iS a a ■ ■ ■ a ■ the only sl,0- i S3 daily m venian uail.1 g between new h york & chicago g the best me- 5 dium to reach a 180.000 sloven i- 5 ans in u. s., ca- | nada and so. america. ■■■»■BVIIBKHBaBHlS £XBQ9EIBB9IHIIHBBn ■ S bi a is "we pledge allegiance to our flag and to the republic. .for which it stands: one nation indivisible with li-berty and justice for all." NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY) JULY 15th, '20 ST. 166 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, O. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, GeneraJ- Konvencija t r e t j ejFarmarska delavska; Liga narodov se sni« stranke se nadaljuje. Chicago, 14 . julija. — Medeni ko delegat j 8 tretje stranke ^ napetostjo pričakujejo kon-cne£a izida konvencija, pa se s^upni konferenčni komitej nad Vse načine prizadeva, da sestavi Platformo, ki bo vzprejemljiva Vsem različnim frakcijam, ka-ere so se stvorile včeraj v novo Politično stranko. Konvencija se je zbrala k orovanju danes zjutraj, toda Se Je kmalu zaključila in se bo i Sesla proti koncu dneva, ko se! Pričakuje, da bo predložena spolna platforma. delegati se je razširilo stranka nomieira Henry Forda. de v Genevi. Washington, 14. julija.—Predsednik Wilson je danes izdal klic, naj se zbere Liga narodov zahtevo? Ali so Nemci sprejeli Zavezniki grozijo z London, 14. julija. — Nemci v Spa so sprejeli zavezniško za- Chicago, 14. julija. _ Nova 1]<:llc> naj se zbere Liga narodov htevo, da pošljejo vsak mesec stranka, ki sestoja povečini iz j k svojemu prvemu zasedanju po 2,000.000 ton premoga, Ta-Komiteja oseminštiridestih in j 15. novembra v Genevi, na Svi- ko je poročala Havas agentura Delavske stranke, se imenuje — j carskem. j iz Pariza. ■ Sprejem te zahteve Farmarska delavska stranka.! Vedelo.se je že v pondeljek, pa je še obdan z gotovimi po-Ta nova ameriška stranka je!da se predsednik Wilson stri-j goji. odobrila platformo, katero pri- nja s svetom Lige narodov vi * * * Več ka: bil nasprotujočih si poročil, r Je nemirnost še povečalo. Frank J. Esper, tajnik de-Vske frakcije je naznanil, da Se_ Je komitej končno sporazumi glede skupne platforme, ki 0 vzprejemljiva vsem skupinam. Delavska stranka, ki je do-a nad konvencijo popolno '^trolo, je baje odločila, da °V°H komiteju oseminštiride-^ih nekoliko koncesij, ko je nbert Roe, zastopajoč «ena-°l'Ja La Follette izjavil, da se s?iator ne strinja v vseh ozi-lh» kar se je dosedaj ukrenilo. Hoert M. Buck, član ekseku-n,Vtle&a komiteja Delavske ' ranke, ki vodi boj za nacijo-Palizacjj0 premogovnikov in že- občamo danes na drugem mestu. Pričela je z nominacijo predsedniškega kandidata. Na konvenciji se je slišalo ime Henry Forda, tovarnarja avtomobilov .v Detroitu. R. LaFollette mlajši, sin senatorja iz Wisconsina se je izrazil, da njegov oče ne bo na noben način sprejemal nominacijo za predsedniškega kandidata. Konvencija se še nadaljuje. Jutri bomo najbrže že lahko poročali, katerega moža je izbrala predsedniškim kandidatom. KOMUNIST I PRED POROTNIM SODIŠČEM. nic z demokratični kontrolo, le baje pripravljen se nekoliko u«ati. . komitej oseminštiridesetih se je zbral danes v hotelu Morri-s°n ter je sklenil, da obdrži j®v°jo organizacijo pripravlje-?' ^a, ako treba, nastopi neod-j^0- Bilo je na tej, da je uck prinesel nanjo ponudbo a Poravnavo. delavski delegatje so prisi-j 1 strankini komitej, da sprej-i Chicago, 12. julija. — Dvaj-seteri komunisti, med katerimi se nahaja tudi William Bross Lloyd, čikaški milj oner, mirno poslušajo, ko se razni odvetniki v potu svojega obraza prizadevajo dokazati, da so krivi zarote proti vladi Združenih držav. V dvorani sodnika He-bela, kjer se vrši obravnava, je navzočih tudi večje število sorodnikov obtožencev. Včeraj je izpričeval George F. P. tem, da bo on sklical prvo sejo in da se bo ta pričela že 15. novembra, ko se vendar še ni vedelo, da se bo vršila ta prva se- j ja v Genevi, na Švicarskem. i-r, , , , , . ,T t, j , . . , , Ruhr dolme, ako bi Nemci ne Predsednik Wilson je poslali v , , . , ... . ,, marali ugoditi zahtevi, da pos-povabilo na vse narode, kateri . , 0 Ann nAa _ X1__. T._______j„„ ,__t___i ljejo vsak mesec po 2,000.000 ton premoga. • Spa, Belgija, 14. julija. — Najvišji svet mirovne konference bo vprašal ameriško vlado, | da naj prisostuje pri okupaciji so člani Lige narodov, kakor tudi vsakemu posamezniku, ki je odbran kot zastopnik ligi-nega zasedanja. To povabilo je bilo oddano že v pondeljek zvečer. Pod odstavkom petim, ki govori o zborovanju Lige narodov, je tudi navedeno, da bo prvo zborovanje in prva seja koncila sklicana od predsednika Združenih držav. (Kakor se še spominjamo, so Sprejete so bile že vse mogoče podrobnosti, kako naj bi" se pričelo s premikanjem čet v petek. Šest divizij, tri francoske, dve angleški in ena belgijska, bi zasedle to dolino, če bi bilo potreba, seveda tudi ameriško vojaštvo bi bilo povabljeno, če bi ameriška vlada to dovolila. Danes je bil nekak otožen hoteli zavezniki odbrati mesto dan nZa vsei delegate. Dnevi so prešli, ne da bi bilo večjega občevanja z nemško mirovno de- legacijo, izvzemši ena formal- Brussels, kjer naj bi zborovalo prvo zasedanje. Predsednik Wilson, ko je bil še v Parizu, je! . . . temu nasprotoval, kajti hotel na mTed ministrskim pred- je, da se ta Liga narodov zbereisedmkom Lloyd Geor«em in d*Prvi vrsti vsled tega, ker je IC--------XV™ .„„„„,,,----Nemčija kratkomalo odklonila zahtevo, da preskrbi Franciji novo Pariz, 14. julija. — L'Trans-gieant poroča, da je nemška delegacija naznanila svoj namen zapustiti Spa danes popoldne. * • =i= Spa, 14. julija. — Zavezniki ■so prenehali s tukajšnjo konferenco ter poklicali maršala Focha in generala Wilsona, da pripravita načrte za vsiljen je mirovne pogode z vojaško silo ter da, ako treba, še enkrat izvedejo okupacijo okrožja Ruhr. Do tega je prišlo, ko ni moglo po daljšem času priti do ni-kakega sporazuma glede premogovnih pošiljatev, katere ima Nemčija izročiti Franciji. Maršal Foch in general Petam sta že danes dospela semkaj. Gen. Wilsona se pričakuje vsaki čas. Zaveznikom se zdi, da je vojaška akcija neizogibno potrebna, da se uniči poskuse Nemčije, ki stremi za tem, da se izogne svojim obveznostim, katere ji naklada mirovna pogodba. Konferenca se je razbila v Platforma tretje stranke. na nevtralnem mestu, in tako S™ons> nemšk™ ^nanjim mi- nistrom. Ko so zavezniški ministerski je predlagal mesto Genevo. Tako je bilo tudi zapisano in sprejeto v pogodbi. FRANCOSKI PREDSEDNIK BOLAN. Cummerow, posebni zastopnik j -- justičnega departmenta v Chi-j Pariz, ,14. julija. — Ker pred cagi ter je pripovedoval po-'sednik Deschanel še sedaj ni drobnosti o konvenciji komunistov, ki se je vršila meseca septembra 1919. Cummerow predsedniki obdržavali svojo zaupno sejo v vili Fraineuse, so imeli Nemci svoje kabinetne seje v vili, ki stoji dve milje oddaljena od prejšne vile. Nemški kancelar je imel pogovor z Lloyd George-om, v katerem sta se pogovarjala glede premo je izjavil, da so obtoženi ko-'začele širiti razne govorice o prevzel svojih uradnih dolžno-1 govne zahteve. Lloyd George je sti, kakor so obljubovali nje- j dejal, da zavezniki ne morejo govi politični prijatelji, so se več znižati njih zahteve, ampak Hie Proti "ekstremno" platformo, kateri pa je komitej petinštiridesetih. Slednji so : vodstvom Basil Manley-a ' 'Pravili manjšinsko poročilo. for*16^ na SVOj'° St.iLouisko plat k Z110, s takimi spremembami, t jih je sugestiral La Follet- ^J^a že preje se je napovedal^0' da 'P°r°čil° nima ni" v e Prilike prodreti na kon-v«nciji. Zadnji razvoj dogodkov po-«°ma onemogočuje, da bi Sph a Postavila svojim pred- Ht §kiTn' kandidatom Le Fo1' munisti vsi organizatorji stranke. Izjavil je, da obtoženi komunisti nikakor ne skrivajo svojih simpatij in oboževanja do njegovem telesnem in duševnem stanju. Predsednikovi prijatelji so zatrjevali, da bo v stanu vdele-žiti se ceremonij ob priliki ruskih boljševikov in da so od- praznovanja Bastile dneva, ki .eja ali Henry Forda. a Follette je izjavil napram n voditeljem, b° kandidiral ter da je že prto priporočali nasilno akcijo od strani ameriškega prole-tarijata. Miss Ruth Ormsby iz Milwaukee je izpričevala glede govora, katerega je obdržaval Lloyd v Milwaukee 12. januarja 1919. Ona pravi, da je v svojem govoru priporočal revo-lucijonarpo pripravljenost in uporabo sile od strani delavstva. Obrambo ima v rokah Clarence Darrow ter ni podal do- Strankini Pr l voditeljem, da on 2°zno, da bi se spreminjalo Ši toda njegovi prista- bi]; vendar še niso izgu-. Vsega upanja. in P 0s Pinchot iz New Vorka orge L- Record iz New ftie^' ki se sta tudi omenjala dJ možnimi kandidati, se se- ^smatrata izven tekme. ije očigled tega se misli, da 8ed^n0, da se postavi pred i1!