v» ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ « ♦ * ♦ ♦ « • * ♦ o • • • « •« -. —„ • rt»*-r*-t"*"i"f T- -"-rv-»» Dom in Svet. liMimi .1 Illl .' I I I I I ! I I ': i/......lil 'llililiiil'.iiilnr ~ tmmmwmmämmmm&mmm ) ^ ^ Zabavi in pouku. Izh a j a po jedenkx*at na m esec. ■^•i......i um ii ...............................iTiTiTi minil iTTl iiiiiiiuniillli iTTiTi ........................i...............mirnim................iiimnuiu'-^- Štev. i. V Ljubljani, 20. januvarja 1888. Leto I. •..-■ lil ■■ »I II ■ ■••...-■..■ 11 iTmnrnTmi-i-mi, .Yifflimi m......üTnTI STlTilTi i nTTTTTTT TTiTiTiTTITrnTrTTrnTiTiTTTiTTfnyiT^ ■ ■ • im- ■ ■.................. NAROČILA. mati, mati, en objem In en poljub še, predno grem! Otrite grenko si solzo, Ki rani mi srce britkö, In roko, mati, povzdignite, Sinu v slovo blagoslovite!« »»Oj sinko dragi! lahko ni, Kar glas ti notranji veli'. A tudi mene tok želja Je z doma gonil v boj sveta: Le idi, sin! Ta borna koča, Da nje ne zabi, ti naroča.«« »»Kaj prosiš, sin, oh kaj želiš? V prostrani, daljni svet hitiš : In roka moja naj peha Otroka proč si od srca? Oj sin, oj sin, le tu počivaj, Iz mojih prs ljubezen vživaj!«« »Oj oče, oče, varuh moj, Naj tebe sin preprosi tvoj! Tje v svet me kliče, sili tje, Kjer duh se širi in srce: V slovo tedaj mi nudi lice, Odpusti — znamenjem desnice!« »Vodnik in oče mi preblag, Vi mašnik ste Gospodu drag: V tujino vodi ta me pot, A strašim zla, bojim se zmot. Ostavim li naj očetnjavo? Kdo kaže v svet mi cesto pravo?« »»Povsod Bog vlada, Bog skrbi; Povsod njegov se dom blišči; In on tvoj oče je povsod, Kjer biva ti človeški rod. Le hodi, gledaj, delaj, skušaj, — Nebeški glas vesti poslušaj ! Nad tabo sklenem naj roke, V nebo kipijo mi želje: Daj Bog Ti svoje luči žar, Obsipaj Te Očetov dar! Za večnim hodi tem Očetom Pomneč, da je naš dom nad svetom!«« F. L,. (S^l 2 Lep (Povest. I. Prihod. Na severni sirani rodovitne vipavske doline vidiš visoko, kakor zid strmo, proti vrhu skoraj golo gorovje. Silna burja pometa ž njega prah in listje in je drvi daleč tje v rodovitnejše in toplejše kraje. Kdor ogledava od spodaj te gore, ne more spoznati, kakšen svet se razprostira za vrhovi proti severu. Bližnji sosedje imenujejo ta svet splošno: Göro in njegove prebivalce: G o r j an e. Malo poznana je Gora in vendar je kaj zanimiva. Prav na redko nahajaš v gorskih dolinah ubožno, s slamo krito podolgasto kočo, ki je zavetje ljudem in živini ob jednem. Male, plitve svoje njive gradi Gorjan s kamenjem, ki mu varuje nizki in redki oves ali jačmen, da ga burja ne odnese. Jeseni je kaj lahko spraviti pičli pridelek, ker ga navadno uničujejo suša, črvi, toča in druge nezgode. V takih slučajih pa Gorjan ne obupa, uda se Božji volji, pa loti se dela s tem večjim pogumom. Ce gospodinja nima zjutraj moke za sok, oprta gospodar butaro drv in nese na trg, kjer jih zameni za potrebni živež. Kra-vica mu je največkrat nedosegljiva bo-gatija; vesel je že lahkonožne koze, če jo sme imenovati svojo. Najbližji sosed mu je pol ure, tudi celo uro oddaljen, zato se tem tesneje oklene svoje družine. Gorjan res ljubi svojo družino in svoj domec, akoravno je tako ubožen. Naj si gre tudi daleč po svetu, a silno ga vleče domu, tje v rojstni dol, v rojstno kočo. Gorjanski svet nima nikakih ravnin, le male dolinice, ktere imenujejo »dole«. Vsak dol ima svojo posebno, Iii pa tam i d o L Spisal J. L.) kaj lično ime; kolikrat imajo taka krajevna imena kaj zapleteno zgodovino! Tako je i v naši povesti. Najbolj osamljeno gorjansko selo je bilo in je še sedaj selo v Jaznem dolu pod Ostrim vrhom, kjer se je vršila naša povest pred več nego sto leti, torej še za vlade preblage cesarice Marije Terezije. Ta dol se imenuje še dandanes — a vendar le redkoma —- tudi Lepi dol. Vidi se iz tega, da to ime ni pravo in prvotno ime, da je le nekak pridevek pravemu imenu. Ako bi si ogledal sedaj to dolino, ne bi našel ni-kake lepote, da bi si mogel razlagati ta pridevek. A razlaga ti jo sporočilo, seveda temno in raztreseno, tudi že skoro pozabljeno med ondotnimi bivalci, po-vestničarju pa silno drago in pomenljivo. Neko jesensko popoludne leta 1763 vidimo dva krepka, po kmečko oblečena moža prihajati preko Ostrega vrha proti severnemu robu Jazne doline. Potnika sta; to sodimo po debelih gorjačah, na kateri se opirata in delata pot skozi grmovje; tudi po culicah, kateri držita pred seboj. Če tudi ni tukaj uglajene poti, vendar stopa prvi potnik tako urno in spretno, da bi ga moral vsakdo imeti za tukajšnjega domačina. Že je prišel j do goljave na severnem robu doline. Od tu ima krasen razgled proti severu, na južni strani pa se vidi v Jazno do-i ..." lino. Ker je spremljevalec njegov nekoliko zaostal, imamo priliko ogledati si prvega potnika natančneje. Že po svoji orjaški postavi se nam mora priljubiti. Bedki so možje, ki merijo seženj na visokost, naš potnik pa meri gotovo še malo več. Ta redka visokost pa ga ne kazi, ker so široka pleča in koščeni ndje ž njo v pravi razmeri. Gladko obriti njegov obraz je oster; na prvi pogled ni lep, ker ga kaze precejšni zarastki na čeln, jeden sega mimo levega očesa do srede zarjavelega lica. Poglejmo pa mu v modre oči, opazujmo na prijazno potegneni ustni, in sklepati bomo smeli, da biva v tem orjaškem telesu prav dobro srce. Če se nam je priljubil že po zunanjosti, umilil se nam bode tem bolj po svojem vedenji. Culico in gorjačo položi na skalo, sname raz glavo široki klobuk pa moli poluglasno: »Mili Bog, bodi stokrat zali valj en za mnoge dobrote! Dolgih dvajset let vodil si me križem po naši domovini, ljubi Avstriji, spremljal me v marsikatero krvavo bitev, branil moje prsi svin-čenk, ki so jim bile namenjene in mojo glavo smrtnega udarca sovražnikovega jekla. Zdravega in krepkega pripeljal si me v to tolikokrat zaželeno, tiho in samotno dolino, kjer so živeli nekdaj moji ljubi roditelji. Niti svoje ljube matere, niti svojega skrbnega očeta ne bom našel več. Materi zatisnil sem trudni očesi še mladenič, oče pa me je blagoslovil tu na tem mestu pred dvajsetimi leti, ko sem odhajal v vojake. Tu na svojih prsih hranim pismo, s katerim mi naznanja gosposka, da mi je umrl oče, sporočivši mi, da naj prevzamem za njim dedno hišo in zemljo — Jazni dol. Počivajte v miru, ljubi oče! Vaši dobri nauki niso padli na slaba tla. Koča, v kateri je tekla najina zibel, ne bo razpadla, dokler mi giblje zadnji prst na roki. V to mi Bog pomozi!