Leto XXm„ št. }6 Cipra vmStvo: Lrubtiana, Paccmiter* sika 5. Telefoo k. 91-22. »1-25. 91-24 taserami oddelek: Uabtjana, Pncdnfleva ca 5 — Telefoo b. 31-25. 31-2« Podružnica Novo mesto i Ljubljanska ceata 43 Račtuii: a Lpibl)anskc pokrajino prt pofeno-£ekomew zavodu k. 17.749, a ostale kraje Italije Serviao Cood. Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO £AS1OPSTVO a oglate ii Kr. Italije in inozemstva im* Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO LJubljana, nedelja 14» februarja 1943XXI Cena cent. 80 libl|a (lik d a o razen ponedeljki Naročalo« znala tn c s e č o o Lit 18.—, aa inozemstvo vključno t »Ponedetiskim 1» crom« Lii 16.50. Uredoiltvo: Ljubljana. Puccinneva alica taev. 9. tcleioo hev. 51-22 51-23. 31-24. _Rokopiai »e oe vračajo. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pa la puh- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione PuhblicirS Italiana S. A. MILANO alžirskih luk Na tuniškem bajišeu delovanje izvidnic Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 13. februarja 994. vojno poro-tilo: V * unisu so nadaljnje neugodne vremenske razmere omejile bojno delovanje na posamezne akcije patrol. Naši bombniki so z vidnimi učinki napadli to noč zasidrane ladje v pristaniščih Bona in Bougie. Sovražna letala so metala bombe in obstreljevala s strojnicami tovorne in potniške vlake v nekaterih krajih Kalabrije in Sicilije ter povzročila skupno 3 mrtve in 12 ranjenih med osebjem in potniki. V bližini Castelvelrana je strel naše baterije zadel sovražno letalo, ki je padlo na tla. Temeljito prekrižani anglosaški načrti v Tunisu Monakavo, 12. febr s. V zvezi z vojaškim položajem, ki je nastal v Tunisu. pišt »Miinch-ner Zeitung«, da dogodki niso p« tekali tako. kakor je pri mizi predvideval K>senhower Uresničilo se je to. kar je imenoval Clausevitz »smolo«. To je vrsta riepredviden h okoliščin, ki so prekrižale vse račune in vsa pnfateovanja. In zato severnoameriški general takrat ko b' moral polagati obračun o tem. ka, .,« 'Kevel Veliž. Rževj . Drriitrov Orle "li^eDemidov /itebsk Marcev 5mole Bj 1 %čevkai Volokoi^lk\ __ 'G ž M o irrulro' . I j Noqinsk„ tva \ Vladimir iofidf rt Muromii Sergač NaOUU.- I »/. >_''fi. . fw'z: -U" ■'a -T?>n-___-^Is« i-^Jegorjevsk ^ Viksa ^bJj^Arzamas \oLukojanov %A)atir \Ros!avHm^ • čer,kšv^™vic J^Rogačev IVtf; Žtobin ©Mglin -.Gomeli r^k Folep T >Je!nia Kaluga/Ka!Iw ).DernjenskK^ ®MosaljsJ-—f ElisTaa eJaškulj | P 11 io io.' " 2oo ' — pov7ro??Ii neznatne izgrbe med prebivalstvom in nekaj škode na poslopjih. Gbzsmbzl na vshrSne Iz££ve£i p££slcssccv s stalls^rsjskega fzij.ZCa o lunašUih bsflla nemške vopke te Berlin, 11. febr. V naglem vrvenju dogodkov na vzhodni fr*nti je nastal neke vrste odmor, k; ga hočejo aovjatske čete očividno uporabiti za to. da dobe še nadaljnja ojačenja in da polem zadajo odločilen udarec z izredno silovitostjo. Dočim se z nekaterih podr.čij južna fronte glase pri-:čila, da borba ponehuje, smatrajo tukajšnji vcjaSki krog', da je to pešanje sovjetske napadalnost., samo začasni in da bo žarLlee ofenzive še vedno ostalo ob srednjem "n na gornjem toku Donca, kjer nemške čete med Sl3vjansk3'/n in Kurskom bojujejo cbrambni boj in zadržujejo vse ruske napade. Sedaj se ne m:re nič več govor'ti o enatn'. frenti ter o povezanosti obrambnih in napadala'h oporišč. kajti fronta je razcepljena in se borba razvija na vseh kcnc h, tako da se merajo nemške čete braniti od vseh strani. Sovjetske s:le so izvršile na raznih mestih predore nemških odrezanih postojank, toda doslej n:so znale razširiti teh svojih uspehov v odločilne akcije. Prav nasprotne se nem?ke čete one. ki začasno prevzemajo pobudo ter izvršujejo podjetja. pr; čemer prodro često v področje sovjetskih napadov. Tako si slede mešane operacije druga drugi in na mnog h točkah se posreči ustaviti s:vr3Žno prodiranje, včasih celo ^reC« nasorotnika proti vzhodu. Ta razvoj borbe označujejo vojaški kritik kot krizo vzh:d-ne fronte. Ne glede na krajevni značaj, so borbe, ki se razv;jajo na področju Novorosijska. vsekakor zelo silovite. V predzadnji noči se je sovjetskemu poveljništvu posrečilo poslati nova ojačenja. ki so se združi'a z že prej izkrcanjmi četami. Nemške čete so zapletene v silovito borbo z oporiščem, kier so se izkrcale rdeče čete. Sovjetski peskus, da bi prodrli od morske strani ^ v nemške postojanke ter se vklinili v vel;ki obrambni sistem Tamanskega polotoka, zadeva še vedno na močan nemški odp-i. Nemcem se je zadnje dni posrečilo, da so pokončali znaten del izkrcanih ruskin s^i. V teh dneh je prspelo izpred Stalingrada v Berlin mnogo ranjencev, katerih rane potrebujejo posebne nege in posebnih operacij najodljčnejših kirurgov nemške ore-stolnice. Tako se je nov:narjem nudila pri-l:ka da so slišali živo besedo prič s*?.Un-grajskega junaštva nemških čet. Ranjenci pripovedujejo, s kakim orožjem se je bolj-ševikem posrečilo zlonrti odpor obleganega mesta Pri tem poudarjajo vsi, da no gie toliko za kakovost ruskega orržja, ki m nikakršna skrivnost za nemške tehnike, marveč za množino oborež tve, ki pre3ega vsako možno predstave. Naj se reče karkoli o številčni premoči sovjetskih čet »pripoveduje neki kapet*.n- ribičev in da so vse vode okrog Anglije mini* rane. Ne primanjkuje pa samo rib, pravi Hasting nadalje, temveč tudi mesa. kajti, ko poslovni ljudje odidejo iz svojih uradov na ko* silo ne morejo več dobiti tradici jonalnega rest-biftka, ki je tako pri srcu Angležem, temveč se morajo zadovoljiti s konzervami. Hasting ie zaključil svoj govor po radiu s senzacijonainim intervjujem. Razgovarjal se je z glavnim portirjem vojnega ministrstva Dare-yem, ki je ena izmed najbolj znanih oseb v Londonu. Portir mu je zaupal, da se je dal lord Gort z njim fotografirati in da je pozna! kakih 15 ministrov za "vojsko in da je bil v Sudanu, ko je bil Churchill pri grenadirjih. Glede vprašanja podmornic Osi in anglosaške tonaže pa se ni hotel izjaviti, tako vsaj trdi Hasting, m je škoda, da se ni izjavil sotrudnik »Deutsche Stimme«, vendar bo še vedno daleč od prave resn'ce. Govoriti se m ra o povodnjih, o plazovih in o popii- vzh oklepnih voz i in le ~ ------ kolik približati resn ei. Kapetan, ki mu je le 26 let in ki je bil že večkrat oui.K^.un zarad: svojega posebnega poguma, je iz- seveda s pomočjo mnogoštevUnjh oklopnih voz Kmalu sta izmed 40 mož ostala le še dva, kapetan. ki je imel zdrooljano roko, in njegov podčastnik. Kapetan je zaradi težke rane izgub-l zavest in ko se je zepet osvestil, je v!del, da leži na nemškem tanku. Med njegovo omedlevico so bili Nemci izvrš li protinapad, odbil' sovražnika in odpeljal ranjenca z bojnega meteža. Nekaj topnišk;h častnikov je pripovedovalo. kako so se obenem s svoj mi možmi bojevali kakor navadni vojaki s puško v roki in kako so s hladnim crožjem odb;jali vse napade, ko jim je pošlo strel'vo. V zad-nj'h dneh borbe so bili vsi častniki brez iz- zarau svojega po&eunesa iJvguma, jo "j " ——. -------- . iav l da je bilo treba spr čo gr;zne sovj ;t- jeme oboroženi s puškam,. Vsi tudi pripo- J ' J ' D , , ____AT AAA ranioncov ske premoči res jeklenega srca. ako človek nj podlegel uničujoči sugestiji sovjetskega orožja. Pred 10. januarjem, ko se je začelo zadnje dejanje stalingrajske žaloigre. so I-tusi naprav li mn go napadov z množicam' čet brez mehamziranih sredstev. Te čete so bile sicer slabo izvežbane, toda njihovi od- vedujejo, da je bil edvoz 47.000 ranjencev, izvršen med večno borbo, naravnost čudežen dokaz sposbnosti nemškega letalstva. Po 10. januarju so morala letala skoro ved-no prstajati na bojnem polju med silovitim streljanjem sovražnega topništva. Zadnjih ranjencev niso mogla odpeljati več prevozna letala, ker ni bilo možnosti za uim tlfCI ■rilulj'^ 1 ivti.uauv, »»J..— ..----t--------. , , . .„ delk; so delovali kskor ogremne cklcpnioe. I nj hov pristanek, marveč brza bojna leuv- B li so sestavljeni iz izbranih in najpegum- i la, k' so se h:tro cprostUa svojega breme- _______. 1 «____ I <___ 1. __nn^n folrm' nvOTT^ol O rflniOTlCA nejših vojakov, ki »•> bili zgled vsem dru-g!m bojevnikom. Razume se, da je nemška obramba merila najbolj na te čete in se zdi da je Rusom zmanjkalo ob koncu hor_ be teh izbranih vojakov, kajti poslei so b li vu napadi podvzeti s :gromno uporabo oklepnih voz 1. čeprav so morali Nemci štediti s strelivom, jim je bilo mogoče uničiti vel ke množine teh vozil prav zato, ker so šle v napad v g;9t' trumi in je bilo skoro težko zgrešiti olj. Tako je nemško topništvo sicer štedilo svoje granate, p« je kljub temu pokončalo vel ko število sovjetskih oklopnih voz. čudni in zan:m:vi so bili sistemi propagande, ki so jo boljšem ki ojsčili, ko se je p-kazalo, da je padec mesta neizbežen. Rdeči vojski se je očividno mud;Io očistiti Stalingrad. ker je rusko poveljn;štvo hotelo te čete takoj vreči na druga bojišča, tej naglici pa je bil silno napoti nemški odpor. Rusi so v prve vrste postavili k^r cele baterije zvočnikov ter popisovali obupen položaj cblegancev, da bi j:h pregovorili k predaji. Ponoči so dvigali iz svojih jarkov velikanske transparente s pozivi k predaji, vse seveda v nemškem jeziku. Na isti nač'n je bilo Nemcem tudi naznanjeno, da sc bo začelo c bstreljevanje z minami, ako se ne vdajo. Ker je bil nemški odgovor zanikalen. so res nastopili metalci min in je cele ure trajal neprekinjen vihar strahov!tih eksplozij. Tudi ta grožnja ni imela uspeha, zato so Rusi p:slali na razne točke istočasno parlamentarce, ki 30 poz vali Nemce k predaji. Ko so bili odklonjeni tud' ti pozivi, »o Rusi prešli v od-lcčen napad z naravnost bajeslovno množico oklopnih voz. Vse do zadnjega dne pa sovjetsko po-veliništvo ni opust lo namena, da bi doseglo predajo StaVngrada s pregovori parlamentarcev- Cesto so zajete nemške častnike pokrepčali z jedjo 5n pijačo ter jih pozivali, seveda brez uspeha, naj po radiu pozovejo svoje tovariše k predaji, šli sy ce- lo tako daleč, da so nekatere ujete *ast_ n ke pogostili ter j'h poslali nazaj v nemške cl:ope z nalogom, naj povedo nemškim bo je vn kom, kake ugodnosti jih čakajo po predaji in po strahotnem pomanjkanju med obleganjem. Omenjeni kapetan je pripovedoval tudi o posebno zanimivem dogodku. Njegova četa je imela nalog, da drži neko višino. Vedel je, da se bo on in njegovo moštvo žrtvovalo že zato, ker so bili že dneve brez hrane. Višino je napadlo kakih 400 Rusov, proti katerim je nemška štiridesetorica z uspehom uporabljala pesebnp orožje zlasti metalce bomb, ki so delovali skoro z enako brzino kakor strojnice. Ko so napadalci prispeli kakih 100 m pred nemško postojanko, so se ustavili. Pešci niso hoteli iti dalje brez zaščite oklopnih voz. Prigovarjanje častnikov ni imelo nikakršnega uspeha. Kasneje so Rusi ponovili napad, na bomb ter nato takoj prevzela ranjene« in odletela z njimi v zaledje. (Corriere della Sera.) Hude ssvjetske izgube na vsej fronti Berlin, 13. febr. s. Kakor se doznava iz pooblaščenega vira. so sovjetske čete utrpele ta« ko v južnem odseku kakor na sevemo-vzhodni fronti tudi včeraj najhujše izgube ljudi in potrebščin. V celoti so boljševiki izgubili 60 letal in nad 90 tankov. V južnem odseku je prejšnji dan samo ena baterija uničila 13 sovjetskih tankov vrste »T=34« ter s tem odbila konico sunka, katerega je izvedla močna skupina sovražnih motoriziranih sil, ki so z divjimi na« padi pripravljali vdor v nemške črte. Hitlerjevo odlikovanje Berlin. 13. febr. s. Hitler je odlikoval z viteškim križem reda Železnega križa 4 nadaljnje oficirje vojske, mornarice in letalstva. Previdnostni ukrepi v Bolgariji Sofija, 12. febr. s. Poluradni »Dnesc objavlja uvodnik z naslovom »Preventivne mere«, v katerem je navedeno med drugim: »Vlada priporoča vsem, naj mislijo T naprej. Mnoge osebe, zlasti v velikih mestih so tam nepotrebne, zlasti starci, upokojenci, ženske in otroci. To so ljudje, ki povzročijo v primeru nevarnosti največ nereda. Previdnostne mere trenutno lahko povzročijo zmedo, toda vendar je to bolje, kakor še hujša zmeda, ki bi nastala, 6e M. nas kak izreden dogodek presenetil.« Astronomski državni dolg Zedinjenih držav Buenos Aires, 12. febr. s. Davi je v Indianopolisu govoril Wendell Wilkie, ki je dejal, da bo zelo verjetno še pred koncem vojne znašal državni dolg Združenih držav 300 milijard dolarjev. Govornik je dodal, da je kaj malo verjetno, da bi se Roose-veltu posrečilo rešiti vprašanja, ki bodo iz tega nastala. Manifestacija Japoncev v šanghaju šanghaj, 12. febr. s. Nad 50.000 Japoncev v šanghaju je proslavilo svečano 2.603. obletnico cesarske dinastije na velikem zborovanju v parku Hongkev. Nato so Japonci v sprevodu odšli v japonsko svetaSfi^ kjer je bil apravljdn obred za zmago. Visoki komisar za izsušitev Barja in regulacijo potokov Visoki koanisarijat je za najpotrebnejša dela v tem letu dal na razpolago znesek 4®o.oo» lir v okviru splošnega kredita 4,407.500 lir Ljubljana, 13. februarja Včeraj dopoldne je Visoki komisar sprejel v vladni palači, v navzočnosti inšpektorja tehničnih del inž. Farine in šefa tehničnega oddelka inž. Rueha predsednika društva za izsuševanje Barja Antona Keržmanca, obenem z dvema članoma upravnega odbora Jakobom Vidmarjem in Alojzem Avšičem. Predsednik je podrobno poročal o delih za ureditev kanalov, izvršenih v preteklem letu s prispevkom 250.000 lir, ki ga je svoje dni dal na razpolago Visoki ko-misarijat, nakar je predložil načrt za dela. ki spadajo v pristojnost konzorcija za tekoče leto in za katera so odločeni izdatki v višini 83t J00 lir. Predsednik je prosil, da bi Visoki komisar naklonil za izvršitev teh del kak znesek. Eksc. Grazioli je sprejel na znanje poročilo o izvršenih delih in je proučil pomen in vprašanje izsušitve, poudarjajoč da sta država in Visoki komisarijat v letih 1941/42 izdala nad 3 milijone lir, dočim so občrne same podprle dela z zneskom 450.000 lir. Nadalje je sporočil, da so bili za tekoče leto določeni na breme države in Visokega komisarijata v višini 4.407.500 lir, naslednji zneski za naslednja regulacijska dela: zapornici na Ljubljanici v Ljub- ' Ijani....................1,350.000 regulacija potoka Mali graben v Ljubljani..............900.000 regulacija potoka Zornica na Vrhniki..................250.000 regulacija potoka Tunjica . . 