdo obdaja, meri v premeru 4,5 bilijonov km. ‘ Omenili smo že, da je ta zvezda manj kompaktna od našega Sonca zato, ker je mlajša. Ameriški raziskovalci menijo, da je ta zvezda nastala tako rekoč včeraj, seveda v astronomskih merilih. Za naše Sonce in ves naš sončni sistem strokovnjaki pravijo, da je star okoli 4 milijarde let. Za zvezdo, o kateri je govor, pa menijo, da je nastala pred kakimi ltl milijoni let. SREDA, 29. JUNIJA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti: Obiščimo muzeje : Ameriški muzeji 13.25 Vremenska slisa 13.30 DNEVNIK in' Danes v parlamentu 18.15 Argumenti: Elektronska mi kroskopija 18.45 Program za najmlajše: Knjiga pripovedk 19.05 Prigode mucka Micka 19.20 Rir, Tin Tinove prigode 19.4.5 Almanah. Vremenska slika 20.(KI DNEVNIK 20.40 L’UOMO DEL TESORO Dl PRIAMO Nadaljevanka z gornjim naslovom se je po petih nadaljevanjih zaključila. Nocoj pa pride na vrsto dodatek k delu o nemškem ar heoiogti Schliemannu. Gre za več krajših filmskih posnetkov in intervjujev, ki nosijo skupen uasiov »Raz iskovanja o življenju Hein-richa Schliemanna*. V kratkih filmskih posnetkih, z iz. javami strokovnjakov, preri-vjrm arheologov in psihologov, bo oddaja skušala odgovoriti na vprašanje, kaj je nemškega arheologa gnalo, da se je s tolikšno vnemo lotil odkrivanja Pria movega mesta 21.40 ANGLEŽINJI - film Film je režiral Fraricois Truffaut. V glavnih vlogah nastopajo Jean-Pierre Leuuri. Kilta Markham, Sta-cey Tendeter itd. Film je posnet po delu, ki ga je napisal Henri-Pierre Roche. Claude je francoski mladenič, ki ie ostal brez očeta in se v življenju sre čal z. dvema angleškima dekletoma, s sestrama \nne in Murki Brovvn. Med njimi sc splete prijateljstvo. Toda na Angleškem se Clau de zaljubi v Muriel in bi se. hotel ■/. njo poročiti, toda družina se temu upira in predlaga, da gresta mlade niča začasno narazen, da bi se preverila njuna lju bežen. Claude zate potuje, se zaposli, pa se loti pisanja itd. Medtem se spozna tudi z drugim’ ženskami, toda, ko se preizkusni rok bliža svojemu koncu, sporoči Muriel, da je prosta. da je nič več ne veže nanj. Koj zatem se ponovno sreča z Anne, se vanjo zaljubi in postane njen ljubimec. Ko za to zve Muriel. jo zadeva vrže iz tira in sklene, da bo na Clauda pozabil«. Toda tudi med fantom in Anne je ž.e nrišlo do preloma. Po mnogih le- tih pa se spet vsi trije po naključju znajdejo v družbi in po eni noči, ki jo preživijo skupaj, se za vedno razide jo. Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu, Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - Oh 13. uri 13.30 Vzgoja in dežele 18.15 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.30 Program za mladino: Trideset minut za mladino 18.55 Programi pristopanja k TV 19.10 U cantaposta Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Štirje možje v čolnu Angleški televizijski humo-rizem 21.05 V evroviziji: 1/. Švice >- Ca-’ rouge IGRE BREZ MEJA 22.25 Riprendiamoci la vita Anketa o ženskem zdravju Ob koncu DNEVNIK 2 - Zad nje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.00 Obzornik 18.15 Začetek 30. športnega prvenstva JLA 19.00 Kulturno zabavni spored na 30. športnem prvenstvu JLA 20.00 Čas sanj - mladinska oddaja 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 BETONSKA DŽUNGLA, film Film ie režiral Joseoh Lo-sey. Nastopajo- Stanley Baker, Sam Wanemaker, Gre-goire Aslan in Margit Saad. 22.40 Včeraj, danes, jutri: Italija 23.25 DNEVNIK Koper 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 Zvezde gledajo z neba 21.25 Canazei - turistični dokumentarec 22.40 Športno prvenstvo JLA 23.05 Spekter Zagreb 17.15 Vaterpolo: PRIMORJE — MLADOST 18.15 Začetek 30. športnega pr venstva JLA 19.(HI POROČILA 19.15 Mali svet T9.45 Narodna glasba 20.30 DNEVNIK 21.00 Prosta sreda Švica 15.00 Tenis: TURNIR V WIM BLEDONU 19.30 Programi za mladino 20.30 DNEVNIK 20.45 Medina di Fes 21.45 DNEVNIK ' 22.00 V evroviziji iz Carouge (Švica): IGRE BREZ MEJA 23.20 Izbirajmo prihodnost 2.3.45 DNEVNIK TRST A 7.1K), 8.00, 9.00,- 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutru; 8.05, 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Rojstna hiša naših velmož; 9.40 Koncert; 10.05, 11.35 Prcdpoi-danski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 12.50 Pristopanje k deželnim oddajam; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 Koncert folk; 14.30 Mladina v zrcalu časa; 14.40 Izbirajte z nami; 15.35 Klasični album- 10.05 Od melodije do me 1 odi je; 17.05 Deželni solisti; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Radij' uka drama: «Mreža za veter*. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.00, 17.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Ansambel Oscarja Petersa; 11.15 La Vera Romagna; 11.45 Pravljica; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošča; 15.00 Pogovori o glasbi; 15.30 Par besed; 15.45 Zbori; 16.15' Orkestri lahke glasbe; 16.45 Slovenski pevci; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.30 Objave in glasba; 17.45 Med zamejskimi rojaki; 18.(K) Po samoupravni pnti; 18.10 Izložba hitov; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Progresivna glasba: 19.35 Iz priljubljenih oper; 20.30 Crash; 21.00 Zbori; 22.00 Čitajmo; 22.15 Orkestri lahke glasbe; 23.45 Lahka glasba. RADIO I 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00. 7.30 Jutranja glasba in pogovori; 8.50 Peščena lira; 9.00, 10.35 Vi in jaz; 11.00 Sindikalna tribuna; 12.05 Par be- con noi; 18.05 Tandem; 18.35 Elvis Presley; 19.20 Večerni program; 21.05 Simfonični koncert; 22.0(1 Lingue tagliate; 23.15 Glasba; RADIO 2 7.30, 8.30, 10.00, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.(H) Program z Enricom Monte-sanom; 8.45 50 let Evrope; 8.32 Beethovnovo življenje; 10.i.2 Sala E - Rim 06 3131; 11.32 Popevke za vsakogar; 12.45 «L'ordine della giarettiera*; 13.40 Roman-za 15.00 Tilt; 15.45, 16.33 Tukaj Radio 2; 17.55 Prvi in zadnji; 18.33 Radiodiskoteka; 19.50 Dia; log: 20.40 Ne di Venere ne Ji Marte; 21.29 Radio 2. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00) 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00. 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija: 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Beseda na današnji dan; 8.30 D naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Ob lahki glasbi; 10.40 Zapojmo pesem; 11.40 Tu cistični napotki; 12.03 Po svetu glasbe; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti: 13.40 Pihalne godbe; 14.20 Zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 15.30 Glasba po željah; 16.30 Glasbeni inter-mezzo; 16.45 Spomini jn pisma; 17.00 »Loto vrtiljaka,; 19.05 Utrinki; 19.30 Iz komorno glasbene literature; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom) Jožeta Kampiča: 21.00 Glajfoeni Večeri RTV .Ljubljana; 23(20 S sed; 12.30 Umbrija; 14.20 Drobec satire; 14.30 Radiomurales; 15.05 Glasbeni grehi; 16.16 E... State festivalov jazza; 00.05 Literarni nokturno; 00.15 Revija jugoslovanskih pevcev; 1.05 Minute * Beethovnom; 1.30 Za pozne plesalce; 2.03 Zaprite oči in poslušajte; 3.03 Note v ritmu; 3.30 Nočni operni koncert. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vzdušje ne bo primerno za uveljavitev vaših namenov. Deležni boste ostrih kritik. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne odrekajte se metodam, ki so vam do danes prijale. Tolažbo boste našli med prijatelji. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zelo bi bilo koristno, če bi povečali število sodelavcev. Prehoden nesporazum z ljubljeno osebn. RAK (od 23.6. do 22.7.) Delovni ukrepi morajo temeljiti na pravičnosti in metodičnosti. Ne boifite preveč romantični. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sprejmite čimprej nekatere važne poslovne odločitve. V družini bo vladal mir. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Seznanite sodelavce s svojimi načrti. Za svojo človekoljubnost boste poplačani. TEHTNICA (od,23.9. do 23.10) Če se boste potrudili, boste in)6*1 veliko zadoščenja. Prijeten večef v družbi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.1' ) Dan bo razgiban a vsestransk0 koristen. Od vsakega optimizm8 je odvisno vzdušje v družini. STRELEC tod 23.11. do 20.)2’ Podvojite napore, če hočete končati nalogo, ki so vam jo naprtj' Ii. Obisk, ki bo okrepil vaš KOZOROG (od 21.12. do 20-[> Utrdili boste svoj finančni P°‘ žaj. Bodite bolj širokosrčni z °sr bo, ki jo imate radi. , VODNAR (od 21.1. do l*-2;. Postavite samo tiste zahteve. VUi _ jih dejansko lahko utemelji'®^ Prijetno presenečenje v domače krogu. RIBI (od 20.2, do 20.3.) delu pričakujte temeljite membe.. Neko čustveno vprašanj bo prešlo z mrtve točke. PRIMORSKI DNEVNIK 5 ŠPORT ŠPORT ŠPORT 29. junija 1977 TENIS V WlMBLEDONU V polfinalu en Šved in trije Amerikanci Med izločenimi je tudi Romun Nastase LONDON, 28. - Na mednarodnem teniškem turnirju v Wimbiedo-lu so znani tudi polfinalisti moških posameznikov. To so Borg, Mac Enroe, Gerulaitis in Connors. Za | Siesta na vrhu in pod vrhom lestvice se bodo torej borili trije Američani in en Šved. Rezultati četrtfinala moških posameznikov so bili taki: Horg (švedska) — Nastase (Romunija) 6:0, 8:6, 6:3 MacEnroe (ZDA) — Dent (Avstralija) 6:4, 8:9, 4:6, 6:3, 6:4 Gerulaitis (ZDA) — Martini (ZDA) 6:2, 8:9, 6:2, 6:2 Connors (ZDA) — Bertram (Južna Afrika) 6:4. 3:6, 6:4, 6:2 KOLESARSTVO NA DIRKI «t>0 JUGOSLAVIJI* SOVJETSKE BARVE NA VRHU VSEH TREH LESTVIC Sovjet Gusjatnikov je osvojil tudi četrto etapo mednarodne amaterske kolesarske dirke «Po Jugoslaviji*. Gusjatnikov je 86 km dolgo pro-lo od Novega Pazarja do Kosovske Mitroviče prevozil v 1.57'24”. Med Jugoslovani je bil tokrat najboljši Ropret, ki je zasedel 7. mesto in je prispel na cilj v zmagovalčevem času. Na skupni lestvici vodi, seveda, *e vedno Gusjatnikov, ki ima naskok 1T0” pred drugouvrščenim Francozom Bodierom. Med ekipami vodi Sovjetska zve-*a, Jugoslavija pa je peta. ZA AMATERSKI «GIRO» Etape so določeno MILAN, 28. — Določene so bile etape osme kolesarske dirke po Italiji za amaterje, ki bo od 7. do 16. julija. Dirka, ki je mednarodnega značaja, bo potekala v večji meri Oa severu Italije. Amaterji iz petih držav bodo prestali ognjeni krst v Empoliju in zaključili to naporno tekmovanje v Pordenonu. Etape pa so sledeče: 7. julija — (predetapa) Sovigliana (Firence) - Spicchio 30,700 km 8. julija — Empoli - Laterina (A-rezzo) 149 km I. julija — Laterina - Capannori 165 km ). julija — Capannori - Lucca - II Ciocco 115 km I. julija — II Ciocco - Borgo Val di Taro - Bedonia 164 km 8. julija — Borgo Val di Taro -Parma - Quistello 151 km J. julija — Quistello, - Padova -Caorle 225 km I. julija — Caorle - Colle San Martino 165 km 5. julija — Colle San Martino -Colle Alto - Piancavallo 137,5 km S. julija — Piancavallo - Pordenone 157 km I Verza (Veneto), Caroli (Emilija), 1 Mainetti in Paganessj (Ix>mbardija), Petito (Lazio), Reali (Toskana) in Zola (Piemont). Vrstni red na cilju: 1. Maurizio Reali (Toskana), ki je 120 km prevozil v 2.59' s poprečno hitrostjo 40,423 km na uro 2. Pettinatj (Toskana) 3. Mainetti (Lombardija) 4. Cerrutti (Piemont) 5. Paganessi (Lombardja). R. Pečar NOGOMET ITALIJANSKI POKAL Danes zadnje kolo Danes bodo odigrali zadnje kolo italijanskega nogometnega pokala. V obeh skupinah je že vse odločeno, saj sta Milan in Inter zaigrala bolje od ostalih ekip in se zasluženo uvrstila v finale. V skupini A sta na sporedu Na-poli - Bologna in Spal - Milan. Na-poli je v finalnem delu zelo razo čaral, saj je očitno startal na zmago. Danes bo zopet nastopil pred domačim občinstvom in se skušal posloviti s pozitivnim izidom. Milan pa ne bo imel težke naloge, saj se mu ne more Spal enakovredno zoperstaviti. V skupini B bo Inter sprejel v goste Lecce, Juventus pa Vicenzo. 0-be domači moštvi ne bi smeli imeti večjih težav, lahko pa pride na obeh igriščih do nepričakovanega izida, ker je Inter že gotov finalist, Juventus pa ni položil nobene važnosti letošnjemu italijanskemu pokalu. NA KVALIFIKACIJAH ZA SP Zmagal je Reali V nedeljo je bila.v Trstu na spo-edu tretja in zadnja izbirna dirka olesarjev juniorjev za sestavo ita janske reprezentance za nastop na vetovnem prvenstvu na Dunaju. Na tartu se je predstavilo okrog 140 nladih kolesarjev iz vse Italije, pri-otni pa so bili tudi mladinci ljub-ianskega kolesarskega kluba Rog ti puljskega Siporexa. Zmago si je agotovil toskanski kolesar Reaii, :i je bil v zaključnem sprint^ naj-litrejši v skupinici sedmih kolesar-ev. Po zaključku dirke so strokovnjaki talijanske kolesarske zveze objavili ihena osmih kolesarjev, ki se bo-lo potegovali za «modre» majice 'eprezentance. To so Bincoletto in ATLETIKA NA MLADINSKEM DEŽELNEM PRVENSTVO BOROVEC IGOR BIGATTON DEŽELNI PRVAK V KLADIVU Tudi z dosežki ostalih slovenskih atletov smo lahko zadovoljni V soboto in nedeljo je bilo v Trstu deželno prvenstvo za mladince, na katerem so nastopili tudi člani lonjerske Adrie ter Bora. Čeprav je bilo število slovenskih atletov bolj skromno (7) smo lahko z rezultati popolnoma zadovoljni, saj so odnesli eno prvo, dve tretji, eno četrto ter dve t šesti mesti, poleg tega pa so »belo-modri* Blokar v kopju ter borovca Krečič (kladivo) in Sedevčič (3.000 m) izboljšali tudi svoje osebne rekorde. Naslov deželnega prvaka je v metu kladiva osvojil borovec Igor Bigatton, ki je tako v presledku enega tedna osvojil že drugi prestižni rezultat (poleg 6. mesta v Firencah), čeprav mu ni uspelo izboljšati lastnega rekorda. V isti disciplini se je dobro odrezal tudi Krečič, ki je zasedel tretje mesto in s tem dopolnil zmagoslavje slovenskih atletov v tej discip'ini. Dobro je skakal tudi Sandi Bigatton, ki je v troskoku osvojil tretje mesto, čeprav bi lahko bil z nekoliko več športne sreče tudi drugi. Ne smemo pozabiti nato še pozitivnih nastopov Sedevčiča na 3.000 m ter Blokarja v metu kopja, ki sta bila sicer le šesta, občutno pa sta izboljšala svoja osebna rekorda, kar je zanju za sedaj važnejše od uvrstitve. Žal, so tokrat odpovedale ženske, nekoliko zaradi poškod in pa nesrečnega dne. Kar se pa tiče na splošno vseh rezultatov, moramo omeniti predvsem Goričana Leno, ki je zmagal na 2.000 m z ovirami in na 3.000 m t?r vedno močnejšega člana CUS Martinija (ital. rekorderja v osme- nogomet KVALIFIKACIJE ZA A LIGO Danes v Genovi Atalanta ■ Cagliari Tudi zato srečanje vlada med navijači obeh klubov veliko zanimanje GENOVA, 28. — Jutri bodo v Genovi odigrali dnlgo kvalifikacijsko tekmo za vstop v nogometno A ligo med Cagliarijem ih Atalanto. Žani manje za tekmo je precejšnje, saj bi bilo v primeru zmage Atalante, že vse odločeno. Pescara, ki je v prvi tekmi remizirala s Cagliarijem, upa seveda na zmago bergam-skin igralcev, ker bi ji bil tako v zadnji tekmi dovolj le neodločen izid. Če pa bo Cagliari zmagal, bo imel matematično ' zagotovljen vstop v A ligo. Obstaja še možnost ŠD Primorje sklicuje v četrtek, 30. t.m. svoj redni OBČNI ZBOR v športnem krožku Primorja na Proseku, ob 21. uri v prvem in ob 21.30 v drugem sklicanju. DNEVNI RED 1. Pozdravi in izvolitev delovnega predsedstva 2. Predsedniško poročilo 3. Tajniško poročilo 4. Blagajniško poročilo 5. Poročilo nadzornega odbora 6. Volitve novega odbora 7. Razno Zaradi pomembnih točk, ki bo-' do obravnavane na občnem zbo--ru, vabi odbor svoje članstvo »k čim večji udeležbi. Odbor ŠD Primorje da se srečanje zaključi z neodločenim izidom; v tem primeru mora v zadnji tekmi v Bologni (med Pescaro in Atalanto) nujno kdo zmagati, ker bi se drugače vse tri ekipe znašle z enakim številom točk m bi bilo treba znova odigrati vse kvalifikacijske tekme. Kakor smo videli je srečanje ve like važnosti ne samo za jutrišnja nasprotnika, ampak tudi za Pescaro. Ni treba poudariti, da sta se enajsterici dobro pripravili, saj bi z uspehom na najboljši način zaključili letošnjo sezono. Res je, da je prvenstvo B lige zelo dolgo in naporno, kljub temu pa bosta enaj sterici napeli vse preostale moči, da bosta v prihodnji sezoni nastopali v skupini najboljših. Tekmo si bodo ogledali številni navijači iz obeh mest, ki bodo prispeli v Genovo z najrazličnejšimi sredstvi. roboju), ki je zmagal v troskoku ter je bil za las drugi v višini. REZULTATI MLADINCI: Višina 1. Daniele Pino (Lib. Videm) 2,00 m 100 m 1. Mauro Bertossi (UGG) 11”1 1.500 m 1. G. Degli Innocenti (CSI) 4T4”1 400 m 1. Augusto Aere (Stellaflex) 51"2 2.000 ovire 1 Sergio Lena (ACLI GO) 6’16”2 Kladivo L Igor Bigatton (Bor) 42,04 m 2 Faleschini (Lib. Videm) 36,02 m 3. Krečič (Bor) 32,34 m Daljina L Giuliano Paiero (Snia) 6,28 m 8. Sandi Bigatton (Bor) 5,52 m Krogla 1. Vanni Lauzzana (N. A. Friu-li) 12,85 m 4. Igor Bigatton (Bor) 11,47 m 400 ovire 1. Paolo Vrabec (CUS).