PROSVETA V finim la efvanUtkl MIT I. Law»šate Am Otttee of Pablleetioe« MIT Soutk U*»d«lo Ave. GLASILO SLOVENSIŒ | g^ABXXVl. aTSl: SZŽ^r^^ro^^^T^* ChicU* IU., četrtek, 12. oktobra (October 12), 1933. Komentaiji firtV(, fioveka v prihodnjih P** .tojetih listi HO zadnje dni <*» zanimivi poročili, ki 'lil«it ust dveh zdravnikov. tvCril* ravnatelj znane ¡¿L v Clevelandu, je napove- tK* r^r** ISSnjih sto letih. Med 5TÏ rekel, da bo povpre-K leta 2033 vedel več vilstvu kakor ve »edicini kakor ga ima da ■mvnik, bazira na predvi-m kolektivizirane in socl-»edirine — drugače se ne wmHIl |H»vedatl kaj tata drutbs bo drugače ce-."ravje, ki je temelj ilo. J"*'. Bodoči ljudje bo-ko bodo čitali, po "" mlakah bolezenske ne-£ brodilo človeštvo še v kovici 20. stoletja, kako >*bil0 to človeštvo in ka. E* Vlo Hamo zato, da je 'najdraija »veti-W'ndualisma (najoetud-*itotHfianj* človeka po *> a bi jen/L Strma. ilK)do «tali, da je W-svtlatvo „n roden buštnee« . zdravniki zdravili ljudi ljudskega zdrav- /a v,,je o**"* I *adar je država hotela SENATOR NAG NEK NASTOPA ZA ODPRAVO Konvencijo ADF je urgiral, naj opusti "filozofijo boja'*. V Nlri vidi večje pridobitve delavstvo za Preiskava novega škandala Bivši vladni uradnik obtaftoa špionaie v prid privatnim In-terenom Washington. D. C. — (IV) — Preiskava v zvezi z ropanjem federalne zakladnic« po paro-plovnih družbah je odkrila nov škandal. Preiskovalni odaek, kateremu načeluje aenator Black, je namreč odkril, da j« J. Caldwell Jenkina, ko Je imel visoko vladno pozicijo, vodil ¿pionažo v korist privatnim ln-teresom. Jenkins je sedaj podpredsednik Emergency Fleet korporacije. Preiskava je ugotovila, da ja bil Jenkins v stalnih stikih t J. E. Dockendorffovo skupino pa-roplovnlh kompanij ln Jim dajal nasvete, kako naj odgovarjajo na obtoibe, katere aa proti tem kompanijam naperili federalni avditorji kot operatorjem vladnih parnikov. Neki dokument pripoveduje, da Je A. U O'Connor, takratni načelnik vladnega ladjegradnlška depart* dustrijtki spori r^iJopri miti, J obljubn priVÄtnlin inttfh s pogajanji. Dasi voditelj fe- da ^ ^^ Ävdltorjfi deraei je oznanjoto filozof i jo šel^, j j6nkina ^ dolgaleta.se niwH«fnllfl «mnl. . J podjetniki zanjo doatl ne zmenijo," mogočne kor-)oracije jo sploh zavračajo. Wagner je rekel, da je tragično gledati na tekoče indu-strialne boje. "Vsa ta leta so delavci trpeli neprimerno veli-kq, zdaj, ko so se razmere pričele .obračati na bolje, se ps zatekajo k tej ekstremni metodi" — stavki. To se mu vidi raglčno — stavke po tolikem rpljenju.. Za psihologa niso ne tragične niti nekaj novega, am* ij naravnega in neii-„ So odpor proti-proti izkoriščanju. Kadar bo slednje prenehalo, bo odpadel tudi vzrok za stavke. Na prej. Ta evangelij industrijskega iikavo. Oba, Jenkins in O'Connor, sta potem dobila visoke poaioije pri Dockendorffovih kompanij ah, ki ao prejemale subvencije ia federalne blagajne. Govorice sa glsse, da je v afero zapletenih več drugih oeeb, ki so imele vai» ne vladne službe. KLEGATJE HIS OPTIMISTIČNI SIEK HIRE Nekateri domnevajo, da bo Rooaevelt skušal zapreti delav« akega konja v hlev. Kaše jo na 300,000 pritožb proti glo-delcem Nire Washingten. — (FP) — De-legatje 58. letne konvencije A< meriške delavske federacije nI-so med seboj tako navdušeni sa "new deal" kakor to kašajo na konvenciji, kjer Rooeeveltu prisegajo svojo lojalnost do Nire In se obnašajo napram nji s največjim navdušenjem in zanosom. Dasi vsi šalijo dobiti čim več od novega deala, niso preveč al-gurni, da je na Rooeeveltovi miti dosti več dobrin ali drobtln ta delavttvo. "Nira bo akrahi-rala predno bo zapadel prvi sneg", ja mnenje nekega delegata It srednjega sapada. "Plavi orel bo pozabljen v par meee-cih," pravi prominenten evangelist unljske znamke. "Izurje- 3 delavce poganja v pekel," sa-učuje predsednik neke mednarodne unija. " 'Chlsalers' (glodalci)? Kaj pil naj pričakujemo od deiele, kjer so na krmilu glodalci od "vsega začetka," Je komentar nekega šelesostavbinskega delega- Ftriintlja vztr«|a pri stsrim iIiInii lftoraftovH rivovarinški dsUvd raasepUaoi na tri unije. — Jalmaen ape- * liraJ na organlsirana delavce, naj odnehajo a stavkami J , 1 | I . , j Waahington, D. C., 11. okt.— paclfizma, ki je utopičen, dokler Konvencija Ameriške delavske imamo kapitalizem, izkoriščanje federacije je včeraj odobrila ta-človeka po človeku, so delegstje ključek ekaekutlve, na podlagi poslušali mirno. Nobenega odo-bravanja. Senatorju pa so aplavdirall, ko je govoril o potrebi zavarovanja proti brezpo- katerega ne sme unija pivovar nišklh delavcev — ki Je silno na rasla, odkar je v teku preklic prohibiclje — imeti Industrijske selnosti in rekel, da je čas, dal forme. Plvovarnlška unija Je se vsaka država prične pečsti s| hotela imeti v svojih vrttšh vse tem problemom. Dobil je aplavz tudi, ko je rekel, da delavske klavzule, 7. (a) sekcije Nire, ne more ni-kdo modificirati, niti ne oglodati z interpretacijami. V Nlri sami vidi precejšen korak v prid dela vit vu in za okrevanje dežele. Msksimslni delovnik je bil znižan od 55 ali 60 ur na teden na 40 ali manj ur (v nekaterih slučajih znaša še vedno 48 ali celo 64 ur) ; mi-ni mal na plača je bila zvišana za polovico, povprečno od $7 do $16 na teden in zaposlenih je bilo tri milijone delavcev. Je rekel Wagner. Kljub temu Je dežela Ae glo. boko v krizi. Izplačane mezde----- še vedno znašajo 46? manj ka- kolikor jim jamči Nira, a to. kar kor leta 1926. Radi zvišanja Jim nudi Nira, bodo dobili brez cen tudi ni naraetls nskupns si-l stavke, la delavstva, ampak te celo znižala pri tistih delavcih, ki so do-bili le manjše zvišanje. Wagner Je tudi zagotovil konvencijo, da "new deal" ne po- delavce, ki imajo opravttji a pi vom, toda eksekutiva federacije je odločila, da se delavci dele po "craftih" ali strokah: varilci spadajo v eno unijo, opera torji strojev in kurjači v drugo in razvaževalci piva v tretjo. Konvencija je potrdila to razde-lltev. Včeraj je posetil konvencijo administrator Johnson In spe liral na vae organizirane delav ce v federaciji, naj odnehajo stavkami v tem kritičnem času. Rekel Je, da je v tem momentu 200,000 delavcev zapletenih v razne štrajke po Ameriki, In dodal je, da ao vsi ti štrajki "le izguba čaaa in denarja", kajt delavci ne bodo pridobili nič več Kršenja Nire v St. Louisu Stavke izbruhnite v več podjetjih kot protest proti kršitvam St. Louis, Mo. — (FP) — Ne. pokoj med tukajšnjim delav stvom narašča, ker podjetniki, ki so podpisali uposlitvenl dogovor in se ponašajo s plavim orlom, kršijo določbe dogovora. Delavci, ki so uposleni v trgovinah neke verižne kompanl je, ao se prltošill, da morajo delati od aadme ure ajutraj do pate popoldne, časovne