204.000 gorska regulacija Gradaščice pri Polhovem gradcu in Dobrovi 220.000 gorska regulacija potoka Iška na Igu..................19.8.500 regulacija potoka Podlipščina na Vrhniki..................485.000 regulacija Iške..............800.000 Od tega zneska odpade na občino pri spevek 450.000 lir za dela, izvršena na ozemlju mesta Ljubljane. Visoki komisar je še opozoril, da je bil splošni načrt za dcvršitev izsušitvenih del na Barju, ki je velike važnosti za ozemlje pokrajine, že vnešen v program melioracijskih del in predložen m nistrstvu za poljedelstvo in gozdove. Seveda ga bo mogoče izvršiti le pcstopno, upoštevajoč, da znašajo celokupni stroški nad 80 milijonov lir. Končno je Eksc. Grazioli sporočil, da bo Visoki komisarijat podelil prjspevek 4C0 t:scč lir za regulacijo kanalov, ki jih bo konzorcij izvršil v tekočem letu v skupni dolžini 83.550 metrov. Predsednik konzorcija se je tudi v ime. nu vseh članov in prebivalstva zahval'1 Visokemu komisarju s čustvi najglobokej-še hvaležnosti. Prebivalstvo Barja in Ljubljanske pokrajine splch bo prav gotovo z največjim veseljem in zadovoljstvom pozdravilo gornje poročilo, ki nam jasno kaže, kolikšno skrb posveča Eksc. Visoki komisar vem naš m perečim gospodarskim vprašanjem, med njimi še posebej tudi vprašanju izsušitve našega Barja, s katerim je povezano toliko splošnih gospodarskih koristi. Pobude Eksc. Graziokja za izvedbo teh nadvse koristnih meliorac'jskih del zaslužilo tem večjo pozornost našega prebivaistva, ker postajajo že davno zasnovani načrti naposled vendarle meso in kri, in to sredi vojne. Hvaležnost prebivalstva za izvedbo teh del je tem večja, ker se bivši avstrijski in kasneje b'vši jugoslovanski r^jm nista za ta vprašanja niti brigala, kaj šele, da bi stavila na razpolago primerna sredstva za izvedbo teh prepotreb-n;h del splošne koristi, že kratek vpogled v regulacijski načrt za to leto in takojšnji pristanek Eksc. Graziolija na izvedbo najnujnejših del, med drugim zlasti ureditev jarkov, dovolj zgovorno izpričujeta zanimanje naše najv šje pokrajinske oblasti za naša najpotrebnejša javna dela. Zato prav nič ne dvomimo, da se bo prebivalstvo izkazalo za to zanimanje hvaležno. „Prima linea" Nova Številka glasila Ljubljanske Zveze borbenih fašijev se zopet odlikuje po pestri in zanimivi vsebini. Obletnici ureditve odnosov s cerkvijo je posvečen temeljit članek, ki s krepkimi potezami podaja razloge za zgodovinsko nujnost sporazuma med odločilnima italijanskima činiteljema: med cerkvijo ln Stranko. Nadaljni članki se bavijo z ogromnim deležem, ki ga ima svetovno židovstvo na boljševiški revoluciji, z delom v šoli, z zadevami organizacije fašističnega pokreta v naši pokrajini, z rusko filmsko umetnostjo, s koncertom Antonia Janigra itd. List je v vsakem pogledu močno razgiban ter je nedvomno že našel obilo prijateljev med naročniki in čitateljl. Gospodarstvo Uvedba taksnega papirja, taksnih golic^ za menice in sprememba nekaterih taksnih predpisov Komisarji okrajnih glavarstev pri Visokem komisarju Ljubljana, 13. februarja Včeraj ob 10. dopoldne je Visoki Komisar sprejel poročilo komisarjev okrajnih glavarstev Pokrajine v navzočnosit namestnika Prefekta dr. Davida, načelnika kabineta dr. Bisie. nadzornika za tehnična dela, šefa računovodstva in drugih uradnikov Visokega Komisarijata. Komisarji okrajnih glavarstev so obširno poročali o vseh vprašanjih, ki se tičejo političnega, gospodarskega, in socialnega življenja pokrajine. Eksc. Grazioli jim je dal smernice o delu, ki ga morajo opraviti in je posvetil posebno pozornost prehrani, podpornemu delu, dogonom živine in zbira_ nju mlekg.. Dr* Gobbels o sredstvih za popolno zmago Nemški narod sam je najboljše jamstvo za zmagovit zaključek vojne Berl!n, 13. febr. Glede na ojačeno živahnost, s katero rdeče armade že nad 12 tednov navzlic krvavim izgubam nadaljujejo svoje mogočne napore, smatrajo v Beriinu da še ni mogoče napovedovati, kdaj se bo sovjetska ofenziva ustavila. Tako piše »Deutsche Allgeme'ne Zeitung« med drugim: Ne moremo reči, kdaj bo strahoviti boljševiški zalet dosegel ali prekoračil višek. Morda zbuja prav nadaljevanje boljševiških naporov v nemški javnost' prepričanje, da se morajo znani ukrepi o civilni mobilizaciji poostriti, da bi mogli biti kos povečanTm potrebam. To razpoloženje tolmači v tedniku »Das Reich« tudi propagandni minister dr. Gobbels, ki poudarja, da zahteva narod spričo trde stvarnosti na ves glas, naj ukrene vse potrebno. Dosedanje ukrepe je narod pozdravil, a jih smatra za nezadostne, kajti narod hoče stcr.ti več, kakor pa se od njega zahteva, jn s -cer č:m prej. Veliki boljševiški zimski napad je dal Nemčiji razumeti, da ne bo mogla doseči cilja, ako bo upcrab:la samo del svoje sile. Nemški narod mora uporabiti celokupne svoje energije. Sovražni svet ima sedaj najbolj otipljiv dokaz, da Nemčija po krivdi svojega naroda prav gotovo ne bo izgubila vojne, da bi jo pa izgubila kakor 1. 1918 zaradi slabosti vladajočih, je povsem nemogoče. Režim namreč prav dobro ve, da mu bo samo zmaga omogočila kronati njegovo zgodovinsko poslanstvo, ki bi v nasprotnem primera bilo popolnoma uničeno. M!nister podaja nato pregled dogodkov na vzhodu in sicer z vso odkritosrčnostjo: »Utrpeli smo poraz, kar je izven dvoma in njhče tega ne zanikava, teda o tem nismo dolžni polagati računov sovražniku. Očitno je. da smo nekoliko podcenjevali moč sovražnika in sicer iz enostavnega razio-ga, ker si nismo mogli predstavljati, kaj bi se moglo iztisniti iz naroda ob uporabi kriterijev totaktarne vojne ne glede na udobnosti civilnega in socialnega življenja. Za Nemčijo ni nobene potrebe, da bi uporabila bcljšev!ške sisteme, življenje boijševiške množ:ce je tako bedno, da ga nemški narod ne more osvojiti. V ostalem pa nam tudi ni potrebno, kajti premoč nemške rase, njene organizacijske sposobnosti, junaštvo njenfh vojakov in iznajdljiva strategija njenih voditeljev dajejo nemškemu narodu prednost, ki je rdeči ne bodo mogli nikdar uničiti. To prednost je mogoče nadomesti samo do neke mere s številčno premočjo človeških množic in količn vojnega gradiva, ki ga boljševiki postavljajo proti nemškim vojskam. To razliko bomo morali nadomestiti s povečanjem skupnih naporov.« Dr. Gobbels poudarja nato, da ni prepozno storiti, kar je potrebno storiti. Nasprotno, prav sedaj je prišel za to ugoden trenutek: »K temu naporu bo moral narod doprinesti svoj delež tudi v pogledu njegove izvedbe, da bi tako preprečil morebitna begstva. »Minister razlaga nato to svojo pripombo in pripominja, da ne more država postaviti ob stran vsakega državljana policijske straže, ki naj nadzira, ali je zares izvršil svojo dolžnost. Doslej izdani ukrepi in oni, ki bodo še izdani, bodo povzročili kolosalno poenostavljenje javnega življenja in v naravi stvari same je, da se mora državno nadzorstvo večino bolj umakniti v ozadje, da bi tako vsak poedinec čutil, da morajo odslej delovanje poedinca opredeljevati manj zakonske določbe kakor čut lastne odgovornosti. Minister nato poudarja, da ima Nemčija vse pogoje za popolno zmago: »Samo poslužiti se jih moramo in sicer z največjim in čim bolj radikalnim delovanjem. Imamo ob svoji strani najmočnejšega zaveznika, ki si ga je mogoče predstavljati, narod sam, čigar viri so neizčrpni in ki je pripravljen slediti Hitlerju do konca, po kakršnikoli poti. Medtem, ko se naši vojaki bore na bojni črti v obrambni bitki, nastajajo nove armade za prihodnjo ofenzivo. Te armade potrebujejo orožje in strelivo, predvsem pa moralno podporo notranjega bojišča.« Minister zaključuje takole: »Imamo bojevit in na vse pripravljen narod, ki pričakuje od dneva do dneva nov poziv. Ta narod je zbran za svojimi voditelji kot en sam mož. Kaj hočemo še več?« Novi ukrepi, katere omenja minister, bodo objavljeni, kakor se doznava iz pristojnega mesta, čim prej. Kakor piš§ list »Borzenzeitung« bo civilna mobilizacija prizadela tudi periodični tisk. V tem pogledu bodo izdani konkretni ukrepi. 4000 revij vseh vrst, tednikov in podobnih listov, kolikor jih je bilo v začetku vojne, je postopno padlo na 2500. Domnevajo, da bo izmed teh izginil še dobršen del. V načelu bodo ostali samo oni periodični listi, ki posredno ali neposredno predstavljajo doprinos k vojni in zmagi. Drugi, zlasti revije strokovnega in znanstvenega značaja, pa bodo morali omejiti svoje naklade, število strani in se iz tednikov spremeniti v mesečnike ali tromesečnike. Nekateri drugi listi bodo povezani z drugimi. Ukinjene bodo modne in luksuzne revije in n-a splošno vse kinematografske. Nekatere pomembnejše kulturne revije bodo zaradi svojega pomena ostale, a se bodo nekako simbolično objavljale vsakega pol leta, v kolikor bodo seveda na razpolago tiskarne, kar bo zelo težko, kajti tudi na področju tiskarniških podjetij, bodo izvršene z vso strogostjo omejitve. (Piccolo.) Dr. Ley med delavstvom v Vzhodni Prusiji Berlin, 13. febr. s. V tem tednu je šef nem« žke delovne fronte dr. Ley govoril delavstvu v številnih vojnih tovarnah v raznih krajih Vzhodne Prusije ter njej priključenim političnim okrožjem po preureditvi zasedenega ozem-lia na vzhodu. V Bjalistoku in v Grosnu je dr. Ley dal navodila tam zaposlenim nemškim delavcem za pospeševanje vojne proizvodnje. Švica je prenatrpana z židovskimi begunci Bern, 12. febr. s. Beveriogejev predlog, objavljen v angleškem listu »Observer«, ki zahteva takojšnjo pomoč nevtralnih držav Židom, kakor sta Španija in Švica, je naletel na odpor švicarskih listov, ki odgovarjajo, da je Švica že preko glave v skrbeh zaradi dotoka beguncev, med katerimi je velika večina Židov. V Švici znaša število vseh beguncev danes že 66.000. Predlog prav nič ne upošteva položaja Švice, ki se nikakor ne srne več poslabšati. Opozorilo Izročitev premoženja razpuščenih športnih društev. Zaupnik CONIa objavlja: Glede na naredbo Visokega Komisarja št. 31 objavljeno v Uradnem listu št. 15 z dne 21. II. 1942-XIX. in na naredbo št. 23 (objavljeno v Uradnem listu št 36 z dne 6. V. 1942-XIX.), se objavlja naslednje-Glede na odloke o razpustu športnih društev »Grafike«, »Jadrana«, »Slavije« in »Svobode«, ki jih je izdal Visoki komisarijat, se počivajo vsi, ki imajo iz kakršnega k olj razloga premično ali nepremično premoženje, športne naprave, opremo, vrednosti kakršnega koli značaja, upravne knjige, arhive in karkoli drugega iz lastništva omenjenih društev, da morajo v 8 dnevih od te objave vse to prijaviti zaupniku CONIa (BIeiwe:sova l/a). Kršitelji te odredbe bodo prijavljeni pristojnim oblastem zaradi zakonskih ukrepov proti njim. Spremembe železniškega voznega reda S ponedeljkom 15. februarja bo pričel voziti dnevno redno na progi Ljubljana— Kočevje potniški vlak št. 9317, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 16 in prispel v Kočevje ob 18.29, zato pa bo izostal redni vlak št. 9315, ki je odhajal iz Ljubljane ob 14.10 in prihajal v Kočevje ob 16.45. Petrolej za februar Ljubljanski mestni preskrbovalni urad bo upravičencem delil nakaznice za petrolej za mesec februar od 18. do 27. t. m, tako, da pridejo 18. februarja na vrsto upravičenci z začetnicami A do C, 19. fe bruarja z začetnicami D do F, 20. februarja z začetn'cami G do I, 22.' februarja z začetnicami J in K, 23. februarja z začetnicami L do N, 24. februarja z začetnicami O in P, 25. februarja z začetnicami R do š, 26. februarja z začetnicami T do V in 27. februarja upravičenci z začetnicami Z in 2. Stranke lahko dobe nakaznice za petrolej samo ob dnevih tega razporeda ter zamudnikov ne bo mogoče upoštevati. Po nakaznice naj pridejo v Mahrovo hišo na Krekovem trgu št. 10 v I. nadstropje soba št. 1, vsak dan od 8. do 10. in 15. do 17. ure. Prodaja mesa na odrezek „H" Pokrajnski prehranjevalni zavod obvešča, da bo v ponedeljek dne 15. februarja t. 1. kot običajno prodaja mesa na knjižice. V svrh.3 kontrole morajo stranke poleg knjižic prinesti s seboj tudi živilske nakaznice vseh družinskih članov za mesec februar, od katerih bodo mesarji odrezali črko »H«. Terjatve pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu Sekvester Poštne hranilnice v Ljubljani objavlja, da morajo vsi prebivalci ljubljanske pokrajine, kj so lastniki kakega čekovnega računa pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu ali kateri njeni podružnici, v roku dveh mesecev od datuma te objave pismeno prijaviti svojo terjatev Poštni hranilnici v Ljubljani potom občine v kateri bivajo (ali imajo sedež), ki mora na sami prijavi potrditi navedbo predlagateljevega domicila (sedeža). Italijansko - špansko kulturno sodelovanje Madrid, 13. febr. s. Profesor Navarro Mora je v italijanskem kulturnem zavodu predaval o spominih in vtisih z bivanja v Italiji ter poudaril italijansko kulturno udejstvovanje, ki se močno razvija kljub vojni in podčrtal učinkovito delo zavoda za kulturne odnose z inozemstvom ter delo fašističnih vseučiliških skupin. Ameriška nenasitnost Rim, 12. febr. s. Znaki nezadržanega imperia« lizma Zedinjenih držav si sledijo z značilno hitrostjo. Po zgovornem predlogu Wilsona, predsednika mornariškega odbora v kongresu, da naj se brez izgube časa ustvarijo letalsko® pomorska oporišča v vsem Pacifiku, se je zdaj oglasil ameriški mornariški minister Knox in podprl Wilsonove misli uradno s »skromnim« predlogom, naj ostane Japonska po vojni raz-orožena na morju in naj se ustvari posebna komisija v zbornici za izvedbo tega predloga Knoxu se je pridružil tudi Reynolds predsednik komisije za vojaške zadeve v kongresu, ki predlaga, naj Amerika zahteva od sovjetske zaveznice popolno prepustitev Vranglovega otoka severnozapadno oid Beringove ožine v zameno za famozno, Rusiji obljubi'eno pomoč, ki je doslej ostala na papirju S tem zadnjim načrtom hočejo nenasitni požiralci oporišč povečati in izpopolniti predlog senatorja Tybing-sa glede francoskih oporišč na Tihem oceanu in na ameriški polobli. KLOBUCARNA »PAJK« Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov — Se priporoča RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 88 MIKLOŠIČEVA CESTA 12 (Nasproti hotela Union) 2e v včerajšnji