^ kim kandidatom Dudley je v Franciji sličen praznik kot četrti julij v Ameriki, toda te da je njih odločna zahteva dva milj ona ton premoga na mesec. Dr. Simons pa je ponovno povedal, da Nemčija ne more storiti tega, kajti za njo je nemogoče. Ko se je Dr. Simons pregovarjal, je rekel med govorom: — "Kar zahtevate sedaj zavezniki, mesečno ^,000,000 ton premoga. Ako se položaj ne razreši danes, tedaj bo francoska armada ob Reni dobila ukaz, da se poda na pohod v Nemčijo. -o-- DVA TISOČ IRCEV V BOJU. Belfast, 14. julija. — Dva tisoč sinfajnerjev in unionistov je bilo danes v boju pri Lurga-nu, ko se je šlo zato, kaj naj se stori z nekim moškim, o katerem se je trdilo, da prisostoval pri nekem vlomu na hišo, ki stoji v bližini mesta Lurgan. Več oseb je bilo ranjenih v teh bojih. Prihitele so čete iz Bel- _____________ . ___________, in pri čemur vstrajate, to bijfe®te teraso odpeljale moškega obljube se niso uresničile in s pomenilo za Nemčijo civilno1 J n' J .so Pr|čeli sin- glasom najzanesljivejših poro-1 vojno, ali invazijo. faljnerji, ker so hoteli, da dru čil, se je njegovo stanje zelo „ ' stranka izPusti ujetnika . ri i «v i I n n> 'f .v; izboljšalo. tit i.- , -.a ■ i-- t ,r r,-v •■t-t 't* Washington, 14. julija. — Iz- V političnih krogih se govo-1 J J ri, da se v kratkem podvzemo koraki, da se nastavi podpred- vedenci Združenih držav, ki so preštudirali obsežnost Nemčije sednika, ki bo prevzel dolžno- Z °zir0m na P0ŠilJ.atev tega Prf; , j Iv.-,, moga, >se strinjajo z zavezniki sti predsednika za slucaie kot r7 , XT v.. , ,, V1. je sedanji. Omenja se že več!^ Spa'.da Ne+mC1Ja lahk° p0slje kandidatov. j dva miljona to"o premoga- Casopisi> ki so predsedniku sedaj še nikake izjave, toda | sovražni, pravijo, da se je ne-j ŠTIRJE ZRAKOPLOVI ZAPU-že preje predloženi priziv kaže,''sreča, ko je predsednik padel z j STIJO NEW YORK da se bo skušalo dokazati, da i vlaka, pripetila, ker ni bil du-| V ALASKO. imajo radikalci pravico propa- ševno zdrav, ne pa, da je du-girati revolucijo, ako se pri tem ševno oslabel šele po padcu, ne poslužuje nasilnih sredstev. Predsedniku prijateljski listi to seveda zanikujejo. |i jG> . xvcvuujuiiLuni uuuiey balone, nekdanji prista-Y0l.j| davčni uradnik v New ter ('lan komiteja osem' W tih kak(}r tudi franke; med možnimi di , ''lati sta poleg ostalih tu-0 n Fitzpatrick, predsednik — V nedeljo popoldan 18. julija, ob drugi uri se vrši v Bir-kovi dvorani delničarska seja od The American - Jugoslav Printing and Publishing Oo. — (Preje: Tiskovna družba "Enakopravnost".) Vsi delničarji ste vabljeni, da se vdeležite te seje, kajti važna je in potreba je, da ste navzoči. delavske federacije v Louis in pa L. J. Frazier, governer dr- WILSON IN BASTILE DAY. Washington, 14. julija. — Predsednik.Wilson je danes poslal ministriskemu predsedniku Deschanelu v Franciji poročilo k praznovanju Bastilskega dneva, v katerem pravi: "Vaš dan Mineola, N. Y., 14. julija. Danes zjutraj ob 10. uri se je pričel polet štirih zrakoplovov!^ red- (Ali verjamete?) London, 14. julija. — Tajnik irskega urada je danes izdal formalni odgovor vsem rokodelskim zvezam, ki so obdržavale kongres in poslale rezolucijo na angleško vlado, v kateri zahtevajo odpoklic vojaštva iz Irske. Odgovor pravi, da je bila izdana ta rezolucija pač raditega, ■ker se ni razumelo delovanja čet na Irskem; kajti čete niso tam. da bi okupirale Irsko, ampak da nadomeščajo civilno moč in policijo, kadar je potreba drža- iz tega zrakoplovnega polja na 9000 milj dolgo pot, do Nome, Alaska. Izvedenci in izkušeni strojniki so pregledali te stroje; da bo odgovarjali za dolgo in nevarno pot. S seboj so vzeli vse potrebščine za slučaj nesreče, kakor tudi vodo, da ne bodo žejni. Ta polet se je nare- je kakor naš dan Ameriške neodvisnosti, kateri je dal svetu'dil raditega, ker se že računa novico,' da ljudje ne smejo biti več podaniki tiranstva in despo- >.ave North Dakota ter vodja tizma samosilnih moči, ampak Nepristranske lige v državi. ondotni podaniki postav, katere naj bodo enake za vse." na to, da se napravi zrakoplov-no zvezo z Azijo, kakortudi raditega, da se preišče še vso ne-preiskano zemljišče v Alaski, kar bi vzelo skoi*o tri leta. NOVI NEMIRI V MEKSIKI. Laredo, Tex., 14. julija. — Zvezna posadka v Nuevo Laredo, ki stoji nasproti meksikan-skemu mestu, je čula nocoj ob orožju, ker je sprejela poročilo, da se ji bo potreba udati proti-vladnim četam. Ta zahteva je bila Oddana od generala R. Gonzales, ki ima zbranih nekaj' sto vojakov in colninskih straž pod svojo komando. To je pojasnil meksikanski konzul Saracho. Chicago, 111. — Tukaj je platforma, kot je bila sprejeta od zborovalcev Komitej aosem-inštiridesetih in Delavske stranke: Nacijonalizacija rudnikov. "»Da se sprejme Plumbov načrt za delovanje in lastovanje železnic. Da se prekliče špijonažni zakon in ustanje postave. Da se da protekcijo do pravice vsem delavcem ob času štrajka in da se sestavi poseben odstavek, ki bo preprečeval izdajanje štrajkovnih sodnih prepovedi. Da se zvezni sodniki volijo potem ljudskih volitev za dobo štirih let, in da so podvrženi odpoklicu. Da se odobri ženska volilna pravica in enaki privilegiji vsem, kar se tiče plemena, barve in veroizpovedi. Da se odobri inicijativo, referendum in odpoklic s posebnim dodatkom, da se ne bo vojne napovedalo, dokler dežela ni napadena, izjema le takrat, kadar bi ljudstvo direktno glasovalo za vojno. Da se odpravi imperij alizem doma in drugod. Da Združene države odstopijo od Lige narodov, ki je označena v Versailski mirovni pogodbi. Da se zabrani naši vladi, da bi podpirala s kapitalom izkoriščanje slabejših narodov. Da odrečg dovoljenje našim državnim agenturam, da bi skozi dolarsko diplomacijo izkoriščale druge narode, kar tudi uključuje povdarjajočo odpoved, da bi šli na vojno v Meksiko na zapoved Wall ceste. Da se pripozna irsko republiko in tudi vlado, katero je doseglo rusko ljudstvo. Da se odpove vsako podporo, naj bo finančno ali drugačno, "ki bi bila v pomoč, da se napada te državi. Da se izda embargo na poši-Ijatve municije proti ruskemu in irskemu narodu . Takojnšji preklic blokade. Da se odpravi vse tajne pogodbe in vse pripravljene publikacije vseh dokumentov, ki so bili sprejeti od državnega tajnika. Da se opusti vse imperialistična podjetja, katera smo si že osvojili, vštevši tudi juris-dikcijo, da držimo Filipine, Cubo, Dominican republiko. Demokratično, kontrolo \ industriji; da ima delavstvo pravico, da zavzame odgovornost v poslovodstvu, toda vporaba teh principov naj se soglaša z izkušnjami aktualnega delovanja. Javijo lastovanje z demokratično kontrolo vseh javnih uporab, živinskih skladišč, žitnih elevatorjev, transporta, železniških skladišč, cevnih črt, naravnih pripomočkov in virov i. It. d. Da se ustanovi vladno lastovanje narodnih bank, kjer Proti-slovenski i z -gredi v Trstu. -o- Trst, 14. julija.—Danes so es tukaj vršili veliki proti-slovenski izgredi, v katerih so bili hoteli in prodajalne, ki so last Jugoslovanov požgane. Večje število oseb je dobilo poškodbe in uničevanje se še vedno nadaljuje. Elementi, ki se vde-ležujejo nemirov, se poslužujejo bomb in drugih eksplozivnih snovi. Rim, 14. julija. — Glasom neke brzojavke, ki je danes došlo v Trst, sta bila v spopadu z Jugoslovani ubita dva Italijana, več pa je bilo ranjenih. Več poslopij je bilo kasneje požganih, med temi tudi bivališče jugoslovanskega vladnega zastopnika. Računa se, da znaša storjena škoda 20,000,000 lir. v? V ¥ Trst, 13. julija. — Neomejen vandalizem je prevladoval tukaj v Trstu danes in nocoj, ko so se vršile proti-jugoslovanske demonstracije. Tri osebe so bile ubite in več je bilo ranjenih, ko se škoda ceni nad en miljon dolarjev. Divjali so veliki požari, ki so uničili več poslopij, med njimi banke, trgovine in uradniški prostori, ki so bili last Jugoslovanov. Kar je sploh pripadalo Jugoslovanom, vse je bilo uničeno, če se je moglo doseči. Bombe in baklje je metala druhal v svojem hunskem - italjanskem delu. Ljudstvo se je treslo strahu, ko so pričele padati bombe, ko so pokale vojaške puške, in ko je ognjeni jezik lizal in uničeval jugoslovanska poslopja v Trstu. Arnerikanec, Frances Flyn je "oil v hotelu, ko je pričel goreti, toda je še začasno pobegnil. Doma je iz San Antonio, Texas. -o- — "Bi ti kaj rad postal psiček, kateremu dajem jaz poljubčke?" tako je dejala baje Mrs. Tillie B. Hunt napram svojemu možu, katerega je poročila dne 1. maja 1919. Možu se zdelo to malo preveč, pa je šel na sodnijo, kjer je zaprosil raz-poroko. Povišanje dohodninskega davka pri dohodkih, ki so večji kot $3000 na leto, z nadaljnim popustom $150 za vsakega otroka pod 18 letom. Napraviti stalnost v denarnem sistemu tako, da se ne bo preplavilo z denarjem kot se dela sedaj, kar znižaj u mero-dajnost življenskih potrebščin, ko denar raste. Da se poveča produkcijo in se stem prepreči zapiranje tovarn in se vstavijo cene. Da se da delavcem neizpre-menjena pravica do štrajkov in da se pogajajo lahko z delodajalcem potom zastopnikov, katere sami izbirajo; da se določi delavni teden 48 ur v vseh poklicih in pri vseh delih, in zavarovanje za starost, itd. To je platforma, ki je bila odobrena od komitejev. Je-li bo dovoljenje kredita posamez-jbaš taka kot je navedena tilnikom in skupinam regulirali kaj, še ne vemo, kajti neki dru- kongres do varnega vlaganja. Višje davke na rabljeno in nerabljeno zemljo. gi list je imel drugačna poročila o Ligi narodov in v . še dveh drugih točkah. STRAN 2. "ENAKO PR AVNUJST" JULY 15th, 1920. 