- 1’00”9 200 m 1. Roberto Facchin (CSI) 22"8 Hoja 10 km 1. Sergio Marcetta (CUS) 56’37"8 Disk 1. Franco Baritussio (Toši Tarvi-sio) 45,92 m 3.000 m 1. Sergio Lena (ACLI GO) 8'50”4 6. Adriano Sedevčič (Bor) 9'53”4 Palica l. Roberto Buzzi (Toši Tarvisio) 4,00 m 800 m 1. Enzo Dal Gobbo (Lib. Videm) 2’00”7 Troskok 1. Moreno Martini (CUS) 13.34 m 3. Sandi Bigatton (Bor) 12,89 m Kopje 1. Stefano Domenghini (Snia) 47,90 m 6. Pavel Blokar (Adria) 33;70 m Ruzrer NOGOMET TUNIS, 28. — V okviru mladinskega svetovnega nogometnega prvenstva so danes odigrali naslednje tekme: SKUPINA B Honduras - Maroko 1:0 (0:0) Urugvaj - Madžarska 2:1 (2:1) SKUPINA D SZ - Irak 3:1 (3:1) Paragvaj - Avstrija 1:0 (0:0) bili res izredno izenačeni in napeti. Vsi igralci so dali vse od sebe, njihov agonizem in razumljiva živčnost sta včasih kar presegla meje rekreacije. V odločilnem setu pa je prevladala večja igralska izkušenost Borovih igralcev, ki so tako prak tično osvojili to prvenstvo. KOLESARSTVO Na «Touru» ena sama ROUEN, 28. — Američan Eddie Cheever je zmagal v osmi vožnji EP formule 2. Na zahtevni dirkal ni stezi v Rouenu le zanesljivo premagal ostale Dilotc. in si tako priboril devet točk s katerimi se je povzpel na drugo mesto skupne lestvice. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Riccardo Patrese, tretji pa je bil Francoz Pintu. Lestvica EP .je sedaj naslednja: Arnoux (Fr.) 30 točk Cheever (.ZDA) 28. Patrese 25. Giacomelli in Pironi (Fr.) 20. Colombo (It.) 17. Hentbn (Vel. Brit.) 12. ODBOJKA V MOŠKEM REVIVALU Bor dejansko že prvak Bor — Breg 3:2 (15:7, 14:16, 9:15, 15:9, 15:9) BOR: Dougan, Furlanič, Plesničar, Montanari, Vitez, Kufersin, Možen, Rudež, Škrinjar. BREG: Žerjal, Lovriha, Race, Veljak, Di Chito, Dapian, I. in N. Sa-lič, Jurkič, Jagodic, Marc, Vigliani. V ponedeljek sta se v okviru moškega revi vala na stadionu «1. maj* spoprijeli ekipi Bora in Brega, ki sta tudi najmočnejši moštvi tega tekmovanja. Tekma je praktično odločala o prvem mestu in s svojo tesno zmago si je Bor verjetno že zagotovil naslov letošnjega prvaka. Tekma sama je bila izredno izenačena in napeta. Naj povemo samo, da je trajala celi dve uri, kar je za tak rekreacijski turnir pravi rekord. Igralci obeh ekip so se v igro zagrizli. Na eni strani je bil Plesničar ob mreži skorajda neustavljiv, v Bregovi ekipi pa se je dobro izkazala obramba, kjer je, seveda, prednjačil dobro znani Jurkič. Tudi tehnično je bila igra na zelo dobri ravni in lahko trdimo, da tako lepe tekme včasih ne vidimo niti v ligaških prvenstvih. V prvem setu je Bor zmagal brez večjih težav, naslednji trije pa so italijanska ekipa MILAN, 28. — Na francoskih cestah se bo od 30. junija dalje pomerila na «Toura» z nevarnimi tekmeci ena sama italijanska kolesarska ekipa: »Bianchi Campagnolo*. Na prestižno zmago upata zlasti oba Belgijca Ric in Alex Van Lin den. «Tour de France* pa bo od lična preizkušnja tudi za Nemca Singerja in Belgijca Intvena, obenem pa tudi za preostalih šest Italijanov, med katerimi velja omeniti zlasti Santamhrogia. ATLETIKA KARL MARX STADT, 28. - Sovjetska atletinja Tatjana Storoževa je postavila nov svetovni rekord na 400 m z ovirami s časom 55”74. Prejšnji je bil last Poljakinje Kry-sztyne Hrininievviecke Kacperczyk s časom 56"51. Na isti prireditvi so dosegli še dva sezonska svetovna rekorda: Poljakinja Szevvir.ska je pretekla 200 m s časom 22"49, vzhodna Nemka Fuchs pa je vrgla kopje 67,66 m. NOGOMET NA MLADINSKEM TURNIRJU V SOVODNJAH Mladost pred Sovodnjami na končni razpredelnici Tretji je bil biljski Partizan, četrta pa Juventina V Sovodnjah so v soboto odigrali obe finalni srečanji 2. mladinskega nogometnega turnirja. Najprej je bilo na sporedu srečanje za 3. mesto, ki je dalo tak izid: Partizan — Juventina 2:0 Igralci se v tej tekmi niso ravno | izkazali s požrtvovalnostjo in borbenostjo. Igra zato ni bila preveč privlačna. Vsekakor pa so Biljčani pokazali boljšo telesno pripravljenost in so zato tudi slavili zasluženo zmago. Sledil je finale za 1. mesto, v katerem sta ekipi igrali takole: Mladost — Sovodnje 4:2 (3:1) Sovodenjci so začeli z izredno hitrim tempom igre in so tudi prvi prišli do- zadetka. Doberdobci pa so se takoj spustili v protinapad, prišlo je do 11-metrovke in izenačenja. Mladost je tudi po tem zadetku vztrajala v napadu, Sovodnje so nepričakovano popustile, kar so nasprotniki izkoristili in v nekaj minutah se je izid spremenil na 3:1 y korist Doberdobcev. V drugem polčasu so se stvari na igrišču spremenile. Sovodenjci so zaigrali kot prerojeni in so izid tudi kmalu znižali na 3:2. Toda kljub vsej njihovi prizadevnosti do izenačenja ni prišlo. Nasprotno: v zadnjih minutah so popustili, Mladost je takoj svojo prednost povišala in si s tem že zagotovila zmago na tem turnirju. Za prikazano igro rporamo pohvaliti obe moštvi, saj so mladi igralci prikazali res borben nogomet. Povedati pa moramo, da so domačini nastopili okrnjeni, ker sta manjkala dva igralca. Dobro je sodil Devetak iz Rupe. Končna lestvica: 1. Mladost (Doberdob) 2. Sovodnje 3. Partizan (Bilje) 4. Juventina (Štandrež) ODBOJKA MEMORIAL GALBIATI Rečanke favoritinje V Foljanu je bil v nedeljo prvi del mednarodnega- ženskega odbojkarskega turnirja za «Memor'ai Luigi Galbiati*. Ta tvrnir je organiziral Corridoni, ki ima svoj sedež v Št. Petru ob Soči. toda prvenstvene tekmo igra v Foljanu in ta kraj spada pod upravo občine Foljan -Sredipolje. kjer je bil vse do lanske prerane smrt; župan Luigi Galbiati. Izločilne tekme, tako v prvi. kot v drugi skupini, so se končale .brez večjih presenečenj Ojačeni domači Corridoni je najprej odpravil Liber tas iz Krmina (obe šesterki sta v preteklem prvenstvu igral: v 1. diviziji). Večjega odporA ni nudil domačinkam niti Merkur iz Nove Gorice. V neposrednem srečanju za osvojitev drugega mesta v prvi izločilni skupini je Lbertas iz Krmina odpravil še Merki’.", ,ki v nedeljo res ni naletel na najboljši dan. V drugi izločilni rkupini je bilo j že vnaprej pričakovati, da bodo sla- J vile odlične Rečanke, čeprav nima-1 jo več tako močne ekipe kot v bliž- j nji preteklosti. Tako Torriana iz Gradišča, kot tudi Ljubljana, ki ni igrala z najboljšo postavo, sta bila slabša tekmeca in jugoslovanski pr- TENIS V NEDELJO NA PADRICAH GAJIN MEDNARODNI TURNIR OSVOJIL KRANJČAN ŽNIDAR V finalu je odpravil gajevca Košuto ■ Turnirja se je udeležilo 32 igralcev V nedeljo, 26. junija se je zaklju; čil dragi mednarodni moški teniški turnir za neklasificirane igralce, ki ga je. organizirala teniška §ekcija Športnega združenja Gaja. Turnir je odlično us|>ei (kljub nestalnemu vremenu) iti je sovpadel z Gajinim napredovanjem *v drago amatersko nogometno ligo. tako da je Gaja v nedeljo doživela pravi športni praznik. Zmagovalec turnirja je bil igra- lec teniškega kluba Triglav iz Kranja Žnidar, ki je v finalni tekmi premočno premagal Gajinega igralca Borisa Košuto s 6:1, 6:3. Na 3. mesto sta se uvrstila Žnidarjev klub ski tovariš Starc in Tržačan Be- drina. »v... .».. . • Turnir je "bil to- zmagoslavji za Kranjčana Žnidarja, ki je s svojo čudovito in tehnično popolno i-gro bil gotovo za razred boljši od ostalih igralcev. Sodelovalo je 32 t* i Mednarodnega teniškega turnirja, ki je bil na padriškem igrišču, se je udeležilo lepo število tekmovalcev igralcev, ki so vse tekme odigrali na pred kratkim obnovljenih igriščih na Padričah. LV ATLETIKA EVROPSKI PWKAL Polfinalisti znani RIM, 28. — Krog držav, ki se bodo 16. in 17. julija udeležile polfinalnih srečanj evropskega atletskega pokala je sklenjen. Polfinala v Atenah se bodo udeležile moške reprezentance iz Italije, Vzh. Nemčije, Finske, Madžarske, Češkoslovaške, Grčije, Nizozemske^ in Danske. V Bukarešti pa se bodo potegovale za vstop v finale ženske reprezentance Jugoslavije, Italije, Sovjetske zveze, Romunije, Francije, Finske, Švice in Portugalske. Ostala srečanja bodo v I/indonu in Varšavi za moške ter v Dublinu in Stuttgartu za ženske. OBVESTILA SPK ČUPA IZ SESUANA sporoča, da ima na razpolago dve regatni jadrnici tipa «optimist», za mlade (10-12 let), ki bi se želeli posvetiti jadranju. Zainteresirani starši naj se javijo na ZSŠDI. * * • SPK ČUPA IZ SESLJANA sporoča, da bo društvena regata 15. julija v Sesljanskem zalivu. Podrobnosti bodo javljene pravočasno. voligaš ju je odslovil že po dveh set'h igre. Zastopnice Ljubljane so imele nekoliko težjo nalogo v drugem nizu. preden so strle močan odeor pomlajene Torriane. Izidi 1. izločilni skupine: Corridoni - Libertas 2:0 (13. 