številki smo objavili prvi del naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino o uvedbi taksnega papirja, taksnih golic za menice in o spremembi predpisov nekaterih taks. V naslednjem prinašamo iz te naredbe nadaljnje določbe. Od uveljavljenja te naredbe, to je od 1. marca t. 1. naprej, ne smejo sodni nameščenci in nameščenci drugih javnih uprav izdajati spise ali potrdila in overjene prepise, če niso pisani na takšnem papirju ali če nimajo predpisanih kolkov. Za prepise na navadnem papirju je dovoljeno overjenje še do 31. marca t. L, toda le, če se nalepijo kolki, ki ustrezajo vrednosti predpisanega taksnega papirja. V smislu te naredbe se uporabljajo spisi ali zapisi, če se predlože sodišču ali napravijo pred sod:ščem in v postopkih iz sodne pristojnosti upravnega sodišča, nadalje ko se predlože kakemu finančnemu uradu za predpis takse in ako se uvrstijo med javne spise. Takse, pobrane v skladu z veljavnimi predpisi bivše Jugoslavije in s to naredbo, se ne vrnejo v primerih, če se opravilo ali prenos predrugači, razveže, raz-dere, ali če se izpolni razvezni pogoj, niti ne zaradi kakršnega koli drugega dogodka. Od tega predpisa so izvzete razsodbe o dovolitvi prisilne dražbe nepremičnin, če se s pravomočno drugo sodbo, izdano kontradiktorno med prizadetimi strankami, dražba izreče za nično; nadalje posli, proglašeni za nične s pravomočno, med pogodniki kontradiktorno izrečeno sodbo, če je ničnost izrečena zaradi temeljne napake, ki bi neodvisno od volje in sporazuma povzročila ničnost posla že od vsega začetka; daritve, kolikor se nanašajo na stvari, ki so bile iz vzroka, obstoječega pred daritvijo, odvzete in se to ugotovi s pravomočno sodbo, izrečeno kontradiktorno med prizadetimi strankami in finančno upravo; pogodbe zaradi sklenitve zakona ali o priliki sklenitve zakona, če se razderejo ali razveljavijo. Taksa se sme vrniti, če se povračilo zahteva v 6 mesecih od dne, ko je postala sodba o ničnosti ali odvzema stvari pra-vomočna, odnosno od dne, ko se je že-nitna pogodba razdrla ali razveljavila. Takse na pogodbe o pooblastvitvi Stalna taksa po tarifni postavki 16. taksne tarife bivše Jugoslavije za pooblastila, njih preklic ali odpoved, ko se je pooblastilo sprejelo, se zvišuje na 20 lir. Ta taksa se plača tolikokrat, kolikor je po-oblastiteljev ali oseb, ki so pooblastilo preklicale, če niso družbeniki sodediči ali solastniki stvari, na katere se pooblastilo nanaša, odnosno tolikokrat, kolikor je pooblaščencev postavljenih, preklicanih ali odpovedujočih, če imajo ti pravico nastopati ločeno drug od drugega. Posebna pooblastila morajo biti tako v izvirniku kakor v prepisu pisana na taksnem papirju po 12 lir za vsako polo, ne plačuje se pa zanje zgoraj navedena stalna taksa. Taksa na listine o posojila Sorazmerna taksa po tarifni postavki 18. taksne tarife bivše Jugoslavije za pogodbe o posojilu, zadolžnice o denarnih vsotah, plačilne obetnice izposoj ila, posojilne obetnice, otvoritve kredite, priznanja dolga in podobno, se zvišuje na 1% zneska obveznosti ali kreditov, ne glede na obrestnost Taksa na gradbene in dobavne pogodbe Sorazmerna taksa po tarifni postavki 24. veljavne tarife bivše Jugoslavije za nakupe in druge podobne pogodbe o zidanju, popravilih, vzdrževanju ali za dobavne pogodbe, odstope ali za razvezo takih pogodb na odmeno se zvišuje na 3 lire za vsakih 100 Ur, ki se odmerjajo po skupnem znesku kosmatih cen ali cdmen, dogovorjenih za ves čas, dokler traja pogodba. Pri odstopih takih pogodb se računa taksa na obroke stroškov in odmene, ki še niso potekU, kakor tudi na višjo odmeno, ki je bila dogovorjena za odstop. Takso odmerja davčni urad in jo je plačati v gotovini pri tem uradu ob predložitvi Izvirne pogodbe in položitvi overjenega prepisa, če bi se morala odmena naknadno odmeriti ln ugotoviti, se plača taksa na vrednost, ki so jo stranke izjavile. če je dokončni znesek višji ali nižji od taksiranega, se pobere dopolnilna taksa ali povrne morda preveč plačana višja taksa. Pogodniki so dolžni prijaviti dokončni znesek cen ali odmen davčnemu uradu v 30 dneh od končnega obračuna v dveh izvodih, od katerih se eden vrne stranki s potrdilom. Pri zakupih z javnimi upravami morajo gornjo prijavo napraviti civilni ali vojaški upravni poslovale!, ki dokončno izplačajo cene ali odmene. TI morajo zahtevati od zakupnikov, prevzemnikov dela ali dobaviteljev dokaz, da so popolnoma plačali morda dolžno višjo dopolnilno takso. Funcionarji, ki so kršili to dQločbo, se kaznujejo z globo v višini ne-pobrane dopolnilne takse, najmanj pa z 12 lirami. Pri zakupih, ki jih oddajajo javne uprave, obremenja taksa samo zakupnika, prevzemnika dela ali dobavitelja. Dogovori z namenom, da bi se ta določba ne izpolnila, so neveljavni. Ce se opusti predložitev spisov, zavezanih taksi v predpisanih primerih in rokih, se to kaznuje z zvišano takso v višini šestih desetin takse, določene za zadevne posle in prenose. Za to zvišano takso so za vsak posel odgovorni notarji, funkcionarji in uradniki, če je njih malomarnost kriva, da se je predložitev opustila. Zvišane taK-se za opuščeno ali zakasnelo prijavo in za uakasnelo plačilo se znižajo na polovico, če so bile dolžne vsote plačane pred vročitvijo naloga. Take zvišane takse se znižajo na desetinko, če se prijava ali plačilo opravi v 60 dneh po preteku zadevnih rokov. Zvišana taksa pa tudi v teh primerih ne more biti manjša od 2 lir. Zahtevek taksnega zavezanca za povračilo plačane takse zastara v treh letih od dneva plačila, v istem roku zastara zahtevek finančne uprave za plačilo dopolnilne takse. Glede dopolnilne takse za nakupe in dobave po ceni, ki v spisu ni določena, zastara zahtevek v treh letih od dne, ko je bila izvršena prijava. Pravica do povračila več plačane takse zastara v 3 le£ih od dne, ko se ugotovi dokončna vrednost, vendar ne sme biti nižja odmena povzročena po razvezi ali razveljavljenju pogodbe. S pretekom 10 let zastara zahtevek finančne uprave za plačilo taks in zvišanih taks na prenos nepremičnin in premičnin po datiranih spisih in pogodbah. Rok začne teči s pretekom roka, ki je določen za plačilo takse. Notarji in drugi za sestavljenje javnih listin pooblaščeni uradniki morajo predložiti davčnemu uradu za odmero takse izvirnike, ki so jih sestavili, in hkrati položiti overjen prepis. Takso na neoverjene spise v zasebni obliki, ki obsegajo ali sporazume kakršne koli vrste ali ustanavljajo odnosno opravljajo obveznosti, predpiše in pobere pristojni davčni urad. V ta namen mora prizadeta stranka, ko predloži izvirnik zaradi zanambe plačane takse, položiti tudi drugi izvirni primerek na taksnem papirju po 6 br za vsako polo. Sodni spisi so izvzeti od obvezne izročitve prepisa. Takse na račune in priznanice Tarifna postavka 34 taksne tarife bivše Jugoslavije se spreminja takole: Na potrdila in formalne priznanice. note, fakture, račune, spiske in podobno, tudi če niso podpisani, in na druge enakovredne listine a) med zasebniki, b) med zasebniki in trgovci (trgovinskimi družbami), c) med komerkoli in javnimi blagajnami, likvidaturami, upravami in uradi države, pokrajine, občin, Pokrajinskega korporacijskega sveta in pravnih oseb, (vštevši bolele, potrdila in priznanice. izdane davčnim zavezancem za davščinami vsake vrste (državne in krajevne), takse, davke, razne pristojbine, posredne in neposredne prispevke, carine, dohodke rega-lov in monopolov itd.) se plača če presega vsota eno liro toda ne 100 lir stalna taksa 0.30 lire, pri vsotah 100 do 1000 lir stalna taksa 1 liro, pri vsotah 1009 do 2000 lir stalna taksa 1.50 lire in pri vsotah 3000 do 300.000 lir sorazmerna taksa 0.50 lire za vsakih 10C0 lir ali ulomek tisoča lire, Ce presega vsota 300.000 lir ali če ni navedena, alj če se saldira nižji znesek nego je prvotni dolg, ne da bi se ta navedel ali bi se navedle prejšnje priznanice, znaša stalna taksa 150 lir. Če skupni znesek takse nanese na koncu ulomek lire, se ta zaokroži na eno liro. Nespremenjena ostane sorazmerna taksa O.S0'.! na formalne priznanice po tarifni postavki 33. Taksi po gornjih predp'sih so zavezani tudi računi, fakture, potrdila, note, sp: k.i in podobno iz inozemstva, čeprav niso podpisani. To takso morajo plačati naslovljene: v petih dneh po prejemu. Če se glasi listina iz inozemstva na tujo valuto s«e mora taksa odmeriti po uradnem tečaju dotične valute. Če skupne znesek tak^e nanese na koncu ulomek lire se ta zaokroži na eno liro. Taksa na priznanice se plačuje v kolkih, kj jih lahko stranka neposredno nalepi in uniči s podpisom, če se pobotnica podpise, odnosno za datumom ali s pečatnikom v drugih primerih. Taksa se odmeri na celotno saldirano vsoto. Pod formalnim potrdilom se razume: vsaka nota, vpis ali ^ ' is po katerem koli naslovu, izdani za saldiranje. s katerimi se potrjuje polni ali delni prejem v plačilo, izravnavo ali dobrovpis; vsaka nota. spis ali zapis, ki ukinja dolg ali razveljavlja zadevni spis; vsaka izjava o saldiran^u ali čem drugem enakovrednem na menic-ih, računih, notah ali fakturah, ne glede na izdajatelja; vsaka izjava, pis-na ali s št&.m-piljko stisnena kakor: plačano, saldirano, uničeno, izravnano, odpisano, obračunano — kar navadno pomeni plačilo v gotovini; vsako potrdilo ali priznanje, izdano za plačila, opravljena za menice, trate, bone ali druge papirje oziroma z njimi izdano ln vsako navadno potrdilo o prejemu menic, bonov, trat ali drugih papirjev; vsako pismo ali dopisnica, s katero se potrjuje prejem denarja v popolno ali delno plačilo dolga. Potrdila, s katerimi se izreče, da so obveznosti prej sklenjenih pogodb a1 i iz razsodb ugasnile, se ne štejejo za formalna potrdila, izvzemši potidila o obrestih, o zakupnini, najemnini in podobno Pri plačilih države obremenja priznanična taksa le upnika. Gospodarske vesti = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdlii Mercina in drug. trgovini s papirjem na debelo v Ljubljani, je zaradi smrti izbrisan družbenik Janko Jovan. vpisana pa je nova družbenica Jirka Erzin, trgovka v Ljubljani, ki bo tvrdko podpisovala samostojno. — Pri tvrdki »Tovarna kanditov ln slaščičarskih izdelkov, prodaja likerjev in žganih pijač v steklenicah Josipina Schu-mi nasl. D. & E. Hribar« v Ljubljani je vpisana sprememba besedila firme v »Sumi, tovarna bonbonov, čokolade in peciva R. & S. Hribar« v Ljubljani. — Kmetijsko nezgodno zavarovanje na Spodnjem Štajerskem. Sef civilne uprave za Spodnjo Štajersko je že lani izdaj naredbo o kmetijskem nezgodnem zavarovanju. Sedaj je določil, da se kot prispevek za to zavarovanje za čas od 1. avgusta 1942 do 31. marca 1943 pobere 20°/o dodatek k bivši jugoslovanski zemijarini, najmanj pa 2 marki. Prispevek poberejo davčni uradi. = Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. V zvezi z likvidacijo posojilnice Narodni dom v Mariboru, zadruge z o. J. je bil za likvidatorja postavljen dr. Oton Blanke, odvetnik v Mariboru. — V trgovinski register se je vpisala tvrdka Viljem Ribič, trgovina z manufakturnim blagom, konfekcijo in galenterijo v Mariboru. = Zedinjene države gospodarsko spodri-vajo Anglijo v Afriki, iz Monrovije, glavnega mesta Liberije poročajo, da je liberij-ska vlada sklenila na svojem področju razveljaviti angleški funt kot zakonito plačilno sredstvo in namesto angleškega funta uvesti dolarsko veljavo. Ta sklep je sledil januarskemu obisku ameriškega držav, nega tajnika za finance Morgenthaua t Liberiji. E. Josln: Stara Ljubljana VI Dobrotnik gledaliških igralcev I. Arce, poštni oficijal je stanoval dalj časa na Poljanski cesti in je bil stric pokojne gospe Franje dr. Tavčarjeve. Arce ie zapustil svojo imovine kot ustanovo za l-ubljanske g'eda'iške igra'ce. Košenini Franc, poštni oficijal se je rodil kot sin oskrbnika v Bistri pri Barov-lici. Ket uradnik se je poroči' s Franjo \reetovo, ki jc- porodila leta 1^67 hčerko io ie krstil prelat Tomo Zupan za Fra-n;o. Mati je takoj po porodu umria dve nato pa ji je sledil tudi oče; prehla-•ii se je bil na lovu. Tako je pos a'a ma'a ■ nja z dvema letoma srota brez star--s v. Prevzela jo je družina Arctova, kj'r jc teta gdč. Inka Arcetova prav mate-isko vz^ajola. dok'er se ni pciočla z dr. v;.mm Tavčarjem. Pri brzojavnem uradu so s'u^ili Piki :: žon Kokalj. Piki j? bil šef br-oj-vnoga •.da. Eržen ie b:l dolg? leta ofioi al ter nanj prav drbro rpominjam Bil je pr-v bor matcmnt!k ter je mnosro let pouče-1 gejenke ljub'jars!'ega uCte^iš^a Imel - na svojem stanovanju posbno učno sc-10 z veliko š^sko tablo. Umrl je pred rvo svetovno vojno in z"o-isti1 s:na, ki je dni rrofesor za francojčlno na Srednji chnični šoli v Ljubljani. Mesifai maestral ljubljanski je imel od avstrijske države pripoznan posebni statut. Izvrševal je posle za mesto Ljubljano, kot okrajno glavarstvo v političnih, šolskih, finančnih in policijskih zadevah. Ljudski učitelji so bili mestni, policija mestna. Mestna blagajnica ie pobirala hišnonajemninski davek za državo ter je vsak mesec nabrani denar oddala deželnemu plačilnemu uradu. Ljubljančani so volili 30 občinskih svetovalcev, ti so pa izvolili predstojnika, t. j. župana. Na predlog deželne vlade je potem avstrijski cesar potrdil imenovanje. Spominjam se naslednjih županov: Ljubljanski župani Dr. Ktbin Costa je županoval od 1864— 1867." (Po odstopu Coste je nadomestova! župana po odredbi deželne vlade Ivan Gutman, magistratni svetnik.) Dr. Josip Suppan je bil župan od 1869— 1871. Kari Desehmann od leta 1871—1874. Anton Lasohan plem. Moorland od leta 1874—1882. Peter plem. Grasselli od 1882—1895. Volitve v občinski svet so bile pred 70. leti in tudi še pozneje prav burne; agitatorji so hodili po hišah in po cestah ter prigovarjali volilcem. > Slovenska večina v občinskem svetu Občinski svet je dobil pri volitvah slovensko večino leta 1882., nakar je Anton Laschan odstopil kot župan. Dr. Etbin Costa se je rodil v Novem mestu kot sin carinskega uradnika 1. 1893. Advokaturo je otvoril v Ljubljani 1. 