44 IZHAJA VSAK DAN 1ZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Russines Place of the ki.varujejo ^voj mo ^ Ce ^ &prožiitika je veUka u,metnost, v ka- nopol na vseh krajih tako, da le sami ostanejo v njem, 4obro niljse; ai; stavi pri seji^eri kažemo ogledalo naših dokler je možno, da vlečejo debele dividende. Delavski koristen predlog in če je pri karakterjev, in ne samo naših, nrnnnnnl i* ndnrt v«*n» katPri hočpio goniti v nWa ka-l dela' ga gotovo on do- ampak tudi naših prednikov. monopol je odprt vsem, kateri hočejo stopiti v njega, gprQŽi] tigto mjgel KajiZ dramatiko se obdržijo sporni-j zojava 'in eroplana, univerzalne- kajti ta monopol prodaja delo, in njegovi člani so le bi'bili mi danes, da so naši pr*- delavci. Med njima pa je danes boj, ki se more izvojevati le | dedje tako odklanjali, eden na drugega ali celo na poznejši ni na naše navade in običaje, ga izmenjavanja kulturnih P*1' dramatika je tista, ki je odprla srce navadnega delavca in dobitev in vse narode zbližajo* če in spajajoče znanosti, umet- čas, to je na čas, katerega že,delavke> da spoznava tek narav- nols;ti jn literature je očividn" 7. močjo delavskih monopolov, če moremo tako nazivati mi preživljamo, ki nam je du-,ne ljubezni in bojev, katere so | vsaka politika brez obzira aa ševno in telesno potreben. Po- j začrtale različne veroizpovedi, j internacionalne probleme «e' sebno pa gre čast našim pesni-. Namen dramatike je, da poka- mogoča in mora ostati sterilna, kom in pisateljem za obilno de- že ljudem tudi vse one prizore, kjerkoli se poskuša. Zato »c lo, katero so poklonili svojemu ki so zakriti vsakdanjemu živ- dvomimo, da bo tudi'Vaša ko* narodu. Brez male izjeme so i Ijenju in vsled katerih se tol- vencija posvetila svojo pažnj0 bili naši pesniki in pisateljicami življenje na tako napačen preje ali pozneje v siromašnem način. Narod, ki je držal o-, , v 1. . , , ... • • , ali Vritif-npm noložaiu kar na gledalo svojemu narodu, ta je delavcev v kakoršnikoll industriji organizira ^Sm Resnica!bil iskren napram samemu sebi, močne delavske organizacije. Kako se bo izvojeval ta boj, pa je odvisno od države same, kakšne postave bo imela, in kako se posredovalo med obema silama. V Ameriki smo imeli zadnje čase toliko štrajkov in nemirov, da je to že nekaj čudnega. Poglejte v Canado, boljše je še, če poznate Novo Zelandijo, kjer lahko sedem zo in zahteva boljše pogoje v službi pred odsekom za pa je"xia 'kdor~za narod "v "res"-! kaiti pokazal je dobrine in sla razsodbe. Ce ta odbor sprejme njih pogoje, in jih najvišji odbor za razsodbe ratificira, potem so upoštevajoči in vežejo med delavci in delodajalcem. Kaj pa imamo v Ameriki? Niti v platformah demokratov in republikancev ne najdemo nobenega radikalnega poziva na delavce, ko gre obema strankama že takorekoč za nohte. Republikanska je povedala dovolj jasno, kaj misli. Ne upoštevajte, če se da v drugem stavku tolažba, kajti za delavce velja le prvi stavek. Vladni delavci se ne morejo prav nič veseliti republikanske administracije. Torej tukaj ne bo več nobene razlike, kako se človek proda: ali hoče postati vojak, in poslušati ukaze in se držati istih; ali naj postane človek vladni uslužbenec, in posluša tam ukaze,' kajti štrajkati tako ne bo smel. Republikanci so si s tem izpod.bili svoje lastne noge. Če upajo na nepristranske zakone-in tribunale ali sodišča, potem naj ljudem povedo, kako bodo spravili, odstranili prvi stavek. * * * V Genovi na Švicarskem se je obdrževal kongres odpuščenih vojakov iz Francije, Nemčije, Alzacije, Italije, Anglije in Švice. Tudi tam so sklenili in prišli do tega*, da je vojna neizogibna posledica kapitalističnega režima. — Tako so rekli vsi tisti, ki so bili na bojnih poljanah, ki so videli strahote vojne in domačo revščino, — in prav laliko jim verjamemo. vsaj vodilnim načelom zdra\e internacijonalne politike in o"' klonila stališče takozvane ne® teresiranosti, ki je praktik nemogoča. Zaradi tega si dvl voljujemo spomniti Vas na flikt zaradi takozvanega jadra®' sitega vprašanja, ki je nastar niči kaj dela, da je na vseh bosti> pokazal se je tako, ka-koncih in krajih revež ali na-Jkor Je Pač bil in je v sedanjo-rodni mučenik. To pa jp zato, stL . _ _ ker vsološnem ljudje ne razu-j Daleč sm° od domovine, da- med Italij0 in jUgOSlavijo. mejo ali pa nočejo, da bi upo-lle2 od rojstnih krajev, toda slo- -Časopisje govori v splošne"1 števali niega in njegova dela. J venska govorica se m zamrla | pag yedno ]e Q rež.kem vpraŠ$ Že neštetokrat se je apelira-!med "ami; Majhni smo' toda' nju, kakor da gre spor le za t« lo na 'slovenske stariše, da naj!*?«atl v ^eratun m narodnem megto .n njegoyo ]uko> Pri tent življenju. Ponosnj bodimo na to, veliki in zavedni, da brez vsakega sramovanja stopimo na oder ter pokažemo, kaj smo bili in kaj smo. John Breščak. pošljejo svoje otroke k dramatičnemu društvu, kjer se bi poleg drugega naučili pravilno izgovorjavo slovenskega jezika. Toda to je ostalo bree vsakega večjega odziva. Je pa na drugi strani tudi tole: Stariši so zadovoljni, toda mladini ne gre[ v glavo, da bo svoj prosti časi zapravila na ta način; skoro vsi .mislijo tako: Kaj pa je lepšega kot sprehajati se v prostih urah pb ulicah in po oga-lih postajati, pa malo stopiti v gledališče premičnih slik, kjer in zastonj pričakujemo dneva, ima mašina svojo moč. ; k0 bo ta spor pravično porav- Pa pustimo to zaenkrat in! nan v zadovoljstvo Jugoslova-preidimo k resni stvari. Zejnov. Italijanski ševinisti in im-večkrat se je čulo od strani ob-! perijali'sti so do skrajnosti tr-činstva, da bo dramatično dru-' moglavi, med tem ko gre našim štvo "Ivan Cankar" saj dva-< jugoslovanskim zastopnikom e-krat na mesec priredilo kako dino za to, kako bodo ugajali igro ali predstavo. Seveda tolPašičevi politiki in velikosrb-bi bilo lahko, če bi bilo dovolj skim ambicijam. In če pride se pa prezira, da je pohlepu0^ italijanskega imperijalizma f mnogo .večja; Italija je okuP|' rala in hoče anektirati terito™ na katerem živi krog pol milj0' ; na prebivalcev jugoslovaH ; skega plemena, in' večinoma a ivi i*j*i • to kraji, v katerih ne živi Ameriška Doiitika m zun okupacijskega vojaštva n f i i v ° i en Italiian Ne le slovens^® Jadransko vprasanjejgoriško P0krajin0) veliko --ško okraje v Istriji, ampak ^ lo dele pokrajine Kranjske, n "Mi odrekamo pravico do štrajkov napram vladi; toda pravica in interesi vseh vladnih delavcev morajo biti zavarovani z nepristranskimi zakoni in tribunali.," tako so zapisali republikanci v njih platformi. Ste-li čitali, kaj so zapisali demokratje? Nič se ne razlikuje od njih. In zakaj vse to? Nekateri ameriški ekonomisti trdijo, da je štrajk iz socijalnega vidika zelo veliko — zlo. Toda, vprašajte se: čigavo je to zlo, in kdo trpi. Pravijo, da vsled vsakega štrajka trpi ljudstvo, ker ne dobi iste postrežbe, katero zahteva za svoj denar. Toda kje je krivica, ki je večja od one, ki jo trpijo odjemalci. . Delavski voditelji zopet trdijo, da štrajki utrdijo solidarnost delavskih zvez ter navdušujejo posamezne člane teh zvez do večjih personalnih žrtev v prilog skupnega lastovanja, kq se delodajalec pouči spoštovati organizirano delavstvo. Voditelji pravijo, da se čas, izgubljen pri štrajkih, poravna z dnevi, ki bi bili izgubljeni v prisiljenih počitnicah in sezonskih počitkih, katere dajejo razne tovarne vsako leto, ko pišejo svoje inventarje. Končno pa je štrak bil do danes najbolj upoštevajoče orožje rokodelskih in drugih zvez. Včasih je krivda na strani delavcev — pravijo kapitalisti — včasih na strani kapitalistov. Toda resnica je ta, da javnost, ki nikoli ne povzroča teh štrajkov, vedno do-prinaša največje žrtve. Toda poglejmo vendar, kaj so te delavske zveze ali unije? — Odgovor imamo na to sledeč:-Delavske organizacije