« Ko je potnik tako molil in si lajšal polno svoje srce, razdele se na nebu jesenski oblaki in svitlo solnce posije na žareči obraz Ivana Kola rja, odpuščenega podčastnika. Dolgih dvajset let je služil preblagi vladarici Mariji Tereziji. Hrabro se je obnašal pod poveljstvi junaških vojsko-vodjev Dauna in Laudona, od katerih je dobil več pohvalnih pisem, od pre-svitle cesarice pa zlato in srebrno znamenje hrabrosti. V tedanjih časih je bilo treba leto za letom z mečem v roki odganjati sovražnika od prestola presvitle cesarice, torej ni mogel misliti na odpust, tudi ne na zapuščeni svoj dom. Dobro je vedel, da za starim očetom ni ostalo druzega nego koča, pusti Jazni dol, pa morebiti malo orodja in obleke. More li vojak med gromom topov mislili na tako malenkost? In če tudi: kdo bi hotel pusti Jazni dol vzeti v najem, kjer bi se niti oče njegov ne bil mogel lahko preživiti, ako bi ga ne bil sin podpiral? Bližnjih sorodnikov Ivan ni imel, da bi jim izročil dedščino v varstvo, torej je ostal po smrti starega Kölarja Jazni dol brez gospodarja. Ko se je v Hubertogradu leta 1763 sklenil mir z našim največjim sovražnikom, pruskim kraljem Friderikom II., bila je uslišana Ivanova prošnja za odpust, torej ga vidimo vračati se na dom. Spremljevalec njegov je precej manjši, pa enakih let in enako oblečen. Priprosti, malo neokretni mož stal je nekoliko nižje in gledal tje proti severu, kjer mole proti nebu bele cerkvice, kakor sv. Marije Magdalene, sv. Treh Kraljev i. dr. Dalje videl je bele gorenjske snež-nike, med njimi velikanski Triglav. »Martin glej!« S temi besedami kaže Ivan v dolino. Martin stopi bližje, odloži culico,' pogleda v pusto dolino, pa takoj od maje z glavo, rekoč: »Sicer nisi imel navade šaliti se z menoj, pa vender ne morem verjeti, da bi te bila resna volja živeti v tej puščavi.« Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega. (Spisuje Tine Brdnik.) Gola resnica je, da sliši na ime Miha. Kako pa se piše, to ni tako važno za naš namen. Za časnik si je sam izvolil priimek »Gorenjski«. Stanuje pa na kranjsko-koroški meji. Predno je za-clrčala železnica po Gorenjskem, bil je med glavnimi poštarji na Kranjskem. Valovi življenja so mene pripljuskali v njegovo bližino. Večkrat mi je Miha že pripovedoval raznovrstne dogoclbe iz burkaste svoje preteklosti. Večina jih je tako zanimivih, da pač zaslužijo biti objavljene. To pa s prenarejenimi lastnimi imeni, kolikor je ravno treba. Ako naju Bog ohrani pri zdravji, razglašala jih bova polagoma, da se po možnosti zabava ž njimi Slovenec v bližini in daljini, da se ž njimi kratkočasi »dom in svet«. I. Zagrenjena ljubezen. Rudolf Tanki so ga nazivali. Tudi ko bi se bil pisal »Kratki« ali »Nizki«, ne bilo bi to v nikakem nasprotji z njegovo zunanjostjo. Če tudi pa je nosil slovensk priimek, vender ni bil niti po jeziku, niti po mišljenji Slovenec. Njegovi pradedje so menda pač bili slovanskega pokolenja; vsaj tako bi človek sodil po pisanji junaka našega, ki smo ga nazivali že kar v prvi vrsti polnim imenom. Stanu njegovega nismo s pisanjem vred naznanili, torej bodi omenjeno tukaj, da je bil poštni odpravnik v tistih letih, ko na Gorenjskem še ni bilo železnice. Le nemščino je tolkel naš Rudolf Tanki, sin sodnijskega uradnika Pocl-kloštrom v Gorotanu. Poštnim uradnikom med Slovenci slovenščina takrat ni bila tako neobhodno potrebna, kakor dandanes, ko se že od vsacega odpravnika, oziroma odpravnice zahteva, da mora biti slovenščine vešč v pisavi in v govoru! Če tudi ne uradnim potom, zadene pa človeka vendar v zasobnem občevanji lahko neprilika ali še celo nesreča, da mu je ravno neznanje druzega deželnega jezika osodepolno. Da, osodepolno! Ravno naš Rudolf Tanki je to skusil prebritko sam na sebi. Njegov gospod je znal to njegovo ne-dostatnost porabiti v obilni meri. Kako pa je bilo? Tako-le. Pol ure od nekdanje poštne hiše leži priprosta vas imenom Rateče. Ljudstvo ima svoje posebnosti v noši in govorici. Če tudi tako blizo drugih Slovencev proti jugu in tudi le pol ure od nemških (boljše ponemčenih) Fužin, zaznati je mnogo slovenskih posebnosti tudi v narodnih običajih, še več pa v zategovanji posameznih izrek. Pa še neko posebnost zapazi zlasti tujec v Ratečah. To so Ratečanke same s svojimi izredno pravilnimi, lepimi obrazi. Mladi naš Rudolf se je na nekem sprehodu v Rateče zagledal v črnooko Lenčico. Njena lepota ga je tako omamila, cla je pri tej priči sklenil sam pri sebi: ta, ali pa nobena! Natančno si je zapomnil, proti kateri hiši jo pelje pot. Ona se takrat pač še zmenila ni za gosposkega človeka, ki je po vasi stopical za njo. Fantič začne kmalu zahajati v njeno hišo, če tudi se ne more ž njo zmenili prav o nobeni reči. Zahaja pa vedno pogosteje, tako, da s tem zanemarja skoraj svoj odpravniški posel. Poštar ga 6 Ke) nekega dne opomni, da to nikakor ne kaže, marveč naj ji s pisanjem skuša dopovedati svoje misli. S tem predlogom je Tanki tudi zadovoljen. Se ta večer zloži in odpošlje prav ljubeznjivo pisemce svoji prihodnji nevesti. Drugi večer ima že v rokah nič menj ljubeznjiv odgovor. Neizrečeno ga je bil vesel, poštar pa odpravnikove priprostosti še bolj. Kajti odgovora ni nihče drugi preskrbel, kot poštar Miha. Tanki je pogostokrat pisaril, in odgovori so bili vselej popolnoma prikladni. V nečem pismu izreče zmedeni Rudolf posebno željo, da bi mu bilo nad vse drago par laščkov iz njenih zalih kit. Tej nenadni prošnji se poštar sicer začudi, toda hitro mu pride na misel, da ima pošten konj prav zalo grivo kostanjeve barve, kakor izvoljenim Rudol-fova. Rrž pridene pismu par najtanjših žim iz grive onega poštnega konja. Ta usluga spravi Tankega popolnoma iz dušnega ravnotežja. Kaj tacega ni mala reč; zato treba se zahvaliti osebno. Tankega žene res spet v Rateče pre-hvaležno njegovo srce. Pa kako ostrini, ko se Lenčica nič noče zanj zmeniti in se kaže tako osorno proti njemu! Domov se povrnivši pritoži se poštarju britko o nemili mu osodi. Pa Miha ga brž potolaži, češ, da se dekle tako po-t.ajuje zaradi strica in tete. Ko poskuša Tanki zopet, da bi se s pismom prepričal o poštarjevem mnenji, izve zares, da sta ravno stric in teta kriva čudnega vedenja Lenčice. Odslej hoče Tanki vsak dan odposlati kako pisemce v Rateče. Toda zasobna pošta — neki umirovljeni vojak — noče se udati, cla bi vsak dan hodila proti Ratečam, poštar pa tudi nima časa vsak dan brž Rudolfovo pismo prečitati in hitro skovati primeren odgovor. — Iz teh vzrokov prime Miha resno zaljub- ljenega odpravnika rekoč: »Ali pustite svoje dopisovanje, ali pa se oženite!? Tanki si izvoli poslednje. 