1869. Bil je zelo marljiv, ustanovil je razna narodna društva. Imel pa je veliko nasprotnikov pri Nemcih kakor tudi pri Slovencih Umrl je leta 1875. Prav dobro se spominjam nanj; bil je bolj male postave, ne močan, nosil je cilinder in ščipalnik, ker je bil kratkoviden, imel je hripav glas, govoril je vedno nemško, slovensko se je uči!, ko je bil že dijak. Dr. Costa je imel sestro, ki je bila poročena z oskrbnikom Scholmaierjem. Ta rodbina je imela sina, ki je postal upravitelj graščine šneperk; bil je več let deželni poslanec v skupini kranjskega velepesostva; v deželnem zboru se ni nikoli oglasil, toda glasoval je vedno solidarno s poslanci veleposestva; umrl je pred nekaj leti v šneperku. Kari Deuschmann se je rodil v Idriji leta 1821. Bil je slovenski pesnik in pisatelj, pozneje pa nasprotnik Slovencev. Bil je liberalnega mišljenja ter mu ni ugajala politika Slovencev dr. Bleivveisa, dr. Coste in dr. Tomana. Deschmann si je pa pridobil velikanske zasluge pri deželnem muzeju kot kustos. Umrl je leta 1889. v Ljubljani in bil pokopan pri Sv. Krištofu. V deželnem muzeju mu je postaviia Kranjska hranilnica skromen, a lep spomenik. Anton plem. Lasyhan se je rodil 1. 1814. kot sin zdravnika v Metliki. Po absolvi-ranju juridičnih študij je vstopil pri ilirskem gubernerju služboval potem v Novem mestu, Triestu, potem zopet v Ljublji-ni ter je šel kot vladni svetnik v pokoj leta 1869 Deloval je tudi na političnem polju Umrl je leta 1897. v Ljubljani ter zapustil dve hčeri. Od teh se je ena poročila z avstrijskim častnikom, druga je ostala samica. Imel je tudi dva sina; starejši sin je služIl pri deželni vladi ter šel kot dvorni svetnik v pokoj. Umrl je leta 1941. na nekem gTadu ea Dolenjskem. Drugi, mlajši sin, je bil finančni tajnik pri finančni direkciji; premeščen je bil v bivši Jugoslaviji kot finančni svetnik v Skopi je; ako še živi, ne vem. Stari občinski svetniki so bili stotnik Zitterer, dr. Janez Bleiweis, Ivan Tomšič, trgovec Fortuna (b\l je nekaj časa podžupan), Ivan Murnik, Jan Ho-rak, Dr. Hinko Dolenc, Dr. Valentin Zat-nik. Dr. Keesbacher. trgovec Anton Klun, mir.ar Regali. krojač Fink, Peter Grasseli Jakob Zabukovec. Anton Svetek. A. Sene kov*č. Ivan Hribar, Tomo Zupan, Vaso Petri čič. Pri magistratu so služili uradniki-pra\ niki: I. Jeras, M. Gutman, Perona, Von-čina ter Matija Zamida, ki je potem prevzel posle kot uradnik in ravn?te'j pri de-želnem odboru. Mestni fizik je bil dr. Kovač. Na gospodarskem uradu so bili komisar Tome, Ka'iš in drugi. Pri mestni blagajni so služili Hengtha-!er, Vojteh Valenta, Brodaška, Lahainer, ki je bil tudi ubožni oče za šentjakobski okraj in Veličan Fink, ki ie bil dober telovadec pri Sokolu. Magistrat brez knjigovodij Knjigovodstvo še pred 60. leti ni imelo nobenega definitivnega uradnika. Knjige in knjigovodstvene posle je opravljal ▼ popoldanskih urah državni uradnik, blagajniški oficijal Fran Rozman proti mesečni nagradi, šele pred dobrimi 50 leti se je ustanovil poseben knjigovodstvenl oddelek v drugem nadstropju sosedne mestne hiše. Prvi mestni knjigovodja je bil Paternoster. prej deželni'uradnik, ki je bil znan kot dober pevec-basist. Sodeloval je kot pevec v ljubljanski stolnici, pel na koru pri frančiškanih ter pomagal tudi pri zboru dile-tantov gledališča. Paternoster pa ni dolgo služil pri magistratu, ker je umrl za kapjo. Prideljena sta mu bila uradnika Trdina ln Debevec. Ko je Paternoster umrl, je bil imenovan za šefa v knjigovodstvu Trdina. Policijske zadeve je opravljal policiisld svetnik Perona. Ljubljančani so bili s tem komisarjem prav zadovoljni, kajti Perona je bil za mirne in poštene ljudi prav dober, za razgrajače pa prav strog. Policijska uradnika sta bila Robida in Kališ. Robida je bil za časa dr. Ceste v pisarm sluga in dostavljalec. Ker je bil pa vesten in spreten, ie postal uradnik, ki je služil dolgo časa, "še pred 50 leti. Robida je bil oče gimnazijskega profesorja Robide in dr znanega psihijatra. Oba sinova sta tudi že umrla. Policijskih stražnikov je bilo pred dobrimi 70 leti prav malo. Imeli niso uniform, temveč samo čepico ter v rokah palico. Za časa županovanja Antona Laschana so dobili stražniki lepe uniforme in sablje, menda leta 1875. Policijski uradniki so dobili uniforme leta 1883, ko je prišel cesar Franc Jožef v Ljubljano. X. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka 15» t. m. zjutraj Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konsumentov, prdelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu Ko-m-sariatu spet predložil najv.šje cene za tržno blago v Ljublajni ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII/2 štev. 361/3/1943 Vis. Komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 15. II. 1943-XXI zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Zeljnate glave pod 10 kg 2 liri; rdeče zelje 2.50 lire; kislo zelje 4 lire; ohrovt 2 25 lire; repa na drobno 1 hro; repa na debelo 0 75 lire; kisla repa 2.50 lire; repna cima 2 liri; motovileč 12 lir; regrat 4.50 lire; radič 6 lir; gojeni radič 10 lir; špina-ča 5 lir; rdeča pesa 3 l*re; rdeče korenje brez zelenja 3 lire; rumeno korenje 1.50 lir-e; peteršilj 4 lire; zlna (glave) 4.50 lire; rumena koleraba 1.50 lire; kolerabioa 4 Ure; črna redkev 150 lire; čebula 2 liri; šalota 4 l re; česen 8 lir; osnaženi hren 4 lire; jabolka I. vrste, namizna, izbrana 5 70 lir; jabolka II. vrste 5 lir; suho l*povo cvetje kilogram 18 lir; jajca 2 liri komad. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te cene veljaj;, samo za blago, pridelano v Ljubljansk* pokrajini, ker je za iz drugih pokrajin uvoženo blago v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 2 na rumenem papirju Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah Daprodai vse blago zdra'o. otreblejno m v takem stanju, kakor je opisano v cenku. Vsa povrtnina mera biti osnažena m oprana. vendar pa ne več mi .K: <4 •v * . .J|L m » i Pezzl anticarro itailani in po.ta.ione sni fronte della;Tnateto - Italijanski protitankovski topovi v položaja na tuniškem bojišču Nova Dobra knjiga Prihodnje dni izide peti zvezek »DOBRE KNJIGE«. Tokrat bo nudila ta naša odlična zbirka svojim čitateljem zopet prav poseben, svojevrsten užitek. Znamenitega pisatelja Jacka Londona roman »JERRY Z OTOKOV« je zgodba psa, irskega terierja, ki se še kot ščene zaplete v čudovite avanture in katerega doživljaji se spajajo z usodo belih in črnih ljudi na daljnem Tihem morju, v čarobnem krogu onih Salomonskih otokov, ki so od lani dalje v ospredju zanimanja svetovne javnosti. »JERRY Z OTOKOV« bo posebno zadovoljil široki krog onih čitateljev, ki ljubijo avanturo in presenetljive dogodke, še posebej pa bo očaral vsakega ljubitelja živali.. Naklada romana je zopet omejena, zato hitite s prijavo, ako na DOBRO KNJIGO še niste naročeni. Naročnike sprejemajo uprava »Slovenskega Naroda« in »Jutra« ter vsi inka-santi naših listov. Dva jubileja Hribarjeve domačije Pet desetletij — veselih in žalostnih — je zatonilo v večnost, odkar so oklicaii v Šempetru in Šempavlu: »Ženin je Lojz Šribar, zakonski sin katoliških 'staršev Lojza Šribarja, posestnika v Št. Lovrencu, in njegove še žive žene Amalije rojene Kupčeve. Je samskega stanu in stanuje pri svojih starših v Št. Lov« rencu, hišna številka 32. Nevesta je Terezija Koželjeva, hči posestnika v Šempetru — sta oklicana prvikrat...« Po vsej Savinjski dolini je završalo: »Jan-kovčev Lojz jemlje Kazirarjevo. On godec, ona kuharica. Kako bosta vozila?« Tedaj je stekla savinjska železnica in mlada žena je dobila za doto njivo ob postaji. Nihče ni vedel, da je v njej zaklad. Mlada poročenca sta ga izkopala. Kdo ne pozna prijazne Šribar= jeve restavracije pri Šempetrski postaji, kdo še ni užival gostoljubja naših jubilantom! Koliko veselih ur je odbilo v dolgih petdesetih letih jubilantoma! Vmes so bili seveda tudi grenki dnevi, toda ti ne pridejo do besede ob veseli uri dveh petdesetin obletnic — poroke in trdega gostilniškega poklica. Otroci so se razleteli po svetu in si ustvarili lastna gorka gnezda. Doma je 06tal le še najmlajši Stanko, ki bo zvesto čuval in množil domačijo, kadar odložita danes še čila jubU lanta svoje breme na mlajša ramena — Še mnogo zdravih in delavnih let! Zadnja pot Jožeta Petriča V petek 12. t. m. je nastopil svojo zadnjo pot Jože Petrič. Ob krsti se je pojeg sorodnikov zbralo častno število pokojnikovih prja-teljev in znancev, ki so mu izkazali zadnjo čast. Po cerkvenih obredih na Žalah jc sprego-vo= ril pokojnemu v slovo književnik Ivan Albreht tele besede: Dragi Jože, spoštovani zbor! V tem težkem trenutku, ko za večno odhajaš od nas, mi je dana trda in težka naloga, da ti spregovorim v slovo. Kaj naj ti rečem, Jože Petrič? Množice tistih, ki jokajo za teboj, so močnejše kakor moja beseda. Bil si človek in si dosegel s tem največ, kar more doseči bitje, ki se rodi iz človeške matere. Delal si pošteno, vneto in s požrtvovalnostjo, ki je vredna najsvetlejših vzorov človeške kulture. Ko se danes poslav« ljamo od tvojega pepela, ti ne morem reči drugega, kakor: naj vzame zemlja, kar je njenega, človek pa bo ohranil, kaj je njegovega! In to je tvoj duh, Jože Petrič! Mit tvojemu truplu, tvojemu delu. tvoji misli, duši večna čast! Bpgrebci so nato dvignili krsto in prenesli zerrvske ostanke v zadnji dom. Tiho, kakor je i bilo pokojnikovo delo, smo se vsi poslovili i od njega z že^: Mir njegovemu duhu, čast ' njegovemu spominu. GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 14. februarja, ob 14.: Ples v Trnovem. Izven. Cene od 15 lir navzaoL —■ Ob 17.30: Mirandolina. Izven. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 15. februarja: zaprto. « C. G®lar: »Ples v Trnovem«. Burka ▼ treh dejanjih. Osebe; Cešnovar-Cesar, Loj-ze-Drenovec, Polona-Gorinškova, Metkam Levarjeva, Mica-Rakarjeva, Mina Starčeva, Pollka-Remčeva, Tone-Bratina. Režiser: Milan Skrbinšek; scenograf: inž. arh. E. Franz. C. G°ldoni: »Mirandolina«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: vitez Ripafratta-Jan, markiz Foriipopoli-Gregorin, grof Alaafio-rita-Verdonik, Mirondc-lina, krčmarica-Da-nilova, Hortenzija in Dejanira, gledališki igralki-Gabrijelčičeva in V. Juvanova, Fa-bricij, natakar-Gorinšok, vitezov sluga-Bo-nedičič, grofov sluga-Podgoršek. ReSi ser: Jože Kovič; scenograf: inž. E. Franz. OPERA Nedelja, 14. februarja, ob 14: Slepa miš. Opereta. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ob 17.30; Sestra Angelika-Balet iz Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 15. februarja: zaprto. Torek, 16. februarja ob 17: Beg iz seraja. Red B. Sreda, 17. januarja, ob 17: Sestra Angeli- ka. — 7, simfonija. Red Sreda. * O. J. Dobeic: »Slepa miš«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Marička Majarončkova-Mlejnikova, špelca-Poličeva, Mcdi-Barbiče-va, županja-škeletova, Matiček Mlimr-M. Sancin, Miha Korenina-Zupan, mister Li-ster-Anžlcvar, Tresorep-Pianscki, Roiiert-Marenk, župan-Sekula, Stmiša-škabar, Ma-cafur-Humar. Dirigent; R. Simoniti; režiser in kereograf: inž. P. GoJovin. Puccini: »Sestra Angelska«. Balot ia Thais. Zasedba vlog v operi: Angelika-Heybalova, kneginja-Golobova, opatmja-Poličeva, gOrečnica-Karlovčeva. učiteljic* novic-Stritarjeva. Režiser: R. Primožič. V baltetu iz >Thals« sodelujejo kot solisti: Bravničarjeva, Japljeva, Remčkarjeva, Kir-bes m Pogačar. Kuncova mati — notranjska korenina Gornji Logatec, 13. febr Ko je legla v grob Kuncova mati. je usahnila stara notranjska korenina. Kuncova mati — Ivana Modicova — je bila najstarejša ženska v logaškem okolišu. Devet križev si je naložila in še dve leti povrhu. 92 let — častitljiva starost! Z mnogimi leti pa ona ni bila stara. Kdor jo je videl brzeti z drobnimi, urnimi koraki, ji ne bi nikoli prisodil devet križev. Praznih rok ni mogla stati nikoli, to bi ji bila muka. Ukvarjala se je še vedno z gospodinjstvom in z vnučki. Svojemu možu, ki je umrl pred leti in ki ga je bila nazadnje priklenila na bolniško posteljo za mnogo let težka bolezen, je bila do zadnjega požrtvovalna in potrpežljiva družica. Dala je življenje kopici otrok. Andrej je čislan in pošten, je gospodar na domu s pridnimi otroki, katerih najstarejši. Franci, je zelo skrben in umen kmetovalec. Miha je posestnik v Dolnjem Logatcu. Janeza je zvabila Amerika. Francka je na gruntu na Novem svetu, Micka na dobri kmetiji v Ho-tedršici, Ivana in Betka pa sta poročeni ljubljanski meščanki. Kuncova mati. opravili ste vse pesle pred Bogom ln ljudmi — naj Vam bo lahka notranjska gruda! L. U. SEDEM TEMELJNIH RESNIC Župnik: »Xe boš dobik spovednega listka, če ne poveš šestih temeljnih resnic.« Dekle: >Gospod župnik, saj jih je ie kar sedem« Župnik: >Kako? Katera pa je sedma?« Dekle: »No, ta, da ne dobim listka, če on'h šestih ne povem.« Iz Hrvatske Hrvatska je pristopila k ženevski konvenciji. Hrvatska vlada je na predlog hrvatskega Rdečega križa pristopila k ženevski konvenciji. Častne diplome za svojce padlih prostovoljcev. V svečani obliki je nemški vojaški- poveljnik v Zagrebu generalni major Kossack izročil svojcem na vzhodni fronti padlih hrvatskih prostovoljcev častne diplome, ki jim jih je poklonil Hitler. Na-vzočni so bili med drugimi general Perče-vič, nemški poslanik Kasche in višji častniki nemške in hrvatske vojske. Generalni major Kossack je v svojem nagovoru poudaril vojaške tradicije hrvatskega naroda in njegovo povezanost z nemškim narodom. Odlikovani nemški letalci. Poglavnik i» 39 nemškim letalskim častnikom in 24 podčastnikom podelil red krone kralja Zvoni-mira. Povratek lovskih leralcev na vzhodne fronto. Poglavnik je sprejel hrvatsko letalsko lovsko skupino pod vodstvom podpolkovnika Džala, ki je bila dva meseca na dopustu. Zdaj se bodo pogumni letalci vrnili na vzhodno fronto. Pravoslavna cerkev v Konjiču. Pred dne, je bila na svečan način odprta hrvatska pravoslavna cerkev v Konjiču. Otvoritvi ja prisostvovalo mnogo kmetov in meščanov, razen njih pa tudi odposlanstvo vojske. Podporni fond za stalinsrrajske borce. Ustaški stan je prejel 150.000 kun za svojce hrvatskih branilcev Stalingrada. Sklenjeno je bilo, da se bo zbirka nadaljevala in ustanovil v ta namen poseben sklad. Umetniška šola v Zagrebu. V navzočnosti poveljnika ustsške mladine prof. Orša-niča je bila v Zagrebu odprta vmeln ška sola ustaške mladine. Zanimanje za šolo je veliko, saj se je vpisalo na zavod 300 učencev. Povest Janka Kača »NA NOVINAH«, izvrstno pi povedno del., iz katerega Sivo diha Savinjska dolina in v katerem se pretresi jvo pleto človeške usode, je bilo rs. obletneo Prešernove smrt5 nagrajeno * literarne nagrado mesta Ljubljane. Delo izdala Vodnikova družba, k; premore ša nekaj izvodov letošnjih knjig. Ker bodo ti kmalu razprodani, se morajo vs, k' še nimajo knjižnega daru Vodn k ve družb« (Vodnikove pratike 1943 in Kačeve povesti »Na novinah«) nemudoma oglasiti v p"-sarni Vodnikove družbe, Puccnijeva 5 poslopje Narodne tiskarne. o.'i co v Tisk v. n! zadrug'- šel?nburgova 3. v knji- garni Uč t. l oke t rkrrnc T " n ka»sk» št. 6. Kronika * Ducejeve nagrade za obdelovalce zemlje. Te dni so bile v Littorii v navzočnosti prefekta, zveznega tajnika in drugih predstavnike v obiasti med 80 kmetov razdeljene Ducejeve nagrade. Nagrade so prejeli obdelovalci polja, kj so dosegli v preteklem letu največje uspehe. Vsak nagrajene j e prejel 3000 lir, v celem so razdel 1; med najmarljivejše kmetovalce 240.000 I!r. * Smrt na ruskem bojišču. Z vzhodnega b:jišča poročajo, ča je pi.del polkovnik Paulo Magg;o poveljnik 89. pehotnega polka. Poko.,n:k se je rodil v Noli 1. 