karte pa izkatujtjo dve uri manj. Pred aednlk ta kompanlje v Javnosti zagovarja Niro in je vsa delav ce priailll, da ao sa udelešili po-hoda v proslavo Nire, potem pa so morali delati nadura bret plače, da so nadomestili čas, ki so ga itffubill pri paradiranju. Nekateri podjetniki ao tudi snliali plače tistim, ki so prejemali več ko $16 na teden, nt minimum, ki ga določa dogovor. Drugi, ki so skrajštli de lovna ure, ao uvedli priganja štvo tako, da delavci pmv tolike narede ko pred sprejetjem dogovora. La v redkih alušajth s( u posilil več delavcev. Lagallzi ranje piva nI odpravilo bratpo selnosti v tem mestu, ki ae po naša a velikimi pivovarnami kot ao nekateri napovedovali. dtrajkl to na dnevne« redi kot protest proti lakomnim pod jetnikom. Organltatoritaa kam POGAJANJA MEI Ibaroni jekla ■nikdar JI več od novega deala, kolikor si jj ln ^ oškodovana. Včeraj Je bilo obnovljeno It-; reševanja Holandca Marinusa /an dar Lubbeja, kdo to njegovi sokrivd pri pošlgu, toda povedal nI nič. Vtn dar Lubbe Je ponovno priznal, da Je on tft-Igal, na vprašanje pa, kdo mu je pomagal, Je tamrmral: 'Tara ne morem povedati." Sodi-Iče nI na Jasnem, če to pomeni, ia Van dar Lubbe nič ne ve ali pa noče izdati. "Slepo orodje drugih!" Je pripomnil na ves glas bolgarski ob-tošenec Dlmltrov In predsednik sodišča mu Je spet dal oster u-kor. Ilzprašanih Je bilo več prič, ki •o videle "nekoga", de Je vU* mil v tbornlčno ibalopje pred jgnjem, smpak priče so pobija-' le druga drugo. Warner Thaler, črkoetavec, Je rekel, da Je. videl dve oeebl, ki sta vlomili In se vrnUi t gorečima baklja-ma, dočim Je vseučeliščnl dijak Hans Fioeter povedal, da Je videl samo eno oeebo, ki Je vlomila In le takrat nesla gorečo bakljo. Demonstracije^ Doilfaaeevl da Nira kaže še kjrečji konest. brrit rafl|ke.----- t racij i bogastva,* ki ^ ÏT^ITI resolucija -prejeta, bo Imeno-v industrijskih kartelih Ti Ur- Ug., ki lio Hoeielieti dobili dvatlaaC val| glaaov ko Phonl«, Ari z. — Pri Izred nih kongresnih volitvah ao socialisti dobili nad dvatisoč več glasov kakor republikanai. Ho-cialietični kandidat sa zveznega kongrranika D. B. *umpi*r, ki Je kandidiral na direktni soci 'T—I skunščino v omsai iii«w — i «alutiral zaatavl a evastlko na ______ veliko vprašanje.. ^ ^ Ufft ^^ vae, ulkAh v Duaeeeldorfu. To Je ----------■ Kar Je zaenkrat gotovega, je to, ■ )rtiko%r>e In verske ^and Vels iz ConnectlcuU, ki ailatlčnl platformi, Je prejel nad M "i "I " pet tisoč glasov, republikanski kandidat nad tri tisoč In demo-krat« k« ksndidatinja m rs. Isa-belia Oreenway, ki Je oeebna prijateljica Rooeeveltove druži-ne, Je dobila nad 20,000 glaaov Ako bo j« i, ¿«a let nameščen pri neki ameriški tvrdkl v Berlinu. Na-dji So ga pretepli do krvi In po- V inuwuij»»»' —--- v.n mxM'oni m»», — riji gm — " r-^ teli, ki se dvigajo v «epčne fa- » pr,tožbe in posredo- lk,ljt rou hoteU deti zaščite. _- bodo lastni-1 A*hm ii*. I u mmali vi*. ^Je profiU produkcija apodarske orjake, bodr» laatnM p ( ^^ doh, , ^ kom prinesli št v^Pf^ ^ |o in pomoč v drlrUh, kl s« v di p I disorganizirana orodukcija i»110 ------^ distribucija. vložil pri nemški via-protest. DimaJ, 11. okt V deUvskih delih Dunaja so včeraj izbruh* t nlle obeežn* socialistične demonstracije proti diktatorskim ukrepom avstrijske vlade, predvsem proti raspuetu Delavske pevske »vem in omejitvi kolpor-tlranja socialističnega dnevnika "Arbeiter Zeitung", Po od-red bi Dollfueeove vlade ee U list ne sme več prodajst! na u-lleah, edino po pošti sme še krotiti. Policija Je navalila na demonstrante In več Je bilo ranjenih in čez sto aretiranih. Kasneje so izpustili vse aretirane« rasen 27. ProtJ večeru Je naetal mir. stanju pomagati -J; -r' ,hj ' ^m . _____fcLL, ______là_____ FRQSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT 0LABÎVO m LAOTWIMA IIABOONI rODTOSHS JKDHOT9 iMu W mí MMM M Maai » ^"J^TT^ 1. »—m M M M» «M* m »» ST'^TÄt M.: « C^mjmOmm m M «b WU, »T» M P«» •• Mtol' rat«: fer U»»M* K*» CMcm») **4 Cw^* MM >«> r~r. mmà CU«r* fTJ# HÜ M» M« Mt M_ » kar «* • PHOSVKTA mat-m a*, lawi» CkÉMg g—— 0f TMJt fgPg*ATKD »139 Domač drobiž Oblskovaki razstave Chicago. — Svetovno razstavo in urad SNPJ so obiskali: Frances Langerholc, Johnstown, Pa.; Ludwig Wm. Retzel, Detroit, Mich.; Helen, Angeline in Mary Retzel, Canonsburg, Pa.; Frank Skok, West Allls, Wis.; Cecilia Florjančič, St. Louis, Mo. Z dinaaiitom se je razstrelil Calumet, Mich. — John Kor, sUr 66 let, ki je stanoval v okolišu Franklin Mine, je 9. t. m. vtaknil v hlačni žep kos dina-mtia z gorečo nitjo in tekel za svojo gospodinjo Mary Čop in njeno hčerjo, ki sta pobegnili pred njim iz hiše. Zunaj je eks-plodlral dinamit v njegovem žepu in moža je razneslo na drobne kosce. Priporoča modorwziraojo CJkêovi h naßtlbin Zsateive be**» iz Resolucija predvideva poaeben odbor za planiranje organisa-tori čilega dela Waehlngton. — (FP) — Predsednica Ženske strokovne lige, Elizabeth Chrlstman, je konvenciji Ameriške delavske federacije predložila važno resolucijo za moderniziranje federacije. Nanaša se na organizatorične delo, ki je bilo dozdaj vse premalo sistematizirano in radi tega neuspešno. Da se odpravi ta hiba, določa resolucija ustanovitev posebnega odbora sedmih članov, ki bi planirali in vodili kampanje za organiziranje delavcev. V tem odboru bi bilo v smislu predložene resolucije zastopanih sedem glavnih industrij. Člane bi imenoval predsednik federacije. Resolucija stremi za 'združeno akcijo obstoječih poklicnih unij za raztegnitev organizacije v vw tiste industrije, v katerih se nedanja unijska forma ni izkazala uspešns," kar pomeni, da bi ta odbor deloval tudi za izpopolnitev sedanje unijske strukture. Progresivni elementi in po-sebno Norman Thomas že več let agitirajo za ustanovitev takega odbora pod okriljem federacije. Thomas je že neštetokrat |H)iKlarll. da je največja potreba ameriških unij več sistematičnega dela: dobro izdelanih načrtov za kampanjo pod centralnim vodstvom. Prav tako je potrebna tudi boljša pripravljenost na stavke, centralni pomožni stavkovni odbor, ki naj bi vršil slično delo kakor ga Rdeči križ v vojni. Ta resolucija itna namen u» Mtvaritl to mašinerijo v avrho organiziranja neorganiziranih industrij. Aretacije radikalnih agitatorjev (iallup. N. M. — Sedem vodi-teljev National Mlnern unije, ki vodi rudarsko stsvko, j«« bilo te dni aretiranih. Stavkovne straže niso mogle v vaeh slučajih preprečiti lm|mrtiranje «tavko» kaaov. ki prihajajo na delo in odhajajo z dela pod protekcijo miličnikov. Kljub terorju mili-ce in knmpanijskih pobojnlkov, stavka rji vztrajajo v boju. letalska ne»reča. 7 mrtvih Gary. Ind — Potniško letalo United Air linije s štirimi potniki in tremi možmi pilotnke