0 nameravanem koraku naznani svoj sklep tudi očetu. Oče pošlje poštarju odgovor, ki kaže, cla on sina precej bolj pozna, kot sin sebe. Kratko je bilo pisemce očetovo : »Ako je Rudolf znorel, pošljite mi ga sem!« Poštar naznani očetu, cla je le šala z Rudolfom, naj bo torej miren. Tankemu pa naroči, naj piše Lencici snubilno pismo, v kterem jej naznani svoj trdni sklep, da jo hoče na vsak način imeti za svojo ženo, kar naj ona naravnost pove tudi svojim najbližjim sorodnikom. H krati ga zagotovi, da on ostane še lahko na njegovi pošti, žena bo pa gospodinjila in krčmarila na njegovi pristavi, kacih deset minut od poštne hiše. Tanki vse spolni in naznani tudi dan in uro, kdaj se pripelje Lenčico snubit. Odgovor na to dobi Tanki seveda povoljen. Kmalu se približa težko pričakovani dan in napovedana tretja ura popoludne, da gre slovesno snubit. Poštar povabi za to izredno svečanost vse, kar se v okolici prišteva dostojanstvenikom, in odpeljejo se v treh kočijah v Rateče. Med potom poučuje Miha Tankega o rateških snubaških običajih. Zlasti mu dobro zabičuje, da se nikakor ne sme predrzniti dalje stopiti, kot do srednje deske na hišnih tleh. Tudi mu pripomni, da se ni nadejati ugodnega konca, dokler mize ne pogrnejo. Tanki vse lepo verjame svojemu gospodarju, ki prevzame tudi ulogo snubača, da se more slovenski zgovoriti. To zazijajo Ratečanje, ko se pripelje toliko gospode z ovenčanimi konji! Vse dere pred hišo, kjer vozovi obstoje. Vse križem se poprašujejo, kaj ima to pomeniti sredi kmečke vasi. Nihče ne more povoljno rešiti te uganjke, ki stoji srecli 7 JK© njihove vasi. Le izvoljenka Rudolfova, njen stric in teta vedo o tej skrivnosti, kajti poštar se je bil že poprej zmenil ž njimi. Zato se ni čuditi, da vsi trije goste tako prijazno in postrežljivo sprejemajo in tako občujejo ž njimi, kakor bi bili že stari, težko pričakovani znanci. Videti je, da gre vse tako, kot bi se umelo samo po sebi. Tanki se molče vstopi sredi sobe, dalje si ne upa, natančno se ravnaje po poštarjevem navodu. Dolgo se že pomenkujejo, mize pa le ne pogrnejo. Tankemu prihaja vedno tesneje pri srci. Slednjič vzdihne proti Mihi: »Gospod poštar, ne bo nič!« Ta ga hitro potolaži češ: počakajte, drevo ne pade na prvi mah, in se pogovarja dalje z domačimi, zlasti spregovori par odločilnih besed s stricem, kazaje mu h krati na mizo. Poslednje dejanje Mihovo je moralo imeti za Tankega zaželeni vspeh, kajti mizo začno pogrinjati ter donašati okusna domača jedila na mizo. Tanki se ves razradoščen vsede za mizo poleg svoje namišljene neveste ter se začne ž njo prijazno pogov . . . Ne, ne, hočem reči z lepo prekajeno klobasico se začne prav dobro gostiti. Kar se zgodi nekaj, kar prav neprijetno iznenadi vso družbo, razun poštarja, ki je priklical tudi to nadlogo nad ubogega ženina Rudolfa. V sobo namreč stopi kar nevtegoma lovsko opravljen človek s puško na rami, gre naravnost proti Tankemu ter ga pokliče za par trenotkov iz sobe. Vse obmolči. Zali lovec jim je sicer znan, nadlogar Urban Lipovec je to; a ta razburjenost, ki se mu bere na obrazu in ta nenadni poziv med snubaško gostijo — to vse prestraši. Le Miha ne izgubi srčnosti, zato naravnost reče nadležnemu lovcu: »Ako imate kaj govoriti z g. Tankim, počakali bi, da mine domača slovesnost, kajti s tem motite vso odlično družbo«. Urban Lipovec hitro odvrne, cla ima z g. Rudolfom Tankim nekaj prav važnega govoriti, o čemer se bodela pa precej pomenila. Pri teh besedah vzame iz zgornjega žepa pismo ter je pomoli Tankemu; ta je razvije s tresočimi se rokami. Začne citati, pa kolikor dalje čita, toliko bolj barve izpre-minja. List pomoli svojemu gospodu rekoč: »Nezaslišano obrekovanje!« Miha površno prečita list, kajti že pred je vedel, kaj obsega. Saj sta se z Lipovcem sama zmenila, da se ženinu Rudolfu predloži pismo s podpisom neke deklice, katera tolaži v njem Urbana, naj se le nikar ne boji, da bi Tanki vzel Len-čico: ker obljuba, katero je njej dal za zakon, nikakor še ni prejenjala. Miha spregovori sedaj lepo besedo z Urbanom, naj vsaj sedaj-le miruje ter si izvoli drug Čas in drug kraj, da se s Tankim samim zmenita o tej zadevi. Pri teh besedah se lovcu oko zaiskri, na obrazu se mu vidi zaničljiv smeh, ne reče ničesar in trdo stopaje odide. Navidezni ženin je sedaj presrečen. Noč in dan sanja o rateški nevesti in o svojem novem stanu. Vsak pogovor zasuče brž na svojo bližnjo ženitev. Pa sreča je opoteča. Le prekmalu mora to skusiti tudi ženin Rudolf Tanki. Miha ga spet spravi v najhujše zadrege, ki si jih morete misliti. (Nadaljev. prih.) •«te iß Brat Stoji zatiški samostan, Močno sezidan in prostran. Očetov, bratov v njem obilo In hlapcev je lepo število. A glej, nocoj že pozno v noč Je v samostanu vse čujoč: Očetje molijo v svetišči In hlapcev mrgoli v dvorišči; Bodala brusijo in meče, Da znoj jim gost po lici teče, Saj žar neba jim glasno pravi, Da spet Turčin Slovence davi. Na Krki že požar besni, K Zatičini se vrag drvi. Pred vrati, čuj! ob uri pozni Hitenje, jok v tej noči grozni. In znotraj se glasi stražar: »Kaj pač želiš, krščanska stvar?« In trka govoreč na vrata: »Oj teci, kliči mi opata, Da bedo mu povem strašno, Ki samo priča jo nebo!« In brž odmakne se zapah, Šest ključev se vrti na mah, Hrešče tečaj se vrat odpre, In vstopi vjokano dekle, Opata prosi, milo joče: »Rešite brata, ljubi oče! Oj brat moj, krški svečenik, V vezeh je, turški je jetnik; V vezeh mladeniči, device Ječe, oh čuj, oh čuj njih klice! Devet vasi je plam požrl, Meč bridki pol Krčanov stri. Oj grozna je Krčanom noč! Nuj, hiti, teci jim v pomoč!