5) Merkur - Corridom 0:2 (—4, —3) Libertas - Merkur 2:0 (11. 8) Izidi 2. izlcčlne skupine: Rijeka - Torriana 2:0 (6. 4) Rijeka - Ljubljana 2:0 (2.8) Ljubljani - Torriana 2:0 (2,12) Sklepna tekma med Corridonijem in šesterko Ri.ieke bo v nedeljo, 3. julija v Foljanu ob 17. uri. Ni potrebno še posebej poudariti, da 'so velike in nesporne favoritinje za o-svojitev prvega »Memoriala Luigi Galbiati* Rečanke, na čelu z državno repi ezontar tko Novakovo. PO DOSEDANJIH SREČANJIH IR Kitajska proti Jugoslaviji doslej 4:4 Po nastopu v Velenju in Ljubljani je kitajska moška in ženska odbojkarska reprezentanca gostovala še v Zagrebu in Sarajevu. V Zagrebu je ženska izbrana vrsta LR Kitajske po pričakovanjih premagala okrepljeno reprezentanco Hrvaške Kljub temu, da sta igrali za Hrvaško standardni reprezentantki Stoj-mirovičeva in Stakiceva, gostje niso naletele na enakovredne nasprotnice in so zmagale s 3:0 (13, 4, 10). Moška ekipa Zagreba oz. Mladosti, za katero sta igrala tudi izkušena Lukač in Vračarič ter mladi Jovič, pa je zmagala spet s 3:1 (—11, 14, 7, 8). še posebej velja poudariti izredno igro reprezentanta Lukača, ki je bil to pot nezadržan. Poleg njega bi še p-hvalili Vračariča in Dobriča, ki je spet zaigral v -reprezentančnem slogu. Po treh zmagah Jugoslavije s 3:1 so zastopniki LR Kitajske nudili domačinom največji odpor v Sarajevu, saj so «plavi* zmagali to pot šele po petih setih igre. Srečanje je bilo doslej najbolj izenačeno in tudi kakovostno. To najbolje potrjujejo izidi setov, razen drugega, ko je imela Jugoslavija nekoliko lažje delo. Srečanje se je končalo s 3:2 (—13, 5, 14, —14, 13). Gostje so spet zmagale s 3:0 (10, 7, 4) in prav v Sarajevu so izbojevale najlažjo zmago, ker jim domačinke niso nudile večjega odpora. To pa predvsem v zadnjih dveh nizih. V štirih nastopih v Jugoslaviji so odbojkarice LR Kitajske štirikrat zmagale in prav tolikokrat so bili uspešni najboljši jugoslovanski odbojkarji. Končni obračun pred zadnjim nastopom v Šabcu je torej v ravnotežju. ATLETIKA NA MEDNARODNEM MITINGU Nastop italijanskih tekačev v Helsinkih RIM, 28. — Znani italijanski dolgoprogaši Grippo, Fava in Zarcone so odpotovali iz Milana v Helsinke, kjer se bodo udeležili mednarodnega mitinga «World Games*. • # * RIM, 28. — Španija je odpovedala svojo udeležbo na mladinskem atletskem tekmovanju z moškimi reprezentancami Italije in Grčije, ki naj bi bilo v Italiji 3. julija. • * * RIM, 28. — Italijansko atletsko prvenstvo bo na sporedu v Rimu v dneh 26. in 27. julija. Prisporajlp zti DIJAŠKO MATICO s Prišli bi z resnico navzkriž, če bi trdili, da je bil avstrijski vojak s svojo usodo zadovoljen in se je navdušeno boril (razen vojakov nemško - madžarske narodnosti). Ne. Dve leti vojne, polni trpljenja in vsakovrstnega pomanjkanja, vsakdanje gledanje smrti v oči ter brezupno pričakovanje konca, vse to je lomilo in krhalo moralo marsikaterega vojaka - borca, da je bil včasih pripravljen tudi poteptati vojaško čast in se predati sovražniku. Ko pa je ta Vojak bil v borbi naphden, ko je spoznal, da napadalec brezobzirno streže po njegovem življenju in svobodi njegovega naroda, tedaj je vzplamtel njegov borbeni ponos, v njem je zavrela kri očetov, dedov in pradedov iz petstoletnih borb proti Turkom in drugim osvajalcem. 19. OSMA ITALIJANSKA OFENZIVA NA SOČI (od 9. do 12. oktobra 1916) V času med 7. in 8.j italijansko ofenzivo 'je prihajalo do večje ali manjše borbene aktivnosti na raznih sektorjih soške fronte. To so bile lokalne demonstrativno -izvidniške napadalne akcije manjših razmer in značaja. Posebno živahna je bila italijanska artilerija, ki je z ognjem neprestano vznemirjala in občutno nagajala pri pregrupacijah avstrijskih enot. Njena aktivnost je zahtevala precej žrtev. Svoje rušilne granate je usmerjala na gradbišče nove avstrijske obrambne črte, ki je tekla od Fajtjega hriba proti vasi Kostanjevica čez Selo, Brestovico in Medjo vas na Grmadi do reke Timave. Nova črta je bila za okrog 4 km pomaknjena v zaledje za dotedanjo črto, ki je tekla od Volkovnjaka na Lokvico, Opatje selo in Doberdobsko jezero do k. 144. Nova obrambna črta (utrjeni pas) je skupaj s prvo še povečala utrjeno globino obrambe in tako prisilila močno italijansko artilerijo, da je morala obstreljevati večjo površino, kar je spet imelo za posledico nepreciznost in večjo porabo granat in šrapnelov. Italijanska pehota je tako imela več terenskih in ognjenih zaprek pri napadu in zaradi tega manjšo prebojno moč. Ta črta naj bi nadomestila velik primanjkljaj v moštvu in artileriji ter dala možnost,, da se enote med obstreljevanjem umaknejo v jarke druge črte, kar bi zmanjšalo človeške izgube. Nazadnje pa je bil to dober odskočni položaj za protinapad. Na dotedanji prvi črti bi ostale samo izvidniško - zaščitne enote. Namen in cilj te ofenzive sta bila ista kot v sedmi otenzivi. Tak je bil tudi operativni načrt. Tega so sicer še dopolnili, ko so na področje med Šempetrom in Dolnjo Vrtojbo postavili nov, še svež VIII. korpus (iz rezerve). _ Njegove divizije naj bi skupaj z divizijami VI. korpusa napadale pri Gorici in prodirale v Vipavsko dolino. V bistvu je tu šlo za ponavljanje oziroma nadaljevanje prejšnje neuspešne ofenzive. Komanda V. avstrijske armade je pravočasno opazila italijanske namere, zato se je nanje tudi pripravila. Vendar je bil njen potencial razmeroma zelo šibek. Izgube v moštvu in vojaškem materialu v vseh prejšnjih ofenzi-. vah so bile bolj pomanjkljivo dopolnjene. Kar je manjkalo, so morale sedaj dopolniti ustrezna taktika, vzdržljivost in hrabrost borcev. Toda zavedati se moramo, da je bila vojna tehnika že tako razvita, da ji fizična človeška moč in moralna hrabrost nista mogli biti vedno kos. Te tehnike in ustreznega materiala so Italijani sedeti imeli veliko več. Pomnožili so število topov, municije in drugega vojnega materiala, pripeljali so sveže divizije v zameno in dopolnilo za izgube, pri tem pa se je tudi okrepila že načeta morala pri nekaterih enotah. Področje od Gorice do morja je bilo spet izbrano za glavno bojišče; tu so Italijani in Avstrijci postavili drug nasproti drugemu naslednje moči: — Italijani (III. armada in VI. ter VIII. korpus II. armade) okrog 225 bataljonov, 1.000 topov in 500 bombard (od tega je v borbi sodelovalo le, okrog 166 bataljonov oziroma 12 divizij); — Avstrijci okrog 100 bataljonov, 450 topov in 250 minometov. Italijanska artilerijska priprava se je začela 9. oktobra ob 7. uri zjutraj. Ponavljali so se prizori rušenja in razdejanja avstrijskih jarkov, zaklonišč, artilerijskih položajev ter vsega tistega, kar je moglo koristiti obrambi. Ljudje in bojni material so bili cilj in plen bobnečega ognja, ki je vedno bolj naraščal in je divjal ves dan vse do predvečera, ko se je začel pomikati v globino avstrijskih položajev, na drUgo črto in na zbirališče rezerv. Tedaj $o se dvignili valovi človeške povodnji in se začeli valiti proti avstrijskim položajem. Strnjene zaporedne vrste italijanskih napadalcev so z bojnimi klici «Savoia* hotele prevpiti grmenje topov, klopotanje strojnic in tre-skanje bomb, ali pa, kar je še bolj verjetno, so napadalci hoteli pregnati lastni strah in ga hkrati prenesti na sovražnika. Na skoraj 8 km široki fronti je nekaterim napadalnim skupinam uspelo vdreti v prvo avstrijsko bojno črto. Najhuje je bilo na sektorju južno in severno od vasi Opatje selo. Ko sta naselji Nova vas in Lokvica bili pred zavzetjem, je v akcijo stopila avstrijska artilerija. Ta je s svojim ognjem prikovala napadalce na zemljo in na vsem napadalnem sektorju ustavila njihovo napredovanje. Drugo so opravile strojnice in bombe, pla-menometi ter bajoneti jurišnih enot. Mrak in noč sta omogočila preživelim napadalcem, da so se umaknili na svoje izhodiščne položaje in tudi v zaledje. Zamenjale s* jih sveže enote, ki so ponoči spet poskušale napasti na raznih točkah. Tudi ta