po-aadke Je v torek padlo na tla v tukajšnji okolici In zgorelo. Vsi okupantje so izgubili življenje Med ponearečenlmi potniki «ta Ml i dve ¿enaki. Poročilo o smrti in CaofnffViT-g Pa«—V nedeljo, dne 1. oktobra, je tukaj v E. Canonsburgu, po štiri mesečni bolezni preminil Stanko Suster-šič, sin dobro poznane Susteršl-čeve družine. Kljub temu. da je bil pokojni Stanko star komaj 13 let nas je novica, da je mrtev, mučno presenetila, ker smo mislit!, da bo gotovo okreval. Da ima Susteršičeva družina veliko prijateljev in znancev, so najbolj pričali sveži venci in šopki, ki so bili donašani tik do pogreba. Celo iz sosednjega Ohia so dospeli venci. Prišle so učiteljic« iz višje šole in podarile šopek, prišel j« šolski nadzornik in učiteljica, katera je pokojnika poučevala. Bil sem priča, ko je nadzornik dejal očetu pokojnika: "Joe Susteršič, žal ml Je Stankota. Bil je priden učenec." Pogreb pokojnika se je vršil v sredo po katoliških obredih ob veliki udeležbi sorodnikov ln znancev. Pokojni je spadal društvu "Bratska Sloga" št. 149 JSKJ, starši in sestre pokojnika pa spadajo poleg imenovanega društva tudi k SNPJ. Dan pred pogrebom mi je dejal oče pokojnika: "Ce bi bilo po mojem, bi ga pokopali civilno, po saj veš, ženske hočejo tako, pa naj velja njihova." Slednjega ne bi omenjal, ker bi bilo lepše tako, da pa omenjam je vzrok ta: Priataši cerkve kaj radi kažejo na take ljudi, češ: "Poglejte ga, nikdar ne hodi v cerkev, zdaj, ko je smrt v hiši, pa pride v cerkev." Družini pokojnika naše iskreno soéaljet V soboto, 28. septembra, je v Canonsburgu demonstriralo od tri do štiri tisoč tovarniških delavcev in rudarjev, prvi kot drugi oblečeni kot na delu, rudarji z lučmi na kapah, kar je imelo v temi poseben efekt na gledalce, ki so napolnili trotoarje in občudovali solidarnost organiziranega delavstva. Pohod je bil zaključen z govorom pred avditorijem višje šole, ker so šolski odborniki, kdosi-gavedi zakaj in po čigavem navodilu, odklonili dati dvorano v najem za ta shod potem, ko je bila dvorana že najeta. Govornika, ki sta imela govoriti v šolski dvorani, sta morala potem govoriti množici na planem. K sreči je radijska postaja WNBO iz Waahingtona, Pa., poslala še o pravem času velik tovorni avto, ki je bil opremljen z mikrofonom, ki je popolnoma nadomestil prvo zgubo. Prvi govornik na programu je bil James J. Cavanaugh, National Board Member of the United Mine Workers. Naduše-val je rudarje, naj vztrajajo v boju za svoje pravice; pred vsem naj stojijo na stavki iz simimtije do rudarjev, ki so v boju z zloglasno H. C. Frick Co. "Dokler slednja ne pripozna UMW, toliko časa se ne vrnemo na delo," je bil zaključek govoru. Danes, ko to pišem, so tukaj vsi rudarji na stavki. fie boljši in pomembnejši govor je imel G. J. Williams, predalnik lokala (društva) št. 79. Amalgamated Association of Iron and Tin Workers unlje. Govor slednjega j« v Izčrpku priobčil tukajšnji lokalni časopis "Û. N.", ki pa je najboljše besede ignoriral. Williams je napreden človek (posnam ga onebno. bil sem že pri njem na domu). On je eden tistih red kih delavcev, ki nI optimističen glede NRA kot so nekateri, ki se postavljajo, da so napredni. Da opravičim svojo trditev, naj navedem samo nekaj stavkov, ki so dobro premišljeni pred no izgovorjeni: "Res nima delavstvo dosti pričakovati od "no« deala." izvzemši kolikor si bo delavstvo pridobilo. Ampak le organizirano delavstvo. Kadar se bo^ večina delavcev zavedla, da ao oni v večini in da brez njih bi ne bilo kapiUla. takrat bc prenehala vojna med delavcem In kapitalom. Slednji bo izgi nfl. ker ne bo j>otreben. Ce se imamo zahvaliti Rooaeveltu za kaj. se mu Imamo sa svobodo, da se lahko organiziramo «neov irano v unijo, ki ai jo sami de-lave! Izberemo, po ss nič drugega? Ksjtl NRA bo le todaj uspe-šen. ôt ae bomo organizirali v delavskih unijah in kot |magljwa organizacija zahtevali produkt naših rok. ne moledovali kot se je godilo v preteklosti, namreč, da tisti, ki ustvarjajo, nimajo nič, tisti pa, ki ne delajo, pa imajo vsega preveč. Mislite, mislite in še mislite in se učite, potem šele bomo uspešni." S temi besedkmi je zaklju-čil govor. Ob priliki se še oglasim in poročam o naglem prebujanju delavstva. Fred Henderson Cleveland, Ohio^-Fred * Henderson, prominentni angleški delavski voditelj in član londonskega šolskega odbora trideset let, prvovrstni socialistični pisatelj in izvrsten govornik, bo prišel v Cleveland v petek, 20. oktobra, kjer bo imel predavanje v YIMCA avditoriju na 22. cesti in Prospect ave. Tema njegovega govora bo: "Reaching the Crossroads." Pri-četek predavanja ob 8. zvečer. Vstopnina je določena samo 10 centov, toliko, da se bodo krili stroški ter da se v teh mizernih časih vsakemu da prilika spoznati in slišati angleškega delavskega voditelja in svetovno znanega delavskega pisatelja. Želeti je, da slovenski delavci v Clevelandu ne bodo zamudili te prilike. Vstopnice v pred prodaji se dobijo pri vseh socialističnih klubih v Clevelandu. Opozarjamo vas, da sežete po njih, dokler jih je še kaj na raz polago. Se enkrat: Pridite, ne bo vam žali L. Zorko. Boljše razmere v Kanadi New Waterford, C. B., N. S. —Cape Breton je otok, ki spada k provinci Nova Scotia v Kana di. Ta otok je jako bogat na premogovnih žilah. Sedaj operi ra 11 premogovnikov, kateri so last Dominion Steel Coal Co. Delavske razmere so letos tu kaj sledeče: Po zimi (In tudi prejšnjih par let), z malimi izjemami, se je delalo slabo, 2i3 dni na teden. Od aprila t. 1. ko nekatere maj ne začele obratovati boljše in vsak mesec se je začelo spreminjati po vseh majnah na boljše, tako da večina teh majn sedaj obratuje po 6 in 6 dni na teden, samo dve majnl po 4 dni na teden. Zaposlenih je 10,000 delavcev. V New Waterford u so sedaj začeli kopati nov šaht za ventilacijo. Delalo se bo v 24 urah na 3 šihte. Ker bo ftht čez 800 metrov globok, bo delj časa precej delavcev zaposlenih. Od tistih "fornerjev," kateri so bili maja 1. 1. tukaj odslovlje-ni in so Še ostali tukaj, da se niso odpeljali v Euro po, je bila večina zopet nazaj sprejeto. ProAli teden je bilo nanovo opre-jetih 25 pri rovu št. 12 in ravno toliko pri rovih «t. 16, S in «t. 2. Pno j je bil plačilni da« ob petkih, ko se p pa začelo delati tudi, ob sobotah, je kompanije «prf menila plačilni dan na soboto, ker je dosti takih, da na plačilni dan niso šU delat. K*r pa sedaj izostanejo tudi ob sobotah od dela, je kompanija vse obvestila, da bodo odoiovljeni, če ob sobotah izostajali od dela. Zadnjih par let je ^ ko®pa-nijs imela za prevažanje premoga na Montreal samo 9 ladij, sedaj jih ima 18, ravno toliko kož leta 1929. V Sydneyu obratuje Steel Plant od maja meseca vsalf dan, zaposlenih je 1,700 delavcev. Prejšnjih par let je skoro vse počivalo. grabni zavod, menda edini te vrste v tej deželi, je bil ustanovljen pred več leti in je na tfobrf podlagi. Želeti pa bi bik), da se gg bi naši rojaki v polni ~ rl posluževali ter se zavedali gesla "svoji k svojim". 