« Žari se že polje in log, Po gorah plamen krog in krog Naznanja, da že spet tepta Kopito turško kranjska tla. Odpirajo se močna vrata, Na čilem vranci, glej opata! Za njim na konjih hlapcev sto Z dvorišča zdirja za vrstjo. Dero prof Krki čez polje, Da žvižgajo ob njih sape; Kot nočnih vranov jata v zraku, Tako drvijo ti po mraku. 8 J£e> Pavel. Ko je pred njimi Krški dol, Kjer vlada beda, strah in bol, Obstane konj za konjem vroč, V dol četa zre opazujoč: Kurišč se sveti po dolini Kot v tamni noči zvezd v višini. Vasi pri cerkvi pogorišče Obseva turško taborišče. In v taborišči je mirno, Turčinje spavajo sladko; Le Krka pljuska ob bregove, In ogenj ruši s hiš tramove. Zre četa mala to z višine, Zre krute, nečloveške čine: In v hipu izderö vsi meče, V dolino četa brzo steče. — Spet čuti je le ruš tramov In v reki Krki šum valov. — Priroda zdaj že več ne spava, Danica na nebo priplava. Glej, cerkev se je zasvetila! Požre njo tudi ognja sila —? Ne — Turku šotor se unel, Goreti tabor je začel —; Kako neverniki šume, Kako nad Alahom kriče —! Možje na konjih tekajo, Glave Turčinom sekajo. Na kupe mrtvih že leži, V potokih teče turška kri. Prišel je zopet beli dan, Oj dan radosti, dan krasan; Na Krki solnčice obsine Vasi končane in Turčine. Iz skrivališč ljudje vkup vro, Da v cerkvi beli zapojo Bogu Očetu hvalne speve, Ki rešil jih je bede, reve. Sinovi, hčere oproščene, Spet starišem so izročene; Vesel objema sin očeta, Poljublja mater hči oteta. Naj je pohištvo jim končano, Naj je polje jim poteptano, Da le sovrag je pomandran, In prosto diše spet kristjan. Molitev livalna je končana. Razhaja množica se zbrana. <9^ 9 ^e) In zmagonosni sarnostanci Hite pojoč doruu po klanci, Vsi so veseli, dobre volje: A v sredi enega srd kolje, Trdo z zobmi škrtaje gre, Kot gad strupeno v spremstvo zre. Pa dobro so roke povite — Poveljniku vojske pobite. Prešla jesen in zimski hlad, Prišla cvetoča je pomlad, S pomladjo praznik binkoštni, Na Krki znan shod romarski. Pa kaj? svet Kozina in Damjan Ni, kot je kdaj bil, obiskan? V Zatičino derö krdela, Slovesnost redka, prevesela Obhaja dnes se v samostanu: Krst dal se bo mohamedanu. — Milobno pojejo zvonovi, Milejše zadone glasovi Očetov psalme pevajočih, Po cerkvi se pomikajočih; Razpelo spredaj nese brat, Zad pa s Turčinom gre opat. Mar tisti je mohamedan, Turčinov vodja pregrozan, Ki toliko krvi pretočil, Ki smrti toliko provzročil? O ne, ne, to ni Turek zloben, Poglej obraz njegov miloben! Poglej objokane oči: So li to znaki krutosti? Utihne v stolpu zvon glasan, Umolkne pevcev kor ubran, Pripogne Turek vrat, glavo, Opat oblije ga z vodö, In, ki mu Alah, Mohamed Sta sveta bila, je otet; Očetov pustil vero krivo, ln že veruje v Krista živo. Meniško haljo mu dado, Ga brata Pavla kličejo. Zasuče leto se okrog, Spet diči vigred hrib in log; Marljivo orje oratar, Obložen z delom je vrtnar. Poglej ob ravnih tam stezeh Sede menihi po klopeh, Učene bukve vam bero, In modre svete si dajo; Kar glas krepak rogii naznani, Da blizu so mohamedani. In hlapci popuste polje, Pastirji čedo in beže; Vse dere, v samostan hiti, Da tu zavetja si dobi. Ko zadnji se begun vsprejme, Se samostan trdno zapre. Že je druhal se pripodila, Ozidje v krogu obstopila. Brat Pavel moli sam v svetišči, A krik od zunaj, hrušč v dvorišči Predrami ga in ven hiti, Oj ven hiti, in obledi: Sovrag obdal je samostan, Sovrag, oj brat — mohamedan. Ne vidiš, Pavel, turških jat, Nasproti samostanskih vrat — Na konji — sredi trum moža, Moža, kot ti si, čvrstega? Čuj, vsa druhal je umolknila, Sem trumoma se obrnila, Turčinu pa na konji grlo Se v groznem kriku je odprlo: Kot zarujove gladen lev, Da stresa vse glasü odmev, Tako odmeva Turkov krik Zid samostanski in hodnik. Brat Pavel, li poznaš ta glas, Umeš, kako pač psuje nas? Nuj, urno, brzo razodeni, Kaj grozen Turkov krik pomeni! Brat Pavel, smrtno obledi: Kaj mrkle hočejo oči? V solzah brat Pavel stolp pusti, K opatu teče, govori: »Rojaki moji so sovragi, Načelnik rojstni brat moj dragi; Imeti hoče brata brat, Sicer pridere v prah steptat Zidovje to, da pomandra, Kar giblje se, do malega. Oh, to je bratova izjava, Gorje, da on še v temi tava! A zdaj me pusti, da hitim, Predragi oče, da dobim Jedinca brata za resnico, Za vero sveto in pravico; Pustite me po vrvi doli; A oče, ti, za brata moli!« — »Ne hodi doli, dragi moj, Zgrabili bodo te §akoj, In vera, komaj pridobljena, Brž, brž bo zopet izgubljena, Zidovje naše je močno, Vojaštvo naše je krepko: 10 jfc© Naj le leže, kriče divjaki, Ustavljamo se sili vsaki. Ce pa umremo mučeniki, Postanemo zato svetniki.« — Brat Pavel pa le prosi, moli, Dokler opat mu ne privoli. Veselo zaženejo krik Turčinje, da je prost jetnik; Nasproti brat mu prihiti, Poljublja ga, ihteč drži: A brž odskoči, — oj gorje! P Telo, zre bratu in roke. Za.škrta in izdere meč, Grozi ozidju govoreč: »Gorje, gorje ti samostan, In tebi v njem, ti pes, kristjan, Ki brata ste mi izstradali, V zasmeh meniško haljo dali! Koj vrzi proč, brat, cunjo to, Daj, sleci, da jo brž sežgo! Na plašč, ki so očetje naši Nosili ga, in meč opaši!« Brat Pavel pa se nasmehlja, Pristopi, bratu roko da: »Predragi, nisem v ječi bival, Pač sem radostne dneve vžival, In halja ta mi ni v sramoto, Je znak, da sem premagal zmoto. In tebi hočem razodeti, Kako k resnici je dospeti. Vaš prerok je sejal laži, To zgodovina govori, In pravi Bog je Bog kristjanov, Nikakor ne mohamedanov, Postal sem, mili brat, kristjan, I tebe vabim v samostan. Odpošlji vojsko brž domu, A ti z menoj ostani tu!« V tem hipu se zabliska meč, Brat Pavel pade krvaveč —; Nad njim morilec brat rohni: »Izdajici se prav godi! Si Alaha, Boga izgrešil, Preroka našega osmešil.« In gleda žrtvo svoje jeze, In glej, bledost v obraz mu leze. In bolj ga gleda, opazuje, Bolj mrazi ga, pretresa huje. Potiplje brata; ta ne gane, — Poklekne k njemu, besen vstane. Med rebra meč si zasadi, Na brata pade, obleži. Kri bratska se je pomesila, Bog ve, če tam sta se združila. — — Kako so Turke proč odgnali, Menihi niso zapisali; To pač, da se je maša sveta Za Pavla brala mnoga leta. A. H. Izgovarjanje končnice opisovalnega deležnika. Slovenski jezik so nam pisatelji polagoma ogladili in obogatili. Sposoben je za opisovanje najnežnejših čustev, kakor za izraževanje najtežjih pojmov. Da pa ni dospel še do popolnosti, prepriča se vsakdo, kdor se z vednostnimi spisi ukvarja. Pa tudi temu opomore nekoliko novi, težko pričakovani slovar. Drugače pa je z našim jezikom v govoru. Malo je govornikov, ki bi z mirno vestjo rekli, da lahko pravilno govore slovenski. Vzrok je večinoma izobražba v mladosti, katera se mladini podaja v tujem jeziku. Drugi vzrok pa je nesloga v izreki, posebno v izgovoru končnice opisovalnih deležnikov. Večkrat se je govorilo o tej zanimivi stvari, vendar še nismo prišli do dognanega in priznanega pravila. Vprašamo torej, je li prav izgovarjati končnice opisovalnega deležnika, kakor jih večinoma ljudstvo izgovarja, ali tako, kakor se pišejo, torej: delav ali delaZ? Prvo mnenje podpira jezikoslovec Škra- (§?5£ 1 1 ^e) bee v »Cvet j i z vrtov sv. Frančiška«, dokazujoč, da se mora izgovarjati l za v. Dotična mesta se glase: »Ta soglasnik (1) se izgovarja, ako ni v stari slovenščini z" zaznamenjan, to je, topljen, dandanašnji pred ohranjenim, kaker pred izgubljenim nedoločnim glasnikom (stsl. »jerü« in »jeri«) ko u ali angleški w. Po tem pravilu govorimo n. pr.: stou'c, tk'awBC, sta'w, živ'aw; vender pišemo: stolee, tkalec, stal, žival. In ta pisava ima kaker etimologično, tako tudi zgodovinsko pravico; naj se torej ohrani! Ali seveda zato ne smemo prezirati sa-danje izreke. £e Dobrovsky je želel, cla naj bi se l v dotičnih primerih kako zaznamenjal; prim. Jagič, Archiv für slav. Philologie IV., str. 669. Jaz sem v gori omenjeni razpravi nasvetoval 1, znamenje, ki bi bilo zgodovinsko opravičeno in bi fonetični natančnosti ravno tako vstrezalo, kaker oziru na vzajemnost slavensko. Kar se tiče najprej zgodovinske opravičenosti, dokazal sem ravno tam, da se v 16. stoletju, ob začetku našega slovstva, na Kranjskem l v dotičnih primerih še ni izgovarjal za w ali u, te-muč tako, kaker se v poljščini čerka 1 še dandanašnji. Trubar veli »ta L časi debelu po bezjašku izreči; das L zu Zeiten grob auf Ungarisch oder Bi-syakisch« — in Bohorič : »interdum crasse efferenda, cfuasi sit gemina, prae-sertim in fine, vt: clebel, crassus etc«. De'bew se torej še ni govorilo v 16. stoletju, temuč: debel, vsaj na Kranjskem. — Ali se je bil na Koroškem 1 že tedaj v w spremenil, dalo bi se izpričati zna-biti iz Megiserjevih besednjakov, ki jih pa jaz do zdaj nisem imel v rokah. Le dve besedi v Dalmatinovi bibliji se mi zdi, da kažete, kaker bi se bila tam sprememba že zgodila. V »registru« namreč piše Dalmatin: »kranjski: kokäl- nica, koroški: kokaunica«. V 1. Sam. 17. pa stoji dvakrat »mauho« nam. »malho« (acc.), kar si ne vem razlagati drugači, kaker da je beseda iz nemščine (mhd. malhe, ahcl. malaha) na Kranjsko prišla čez Koroško, kjer se ji je 1 spremenil v iv, predno se je na Kranjskem tako spreminjal. In to je edini primer v celi Dalmatinovi bibliji se vsemi predgovori, razlagami in opazkami, kjer stoji u gotovo namesti l (1). Primeri namreč, kaker spominauni zraven kadilni, mislim, da so ravno tako opravičeni kaker delavec poleg tkalec — o čemer bolj natanko o drugi priliki. Korektnost Dalmatinova v tem oziru je potemtakem popolna — zopet priča, da se je tedaj v dotičnih primerih, vsaj na Kranjskem, še sploh govorilo, ne sicer l, pač pa 1; ako bi bili hoteli natanko pisati, bi bili torej naši prvi pisatelji potrebovali to čerko, in da so jo tiskarnice imele, skoraj ni dvojbe, da bi jo bili rabili. Zato smemo po pravici reči, da bi bila glede na zgodovino naše fonetike opravičena tudi še dan današnji, ako ne v navadni vsakdanji, vsaj v natančni znanstveni pisavi. (I. L, 9. zv.) »Naši prvi pisatelji bi bili potrebovali čerko 1; ali dandanašnji kaže, da je ne potrebujemo. Slovenska gospoda hoče govoriti, »kakor je pisano«: bil, bal, bel (ne: b'il, ba'l, be'l, ali: b'iw, ba'w, be'w); tako se tudi v šolah uči vse vprek. In vender je barbarizem — kaker nam jasno priča zgodovina češkega jezika, kjer se je ta izreka najbolj razširila in vkoreninila. — Razen v češčino se je vsilila ta izreka gotovo še pozneje (kaker blizu proti koncu 14. stoletja) v primorsko hervaščino — na otoku Krku se govori še sedaj 1 — v hervaško kaj-kavščino, v rezijanščino nekaterih vasi (Baudouin de Courtenay, Opyt fonetiki r. (j. str. 16.) in v štajersko narečje Slovenskih goric. (Žolgar, „Različnosti (S?* 12 JK® v slovenskem ljudskem jeziku" v letniku r. gimn. v Kranju. 1872. stran 12.) V poslednjem primeru je seveda nemščina vzrok te izreke, v prvih treh italijanščina. — Po pravici smemo torej sklepati: Kjerkoli se je 1 pred starim (izgubljenim ali ohranjenim) nedoločnim glasnikom v l spremenil, ni se to zgodilo vsled domačega glasoslovnega razvitka, temuč po tujem vplivu. Izreka, ki se nam zdaj sili in priporoča, torej ni domača, ni slovenska. Ako izjamemo gori imenovane kraje, ni se pri nas do današnjega dne nigdar izgovarjalo: kal, val, vol, volk kaker nemško: kahl, Wahl, wohl, Wölk'. Do srede 17. stoletja so Kranjci in (znabili razen Korošcev) vsi naši drugi Slovenci govorili z debelim, poljskim 1: k'al, v'al, v'il, wve'l, v'ol'k (ali vul'k); ocl tedaj nadalje se govori zal po nekaterih vshodnih krajih o ali a, po veliki večini pa u ali w: k'aw, v'aw, v'iw, wve'w, v'ouk (ali v'uk) — in to po domačem glasoslovnem razvitku, nikaker ne po ptujem vplivu. Da je ta sprememba v resnici domačega, slavonskega izvirka, to nam priča razen srbščine, ki ima za naš w (= 1): o, za naš ou (= ol) pa u, zlasti mala in bela ruščina, kjer se 1 pred so-glasniki in na koncu ravno tako spreminja, kaker pri nas. — Tudi Slovaki govore: šjeu, jedou, piu, pokloniu itd. — Vun tedaj s tako ponemčevalno iz-reko iz šole in cerkve, iz zborov in društev; povsod naj velja domača, 1 pred ohranjenim kaker pred izgubljenim pol-glasnikom ima glas w ali u. (I. 1. 10. zv.) — V III. letniku, 5. zvezku piše: »Ali to šestnajsto stoletje, ako je tako imenitno za pravopis naš, ni li enako tudi za pravo izreko? Kako torej, da se je v teh opazkah zagovarjala izreka znanega l za w ? kako se to zlaga se zahtevano edinstvenostjo literaturne naše slovenščine, ki v 16. stoletju te izreke gotovo ni poznala? — Res je, popolne edinstvenosti v tem smislu, da bi pisali in govorili čisto tako, kaker je prosti narod v določenem času in kraju v resnici govoril, pri nas ne moremo doseči, mogoče je to n. pr. v srbščini. Da pa zahtevam za omenjeni l izreko (angleškega) w, to je zato, ker se mi zdi, da stare izreke 16. stoletja v tem primeru ne moremo več vpeljati, ker nam je glas poljskega I tako iz navade prišel, da ga večina tako izobraženih kaker priprostili naših Slovencev gotovo ne zna izgovoriti; čisti l, kakor se dandanašnji po nemškem vplivu izgovarja v češčini, po laškem vplivu mej hrvaškimi in rezi-janskimi Slovenci, pa je v tem oziru neslovenski, kar mislim, da je na do-tičnem mestu teh opazek dovolj trdno dokazano.« Kopitar je, pravijo, že pred 80 leti hotel, da se naj l za l izgovarja »rekši: govori, kakor pišeš!« — Gdo bi si bil mislil! Celo Kopitar! Le škoda, ker nismo izvedeli, kje bi bil tako trezev gramatik, ki tolikrat trdi, da ima slovnica le popisovati jezik, ne prenarejati ga, principom svojim tako nasprotno misel izrekel in zapisal. V slovnici str. 179 uči pač ravno narobe, da smemo namreč po pravici v dotičnih mestih pisati l, dasi-ravno govorimo v, »class es rathsamer sei . . . diese kleine Abweichung von dem übrigens freilich auch herrlichen Grundsatze: Schreib wie du sprichst, beizubehalten.« To so torej nazori učenega našega jezikoslovca. (Nadaljev. prih.) (s^ 13 Kratko (Spisal Veliko pozornost imajo dandanes za higijenoali nauk ob ohranjanji in iz-boljšavanji našega zdravja. Posebej priča o tej pozornosti lanski »higijenski shod« na Dunaji. Bog daj, da bi ukrepi tega shoda pomagali lajšati trpečemu človeštvu bol in bedo! Zdravje pač moramo imenovati največjo srečo za človeka na zemlji. Tudi »Dom in Svet« bode prinašal lahko umevne poučne sestavke o higijeni in dajal bode zlasti dijakom potrebne svete, kako naj si obvarujejo ljubo zdravje, kako naj si ohranijo krepke in čile svoje moči za poznejše težavno delovanje, za »pezo« življenja. Ne samo radi sebe so dolžni imeti skrb za svoje zdravje, ampak tudi radi roditeljev, katerim bodo podpora in veselje; ohraniti morajo svoje moči za človeško družbo, za državo, za domovino, ki jih bode klicala na delo. Kaj bi mogli pomagati domovini in dragim svojcem z oslabelim ali onemoglim telesom? Neki prednik se je včasih tako-le izrazil: »Ljubši mi je zdrav osel, kakor polu-mrtev doktor«. Akoprav je to nekoliko robato, vendar pa je mnogo zdravega zrna v tej pred-stojniški sodbi. Naši nasveti niso nikakor strokov-njaško-zdravniški. Upajmo, da se tudi kak strokovnjak-zclravnik ogreje za »Dom in Svet« in takemu bomo radi odstopili ta-le prostor. Sicer je pa znano, da podaja mnogo najboljših zdravstvenih pravil in naukov skušnja. Žalibog, da poznamo taka pravila navadno prepozno, potem, ko jih ne moremo več rabiti! Izmed najhujših nadlog, ki tarejo rade učeni svet, pa tudi že ubogega dijaka, je kratkovidnost, včasih celo slabo vidnost : oboje imenujemo po navadi »slab vidnost. F. L.) vid«. Vendar je velik razloček med slabovidnostjo in kratkovidnosljo, kakor bomo kmalu spoznali. Da se pomenimo prijazno med seboj o kratkovidnosti, to je nujno potrebno, ker naklada šola dandanes dijakom res težka bremena. In ako jih žene poleg tega še lastna pridnost, tedaj imajo dijaške oči res dela, da nas mora strah obhajati. Mislimo si krepkega kmetskega mladeniča, ki dela na prostem: kako bistro in živo je njegovo oko, kako jasno, kako lahno se ozira v daljavo! Mladenič pa, ki mora največ svojega časa presedeti na šolskih klopeh, izgublja od dne do dne ono živahnost v pogledu, ki je najboljše znamenje zdravja in krepkosti. Pa dasi morajo oči naših dijakov spolnjevati res težavno nalogo, vendar dajo se pametno varovati in ohranili celo za stara leta. Skušnja uči, da je naša narava silno trpežna ; prenaša in dela čuda veliko in navadno ni krivo ravno obilno delo, da je narava oslabela, ampak neredno in nerazumno, neumerjeno delo — to končava in gubi sile in zmožnosti našega telesa. To smemo reči posebej še o vidu. Tudi vid naš prenaša mnogo, vslraja dolgo: toda paziti moramo vedno, da mu kak škodljiv slučaj ne vzame potrebnih moči, da se struna preveč ne napne in ne poči. Mladina pa ima le prepogosto take skušnjave. Mladeniču, neutrudljivemu čita-telju, pride prijetna knjiga v roke. Kar požira jo z očmi in ako ni dosti časa po dnevu, naredi si dan po noči in že čez polnoči zapre knjigo prečitavši zadnjo stran: a oči ga skle in peko, drugo jutro so ruaeče in zatekle. Deklica ima šivalno ali drugo ročno delo; ako se 14 Ke> mudi, zateza se delo v pozno noč in nasledki se kažejo kmalu. Včasih — jaz vem, da še raje — krati se spanju dragi čas zato, da gre čitanje najnovejšega zanimivega romana hitreje izpod rok — čem reči — izpred očij. Nekateri neskušeni mladeniči komaj pričakujejo Irenotka, da bi si deli na obraz naočnike. Ali ne samo, da si brez potrebe pačijo obrazovo lepoto, mnogo bolj kvarijo si oko in kmalu jim za vedno ostane tista očesna napaka, kateri pravimo kratkovidnost. Kaj pa je kratkovidnost? Kratkovidnost je očesna napaka, vsled katere moremo samo bližnje predmete videti razločno, daljni pa se nam kažejo v nedoločnih in nejasnih črtah. Onim, ki imajo pravilen pogled, zde se daljni predmeti taki, kakoršni so kratkovidnim bližnji. Ako gledajo ti ponoči zvezdo ali kako luč: ne vidijo svitle pičice, kakor vidi zdravo oko, ampak miglja-jočo križasto podobo, ki se pa izpre-minja, zlasti plešejo in se sučejo žarki križajoči se v središči. Kdor dobi nenadoma kratki vid ali pogled, njemu se izprememba zdi sprva kaj čudna, polagoma se jej privadi. Komur se pa vid izpreminja počasi, tisti še ne zapazi, kdaj da mu je začel svet postajati drugačen, nego je bil preje. V resnici: kratkovidnežu se pač zdi svet drugačen, nego zdravemu očesu in zato ni malenkost imeti popačeno oko. Le pomislimo! Koliko svitlejše odseva svet v zdravem očesu, koliko krep-kejše je vzbuja zunanja lepota! Kako živo vsprejema pravilno okö vse oblike raznih stvarij, ki so tako mnogovrstne; kako se njemu žarijo barve, kako opazuje vsako izpreminjanje in nič mu ne uide; kako se raduje božjega stvarstva, ki je tako krasno, čarobno! A kratkovidnež je kakor v megli: zunanji svet se mu nekako odteguje in odlujuje, tako pa tudi sam postaja vedno neobčutnejši do njega. Kolikrat bi rad kaj videl jasno in živo: svoje znance na cesti, da jih pozdravi, lepe kraje, slike itd., a kolikrat in kako mnogo prezre! Nekomu, ki ga dobro poznam, primerilo se je že večkrat, de se je kaj smešno zmotil glede obrazov in oseb. Menil je n. pr., da govori z osebo N., a bila je vsa druga. Nekoč je na vrtu od daleč pozdravljal go-spocličino: »o servus, servus!« meneč, da je tam njegov prijatelj. Kako se zavzame, ko vidi tega »servusa« od blizu. (Nadaljev. prih.) Slov Slovensko slovstvo. Jezičnik. Knjiga Slovenska v XIX. veku. G. Spisal J. Marn. XXV. leto. V Ljubljani 1887. Leta 1862 je izšel prvi Jezičnik, letos pa imamo že petindvajseti pred sabo. Koliko se je v teh letih pisalo in zopet pozabilo, koliko književnih podjetij propalo, koliko bojev se je bilo s črnilom in brez črnila: le Jezičnik je stal S t V O. v teh bojih trdno kot hrast in še krepak učakal petindvajsetletnico. Gospod pisatelj, ki v 25 letih trudapolnega in požrtvovalnega dela ni žel vedno zaslužene hvale, pač zasluži, da mu narod slovenski po besedah vvodne pesmi »s čestjo in slavo ovenča — glavo«. Koliko truda, vztrajnosti je bilo treba, predno je nastalo to »obširno poslopje«, v katerem »Rod spozna očete Gojitelje prosvete!« <52* 1 5 Ki) Letošnji Jezičnik gotovo ne zaostaja za drugimi in je še posebno zanimiv, ker se obravnavajo v njem med 82 različnimi nekateri izmed najzaslužnejših slovenskih pisateljev. Imenujem naj samo Janežiča, dr. J. Kr. Pogačarja, dr. Jak. Razlaga, Šolarja, Raiča, Gosto, Fr. S. Cimper-mana i. dr. Mnogo jih živi v svojih proizvodih, a sami so pozabljeni. Kdo ne pozna Uršičeve: »Popotvanje, bratje!«, Strelovega »Popotnika« in Kajetan Hueberjeve: »Otok bleski«, a kdo misli na pesnike? Razven tega podaja nam g. pisatelj tudi pregled »Družtva sv. Mohora« od 1. 1852 do 1859 in »Družbe sv. Mohora« od 1. 1860 do 1868. Vrline prejšnjih dičijo tudi ta letnik. Vzlasti je hvalevredno, da nam g. pisatelj podaja tako natančne naslove knjig v raznih izdajah ter nam iz njih ponuja tudi jako označujoče izpiske, iz katerih lahko spoznamo dotičniku »glavo in srce«. Hvaležni moramo biti tudi g. pisatelju, da nam kaže nravno stran slavnih mož, rekoč: »vse poskusite; kar je dobro, ohranite« (I. Tes. 5, 2i). V tem oziru naj se bere n. pr. Janežičevo vabilo na tretji tečaj »Slov. Bčele« na str. 3., ali kar je Janežič pisal 1. 1857. o »Glasniku« v »Novice« na str. 9.! Čemu n. pr. naj bi svet ne smel izvedeti, da je Fr. S. Gimperman zlagal tudi nabožne pesmi? Jezičnik, akoprav na prvi pogled suhoparen, ne kaže nam samo suhih števil, ampak tudi duha pisateljev in časa. Berimo ga torej, a učimo se tudi od njega! Proučavajmo, kak je bil razvoj našega slovstva, in sklepajmo iz tega, kak naj bode v prihodnje. Ti možje kažejo nam v celoti, kako hrano zahteva slovenski narod dandanes. Primerjajmo preteklost sedanjosti. Kako zelo se je polegel ogenj, ki je vnemal buditelje slovenskega naroda: oživimo ta ogenj! Med pisatelji v tem letniku jih je zopet največ svečenikov. Naj bi ta Jezičnikova statistika duhovne dramila ter jim klicala, kaj zahteva od njih čas. Omenjamo, da narod govori mesto »v Zali-logu« (str. 48 in 52) »na Zalemlogu« ter da bi bilo mesto »red« Jezusov morda boljše rabiti kak drug izraz. Daj torej Bog, da bi Jezičnik rodil mnogo sadu ter nas zdrav in krepak razveselil tudi s »Staroslovensko Knjigo«! Slovenska Matica. Med vsemi knjigami slovenskimi bi morale vzbujati knjige »Matice Slovenske« pri nas največjo pozornost. Ne samo, ker se »Matičine« knjige med vsemi našimi znanstvenimi knjigami najbolj razširijo, ampak tudi zato, ker nam kažejo višino omike in duševnega napredka v Slovencih. »Matica« je naša — »akademija«, »Matica« je res »mati« višega narodnega izobraženja in ta mati bode toliko rodo-vitnejša, kolikor več zanimanja bodo imeli Slovenci za ta svoj slovstveni zavod. Prav zato nam bode sveta dolžnost v »Dom in Svetu« pogostoma in skrbno ozirati se na »Matico« in seznanjevati njegove čitatelje z vsemi zanimi-vostimi, ki se dajo iz »Matice« poročati. Tako upamo, da se bodo naši mladeniči zgodaj začeli zanimati za »Matico« in da jo bodo kdaj tudi krepko podpirali. Za 1. 1887 je izdala naša »Matica« tri knjige in sicer običajni »Letopis«, potem poljudnoznanstveno delo: »Vvod v modroslovje« in zabavno knjigo: »Mrtve duše« Gogoljeve. Gotovo niti ne pretiravamo, niti se ne laskamo komu, ko trdimo, da je »Matica« tudi to leto, kakor lansko, spolnila svojo dolžnost do milega našega naroda in položila tepo darilo na oltar narodne omike. Oglejmo si — po geslu svojem: zabavi in pouku — najprej zabavno knjigo: »Mrtve duše. Poema. Ruski spisal Nikolaj Vasilij Go-golj. Preložil L Podgoriški«. 8°. str. 248. - Slo-večega ruskega pripovednika glavno delo imamo v krasnem slovenskem prevodu pred seboj. Gogolj se je porodil 1. 1809 v guberniji Pultavski, bit je Puškinov prijatelj in opazoval bistrim očesom ruski narod. Umrl je 1. 1852 v Moskvi. Slovencem je bil že poprej znan po: »Taras Bulba«, kojega je prevel isti slovenski prelagatelj (Letopis »Mat. Slov.« za 1872-73). Kdor pričakuje, da bode našel v »Mrtvih dušah« zanimiv in zapleten dogodek z zanimivim koncem, moti se: pisatelj nazivlja svoj proizvod »poema«, pred oči nam stavi svojega junaka zato, da nam kaže življenje v ruskem mestu, ali bolje, da nam riše značaje. Prav to je smoter »Mrtvim dušam«, kajti značaje riše pisatelj s tako skrbjo, s toliko natančnostjo in h krati tako genijalno, da ni lahko dobiti kaj enakega v pripovednem slovstvu. Naj bi bila ta povest, kakor so navadne povesti, motili bi nas skoro ti različni in tako slikovito razstavljeni značaji. Knjiga pač ne bode zelo mikala mladega človeka, ki ne gleda rad globoko v dušo, a toliko bolj bode zanimala odraslo dobo. — Prelagatelj, dobro znani pokojni Leopold Gorenjec, kaže se tudi v tem prevodu v vseh onih jezikovnih vrlinah, katere občudujemo na drugih obilnih njegovih prevodih. j^rvatsko slovstvo. Tristoletnica Gunduličevega rojstva. Srbi in Hrvati imajo veliko epsko literaturo. Ne samo narodna epika, katero preseza le še Ilijada in Odiseja starih Grkov, ampak tudi umetni epos se je razvil pri njih mogočno: Palmotičeva »Kristiada,« Kanaveličev »Sveti Ivan,« Mi-lutinovičeva »Srbianka«, Demetrovo »Grobni čk o polje«, Mažuraničeva »Smrt Smail-age Gengiča«. Najlepši biser umetne epike jugoslovanske pa je slavni »Osman« Ivana Gun du lica (Gondola): tristoletnica njegovega rojstva (6. jan. 1588) se letos praznuje in ob jednem dvestoinpetdesetletnica njegove smrti (8. dec. 1638). Koncem 15. veka je nastalo v srbsko-hrvat-skem Primorji do cela novo književno gibanje, katero se je lepo povilo in še lepše razvijalo in razcvitalo tja do 18. stoletja. Središče te literarne delavnosti je bil Dubrovnik, imenovan »jugoslovanske Atene«. To mesto je slovelo po svetovni trgovini, katero je podpirala ugodna politika in vzajemnost s sosedno Italijo. Na Laškem so se šolali sinovi dubrovniški, Italija jim je dajala oliko in prosveto, vedo, umetnost in klasičnost. Italija jih je učila ljubiti materini jezik, negovati ga in pospeševati. Zato pač ni čuda, da se kaže velik vpliv laški v umotvorih du-hrovniške (»slovinske«) poezije. Vendar ta vpliv ni pritisek, ampak le vpliv, in narodni duh, narodna snov, narodno življenje odseva več ali manje vselej v umotvorih slovinskih. Največji pesnik dubrovniški je Ivan Gun-dulič. Prevel je Tassov »Osvobojeni Jeruzalem«, (ki pa se ni ohranil) in mnogo iger latinskih, grških in laških je preložil ali predelal, a najbolj si je ovekovečil svoje ime s slavno epopejo »O s mano m«. Za snov je vzel vojsko med Turki in Poljci, ki se je vršila za njegovih moških let in dovršila z bitko na Ho ti mu leta 1621. Opeva namreč nezgode in smrt mladega sultana Osmana in bojno slavo Vladislava, kraljeviča poljskega. Junaška pesen prepeva zmago ideje krščanske nad mohamedansko, prosvete 6 jKS) nad barbarstvom, nasprotje med človekoljubjem krščanskim in praznoverjem mohamedanskim. Usoda Osmanova je usoda turškega fanatizma in zmaga Vladislavova je zmaga krščanstva nad Islamom. »Osman« obseza 20 spevov v četvero-vrstnih kiticah v osrnerci z odmorom po četrtem zlogu in s prestopno rimo. Jezik Gun-duličev je jekavska štokavščina. 14. in 15 spev »Osmanov« se je neki izgubil in poskušali so večkrat dopolniti izgubljena speva: najbolj se je posrečilo Ivanu Mažuraniču. Tudi s tem se je dokazalo (Armin Pavič — nasprotno Fr. Markovič), da je Gundulič spočetka sestavil dve pesni junaški: »Osmana« in »Vladislava« in pozneje spojil v jedno celoto, a le do 13. speva. »Osman« je prišel na svitlo večkrat: 1826, 1844, 1854, 1878 in zadnjič lansko leto. Raznoterosti. Za cerkveno umetnost utegne postati sedanja »vatikanska razstava« zelo pomenljiva, zlasti zaradi obširnosti in raznovrstnosti. Iz vseh delov sveta došla so papežu darila, torej predmeti za razstavo. Otvoril jo je 6. t. m. sv. oče sam. Podrobnosti dosedaj niso znane. Napredek v kemiji. V nobeni vedi se niso tako menjavali razni nazori, kakor v kemiji. Ni pa bilo to v škodo tej krasni vedi, ampak je le kazalo, kako se urno in krepko dviga više in više, kako se razširja, kako uglablja v najtežavnejše skrivnosti naravine. Do 1. 1869 se kemiki niso zavedali, da bi friede atomske teže bila med prvinami kaka zveza. Ono leto pa sta Rus D. Mendelejev v Petrogradu in Nemec Loth. Meyer v Tübingenu poskusila prvine razrediti samo z ozirom na atomsko težo. S prva se kemiki niso dosti brigali za to. A polagoma so sprevideli, da se je nova skrivnost razkrila raz materijo in da utegne v vednostni temeljitosti, v sistematiki, sploh v teoretični kemiji napočiti nova doba. Razredba Mendelejeva je kaj zanimiva in še bolj so zanimivi njeni dosedanji vspehi. Toda za razlaganje potrebujemo že več prostora. Stroj za odmetavanje snega. V tej zimi je sneg na železnicah Avstrijanskih napravil že veliko zaprek. Zlasti med Ljubljano in Trstom je bil že dvakrat ustavljen promet, ker je bila železna cesta zametena. Med Rakekom in Postojno napravlja burja velike žamete, tako tudi od Postojne dalje (na Pivki), kjer silovito go- spodari »kraška« burja. Veliko delavcev — ki-dačev — ima železnica najetih, da se lotijo hitro dela, kajti zastajanje vožnje je prometu velika škoda. — Še hujše zapreke pa dela sneg v Ameriki. Da je zastal vlak v snegu žameten, to ni bilo nenavadno. Zato so iznašli bistri Američani silovit stroj, da odmetava sneg, in ga konec lanske zime poskušali. Obnesel se je neki vrlo. Ako je zamet visok tudi dva metra, stroj ga razmeče in razpiha, kakor bi ne bilo nič in pri tem napravi v eni uri pot do 16 Ion. Ta stroj je poseben voz, ki ga priklenejo pred lokomotivo tako, da železnični parni stroj lahko goni snežni stroj. Zadnji ima na sprednji strani vijak (Schraube) ali turbino, vso nasajeno z noži, ki se neznano hitro vrte in sneg razrežejo, turbina pa ga razprši daleč okrog. ■— Naša dosedanja snežna priprava — voz, podoben lopati — je čitateljem znana. A treba si bode omisliti kaj novega iz Amerike. Stroj za striženje las. Neki Rus iz Koreje, Rekovski, izumil je stroj, s katerim se strižejo lasje. Stroj se navije kakor ura. Ako je navit, potem se dene samo glavnik (česalo) v lase, in stroj striže, da je veselje. Striže se lahko kakor komu drago: na pol-kratko, na kratko ali celo na golo. Pravijo, da ta stroj hitreje striže, kakor najboljši strižec. Ne vem, kaj bi rekli naši umetniki »brivci in strižci«, ako bi kateri izmed naših podvzetnih dijakov naročit tak »strižistroj«. VABILO. Skromno se predstavlja Slovencem „DOM in SVET". Kdo bi ga videl raje v večji obliki, kakor urednik njegov? A to je odvisno od naročnikov in pisateljev. Štev. i. pošiljamo tudi na ogled nekaterim domoljubom, ki še niso naročniki. Kdor lista ne vsprejme, naj ga blagovoli čim preje vrniti. — Lepo prosimo gosp. prijatelje listu, da bi ga pokazali onim, ki se utegnejo zanj zanimati. Prosimo tudi, da bi nam prav kmalu objavili naročila svoja, da se število iztisov določi. Uredništvo. Cena: Za celo leto 1 gld. 60 k r.; za pol leta SO kr. Uredništvo in uprav n-ištvo je v Marijanisči. Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe. Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.