noč je minila brez pomembnega, še manj pa odločilnega uspeha. Vendar so taki napadi branilce duševno in fizično izčrpavali. Poleg tega so negativno vplivali na boje v naslednjih dneh in povzročili velike človeške in materialne izgube. Novi, sveži italijanski bataljoni so ponavljali krvavo igro prejšnjega dne. To je bilo 10. oktobra 1916. Tedaj je prestižno vrednost dobila goriško*- vipavska cona, ki se je opirala na hrbet Volkovnjaka (k. 284) nad Mirnom. Italijanske enote Vlil. korpusa so na sektorju 43. avstrijske divizije prodrle v prve avstrijske obrambne jarke pri Šempetru in Vrtojbi. Zadovoljne z uspehom, so obstale in se začele utrjevati, ne da bi začetni uspeh poglobile in razširile. To so branilci kaj kmalu izkoristili in v silnem topniškem in pehotnem protinapadu spet osvojili začasno izgubljene položaje. Napad in protinapad sta terjala občutne izgube na eni in na drugi strani. Medtem je pri Opatjem selu postalo nevarno za avstrijske branilce. Maloštevilna avstrijska artilerija, ki je imela položaje na robu Krasa in v Vipavski dolini, je bila angažirana v tamkajšnjih borbah, zato ni mogla dovolj učinkovito podpirati svojih fenot na srednjem delu Krasa. Italijanska pehota je ob podpori svoje številne artilerije, ki niti najmanj ni varčevala municije, vztrajno napadala v gostih in globokih vrstah, tako da je ena divizija napadala na sektorju do enega kilometra širine in še celo manj, kar je podobno normi napadalne cone za divizijo pred Verdunom in na Sommi. Napadalec je prodrl globoko proti vasi Lokvica in južno od Nove vasi proti Hudemu logu in k. 215 v širini okrog 4 km. (Nadaljevanje slecU). Uredniitvo, uprav«, oglasni oddalak, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprel plačana celotna 25.000 Hr. Letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnik« brezplačno revija »DAN*. V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije In podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 61000 Ljubljana, Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Stran 6 2iro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Tigovski 1 modulus (širina 1 »lolpec, višina 43 mm) ob da* lavmkih 13 000, ob praznikih 15 000 Finančno-upravni 500 legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višire v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško m goriško pokraiino se naročajo pri oglasnem oddelku *l: upravi h vseh drugih pokrajin Italije pri SPi. . I J Član italijanske| ka j ' \ ^veze časopisnih J 29. junija 1977 Odgovorn, ur,dnlk G„„a I z da j či in tisku j 'založnikov FIEG lil NICOLI IN DEGLIINNOCENTI STA BILA POD NADZORSTVOM SID Skrivnostno izginili ključni priči Čedalje težja naloga sodnikov, ki morajo priti do resnice o spodletelem državnem udaru leta 1970 ■ Dvoumno pričevanje zdravnika Draga RIM, 28. — Torquato Nicoli in Maurizio Degli Innocenti, dve izredno pomembni priči na procesu o spodletelem poskusu državnega u-dara Junia Valeria Borgheseja, sta izginila. Do te presenetljive ugotovitve je prišel danes namestnik rimskega državnega pravdnika Jerace, ki vodi preiskavo o zapleteni zadevi Orlandinijevih potnih listov. Grad benik Remo Orlandini je bil Bor-ghesejeva desna roka in je glavni obtoženec na procesu, ki že nekaj PO SLEDOVIH BRUCEA LEEJA Roland Albertini se je od zmeraj navduševal nad filmi umrlega Brucea Leeju, ki o-bravnavajo vzhodne vojaške veščine, od karateja do kung-fuja. Fant ima sedaj 22 let in že pred leti se je vneto posvetil karateju, pri tem pa je i-mel tud' dokajšen uspeh, saj je še kar mlad prejel črni pas. Vsa zadeva bi ne bila vredna omembe, ' , Albertini ne bi bil kolerik, pri tem pa telesno tudi dokaj krepak fant in ko ne bi svoje veščine v karateju pre-izkuševal nad člani svoje družine, vsakokrat ko so mu o-drekli denar za njegovo zabavo. V teh primerih se je mladi Albertini močno razjezil, njegove žrtve pa so -bili oče, mati in bratje, občasno pa se je znašal tudi nad pohištvom. Končno so se njegovi svojci naveličali in ko je njegova jeza včeraj spet izbruhnila, so poklicali karabinjerje. Ko so o rožniki prišli v stanovanje, jih je Albertini dočakal n,, pol gol. s črnim pasom okrog pasu ter s kijem v roki, tako da so se karabinjerji morali pošteno potruditi, da so ga onesposobili. Sedaj st bo moral zagovarjati pred sodnikom zaradi nasilja nad svojci in zaradi kljubovanja predstavnikom oblasti. TATOVI OKRADLI MESTNE REDARJE Neznanci so danes ponoči vdrli na poveljstvo mestnih redarjev in ukradli tri samokrese. Bili pa so še kar nerodni, ker niso opazili, da je bilo v železni blagajni 20 milijonov lir, ki so bili namenjeni plačam. Iz nereda, l i so ga pustili v uradu, je očitno, da so iskali denar, zadovoljili pa so se s tremi samokresi, da ne bi ■odšli praznih rok. tednov traja pred rimskim porotnim sodiščem. Rimski gradbenik je, kot znano, Se vedno v tujini, kamor se je zatekel s pomočjo ponarejenih dokumentov oziroma dokumentov, ki mu jih je izročil kapetan SID La Bru na v zameno za izjave, ki jih je dal v Švici in ki so privedle do odkritja dogodkov decembra 1970, ko so pripadniki Borghesejeve nacionalne fronte skušali strmoglaviti de mokratične ustanove z državnim u-darom, ki so ga odložili zadnji trenutek, ko je skupina oboroženih fašistov že bila v poslopju notranjega ministrstva. Dejstvo, da sta Nicoli in Degli Innocenti izginila odpira vrsto vpra Sanj, še zlasti zaradi osebnosti obeh prič. Degii Innocenti je bil sicer na prostosti, ker so ga oprostili obtož be združevanja v prevratniške namene že v teku preiskave in torej ni na zatožni klopi, prvi pa, Tor-quato Nicoli, bivši zarotnik, ki je nato stopil v vrsfe SID, ni samo obtožen zaradi Borghesejevega državnega udara, temveč je tudi pod »posebnim nadzorstvom*, ker ve za mnoge skrivnosti organizacije pokojnega «čmega princa*. Po vesteh, ki jih niso nikoli demantirali, naj bi sama varnostna služba SID od blizu nadzorovala Ni-colija ter ga ščitila, da bi se mu nič ne zgodilo. Danes pa so nenadoma odkrili, da je možakar, izginil. Zakaj? Kako mu je sploh uspelo izginiti, ne da bi se njegovi varu hi tega zavedali? Poleg tega, če je Nicoli pobegnil po lastni volji, pomeni, da je imel tudi gotove vzroke. Sodnik, ki vodi preiskavo o potnem listu Rema Orlandinija je hotel zaslišati obe priči, da bi ugotovil, ali je res, kar trdijo zagovorniki rimskega gradbenika, in sicer, da mu je dokument izročil osebno kapetan La Bruna. Če bi to dokazali. bi dokazali tudi, da je prav varnostna služba pomagala zarotniku, da je odšel v tujino, kot se je zgodilo tudi z Marcom Pozzannm. padovskim skrajnežem, ki je vple ten v pokol na Trgu Fontana in so ga pred nekaj tedni španske oblasti izročile Italiji. To bi tudi pripomoglo, trdijo Orlandinijpvi zagovorniki, k pojasnitvi ozadja vse za deve v zvezi s poskusom državnega udara v noči 7 decembra in k pri rnerni oceni delovanja nekaterih mož SID Dejstvo je, da so doslej skušali zanikati to resnico prav ti sti, ki so' obtožen1' državnega udara in da so doslej zanikali tudi tisto, kar je povsem jasno. Tako se je ravnal včeraj v sodni dvorani zdravnik Salvatore Drago, ki je imel, kot trdi obtožba, obrobno vlogo pri pripravah za poskus spodletelega golpeja. Obtoženec je v bistvu zavrnil sleherno krivdo ter trdil, da je njegovo ime bilo zapleteno v preiskavo zaradi «banalne pomote*, ker je eden od vohunov SID podpisoval svoja poročila z lažnim imenom »Drago*. Ostaja vsekakor dejstvo, da so ime zdravnika našli tudi v zapiskih fašističnega poslanca Sandra Saccuccija, ki si je zapisal njegov naslov, telefonsko številko in celo številko registrske tablice. Zakaj? Drago naj bi bil torej žrtev pomote, ki jo je zakrivil Guido Gian-nettini v svojih izjavah, kapetan javne varnosti Enzo Capami? je bil na dan spodletelega državnega udara «pri mami* in je povsem prepričan, da do takega poskusa nikoli ni prišlo, Nicoli in Degli Innocenti sta izginila, glavni obtoženci pa so še na svobodi: naloga sodnikov, ki morajo ugotoviti resnico, ni nikakor lahka in očitno je, da se bo proces nadaljeval še dalj časa. Vendar pa vprašanje ni to. Pravici in javnosti se ne mudi, na ta vprašanja pa gre slej ko prej dati odgovor, čeprav ne bo lahko. Odgovor pa se počasi oblikuje tako na procesu zaradi Borghesejevega državnega udara, kot na procesu v Catanzaru in v sodni obravnavi o fašistični1 organizaciji »ordine nuo-vo». Proces se bo nadaljeval jutri. FULVIO CASALI V Angliji sabotirali 4 terculese C-130 LONDON. 