1894, 1. 1915 se je kot poročnik udeležil svetovne vejne, 1. 1928 je step 1 v višjo vojno šolo, iz katere je izlel 1. 1930 kot major. Nato se je boril 1. 1935 v Eritrej', pozneje rri Adui in Adis Abebi. Za polkovnika je b 1 imenovan 14. marca 1941 ter je v tem svoj-stvu odrinil na rusko boj'šče. * Spomenik papežu Piju XI V rimski baziliki sv. Petra dovršujejo priprave <.a postavtev spomenika papežu Piju XI Spo-men:k bo iz marmorja, izdeluje ga kipar Cannonica, ki ga bo p.klonl kot dar Vatikanu. * Obletnica konkordata s sveto stolico. Na dan letošnje obletnice konkordata s sveto stolico so bile v Rimu vse vladne palače okrašene z zastavami. Prav tako so | bile zastave izvešone na vseh poslopj h va- j tikanskega mesta. ' * NCvi poveljnik pristanišča v Triestu. Dosedanji poveljnik pristanišča v Triestu polkovnik Filiberto Ruffini je zapustil svoje dosedanje mesto ter odpotoval v Genovo, fejer bo vršil enako službo. V Triestu je služboval tri leta. Na njegovo mesto je pozvan Paolo di Bortolomei, bivši poveljnik pristanišča v Livornu. * Sprejem županov in tajnikov fašijev v Triestu. V nedeljo bosta sprejela prefekt in zvezni tajnik v Triestu podrejene župane in tajnike krajevnih fašijev. Na sestanku bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki so važna v sedanjem položaju. Na sestanek so povabljeni tuli vsi skvadristi stranke. * Nad pol mlijona otrok v mestnih oskr-bovalnicah. V začetku letošnje zime so italijanska mesta pokrenila a.kcijo za nadzorstvo otrok, katerim roditelji ne morejo posvetiti dovolj časa in pozornosti. Akcijo je prevzel v svoje roke ČIL, ki je zdaj izdal statističen pregled. Iz njega je razvidno, da je v minuli zimi našlo v mestnih oskrbo-vališčih zatočišče 507.903 otrok. Za 272.498 otrok so skrbele občine, za 237.503 otrok pa GILove ustanove. * Razstava italijanskega slikarja na Dunaju. Na Dunaju je razstavil svoja dela italijanski slikar Alfo Ronco. Otvoritve njegove razstave so se udeležili poleg predstavnikov italijanskih konzularnih oblasti tudi predstavniki Kraljeve vojske, zastopniki narodno socialistične stranke na Dunaju ter množica občinstva. * Jcsef Gumpold padc»i na vzhodnem bojišču. Eden najboljših nemških smušk!h skakalcev Josef Gumpold iz Inomosta je padel, kakor poročajo iz Berlina, na vzhodnem boj šču na čelu svojega smučarskega oddelka. Gumpold je b:l znan tudi v mednarodnih smučarskih krogih ter je bil v prvih vrstah nemškh smučarjev. * Smrt znanega nemškega igralca. Na svojem posestvu v Weissbachu je v 73. letu starosti umrl veliki igralec naturalističnega gledališča ob koncu prejšnjega stoletja Rudolf Rittner. K njegovim najboljšim stvaritvam spadajo liki Gerharta Hauptmanna. Bil je prvi Florian Geyer in prvi kočijaž Henschel na nemškem odru. * 50 letnica Verdijevega »Falstaffa« v Milanu. Na nrlansk: Scali so te dni proslavili 50 letnico Verdijeve opere »Fal-staff«. Predstava jc bila prvovrstna !n so sodelovali najodličnejši soFst; Scale. Dirigiral je kapelnik de. Sabata. » 01ajšav? za oficirje, vp aane na fakultetah za medicino, farmac!jo in veter no. Vojno ministrstvo v Rimu je izdalo uredbo, ki vsebuje olajšave za ofic rje, ki so vpisa-ni na medienskih, veterinarskih in farmacevtskih fakultetah. Olajšave dovoljujejo tem kandidatom, da zaključijo svoje študije v skrajšanem roku, nakar bodo k;t poklicni medicinci, veterinarji m farmacevti dodeljeni odgovarjajočim oddelkom v vojski. * Kongres vzgojiteljev v Benetkah. V veliki avli beneškega Atenea so te dm ctvorili kongres italijanskih vZgojjtel]ev, ki so izšli iz zavoda »Paed~gog:um«. Kongres se je začel z mašo, po kateri je Kardinal patriarh Piaza govoril o temi *Kr-ščanski vzgojitelji«. * N®v šolski nadzornik v Triestu. Kakor smo že poročali, je bil dosedanji šolski nadzornik v Triestu prof. Reina po dolgoletnem delovanju premeščen v prosvetno ministrstvo v Rimu. Njegove posle v Triestu je prevzel prof. Ugo Zanoni, doslej inšpektor v Vicenzi. * Nova opera v gledališču Verd'. V gledališču Verdi v Triestu je bila te dni prva predstava nove opere skladatelja Renza Bianchia, »Fior di Maria«. Premieri je pri. sostvoval skladatelj, naslovno vlogo je pela Sara Scuderi, poleg nje sta nastopila tenorist Ferrauto in baritonih Guiccardi. Orkester je vcdil lirektor Gavazzeni. Skladatelj in pevci so bili večkrat pozvani pred zastor. * Jezikovni tečaji na italijanskih univerzah. Uradni list italijanske vlade je objavil dekret o uvedbi jezikovnih tečajev na italijanskih visokih šolah. Od tujih jezikov se bodo poučevali na prvem mestu nemščina. potem angleščina, francoščina in španščina. * Bolniška ustaneva je podedovala 5 nu-lijonov lir. V Milanu je umrl pred nekaj dnevi dr. G. B. Sessa Zapust:l je vse ?*voje imetje, ki ga cen;jo na 5 milijonov lir. bolnišnici v M lanu. * Bilanca italijanskih filmov. Iz Rima poročajo, da se v italijanskih kinematografih trenutno predvaja 58 filmov domačega izvora. 78 nadaljnjih filmov je pripravljenih za snemanje, 24 filmov pa je v delu. V mesecu februarju bodo začeli v ateljejih snemati nadaljnjih 20 filmov. * Italijanske knjige za mestno knjižnico v Atenah. Italijanska vlada je poklonila mfestni knjižnici v Atenah dragoceno zbirko italijanskih knjig literarnega, znanstvenega in umetnostnega značaja. * NOve živilske nakaznice. V Rimu so izšle te dni nove krušne nakaznice v štirih vrstah. Prvi tip živilskih nakaznic je določen za delavce, drugi za otroke lo 3. leta, tretji z.a mladino od 9. do 18. leta, četrti tip pa za ostale. Nakaznice se razlikujejo med seboj po barvi in tisku. Nakaznice za sladkor, maščobe in mi'o pa so za vse ljudi enake. * Smrt znanega numizmatika. V Malm' eu pri Varesu je umrl 761etni profesor Seratino Ricci. e .en najbolj znanih zbirateljev novcev v Italiji. Bil je docent ra starinorlovje na zr-mstveni akademiji v Milanu, izvedenec za arhitekturo na univerzi v Paolovi. inšpektor muzeja za umetnost v Turinu in direktor znane galerije B era. Numizmatiko je predaval kot poseben predmet na univerzi v Bologni. Urejeval je tudi časopis za numizmatiko. * Smrtna nesreča na železniški pr gi. 81 letna Domenica Montanari jz Ferrare je stanovala v bi žjni železn ške proge Fer-rara-Ravenna. V nedeljo je starka hotela nakrnrti svoje race in gosi. ki so se pasle ob progi. Ko je hotela preko tira, ca ni slišala, da prihaja vlak. Lok:motiva jo je zgrabila kljub temu. da je strojevodja po-tegn'1 zavoro. Starka je na posledicah dobljen h poškodb kmalu nato umrla v bolnišnic'. V?žno za vsakogar sedaj in v bodočnosti je znanje strojepisja. Novi strojep s-ni tečaji se prično v torek 16. februarja. Učnina zmerna. Največja moderna stroje-pisnica. Desetprstna učna metoda. Prospekt na razpolago: Trgovsko učHfšče »Christofov učni zaved«, Ljubljana. Domobranska 15. Vavpotiča se lepo prosijo, da javijo svojo posest Narodni galeriji v Ljubljani, ki bo priredila meseca aprila retrospektivno razstavo umetnikovih del. Podatki so potrebni za sestavo spisa o Vavpotičevem delu za nekatere umetnine bedo pa lastniki na-prošeni, da jih izvolijo za razstavo posoditi. Zelo zaželene so slike ln risbe, ki jih je Vavpofč naslikal in narisal pred letom 1914 in zato prosimo njih lastnike, da se temu vabilu ne ognejo, ampak Nar. galeriji po dopisnici čim preje sporoče nahajališče. u— Pozivamo vse rejce koz, ovac, prašičev, kuncev, perutnine itd., kateri do sedaj niso prejema^ krmil za žival; pri Malem gospodarju. Gallusovo nabrežje 33. da se prijavijo ob določenih dneh v zgoraj omenjeni p:sarni zaradi popisa £vali in prejemanja krmil. Pisarna sprejema prijave samo dopoldne in sicer: 15. februarja črke A do G, 16. februarja črke H do L; 17. februarja črke M do R; 18. februarja črke S do 2; 19. februarja zamudniki. u— Učite se strojepisja! Novi eno_, dvo-in trimesečni tečaji prično v torek 16. februarja. Dnevni in večerni tečaji. Učnina zmerna. Največja moderna stroj epi sni ca, raznovrstni stroji. Informacije in prijave dnevno. Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsk0 vseučilišče »Christofov učnj za vod«, Domobranska 15. V Tunisu: gibljiva delavnica za popravila oklopnih vozil v neposrednem zaledju fronto SAMO ŠE 2 DNEVA kupuje tvrdka EVEREST v Prešernovi ulici 44 stare gramofonske plošče ter plača za komad lir 2.50 POHITITE! u— Nova grob°va. Poslovil se je od ž:v-Ijenja g- Ivan Ogrin. Za njim žalujejo soproga, sinova in 3 hčerke. K večnemu počitku bodo rajnkega spremili v nedeljo ob pol 16. iz kapele sv. Jakoba na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Po kratki :'n mučni bolezni je preminila v Osijeku ga. Miroslava Bercetova, po rodu Urbas~va. Pokopali so jo 4. februarja na tamešnjem pokopališču. — Naj v miru počivata! Svojcem izrekamo naše sožalje! u— še imamo lepo vreme. Po krasnem senčnem dopoldnevu, ki smo ga imeli v petek, se je nebo popoldne pooblačilo in vse je kazalo na nov vremenski obrat. Dnevna temperatura je biLa za ta čas prav visoka, saj se je živo srebro povzpelo na 8° C. čez noč pa se je nebo spet zjasnilo. V sobotnem »Jutru« smo zabeležili —2° C. Nebo je bilo dopoldne še vedno nekoliko oblačno, vendar je bilo ozračje mirno in se je spet ponujalo sonce. Kakor smo že zabeležili, goduje danes sv. Valentin. Važen god! V taki zimi, kakršna je letošnja, prinaša Valentin prav zares ključe lo korenin. Bati se je le. da ne bi poznejši mrazovi uničili ali poškodovali tisto, kar bo Valentin letos prezgodaj odklenil. u— Spored klavirskega koncerta ki ga bosta izvajali prihodnji petek naši pianistki Silva Hrašovec in Marta Bizjak, sestoji iz dveh delov: prvi del bo odigrala gJč. Hrašovčeva, in sicer dela, ki so j'h napisali naslednji skladatelji: Pescett', Bach — Busoni, Brahms, Ravn k in Tajčev č. Drugi del, ki ga bo izvajala ga. Marta B zjal kova, pa ima dela naslednjih sk'adateljev: Alatti. Gorgn', Pick — Mang agali C glič, Osterc, Prokofjev in Ravn;k. Na koncertnem sp.redu so torej dela najrazličnejših avtorjev in tud' dob, od klasičnega dela do najmodernejše slovenske skladbe, vmes pa polno del, ki jih prištevamo romantiki. Obe umetnici, ki sta se že ponovno uveljavili v našem umetniškem življenju, zaslužita ocl-no zanmanje, zato priporčamo ob sk njunega koncerta, k; bo v petek 19. t. m. ob pol 7. v mali filharmonični dvorani. Dre1-prodaja v knjigarni. Glasbene Mat ce. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote od 20. ure do po-nedelja do 8. ure mestni višji zdravnik dr. A h č i n Marjan, Ljubljana, Korytkova ulica 1» u— Prodaja mesa. Sindikat mesarjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da se bo v ponedeljek 15. februarja prodajalo meso na nabavne knjižice od pol 7—11 dopoldne. Člane sindikata pa obveščamo, da pridejo v nedeljo 14. februarja od 8. do 10. dopoldne zaradi dodelitve mesa na mestno klavnico. u— Slušateljem-icam, ki so se vp'sali v začetni cz. nadaljevalni tečaj italijanskega jezika pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, sporočamo, da prično naveden' tečaji 15 oz. 16. t- m. Vabimo k vpisu tudi ostale interesente, ki se žele hitro in temeljito priučiti ti albanščini po d"bri in preizkušeni metodi. Ravnateljstvo. u— Čudovito je življenje v naših rekah in potokih. Trdimo pa lahko, da je življenje rib morda najmanj znano našemu ljudstvu, najsi je še tako zanimivo. V jutrišnjem ponedeljskem »Jutru« bo objavljen obširen članek izpod peresa uglednega slovenskega priro loslovca, ki nam živahno po svojem znanju in la,stnih opazovanjih kot športni ribič opisuje čudovitosti ribjega svatovanja v naših rekah in potokih. Poleg tega prinese ponedeljsko »Jutro« tudi tokrat zanimiv podlisetk in raznovrstno poučno in zabavno čtivo ter najnovejša vojna in politična poročila. u— Lastniki slik in risb pred kratkim prenvnulega akademskega slikarja Ivana u— Da ne bodo ljudje padali. Pred glavno pošto je promet v vsakem pogledu nedvomno najživahnejši. To je razumljivo, saj se tu stikajo štiri naivažneiše prometne ž:le bele Ljubljane. Zelo živahen premet pa ima tudi glavna pošta sama. Zaradi tega je razumljivo, da so se stopnice pred vrati sčasoma tako obrabile, da so postale gladke kaor zrcalo in so predstavljale, zlasti ko se je naredla poledica pravo nevarnost za pešce. Zaradi tega je dala poštna uprava stopnice nanovo nazobčati. u— Sindikat delojemalcev gostinske str ke in Trgovinoki oddelek PDZ javljata, da se bedo prijave uslužbencev gostinske stroke zaradi dedatne ž vilske nakaznice 100 g dnevno sprejemale samo še no četrtka 18. t m. med uradnim' urami od 8 do 12 in od 15 do 18, Miklošičeva ceri;a št. 22/1. u— Sadjarska in vrtnarska podružnica LJubljana I vabi člane, ki so naročili ze-lenjadna semena in semenski fižol, da pridejo ponj v dneh od 15 do 18. t. m. po-po7dne med 15. in 16. uro k podružničnem predsedniku dr. Spiller-Muvsu, Erjavčeva 4a II. nadstr. Istočasno se bodo spreiemala naročila sadnega drevja za spomladansko saditev. u— Gospodinje, ne belite s' glave, kaj naj danes kuhate. V Gosnodniskern koledarju za leto 1943'xXI—XXII si lohko izberete jedilnike. k: odgovarjaj? vaši trenutni zalogi živ:l. Tam najdete tudi navodila, kako boste najboljše izkoristili ž vila in na bolj štedljivo gospodarili z zalogami. Nabavite si ga tak-j, v zalogi je le še nekaj izvodov. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ul. 3. u— Prodam večjo koiično dam kih, me ških in otroških copat, s-lidno izdelanli po zelo ueodmh cenah. Poizve se: Zadružna ulica 10. Kodeljevo. : Prcšttjs za radis aparate f | izvršuje »SERVIS BIRO« f ♦ Sv. Petra cesta štev. 29. * Zelo dolgočasili so rimski dnevi brez prijetne glasbe! Veliko izbero najboljših gramofonskih plošč in gramofonov dobite pri tvrdki EVEREST v Prešernovi ulici štev. 44 OGLED NEOBVEZEN! OGLED NEOBVEZEN! u— In£trukc\ie »n priprava za popravne Izpite. Novi (Turjaški) tr^ 5-m. D:jake srednjih in meščanskih šol pripravljajo diplomiran' flozofi temeljito in uspešno za šolo vsak dan dopoldne od 8—11, popoldne od 3—6. Posebna pomoč v matematiki. Enako pripravljajo za privatne izpite Aez dva razreda samo strokovnjaki. Honorar zmeren. Prijave dnevno od 8—11 in od 15—18: Novi (Turjaški) trg 5-III. Instrak-cije. u— Nesreče. Zadnje dni so sprejeli v ljubljansko bolnišnico epet več ponesrečencev. Z zlomljeno desno nogo so pripeljali 5 letnega sina delavca Ignaca Krašovca iz Vidma. Na slamoreznici si je prrezal pr^te levice 13 letni sin pesestn ka Vid Šteb'nj iz želimelj. Lev co si je zlomila pri padcu 5 letna hčerka železničarja M nka žitnike-va iz Grocupelj. Konj je podrl 54 letnega posestnika z Blatne Brezovice Antona Sve-teta. Svete si je pri padcu zlomil desnico. Hude notranje p- škodbe ima 53 letni delavec v p vovarni Union Karel Mslihec. Voz ga je pritisnil čez trebuh. S kozolca je padel in si zlomil desno nogo 49 letnj delavec Leopold Knavs iz Velikih Lašč. 72 letna občnska uboga Marija Znideršičeva iz Radio Ljubljana NEDELJA, 14. FEBRUARJA 1943/XXI. 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Aleksandra Pascuccija. 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v Firenzi. 12.00: Razlaga Evangelaja v italijanščini (O. B. Marino). 12 15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. G. Sekovanic). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pesmi in napevi. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.12: Pisana glasba. 13.40: Pesmi in napevi. 14.00: Poročile. v italijanščini. 14.10: Koncert Radijskega orkestra ;n Kcmomega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec. Slovenska rlasba. 15.00: oročila v slovenščini. 17.15: Inž. Novak Viktor: Kaj in kako bomo šalili v gozdu — kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Lahka glasba. 17.45: Lahko glasbo vodi dirigent G"iM-o —' 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20 00: Nnncve l čsaa — Por č:la v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30 Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora vodi d*rigent D. M. šijanec — Slovenska glasba. 21.00 S;m-f-nični koncert vodi dirigent Armando La Rosa Porodi. 21.50: Predavanje v slovenSč1-ni. 22.00: Orkester Certa, vodi dirigent Barzizza. 22.45; Poročila v italijanščini. Mačjega dola je padla in si zlonrla d^sno nogo. Desnico si je zlomil pri padcu na stopnicah 48 letni delavec Franc Kolar s Planine. 37 letna delavka v vevški papirnici Fani Keršičeva pa se je ranila na desni nogi. * »Super« čaj ustreza Vaši želji po pravem ruskem (kolonijalnem) čaju. Z Goresifskega Na Jesenicah so 6. t. m. svečano odprli otroški vrtec in mladinsko zavetišče. Okrožni vodja je obširno govoril o delu nemških vzgojiteljev na Gorenjskem in se jim je posebej zahvalil. Voditeljica nove ustanove je Hilda Frickova. Po svečanosti so si navzoči ogledali poslopje. V Tržiču je župan inž. pl. Kurz sklical zborovanje občanov. Zborovanje je otvoril dr. Elbert. Nato je župan opisoval prejšnje razmere v Tržiču in jih primerjal s sedanjimi. Zaključil je z besedami: »Usoda Stalingrada nam mora biti svetilnik, da zastavimo vse svoje sile za Nemčijo, za Evropo, za ves omikani svet.« Zborovanje je zaključil dr. Elbert z vzkliki za Adolfa Hitlerja. Zborovanje lastnikov kinematografov je bilo te dni v Parkhotelu na Bledu. Zbrali so se lastniki s Koroškega in z Gorenjskega. Govorilo je več uradnih predstavnikov in so določili termine posameznih novih mladinskih filmov. Obravnavali so seveda tudi razna stanovska vprašanja. V Bchiujfc-Ai iiiteti-.ci j- o.i v Kinu sklican zbor vseh tam zaposlenih ženskih moči. Na zborovanje je prišel tudi okrožni vodja dr. Hcchsteiner iz Radovljice. Pcd~l je smer- i niče za bodoče delovanje na Gorenjskem, j V Bohinjski Srednji vasi posluje Kmetij- j ska zadruga, ki ponuja kmetom umetna gnojila, žitno seme, kmetijske stroje, semenski krompir jedilni krompir, premog, cement in opeko. Zadruga ima lastno pe-karijo in trgovino na drobno. Dovoljenja za nakup kmetijskih strojev. V gorenjskem tedniku je objavljeno opozorilo v vednost vsem interesentom za nove kmetijske stroje, da se morajo po novi naredbi prijaviti za nakup novega stroja pri pristojnem uradu deželnega svetnika. Prodaja novih strojev na stare dovolilnice je od novega leta dalje razveljavljena. Poročili so se v Tržiču: Janez Germ in N; -n Plantanova, Jože Pretnar in Marija B; Jakova, Vinko Rozman in Urška Žagar-jeva. — V Kamni gorici sta se poročila Franc Kralj in Katarina Vošnjarjeva. — V Vodicah so se poročili M'ha Hafner in Marija Mohorjeva ter Franc M o h ar in Marija Delavčeva. V Poljanah je bil z novim letom po-tov Iz Spodnje štajerske Nov vseučiliški profesor. Nemški prosvetni minister je imenoval ravnatelja prof. dr. Jožeta Papescha za honorarnega profesorja na filozuAki fakulteti v Gradcu. Dr. Papesch, ki je po rodu iz Spodnjega štajerskega, prevzame stolico za novo nemško literarno zgodovino. Mariborski skladatelji v dunajskem radiu. V četrtek zvečer ob 19.45 je dunajski radio oddajal »melodije s štajerskega juga«. Na sporedu, ki ga je sestavil in vodil mariborski dirigent Maks Schonherr jun., so bili: Rudolf IVagner, Maks Schonherr st. in Jožef Wiederhalter. »Zastavo kvišku!« Pod tem naslovom je objavil mariborski dnevnik v četrtek 11. t. m. ob sedmini nemškega vojnega poročila glede smrtnega boja' v Stalingradu bo-drilni članek, ki pravi: Noben moški in nobena ženska v vsej Nemčiji ne more tvegati da bi se izključil iz velike skupnosti. Nemški narod se zbira k mogočnemu naponu moči. Ožje se stiskamo in že stojita za vsakega padlega po dva nova tovariša pripravljena, da izpolnita vrzel s svojim telesom. Tako vidimo v najtrših urah te brezprimerne borbe, da so nas sovražniki prisilili k temu, da je naša država še bolj čvrsto strnjena in da je fronta vse-qa naroda še odločneje dvignila zastavo in da novi milijoni, pripravljeni na borbo in žrtvovanje, oprijemajo svetli držaj mečev — zmagi naproti. Novi grobovi. V Mariboru je umri znani fotograf Ludvik Kieser. v starosti 79 let Truplo so prepeljali v Gradec k upepelitvi. V Celju je umrla ga. Avrelija Selnikar.ie-va, v brežiškem okraju pa mlinar in Žagar Andrej Petsche, star 60 let. Na Dobrni je umrl dolgoletni zdravnik ondotnega zdravilišča dr. Ferdinand Trenz. Bil je zelo dobro znan v naših zdravniških krogih, kakor tudi med ženskim svetom, ki je kdaj iskal zdravstvene pomoči na Dobrni. V Mariboru so umrli delavčev sin Janez Skof. 771etna Ana Ulblova, zidarjeva hčerka Erika Vincekovičeva, kolarjev sin Edvard Janžovec iz Radvanja in delavčev sin Peter Koželj iz mariborske okolice, 70-lelni zidarski mojster in hišni p«)sest-nik Janez St-audinger. 181etna Marija Le-skovarjeva iz Leskovca. brivcev sin Alfred Spagner, SOletni Peter Laporšek, na-meščenčeva hčerka Viktorija Kolarjeva in 73Ietni tesar Jože Jarčič s Teznega pri Mariboru, dalje 53!e1na zasebnica Ana Ma-telia, 501etna ključavničarjeva žena Sko-lastika Favalec, 701etna kuharica Terezija Zabernikova, 411etni vlakovodja Janez Če-bular, 44 letni rudar Ludvik Urbajs, ki so ga pripeljali v Hrastnik in 691etna gospo- i dinja Marija Krumpakova iz mariborske ljen za krajevnega uradnega vodjo Janez okolice. V Celju je umrla 371etna Marga- Režek. Urad za organizacijo je bil prenešon na gospo Kržišnikovo. Na Jezerskem je priredila ženska organizacija z mladinskimi skupinami popoldansko prire lite v. Krajevni skupinski vodja Varenberger je govoril o pomenu takih prireditev, žene in dekleta so pole pasmi in predvajale r:zne plese ob harmoniki. Mladinska skupina je izvedla nekaj igric. V škOfjj Loki so zadnji čas umrli: J ž2 Košir, Angela Krekova. Egidij Slovša, Ja nez Ccf, Angel Molinaro, Marija Potočni kova, Jerica Pintarjeva. Marija Dolinar jeva, Elizabeta Oblakova, Pavel Gass?r, Marija Kožuhova, Marjana Setnikarjeva, Janez Mavri, Andrej Cehnar, Bernarda Bu-hova, Valentin Oman, Franc Tiiller in Marija Bradeško. — Na Trati so umrli Helena Revnova, Anton Eržen in Agata Freli-hova. O gorenjskem pridelovanju poroča »Ki-rawanken Bote«: Gorenjska ima daleko večjo potrebo raznih živil, kakor jih v tem pogledu lahko sama pridela. Leta 1941. so bile dodeljene že precejšije množine živil z državnega ozemlja na Gorenjsko. Leta 1942. je bilo pa treba misliti na to, da se dovozne množine omeje. To se je zgodilo z načrtnim pospeševanjem pridelovanja kmetijskih pri lelkov in s tem, da se je izvedel na Gorenjskem popis po istih vidikih kakor v Reichu. Na Gorenjskem pridelana živila se brez izjeme porabijo za preskrbo gorenjskega prebivalstva in še za to ne zadostujejo. če kmetje tudi na Gorenjskem debe oddajne predpise, naj pri tem nikar ne mislijo, da se je to zgodilo zato. da se peso«-meznemu kmetu prelpisrufejo r.agajive omejitve. Nasprotno! Oddajni predpisi so utemeljeni z nujnostjo zagotovitve enakomerne preskrbe vsega prebivalstva z živili vseh vrst. Izvršitev oddajne dolžnosti mora biti zaradi tega vsakemu Ione tu samo ob sebi razumljiva. V Beguniah je bil ?k!'can velik apel so-trudnikov Koroške ljudske zveze. Poročila o lanskem letu so bila. ugodna. Zlarti je bil pohvaljen ženski odsek. Na koncu je krn jevni vodja preglasil za leto 1943. geslo: Hodimo po ravni poti. da čim najbolj prispevamo h kenčni zmagi. reta Kieswetterjeva, ki so jo pripeljali v Sevnico. Mladina in kino. Mariborski dnevnik opozarja ponovno, da fantje in dekleta Izpod 18 let v prav nobenem primeru ne smejo prisostvovati predstavi filmov, ki so mladostnikom zabranjeni. Posebej velja opozorilo da k takim predstavam ne smejo iti tisti maldeniči, ki že imajo vojni list. V št. Jurju ob južni železnici so se zadnji čas poročili: Jože Laubič in Katarina Je- | senkova, Konrad Perko in Alojzija Ander-luhova. V Tratni je umrla 14-letna Ivana Mansuttijeva, v Crnolici pa 741etna Jožefa Vodebova. V Celju so se poročili: Konrad Kunstek in Terezija Teržanova, Severin Smrečnik in Alojzija Lupšetova, Maks Sušnik in Zofka Vercelakova, Janez Arlič in Štefka Kadun-čeva ter Helmut Chovvanetz in Erika Lang-Heinrihova. Javni tečaj za vzgojo v p°cestnem prometu je bil poslednje dn; januarja tudi v Celju. Priredil ga je oddelek motoristov. V Celju, pravijo lfsti., še ni nobenega pravega reda na cestah. Vsakdo hodi in se vozi, kakor ga je volja. Zato je bil tečaj potreben. Vcdja celjske okrožne š°le in c^ljskcgs mestnega orkestra Gustav Miiiler je bil od celjskega župana imenovan za mostnega glasbenega ravr.-telja. Mladinsko skrbstvo. V Slovenski Bistrici so 4. t. m. odprli 53. otroški vrtec mariborskega okrožja. Vrtec je prevzel v svoje varstvo krajevni skupinski vodja Gebauer. V Selnicah v Halozah pa so 7. t. m. odprli občinsko pomožno postajo, kjer deluje sestra pomočnica Nina Berasa. Namen pomožne postaje je pobijati umrljivost dojenčkov v občini. Na Gradu v Gornji Radgoni, kjer je stalna šola za organizacijske voditelje* ljutomerskega okrožja, je bilo sklicano zborovanje vseh mladinskih voditeljev ln voditeljic tega okrožja. Dana so bila navodila za letošnje delovanje mladins>.:h ediric Nato je poklicni svetovalec iz Ptuja predaval o snovi: Za kak poklic naj se odločim. Priporočajo zlasti kmetijske in gospodarsko poklice. Bila so še razna predavanja o oblikovanju mladinskih prireditev. Radio PEGAH prevzema naročila za dvig m blokacFjo aparatov v ŠELENBURGOVI ULICI št. 6 — I. nadstropje. / Kdor tSče službo plača z« »sa»o besedo L —JO ca ara ld pro* takso —.50, za dajanje naslova •ill šifro L 2.— Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.— — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati vsako besedo L 1.—. za vse druge oglase L —.60 za besedo, za dr* ln prov takso L —.60 dajani* naslov« aH Slfro L 3.— Najmanjši t^nos sa te oglase Je L 10 — < i F* R V A P R K JI O G G O »I B A C Gledališka *4 j šhtsiu pasli •iohijo službo Postrežnico pridno, pošteno, spreimem za popoldanske ure. Naslov v vseii poslovalnicah »Jutra«. 2255-1 Gosp. pomočnico za lahka dela, iščem. Na-j!ov v vseh posl. Jutra. 2356-la Postrežnico Ia opravljanje sob in stopnišč.-, dnevno par ur dopoldne, iščemo. Predstaviti se dopoldne. Naslov v vseh poslfA .inicah Jutra. 2326'-la Služkinjo za vsa h:šna dela sprejmem k triča.nski družini. Hrana in plača dobra. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Odrasli«. 2346-la Postrežnico, pridno in pošteno, sprejmem .ja ves dan, po možnosti brez hrane. Vprašati i Moste. Pokopališka ulica X, I. nadstr., desno. 2508-1 Postrežnica e« tprt jme za hišno dtlo. Ru-tarjeva ulica 9, pritličje. 2499-1 a Mlajšo strežnico sa I m . t v ednu sprejmem. Kirjpvu št. 3, vraia 5. 2440-la Vestno gospodično, "esna n mar. j vo do ,ta-rost' 25 let, -prej rem k otrek. m Pluča po do^o-•oru Ponudbe na og! -d d Jutra pod »Llubi--r\' r:, otrok« 2459 la Gospod, pomočnico spreimem. Sv. Jakoba trg 5. 2419-la Postrežnico sprejmem takoj. Predstav ti in dogovor osebno od Pol 13 do 14 nre Petrič Javorn kova 13 II (biok Ilir je) 2471-1 a Postrežnico - hran" za vet don. sprejmem. Naslov v vseh posloval tiicah Jutra 2361-1 a Boljšo osebo, ki zna nekoliko kuhati, spreime poleg postrežnice dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroga zanesljivost«. 2345-1 a Postrežnico, pridno in pošteno, spreimem dnevno par ur popoldne ter v petek ves dan. Bukavec, Galetova 3. 2474-la Služkinjo za domače gospodinjstvo in sposobno kuhe sprejmem. Plača dobra. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2516-la Kmečkega fanta, 15 let starega, dela vajenega. pridnega in poštenega, sprejme Goli Anton, Rudnik 8. 2460-la Kuharica, katera ie vajena vseh go-spodimskih del, se sprejme k tričlanski družini. Hrana dobra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2562-la Služkinja za domače gospodinjstvo in sposobna za kuho se takoj sprejme. Plača dobra.. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2559-la »P O B T Gospod, pomočnica, ki zna nekoliko kuhati, se sprejme k družim dveh oseb. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2426-la Vajenca za krojaško obrt, sprejme Erjavec, IgriSka 3. 2397,44 Brivskega vajenca ali vajenko, sprejmem takoj. MerLak, tra 76. Sv. Pe 2536 44 Vajenca za pleskarsko n soboslikarsko stroko sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. zoj7-44 Hišni pasti \č.e\(i službe Blagajnika ' s kave jo ln mlajšega bančnega urndnka ršče i velik ztvod. Ponudbe z j osebnimi podatki in navedbo pr poročil po.1 »Tečen in vesten' ni ogl. odd Jutra. 2458 2n Koresponclentko, perfektno v slovenskem in 't-ilijar.skem ježku ev. tudi v stenografiji in kn.i govodstvu. išče industrijska p:'-arna v Ljubljani. Ponudbe poslat' na ogl. odd. Jutru pod ..Ko merc;ja!na . 2404 1 Keramič. slikarja ,!i slikariro z nekai prak.se iščemo. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Keramika«. 2531-2a Postrežnica išče zaposlitve za popoldan; vajena tudi vrta. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2290-1 Mesto postrežnice iščem. Delala bi za stanovanje. Ponudbe na ogl. od. lutra pod »Pridna, poštena, urna«. 2284-1 Ljubljančanka poštena in vestna, želi voditi gospodinjstvo pri boljšem starejšem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reference razpoložljive«. 2276-1 Revna inteligentna išče kakršnega koli zaposle-nja (v menzo ali drugo) od 12 do 15 in od iS naprej. Ponudbe na ogl. bdd. Jutra pod »Zanesljiva«. 2324-1 Iščem zaposlenje pri maihnem otroku proti prehrani ali majhni nagradi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«. 2344-1 Za gospodinjo gre gospa, popolnoma samo- i . , stojna. dobra kuharica, k i AngleSClUO starejšemu gospodu ali go- j poduči:Je gespori. začet-spe, samo v boljšo rodbi-i n:i-e ;n naprednejše, z no. Ponudbe s pogoji na uporabo gramofonskih p'ošč. Naslov v ogl odd. . -;»-iur .'«-.'»*■>» »-i MB ^mmrm Nemški in angleški! Za za^etn ke m napredne. Zlasti pravilni ,z go-varjavi se posveča pozornost. Naslov v v:,eh posl. Jutra. 2229 4 Iščem latinsko -oti jtali.aiisk- nsirukciji. — ] 'iiu bo na oglaeni odd. Ju -a i«!i »Romanisika perftktr.a ra.ijanšiim«. 24<^j-4 ogl. odd. Jutra f>od »Samostojna«. 2409-2 Dekle z malo maturo, vajeno trgovine in tudi samostojnega gospodinjstva, išče namestitve. Gre k otrokom ali gospodu za gospodinjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna 21«. 2336-1 Kar naprej, brez počtka, od nedelje do -•"- ' "'.je se vrstijo nogometni klubi Italije terena na teren v borbi za ponosni na-sir,v državnega prvaka. Dvajseto zaporedno kolo je na sporedu č '. -".šnjo nedeljo in nova vrsta odprtih "..sanj je pred nami, tem važnejših, ker ... tekmovanje h koncu in se zmerom bolj i : ca dokončna usoda vsakega izmed ude-i "cev. Obe vcdilni moštvi — Ambrosiana in L.. orno — čaka ta dan precej kočljiva naloga kajti oditi morata obe z doma, in pieer Milanci v Bologno, Livornci pa v Rim. Matosich in njegovi resda med sezono niso pokazali najbolj stale forme, toda kljub tomu so se prerinili na precej lepo mesto v razpredelnici in so zadnji čas nabirali točke skoraj vsako nedeljo. Tudi moštvo I.azia spada med kandidate, ki so nekajkrat odpovedali po vseh pravilih, toda na domačem travniku si niso dali naložiti prav nobenega poraza in tako odhaja Livorno tjakaj z malo rožnatimi izgledi. Nič manj težka ni naloga, ki čaka danes četrto plasirani Juventus, ki mora iti po kostanj v Bergamo proti Atalanti, ki je teden dni spravila ob vodstvo tolikokrat nopremagane Livornce. Kolikor prijatelji nogometa iz Torina ne bodo brez skrbi za Juventus prav tako tudi ni mogoče govoriti v naprej, kako se bo godilo njihovemu drugemu ljubljencu Torinu, ki mora doma obračunati s sedanjim prvakom Romo. V ostalem je na dnevnem redu še več zanimivih srečanj. Kako se bo končal krajevni »derby? med Genovo in Ligurio? Kako bo odrezala Triestina, kj si je zadnji čas lepo popravila položaj, v daljnem ln zelo nevarnem Bariju? Kaj čaka šibko Ve-nezio v nastopu proti Fiorentini na domačem igrišču? In kako se bo rešila nedeljske naloge še šibkejša Vicenza, ki mora to pot pokazati svoje znanje sredi nogometne trdnjave Milana? Vse sama vprašanja, o katerih se da mnogo ugibati, uganiti pa prav nič pametnega. Počakajmo rajši do jutri večera! Tekme XX. kola bodo odigrane po naslednjem razporedu: v Milanu: Milano—Vicenza, v Benetkah: Venezia—Fiorentina, v Torinu: Torino— Roma, v Genovi; Liguria—Genova, v Ber-gp.mil: Atalanta—.Juventus, v Rimu: Lazio —Livorno, v Bologni: Bologna—Ambrosiana in v Bariju: Bari—Triestina. V turnirju drugorazrednih je na vrsti tretja nedelja v povratnem delu tekmovanja, spet nič manj pomembna in morda tudi usodna za marsikatero izmed enajsto-ric, ki gojijo tihe nade, da bodo ob letu csorej morda le lahko igrale v družbi najbolj slavnih ... Tudi tukaj velja največ pozornosti onim4 ki so najbolj uspešno prebrodili dosedanjo pot in so — tako ali tako, čeprav jih je mnogo preveč — vendarle najbližje končnemu cilju. Vodilna Pro Patria bo igrala doma, toda nasprotnik iz Modene je močan, drugoplasirana Spezia pa mora potovati, in srcer na drugo stran morja v Savono. Po računih na papirju bi morala zmagati, toda... Po teh dveh tekmah bomo dobil i — ■ k ''b v diviziji B. Spored sam obsega — kakor vsako nedeljo — 9 tekem, v katerih bodo angažirani naslednji pari: Novrra—Ale>sandria, Pro Patria—Mo-dena, Pic a—Brescia, Pesc-ra—Anc"nifana, Savona—Spezia, Cremonese—Padova, Udi- ncSe_Mrtev, Si~rr—F".rfn'!a in Palermo —Napoli. Samostoj. kuharica za vsa hišna dela bi rada premenila službo k boljši družni. Naslov v ogl. odd Jutra. 2363-3 Postrežnica šče dela za popoldanske ure. Ponudbe pod »De lavna« na ogl. odd Ju tra. 2366 1 Zanesljiv hišnik s pr dno ženo išče mesto hišnika. Najboliše pri poročilo Ponudbe nu ogl. odd. Jutra pod Ljubljana«. 2456 ln 21 let staro dekle želi službo k dobri rra'; družini. Vajena je vseh hišnih del. Naslov v ogl odd. Jutra. 2468 1 Postrežnica, mlada, poštena, sta'nn. zmožna vsakega dela. želi premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd Jutra pool plošči. 21 kakor: Contax. Leica. eol, levi ali desni, prodam. Exakta, Ro!le;flex in Rožna dolina cesta V, $t. 4. druge. Foto Tourist — 2343-6 Lojze Smuč. Ulica 3 maja 8. 2230 7 Otroški voziček, (roDok, dobro ohranjen, prodam za 1500.— lir. Grrgorino-va 12-1. 24396 5e PREMOG DHVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59 Vodovodne ccvi 14», cole n pr padajoči materija! se poceni pro da (veojo količ no. Iler šič. Rmska c. 13 1S55 6 Polj tračnice kg profil. 20GC ril. 2& vagonetov. U m/' m Diesel lokomotiva Oren sten & Kolpe!, mulo rabijeno se ugodno pro da Ileršič, Rmska c 13. 1854 6 »Hammonia« parke trio či&tilo je pr; pelo - poskus.te Je odi čna tekočma. čisti le po. temeljito, h tro .n po cen HAMMONIA Čist j->arkete pohštvo. Imo leum. gu.ri foige umet na m kamenta tla -Glavna s>loga »PETRO NVFTA«. - Ljubljana 3!e \\ eisova cesta 35a J 175bM e Šivalni stroj Sinrer. še nov. gramofon s ploščami in visoka omara na prodaj. Trnovo, Jcrano-va 2, dvorišče, levo. 2328-6 Gojzarje št. 35 eno zimo nošene, prodam za 250 lir. Vprašati v po-nc-del ek od 10 do 12 pri Goriup, Igriška 11. 2334-6 211etna absolventka drž. obrtne šole, odd. za "kroienie in šivanje oblek, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »AB 21«. 2352-44 Dobavljamo zaboje po meri, večie količine. Naročila sprejema tvrdka Kobi. Gajcva 9, H. 2209-6 Štedilnik 2 Vi—3 plošče, prosto-stoici dva pečeniaka, kotliček za vodo, vratica za krušno peč z vsemi pečni-cami. školjko za vodovod. k"Tinit*n dvodelen umivalnik mentergi in stole v do-brem stanu ugodno produ m Naslov v vseh posl. Jutra. 22fi3-6 Otroški voziček :lobok. čeden, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 2278-6 Zaboje vseh velikosti prodam N slov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2265-6 Prodam novo, krasno namizno ear-nituro (prt in servieti). nij fine še platno, ročno delo. Kongresni trg 14, III. 2291-6 Tehtnico decimalno, zobotehniški kotel, reč. mizo. stopnice prodam Naslov v vseh poslov. »Jutra«. 2325-6 Velika stenska ura krasna visoka omara, miza, 6 stolov, »orehovina«, na prodal. Celovška cesta 153. dvorišče. 2330-6 Klav. harmoniko in moško kolo. oboje sko rai novo, prodam. Vprašati v Mencingerjevi ulici 41 pritličje (Ttnovo-Koleziial 2350-6 Prt (pravo platno) t 6 s^1 vi * ti u, etamas: prt. vse novo. ugodno prodam. — Ogled o;? '.0 ,1» -2. ure. I r mol Pet-m-oca 24 2477-6 Posteljni vložek enodelni, z belo žimo. prvovrsten gradi, ugodno na prod.ii Postojnska ulic? S. pritličje. 2338-6 Aparat za trajno kodranie ReaKstic Maver Karlshad prodam. Kirinič I.udovik, Sv. Jerneia ulica 1. ' 2340-6 Damske snežke nove, z visoko peto, št. 36. prodam. Topniška 14, podpritličje (za bežigraisko gimnazijo). 2302-6 Proda se: stroiček za nabiranje zank na nogavicah, istotam so tudi vedno na razpolago patentne igle za nabiranje zank po ugodnih cenah. Izvršujem strokovnjaško vsa popravila te stroke. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 2304-6 Singer šivalni stroj in zložljiv ptroški ftol naprodaj. Gaspari, Gradišče št. 15. 9496-6 Ogromna večina oglaševalcev se obrača na JUTROV" OGLASNI ODDELEK Globok voziček prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2415-6 Otroški voziček, globok, dobro ohranjen, prodam. Hajnšek, Rožna dolina cesta IX, št. 2, I. 2416-6 Gramofonske plošče dobro obraniene ali pa v neuporabnem itantu icupuir in plača naivišie dnevne cene »Everest« Prešernova ulica 44 I 212 M ^ Otroški voziček kup te, prodajte al. zamenjajte pri tvrdk »Pro met« (nasproti Kržnn-ske cerkve). 2274 7 Brockhans, Srebrne predmete kupujem, plačam po naj višji ceni. Prdem ogie- Konversations!exikon, 16 i ^ dom PonUdbe knjig (kompleten), dobro d sSrebr0. n3 ogl. ohranjen, se ugodno nudi. Letnik 1894. Naslov v poslovalnicah »Jutra«. 2369-6 pod odd. Jutra. 2273 7 Čebelnjak, Fotokamero »ETUI« 9X12. kupim. Po-,, . • i nudbe na ogl. odd. Jutra 13 panjev, točilnico in to- . >>plo5čato«. 2152-7 pilnico za vosek prodam. | ^ Krojaške odpadke volnene, in volneno trikotažo kupuiem. Cankarjevo nabrežje 3, Ribja ulica 8. J-229-M-7 Vrhovec, žigrad). Koroška 8 (Bc-2374-6 Kupujem in prodajam rabljene čevlje. V zalogi imam otročje snežke in galoše ter škornje na feršlus. V popravilo sprejemam tudi snežke in galoše. Klavžer. Vožnjakova 4. 2395 6 Športni voziček poceni prodam. Savska Srebrne predmete m stare kovance kupim za zbirko. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2417-7 Elektromotor HP. 220—580, nov, ter globok otroški voziček cesta. 1, vis a vis skladi- | kupim ali zamenjam za kar koli. Ponudbe na oel. odd. jutra pod »Dolenisko s«. 2408-7 šča stavbne družbo. 2400 6 Plinski rešo, rabljeni, se proda za 100 lir. Ogled do 15. ure Cesta V ktorja Emaunela ni. 16, pr.Uičje desna. 2399 6 Otroško kopal, banjo ] pločevinasto in pločevinast um valn k. prodan. Milgajeva 8. četrti zvonec od spodaj 2357 6 Kupim ščitnike ter navijače za traino on dulaciio. Salon »Frank«, Stritarjeva ul. 1. 2373-7 Tehtnico d ' 20 kg. brez uteži (Ber kel). dobro ohranleno. kupimo takoj. E. Jerae m drug Ljubljana. Blei weisova (preje Tyrševa) 33. 2398 7 Športni voziček, dobro ohranjen za 650 L naprodaj. Anderlič Zo Ja. Predjamska ul. 8. 2402 6 Črne detelje -abimn nu.no nrjja: '.ono k£. Knpii (mo jo v L:ubl;ani in v Radohov- vasi. Obtivm nu liano 97*/« detfI!o in Prodam tri postelje ITp* dn,ei " ^ in po zelo n zk- ceni. Naslov v ogl. odi. Jutra. 2360 6 Nizki čevlji št 34 ln 44 se prhajo. Nruslov v ogl. odd. Jutra. 2361 6 Mikroskop «e proda. Og'cd z prijaznosti v trgovini R. Sever, Llubljana. Mari-j n trg 2. 23t><-6 Cenik vr*iilh' in polj*k;h s-men nu nimo ;v • im o l i malcm za Ftoni. Sevpr & Korrp.. I/nh lana. 24816 Otroški voriček, gloh •);. 7* lo ol,ro obunjen napru'aj. Smolitova uli"* 9. Umivalnik « fin,-, pn-cla-iaso g".rripi-c r-o^l"™ Vnslov v vs<"h r-*< vnlnj<->h ,T'i—a. poli®. Zahtevale renk. & Koirp. Ljubljana. 2482-7 Nakovalo (Ambus) 60—100 kg. kupim. »Or topedija«, Bleiweisova 15. 2444 " Pekač na plin kupm. Ponudoe na ogl. odd. Jutra pod »Iz prve roke« 2563 7 Parni kotliček | 3 atmosfere, stoječi, rab ljen s cevjii. kup m takoj. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Panw. 2541-7 Brušeno zrcalo v brezh bnem stanju, brez okvirja v vel kostl pr bl žno 109 ■' 60 cm ku pim. Ponudbe poslati z navedbo cene ;n vel ko-sti ni upravo Jutra nod »Brczh bno«. 2470-7 Vreče, bicikeljgume, i Damski dežni plašč karbid, stare biciklje in iz balonske svile, impregni-motorna kolesa, kupimo, ran. za »rednjo postavo. Plačamo zelo dobro. Ga- prodam. N«slov v vseh po^ sogeno Mertur. Puharje- | llovaln. Jutra. 2}i}-i} va 6 2465 7 Triciklje in cize na gumi kolesa dobavlja po nizki ceni Gasogeno Merkur. Puharjeva 6. 2464 11 Knjige Knjige vr=te antiKvarntn jmHDOJCODDClDC Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro in točno. Obrnite se na RUDOLF ZORE Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. tniig revij tn časopisov □□□□□□LMjULOUL Iti ■takor tudi separatni!) Prodam parcelo blizu kolodvora školijica poleg državne ceste ▼ izmeri 3500 kv. m. Cena 25 lir kv. m. Pripravno za industrijo. Naslov T ogl. odd- Jutra. 2393 20 Prodam zemljišče v bližnj; penlcri.i, JU.OA) m2, na lirugLm delu 9000 mž. gramozni teren. Za.ec Tavfiarjeva ulica 10. 2487-30 Prodam parcele v Rožni Jolini, za UeiigTa-jom. v Šiški pri stari mitnici, v. kriškem okraju, v bližini zma;6kega mostu in v Moftah. Za te Tavčarjeva ulica 10. 