9 tem bi koristili samj sebi, kajti po-grebni stroški so pri našem za-\fodu nižji ko pri tu£fc podjet-jjh in postreženi st» v vsakem oziru bolj ko pri tujcih. To lahko vsakdo pdtrdl, lil je jjriso-stvovel pogrebom, kalpre je imel v oskrbi Slovenski pogrebni zavod. Seja Slovenskega zadružnega zavoda se bo vršila v nedeljo, dne 15. oktobra, ob 2. popoldne V navadnih prostorih. Na dhev- Ker so se vse razmere izboij- redu ^ več važnih gtv<|r¡ "Zato se vabijo vsi delničarji, da se te seje udeležijo. R. Firm, 27. šale, se je tudi policija v Glaoe Bayu pohvalila, da dela boljši biznis. Poročilo za raeoec tember pravi, da je bilo 77 aretiranih semo v Glace Bayu, večina pijancev in dosti je bilo pretepov v pijanosti. Herman Drobesch, 558 Izpolnjevanje pravilnikov Frontenac, Kana. — Veliko se govori in piše o Niri. Kamor greš, povsod vidiš v oknih pla-vega orla, kar znači, da so vsi podpisali Nirin pravilnik. Da, podpisali so ga, to je vse, posebno kar se tiče tukajšnje okolice. Pravilnik zahteva krajši delov-nik in višje mezde, na to pa se popolnoma pozabi, kajti ponekod delajo sedaj več ur ko prej Mnogo se sliši o žuganju in predsednikovi gorjači, kako bo mahal po vseh onih, ki ne bodo izpolnjevali pravilnika. Seda.i je čas, da se za vihti j, gorjačo kajti kršenje pravilnika je splošno. Sedaj naj predsednik za vihti gorjačo nad vsemi kršilci Nire. Take medicine jim je treba, da se poboljšajo. Izvzeta je ena sama premogarska družba, ki je znižala delovnik. Pred nastopom Nire je obratovala svoje rove po 40 in 48 ur na 14 dni, pod Niro pa obratuje po 40 in 48 ur na mesec. Tu se vidi da ta družba "izpolnjuje" pravilnik do pike. Kar se tiče mez de, te ne bom omenjal, ker mi ne bi nihče verjel, kakšen "o-gromen zaslužek imajo rudar j v tukajšnji okolici, vsak bi "za videl" mezdo tukajšpjih rudarjev. Na društvenem polju smo stali na enem mestu. Imamo razna društva, ki so prikloplje-na k raznim organizacijam, pra vega napredka pa vsled seda njih razmer ni pri nobenem društvu. Ker ni zaslužka, ne more biti tudi napredka. Kar nas je starejših, se še držimo in delamo za naše organizacije, ker moramo. Mladina pa ni to, kar smo od nje pričakovali. Seveda so izjeme. Imamo par agilnih mladeničev, ampak oni ne morejo vsega sami storiti, če nimajo dovolj kooperacije. Naš Slovenski zadružini po- Četrtek, iü, oktubua. «ta rem pro»toru. kiJTZj vod«. Rudnik stoodstotno. Rojakinja Mary sa Senator Jamen J. !>a\U (na levi) |« Penmivlvaatje ie aoet pred »odidem saradi «oteriie dreto**), ki i« i* vodil ori *xV¿| nepr, brataki organizaciji *o,.| Order of Moose * "Triglavske strmin«" v Jolietu Jeiet, 1U.—V nedeljo, dne 15 okt„ se bo nudila priliko Slovencem v Jolietu in okolici, videti prvi slovenski film, "Triglavske strmine," iz stare domovine. Med kazanjem jilik bo igrela slov. godba in tudi slov. petje. Igrala bo Kobe~2upeočkheva godbe, to js godba, ki je igrala za naš veliki zvezi n piknik skozi celi teden pred piknikom vsak večer na radio. Nafta napredna organizacija Zvena slov. društev v Jolietu .se je zavzela za te slike in dela, da bo vse najzanimivejše pripravljeno za ta dan. Zatorej Slovenci v Jolietu, Rockdale in v bližnji okolici, pridite v nedeljo, 15. okt., v Slovenja dvorano, da boste videli slik* i» svojo rojstne domovine. Pripeljite tudi svojo mladino seboj, da tudi ona vicH krasoto naše rojstne domovine« "Slike se bodo kasale ob 2.30 popoldne in ob 7.30 cvečer. Vstopnina bo 35c za odrastle in 16c za otroke. Vstopnice ps bodo prodajale samo pri vratih. Ta film je prinesla iz stare domovine mrs. Frances Tauchar, ki ga bo tudi predvajala. Vidi se različna mesta iz Slovenije— Skofjo Loko, Ljubljano, Novo mesto, spomenik Ivana Cankarja in njegovo rojstno hišo na Vrhniki, narodne noše, ljubljanski nebotičnik, 13 nadstropij visok. Pravijo, da je to najvišja zgradba ne samo v Jugoslaviji, temveč v oell Evropi. In mnogo drugih krasnih slik. Potem sle di film "Triglavske strmine,' mična ljubezenska zgodba iz slovenskih planin z nepozabnimi prizori trajajočimi 2Vf ure. Ne pozabite priti v Slovenia dvorano v nedeljo, dne 15. okt., da vidite te prekrasne slike. John Nemanich, tajnik zveze. Vabilo na vinsko trgatev Detroit. Mich.—Slovenski de lavski dom priredi dne 15. oktobra vinsko trgatev. Rojake in rojakinje kakor tudi delničarje vabimo, da se je udeleže v velikem številu. Zabava na trgatvi bo prekosila vse prejšnje, kajti godbo bomo imeli v obeh dvoranah. V spodnji prične godba igrati ob 3. popoldne, v zgornji pa ob 7. zvečer. Tukaj se bo mladina lahko Imenitno zabavals. Vstopnina je samo deset centov. Zvedeli smo, da bo sodnik jako milo postopal in ne bo delil visokih kazni grešnikom, katere bo poslal v "Špehkambro". Veliki tatovi bodo dobili nagrado. Pridite torej na trgatev, kjer se vam obeta dobra zabava. Vsakdo ve, da taka prireditev stano veliko denarja in truda, zato se je udeležite v velikem številu, kar je potrebno. ki je bilaVb^nUni"T:: nahaja doma i„ zdriZj naglo vrača. J * Michael Ferlin, 441 1'oročiie o stavki Latrob«, pa _ ^ Vulcan Mold & IronC^ ojtinizirali v septembru in BrothL h rj° ,nt Brotherhood of Foundry j Pkyes. Dne 2. oktobra J k Panija unijo priznala. 1 J?* 5-oktobra Je PrUlo ok 500 rudarjev, ki so oblekli i Prej Electric Steel ^ a Družba je hitro poslala ! delavce domov in tovarno z, la. Nato so šli stavkarii ki varni Vanadium. Ta je std isto: delavci domov in tovj faprta. Družbi Vulcan J lavci naznanili, da pridejo slednji dan pred tovarno Jim je odgovorila, da ni tr ker bo tovarno zaprla in d( cem ukazala ostati doma Dne 6. oktobra darji piketirat Pevski zbor Slavec vabi vso» ki imajo veselje do petja, da se mM pridružijo. Vsi bodo z veseljem sprejeti in pristopnine in članarine ni do preklica. Pevske vaje se vrše vsako nedeljo ob 10. dopoldne. Dobrodošli tako moški kot ženske. Jos. Abnunovkk, tajnik. kajti tudi domovo blagajno jc ¿t^LU triintrideseta drá M*Ukri"- iC* "V-JŽ torek je Klorida volila sa ratifikacijako kosvttn — Ukor je bilo prkskoxs mokra lista je zmagsi- Mirt Umm — Fhrui* K intrideseta driavs n ni procesiji prrklw ;> <*> de tri države -O potrr' r*. pridejo prihodnji «ne<^ vembra. ko bo šsst dri* dolegate _____ Militarizem .»eriikr N- vork hovnikov izmen dešeii je pob.jalo " J*1 jo od I 1917 dO uj. Ray H Abram* r ksnr t Arm* kl j New Torka. 03 »o prišli k tovarni way Steel 4 Springs Co. ta družba je storila isto prve. Enako so storile dr Utrobe Tool Co., Wool McFeely Brick Co. in vse „ Ko to pišem, je vse mirno. Mary E. Frad Prva veselica nove žensl organizacije Kveleth, Mian.—Dasi je m*fto dovolj veliko in v je tudi precej Slovencev, s¿ pisi od tu zelo redki. Nam» sem se, da poročam o naši ženski organizaciji. Meseca junija smo odsfc od SŽZ (Slovenska ženska za) ln ustanovile svojo oi^ zacijo s sedežem na Eveli Minn., pod imenom "Zdru ameriških Slovenk" (ZAS), ka članica plačuje 26c mest prispevkov in čez dve leti p< stopu v organizacijo, v sli smrti, se izplača za pogr stroške vsota 100 dolarjev. V raznih mestih drugih imajo slične organizacije, smo rekle, zakaj ne bi tik poskusile, saj je tukAj Slovenk. Pa saj tudi pr| de "America is a free coun Naša organisscija je mla< času, v* Članstvu in premo pa po volj no napreduje. Se mirne in dobro obiskane, da lahko ukrenemo kar h( na naših sejah v korist člai in organizaciji Naši organizaciji sta se j pridružili še dve podružnic sta podružnici na Gilbert BuJblu. Seveda, čim več po nie se priključi naši organia tem ljubše nam je; čim ve bo, tem bolj bomo močo Članstvu in premoženju-bi bile zdrave in da ne bi preveč smrtnih slučajev, šlo naprej. Začetek je dol Uljudno vabimo vsa dru da nas obiščejo v nedeljo, 16. oktobra, zvečer v mei avditoriju na naši prvi veli bavi. Veselični odbor je p na delu, da bo vse potreb« pravljeno za goste. Priprl na bo večerja in godba bo za ples. Igrali bodo iz* godci. Vstopnice so po Udeležite se! Kadar boste bili naše pomoči, vam bom nile. Posebno pa vabimo kandidate, ki bodo pri*» ni lilno listo še U mesec, d« obiščejo na nsši prvi pnr Vsi v avditorij v okt.! Cim več na* biUrPj Joseph iae >'aat Dodatno poročilo i Neatfeoke. IV - Kot zadnjič poročal v Proaveti. smo tukaj imeli velike naliv« in trusdalski rov j« utrpel mnogo škode. Pri tem st* «gabila šiv-i je nje dva r.daria Bnsgs so dobili na površje is rova «i isti dan. drugega, po poklicu motor-sik v rovu. ao pa dobili šole po treh tednih iskanja x kar isšls t^nic«. OKTOBRA. ___ ionska škoda od velike povo-dnji v Sloveniji deževni nalivi povzročili povodenj, ki je jui-^ii» posebno v Ribniški dolini, na ljubljanskem fcrju in v Savinjski dolini. — Mnogo vasi je pod vodo. j^i človeške žrtve. — Polja preplavljena, mostovi porušeni, ljudje so mprali bežati iz svojih vasi. — poplava večja od letošnja pomladanske in večja kakor ona leta 1923. — Sava 6 metrov nad normalo PROSVETA Ljubljana, 24. aept. 1933. deževni nalivi, ki so ^ri dni lili na slovensko , *> povzročili silno povo-fy sredo 20. t. m. zvečer je |Jetati in je potem z manami deževalo do da-H se je vreme nekoliko u- V nekaterih krajih ni , marveč je lilo z veliki-'kakor iz škafa. Vsi po-bili kmalu prepolni, od ,ie hudourniki, iz podze-jam na notranjskem ¡jt uičela bruhati voda, ki »Iniki niso mogli sproti V sredo ponoči je še de-fv četrtek pa je začelo li- za stavo ves dan in vso ¡T» noč na petek je bila za slovenske pokrajine noč i in obupa in strahu. Vode l»čeie razlivati. so drle reke kakor ve-[bobnele so velike množine tki io se razlivale preko po poljih, dolinah in vaba je nalilo naraščala, na-ij« Ljubljanica, ki ob prijem nalivu prestopi bre-¡Jtr se razlije čez ljubljan-rja. ki je tudi pri tej po-i prvo trpelo. Več vasi je 0, ljudje so morali zbe i domov na varne krajo. deta je tudi Ribniška kije po tej povodnji najbolj trpela. Iz jam voda ter zalivala Va-hiS je tako odrezanih, joče priti do njih, niti em iz njih. Tudi v mmv ve je vdrla voda. Mnogo tudi Savinjska dolina, i je naglo prestopila brfc-' Celju, zalila del mesta »skolico. »j Pa se je še poslabšal * ko je A<> zmerom z maj-Mfwledki deževalo na vso pioboto je bila povodenj da je to gotovo ka-■ kakršne že dolgo vrsto Moti vela Slovenija. Cele v omenjenih predelih I vodo. Zahtevalo je tu-fflmeikih žrtev, ki pa še hijene. T» dan je vo-mostove drugega za hirala hiše, izpodko-ln spodjedala železni-Promet na nekate- I je bil ustavljen. Ta-n* Dolenjsko vozil le »proge, ik) južni želez-T8kl sot^ki se je vršil Po enem tiru, Savinj-je počivala, j* J«-' dez ustavil, dane« br« dežja in z raznih ™»jo, da vode upa-k| nagi,, ¡n (|u Me ^ v vmila \(>da v struge. > je |>ogk.d „a popla-M1, kl »u bile še včeraj II "^li morja; zdaj ko J* videti, koliko Sko- Povzročlia. ^Hiu in Savinjski do lini ^ob Savinji, in pri Ce-*** \ Savinjo vse pol Obenem pa tik Ce-^ na prav i „agel ovinek. v »No deževati in '^«•trti-k in petek, je : Ja "arašeati. V im; silci in mestni delavci ao ves dan opravljali reševalno službo. Voda je spod jedla na več krajih sa vinjsko železnico in je bil V soboto ves promet na savinjski železnici ukinjen. Narasla Savinja je porušila savinjsko brv pji mestnem parku, v soboto popoldne pa je odneslo tudi stari kapucin ski most. Savinja jo prinesla l sabo veliko kopalno uto in več hlodov in to je zrahljani most podrlo. Savinja je podrla tudi mostove in brvi na Polulah, pri Levcu, v Kasazah pri Petrovčah in Letu šu. Poplavljeni so tudi kraji Vrbje, LoŽnica, Grajska vas, Ka plja vas, Dolenja vas, Spodnje Roje in Zgornje Roje; cesti med Vojnikom in Dobrno ter med Velenjem in Doličem sta poplavljeni in neprehodni. Narasla Savinja je podrla tudi šmarjetskl most v Rimskih toplicah in je Smarjeta odtrgana od postaje. Pri Žalcu je bila Savinja 1000 metrov široka. Skozi Vrbje je drla meter visoka voda. Mnogi so se morali zateči na podstrešje, kjer so v strahu preživeli dan. Bali so se, da jim bo dero Ča voda spod jedla in zrušila hiše. Človeške žrtve bi bile števil ne. Nepotrjene vesti pravijo, da sta v Celju dva moška utonila, nekaj pa tudi v okolici. Dognati pa tega še ni bilo mogoče. Tudi iz Žalca poročajo, da so opazili v deroči Savinji moško truplo. V Celju pa je v Zavodni od Strahu umrl stari Vamovšek, ki ga je zadela kap. Mnogo ljudi v Celju pa so rešili iz smrtne nevarnosti s čolni. Tako samo iz "kolera-špitala" 9 oseb. Kmalu zatem je to staro zasilno bolnišnico voda odnesla. V soboto zvečer je začela Savinja upadati. Ker že od sinoči ne dežuje, je verjetno Savinja upadla Že toliko, da ne ograža več vasi in mesta. »od liri kali v gozdu rešitve. Tudi Pri-cerkvi stoj« vse hiše v vodi. V župnišču je dosegla voda prvo nadstropje in je bil župnik tri dni izoliran v župnišču. Po farovš-klh zapiskih, je bila podobna, a milejša povodenj leta 1824, ko je tudi vdrla voda v cerkev, a je segala le do oltarnih stopnic, to-pot pa je segla za dva metra više. Pri normalnih poplavah doseže voda kvečjemu 4 metre nad normalo, zdaj pa je segala ponekod do 80 metrov visoko. Druge poplavljene vasi v stružki kotli ni so: Potiskavoc, Pata, Kolen-ča vas, Podtabor, Lipe in del Ra-plovaga. (V Raplovem je umrl ob začetku povodnji otrok; ker ga n« morejo pokopati, l«Ži Š« vedno doma na podstrešju, kamor so prenesli trupeke, da ga n« . i odnesla voda. Pokopališče v Strugah j« preplavljeno, videti j« .e vršiče križev na grobovih.) Z vseh strani prihajajo zdaj podrobna poročila o posameznih manjših in večjih nesrečah; nekaj podrobnosti bomo Še objavili. Dejstvo je, da je škode za mnogo milijonov in da trpi predvsem kmet. Banska uprava je razdelila nekaj iisoč Din podpor, tu 6000, Um 10,000 Din, na Barju pa je m«stna občina razdelila 1,-500 hlebov kruha. Vlada je baje aklenila poslati 200,000 Din podpore. ftkoda na mostovih In cestah Novo mesto, '¿6. septembra.— Po hudih nalivih In velikih po-plavah, po katerih j« bila vsa dolina ob Krki hudo prizadeta, so začele vode sedaj naglo vpa-dati. Tehnični oddel«k novomeškega sreskega načelatva je začet z zasilnimi in reševalnimi leli pri onih javnih napravah, '<1 so v največji nevamoati pred uničenjem in razdejanjem In fim j« voda vaaj kolikor toliko le prlzanesls. Glavnim poplavam Izpostavljeni deli cest so še vedno pod vodo, tako na ve< mestih državne in banovinske ceste Novo mesto-Zagreb. Novo me-sto-Ponikva-Nemška vas ter Novo mesto-Krško. Skoda, povzročena na teh krajih na cestišču in na odnešenem gramozu, zha ša, kolikor se je dalo do sedaj ugotoviti, nad 20,000 Din. Ogromna škoda pa je nastala na moatovih, slasti na onem > Krški vaai, kjer je izredno nu rastla Sava zajezila Krko. V nedeljo okrog 4. zjutraj je katastrofalno visoka voda ob siloviti detonaciji, kl jo je bilo sli šati več kilometrov daleč,—slišali so jo celo v Brežicah,—razbila in odnesla vsp mostovno konstrukcijo tega velikega mostu. Vodno stanje Krke v Ko-stanjevici, dasiravno voda naglo pada, je Še vedno visoko. Oba mostova čez Krko v Kostanjevici. kl sta sicer zelo ogrožena, sta ostala doslej nepoškodovana. Na mostu čez Kolpo pri Metli ki je voda odnesla ostanke dveh ledolomllcev in ves materijal od starega mostu, ki je bil priprav ljen za uporabo pri napravi pro-vlzoričnega mostu in za zgradi tev novega mostu. Celotna škoda na dršavnih cestah v novomeškem arezu se ceni na 200,000 Din. Ves promet ia Brežic do Novega mesta se bo moral tako dolgo, dokler ne bo popravljan most v Krški vasi, vršiti od Velikih Malone po banovlnakl caatl do Dolnjih Pirošic in od tu naprej po nepoškodovanem mostu čez Krko pri Cerkljah. V Soteski j« banovinska cesta, ki pelje preko Žužemberka In Grosuplja v Ljubljano, na več krajih poškodovana, prav tako pa tudi v teh krajih čez Krko zpeljani mostovi. Ti objekti ao popravljeni toliko, da je vsaj za silo mogoč promet. Od banovinskega mostu« v Dragi so ostali samo piloti. Nakaj lesa od tega mostu so ljudje polovill ln spravili na suho. Pri kjer j« v kabinah dosegla višino pol metra, čeprav je kopališče zgrajeno na precej vzvišenem bregu, kabine (m še posebej nu meter visokih stebrih. Posebna nevarnost je pretila staremu mostu, ki ga podirajo, in novemu provizoričnemu, ki ga grude tik poleg starega, ker je voda skoraj dosegla cestišče, ki j« sicer normalno skoraj 7 metrov nad vodo. škoda pa ni bila občutna, ker sta oba mosta uspešno kljubovala navalu vode in jo odnaalo le precejšnje količine lesa, pripravljenega za gradbo. Tudi v višje lešečih krajih ob Kolpi niso poplave naredile večje škode. Pač pa je na področ-ju občine Vinica mvd silnim vetrom in grmenjem v vaseh Pristava, Majišče, Belkovci, Spodnje Zilje, Srednja Zilj« in Zgornja Zilje padala kakor oreh debela toča, ki je storila veliko škodo v tem že itak siromašnem kraju Bele Krajine. Koruza, ajda in proso so d«!no poginoma uničen«, mnogo pa ao pretrpele tudi drugo kulture. Posebno občutna je škoda v vinogradih, kjer ju grozdje pravkar dozorevalo in so marsikod osla-' le le okleščene trte. Preostalo grozdje pa je večinoma tako raz-pokano, da bo jedva še uporabno. Prebivalci teh vaai so potrti, Naj bi komisija ugotovila škodo. Vprašanj« prehrane v zimskih mesecih postaja zopet silno rasno. Tudi ftoštanj je trpol Šoštanj, 26. septembra.—Neusmiljena Paka pred svojim velikim ovinkom proti izlivu v Savinjo tudi tokrat mestu Šoštanju ni prizanesla. Mnogo meščanov je pregnala iz pritličja v prvo nadstropje ali v podstrešje, Živino pa iz domačih hlevov daleč od pašk« strug« pod tuji krov. Pri Šoštanju se Izlivata v Psko dva zelo nsgajlvs hudournika, zato j« ob vsaki poplavi vasi Občlce Je banovinska cesta. tudi železniška progs, kl pelje skozi Žužemberk ln Črnomelj na Vinico, v dolžini 500 m v tako slabem stanju, da je vsak promet še vedno nemogoč. Voda je Izkopala našteta kotanje, ki so globok« nad 1 meter Ljudje, kl so pretrpeli v dneh poplavna katastrofo grosn« trenutke ln so sedaj ostali urad porušenih mostov brez zvez bližnjimi kraji, so mnenja, da naj se ne grad« več las«ni mostovi, ki jih voda pri vsakem v«čjem nalivu poruši, marveč močni železobetonski mostovi, k bodo sicer stali nekoliko v«č, ki pa bodo zato kljubovali vaksgiu pritisku In tako prihranili obilo stroškov za (»opravila. V I te 11 Krajini Metlika, 26. septembra.-—Kolpa le redko kdaj poplavi kraj« v Beli Krajini, vendar pa Je zadnje dni narasls do vlllne, kakršne ne pomnijo ljudje že dol go vrsto let. Pri M«tUkl Ja bila 7 m visoka, dočim proti Karlov-cu š« višja. Najvišja Je bila Kolpa seveda pri Ozlju ln to nad Jezom blizu 12 metrov, pod je zom pa stanje sploh nI bilo mogoč« ugotoviti, ker je Kolpa preplavila merilo. Tudi pri Karfov-cu je bil porast občutn«Jši in J« voda poplavila mnoga polja in livad«, kakor tudi n«kat«re nižje ležeče ulice v mestu. Pri Metliki Ja korito Kolp« precej globoko ln j« lahko zmagovalo ogromn« množine vod«. In Vendar ja Kolpa poplavila niža ležeč« livad« in J« tudi d«lno preplavila novo m«tliško kopališče. zlasti pa šo naselje, Paka je tokrat arastla skoraj za 3 m nad normalo ln J« hudo poškodovala polja ln l«po obdelane vrtove. Z« mnogokrat s« j« govorilo o regulaciji Pake, toda k temu vedno primanjkuj« kapitala, še bolj pa slošnosti prebivalstva Sal«ške doline. PodJ«tnik izgubil plavegs oris Gary, Ind. — Theodore G. ltshutts, lastnik gostilne in ple-slščs v tem mostu, Je prvi podjetnik, ki j« izgubil plavega orla, znak NRA, zaradi kršenja uponlevalue pogodb« z vlado. Kahutls Ima 40 nameščencev In vsi so se ponovno in ponovno pritožili, ds morajo deluti dolge dni in plača j« pod minimom. Eden namoščenec se Je pritožil, ds je morsl delati 21 ur v dyeh dneh in zs delo prejema J4c na uro. Po zakonu Nlr« J« Kahutls podvržen kazni. l/ftal» z iHdalčarU j« »«dno prlgfatljM»«. da p«Ceii as ZAHVALA V dolžnost si štejem, da se na tem mestu zahvalim za veliko lzri«iiadenje, k I sem ga tako nepričakovano doživela nu moj rojstni dan, ksterega ao mi priredil« moj« sorodnlce in prijateljice 8. oktobra zvečer, Mila s«m zsr«s pr«senečens ker nisem pričakovala tako velike pro-ceaije prijateljic, ki so sledile godcu ko ml J« "lafiral" kot Je ž« v navadi za god. Mprva so m« spravil« v veliko zsdrego ksko jim bom postregla, ker jih J« bilo toliko; nsvsezsdnj« sem se ps prepričala, da so se z vsem preskrbele kar »pada k laki za* »avl. Zraven so še prinesle na koše vcs«legn humorja kot m* je pozneje videlo. Največje mojo presenečen je Je pa bilo ko MoviSal na eni strsni produkcijo, na drugi strani pa svoj dobiček. Sredstva za dosego teh ciljev niso samo rscionalizacija produkcije ali postavitev vsega gospodarstva na kreditni sistem ali izkoriščanja delovnih sil delavstva do najskrajnejših možnosti — za ta aredstva so dobre in zelo primerna tudi vojne, ki jih često taki kapitaliatični ma-gnatl Izzovejo s namenom, da se poviša produkcija gotove panoge izdelkov in a tem seveda neprimerno poviša tudi dobiček. Točni so bili vsi ti računi ka-pitslistov za povišanje produkcije in za povečanje in dosego čim večjega profita. Točni so bili. ali ne bil bi v imoti — če bi rekel, da so bili t ud t povsem napačni. Bili so namreč povitem e-nostranski In osirali so se samo na številke ene. recimo aktivne prndueentake strani, niso se pa osirali na drugo, pasivno konzu-mentsko stran. In posabill so o. benem tudi na pravilo, da izaove akcija vedno reakcijo in vprašali ae niso: ali rea izkoriščanje in večanje produkcije nimata meja in nimata zadržkov? In kaj se je zgodilo? Industrijska in kmetijska produkcija sta se dvigali in rastli brca vsake mere in merila. Krediti so se dsjall za povečanje in izboljševanje produkcije In trgovine prav tako brez vaake mere in merila. Blago as Je zaradi povečane produkcije nabiralo, kreditni sistem brez gotovega denarja ae je izpopolnjeval, vse si lahko dobil na kredit aH obroke, toda? Naenkrat je bilo preveč hlaga in preveč kredita — odjemalcev .n denarja pa premalo. Poleg tega sta racionalizacija in tehnizaci-ja industrije tako napredovali da je bilo za večje množine izdelanega blaga treba vedno manj in manj delavcev in delov nlh sil, kajti delali ao večinoma atroji. In stroji ao poleg tega razmeroma cenejši od ilvih ljudi, stroji ne stavkajo, atroji ne vodijo tarifnih pogajanj ln kolektivnih dogovorov, saradi tega: stroje noter, žive ljudi na co» sto. Delavstvo na ceeto morda itM lažjega?! Toda. kdo ho te-mu delavstvu dal jeati, kdo ga bo obul In oblekel ¡n kdo mu bo nudil ostale šlvljenake potrebš-čine Saj ima to delavstvo, ki proti lsstni volji ne najde dela. prav tako pravico do poštenega življenja, kakor gospoda lastniki produkcijskih sredstev. I Via vel, ki so bili vrženi na cesto in ao ostali brez zaslužka so morah hočeš nočeš zmanjšati svoj od-jem blaga in vseh tivljenukih po. trebščln —■ ln s tem je seveda ob povečani produkciji še padel kon-zum. To je spet povečalo zaloge blaga, povzročilo je nove redukcije delavstva ln mezd ln tako se je ta blodni krog vedno bolj *n bolj slabšal ln slabšal. Poleg tega je naraščala tudi kmetijaka produkcija in produkcija airovln. Večje ponudbe nižje cene ln nižji zaslužek. Cene poljedelskih izdelkov so padale in padle na minimum in tako so celi veliki doli sveta izgubili svoj glavni dohodek, kar se je spet zaradi zmanjšane kupne moči tudi poznalo na odjemu industrijskih izdelkov. In tudi to je pripomoglo k poslabšanju vse zadeve. K temu so prišli še razni pad-z[ valut, namerni in nenamerni, potem različni pretresi v finančni politiki vseh mogočih držav. 'Judje, ki ao Imeli denar, ao pri .em izgubili zaupanje tako v rame valute kakor tudi v denarne zavode, dvigali so denar, prevla-člli so ga aem in tja, denarja je bilo premalo, odpadali so krediti. prišli so razni baikrotl podjetij, ki so jih imeli za najtrdnejše. banke so zapirale vrata, prišli so moratoriji itd posledica: celotni denarni aiatem današnjega kapi tal lat ičnega gospodarskega reda se je zamajal in straoel. Tako atojimo danes v sredini ene izmed največjih gospodar* skih kriz. ki se zrcali najbolj v krizi produkcije in konzumpcije ter v krizi denarstva. ln simptomi te krise ao: deaetmtHJonl delavcev in nameščencev so teras brezposelni, brez zaslužka ac in bres nakupne moči, poleg njih je pa na drugi strani na sto milijonov delavcev z zmanjšanim delovnim časom in z zmanjšanim zaslužkom ter ^eveda a tem Z zmanjšano nakupno močjo. Na drugi strani ps vidimo, da ae zaloge dan za dnem večajo, da u-ničujejo producenti velike zaloge živil (daal stomilijoni istočasno etradajo in hodijo po avetu goli) ter da atoji na atotine to-varen, ki ne delajo nego čakajo na boljše čase. Onih nekaj deaet-tisočev najvišjih pa kljub vsemu ne pozna težav, njihove dividen-de ao atalno visoke in ne padajo, nego ae še višajo in višajo. Nadalje opažamo Še drugi simptom nihče nima več zaupanja v denarstvo. Države ne plačajo dolgov, industrije ne plačujejo dolgov in ne vračajo posojil, nihče no vrača več ničeaar, kar je dobil na poaedo. Oni, ki imajo denar, ga imajo rajši tezavrirane-ga, na drugi atrani pa zahtevajo še oni denar, ki ga imajo v hranilnicah in bankah, ven. Ke? nihče ne plača posojil, se ne morejo vračati tudi hranilne vloge in različni moratoriji so poledica. In ker nihče ne vlaga novega denarja, niso mogoči novi krediti, pa še Um obtiči delo, kjer bi bila volja do podjetnosti. Še vsi zavodi odpovedujejo k Jfemu še stare kredita hi jih iz-jujejo, da laihko izplačajo ter-,ve nezaupljivih vložnikov. Vea reditni sistem je pretresen do temeljev. In tretji simptom' Vsk dsn je več meja mod državami: včasih so bile samo politične meje, pa še te ne tako stroge kakor danes. Danes imamo po-leg njih še carinske, devizne, trgovske, strankarske itd. In dejstvo je, da svet mednarodno medsebojno še ni bil nikdar tako omejen kakor je zdaj. Vse to psojejo na krizo. Ta kriza produkcije in kriza konzu-ma, potem kriza zaslužka in zaposlitve, U kriza denarstva je vzvslovlla ves današnji gospodarski red in oni, ki ao ga doalej vodil}, ne vedo ne kod ne kam. Konferenca se vrati za konferenco, načrt za načrtom, vendar doslej še nI bilo nobenega povoljnega odgovora še manj kake dejanske rešitve. In posledica Ukega stanja jo najbolj rasvidna v gospodarstvu kot Ukem. Eno podjetje za drugim propads, ker nI možnosti prodaje blsgs in ker se hoče vsako podjetje vsdr&ati nad vodo za vsak denar, ae razvija obenem tudi konkurenco, ki ji ni para. Samo, da se jaz vsdržim nad vodo in povišam oz. razšir jam svoje prodajno tržišče, a kaj drugi mi ni mar!? Ta ogabna konkurenca zadeva tudi del podjetij, ki zaradi nje izgubljajo in propadajo. Poleg tega je tu še kriza kredita. Podjetja, ki bi potrebovala kredit, ga ne dobe, ona, ki ga imajo, ga morajo predčasno vračati. Pa kako vrniti, ko ni denarja? Itd. itd. A kakšno je razmerje zadrug do krize? Tudi zadruge U kriza ni pustila nedoUknjene. Kako neki bi jih? Saj se vrši goapodarstvo zadrug zaenkrat še vedno v okvirju današnjega gospodarskega reda in zadruge se morajo dasi so borke za nov gospodarski red — zaenkrat še vedno ravnati po smernicah današnjega gospodarskega reda. Vendar so pa zadruge pokazale v tej krizi, da so veliko bolj odporne kakor po druga privatna gospodarska podjet ja. Vendar današnji boj zadrug ni naperjen samo v smeri h krizi. Zadruge se ne borijo samo s krizo ln njenimi posledicami, prav Uko tudi ne z njenimi prekršit-vami dosedaj veljavnih gospodar, skih pravil. Zadruge ae morajo zdaj boriti tudi proti ogabni konkurenci, o kateri sem govoril it prej, nadalje proti \edno hujšemu zniževanju mezd, kjer zadruge ne morejo slepo slediti zasebno kaplUHstlčnim podjetjem, in končno še proti velikemu svetovnemu oz. mednarodnemu napadu zasebnih trgovcev, obrtni kov in industrijalcev na nje. Poglejmo si zdaj U poloUJ zadrug. Tudi zadruge je — v kor niso mogle ali znsle tega nadomestiti s povečanim številom odjemalcev in članov — prizadel veliki padec konzu ma Cpsdec prometa). Zadruge ne *mtojo pri današnji produkciji lakoriščati polne kapacitete svojih podjetij ali drugih poslov, a katerimi se pač bavijo. Težko jim je v borbi s kreditom, namreč pri prodaji na kredit, dasi je aadrugar*ko načelo prodaja T»laira Za gotovino. Boriti se mo- rajo z vsakdanjimi izprememba mi cen, ki tako skačejo kakor barometer v aprilu, ko je zjutraj sonce, opoldne dež, zvečer pa spet sonce ali obratno. In tudi to skakanje cen je zanimiv simptom krize. Pri nakupu se zahteva danes plačilo Ukoj ali pa ce-o v naprej. Kreditno vprašanje e oteikočeno in pa tudi dvorezen nož. Zgoraj ni denarja, spodaj ni denarj#, kaj — torej? Ogabne konkurenca raste iz dneva v dan. Njen vzrok ni bu-mo kriza, ki zaradi zmanjšanega promeU poedinih konzumen-tov zahteva od vsakogar, da išče novih odjemalcev. Se drug vzrok je važen: Po koncu svetovne vojne sta se trgovina in obrt povsod izredno razširilu. Kakor gobe po dežju so se otvar-jale nove trgovine in nove delavnice. Dasi vidimo to pri nas na vsakem koraku, vendar tozadevne točne sUtistike za Slovenijo ali Jugoslavijo ni. Je pa za Nemčijo, kjer je bil pred vojno eden trgovec na 200—260 prebivalcev oz. sorazmerno število gospodinjstev. - L. 1930 pa je bil po eden trgovec že na 60 ali celo še manj prebivalcev. Jasno je» da ti majhni trgovčiči še vse bolj občutijo padec kon-zuma oz. nakupa posameznika, prizadetega od krize, kakor pa veliki. Jaano je, da je zdaj zaslužek posameznega trgovca manjši kakor prej, ko je imel 4 do 6 krat toliko odjemalcev kakor zdaj in še ti so razpolagali z vse večjo nakupno močjo kakor pa razpolagajo danes. In trgovci, fcl se borijo zdaj za pridobitev vsakega posameznega kupca oz. gospodinjstva, ao seveda vrgli silo vsega boja proti zadrugam, češ, da so one krive njih manjšemu prometu. Potem pa zniževanje mezd! To je menda dandanes univer-zslns medicina za zdrsvljenje krize in njenih posledic. Ds-našnji kaplUlist menda res ne zna svojega pačflegi dobička ki se po njegovih nazorih sploh ne ame znižati zavirati nikjer drugje, kskor pri zniževsnju mezd in plsč. Vendsr ima, kakor amo videli to že zgoraj, U univerzalne medicina ravno o-braten učinek: kajti on*nadalje znižuje kupno moč glavnih kon-zumentov, t. j. delavstva, s tem se znižujeU spet konzum in produkcija in blodni krog se nsdsljuje. Zadruge ps poznajo U blodni krog prav dobro in z njim vred vse druge gospodarske zakone, pa zaradi tega ne morejo enako zasebnim podjetjem zniževati plač in mezd, ker a tem dejansko in koncem koncev ni pomagano nikomur. Poleg tega zadružna vodstva dobro vedo, da Je eden izmed ciljev zadružništva vzdrževati primeren življenaki sUndart svojih nameščencev in dajati a tem drugim dober vzgled in s tem dejansko vzdrževati eksistenčni minimum konzumentov. Toda U sorazmerno večja režija otež-kočuje konkurenčnost, na katero 4e je pri današnji zavednosti večine tkzv. zadrugarjev treba še vedno prav zelo ozirati. In četrU bojna fronU je napad kapitalistov in zasebno ks- pital¡stičnih gospodarstvenikov na zadruge. V Angliji, Franciji, Nemčiji, Svicl, Ceškoalo-vaškl ln pri nas se vrši sistematičen boj proti zadrugam. Na vae mogoče načine se zasebno kapiUlističen družabni red bori proti propadu in skuša aeveda obdolžiti zadruge, da ao tega propadanja krive. Vae mogoče stvari očIUjo zadrugam: da ne znajo goepodsriti, da imajo preveč olajšav, da prodajajo nečlanom, itd. itd., vae samo z namenom, da bi se jim škodovalo. Zahtevajo viaoko obdavčenje zadrug, kontrolo zadružnih prodajaln od privatnih podjetnikov, članatvo v trgovskih združenjih, podreditev raznim obrtnim in trgovskim zakono-nom ter redom, komisarje itd. Vse s enim edinim namenom, da se zadruge napravi nemogoče in ae privatna trgovina na U način i znebi enega konkurente, ki jo zdaj kontrolira ter ji je nad vae neljub. Ta boj je selo oster. Vae to so stvari, ki lahko škodujejo tudi našim zadrugam. Vendar naše zadruge stoje trdne kakor skala in ae ne uda jo. Mimo odbijajo napade na ae ln ostajajo v tem boju doslej fte vedno kot zmagovslci. Četudi imajo v tej dobi krise čikaška razstava: Mii thv VVahl, plesalka v "Old Manhattan Gardi ii zadruge morda zgube, najstrašnejše, kajti to kmalu popravilo. Glavn v tem boju, ki ga bi jejo strani vzdrže. Vsak da ^iUmo koliko ranjencev tvecev je na strani naših ni kov, koliko poravnav, zov, likvidacij itd. w v izvrši ali napove, na sti drug pa Ukih ranjencev tvecev sploh ni, ali pa število minimalno. Zaradi tega: nikakegi vanja! Kvišku srca in zanimanje za zadruge, drugarji predvsem pa morajo stopiti okrog iv drug kakor da bi bili ii in kakor da bi morali napade od njih. Ali morajo imeti ti branilci in zavesti dovolj ter dvij rajo glave visoko. Vsi vedeti, da je trdnjava branijo, njih svetišče, k je za nje zavetje vsak čai ti morajo, da je ta i njihova, da so oni njen niki in da bodo s padcei njave padli tudi oni m bi bilo potrebno, moraj nesti tudi največje trti da obvarujejo svojo trd In kako jo bodo oču kriti morajo vso svojo v svoji zadrugi, povsod iskati novih odjemalce' delke svoje zadruge, u morajo staviti na razp dovolj lastnega kapitala vati morajo deleže, zau] rajo zadrugam hranil« da ae zadruge rešijo tu, ditnega kapitala in spl< jo utrjevati svojo zadr Zaključujem z beseda narodne zadružne zveze Zadrugarji! Velike« ki ate ga ustvarili in I zulUt vaših žrtev za blaginjo, preti velika iv Novi gospodarski t« vilizacije, ki slonijo n solidarnosti, so postav kocko. Zadrugarji! Branitel lo in svoje prsvlce: 1 lastnem interesu, v int< lotnega človeštva - 4M «MS »