so pač le trgovske institucije, ki prodajajo svoje delo v večjih množinah; kakor je en delavec lastnik svojih telesnih moči in sil, torej tudi sam prodajalec tistega dela, katerega je zmožen opravljati s svojimi fizičnimi močmi in silami. Da pa merodajnost življenja igra pri tem zelo veliko vlogo, to nam v večjem obsegu kaže ponudba dela samega, ki je povečini kontrolirana od merodajnosti človeškega življenja. Vemo tudi to, da ima vsaka človeška moč — pa naj bo telesno ali duševno delo — svojo minimalno in maksimalno vrednost, med katerima mora obstajati delavčeva plača, če ne je Vsak ima lahko svojo vero, toda najbolj nespame-človek takorekoč prisiljen zapustiti delo, oziroma raz-1 ten je tisti, ki katerega vpraša, kakšno vero ima; neka-dreti pogodbo, po kateri je prodajal svoje fizične^ moči'teri verujejo, da je rozinovec blagoslov osemnajstegai....... in sile, znanstvo in učenost. Dovoljeno je danes, da po- amendmenta, ko drugi mislijo, da je nepravilno, če vsled j venskemu narodu v Ameriki, i šitev jadranskega vprašanja v'si navajali na vedno večje asP1' sameznik zapusti delo ali razdre svojo prodajalno po-|tega blagoslova zapije svoje pravo prepričanje. (Iz gl. urada J. R. Z.) Jadranski spor še ni končan bolj slovenske dežele, zahtev3 Italija z edinim namenom, 4 razširi svojo oblast in se vt?15 na vzhodni strani Jadranske^ morja. "Nevarnost teh expanzivO''1 aspiracij je mnogo večja, se navadno misli. Taka an^' sija v zvezi z italijansko ob»j stjo v Albaniji ne more biti i1'1 drugega, kakor začetek itali.i8"' skega imperijalizma na Bali'11! meči ali igralcev. In to >se bo-: do kakega sporazuma med Ita de lahko zgodiio, če vsak članjlijo in jugoslovansko vlado, še Ru- Ne gre toraj le za spor m® ali članica pripelje v prihodnji j vedno ostane vprašanje, če bo- Italijo in Jugoslavijo, ki bi sezoni po enega ali več članovi do tisti deli jugoslovanskega j V " C)---— J I --- ' le lokalnega pomena, ampak v i k društvu. Čim več nas je, tem naroda, ki bodo najbolj prizade- iresno nevarnost novih inter"* bolje nam gre, in le po tem po- j ti sploh zadovoljni z njihovo ! cionalnih vojn, ki postanejo W tu pridemo do cilja, katerega kupčijo. Mi mislimo, da ne bo-|k° grpznejše od zadnje. Ce pf vsak igralec , ali igralka zaželi,: do in še vedno vstrajamo pri de kalija le z eno nogo na i in ki bo v ponos vsemu slo-1 naših zahtevah za pravično re-i -i0 ekonomični inter^j 'Za sedaj dobi" igralec ali igral-1 smislu načela samoodločevanja.! Nadaljevanje na o. straiu J 11III1I V močvirju velemesta U Iz dnevnika slovenske priseljenke. Bomo videli. Po kratkem obisku pri starem očetu in materi hočemo dne 28. oktobra zopet odpotovati v Ameriko. Kot nekaka'usoda me zasleduje na tem potovanju. Ne le, (}a me hoče zapustiti moja ljubljenka, moja hčerka, temveč zaročil se je tudi Konrad. In to ravno sedaj, ko sem se tako veselila njegovega po-vratka v domovino. Sploh pa sem že doma veliko razmišljala o hrepenenju Konrada po Ameriki ,ki mi je bilo, kar moram priznati, nekoliko nenaravno, — a sedaj imam pojasnilo za to. Magnet je bila Helena Curtis. Helena, hčerka mojega starega prijatelja. Čeprav mi je na eni strani žal, da bom dečka, katerega sem našla tako pozno, zopet izgubila, si vendar moram na drugi strani oriznati, da bi se ne moglo vse bolj srečno završiti kot pa se je. Že takrat, ko se je mudil Konrad v hiši zdravnika, je bilo opaziti prve znake mlade, procvitajoče ljubezni. V preteklem letu, predno je odpotoval v stari kraj, da zadosti svoji vojaški dolžnosti, je bil zopet par dni v hiši zdravnika in že takrat sta se mlada dva človeka dogovorila. Doktor Curtis je zelo zadovoljen. Veliko upanje ttavi na Konrada rer je prepričan, da bo nekoč eden prvih mož v naši industriji. Konrad bi se najrajse poročil že spomladi. Meni se zdi to nekoliko hitro, a doktor pravi, da ni dolgo čakanje po njegovem okusu. Če pa imam tehtne vzroke za svoje mnenje, potem jih bo upošteval. Tehtnih vzrokov • nimam ter si tudi ne morem misliti kaj ljubšega kot nadomestilo za mojo -hčerko kot lepo, plavolaso Heleno. * * * Doma je dosti dela in to je dobro. Če se bo Konrad, poročil, hočem na,i prvo natanč-( no vedeti, kaj sem dolžna Lou kot hčerki njenega očeta. Moj čut pravičnosti mi ne dovoljuje, da bi svojega sina, ki je bil vendar popolnoma tuj mojemu možu, uveljavila tukaj kot njegovega dediča. Govorila sem o tem s Tomažem in on mi da popolnoma prav. Sploh pa se ini zdi, da je zadnji Čas dosti ljubeznjivejši napram Konradu. Vedno sem imela občutek kot da smatra za krivico napram Lou, če sem privedla semkaj Konrada kot bodočega gospodarja. Dobri starec! Jaz sem pretrpela preveč krivice, da bi se lahkomiselno igrala s pravicami drugih. Delež moje hčerke bo ostal nedotaknjen in le to, kar je po pravici mojega od premoženja mojega moža, bo predstavljal temelj, na katerem bo Konrad lahko gradil naprej. Če se nisem zmotila v njem, bo delal naprej popolnoma v smislu mojega moža ter bo lahko stal v ne preveč daljni bodočnosti na svojih lastnih nogah. Štiri ali pet let bom ostala sama gospodinja naprav in do takrat se bo pokazalo, če smem mirno oditi ter porabiti svoj čas za odpočitek. OSMO POGLAVJE. < Na delo. V New Yorku .decembra 1906. Sama sedim v svoji delavni gobi. Hiša je tiha in mirna, kot izmrla. Po številnih letih sem zopet vzela v roke svoj stari dnevnik. Spomini! Kako ljubi gostje so v moji osamljenosti! Ali pa so v resnici dragi gostje? Gotovo. Iz polnega, odkritega srca lahko rečem to. Samota, katero nekateri tako hudo občutijo, je zame kot nekako razvedrilo. To je radostno poglobljen je človeka v samega sebe. Tudi trpki spomini • moje najbolj zgodnje mladosti me ne strašijo več, čeprav mora biti krasna stvar, če.vidi človek pri pogledu nazaj v svojo preteklost in na pot, katero je prehodil, le lepo in dobro. Nočem pa biti krivična. Le malo je ljudi, katerim je usojeno, da trgajo le cvetke na vrtu življenja. Ko sem stala pred šestimi leti ob smrtni postelji svoje stare matere, mi je rekla slednja: — Vsa si zopet popravila, dete moje. — Takrat sem bila zelo vesela. Priznanje iz njenih ust je bilo zaAie več vredno kot pa vse hvalisanja drugih. •v * * Tudi jaz sama imam zavest, da bi lahko prestala pred najstrožjim sodnikom, ko bo prišla ura obračuna. Sedaj stanujem v New Yorku ter se pečam s svojimi načrti, katere sem kovala od mladih nog, namreč z načrti, ki se tičejo boja proti trgovini z deklicami. Kje bi bilo mogoče najti bolj hvaležno polje kot ravno tukaj ? In vendar je težko delati. Človeku ne gre nikdo na roke, niti oblasti , in še veliko manj policija. Jaz ne vem, kako hudo je v drugih mestih, a vem, da je tukaj zelo hudo. Sedaj sem spoznala, da so bila tam, kjer sem bila jaz, še nebesa v primeri s pekli, katere sem videla tukaj. Pohod si>ozi Bowery, Hell's Kitchen, Stovepipe in kol se ie imenujejo vsi ti peklenski prostori, mi je Jiokazal, koliko hudega bi me lahko zadelo. Strašne razmere vladajo tudi v takozvanih nih hišah v kitajskem delu mesta. To so kraji, ^ mor se naj raj še spravlja napol odrasle otroke. je, ki zaide tja noter, ne najde več izhoda od tam- Z nekim zanesljivim detektivom kot voditelje hv in oblečena v mozko suknjo, sem si sama upala v L'_ ko hišo, v katero ne najde vhoda noben človek, ki 11 pozna gotove besede. Po ozki ulici sva prišla na neko ozko, umaz*1"0 dvorišče. Koncem dvorišča sva šla po strm ih stop'1.1' cah navzgor ter prišla na ozek, nizek hodnik, ki J bil skoro popolnoma teman. Le na koncu hodnih je gorela rdeča, zasenčena svetilkk. Na koncu hodnika, kjer je gorela svetilka, s morala zaviti krog nekega vogala ter iti navidez 1 isti poti nazaj. Nato, po kratkem ovinku proti d^-strani, sva stala pred težkimi durmi iz hrastov^ lesa. Nekako v višini glave je bil v vratih majhen ^ pah. Potrkala sem ter čakala. ' Zapah se je odprl in zapazila sem dvoje živih, " . dečih oči, a še predno sem mogla izgovoriti besecuc' se je sapah zopet zaprl. , j —• Pustite potrkati mene, — je rekel moj spSe ,■ ljevalec. — Ta Tsung Lee je zelo previden. Takoj zapazil, da ste tukaj tuji. Stopila sem nazaj ter pustila njega naprej. Čuti je bilo kratko, trikratno trkanje, zapah je odprl, pritajene besede so prišle na moje uho _ težka vrata so se pričela čisto neslišno odpirati. j pila sva. Stala sva v nekem prostoru, v katerem 1 sem mogla izprva razložiti nobene stvari. Neki nc»J tov mrak je vladal in čula nisem niti najmanjsel>™ glasu. . . r— Vse kaže, da nama ne zaupajo preveč — Jc ^ kel moj spremljevalec. — Tukaj so izvanredno P > vidni. Za to pa nudijo te hiše tudi nekaj, česaf J mogoče dobiti nikjer drugod na svetu. Tukaj j JULY 15th, 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3. PIMIInlalulaUaUlaUUIiibliiLfafal^ Najhitreje in najstalneje. Pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TUKAJ JE KAR JE POTREBNO: Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in kadar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne |e e,nar- Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Po-|H siljamo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je |j| vedno najnižja. Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugoslavs v'Ji m vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim p Potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam Hi družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse jav-§! ne notarske posle kot so: pogodbe, in razvrstne druge postavne & listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA. 3? KONČNO POROČILO O PRO- '5 SDZ1, Napredne Slovenke št. I rodu ne želimo krivice in z vsa- DAJI DELNIC S. N. DOMA IjilZA ČASA MAJNIŠKE KAM-M! PANJE. M State Tiarn? Glavnica v bančnem poslopju 10 E. 22nd St. John Ncmeth pres. i rezerva oreko S2.000.000.00. 1597 Second Ave. NEW YORK CITY NAZNANILO. Cenj. slov. občinstvu ter Jugoslovanom sploh naznanjam, da sem sedaj sam prevzel pogrebni zavod KA 1105 Norwood RdL ter bom, kakor v preteklosti tako tudi v bodoče, našim rojakom nudil najtočnojšo in najboljšo postrežbo pri oskrbi pogrebov. Preskrbim avtomobila za KRSTE, POROKE, POGREBE in druge priložnosti. BOLNIŠKI VOZ NA RAZPOLAGO PODNEVI IN PONOČI. Se priporoča v midaljno naklonjenost in naročila. 1105 Norwood Rd. TELEFON: Princeton 1735—W Rosedale 4983 Cenjenemu občinstvu, bratom Slovencem in Hrvatom Oznanjam, da sem odprl MESNICO takoj poleg stare trgovine, katera bo v kratkem zaprta. orej, da vam postrežem s svežim blagom in da vam ne 00 treba hoditi po meso v daljavo bom odprl NOV PROSTOR, v ČETRTEK, 15. JULIJA, 1151 ADDISON RD. ^er bom posloval 6 tednov nakar uredimo in pripravimo starc prostore za zopetno obratovanje mesarske obrti. Se priporočam vsem odjemalcem. FRANK VIDMAR 1151 ADDISON RD. 137 SNPJ 20, Vodnikov Venec, kim simpatiziramo, zlasti če se Sedaj pa se ustvarja v tej deželi ustanova, ki bo. kakor upamo — značila ravno tako mesecih maju in juniju pa so ro 0, , o, i vzela sledeča društva delnice: Okraj st. 7. E. 58 Str. od St. i, „, . , . , I Lunger Adamič st. 20 SSPZ Clair Ave. do Bonna Ave. od 1A„ „ . . „ , „, „ 100, Pnmoz Trubar st. 126 S. E. 55 Str. do E. 60 Str. — Zastopniki : Anton Simončič, An- št. 147«. SNPJ 5, Dusluženci 1,! bojuje za svojo svobodo in za Za časa kampanje, torej v boljšo civilizacijo na podlagi de- j važen napredek v razvoju člo- mokracije in vzajemnega spo-j veštva, kakor ga je značila bol-štovanja pravic. In za vsako; njšnica. Ta ustanova je zdrav-podporq tega našega stremlje- stveno središče (Health Cen-nja bomo hvaležni. ter), katerega naloga je bolj "Nikakor ne mislimo v pošlo- ohranitev zdravja, nego zdrav-vanje Vaše konvencije, in upa- Ijenje bolezni. N.P.J. 20, Žensko društvo Car-niola Hive št. 493 LOTM 70,. ton Zaje in Joe Bogolm. 2 del- j ^^^ Doi;ina št 83 SDPZ.Imo, da boste smatrali našo su moi Joe Rasperger, po 1 demi-' ^ Do]hia 2 gy_ ^ gt ge3t;jjo k za ^ da pQ Andrej hole, Mick iomc.|4 gDZ 6_ Naprej, št. 5 SNPJ služimo tistim idealom, za ka Anton Hrovatič, John Kaizer, Peter Poverek, Otto Tekavc, Anton Svete, Jennie Drobnič, Fred Gorenčič, John Znidaršič, John Hostnik, Joiip Osredkar, Anton Golob, Frank Lavrič. Skupaj 16 delnic. Okraj št. 25. St. Clair Ave. od E. 40 Str. do E. 26 Str. obe , . oon ... . i • T-. oo m • T-. nx torej 220 delnic m strani, E. 33 Str. m E. 30 St. v od St. Clair Ave. do jezera. Ko-lektorja Leo Karoičnik in Lov-ro Oblak. Po 5 delnic Mary Strah in Frances Černe, 2 delnici Frank Vidmar in po 1 delnico Frank Eržen in Louis Turk. Skupaj 14 delnic. , Okraj št. 33 St. Clair Ave. od E. 67 Str. obe strani. Ko-lektorji: Frank Kovačič, Edvard Braniselj, Math Satkovič in Jakob Šviigelj. Po 10 delnic: Jos. P. Mrhar, Frank Černe, Ignac Slapnik, John Gornik, Josip Kalan in Frank Jerina, 20 delnic Josip Vojšak, po 5 delnic: Louis Zupane, Avgust (Komar, Frank Bela j, John Močnik, John Maren, Ignac Smuk, Anton Anžlovar, Jakob Švigelj, John Flajšman, John Potokar, Julija Možina, Ciril Kunstelj, John Centa, Dr. Kern in Josip Skuk, John Zupan? ter Anton Jankov.ič, po 2 delnici: Ivana Svete, Matija Križman, Frank Ažman, Frank Butala, Lovrenc Urabnija, Andrej Sa-rnich, Frank Rupnik in Louis Grčar. Po 1 delnico: John Zaje, Louis Oblak, John Smre-kar, John Metelko, John Prostor, Josip Tekavec, Jakob Lovšin, Vincenc Jurman, Andrej Černe, John Komar, Louis Levstik, Andrej Mozek, John Za-krajšek, Beno B. Levstik, Frank Rajer, ' Frank Matičič, Frank tere se po našem prepričanju bojuje tudi Vaša organizacija." DOPIS. 200, Sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ 40, Jugoslav Camp 293 WOW 5, Edinost 5, Vodnikov Venec št. 147 SNPJ 31, Fr. Prešeren št. 17 SDZ 5, Srca Marije Staro 6, Slovenske So-j kolice št. 62 SDPZ 5, in Slo-! _ van št. SDZ 15. Do 1 maja za časa' Lcrain, O. — Ker se vse ta-kampanje pa 655 delnic. naglo izpreminja, potreba Za vise delnice, ki so plača-! ie> da se izpreminjamo tudi ne, so certifikati izgotovljeni! mi> to je, da postajamo bolj-ter so društva in delničarji in | ši. Ob prostem času si lahko o nptziaprksinšoei j privoščimo kako boljšo zabavo, Zdravniška veda je dognala vzroke mnogih bolezni in odkrila sredstva, kako naj preprečimo njih "razvoj in pazimo njihovim napadom. Radi tega so bile vzakonjene postave, ki uveljavljajo taka sredstva, zlasti kar se tiče nalezljivih bolezni. Vladni zdravstveni ura di so bili ustanovljeni, da uve- ljavljajo te zakone. Mnogo zasebnih zdravstvenih organizacij je prišlo do življenja, vsaka boreča se proti kaki prepreči j i-vi bolezni ali pa delujoča v posebni zdravstveni stroki. Ameriški rdeči križ se je odločil, da bo zdravstvena služba njegovo glavno mirovno delovanje. V soglasju z Ligo društev rdečega križa je sprejel sledeči javno-zdraVstveni program: / a) Izpod'ouja'ti in vzdrževati zanimanje za javno zdravstveno delovanje. b) Nadoknaditi delovanje vladnih organov. c) Razširjevati koristno zna- (Nadaljevanje na 4. strani.) O zastopniki prošeni, da pridejo;.kakor pa da bi pretegovali napo nje na urad fin. tajnika L.;še roke ali pa odpirali Uota na-Medvešek, soba št, 6 v S. N.jppfeaspani. Posebno še ob ne-' Domu. Uradne ure so ob tor- i željah. Nikamor nimamo iti. kih, sredah in petkih od 7. do Sleherni odgovarja: "kam naj pol 8 ure zvečer. S tem'je za- bi šel- saJ "i mogoče nikamor kij učeno priobčevanje zadnje iti-" — kak piknik skoraj! kampanje. Kakor je razvidno ni vredno hoditi sedaj, k0 ni; iz vseh poročil so kupila društ- več obljubljene božje pijače, j va za $6550.00 delnic, posa-;To Je seveda res. Lahko pa sij mezniki pa za $9450.00 Com-! izmislimo kaj drugega, pri če-raon Stock in $1750.00 pa Pre- mur Je tu(3j mogoče, da se po-fered Stock. V tej kampanji šteno zabavamo in kjer je lah-, so se delavci sijajno odzvali !ko vsak človek vesel, klicu ter kupili delnic za lepo! prePnčan sem, da je mnogo]© 'i.voto. Med trgovci letos ni l>i- j Slovencev v tej naselbini, ki sa | M lo opaziti dovoljnega zanimanja.!še nis0 vozili P° našem Lakejjj za naš S. N. Dom. Nadejati se Erie- Ka-i ko bi poiskusili to je, da se tudi oni v kratkem! zabavo ? To je prav mogoče, pokažejo ,da jim je res na sr-;ko irnamo jezero pred nosom, cif naša slovenska naselbina in Jaz mislim, da bi bila velika se bodo pri prihodnji kampanji'vdeležba in da bi ostal še kak" v toliko obilnejšem številu in s šen =roš za s- N- D- In sle" toliko večjimi svotami odzvali. Iherni bi bil veseI v teJ družbi. Vsi potrebujemo Narodni Dom, še iz dru^ih naselbin bi kdo ne samo delavci in ne samo tr-iPriše!' Posebno iz Clevelanda, govci. Narodni Dom bode na-iki se radi Preselijo z nami. še 'središče, naše zbirališče. In j Ako se kdo 'brinja z menoj, če ga vsi rabimo smo torej mo- i Potem na delo> da se nekako ralično obvezani, se tudi vsi za meseca avgusta priredi izlet, ki dosego istega zavzeti. Naši tr-1 naJ bi bi! P° -iezeru Erie- Kam govci pa pred vsem na smejo |bi šli- to bi odločili na eni iz-pozabiti, da geslo "Svoji k m^d Prihodnjih direktorskih Svojim" nalaga dolžnost, da sej- podpirajo to podjetje, katero je! Tcre-' direktorij S. N. D., če PIKNIK - Vabilo na »PIKNIK — katerega priredi — Slov« Pod, Dr, LOŠKA DOLINA dne 18« julija 1920 NA KASTELČEVIH FARMAH Shore Line, Stop 26V2 Na pikniku bo več stvari, naprimer: licitacija dobrega blaga za moško obleko, srečoiov krasnih dobitkov, zbijanje zvonca, itd. Godba pod Vodstvom Florjana Kočevarja. Za jedila in pijače preskrbi Pripravljalni odbor. Grame, Josip Sajovtic, Jernej Koprive, Frank Pernač. John ]astnina clevelanSh "lSoven" jse vam zdi to "mestno, upošte- cev. in'Julija Bradač. Skupaj 203 dlnice. Nadalje so upili pri društvih in zastopnikih po zadnjem pri- občenju še sledeči delnice: i , . , . .. . isju sami, ce nočete ,r , a ,T . r,, , podpisanemu tajniku, da se po- v . ' , , ... Marko Zager, Mat. Zabukovecl . , . „ ' , . . sna je tista kaplji T ■ v - i , • mota odpravi. Ker desedaj se TT , , m Jernej Glavač po 5 delnic; , , ... nimamo stalnega urada in ie Ako kedo zapazi, da ni bilo kaj pravilno priobčeno, ali daj izpuščenega, naj to naznani S06OZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK DR. A. J. BAILEY 5388 ST. CLAIR AVE. ^'iino zobe trez bolečine.--—---Preiščemo zobe brezplačno Uradne ure: od 9. dopoldne do 9. ure zvečer. imuMi PRIJAZNO NAZNANJAM cenjenim rojakom in rojakinjam v Clevelandu in okolici da sem odprl Meat Market in sicer na 105 ST. CLAIR MARKETU moj prostor je št. 3435 na levo. Odprto je vsaki dan izvzemši v sredo popoidne. Prodajam vsakovrstno svinjsko meso, sveže in suho, Delam tudi prav okusne kranjske klobase, sveže in suhe, katere imam na razpolago vsaki dan. Pridite in dobili boste katerekoli vrste svinjsko ttieso. Jaz želim, da tudi Slovenci okusijo, kaj je do-hro. Dragevolje vam bom postregel v vašem lastnem jeziku kar najlepše mogoče. Cene ako najbolj mogoče zmerne. — Ker sem edini Slovenec na tem Marketu, ye nadejam, da me kaj pogosto obiščete. Se priporočani vsem slovenskim in hrvaškim gospodinjam. MR. MARTIN FRANK E. 105 ST. CLAIR MARKET — STAND 3435 Louis Glavač 3, Mary Klavžar, Jos.:p Pegritz, Josip Grame, Jo's. Sader, John Glavač po 2 delnici. Po 1 delnico pa: Val. Makarovič, Josip Modic, Jakob Požun, Anton Primožič, Frani: i Spelko, Frank Hočevar, Frank Russ, Jos. Perme, Herman Turk, Leo Ardigal, Anton Kral, Jakob Wahčič, Jos. Mayer, Ne-žika Kalan, Josip Mandel, Fr. Kiašcvec, John Perušek, Andrej Škerl, John Mihevc. John Barkovič, Louis Truger in l. Meclvešek 3. Skupaj 24 delnic. Preferred Stock po $50.00 delnica so kupili: John Gornik, Jakob in Maggie Tancek po 2 delnici; po 1 delnico pa: Andrej Tekavc, Josip Kreitz, Martin Šorn, Frank Penca, Mike Štefc, Anton Brumek, Frank Tekavc, Josip Nose, Rosie Mayers, Frank Kun'.-tel j, Rafael Poljšak, Anton Petkovšek, Terezija Petkovšek, Josip Ahlin, vaj te moj nasvet. Na delo vsi, da grem ov Canado, kjer pijejo ambrozijo in nektar, dober in sladak, da ga morate oku-j siti sami, če hočete vedeti, k»k-ica Upam, da ne bo zastonj ta poziv, ampak da se pogovorimo in organiziramo za tak izlet po jezeru v Canado. — Pozdrav. LOUIS PREZELJ AL! VESTE? Da imamo zvezo z vsemi velikimi bankami v JUGOSLAVIJI? In da pošljamo denar tjakaj po najnižjih dnevnih cenah in da garantiramo vaš denar. LORAIN STREET SAVINGS Corner Lorain St. and Fulton Road. n ! W treba večino dela napraviti ob večerih, ko je človek že izmučen od dnevnega dela, se lahko naredi kako napako. Vsem kolektorjem kakor tu-i di vsem kupcem delnic izrekam; ZDRAVSTVENO SREDIŠČE E s tem najprisrčnejšo zahvalo za; AMERIŠKEGA RDEČEGA njih požrtvovalnost v korist S. I KRIŽA. N. Doma. | - Ludvik Medvešek, fin. taj Jaz zdravim samo moške razvoj o| Dolga je bila pot v j človeštvk od pragozda, kjer je j g j divjak radi praznoverja zapu-j■ ščal bolnika njegovi usodi, do g zavetja, kamor je dobri Sama-,g prinašal umirajočega g Nadaljevanje iz 2. strani racije; njena vloga na Balkanu bo enaka nekdanji avstrijski. To pa mora neizogibno zbuditi rl*-an€c ljubosumnost drugih držav, ka terih interesi so bili na Balka nu vedno skrajno občutljivi. "Od miru na Balkanu je od visen mir v Evropi, vsak večji! evropski konflikt pa mora nuj-1 zdravniško izurjenostjo no postati svetoven Mir na Balkanu bo mogoč le te- i jjj| daj, če se propusti Balkan bal-i«5 ! ■ ■ Moj način zdravljenja se je izkazal uspeš- ■ nim. Osebno opazovanje metod uporabljenih g po evropskih klinikah, ko sem bil v Londonu, p Parizu, Rimu, Dunaju in Berlinu in moja 25- letna skušnja v zdravljenju Resnih in Za- !E starelih bolezni moških, mi daje mnoero pred- S nosti pri zdravljenju in vselej dosežem uspe- g šen rezultat. Ako ste bolni pridite na brez- ■ plačno posvetovanje, kjer se odkrito posrovo- S rimo; lahko si prihranite mnogoletno trplje- ■ nje in si popolnoma spremenite pot življenja. R POSVETOVANJA IN NASVETI BREZ- ■ PLAČNI. GOVORIMO SLOVENSKO. 2 EAST EXCHANGE ST. Vogal Main & Exchange. tujca, ker se mu je smilil. In zopet dolga, pot je bilo od zavetja usmiljenja do moderne j g bolnišnice, kjer se srečno spaja g usmiljenost srca z znanstveno g w g __m konflikt. I šsSBOBBSBSgEaiSSBS AH ste podrtija ali ste mož? Pridite k meni. šn pomocal vam bom. jjre — Od 10 dop. do 4. pop. Zvečer od 6:30 do 8. V nedeljo zaprto. kanskim narodom samim; čim 11| Frank Marinček, Josip Jaklič, je tam katerakoli izvenbalkan-Josip Glavan, Josip M. Gim-|ska sila privilegirana, postane jjji pelj, Mihael Cerjan, Josip Og-; njen 'spor z drugimi.velikimi si- §j| lami .neizogiben. |}| "Zgodovina zadnjega stoletja |j§ rin, John Dolenc, Josip Centa, Frank Jernejčič, Frank Te- kavc, Toni Peteilin, Kari Ba- zgovorno potrjuje ta argument, tič, Pavel Gorišek, Louis Turk!Pač govorimo v interesu Jugo- Telicjan. Skupaj, slovanov, kadar zahtevamo pra-jls mL, Anton 25 delnic. Društva pa so kupila delnice in sicer od Novega leta 1920 do vičnost zanje; govorimo pa tudi za mnogo večje interese, med iji katerimi je svetovni mir gotovo |ji 1. maja 1920: Ribnica št. 12.| največji. Zaradi tega mislimo, |g SDZ 5 delnic, Loška Dolina 15, j da bi bilo zelo umestno, če bi i|j§ Sava št. 87 SSPZ, Jadranska j tudi Vaša konvencija označila j jj{| Vila št. 178 SNPJ, Složne Sest-; svoje stališče glede na te pro-! p re št. 120, SSPZ 5, Delavec št.jbleme, nemara z resolucijo, kiifj! 51 SDPZ 15, Clevelandski Slo-. bi naglašala pravico Vseh naro- jj§| venci št. 14 SDZ, 35, Lunder- dov, torej tudi Jugoslovanov,! fja samoodločevanja. | if? "Ničesar ne zahtevamo za- j a{f VAŠ DENAR BO DELAL ZA VAS | Za vse večne čase ne morete misliti, da boste de- |p lali sami zase — dnevi, ko služite denar so šteti Ijl — toda denar, katerega prištedite, kadar delate =r? bo delal za vas za vedno. Glejte koliko znaša 4'< naklada na banki izvedena redno, 5 ali 10 =jl ■Qn letih. Adamič št. 20 SSPZ 50, Slo-I venski Sokol, 41, Žensko dr. Carniola, št. 493 LOTM 1, Srca IJezusa 1, Napredni Slovenci št. nje, kakor to, kar jim pripada 'fcj po ja mi pravici. Nobenemu na- "LIBERTY BELL BANK" vam bo pomagal hraniti doma. Enega izmed teh dobite pri nas ako naložite $1.00, ki se vam obrestuje po 4'-. Obresti se pri-štejejo vsake pol leta. Tedenska V .v vložitev 5 letih 10 letih $ 1.00 $ 287.53 $ 638.04 3.00 862.50 1914.00 5.00 1432.50 3182.94 8.00 2300.33 5104.42 10.00 2875.39 6380.47 The North American Banking & Savings Company Odlašati vam ne kaže — pričnite vložitev še danes; ne potrebujete nič več nego $1.00. st. clair & east 62ND street. i|«liil«»[ii|»»iniMHijai«i|in;iifin|nnin«inin|ii|MmigLni| jj^jjUJLliLLril! iiSJJliSliLLSi! IL^U ilSl! LISii ii^l! STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" JULY loth, 1920. LOKALNE NOVICE — Mestni župan Fitzgerald je izdal nov ukaz, po katerem se ne bo moglo oporabljati mestne avtomobile v kampanične svrhe. Župan je vprašal direktorja parkov, da preišče poročilo, katero je govorilo, da se je oporabljalo mestne avtomobile za prepeljavo letakov, s katerimi se agitira za Davisa, da postane governer države Ohio. — Prišli so trije moški do John Gulika na 1610 Holden av. pa so mu pokazali pripete zlate — medalje, oziroma znake, da ne boste mislili, da so ti trije moški prišli iz vojske. John pa se je ustrašil, da so se mu ši-bila kolena, stopil je doli v klet, pa je pokazal tem možem svojo bogato zalogo, ki je obstojala iz: sedemnajst zabojčkov viške, dva zabojčka konjaka, enega zaboja Bourbon rženovca in pol soda kuhanega žganja. — Naložili so ti moški zabojčke in sodček ter se odpeljali neznano-kam. — Najbolj žalostno pa je bilo, ko je John zvedel, da to niso bili detektivi, ampak le prefrigani tatovi ali moderni roparji, kakor jim že hočemo reči. ..— Policija je .prijela včeraj zjutraj štiri možke in tri ženske na Erie postaji, ko so baš izstopili iz vlaka. Prijeti so bili radi sumničenja, da so tihotapci preljubega rozinovca. Ko so bili prijeti in preiskani, So našli pri njih transportu 52 kvortov viške v zaprtem avtomobilu. — Policija je bila obveščena o njih prihodu, kajti ti ljudje so baje napravili vsaki dan eno pot iz Pa. v Cleveland, pri kateri so prenašali visko. — W. Klinger iz 4301, vzhodna 71. cesta in triletni otrok njegovega prijatelja, sta bila užgana od eksplozije, ki je nastala ob vnetju plina. Ogenj, se je pojavil v hiši, ognjegasci! so prišli na mesto, da so dali; prvo pomoč nesrečnikoma in pogasili ogenj. Škoda se ceni nad sto dolarjev. — J. Laraway, stara tri leta, je bila prepeljana v bolnišnico. Hotela je premeriti cesto v o-troškem teku, toda avtomobil je prišel nenadoma, ter jo zbil k tlom. Zlomila si je eno roko. Stanuje na 1890 Scranton Rd. — Pogreša se Mary Karan iz 8107 Marble ave., ki je stara 46 let. Visoka je pet čevljev in pet inčev, vaga okoli 100 funtov in je belega obličja. Nosi modro obleko in črne čevlje. Odšla je s svojo petletno hčerko. Pogreša se jo že od 12. julija. — Policija je včeraj iskala moškega, kateri je obdolžen, da je zapeljal desetletno dekelce, nekje v bližini 93. ceste in Kinsman rd. — Mike Vajdik iz 151. ceste je potem kmalu prišel na sodnijo mesta Clevelan-da, kjer ga je že čakala tožba štirinajstletne deklice. Njegovo zaslišanje se bo vršilo dne 29. julija. — Čudne so današnje pripovedke o rozinovcu, mnogo jih je prijetih, toda dva ne na enak način. Louis- Lemorkovic iz 2656 vzhodna 62. cesta, je bil že dvakrat kaznovan radi kršenja prohibistične postave. Plačal je že $125. Kakor pravi poročilo se je enkrat zelo težko dokazalo, da je bil rozinovec "ta-pravi", kajti prijeti ga j»i iztrgal iz rok policijskega uradnika, ter ga polil po njegovi obleki. Uradnik je bil pametna osebica, pa je stisnil obleko, iz katere je prišlo toliko rozinovca, da se je dognalo njegovo moč. — Miss Ana Lubin, stara 19 let, živi na 3066, vzhodna 84. cesta, je bila nevarno poškodovana, W jo je avtomobil zbil k tlom. Prepeljali so jo v bolnišnico. Policija je aretirala voznika. — Tukaj je vaša zadnja prilika: Vložite prošnjo pri Louis Simon, tajniku civilne uslužbe-ne komisije do 12. avgusta, če , hočete, da pridete do preiskave 1 in če boste potrjeni, ste lahko clevelandski policijski straž- ! nik. — Samo čašica vroče kave se je zlila na njo v New York Ar-j cade restavraciji, ko ji služila; tam kot strežnica, gospodična Elsie Maxfield, pa je bila že včeraj na mestni' sodniji, kjer je vložila tcžbo za $2500 napram prejomenj-eni družbi, oziroma restavraciji. — Srečno dekle, če bo dobilo to vsoto. [življenje naroda, to kar je šo-j§| i !a za njegovo i in razvoj. umno življenje; p= lllLillllllllJill'LiliJhilllli'l'lli ALI OGLASI Ako naj ta ustanova postane oni mogočni faktor v javnem življenju, kakor je treba,.tedaj mora uporabiti najbolj enostavna sredstva in metode, rav-notako kakor so enostavni predpisi higijene. Health Center izhaja iz načela, da nobena i normalna oseba noče iz lastne Pristal sem s svojim luftši-1 pasifiČnega oceana. Demokrat-'volje biti bolna ali slaba ali fom pred hotelom Idaho v^sko predsedniško nominacijo j umreti pred čascm, da nobena — Za srčno kapjo je podlegel j Seattle in poševnogledi sin de-j je odnesel mokri (ali vsaj vlaž-1 normalna oseba ne želi bolezni i HIŠE NAPRODAJ! j DOBRA KUHARICA Naprodaj je- hiša za tri dru-,se sprejme takoj v restavracij1 žine, spodaj- grocerijska trgovi-jSamo zmožnim se je zglasi na. Hiša je zelo na lepem pro- j Dobra plača. Poizve se pri Jos-štoru na 1383 E. 53rd St. in vo-Ulilavec, 6110 St. Clair Ave. galu Standard Ave. nepoznani George Paska, ki je obležal nezavesten na 34. cesti, v bližini Trumbull ave. Prepeljali so ga v Charity bolnišnico, toda je že na poti umrl. — Finančni direktor Metcalf je povedal včeraj, da se bo v letošnjem letu potrošilo za popravo cest $470.000. POPRAVEK: Iz dopisa iz Collinwooda so bili izpuščeni sledeči: Frank Starman — dve delnici; A. Verlich — 2; Anton Sire — 1, in J. Jenko 1 delnico. Toliko v pojasnilo. — Ko je sinoči prišel domov John Paska na 2792, vzhodna 25. cesta, je najdel svojo ženo žele vzhajajočega solnca milni) Cox, sin vinogradne Ohio.[ali prerane smrti svojcev, ver-: pokaže sobo, kakor pred mnogimi leti, ko sem se mudil v Republikanci in demokrati 'so šli po predsedniškega kandida- teh krajih. V rumeno japon-jta v Ohio — ne v Chicago ali sko nevarnost nisem nikoli do-1New York! Beautiful Ohio... sti verjel, rdeča nevarnost mi pa še na misel ni prišla. Kmalu pa sem se na svoji lastni koži prepričal, da se trdnjava nahaja v nekakem obsednem stanju in v posesti najhujše vrste boljševikov, ki so rdeči do kože, po koži in pod kožo in krvoločni do skrajnosti. Napadli so me zavratno v celih trumah. Otepal sem se kot besen in kmalu je ležalo par ducatov mrtvih in razmesarjenih po joku in žalovanju, vso zapos- belem bojnem polju. Za par ljeno s pogrebnimi pripravami.! trenutkov so se nato lopovi Naročila je že pogrebnika, sploh umaknili v svoja skrivališča, vse, kar je potreba, če je pri nakar so me napadli še z večjo hiši mrlič. Pa je prišel domov srditostjo. Pobijal sem jih kot John, ne mrtev, ampak — živ. muhe in b°J se Je> s kratkimi Žena ni mogla skoro verjeti, daj Presledki, nadaljeval do jutra, je John živ, ko ji je policija na-i Ko se Je svitalo in je sovražnik znanila zjutraj, da je njen mož Pustil nad dvesto mrtvih na unfrl v bližini 34. ceste za srčno' krvavem bojišču, mu je zmanj-boleznijo. — Nato pa ji je po- kal° poguma in 'se je vrnil v grebnik pripeljal njenega "mr-ivarne zakope. Jaz sem dobil tvega moža", toda ona ga ni;Par neznatnih ran in celo vrsto mara sprejeti, ker je imela po-|skelečih bunk, pa sem se ven-leg sebe njenega — živega mo-!dar scajtal brez zdravniške po- Kakšna sreča, da imamo v teh idiličnih pasjih dneh toliko proste jame, da ljudstvo po svoji naravi želi biti zdravo, čilo in srečno in da so otroci zdravi in čili. Radi tega verjame, da ravno tako, kakor se je ljudstvo naučilo ceniti vrednost Druga hiša je naprodaj na 6026 Glass Ave. Hiša za dve družini z 9. sobami. Poizve se na 1383 E. 53rd Street. (164-88) zabave! Politične travnikov, lekarn in bolnišnic, konvencije in konvencije naših ravnotako se bo naučilo ' ceniti podp. organizacij se vršijo, ali so pred durmi, poleg tega so še dopolnilne- volitve pri neki enoti. Če bi svega tega ne bilo, morali bi čikati že stokrat prežvečene kisle kumarce in morske kače, ki se običajno servirajo v tej sezoni. Pa kako pisan in različen je ta fajt! Ako hočete kaj kupiti, poslužite se Na eni strani kričijo pristaši oglaševanja v našem listu. Za pai vrednost zdravstvenih središč. Zdravstveni oddelek centrale •Ameriškega rdečega križa bo v nadaljnih člankih objasil razne panoge delovanja zdravstvenih središč. vseh strank, da je Mr. Wilson nesposoben za predsedniški stolec, ker je kripel ali vsaj bolehen, na drugi strani pa se priporočajo cenjenim sobratom v izvolitev bolniki ali pohabljenci, češ, da so najbolj zmožni zdrave voditi. Mogoče so centov, ki jih potrošite za oglaševanje se boste zadovoljili. Kupčija bo gotova in zanesljiv«. nji Punamoč priporočal cenjenim sobratom, češ, da je po- ža. — Kaj mislite, da je še kaj i moči. Zakaj Mr. Palmer, ki s jokala potem Mrs. John Paska.'tako vnemo zasleduje posamez-Menda ja ne! ;ne rdečkarje in boljševike, nejhabljenec ali nekaj podobnega, — Listi pišejo, da se bodo ; posveti v to rdečo gnezdo in'kisal se je kot 'stara godina 31. čevlji še podražili to zimo. Pra-I deportira vso vražjo zalego — decembra zvečer ob tricetrt na Za stroj so darovali: Po dolarju. — Neimenovan, Mike Svete, J. Spenko, A. Četudi simulant! med njimi inj'sar> JS- Račič, Mary Kotnik; A. bi se morda splačalo poslati;Colarič; po 50c: J. Vrhovec in bolniške obiskovalce na dom Antonija Možina; po 25c John Ponar vseh kandidatov. Spominjam! ' t1000c. -t . -v , Preisnia vsota ...... $1288.67 se, da se je svojecasno seda- _ 7 . J , v Seaaj nabrana ...... 8.7o vi j o, da je material zelo drag. — Clevelandski čevljarji, ki popravljajo čevlje, so se tudi stenic! Jaz mu čisto privo- dvanajst in usmiljenje ga je ščim, da je odšel z demokrat- posadilo na stolček. Danes pa ske konvencije s tapotepeno. organizirali v United Shoe Re- Prav mu je! Naj le tam vti-pairs of Cleveland. Naloga te or-j ka nos, kjer je potrebno! ganizacije bo, da bodo vse tej Za kronprinca mi pa tudi no- hodi okoli mogočno kot rjoveči lev in išče, koga bi požrl. Saj je hudo in obžalovanja vredno, da imamo na stotine bolnikov čevljarske delavnice računale isto ceno za popravljanje. Lastniku delavnice ne bo dovoljeno, da bi živel takoj zadaj za delavnico. Gotove ure se bo delalo, toda gotovo se preneha z delom enega ni me, pa naj se zove]in pohabljencev. Vsi so usmi-Friderik, Šaša, McAdoo ali Bo-jljenja vredni in zato je naj-ris. Demokratki kronprinc pa j bolje, da kar vse beferdramo za je šel po gobe in tudi za druge; generale. Ali pa sezidajmo za- bodo kmalu juroki zreli. vetišče! Morda bi se 'splačalo Suhi Bryan je bil tako suh, i vstanoviti tudi novo penzijsko ob nedeljah in praznikih. Take j da je pogorel, s svojo suho društvo ali jednoto! združene čevljarske delavnice vplanko vred, poleg mokrih vodi Chicagi že računajo, danes štiri, dolarje za podplate in pete iz najboljšega usnja dela. - Oh, blaženo je leto 1920., I Ameriški rdeči križ je uvi ko je prestopno leto, ali tako-zvani "leap year". V Clevelan-du vzlic visokim tekočim cenam usnenei (Nadaljevanje iz 3. str.) jn!nje o zdravju potom nazornega I in drugega poduka. Ameriški rdeči križ i del, da more izvršiti ta program najboljše potom zdravstvenih središč, kakor so to priporočili merodajni zdravstveni mladi pari kar tekmujejo med seboj, kdo se bo preje oženil. y j strokovnjaki v Združenih drža-zadnjih šestih mesecih se jihlvah- Zato se zdravstvena je poročilo 5619 parov, ko se je!služba Ameriškega rdečega lansko leto izdalo skozi dvanajst |križa v »lavnem ukvarja z mesecev nekoliko čez deset ti- i ustanovitvijo zdravstvenih sre- soč poročnih dovoljenj. DEKLE ČEZ NIJAGARSKE SLAPOVE. dišč po Ameriki Kaj so torej ta zdravstvena središča Ameriškega rdečega križa: Isti so lokalne zdravst- Skupaj ............. $1297.42 TEŽAKI Za delo na dvorišču in v tovarni. Preskrbijo se stanovanja. Zglasite se osebno ali pišite EMPLOYMENT DEPT. Columbia Chemical Company. BARBERTON, O. (166—72) Gajžla. vzdrževane in upravljane od poedinih Chaptrov ali podružnic Rdečega križa. Njih naloga ni j zdraviti bolezni, torej niso j bolnišnice, tudi ne dajati zdra-j vila, torej niso dispenzariji, j marveč Red Cross Health Cen-j ter je posebna zdravstvena j ustanova; njen glavni cilj je; v Cleveland, O., se iščejo za vsa Izredna priložnost PRODAJALCI delnic "MERIT MOTOR CO." HIŠA ZA DVE DRUŽINI — 5 sob in kopališče zdolaj, 4 sobe in kopališče zgoraj, garaž, shramba za razno orodje, sadilno drevje, grozdna trta. 1288 E. 168th Street. (164—68) KADAR SE VAM raztrga obleka, je potreba, da se vam zašije, pokrpa in očisti. Tedaj se oglasite pri meni. Ne delam več za trgovino Belaj in Močnik, ampak oglasite se na mojem stanovanju: LOUIS KOŽUH— 6708 Bonna Ave. (166—68) AVTOMOBIL NAPRODAJ! Avtomobil za 7 oseb, Stude-baker, 1916 model, se proda.— Vprašajte na 1051 Addison Rd. (zvečer) Geo. Kuhar. (166—68) NE BODITE BOLNI. Ozdravite brez zdravil :n operacij! V najtežavnejših slučajih kjer niso nudila zdravila nikake olajšave, je v devetih izmed deset slučajev kiropraktična metoda zdravljenja povrnila bolni-i drugo $50 mesečno. HIŠE NAPRODAJ. Nove hiše po 8 ali 10 sob, ® dve družini; vse moderno urejeno ; -kopališče, furnezi, elektrika. Cene tem hišam so ^ $6.000 do $8.500, gotovine $2.000. Nove hiše za eno družino P° 6 sob, kopališče, fornez, elektrika, gotovine samo $1,000- Prodajamo tudi farme vseh velikosti, kakor tudi lote ^ lahka odplačila. Vprašajte na 15813 Waterloo Road, pri J. KRALL in D. STAKICH —- ZANESLJIV GROCERUSKl pomočnik za razvažanje blaga1 avtomobilom, -dobi delo ta-ko.' pri dobro znanem groceris*11 ANDREW SAMICH, 1123 Nof wood Rd., vogal Glass Ave. ODDAJO SE TRI SOBE za W lo družino. Zglasiti se je 'lJ 382 East 162nd St. IT* v iise ■ Hiša s 7 sobami, na E. cesti. Furnez, kopališče, cei'3 samo $4,500. Hiša za 10 družin. Rent — cena $20.000, takoj $5.000. kom zaželjeno zdravje. Torej pridite k meni. Preiskave in nasveti BREZPLAČNI. Geo. W. Hans D. C.' ZDRAVNIK KIROPRAKTIKE 8115 St. Clair Ave. Uradne ure: 10-12; 2-4; 6-8. Ženske strežnice. podučevati ljudi, kako naj si ohranijo svoje zdravje. Daje informacije, kako naj se obvarujemo bolezni, kako naj branimo sebe in druge pred napadom bolezni, kedaj naj se zatekamo k zdravniški oskrbi. Znanstveno središče Ameriške- I vene ustanove, ustanovljene,'ga rdečega križa je za telesno Niagara Falls, N. Y., 14. julija. — Zupan tega mesta je dobil pismo, v katerem se ga prosi, da naj izda dovoljenje neki drugi osebi, ki bi rada poiskusi- j DOHODKI ZA MESEC, APRIL, MAJ IN JUNIJ: la skok v sodu čez niagarske Društva so vplačala na delnice .....................$ 140.00 POLLETNI RAČUN SLOVENSKEGA DELAVSKEGA DOMA V COLLI NWOODU. slapove. In ta osebica, je mlada gospodična, Vernia Morrison, stara 24 let, iz Bismark Ave., Detroit. Ona pravi v pismu, da je "kar neumna" nato, kako bi naredila ta skok "v sodu". Zelo prosi, da bi se ji dalo to dovoljenje. , i Nekdo nam je rekel tole: Ne mislite, da sem jaz delal napram vam iz hudobije. Ne! — Jaz sem mislil, da sem delal prav, toda danes sem šele spoznal, da seih bil na napačnem potu. — Ali ni kristalno tako priznanje, ali ni tak mož vreden, da se mu pove, da je njegov značaj čist? — Sam nam je povedal, da ni spremenil svojih nazorov in dobrih misli, ampak le napačne poti, ki jih je hodil k ciljem svojega življenja. Tel. Central 3596 W Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 5805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. U 8« ovite BO pri tej uri in ste na pravem prostoru Vprašajte na 1087 East 64th Si med 5. in 8 uro zvečer. (166—S9) Dr. D. J. SMALLt Zobozdravnik 6204 ST. CLAIR AVE. Moderno zobozdravništvo br?: bolečin. Ruvanje zob, Bridge work, in Platework je naša špecijaliteta. URADNE URE: Od 9. ure zjutraj do 8:30 zve?et Ob nedeljah: od 9. ure zjutraj do opoldne. — Zaprto ob sredah oonoldne mesta in trge. Skušnja ni potrebna. Mi vais; bomo podučili,_____ da boste delali večji denar NA j SPODAJ PODPISANI, POTR. TEDEN nego ste dobivali doslej NA MESEC. Pojdite k Mr. H. J. BERGER, PRESIDENT med 9. in 12. uro dopoldne. 433 Guardian Bldg. Delničarji so vplačali na delnice ........................................273.00 Žrebalnih listkov se je prodalo za ....................................192.00 Prostovoljni prispevki........................................................19.50 j Waterloo Club izročil od semnja ........................................1,100.00 I MOŠKI Dohodki treh mesecev znašajo .................$1,724.50 Dohodki šest mesecev, 1920 ....................$2,709.82 STROŠKI ZA MESEC APRIL, MAJ IN JUNIJ: Aprila 6, k razpustitvi Sokol Jadran, da izroči klavir Slov. Del. Domu, se pokrijejo stroški...............$ 29.85 Tiskovine....................................... 4.00 Davek na zemljišče ............................... 114.88 Vplačilo na zemljišče ............................. 1,650.00 Skupni stroški za tri mesece ...................$1,798.73 Stroški šest mesecev 1920 znašajo............... 2,198.04 Preostane čiste blagajne šest mesecev 1920....... 511.78 ' Prenos lanskega leta .......................... 363.65 Tu je vaša priložnost. V naši prodajalni sili, potrebujemo dva ali tri živahne Slovence. Zakaj bi delali v tovarni, ko zaslužite mnogo več denarja ako se ne strašite dela, in ako se priklopi-te živahni organizaciji, 'ki prodaja imetja ob karni črti. Kup-čevalcem se da razne prednosti pri gradenju in prodajalcem se da vsa mogoča pomoč. Potra-tite par minut časa in se oglasite pri nas. Odgovarjajočim osebam se plača stalna plača in provizija. Zglasite se pri JUJEM, DA MI JE VELIKO POMAGAL DR. IVNIK, kiropraktik 6410 ST. CLAIR AVE. nad Butalovo trgovino. kajti bolehal sem na jetrih, želodcu, zaprtju in glavobolu ali omotici. Sedaj se pa počutim mnogo boljšega in zadovoljnj-šega. Zato ga priporočam vsakemu izmed bolnikov I i 1 H ■ Skupna blagajna SI. Del. Doma dne 30. junija 1920 $ 875.43 Računi pregledani od nadzornega odbora in pronajdeni v najlepšem redu. JOHN BOHINC, FRANK HAJNY, JOHN PAVLIN. ANDREW ZUPANC, tajnik, FRANK FENDE, blagajnik. Mr. Billings, 220 do 226 Hickox Bldg. Vogal East 9. ceste in Euclid Avenue. TIIJ2 summertimo will soon bo here und with it tho joys of n vacation trip. Whero aro you fcoin^? 'Iho Great Lakes is tho mrcca for particular find experienced travelers on business und pleasure trips. r«o D. & C. Lino Steamero embody all the qualities of »poda, safety mid comfort, the freedom of tho deekA, tho cool refreshing lake brcozea. D Ac C. a Servico Guarantee. Daily Servico May 1st be-tweon Detroit and Buffalo. Leave 0:00 P. M. Ariivo destination 9:00 A. M. Daily Servico April 1st bo-iweon Detroit and Cleveland. Leave 11:00 P. M. Arrivo destination 0:15 A. M. MACKINAC ISLAND Servico Juno 14th to Sept. Mili. 3 trips por woek Juno 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, O trips per week. Between Detroit and Buffalo Uso Your Rail Tickets Send 2o Stamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lakes. Address L. G. LEWIS, CI. P. A., Detroit, Mich. LIBERTY BOND1 IN V^' NO VARČEVALNA Kristjan Lozar 1100 E. 63rd St. ZNAMKE. Prodajte sedaj. Mi v gotovini takoj.Sinion, zan«>sl I vi prekupčevalec, soba 216 ^ j noxBldg.,, drugo nadstr^ } Vzemite vzpejačo. Vogal d® i ta cesta in Eucli dave., nad 5 Iger Sewing Machine Co. I to do 6. ure zvečer.