28. — Britansko n brambno ministrstvo poroča, da je nekdo danes ponoči sabotiral štiri herculese C-130 britanskega vojnega letalstva, ki so bili na letališču v Cambrigdeu. Policija ne razpola ga doslej z nobeno sled jo in ne ve, kje naj bi iskali krivce. Če sabota že ne bi pravočasno odkrili ne b: herculesi. kljub malenkostni škodi, ki so jo utrpeli, mogli vzleteti. BOGOTA 28. — Trije gverilci so bili ubiti, deset pa so jih vojaki u-jeli v spopadih severovzhodno od glavnega mesta. Glasnik vladnih sil je povedal, da vojska pri tej akciji ni imela izgub. TAKO MENI NAMESTNIK FLORENTINSKEGA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA ZAOSTROVANJE NAPETOSTI V OKVIRU BOJA ZA PREVLADO NAD RDEČIM MORJEM Somalija in Sudan napadata SZ na procesu o Borghesejevem golpeju zaradi njene podpore Etiopiji Prijava dohodkov: jutri zadnji dan! Barre grozi Sovjetom z in etiopsko vlado po «zgodovinskim korakom» - Čedalje proglasitvi neodvisnosti Džibutija ■ Concutelli lastnoročno umoril sodnika Occorsia Dr. Vigna oslanja obtožbo na neizpodbitno dokazno gradivo FIRENCE, 28. — Namestnik državnega pravdnika dr. Vigna je včeraj, kakor znano, izročil tajništvu tukajšnjega sodišča izsledke preiskave o umoru sodnika Vittoria Occorsia ter obenem zahteval sestavo obtožnice proti Pierluigiju Concutelliju in Gian-francu Ferru (zaradi premišljenega umora in nedovoliene posesti vojaškega orožja) ter 15 njunim pajdašem Nobenega dvoma ni torej več, da je zloglasni Concutelli neposredno odgovoren za krvavi atentat, in sicer je to mogoče razbrati iz vsebine 58 tipkanih strani obsegajočega svežnja dokumentov, ki jih je predložil dr. Vigna sodni oblasti. To je sad enajst-mesečnega vztrajnega dela. ki bi mu morala slediti po željah vse demokratične m protifašistične javnosti vrsta zglednih obsodb. Upamo, da bo res tako. pa tudi. da ne bo proces ubral polževe poti (glej primer Catanzaro). Namestnik državnega pravdnika Oc-corsio je bil umorjen 10. julija. Dne 22. oktobra sta bila aretirana Giuseppe Pugliese in Pascjuale Damis. za njima pa so zajeli Gianfranca Ferra, a 13. februarja je bil na vrsti sam Concutelli, v čigar skrivališču so odkrili tako brzostrelko, s katero je bil ubit Occorsio, kot več gradiva, ki se je med preiskavo izkazalo kot zelo koristno. Pred navedbo dokazov o krivdi glav nih dveh obtožencev dr. Vigna v svoji dokumentaciji nadrobno opisuje njuno osebnost in početje. Concutelli je deloval za fašistične prevratniške organizacije »fronte nazionale*. «fuan», »ordine nuovo* in »fronte deila gio-ventil* (z voditelji slednje se je udeležil ideološkopolitičnega tečaja v O-stii pri Rimu), razen tega je bil tudi član pokrajinskega odbora misovske-ga gibanja (MSI). Po I. 1969 je bil nič kolikokrat prijavljen sodni oblasti zaradi nedovoljene posesti orožja, združevanja v zločinske namene, nasilnih dejanj ter obiskovanja polvo-jaških taborišč (25. oktobra 1969 so ga npr. možje postave zasačili, ko se je s pajdaši uril v streljanju z brzostrelko, revolverjem in puško, a poleg tega tudi v lučanju ročnih bomb). Julija 1975 je bil osumljen sodelovanja pri ugrabitvi apulijskega bančnika Luigija Mariana (fašist Lu-igi Martinesi je v tej zvezi pojasnil preiskovalnemu sodniku, da bi morala sredstva od odkupnine služiti financiranju ustanovitve desničarskega prevratniškega gibanja) Dr. Vigna razčlenjuje zatem trditve Pierluigija Concutellija, kj pomenijo dejansko da se je ta sam obtožil Occorsiovega umora, dasiravno z drugimi besedami. Po novembru 1973. ko je bilo gibanje «ordine nuovo* v smislu ustreznega ministrskega odloka razpuščeno, so njegovi pripadniki začeli delovati podtalno in tedaj je Con-cutelli prevzel mesto «vojaškega po-vellnika*. kar je tudi sam izrecno naglasil. Obtoženec je1 nekaj dni po aretaciji povedal, da je umor Occorsia delo pristašev «ordine nuovo*. kateremu da tudi sam pripada in pri stavil: »čutim se soodgovoren, kot bi se pač čutil soodgovoren kateri koli član'našega gibanja*. Dne 16. junija Pa ni med zasliševanjem več govoril zgolj o moralni ter ideološki soodgovornosti, marveč je priznal svojo odgovornost pri atentatu tudi iz pravnega in kazenskega vidika Pojasnil je namreč, da sodijo »vojaške operacije* tajne organizacije (ordine nuovo) zgolj v pristojnost vojaškega poveljnika (torej njega samega), a umor sodnika Vittoria Occorsia spa- da prav med takšne operacije, To tudi pomeni, da je Concutelli s temi izjavami priznal svojo neposredno odgovornost za uboj. To pa še ni dovolj. Dr. Vigna namreč zatrjuje, da je Occorsia ustrelil sam Concutelli, ne pa kdo drug po njegovem ukazu (in po volji seveda »mandatarjev* Clementeja Grazianija, I lia Massagrandeja. Salvatorcja Fran-cie, Eliodora Pomarja, Marca Pozza-na in Gaetana Orlanda), to pa zato, da bi prevratniškim kameradom vlil novega zaupanja v podtalno fašistično organizacijo, potem ko so se njeni »zgodovinski voditelji* zatekli na varno v inozemstvo. Obtožbo utemeljuje dr. Vigna z vrsto dokazov, tako npr. z neizpodbitnim dejstvom, da je bil Concutelli 10. julija v Rimu, z ustreznimi izvajanji prič ter z okoliščino, da so preiskovalci odkrili v Concutellijevem skrivališču brzostrelko ingram M 10. s katero je bil. umorjen Occorsio, nadalje oblačila, 'ki so na las podobna tistim, ki jih je imel na sebi atentator, pa tudi še enake naboje kot so tisti (vsega 18), ki so jih našli na prizorišču uboja. Nazadnje so pri Con-cutelliju zasledili tudi fotokopijo letaka. s katerim so morilci prevzeli odgovornost za dejanje in ga pustili blizu Occorsiovega trupla (dg) MOGADIŠ, 28. - Predsednik so-malske republike /Mohamed Siad Barre je v intervjuju kuvajtskemu tedniku »Al Yakza» sprožil nov napad na Sovjetsko zvezo, isto pa je storil tudi njegov sudanski kolega El Niinejri med govorom po radiu in teleziviji. To očitno dokazuje, da se tukajšnje območje «črne» celine čedalje bolj spreminja v izredna pomembno politično žarišče. kjer se spričo prepletanja gospodarskih in strateških interesov tako severnoafriških oziroma arabskih dežel kakor še zlasti velesil utegne skovati dokončna usoda svetovnega vojaškopoiitičnega ravnovesja. Predsednik Barre je naglasil, da bo Somalija v najkrajšem «sprejela važno zgodovinsko odločitev*, če se bo pokazalo, da utegnejo sovjetske pošiljke orožja Etiopiji spraviti v nevarnost suverenost so-malske republike. «Nikakor ne bomo ostali križem rok, če bo svoboda naše države ogrožena* je pripomnil Barre, ki je zatem resno podvomil v učinkovitost skupnega obrambnega pakta med Sudanom, Egiptom. Saudsko Arabijo in Severnim ter Južnim Jemenom: tovrstno zavezništvo na.i bi omogočilo temeljitejše nadzorstvo nad Rde čim morjem, ki da se ga hočejo na vsak način polastiti Sovjeti. Barre meni, da tovrstnega volaškega zavezništva ne bo mogoče ustvariti, dokler bodo zainteresirane države razdvajali problemi politične narave. Somalski državni poglavar ie nazadnje poudaril, da 1)0 Saudska Arabija lahko zaigrala res važno vlogo na območju Rdečega morja le, ko bo enkrat za vselej natančno opredelila svojo zunanjo politiko. Zaskrbljenost' predsednika Barra je nekje tudi razumljiva, saj izvira, kakor je znano, iz spremembe odnosov med SZ ter Etiopijo, ali bolje iz navezave tesnejših stikov med Moskvo in Adis Abebo. Sovjeti so do nedavnega vsestransko podpirali somalsko vlado, kar je seveda navdajalo mogadiško z občutkom varnosti. Sedaj pa, ko IG Brežnjev jel posvečati večjo pozornost etiopskemu polkovniku Mengistruiu, so se pričela Barrovi vladavini majati temelja; odtod tisto o »zgodovinskem koraku*, v katerem vidijo nekateri zahodni diplomatski opazovalci izbruh vojne med Mogadišom in Moskvo, zatem pa izrecno naslonitev Somalije na zahodne sile oziroma prozahodno usmerjene arabske države. Do tega naj hi vsekakor še ne prišlo tako kmalu, kajti Somalija se ne more kar čez noč odtrgati od SZ. »Le kaj naj porečemo našim ljudem?® se sprašuje neki somalski diplomat in pribija: »Do včeraj smo jim vtepali v glavo, da so Amenkanci naši nasprotniki, ker so dobavljali orožje Etiopcem. Ir danes, ko 'Etibpijo zalaga z orožjem Sovjetska zveza?* Trenje med Etiopijo in Somalijo se je še bolj zaostrilo s proglasitvijo neodvisnosti Džibutija (23 000 k v. km), ki je bil 115 let pod francoskim kolonialističnim jar- mom, Republika Džibuti je 49. in geografsko najmanjša članica Organizacije afriško enotnosti, za državnega poglavarja pa je bil izvoljen 62-leini Hasan Guled Prebivalstvo šteje okoli 200.000 duš. v glavnem pa ga sestavljata skupnosti Afarcev in Isov. Slednjih je nekoliko več kot Afarcev ter živijo v glavnem mestu državice, a po poreklu so somalskega izvora. A-farci pa izvirajo iz Etiopije ter živijo pretežno kot nomadski živinorejci. Napetost med skupnostima, ki so jo umetno podpihovali Francozi s privilegirancem Afarcev, se je sedaj še stopnjevala premo-sorazmerno s stopnjevanjem treni med Etiopijo .in Somalijo, ki sta obe priznali novo državo ter se ob vezali, da bosta spoštovali njeno suverenost ki pa hkrati poželjivo zreta na to malo a iz strateškega vidika izredno pomembno .ozemlje. Za Adis Abebo .je džibutsko pristanišče življenjskega pomena, saj gre skozenj kar 60 odstotkov etiopskega blagovnega tranzita — to pa ustvarja Džibutiju lepe dohodke, kar pomeni, da se predsednik Guled nikakor ne bo hotel zameriti polkovniku Mengistru.iu. Res pa je tudi, da pripada večina v džibutski ustavodajni skupščini poslancem iz hujša trenja med Mogadišem Jabolko spora tudi Ogaden skupnosti Isov. odtod etiopska bojazen, da se utegne nova republi ka bolj nasloniti na Somalijo. Etiopijo in Somalijo razdvaja tudi še vprašanje ozemeljske pripadnosti pokrajine Ogaden. Ta se nahaja na etiopskem ozemlju, vendar jo hoče Somalija zase. kar utemeljuje z njenim etničnim sestavom. Napetost med državama v zvezi s tem problemom se ie znatno zaostrila ravno z okrepitvijo sovjetske podpore Adis Abebi in daiies divjajo tam srditi bo ii med nacionalisti in etiopsko vojsko. Somalskega predsednika Barra je posredno podpri, kot rečeno v, u-vodu sudanski predsednik El Ni-mejri, ki je obtožil sovjetske vojaške svetovalce (nedavno jih ie odslovil — šlo je za 90 oseb), da med dolgoletnim bivanjem v Sudanu nikakor niso pomagali tej državi k razvoju, temveč naj bi razvoj celo zavirali. Očital ie nadalje Sovjetom, da so vodili libijska letala z voja škimi najemniki, ki so bili namenjeni v Etiopijo, nad sudanskim o-zemljem. Nimejri se je nazadnje obregnil ob dejstvo, da so Sovjeti ustavili vojaške dobave Sudanu ter pripomnil, da mu te sicer niso več potrebne, ker se Sudan sedaj pre-skrbija z orožjem pri Kitajcih, (dg) (•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiii m iiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinidiiiiii mm || iiiiiim iiiimi || iiiiiiiiiiinm mm im im umu, ||,|II|||,,|,||UI|||,,|||||||||||||||| ZDA PONOVILE STALIŠČE ZA REŠITEV KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU Izjave Bele hiše predmet spora med Izraelom in ZDA Tei Aviv je namreč iz mirovnih pogajanj hotel izključiti zasedena področja Cisjordanije, ki jih je «osvobodi!» WASHINGTON, 28. - Nesoglasja med Izraelom in ZDA o sporazumni rešitvi krize na Bližnjgm vzhodu so po krajšem zatišju ponovno izbruhnila. Uradne izjave obeh držav, še bolj pa predlogi za morebitno ureditev spornega področja, so si daleč vsaksebi, čeprav so toni sporočil še precej umirjeni. Dejansko večjih novosti ni, državi sta uradno ponovili lastni stališči, obenem pa zatrdili, da trdno nameravata sodelovati in da' so njuni odnosi še zmeraj dobri, kljub opaznim spremembam v političnem vodstvu obeh. Zadnjo serijo izjav je pričel novi izraelski zunanji minister, bivši laburistični obrambni minister, Moše Dajan. ki je izraelski javnosti posredoval lastni načrt, ki se sicer popolnoma oslanja na predloge desničarske koalicije iz volilnega obdobja, za «miroljubno ureditev spornih ozemelj*. Za novo izraelsko vlado pa so sporna, torej se o njih lahko pogajajo, le področja na Sinajskem polotoku in na Golanskem višavju, nikakor pa he ozek pas Gaze, še manj pa Cisjorda-nija. ki jo proglašajo za »oteto deželo*. Očitno v tako zastavljenem načrtu ni prostora za Palestince in za iiiiiliiiiiiliiiiiiiiliiiii iiiiiii iifiiiiiiiiiiiiiryiiiiiijiiiiiiiiiiiifiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiliiiil>iiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiii,iinii FRANCOSKI ŠKOF BO DANES POSVETIL 14 DUHOVNIKOV Lefebvra še ne bodo izobčili Pariški desničarski dnevnik pripisuje «vatikansko gonjo» proti Lefebvru njegovemu neizprosnemu antikomunizmu» VATIKAN, 28. - Po blagih opozorilih in milih prošnjah, ki jih je med včerajšnjim zasedanjem koncisto-rija papež Pavel VI. naslovil na nazadnjaškega škofa Marčetu Lefebvra. ni pričakovati, da bi papež v kratkem ali sploh kdaj menil izobčiti francoskega duhovnika. Sveta stolica je torej ubrala pot odpuščanja in strpnosti v pričakovanju, da se »odpadnik* skesano povrne pod papeževo okrilje ali pa. da se sam za vedno izključi iz katoliške srede. • V ooeh primerih bi rimska cerkev ravnala v duhu zadnjega koncila, ki leži k »preobrazbi grešnikov* s tem, da javno razkriva njihove «zmotc*. Pri le-teh pa Lefebvre neustrašno vztraja, saj bo jutri v Econu, kljub papeževemu preklicu, posvetil 14 duhovnikov. Pravi vzrok za »vatikansko gonjo* proti 1-efebvru pa je danes razkril pariški desničarski dnevnik «L'Auro-re*. ki je vatikansko državo obložil spletkarjenja v korist komunističnih partij širom po zahodni Evropi in zatiranja »prepričanih antikomunistov kot je Lefebvre*. Tudi poimenovanje komaj posvečenega kardinala Bcnellija za florentinskega nadškofa sodi v ta okvir, kajti «Benelli je bil v Vatikanu zadnji va-lobran pred kompromisarskim pogajanjem z evrokomunizmom*. kakor je zapisal francoski časopis. Poleg teh manjših manevrov «L’Au-rore* s pomočjo tajnega zaupnika dolži Sveto stolico tudi veiikopotezneje zasnovanih in uspešno izvedenih načrtov, kot sta legalizacija španski ko- munistične partije m zavrnitev zakona o splavu v Italiji. Rimska cerkev pa naj bi, po mnenju nazadnjaškega dnevnika, kot «tajna pobudnica ev-rokomunizma na zapadu* tudi., ko bi komunisti prišli na vlado, obdržala v celoti svojo oblast, (bp) Primer odpuščenih agentov danes pred deželnim sodiščem RIM, 28. — Upravno deželno sodišče (TAR) se ix. jutri ponovno u-kvarjalo s primerom agentov javne varnosti, ki jih je notranje ministrstvo odpustilo, ker so po umoru svojega tovariša Claud:a Graziosi-ja manifestirali na Trgu Venezia v. Rimu. Sodišče se bo moralo izreči ali je odpustitev agentov upravičena ali ne. Giuseppe Valeri, Antonio Sacca, Biag o Catanzaro, Giusep te Vallesi, Paolo Valenza, Aldo Car-rozza, Luigi Di Marzio, Arrigo Giu-stini, Attilio Battista in nekaj drugih agentov javne varnosti, so 28. marca uprizorili protestno manifestacijo na Trgu Venezia v Rimu, nakar jih je notranje ministrstvo odpustilo, kar je imelo kot prvo posledico to, da so policaji ostali brez plače, .ki je bila njihov edini vir dohodkov. Z njihovim primerom se je lacijsko upravno deželno sodišče ukvarjalo že 22. junija, ko je državni pravobranilec predložil nekatere dokumente, ki ijo jih zagovorni- ki in predsedstvo sodišča hoteli podrobneje proučiti, zaradi česar so obravnavo preložili na jutri. SYDNEY, 28. — Avstralska vlada z zaskrbljenostjo gleda tia pojav izseljevanja, ki je zadnje čase zadobil dokajšnje razsežnost. Usta novih so poseben urad, katerega funkcionarji bodo na letališčih spraševali tiste, ki odhajajo zakaj so sc odločili za ta korak Izseljevanje, skupaj z izredno nizko stopnjo rojstev in s poman jklji vo prišeljevalno politiko. je povzročilo, da se je prebivalstvo njih desetih letih znižalo tisoč oseb. v zad za 330 Prelor zaplenil petrolejsko ladjo zaradi onesnaženja TRST, 28. — Tržaški pretor Bido li je odredil zaplembo zahodnonem-ške 72.000-tonske petrolejske ladje Glavico, ki je zasidrana ob terminalu čezalpskega naftovoda SIOT v tržaškem pristanišču. Predsinočnjim je iz cisterne stekla v morje večja količina tekočine. Sprva so ha pristaniškem poveljstvu mislili, da gre za onesnaženje z nafto, vendar pa je v morje steklo več vode kot nafte, Vsekakor je pretor odredil takojšnjo annlizo tekočine in šele na osnovi izsledkov analize bo dokončno potrdil sklep o zaplembi oziroma bo ta sklep preklical proti pla Čilu primerne kavcije. ' njihovo »domovino* («homelami» v ameriškem osnutku). Ne samo, da novi Dajanov ali stari Beginov načrt nc predvideva ustanovitve arabske države, v kateri bi se lahko združili pregnani Palestinci, ce7 lo izključiti jih namerava, še iz nekaterih področij. V Cisjordaniji pa bi lahko ostali, ker bi tam ustanovili poseben odbor «za mirno sožitje med arabskim in izraelskim življem*. Na odgovor ameriške vlade ni bilo treba dolgo čakati, jasno je sporočila, da od Izraela ne misli sprejemati nikakršnih pogoje/ za njegov pristop na mirovna pogajanja. Vendar je v isti sapi opozorila obe strani, izraelsko in arabsko, da morata do konca letošnjega leta najti «izhod iz težkega položaja*, da bi preprečili »strašno katastrofo* na Bližnjem vzhodu. Uradno sporočilo Bele hiše se ponovno zaustavi tudi ob odločitvi Organizacije združenih narodov, češ da resolucije zadeva umik izraelskih oboroženih sil s celotnega zasedenega ozemlja. Ob koncu poziva arabske sile, da se morajo zavzeti za »trajen mir* z izraelsko državo, kar naj bi sčasoma privedlo do normalnih odnosov med izraelskim in arabskim svetom. Tudi izraelski odziv je bil iiiter, izraelski veleposlanik v Washingto-nu Simha Dinitz se je danes namreč že sestal z ameriškim zunanj m ministrom Vanceom in s posebnim predsednikovim svetnikom za vprašanja državne varnosti Bržežinskim. Kasneje je izjavil, da državi zagovarjata «nekoliko različni stališči* in da%so ZDA ponovile svoje. Vendar pa naj bi državi enako tolmačili resolucijo varnostnega sveta OZN (o vrnitvi zasedenih ozemelj), kar pa iz ločepih izjav ni razvidno, na podlagi tega dokumenta se je Izrael tudi' pripravljen pogajati. Vladni izraelski viri pa so ameriško izjavo ocenili za trenutno ino-portuno, kajti čez tri tedne bo mi-n strski predsednik, desničarski voditelj Menahem Begin odpotoval na obisk v ZDA. Vsebinsko pa naj bi po mnenju Tel Aviva, odstopala od prejšnjih, ker ne omenja več »varnostnih meja*, ki ne bi nujno morale sovpadati s političnimi, kar je Izrael takoj osvojil in ne nudi do-voljšnje podpore izraelski državi. Znatno ugodneje so ameriško stališče o rešitvi arabsko izraelskega spora sprejele arabske države. Jordanski uradni krogi so «trdno ameriško izjavo* sprejeli kot «ko rak na pravilno zasnovani poti do pravičnega in trajnega miru na Bližnjem vzhodu*, (bp) PARIZ, 28. — Francoska letalski družba Air France ie imela leta 1976 kar 418,6 milijona frankov ;z gube, od katere gre več kot polovico pripisati «belemu slonu* francoskega 'gospodarstva, nadzvočne-mu potniškemu letalu Concorde. Po izjavah voditeljev podjetja je imel Concorde, potem ko ie nastopil redne proge, kvarne posledice na francosko družbo. ferenci seznanili novinarje s pripravami za proslavo letošnjega ob črnskega praznika, ki bo 11. julija. Praznik slavijo..v .spomin na množičen odhod prebivalstva občine v partizane. Razen slavnostne seje občin ske skupščine bodo ves teden pred 11. julijem organizirane razne kulturne, športne in druge prireditve. Predstavniki občine so seznanili novinarje tudi z nekaterimi aktualnimi vprašanji z gospodarskega in drugih področij. Razveseljivo je dejstvo, da so v večini tovarn premostili lanske težave in začeli ustvarjati sredstva za sklade. Zlasti velja to za Metanotehniko, stanje pa se izboljšuje tudi v Delamarisu. Pomembni so tudi uspehi na področju izboljševanja življenjskega standarda delovnih ljudi. Med drugim so uredili otroško varstvo za 100 otrok, pripravljeni pa so tudi programi za osnovnošolske objekte in za nove stanovanjske stavbe na Livadi. Napredujeta tudi ak ciji za ureditev vodovoda v Dvorih in za izgradnjo kulturnega doma v naselju Jagodje. L. O. RIM, 28 — Zadnji rok za prijavo dohodkov iz 1. 1976 zapade jutri, 30. junija. Prizadeti lahko u-strezuo izpolnjene obrazce izročijo neposredno davčnim uradom, lahko pa jih tudi odpremijo po pošti priporočeno. V predvidevanju hudega navala pred pustnimi okenci je pristojno ministrstvo odredilo ir krepitev števila poštnih uslužbencev-, ki so zadolženi za ta posel, sicer že z današnjim dnem. Razen tega bodo jutri, 30. t.m. poštni uradi odprti do 21. ure. Na sliki (telefoto ANSA) gneča pred sedežem rimskega davčnega tirada. BEJRUT, 28. — V južnem predelu libanonskega glavnega mesta so se vneli srditi spopadi med pripadniki različnih palestinskih osvobodilnih gibanj. Največja nasprotja so že od nekdaj med «A1 Saiko*, ki je pod vplivom Sirije in zvezo, ki združuje tiste palestinske organizacije, kf zavračajo pogajanja kot izhod i* arabskoizraelskega spora. Palestinski obisk na Kitajskem PEKING, 28. - Kitajski vladni predstavniki so izrazili vso podporo palestinskemu osvobodilnemu gibanja in težnjam palestinskega naroda po svobodi, tudi po oboroženi poti, ob enotedenskem obisku na Kitajskem namestnika poveljnika palestinskih oboroženih sil Abuda Jihada. Vče-aj je devetčlansko delegacijo, povabil jo je odbor za prijateljske stike s tujimi državami, spre; jel zunanji minister Huang Hua, ki je Palestince pozval, da se morajo zavzemati za enotno nastopanje arabskih držav. iliMiiiiuiiiniiniitiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiMiiiHiiiiiiiTiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiMiuiMiMiiiiiiiiiiiiil* PROCCS ZARADI POKOLA V MILANSKI KMCLKI BANKI SID poslal catanzarskim sodnikom samo polovico zahtevane dokumentacije Se vedno sklicevanje na politično - vojaško tajnost Pred občinskim praznikom v Izoli K^PER, 28. — Predstavniki ob činfcke skupščine so na Liškovm kpn- CATANZARO, 28. — Kanclisti tukajšnje, porote pregledujejo, urejajo in številijo zajetni sveženj dokumentov o fašističnem prevratniškem rovarjenju zadnjih let in zlasti seveda o strašnem pokolu v milanski Kmečki banki iz L 1969, ki ga je na izrecno zahtevo sodnega zbora po slala v Catanzaro vojaška obveščevalna služba SID. Dokumentacija vsebuje 129 aktov, ki zadevajo svoječasno odkritje velike količine orožja in streliva v kraju »Svolte di Fugo di Camerino*, nadalje 8 snopičev o Guidu Giannet tiniju.kot obveščevalcu SID, 39'aktov o Giovanniju Venturi, 86 o. Stefanu delie Chiaie, 62 o Francu Fredi, 22 o Mariu Merhnu, 32 o Claudiu Mutti-ju, 28 o Massimilianu Fachiniju ih 45 o Marcu Pozzanu. ' Resnici na ljubo je SID posredoval tukajšnjemu porotnemu sodišču komaj 45 do 50 od sto zahtevanega gradiva z utemeljitvijo, da je preostala dokumentacija podvržerja po-litično-vojaški tajnosti, o kateri pojde zadnja beseda predsedniku vlade. Vodstvo obveščevalne službe je sicer pripomnilo, da bo sodnikom poslalo tud j te dokumente, vendar ni še znano, kdaj. Z druge strani tudi še kaže, da tisti del catanzarski poroti predloženih listin, ki so ga kanclisti že pregledali, ne vsebuje pomembnih podatkov o obteženih fašistih. O Venturi je npr. rečeno le, da se je prav 1. 1969, ko je bil izvr*r» atentat na Trgu Fontana, vpisal v marksistično leninistično stranko; to ne morda iz kakih vohunskih razlogov, temveč — o tem so pri SID. kot kaže, trdno uverjeni — iz u-streznega ideološkega prepričanja, saj naj bi bil dober prijatelj znanih levičarskih izvenparlamentarcev Frazina in Quarante. Pozzan je 1® bežno omenjen (priloženi so akti ® postopku, s katerim so ga Španci izročili Italiji), a isto velja za naci-: sta Fredo. Toda, kot rečeno, kancli-[ sti še niso opravili vsega dela. . Omenjene dokumente je SID P°' slal s spremnim pismom, v katerem pojasnjuje nekatere »napačne trditve* na račun obtožencev. Od številnih sodelavcev vojaške obveščevalne službe naj bi edino Stefano Ser-pieri decembra 1969 govoril o rimskih atentatih. Guido Giannettini naj bi SID ne izročil nobenega poročil® o delovanju Venture. Giannettini naj bi tudi bil edini redno plačani obveščevalec. SID nadalje zanika, ha bi bil v prevratniško rovarjenje kakor koli vpleten načelnik glavnega brambnega štaba adm. Eugenio Hen-ke in pripominja, da ne razpolag® z nikakršno dokumentacijo o priporu Giannettini ja v Španiji (sam pri za* deti je, kot znano, trdil ravno nasprotno). Prav tako naj bi SID ne imel Giannettinijevih poročil z dne 4. oz. 16. maja 1969 o razvoju str*) tegije napetosti, a z druge stran1 naj bi obveščevalna služba sploh ne sprožila preiskave v zvezj z milanskim pokolom. Sami demantiji torej, spričo katerih se v tukajšnjih krogih 'o še utrjuje sum, da bo SID skuši'I n.: vse načine zavleči sodno obravnavo. (dg)