2460-30 dtisov Kupuje Ftnjlgar-laiio? Dolžan v Ljub ijanl. Strltarteva 6. Te-efon 44-24 .1-134-M Ljubljanski in Dunajski zvon tudi posamezne letnike, kupim. Ponudbe pod »Lj zvon« na ogl. odd. Jutra 2297 8 Gospodična prosi za linaruo posojilo Cenj. I»-nudbe i>od »Vrnitev« na ogl. odd. Jutru 2408-16 Iščem posojilo za obrt proti dobri garanciji in obrestim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dobro naloženo«. 2477-16 Prodam Oest. Zentraibiatt fd. Jur. Praxis, 17 letnikov; Adler-Clemens Entscheidungen 1 do 15, Mayr, Burgerliches Recht. Naslov, cena v ogl. odd. »Jutra«. 2250-8 Kupim II. in IV. zvezek Streklie-vih narodnih pesmi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Strekelj«. 2317-8 Halo! Halo! Kdor hoče dobro vince piti, mora k »Dvema ribičema« v Šiško priti' Se priporoča Vinko I.ozič. Janševa 3. 2376-18 fPosest Leksikon Vilo Brockhaus, letnik 1894, kompleten, 16 knjig, do- I dvastanovanisko. Iščem v bro ohranjen, ugodno na najem. Ponudbe na ogl. prodaj. Naslov v vseh po- od(j »Jutra« pod »V ln slovalnicah »Jutra«. 2370-8 v naje.-n«. 2216-20 Hinko Sevar, vilo knjigarna, n.tsprot Sent- z velikim vrtom na Mir- jakobske šole, proda ce- Ju ali pn sv. Jožefu, ku- lotou Kres. Dunajski m p;rn. Ponudbe P"d »Vila« LJubljanki zvon ter Dom ^ osi. odd. Jutra.^ n Svet. Kupuje vse vrste slovensk h knjig._ 183" 8 Kupim »Ullstein Weltgcschichte«. Kraemer. Der Mensch und die Erde. Ponudbe s ceno , __________ na ogl. odd. Jutra pod: tramvaja, s hipoteko Na- Kupim parcele ali neparoeliran svet v Trnovem. Koleziji, Viču in Rožni dolini. — Prodam visokopritlično hiso s 4 stanovanu v Žjški blizu »Zgodovina«. 2410-8 slov v vseh poslovalnicah Pohištvo »Jutra«. 2254-20 Scbno in kuhinjsko opravo, kavče, otomane ln drugo kup mo. V poštev pride samo snažno. Plačamo dobro. Trgovina »Ogled-Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 2305 12 Kupim enodružinsko vilo, parcelo ali stanovanjsko hišo za Bežigradom. Posredovalci so izključeni! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna zi-ava«. 2319-20 Njiva pri Sv. Križu, 5000 kv. m se odda v obdelovanje. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 2335-20 Zelo ugodno obstoječa iz Stanovanj, oprema GraffščePOšht'?tV4: KvaHtet"no I se pr«u H1SA ?ohi£o. spalnice, jedilni- šestih .kovanj, zraven ££ ce kuhinje, pisarne, itd. vrt, ki jt tu li kot l -pa stavb-Sprejemajo U naročila. - na pa.^ela Naprcvlaj radi je-Ogled brezobvezen. Postelj- j selitve 'igodno. - Hiša e v ne mreže po naročilu. 0!rcš';i voziček, J!m1w k V-lf'ov J'i'ra. ■u kjoJTJan prodam, vseli j o?li-- ' : ■••ih Otoški voziček, •''cb k. prodam z& 350 L n ženske čevlje št. 41. Svetosavska 6. podnri-tl čje. 2455 6 Močan ročni voz ■v 4 kolesli (d ra) pre rimi. B'eiweisova 6. dvo-r šče 2449-6 Trgovina s špee- ri -t m nI,.goni se odda r najem ii pro'a Naslov v | vseh [»'S! )valn:eah Julra Pult, dobro oh-an en. dolžina 3 do V^Om. 7 n"ka> predi-lov, kn^im Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »50n«. 2475-7 Srebrno lisico kupim po ugodni ceni. Ponudbe ni ogl. od.d Jutra pod »S-cbrna lisica«. 2423-7 Prodam o-naro s steVeivm'. vrat biro^no p-lTF.no m zo. nsslsnjič in črno ob'e-ko. Lapajne. Tržaiikn 10. 25C0 6 Stroj za mletje mesa | »AVxander Werk«. nnj-ve"-1- model, proda.-r N-»-dalje prod-im ^koril no-ve ri-_ 2257 12 L ub':ani VII. in zelo dob-1993 -12 | ro obratu v. Ponudbe na ol'I o.lielek Jutra pod »Kupm hi Jo«. 2497-20 Prošnje za radio Vam pr dem spisat v italijanšč n.-. t^a str j) na dom proti honorarju Lit 25.— Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ra-d oprošnje 24«. 2448 9 ♦V Otroško posteljico, železno, belo emailirano, prodam. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra Jedilni servis krasen, porcelanast, za šest oseb, prodam. Pred škofijo št. 19, II. 2506-6 Prodam jedilni, kavni, čajni in mocca servis, krasen jedilni pribor Alpaka-Berndorf, vse " za 12 oseb. Ulica na grad 1 št. 1, II. 2406-6 Auto, , dobro ohranjen, srednje 2473-6 j velikosti kupm. Ad.er S Service Kenda, Ljubija na Krsnikova ul. 2. 2167 10 2 motorna kolesa 125 ccm ln 350 ccm, ob.i skoraj nova. najnovejše tipe zelo ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Radi sel tve« na ogl. odd Ju-2300 10 Brzoparilni kotel poceni prodam. Cesta Soške divizije 58, I. 2501-6 Gramofonske plošče kupimo. Plačamo od 5 do 15 Lir. Trgovina »Ogled« Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 2306-7 Nakup in prodaja umetniških predmetov, po-hiftvo, slike, drobne predmete. Umetnost Kolodvor-1 ska ul. 50. 207-7 | 4 avtozračnice, mere 5.50/19—21 ali 538' 135 za voz na konjsko vprego kupi Rojina. Vodnikova 89. 2469 10 Motorno kolo, 1500 rcm. dirkalno, pripravno tud: za navadne vožn e. ugo! no naprodaj. — Tržaška cesta št. 40 b (tovarna Zalokar). 2534-10 Kolesa Moško kolo tehtnico do 15 kg. prazen sodček in vodovodno izliv-ko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabljeno«. 1814-11 Več skobelnikov Kupimo biciklje, in prešo za furniranje blc ke!) gume in motor-• na kolesa. Plačamo zelo dobro. Gasogeno Merkur. Puharjeva 6. 2466-11 kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ske belniki«. 2144 Hišo s 3 konfortn m stanovanji in lep m vrtom v Šiški prodam za L. 500 000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa stanovanja«. 2391-20 Zemljišče prodam, 14.000 kv. m za Bežigra^ dom pri cerkvi sv. Krištofa po Lir 100 za kv. m. Ponudibe na ogl. odd. Jutra pod »Prodam tudi deljeno«. 2541-20 Krasno vflo v Ljubljani prodam p® ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vite 777«. ' 2544 20 Prodam 4500 kv. m zemljišča po Lir 70.— za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo zemljišče«. 2543 20 Stavbno parcelo, v centru ali v okolici, kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina takoj«. 2550 20 Hišo ali vilo kjerkoli v Ljubljani, ku-Dim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 1 000 000 lir«. 2549 20 Kupim hišo-vilo od 300 000 do 700 000 !:r. Ponudbe na orl o-Id. Jutra ood »Nujno kupm,. 251820 Večji kompleks zemljišča kupim. P n\l-''be na oerl. odd. Jutra pod »Vsako zem't s"-e-< 2547 2» V centru mesta prodam večst.:novanjoko hišo s trgovskimi lokali. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Lir 1.000.C00-. 2545 20 Manjši travnik vzamem v nairm za več let, ker imam dosti gnoia. Vinotoč, Karunova _7;_ Trnovo. 2413-20 Staro hišo ali samo hlev kupim v Liubljani. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »100 000«. ' 2412-20 Parcelo v Zg. Šiški ali ob sedanii Bleisveisovi cesti za strnjen n!i odprt sistem kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gradim«. 2389-20 Vilo, krasno, enodružinsko, blizu tramvaia. ugodno prodam. Ponudbe na cgl. od. lutra pod »Komfortna«. J 2388-20 Enonad itr. vilo s tremi komfortnimi stanovanji in 3800 kv. m vrta prodam za 800 000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Okraj sv. Jožefa«. v ■' 2387-20 Pisalno mizo m ' h i goni :n razno tx> h'«Stvo nrodam. NaB,ov r 3 ?0 Kupim vflo, dvo- do tristanovanjsko, s primernim \-rtom, ▼ najbližji ljubljanski okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa vila«. 2479-20 V najem vzamem 5—6 sobno enostanovanisko vilo ali hišo ali 2—S sobno dvostanovanjsko s prostorom, primernim. za .skladišče. Ponudbe na OgL -odd. Jutra pod »Prostorna«.- 2510-20 Kupim njivo, 400 do 1000 kv. m v območju ljubljanske občine. Ponudbe s ceno na ogl. od. Jutra pod »Brez posrednika«. 2411-20 -Zemljišča cca 20.000 kv. m z veCimi stavbami prodam n» severni strani tnešta. .Uporjboo ev. tudi za industrijo^ Resni interesenti pošljite svoj naslov na ogl. odd.fjutra pod »Ob glavni cesti«. 2528-20 Les Deske vseh vrst, okrogel trd les, posamezne vagone ponudite z navedbo cene na oglasni odd. Jutra pod šifro »Izvoz«. Smrekov les, gostoleten po možnosti suh. kupi »Llgnum«. Poštni' predal 44. Ljubljana. 2540 15 Jesenov les, večjo količino jcsenovih hlodov, kupimo. Ponudbe na Kolh in Pred.:lič, Kongresni trg 4, Ljubljana. 2476-15 ■', ANGELA poroč. IIIBANCIČ, TONČKA poroč. MILOŠIC, FRANC, MIVKA, otroci — ln ostalo sorodstvo t I V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretresljivo vest, da nas je po kratki in mučni bolezni zapustila naša nepozabljena hčerka, sestra, gospa MIROSLAVA BERCE roj. URBAS Umrla nam je draga pokojnica na Svečnico 2. februarja t, 1. in bila pokopana v četrtek, dne 4. februarja t L v Osijeku. LJubljana, BeliSče pri Osijeku, dne 14. februarja 1943. Globoko žalujoči: URBAS MIROSLAV, oče; ing. BERCE GORAZD, soprog; SONJICA, hčerka; KERN JULIJA, JORDAN IRENA, sestre; MARJAN, brat; CAKS KRISTINA, teta in ostalo sorodstvo FRANCE NOVSAK: 6 Sfttetnir srca .ROMAN Skoraj dahnila je. »V našem sadovnjaku ste.« Skozi temo je opazila njegov bledi obraz, ki se je smehljal. Njegov smehljaj jo je pomiril. »Ali ste se me prestrašili? Nocoj ste se me že vdrugič prestrašili.« »Seveda, ko pa pridete tako nepričakovano.« »Oprostite mi, toda nisem imel namena slediti vas domov,« je pojasnjeval Rudolf tiho, »prej se je to zgodilo slučajno. Po lepih dnevih sem vedno nekoliko omamljen. In nocoj je večer, ki mi ne bo šel iz spomina.« »Tudi meni ne, verjemite,« je povzela Marta. Rudolf se ji je popolnoma približal in šepetal. »Ta večer mi ne bo šel nikdar iz spomina, ker sem na njem doživel nekaj, kar mi je dragocenejše od vsega, kar mi je bilo doslej drago na svetu. Ne vem, če me razumete, Marta, toda vaš obraz spada tudi k tej moji sliki. Ali veste, kako lepo je človeku, ki je končal gimnazijo in nima nikakih skrbi? Ves se mora predati najlepšim sanjarijam. Takšen sem jaz nocoj in takšen bom do jeseni, ko odpotujem na Dunaj. Kako sem si želel trenutka, ko bi mogel zapustiti gimnazijo z maturo v žepu. Ze kot pobič sem sanjal mnogo o tej veliki časti. Zdaj se je uresničilo in dasi ni tako, kot sem si zamišljal, sem vendar neskončno srečen. Zato nocoj sploh ne pojdem počivat, marveč bom užival pokoj te poletne noči, ter blodil po okolici.« Rudolfov obraz je bil ves zasanjan. Kakor bi štirinajstleten deček strmel v napet film. »Tudi vi, Marta, ste mnogo pripomogli k moji nocojšnji sreči,« je nadaljeval. »Vaš obraz se močno približuje mojemu vzoru. Saj ste sami opazili, da sem vas vseskozi občudoval. Prosim vas le, da mi tega vedenja ne zamerite. Študentje smo pač takšni.« Poslušala ga je kakor da bi ji bil učitelj, on pa ni niti trenil. »Zelo bom vesel, Marta, ako vas bom mogel še videti in še govoriti z vami. Silno ste mi dragi.« Srce ji je veselo zadrhtelo. Rudolf pa se je umaik-nil na stezo in dejal z globokim naglasom. »Zdajle bi vam hotel dati poljub, ker se mi zdi, da je vaše srce nepokvarjeno. Tudi mislim, da bi poljubu ne pripisovali drugega pomena kakor prijateljskega. Vendar, premalo časa se poznamo, da bi se moglo to zgoditi. Dajte, seziva si v roke!« Po tem pozivu je pristopila k njemu in mu vsa drgetajoča podala roko. Rudolf je dobro vedel, da bi se zdajle ne branila in bi lahko storil z njo, kar bi hotel. V njegovo glavo se je polagoma vračala treznost. Dobro se je zavedal, da bi takle poseg v tuje življenje ne njej ne njemu ne prinesel posebnega olajšanja. Dolgo sta se držala za roke, potem pa je Rudolf zagrabil obe njeni mehki roki in jih poljubil. »Namesto svoji materi, ki je že davno mrtva, poljubljam roke vam, Marta. Hvaležen sem ji, ker me je rodila, da morem doživljati to srečo.« Nežno ji je izpustil roke in se poslovil z zamahom roke. Slišala je še njegove rahle stopinje po stezi. Ko je stopila v hišo, je vse spalo. Rano jutro jo je videlo zaspati šele tedaj, ko so ugašale zvezde. Te se zginjale druga za drugo, kakor da bi hotele zapustiti svet, ki se je budil iz sna, za vselej... DRUGO POGLAVJE Polje, polje, kako nas spominjaš na mladost! Ko se je Rudolf po nočnem sprehodu prebudil, je videl, da leži med žitom, ki ga je zibala jutrnja sapa. Sonca še ni bilo in škrjanci se še niso dvignili k njemu. Vstal je in se otresel bilk, ki so se mu prijele črne obleke in odšel proti vasi. Bežno se je ozrl na Martin dom in sklenil, da čimprej naveže prijateljstvo z njenimi domačimi. Kakor je bil sinoči omam-| ljen od novih vtisov, tako je hotel sedaj nastopati hladno in preračunano. Zavedal se je, da bo pri ljudeh pomenil le toliko, kolikor bo sam hotel. Njegova želja pa je bila dvigniti se. Bil je prepričan, da se je rodil zato, da postane nekaj drugega, kot so navadni ljudje. In če si je včeraj zaželel ljubkovanja z Marto, tega ni mislil tako resno. Da ji je bil všeč, je vedel. Toda to je bilo zanj premalo. Dekle mu je po postavi ugajalo in tudi značaj, no značaj! — tudi temu ni bilo kaj reči. Treba je bilo pozvedeti kaj o njeni doti. Ko je tako premišljeval in natančneje razmišljal svoje odnose do ljudi, je opazil, da so premalo čustveni. Kakor je bil mlad, so bila zanj čustva nekaj neznanega. Ne da bi jih ne bil poznal, toda nikoli ni na nje nekaj važnega gradil. Te nazore so mu že za srednješolskih let vcepljale njegove zaščitnice. Iz njihovih ust je zvedel, kaj si zamišlja ženska pod pojmom ljubezni. Tedaj je prišel do spoznanja, da je tudi ljubezen lahko brez vsakih čustev. In to so mu njegove mecenke dokazovale z dejanji. Res, bilo je nekaj zoprnega gledati te vzorne zakonske žene, kako so ravnale s svojimi slepimi možmi. Prevara je bila še najne-dolžnejša zadeva, ki so se je bile lotile. Žene so tako Rudolfa kmalu naučile molčati, mnogo opazovati in vsa opazovanja spremeniti čez čas v lastne ugodnosti. Rudolfu ni bilo nič novega vedeti, da si na nekem drgetajočem srcu lahko nekdo brez pomislekov zgradi srečo. Od tod tudi njegova zrelost, ki je presenečala in ki so ji dekleta podlegala. Sam si zaradi svojih lastnosti ni dosti domišljal. Prej bi dejal, da je imel naravno, neprisiljeno vedenje. Vsega tega pa se sam ni dosti zavedal. Imel je celo željo, da bi bil drugačen, da bi živel čustveno ravno tako burno kot drugi, pa čeprav manj srečno. Ko je korakal skozi prebujajočo se vas, so ga vsi ljudje pozdravljali, nekateri pa ga celo vprašali, kako je prespal prvo noč v Dolenji vasi. Odgovarjal je po svoji navadi ljubeznivo, vendar se nI mogel ubraniti bojazni, da ga bodo ti ljudje kljub svoji dobrodušnosti začeli kmalu dolgočasiti. Urejuje- Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarjar Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani