STA Erschein» jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreisei In der Ostmark, vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebuhr, im Altreich! RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr.9 - IV. Jahrgang_Marburg a. d. Drau, Samstag, 4. Mara 1944 Einzelpreis 10 Rpf Smisel nemškega socializma Sovraštvo plutokratskega sveta in zavist boljševizma sta izzvala sedanjo vojno, da bi preprečila uresničenje nemškega socializma — Nemškega socialističnega vzgleda so se zbali Ko se ves nemški narod spominja te dni, rovala bodočnost nemškega naroda s polnit- stitucij nemškega socializma, ki je ▼ praksi ob desetletnici pomožne akcije »Mutter und vijo zibelk in s pobijanjem umrljivosti do- in neposredno spremenil dotedanjega nemške-Kind« ogromnih storitev, ki jih ima zabeležiti jenčkov. Tretji steber je organizacija »Kraft ga »proletarca« v svobodnega, narodu in nacionalsocialistična skrb za blagor ljudstva durch Freude«, ki je že v mirnem času na skupnosti služečega delavca, ravno^ na socialnem polju, je na mestu, da edinstven in v svetu dotlej neznan način pre- Čemu smo vse to omenili? Dr. Goebbels je prikažemo tudi našim čitateljem smisel nem- vzela kulturno oblikovanje nemškega delov- povsem pravilno ugotovil, da je bil nemški škega socializma obenem z vzroki, ki so do- nega človeka, nudeč mu vse tisto, kar je v socializem neposredne dejavnosti »zloben vedli do druge svetovne vojne. drugih in zlasti liberalističnih državah smel vzgled« za plutokrate in boljševike. Nemčija Kakor je nemški nacionalsocializem zagra- uživati in doživljati samo takozvani »boljši je izmozgavanje delovnega ljudstva, kakor so bil po prevzemu oblasti v Reichu vsa vpraša- človek«. Nemški delavec je v koncertnih dvo- ga poznali in prakticirali v vseh liberalistc-nja gmotne obnove takorekoč pri rogovih, ne ranah črpal novih moči iz večnolopih skladb iiih državah, iztrebila z enim samim zamaho^n, da bi se plašil s tem povezanih težkoč, tako nemških komponistov, v gledališčih je obču- V jedva šest letih pred izbruhom te vojne j® je zagrabil tudi. ves kompleks socialnih vpra- doval klasično lepoto nemškega pesniškega je- nemška nacionalsocialistična vlada pod vod-šanj na način, ki je bil zares podoben postav- zika, nemška lepa knjiga se je v obliki reke stvom Adolf Hitler-ja zbetonirala solidni fun-ljanju Kolumbovega jajca. Dočim se je razlila po mestih in vaseh. Vse to je izvedel dament nemškega socializma. To ni bilo po marksizem kot židovski nauk izživljal v teo- nacionalsocializem, ki je zgradil nemškemu volji zlasti angleškim lordom in židovskim retiziranju in v uprizarjanju besnega razred- delavcu najudobnejše morske ladje za poto- bankirjem. Nemški vzgled je odjeknil tudi v nega boja, ne da bi kakor koli pomagal širo- vanja po vsem svetu. Nemški delavec je do- Angliji, kjer je zlasti laburistična stranka si-kim masam delovnega ljudstva, je national- življal svoj dopust v norveških fjordih, na lila kapitalistično-ljonservativne kroge, naj iz-socializem proglasil in takoj izvedel sociali- Kanarskih otokih, v Sredozemskem prostoru, polnijo vsaj najnujnejše zahteve delavstva, zem neposredne dejavnosti. Ta neposredna v Seferni Afriki itd. Nemški socializem je iz- Zgodilo se ni seveda nič ali zelo malo. Angle-dejavnost je dobila svoj mogočen iz- polnil hrepenenje nemških delovnih mas, ko ški delavec — zlasti pa v premogovnikih v raz v zimski pomoči, ko je edinstvena ak- je do tal preuredil nemške tovarne. Obrato- Walesu — še danes stanuje v množinskih cija vsega naroda z mahom odpravila bedo vodje so morali poskrbeti za čistost in pri jaz- kvartirjih, v katerih vladajo tuberkuloza, posameznika in tako priklicala nemškemu člo- ne prostore, v katerih je delavec med odmo- smrad, beda in brezupje. Bogati lordi, last-i-veku v spomin praktični socializem neposred- rom užival tonlo, tečno in ceneno hrano iz ki teh takozvanih »slumsov«, pa v Londonu ne dejavnosti. Drug tak velik steber nemške- skupne tvorniške kuhinje. Delavski šport je pridno kasirajo nečloveške najemnine. Da bi ga socializma je bila pred desetimi leti usta- prevzel - nalogo izravnalnega gibanja, ki naj angleškemu delavcu zgradili človeka dostojne novljena akcija »Mutter und Kmd«, ki je s ohrani odpornost delavčevega zdravja. Tako družinske hišice z vrtovi, kakor je to storil svojim ogromnim blagotvornim delom zava- bi lahko našteli še celi tucat blagotvornih in- nemški socializem, jim ni prišlo nikdar na pamet. Angleški delavec ali mornar je moral gledati, kako se nemški delavec vozi na luksuznem parniku mimo angleškega otoka na dopust. Tudi to je bil »zloben vzgled«. Po plu-tokratskem mišljenju morajo biti ogromne socialne razlike, sicer se plutokratje ne bi rado-vali svojih položajev v človeški družbi. Nemški socializem je dvignil delo takorekoč v plemski stan, lenobo pa je mahoma deložiral iz nemške hiše. Tudi to je bil »zloben vzgled«. Istotako je azijatski boljševizem v zadnjih dvajset letih zanemarjal ruskega delavca, ki je moral ob najslabših pogojih življenja garati zgolj za oborožitev svetovne revolucije. Nemški vojaki so gledali na svojem pohodu skozi Sovjetijo vso bedo ruskega delavca, spo-minjajoč se pri tem vseh socialnih ugodnosti, M jih je že v mirnem času užival v Nemčiji sleherni delovni človek. Plutokratsko sovraštvo proti vsakemu socialnemu napredku, porojeno iz najperfidnejše dobičkaželjnosti, je torej skupno z zavistjo boljševiških priganja-čev sklenilo zrušiti pohod nemškega socializma. Plutokratom in boljševikom je bil nemški socializem silno nevaren radi vzgledov in primerov. Nevaren .jim je bil predvsem radi svoje revolucionarnosti. Praksa nemškega socializma je namreč pomedla z vsemi predsodki, ker je pomagala neposredno nemškemu človeku in s tem skupnosti. V sedanji vojni se oglaša smrtni zvonec plutokraciie. Kakor je Fiihrer pravilno izjavil, bo zmagala ali nacionalsocialistična Nemčija na boliševiška Sovjetija. Narodi Evrope Grabenpflug für den Ste.lungsbau. Muhelos zieht der Motor der Zugmaschine den Grabenpflug durch das Gelände, in dem eine neue Reservestellung entstehen soll. 35 Zentimeter tief heben die Schare des »Grabenrei-Beres im 5-km-Tempo den Boden aus und legen die Erde als Böschung aut Danrt ist der Anfang das neuen Grabens geschaffen. Die Grenadiere bauen ihn weiter aus Unser Bild zeigt: Im Einsatzort wird der Fahrer der Zugmaschine vom Stcllnngsbauoffizier in die neue Sichtung eingewiesen PK.-Krertsber Bermnann fPBZ — Schi. Težki udarci za Anglo - Amerkance Novi velenapadi na London — Srditi boji v nettunskem mostišču Blizu 6.000 Anglo-Amerikancev ujetih v enein mesecu pri Nettunu Iz vojnega poročila, izdanega 24. februarja, Nemčijo. Naša letalska obramba je pri teh na- svoj pritisk na nettunsko mostišče V naskoč-je razvidno, da so nemške čete na nekaterih padih uničila 166 sovražnih letal, med njimi nih operacijah je uspelo izbrisati dvoje so-odsekih nettunskega mostišča izboljšale z iz- 143 štirimCtornih bombnikov. Nemško letal- vražnih oporišč ter obkoliti močnejšo sovraž-VKjniskimi sunki svoje položaje. Južno od stvo je v zadnji noči izvedlo uspešen velenapad no skupino jugozapadno od Cisterne Nemška Apnlije je bila obkoljena sovražna skupina na London. Nemški hitri čolni so potopili iz bombna letala so potopila v luki Anzio sovraž-kljub zagrizenem odporu sovražnika stisnjena neke angleške spremljave parobrod z 2000 brt, no transportno ladjo s pettisoč brt obenem na ozkem prostoru. Pri tem je bilo ujetih nad dočim sta bili dve drugi ladji s 3000 brt tor- pa so poškodovala štiri druge ladje's 15 000 400 Amenkancev. številni sovražni razbreme- pedirani. Več angleških hitrih čolnov je bilo brt ter nek čoln za izkrcavanje Na južni mini napadi, podprti z močno artilerijo in la- pri tem spopadu poškodovanih. Nemški hitri fronti je bilo ob obojestranskem živahnem iz-dijskimi topovi, so se zrušili v našem obramb- čolni so se vrnili na svoja oporišča brez izgub, vidniškem in artilerijskem delovanju mirno V nem ognju. Nemške dalekometne baterije so 26. februar: V nettunskem mostišču so letalskih bojih in vsled dejstva flakartilerije z dobrim uspehom obstreljevale sovražna iz- nemške čete s svojimi napadi popravile svoje je izgubil sovražnik včeraj nad italijanskim krcavanja v nettunskem področju ter so pri- postojanke. V teku teh operacij so se razvili frontnim ozemljem 12 letal V včerajšnjih silile več tovornih ladij k begu. Na južni mestoma težki artilerijski boji. Nemški bomb- opoldanskih urah so prileteli ameriški bomb-fronti so se izjalovili sovražni napadi severo- niški odredi so 25. februarja zvečer bombar- niški odredi ob močnem lovskem spremstvu vzhodno od Castell Forte. Sovražniku ni uspe- dirali zbiranje lacTi v luki Anzio. Pri tem so nad srednjo Nemčijo kjer so izvedli pod zalo. priti preko reke Gari. 23. februarja opol- bili poškodovani t 'je težki transportniki s ščito oblačnega neba teroristične napade na dan je priletel severo-ameriški bombniški od- 24 000 brt in neki rtSilec. Računati je z uni- naselbine v področju Braunschweiga Bombe red ob močnem lovskem spremstvu v južno čenjem nekega nadaliniega transportnika. so uničile nekaj vasi. Flakartilerija je zbila Nemčijo. Bliskovito vpostavljena obramba je Ameriški bombniški odredi so tudi včeraj po osem sovražnih letal. V pretekli noči so vrgla sovražniku preprečila nameravan koncentri- dnevu nadaljevali svoje napade na južno Nem- posamezna sovražna letala bombe v naselbine Cen napad. V letalskih bojih je bilo ob sode- čijo. zlasti na mesta Augsburg, Regensburg v zapadni Nemčiji. Hitra nemška bojna letala lovanju flakartilerije uničenih 45 sovražnih in Furth. V pretekli noči so angleški terori- so bombardirala cilje v jugovzhodni Angliu letal, med njimi 42 bombnikov. Tako je izgu- stični odredi rnova bombardirali Ausgburg. in v Londonu. bil sovražnik približno polovico vpostavljenih V stanovanjskih predmestjih je nastala velika V boju proti anglo-ameriškem dovozu sta bombnikov. Težka nemška bojna letala so iz- škoda. Prebivalstvo je imelo izgube. Nekatera nemška vojna mornarica in letalstvo potopila ved'a nov učinkovit velenapad na London. V sovražna letala so metala bombe na zapadno februarja 26 trgovskih ladij s 144 185 brt ter več londonskih okrajih so bili izzvani obsežni in severno Nemčijo. Nemška letalska obramba enajst tovornih jadrnic. 34 nadaljnjih ladij z pozan in razdejanja. ie uničila pri toh narmdih 106 anglo-ameriških več kot 200000brt je bilo poškodovanih z 25. februar: Na italijanski fronti ni bilo 1etaL med niilni 10? štirimotoma bombnika, bombnimi in torpednimi izstrelki. Računati je nikakih bistveno važnih dogodkov. V opoldan- V bniu protl sovražnemu dovozu so potopile z uničenjem mnogih izmed teh ladij. Potop- skih urah 24. februarja so izvedli ameriški T,emške podmornice v Atlantiku, v Sredozem- ljenih je bilo razen tega poleg neke križarke bombniški odredi ob močni lovski zaščiti tero- s:.em rnoriu in v Tndnskem oceanu sedem la- še 15 rušilcev in varovalnih ladij, osem hitrih ristične napade na nekatere naselbine v se- dlJ" s s1cupno 35 185 'brt- obenem pa enajst čolnov in neka stražna ladja. V« verni, srednji in južni Nemčiji Skoda je na- tnvornib iadmic in dvoje spremljevalnih ru--—-- stala zlasti v mestih Schweinfurt in Gotha. Tri r1rufTe so bile tomedirane. _ . . V pretekli noči so napadli angleški bombniški febrnar: V nettunskem mostišču se je Stopnjevanje nemške odredi mesto Schweinfurt. Sovražna motilna ve* ™vreznih napadov v našem kon- oboroževalne nrnrliiknitV letala so razen tega vrgla bombe na zapadno [entričnem obrambnem ogmu. Dalekometne «revalue prOUUKClje ____batenle so obstreljevale luki Anzio in Nettn- Iz Graz-a poročajo: Reich sorganisa ti anslei ter . ., . . , , v .. , . , . . „ no ter druge sovražne točke izkrcavanj. V ^Y ie sklical obratovodje, obratne načelnike m ne prikrivajo bodočnosti, ki bi jo morah gasu od 24. januaria do 24. februarja je bilo 111 prodajne voditelje železarske industrije ter doživeti pod bičem boljševizma. To bi bila v nettunskem mostišču ujetih 5721 Amerikan- J?*.F?* ™darstva v alpskih in obdonavskih smrt Evrope. Ker pa hoče Evropa živeti in ker cev 212 tankov ie hiln' „niJSeniVi 01 Gau"A k zasedanju, katerega se je poleg zastop- noče žrtvovati svojih kulturnih tradicij, bo tnnkov na ie ^ »flcov DAF so te tekovine — kakor je to omenil v svojem govoru Reichsminister dr. Goebbels — šele začetek v uresničevanju nacionalsocia-lističnega programa. V polnem obsegu se bo vojakov. Sovražnik je beležil v zagrizenih bojih od moža do moža najtežje in krvave is-gube. Nemške dalekometne baterije so z opazovanim učinkom razbijale sovražno izkrcavanje v obeh lukah Anzio in Nettuno. V luki Anrio so nastali obsežni požari. 29. februar: V nettunskem mostišču so ga dela je pokazala tudi pota, po katerih se lahko povečajo storitve inozemskih delavcev. Po razpravi, ki je bila zelo koristna za vse udeležence, je, podčrtal dr. Ley izredne storitve delovnega ljudstva v,vseh nemških oboroževalnih obratih. Tako je bilo kljub terorističnim letalsk;m napadom možno stopnjevanje celokupne nemške oboroževalne produkcije od meseca do meseca na nemške čete z naskočnimi oddelki izvedle lo- samo v gmoti, temveč tudi v kvaliteti. V tem nemški socializem uresničil šele po zmagoviti kalno izbolišanie svojih postojank. Na južni duhu hoče nemški narod kljubovati vsaki situa-vojni Vse žrtve, ki jih sedaj prenaša nemški fronti so bili odbiti sovražni napadi pri Ca- ciji. Saj se zavedi napadi pri narod v najusodnejšem boju svoje zgodovine, stel! Forte in Terelle. Nad luko Boulogne je veljajo torej zavarovanju in nadaljevanju nemška protiletalska artilerija zbila dva štiri- praktičnega socializma v zmagovitem miru. motorna in enega dvomotornega bombnika. S Nemškega socializma pa tedaj ne bo deležen tem vred so nemške pomorske sile v času od samo nemški človek v velikem, svobodnem 21. do 29. februarja uničile 22 sovražnih le- Reichu. temveč tudi vsi ostali evropski naro- tal. — di. ki bodo v nemški šoli prikrojevali tudi 1. marec: Nemške čete^so v Italiji nadalje- svoje socialno življenje vale ob istočasni močni artileriiski vpostavi zaveda, tako je končal dr. Ley, da nas bo Führer pripeljal v edinstveno veliko zmago naše zgodovine. D r n c k und Verlag: Marburger Verlags- und Drnekcre^ Ges. m. b. H. — Verlagsleitung: Egon Baumgartner. Haupt-Schriftleiter: Friedrich Golob,- alle in Marburg/Drau, Badgass« I Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 3 vom 10. April 1943 göltig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstörung gibt keinen Anspruch »uf Rückzahlung des Bezugsgeldes. Nemški obrambni uspehi na vzhodu Hrabre nemške čete so tudi v preteklem tednu z vzorno hrabrostjo preprečile vsak bistven uspeh boljševikov — Velike in krvave izgube na sovražni strani Dne 24. februarja je sporočilo nemško vrhovno poveljstvo: V področju Krivoj Roga manjše bojevniško delovanje kot ob prejšnjih dneh. Odbitih je bilo več sovjetskih sunkov. Naše napredovanje zapadno od Svenigorodke je medtem pridobilo na terenu. Vzhodno od šaškova so se tudi včeraj izjalovili posebno žilavi sovjetski napadi. Pri Saslavu in v področju južno od Pripetskih močvar so beležile naše čete uspešne napade. Južno od Berezine, severno od Rogačeva in jugovzhodno od Vi-tebska se nadaljujejo obrambni boji z nezmanjšano silovitostjo. Naše čete so preprečile vse sovražne poskuse prodora nemške fronte ob izredno velikih izgubah na ljudeh in materijalu v sovražnem taboru. Med jezeroma Ilmen in Peipus so se na obeh straneh Dna in zapadno od železnice Pskov—Luga izjalovili sovražni poskusi, prodreti naša umikalna gibanja. V področju Narve je bojno delovanje zopet oživelo. 25. februar: V področju Krivoj Roga in Svenigorodke so se tudi včeraj izjalovili vsi napadi boljševikov. Medtem pa so dobro napredovali naši lastni napadi zapadno od Svenigorodke in v področju južno od Pripjetskih močvar, čeprav se je sovražnik trdovratno in žilavo branil. Južno od Berezine in severno od Rogačeva so se odigravali težki obrambni boji z ojačenim sovražnikom. Sovjeti so poskušali prodreti do severne obale Berezine, toda vsi ti poskusi so se zrušili v srditih gozdnih bojih. Naselbino Rogačev so nemške čete v noči na 24. februar po ra.zstreli+vi vseh naprav izpraznile Bolj severno so zavrnile naše čete sovražnika, ki se je preril v protinapadu. obenem je bila uničena neka sovražna skupina, ki je prodrla nemško črto. Nem-šVo 'etaistvo podpirajo vse te operacije su-hozemske vojske v odličnih poletih in je prizadejalo sovražniku velike ljudske in materi-jalne izgube. Tudi jugovzhodno od Vitebska s ° se zrušili v nemškem ogniu številni soviet-ski napadi in opetovani poskusi razširjenja neke vdorne odprtine. Med železniško progo Pskov—Luga in med jezerom Peipus so nadaljevali sovjeti svoje poskuse prodora nemške fronte z novimi rezervami. Ti poskusi so se razbili deloma ob nemških protinapadih V jezeru Peinus so naše čete iztrgale sovražniku ponovno otok Pirissaar ter ga zavarovale proti številnim boliševiškim protinapadom. .Tu?ozaoadno od Narve so izvedli boliševiltf ve* brezuspešnih sunkov. Severozaoadno od mesta Narva so estonski prostovoljci po trdem boju odstranili neko sovražno mostišče ob Narvi. •>6 februar: Med Dnjeprom in Krivoj Rogom prav tako pa tudi severozapadno od Ki-rovograda. so se izjalovili številni sovjetski napadi, podprti s tanki in letalstvom, ob izredno visokih sovražnih izgubah Pri Sveni-gorodki so vrgle n«še čete sovražnika iz močno utrienih postoiank. Južno od Pripjeta so se odigravali srditi napadalni in obrambni boii. Pri tem ie bilo od 40 sovražnih tankov uničenih kar 37 Nemški kavalerijski odredi so prodrli uspešno v področie Pripietskih močvar. Južno od Berezine so nemški grena-dirji razbili opetovane sovjetske napade Severno od Rogačeva so izvojevale naše čete v boiih s sovražno premočjo po trdih bojih popoln obrambni uspeh. Tudi zapadno od Kri-čeva. jugovzhodno od Vitebska in v severnem odseku vzhodne fronte so se izjalovili sovražni napadi deloma v protinapadu. 27. februar: Med Dnjeprom in Krivoj Rogom, južno od Berezine, severno od Rogačeva in jugovzhodno od Vitebska so zavrnile naše čete sovjetske napade deloma v trdih bojih. Lokalni vdori so bili očiščeni ali zapahnjeni V ozadju srednjega odseka vzhodne fronte so varovalne čete skupno s francoskimi prostovoljci razbile močnejše boljševiške tolpe ter jim prizadejale krvave izgube. Uničenih je bilo 43 postojank z več kot tisoč bunkarji in oskrbovalnimi napravami. V severnem odseku so se naše čete v nekaterih odsekih po načrtu umaknile. Številni sovražni napadi vzhodno od jezera Pskov ter na fronti ob Narvi so se izjalovili v srditih bojih. V pretekli noči so sovjetski teroristični letalci ponovno bombardirali finsko prestolnico Helsinki. Nastala je škoda v stanovanjskih predelih. Prebivalstvo je beležilo izgube. Finska flak-artilerija je skupno z nemškimi lovci uničila 17 sovražnih letal. 28. februar: Na obeh straneh Krivoj Roga so napadali boljševiki 27. februarja ves dan z močnimi pehotnimi in oklopniškimi silami. Vsi ti napadi so bili odbiti, nekaj vdorov je bilo zapahnjenih. Južno od Pripjetskih močvar je bilo na nekih mestih opažati živahnejše bojevanje. Pri Jampolu je bil zavrnjen sovražnik v protinapadu. Južno od Berezine so sovjeti izvedli številne, toda brezuspešne napade. Nemško letalstvo je s pomočjo romunskih letalcev napadalo vzhodno Kirovograda sovražne artilerijske postojanke, tanke in zbirališča čet. Neki most čez Dnjepr je bil na več mestih težko zadet 29. februar: Vzhodno od Kerča in v področju Krivoj Roga so nemške čete odbile številne boljševiške napade ob velikih izgubah za sovražnika. Pri tem so bili lokalni dvori v protisunkih očiščeni. Južno od Pripjetskih močvar se ie nada'jevalo lokalno bojevniško delovanje. Južno od Berezine in jugovzhodno od Vitebska so se zrušili močnejši sovražni napadi pred našimi postojankami. Severoza- padno od Nevela je napadal sovražnik z ve8 divizijami strelcev. V trdih bojih so nemške čete izbojevale 28. februarja popolen obrambni uspeh. Vzhodno od jezera Pskov in pri Narvi so boljševiki zaman ponavljali svoje napade. Artilerija je razbijala sovražna izhodišča in sovražno gibanje. Močni nemški letalski odredi so podpirali nemške obrambne boje zlasti pri Krivoj Rogu, pri Dubnem in ob jezeru Pskov v nizkih poletih proti sovjetski pehoti in motoriziranim kolonam. Z bombami in strelnim orožjem so na ta način uničili številna vozila in protiletalske topove. Na visokem severu so uničila hitra nemška letala sovražna taborišča ob murmanski železnici. 1. marec: V področju Krivoj Roga, jugovzhodno od šaškova in zapadno od Beričeva »o naše čete odbile številne sovjetske napade ter prizadejale sovražniku visoke izgube. Pri Jampolu so v teku srditi lokalni boji. V področju južno od Pripjetskih močvar smo izvedli uspešne sunke. Severovzhodno od Rogačeva so boljševiki z močnejšimi silami napadali brez uspeha. Pri tem je bilo od 30 sovražnih tankov uničenih kar 26. Severozapadno od Nevela, jugovzhodno od jezera Pskov in pri Narvi so se izialovili številni boljše-viški napadi v trdih bojih._ □ Stalinov red za preslepovanje Idijotov. Španski list »Informaciones« se bavi z dvema vojnima redoma, ki ju je ustanovil Stalin za posebne vojaške zasluge in ki sta bila medtem že podeljena vodilnim angleškim in ameriškim osebnostim. »Idijoti in duhovno zaostali ljudje — tako piše list — vidijo v teh dveh redih, ki nosita imeni po carističnih generalih Surovim in Kutu-zovim, nekak dokaz za rastočo akomodaciio Sov»-ietije z ozirom na politiko demokratskih zavetnikov Mi vemo, da spadata tudi ta dva reda v vrsto Stalinove hlimbe, ki naj bi svet prepričala e njegovem spreobrnjenju. Omeniti je še treba, da je general Suvorov pod Katarino II. premagal Poljake in prelival kri no varšavskih ulicah, dočlm je Kutuzov leta 1812. porazil Napoleona 1.« Die Kommandeure der bei Tscherkassy befreiten Truppenteile beim Führer Nach der Befreiung der westlich Tscherkassy eingeschlossenen deutschen Kampfgruppe« empnnq der Fuhrer in seinem Hauptquartier folgende Kommandeure der dort eingeschl^ sen gewesenen Truppenteile Von links nach rechts: f^-Haupteturmfühier Leon Deqrella. der mit dem Ritterkreuz zum Eisernen Kreuz ausgezeichnet wurde ^ Gruppenführer und Generalleutnant der Waffen-** Gille, dem der Führer die Schwerter zum Eichenlaub »erreicht. Ganz rechts der Reichsführer ff Heinrich Himmler. "resse-Hoffmann (Schi. «Štajerski gospodar« ..... Boljševizacija, beda, glad, legar in prostitucija Iz Rima poročajo: t Rim so ▼ zadnjem času dospele nove posameznosti o strahotnih razmerah, ki vladajo v zasedeni južni Italiji. Boljševizacija po Anglo-Amerikancih okupirane dežele se tiri vedno bolj in bolj. Komunisti so pod zaščito novega »reda« razvili zelo živahno agitacijo za svoje dlje. V mestih, ki niso nikdar poznala niti enega lastnega časopisa, Imajo sedaj celo tri ali Štiri komunistične časopise. Tudi prehranjevalni položaj Južne Italije je od dne do dne slabši. V mesto Bari so nalepili plakate, ki pravijo, da Amerika in Anglija ne moreta skrbeti za prehrano italijanskega prebivalstva. Iz Napulja in Beneventa poročajo, da plenijo ameriške čete celokupni dovoz živil, namenjen tem mestom, tako da vlada tamkej prava gladovna beda. Najbolj katastrofalno je pomanjkanje kruha. Ljudje prejemajo največ 200 do 300 gramov za ves teden in osebo. Na črni borzi stane kilogram kruha 140 lir, kilogram belega kruha celo 180 lir, mali krožnik testenine 50 lir, priprosto kosilo 300 do 500 lir, srajca 1000 lir itd. Delavske mezde so napram temu tako malenkostne, da mora posamezen delavec garati dan in pol, če si hoče kupiti kruha na črni borzi. Okupacijske oblasti so s svojim postopanjem povzročile te razmere. Nič čudnega torej ni, da so v mestu Reggio nedavno de monstrilale žene proti vsem tem pojavom. Promet funkdjonlra samo mestoma in si ga pridržujejo okupacijske čete. Tisti maloštevilni viaki za civilista ao pa vedno tako prenapolnjeni, da morajo ljudje potovati na strehah ter na odskočnih deskah vagonov. Na ta način se je zvišalo prav nenavadno i te vilo prometnih nesreč. Avto mobili so pridržani samo okupacijskim četam. Temu nasproti pa ne more niti zdravnik dobiti avtomobila, da bi se hitreje pripeljal k težkim bolnikom. Tudi vsled tega je te bolj naraslo že itak visoko število smrtnih slučajev. Iz Napulja poročajo med dragim, da počiva v tem mestu poleg tramvaja In avtobusnega prometa todi ves ti leonski In telegrafski promet. Slične razmere je opažati na vseh področjih javnega življenja, ki j« takorekoč popolnoma ohromelo. Z malimi izjemami ne unkdonirajo ki aogledališča, ne gledališča In tudi ne restavracije. čim nastane tema, si ljudje ne npajo zapuščati svojih hiš Iz strahu pred roparji ln tatovi. Cestna slika v mestih kaže mnogo nečistosti in bede. V Napulju vlada ie vedno epidemija le-garja, čegar vzroke je treba Iskati v slabi prehrani in pomanjkanju plina ln vode. Vedno bolj in bolj se širi tudi prostitucija. Okupacijske čete se obnašajo napram prebivalstvu čestokrat na prav nečloveški način. Temu nasproti pa zapadejo Italijani, ki bi se najmanj pregrešili napram okupacijskim četam, najbolj okrutni kazni. Poročajo tudi o nasilstvfh in posilstvih, zlasti lena. Tudi prevoz malih otrok v SowJetsko Unijo nima ne konca ne kraj«. Na smrt obsojen Titov „general" Iz Belgred« poročajo: Tukajšnji list »Obnova« javlja iz Zenic«, da se pojavlja v Titovih tolpah pravcati razkroj. Iz krajev, v katerih painjejo ti banditi, ne beži samo kmetsko prebivalstvo, ki je sito komunističnega terorja, temveč prihajajo tudi posamezno v skupinah tisti člani tolp, ki se jih je v Titovem taboru smatralo vse do zadnjega kot »sigurne« borce za boljševizem. Gre ta predvsem za »prostovoljno« mobilizirane pristaše, ki beže sedaj iz Titovega tabora k srbskim četniškim odredom. Ti ljudje prihajajo sestradani, napol zmrznjeni in raztrgani kot pravi «bežniki in pripovedujejo o strahotah, ki so jih doživeli med »osvobodilci ljudstva«. Iz njihovega pripovedovanja sledi, da so Titovi banditi ubijali k gole maščevalnosti cele rodbine ter da so iz-ropali na tacate sedaj popolnoma opustošenih ▼asi. Položaj Titovih bandltov je obupen. Neuspehi njihovih podvigov so dovedli tako daleč, da se posamezni voditelji medsebojno obtožujejo, češ, ti si kriv, da propadamo. Tako Je bil te dini pro~ «luli vodja bandltov ln poveljujoči »general« Sava Orovič na smrt obsojen tn takoj ustreljen. Tito g« je dal ustreliti samo radi tega, ker je bil njegov odred v bojih popolnoma poražen. Marsikateri voditelj banditov se radi tega z ostanki «vojih čet raje preda nasprotniku, da ne bi padel v Titovo nemilost ln da mu ne bi s kroglami prevrtali občutljive kote. V zadnjem času so se po poročilu omenjenega srbskega Bsta opetovano zgodili taki slučaji. V srednjesrbskem področju so Nemci te dni z uspehom obkolili neko banditsko skupino. Izne-nadenje je bilo za bandite tako veliko, da se Jih Je po kratkem, za njih krvavem boju predalo kar 700. Nemci so obenem zaplenili pet «trojnlc, •krog 200 pušk in skladišča hrana. Moskovske intrige v Južni Italiji V zadnjem čas« ao nekako utihnile vesti o bolj-»eviškem vplivu v Južni Italiji Te dni pa j« ta-kozvani »osvobodilni odbor«, k je popolnoma pod kontrlo komunistov, nenadoma sporočil, da se bo v soboto, 4. marca, po vsej Južni Italiji vršil deset minut trajajoč protestni itrajk, ki velja Churchillu ln njegovi poslednji Izjavi Spodnji zbornici. Protest je naperjen prod Angležem ln Ameri-kancem, ki trpijo na oblasti maršala Badoglia. Da ne bi trpela vojna produkcija, bodo delavci podaljšali svoj delovni dan za iS minut. V Angliji so zelo radovedni, kako neki se bo razvil ta itrajk. Je namreč prvikrat, da si upajo agenti Moskve uprizoriti javni itrajk, na drugi strani pa bo udeležba pri tem itrajku dobro merilo za razkrojevalno delo, ki so ga doslej opravili komunistični agenti v Južni Italiji. Moskva računa tudi s polomom štrajka, toda Moskvi zadostuje razkrojevalni učinek takih pozivov za nadaljevanj« pohoda v smeri boljševizadje Evrope. To j« ttsto, česar v Londona ne marajo spoznati. Proti četrti Izvolitvi Roosevelta Kakor menjamo te na dragem mesta, je nastal v demokratski «trank! Zedinjenih držav razkol, ki ga j« poviročB Roosevelt « svojim vetom ali ugovorom proti davčnem« predlogu. Izkazalo se je pa medtem po poročilih političnih opazovalcev, da Je zavzela demokratska revolta proti preziden-tu Roosevelta mnogo večje oblike, kakor ao se pokazale pri glasovanj« v kongresu. V okviru demokratske «rank« so namreč pod vodstvom bivšega državnega tajnika ca vojn« zadeve Harry Woodrang-« ostanovlM takosvani »Ameriški nacionalni odbor«, ki pobija Rooaeveltov« gospodarske metod«. Woodring j« Izjavit, d« so načrti za preprečen je četrte Rooaeveltov« izvolitve prezi-dentom Zedtajenft držav ie dogotov!Jeni. Imenovani odbor tata za to kampanjo proti Roosevelta že pripravljenih 14 milijona dolarjev. Obenem bodo m demokrata, ki se protivijo ponovni Rooseveltovl Izvolitvi, organizirali v posebni stranki. Za stačaj, da srn njegov« Izvolitve ne bi dalo preprečiti, predvideva Woodring možnost ali celo verjetnost ustanovitve tre t j« Mdoinalne stranke pod zastavo demofcratizma. □ Zakon proti korupciji v Turčiji. Parlamentarni odbor Turška ljudske stranke se bo sestal 7. marca k seji, na kateri bodo obravnavah osnutek zakona z« pobijanj« korupcijo. 1 O IN ONO Prvi znanilci spomladi Sredi februarja, ko godu je Jo Valentini, ie Jih pozdravljajo prvi pomladini: prvo petje naših tudi preko zime nam zvesto ostalih ptic. Pa ma-gari da je tedaj zima pri nas ie na viška, lahkoživi ptičji zarod se že pripravlja na veselo sva-tovanje ob Gregorjevem, to je v začetku drug« tretjine prvega pomladnega meseca in to je seveda marc, ali sušeč. — Temu prvemu ptičjema oznanjevanju bližajoč« se pomladi se kljub ostremu mrazu pridržujejo tudi prve »mačice«, prvi zeleni poganjki na teščevj« in brstje raznih grmi-čevi. Tudi sonce sije vidno viije ta vsaj v opoldanskem času tudi vedno topleje in dan se tudi zjutraj vidno podaljšuj«. Istočasno se po duplinah in zatišjih prebujajo tadi prekozimski zaspa-neti, ki še v polsnu ugibljajo, ali bi bilo že varno riskirati prvi obisk v prosto naravo ali pa da-It kaže bolje, še počakati v prezimovališču. Medtem pa februarju — naj bo ie tok ali tak in magari da se (kakor n. pr. letos) ponaša • svojo prestopno četrtletko — ie potekajo zadnja ure. Tudi če lezemo k počitka š« zadnjega februarja, vstali smo že na prvega marca. Marc, novo-letnik starih Rimljanov, naš prvi mesec probuja-joče se narave. O, saj ga poznamo! Rad je še vihrav, nestalen, tudi še v sredi, da, celo že proti koncu se večkrat povrača nazaj v zimo naraj k februarju, včasih celo kaT ie k januarju (kar s« tiče visoko zapadlega snega). Ampak vsi ti vihravi povratki ali kakor meteorologi pravijo: reakcije, mu ne pomagajo nič ali vsaj ne za dlje časa. Ze visoko na nebu Imamo namrreč veliko tolažbo: pomladno sonce, ie močno dovolj, d« premaga tudi najhujše marčeve reakcij«. Brez teh pa ni noben, tudi drugih mesecev ne in je zgrešeno, če se vse vremenske reakcije pripisujejo 1« trem pomladnim mesecem, zlasti pa marcu. Zgrešeno je nadalje tadi, če se govori o začetku meteorološke splomladi. Vse preveč se polaga pomen na tujo besedo: meteorološki, namesto vTemenski vpliv. Vreme samo ne deia letnih časov, marveč je samo eden glavnih pojavov naših štirih letnih časov. Pri začetku pomladi odločuje v glavnem življenje v naravi, a to (življenje) prihaja od sonca, njegovega stanja ln časovnega razmerja (odalja) od zemlje, zlasti njene severne polu-krogle h kateri pripadamo ml. Letos utegne biti cela pomlad — torej do konca maja — še prav posebno zanimiva in to ponajveč vsled vpliva vojne tudi na vreme. Kakšen bo marc, to bomo večinoma ie doživeli do začetka tudi astronomske oziroma koledarske spomladi — letos zaradi prestopnega lota i« 20. ta ne kot navadno še le 21. marca. P. o Ali nam je znan točni čast Pred odgovorom na zgornje vprašanje še bolj potreben bi bil odgovor na vprašanje: Kaj je pravzaprav čas in kako si posameiznik predstavlja čas, te namreč siploh kdaj razmišlja o njem. AH ni tes samo navidezna označba za ono veliko, za nas največjo Neipoznanko, ki jo nazivamo Večnost? Dajmo o teh vprašanjih najprej vsak sam pri sebi razmišljati. In sicer morda najbolje, če se v kolikor mogoče mirnem duševnem razpoloženju zamislimo nazaj vsak v svoje življenje, torej v svojo preteklost. Ko se nam j« to waj v glavnih potezah posrečilo, prenesimo ta pregled na jutri z vpogledom samo za en dan nazaj, torej na danes. Pri tem nastanejo nova vprašanja. Pred vsem: ali 6e zavedamo časovne razlike od svoje rane mladosti pa do danes? In se Je bomo juhi zavedali samo za en dan nazaj? Ali imamo v celem svojem dosedanjem doživetju količkaj garancije, ali sigurnosti tudi za čas, ki ga nazivamo: bodočnost Magari 1« z« en teden v naprej« ali ie natančneje: le za en dan, vsa] za eno samo uro od trenutka dalje, ko o tem razmišljamo. To razmišljanje naj se nikomur ne zdi kot prazno modrovanje le za tiste, ki nimajo važnejšega posla, torej le za tiste, ki imajo v tem, za nas vse največjem časa, še čas sploh* ie misliti todi na — čas. Za naše življenj« ne mor« biti nič tako aH še bolj važnega, kakor je — časi P. Zatemnitev od 5. do 11. marca 194Á od 18.45 do 5. ure Zborovanje Reichsleiterjev in Gauleiterjev Povodom obletnice ustanovitve NSDAP se fe vršilo zasedanje Reichsleiter-jev, Gauleitar-jev in Verbaivd-efuhrer-jev stranke. Zborovanje je vodil Reichsleiter Bormann. Reichsminister dr. Goebbels je podal splošni pregled političnega in vojnega dogajanja.. To dogajanje je karakteriziral z ugotovitvijo, da je ta vojna borba za naž nacionalni obstoj, obenem pa obračun med svetovnimi nazi-ranji. Radi tega 6e vrši ta boj — kakor vsa boji svetovno-nazornega značaja — s posebno srditostjo in ostrino. Kot vodja internrnisterijelncga odbora za letalsko škodo, se je minister bavil zlasti z vprašanji civilne letalske zaščit«. Pri tem je povdaril, da je drža civilnega prebivalstva obenem s storitvijo stranke eno izmed najslavnejših poglavij v tej vojni. Dr Goebbels je v nadalje- vanju svojih izvajanj postavil letalsko vojno v veliki okvir političnega in vojnega dogajanja. S posebno prepričujočuni argumenti je govornik dokazal, da pomeni rastoča nemška obramba v zvezi z vedno hujšimi letalskimi napadi na Anglijo obenem z vojskovanjem na drogiih področjih, da bomo v doglednem času zopet imeli v svojih rokah zakonitost dejanja. Dr. Goebbels je zaključno povdaril, da se moramo notranje oborožiti za poslednjo in odločilno fazo te vojne. Nanjo se moramo pripraviti materijelno, moralno in duhovno. »Mi stari Reichsleiter-ji in Gauleiter-ji — tako je dejal dr Goebbels — smo ob Fuhrer-jevi strani že doživeli toliko velikih zgodovinskih dogodkov, da točno vemo, da sledi krizam vedno odrešilna ura blagoslovljene prilike. O tem smo danes vsi trdno prepričani.« Gauleiter Grohč (Kdin —Aachen) j« referiral nato o vpostavi stranke v letalski vojni Oberbefehlsleiter Backe je orisal vpostavo in nalogo kmetijstva v pridelovalni bitki. Vrsto predavanj je zaključil Reichsleiter dr. Ley, ki je prikazal Fflhrer-ja in idejo kot vir moči za ves nemški narod. Govoril je o Fuhrer-jevi genialnosti, njegovem globokem znanju, njegovi stvariteljni moči in • vestnosti njegovega dela. Opisoval je Fuhrer-ja v njegovi neumorni pripravljenosti za svojo veliko nalogo kot vzor za slehernega Nemca. Ob koncu svojih izvajanj je vrednotil dr. Ley tovarištvo In skupnost, ki povezuje ves voditel j6ki korpus. Reichsleiter Bormann je nato končal uspešno zborovanje s počastitvijo Fuhrer-ja. Ponosna fnlanca nemškega socializma Ogromne storitve pomožne akcije „Mutter und Kind" O priliki desetletnice obstanka pomožne akcije »Mutter u. Kind« je imel Reichsminister dr. Goebbels v Berlin-u v okviru tozadevne proslave pomemben govor, v katerem je izvajal med drugim sledeče: Dvajseto stoletje je stoletje socializma. Tudi v tej vojni gre za smisel socializrpa To vojno so nam vsilili sovražniki, ker je dal nemški narod zanje hudoben vzgled socialistične države in socialističnega občestva. Tu je pravzaprav iskati vzrokov njihovega napada na naše življenje. Izločit5 so nas hoteli kot trdno zvarjeno skupnost v Evropi, ker je nemški narod napram drugim eVi-opsk:m narodom na socialnem polju preveč p.AD^edoval Z metodami in sredstvi ki so se jih do«!»* posluževal! v plutokratskih državah, nas v t<> ■ nooledu niso mogl5 dohiteti. Naš socializem ie '"dai predme' sovraštva plutokracij in zavisti bol^evifkeoa sktema N;V,->y.ili dotazov ni treba več za to, kako fita-o-kn>i?en ie b5l eden kot drugi sistem in je še danes Nrm*ki narod ie imel že pred svetovno vo:no »•-»imodernefic socialno zakonodajo na svetu. Zna-<*'tno je, ie d^nes zavračaio v Angliji načrt«, * ' «o v scMvahifni poaledu daleč za tem, kar je B-Fins-rk n-ekoč oresntt*! v Nemčiji. Kolik je šele med naciona koči ali stično Nemčijo in plu-tok^tsko Analiio ali pa boliševi:5ko Rusijo! Soči*** i v?*>r. k« «a ie dala Nemčija na vseh področjih našena irtvrtega življenja, je takorekoč alarmiral sovražne dežele. Nacionateocialistična revolucija — tako je na-c"=i!er-al dr. Goebbels — je hotela zajamčiti n~m-škemu narodu socialni ž-'vljenjski standard, ki oduova-'a njegovi duhovni, duševni in kulturni višini. 2e v prvh mesecih po prevzemu oblasti se je pričelo uresničevati velike socialne obnovitvene načrte nacionalsocializma. Nastala so mo-n umen talna dela dejanskega socializma, ki je našel svoi klasičen izraz predvsem" v treh jedrih našega socialnega programa: Zimski pomoči, pomožni akciii za mater in deco in v občestvu »Kraft durch Freude«. Ti trije stebri našega socialističnega načrta so prepričevalni dokazi za to, da se gibanje zamore po vsej pravici imenovati socialistično«. Dr. Goebbels je nato v nazornih izvajanjih orisal izvršitev socialističnega programa v predvojni dobi in zlasti v času sedanje vojne. Tu je omenil predvsem pomožno akcijo »Mutter und Kind«, za katero so bile izdane od dneva ustanovitve do danes tri milijarde RM. Leta 1934. je bilo izdanih za to akcijo 55 milijonov RM, deset let pozneje, 1944, sredi vojne, pa je ta vsota narasla na 508 milijonov RM Po vsem Re;ch-u je v obliki mreže razdeljenih 33.000 oskrbovalnic za. matere ins deco. V teh oskrbovalnicah dobi deset milijonov obiskovalk nasvet in praktično pomoč. Pomožna akcija »Mutter und Kind« pa se je tudi uspešno borila proti umrljivosti dojenčkov Število umrljivosti naših dojenčkov se je v desetih letih obstanka te organizacije znižalo od '■9 na 6,3 odstotke. To se pravi, da je zabeležila Nemčija v teh desetih letih samo na osnovi teh toritev en milijon rojstev več. To so sicer suhe ^evilke, toda v teh številkah diha ž;v!jenje de-«*t krat stotisoč otrok, ki bodo v 20 let5 h polnovredni člani našega narodnega občestva. K temu je treba prišteti podporo poklicno deluioč;h posebno ljubeznijo in jo razvil iz malega početka do današnjega gigantskega izmera. Dr. Goebbels je končal s sledečimi besedami: »Rezultati desetletnega dela akcije »Mutter und Kind« dokazujejo, kako velikih storitev smo zmožni in si jih želimo, čim bomo izbojevali zmagovit mir. Se le tedaj bomo lahko v polnem obsegu uresničili dejanski socializan, kakor je zasidran v nacionalsocialističnem strankinem programu. Nai trden sklep je, da izidemo iz te vojne, kakor ja nekoč dejal Führer, kot še bolj fanatični nacional-socialisti. Kot taki bomo skrbeli za to, da bo Nemčija velik in lep Reich, v katerem se bosta zopet nastanila sreča mater in smeh otrok«. žena s strani pomožne akcije »Mutter und Kind«. Organizacija je sama uredila 200 okrevališč za matere. Nič manj kot 60.000 materam, ženam vojakov, vojnim vdovam itd. je bila dana možnost, da so v teh domovih preživele večtedenski dopust za okrevanje. V okrog 34.000 otročkih vrtcih se dnevno nadzira 1,250.000 otrok, čijih matere se nahajajo v vojni vpostavi. Nemške kmetice razbremenjujejo 11.000 žetvenih otro&kih vrtcev, ki so bili pred ustanovitvijo organizacije na deželi neznana zadeva. K temu pa pride ie ogromno socialno delo pomožne akcije »Mutter und Kind« spričo letalskega terorja, presetitvene akcije, oskrbe prebivalstva in brige za matere in dojenčke v posebno ogroženih delih Reich-a. Reichsminister dr. Goebbels aa je ob koncu svojih izvajanj globoko zahvalil vsem tistim nemškim možem in ženam, ki so si pri ustanovitvi te gigantske organizacije stekli tako velike zasluge. Prav posebno se je zahvalil Pg. Hilgen-feldt-u, ki je s štabom svojih ožjih sodelavcev v preteklih desetih letih služil celokupni akciji s HRABRI SPODNJESTAJERCI Gefreiter Stanislaus Stanitz iz Ortsgruppe Gams je prejel za svoje junaško zadržanje na južnoita-lijanski fropti E. K. II. KL — Za hrabro obnašanje na vzhodni fronti je prejel Gefreiter Franz Pulko iz Pabenstein-a (Ortsgruppe Lichtenegg in der Kollos) E. K. n. Kl. — Eisernes Kreuz II. Kl. je prejel Gefreiter Max Serscben iz Unterwalz-a, Ortsgruppe Zellnitz. Odlikovanec ima še dva brata. Oba sta Gefreiterja In vsi trije se nahajajo na fronti. — Iz Ortsgruppe Windischfeistritz ja bil odlikovan Gefreiter Frau Wldmar za svoja junaške storitve z E. K. I. in U. Klasse. — Iz iste Ortsgruppe sta bila odlikovana za svoja hrabro zadržanje v bojih na vzhodu Gefreiter Franz Pli-berschek in Soldat Ferdinand Podwrschnik z E. K. II. KI. — Kakor nam sporočajo iz Zellnitz a. Drau, je bil Gefreiter Alois Poschgan iz imenovana Ortsgruppe odlikovan z E. K. n. Kl. — Iz Ortsgruppe Leonhard (Kreis Pettau) sta bila Gefreiter Franz Schwarz in Alois FraB odlikovana z E. K. IA. Kl., Soldat Josef Jarz pa z H. K. II. Kl. — Za svoje hrabro zadržanje na fronti so bili nadalje odlikovani Obergefreiter David Pleschnik, Rafael Grabner in Hans Ferschan ter Obergrenadier Rudolf Polak Iz Ortsgruppe Packenstein (Kreis CilliJ z E. K. II. KI. Deset let pomožne akcije „Mutier und Kind" Ob desetletnici pomožne akcij« »Mutter und Kind« sta poslala Reichsminister dr. G o e b -b e 1 s in Oberbefehlsleiter Hilgenfeldt Fuhrer-ju brzojavko, v kateri sporočata obseg dela, ki ga je ta organizacija izvršila v desetih letih. Kakor izhaja iz ponosne bilance, preložene Fuhrer-ju, je bilo v vsem Reich-u v tem razdobju ustanovljenih 38.518 pomožnih postaj, kjer je vsako leto sprejemalo deset milijonov nemških mater nasvet in praktično pomoč. Z neumornim delom na teh postajah so uspešno pobijali umrljivost dojenčkov ter tako ohranili nemškemu narodu nad milijon otrok. V 33.344 otroških vrtcih nadzirajo dnevno 1,250.000 otrok delovnih mater. V okrevališčih za matere je preživelo v tem razdobju 653.887 mater več tednov okrevanja. Tu so si pridobile novih življenjskih moči. Poročilo navaja nato podrobno, koliko in kakšne nove institucije ie ustanovila pomožna akc5ia za matere in deco. »Vse te storitve so bile možne samo vsled volje do žrtvovanja v vsem narodu. Te storitve so izraz moči in življenjske volje naše v boju se nahajajoče skupnosti, obenem pa so dokaz naše neporušljive vere v zmago.« F u h r e r je odgovoril na to poročilo s sledečo brzojavko: »Poslovno poročilo, ki mi Je bilo predloženo ob deseti obletnici pomožne akcije »Mritter und Kind«, dokazuje zno\'a, kakih storitev Je zmožna domovina ravno sedaj v vojni. Izrekam vsem, ki so pri tem pomagali, zlasti pa mnogim neimenovanim sodelavcem 'n sodelavkam pomožne akcij« »Mutter nnd Kind«, mojo zahvalo hi priznanje za delo, ki so ga opravili v službi do naše mladine. Adolf Hitler 1. z. Fuhrerhauptguartier, dne 28. februarja 1944. Generalf eldmarscball Rommel an der Biskaya. Kxd »einen Besichtigungsfahrten überprüft Feldmarschall Rommel nicht nur unsere Verteidigungsanlagen an der Küste, sondern überzeugt «ich auch vom Stand der Ausbildung der Truppen. — Unser Bild zeigt Generalfeldmarschall Rommel bei der Besichtigung einer Ein-Ut »Freies Indien«, die sich aus indische« Fredwilligen zusammensetzt. Ihr Kampf gilt dem Unterdrücker ihre« Landes — Englandl PK.-Kriegsber. Jesse (Sch). Churchill se mojstrsko izgovarja Angleška vlada in poljsko vprašanje — Churchill svari Angleže pred cepljenjem sil - Odmev Churchillovega govora v zadnji številki naiega lista smo objavili del ■ovora, ki ga je imel Churchill pretekli torek v londonski spodnji zbornici. Ker iz tehničnih oai-mt ob zaključku uredništva nismo mogli objaviti njegovih končnih izvajanj, prinašamo v nastopnem ostanek Churchillovega govora. . V zadevi Poljske je izjavil Churchill porsem enostavno: »Prepričan sem, da je Stalinova politika napram Poljski vzgledna za sklenjeno splošno politiko sovjetske Unije«. Dostavil je, da ima ■« stališče Moskve veliko razumevanja. T« je d«jal Churchill sledeče: »S sovjetsko Unijo bomo korakali po isti poti. Gledali bomo m to, da se njene zahteve ne bodo izpolnile samo potom Ale orožja, temveč tudi ob pristanku ia z dode-Mtvijo združenih narodov. Osvoboditev Poljske lahko opravijo sovjetske armade, ki so te doprinesle milijonske žrtve. Nisem mnenja, da M utegnila Sovjetska Unija s svojimi zahtevami prekoračiti mejo pameti in pravičnosti«. Churchill je zaključil «voja politična izvajanja ■ ponovno ugotovitvijo, da pozna Anglija napram Nemčiji samo brutalno voljo uničenja. Nemčija se pri tem ne bi mogla sklicevati na Atlantsko izjavo kot nekako pravno podlago. Pravi vzrok svojega govora je odkril angleški premijer dokončno z nujnim svarilom pred cepljenjem sil v angleškem narodu. »V Angliji so ljudje — tako je dejal Churchill —, ki bi hoteli pogrevati stare spore in spraviti na svetlo te davno uspavane predsodke o anglo-amerišklh od-nošajih« Parlamentarni govornik laburistične stranke, Greemvood, je ugotovil v debati o Churcfaillo-vean govoru, da bo imel angleški narod preživeti v tem letu še strahovite tedne SkrbJ angleškega naroda bodo v tem času po njegovem mnenju večje kot v celotnem dosedanjem poteku vojskovanja. John Mac Govern, poslanec skrajnega levega krila neodvisne delavske stranke, je izjavil, da je Churchill pravi mojster v izgovorih. Taktika terorističnega* bombardiranja — tako je dejal omenjeni poslanec — je ožigosala Angleže kot sveto-hlince najslabše sorte Laburistični poslanec Frederick John Bellenger, ki je služil kot artilerijski častnik v prvi svetovni vojni, je ironiziral Churchillov izgovor, češ, ta je slabo vreme zakrivilo počasni potek pohoda j Italiji Komunist William Gallacher je povdaril, da mora Churchill sprejeti v svojo vlado tudi komuniste. Zanimivo je, da niti eden izmed poslancev ni videl v Churchillovih izvajanjih kaj ugodnega za Anglijo in za vlado. Kakor poročajo iz Stockholma, so bili boljševiki v Moskvi zelo zadovoljni s Churchillovim govorom. Njegova zagotovila na naslov boljševikov pa so izzvala pri boljševikih seveda poželjenje po še večjih angleških koncesijah. V tem oziru je zanimivo pisanje švedskega lista »Dag«, ki pozdravlja Churchillov govor in se raduje podreditve Anglije pod zunanjepolitične namene Sov-jetije. V članku »Demokracija in demokracija« piše »Dag« sledeče: Anglija ima zelo neprijeten parlament, ki v ničemer ne zrcali pravega razpoloženj« dežele. Iz tega vidika so razumljiva številna protislovja v angleški politiki. Ta politika •e sicer bori energično za demokracijo, toda v istem čaau, ko sabotirajo obljubljen« reforme v Angliji, ko podpirajo poljske in srbske emigrante, postopajo 6labo z Indijo, zavlačujejo druqo fronto In se borijo prepočasno v Italiji. »Aftonbladet« ugotavlja, da je Anglija izvršila splošni umik napram sovjetskim zahtevam glede Balkana in glede razveljavljenja Atlantske Izjave. Zapadnim silam ni preostalo nič drugega. Zatajile so vsa svoja prejšnja načela, garancije in obljube. Brea boljševiške pomoči se ne morejo boriti niti proti Nemčiji, niti proti Japonski. Sovjeti se zavedajo svoje vrednosti za plutokracije. Stalinu ni do tega, da mu postavijo spomenik v Londonu kot reftitelju angleškega kapitalizma. Za vse tiste, ki «o v tvoji naivnosti zaupali takozvanemu idealizmu In velikopoteznosti velesil, je bil Churchillov govor mrzla prha. Kongres in senat proti Rooseveltu Prezident Zedinjenih držav in kandidat za pre-zidentstvo vsega sveta, Franklin Delano Roose-velt, je doživel te dni veliko polomijo. Z 299 proti 95 glasovom je namreč reprezentančna zbornica kljub Rooseveltovemu ugovoru sprejela davčni predlog v drugem čitanju in tako trudi s svoje strani prispevala 'k padcu prezidentovega veta. Značilno pri tem je, da je več demokratov glasovalo proti Rooseveltu kakor zanj. Sto demokratov je namreč glasovalo proti Rooseveltu in eamo 89 zanj. To se je pripetilo gospodu Rooseveltu v lastni stranki. Nastal je torej očiten razkol v demokratskih vrstah. Ta razkol je globlji kot so bili vsi prejšnji obračuni med kongresom in Roosevel-tom. Kongres si je brez dvoma olajšal preskrbo davkov za financiranje države, ker je od zahtevan;h desetih milijard dolarjev dovolil samo 2.3 milijarde. Pa tudi ta vsota je bila bistveno reducirana, ker je javnost osvobodila ene milijarde dolarjev posebnih dajatev. Vse to se je zgodilo samo radi tega, da bi pri volilcih zaprosili za dobro vreme o priliki novemberskih prezidentskih volitev. Rooseveltova notranja politika se ozira trenutno samo na potrebe vladnega tabora glede bodočih voKtev. S svojim davčnim programom v iznosu desetih milijard dolarjev, hoče Roosevelt posneti odvisno kupno moč in tako zajeziti grozečo inflacijo. Zakon o zvezniških volitvah vojakov, naj bi mu zagotovil podporo vojakov. Zakon o delovni obvezi naj bi pričaral javnosti ut's, da so v voini vsi enaki. Rooseveltovi nasprotniki pravijo, da 'e Roosevelt na izredno rafiniran nač^i s temi nepopularnimi zakonskimi predlogi postavil vois&o-vanje nad svoje volivne izglede. Anglo-amerikanische Gefangene ans dem Brückenkopf von Nettuno sind am Colosseum in Rom zum Abtransport angetreten. PK-Krieosber. Back (PBZ — Sch). politični DRGB/Z □ Švedski protest v MoskvL Švedsko poslaništvo v Moskvi j« protestiralo v imenu švedske vlade proti poletom sovjetskih letal preko švedskega teritorija in proti bombardiranju Stockhol-ma in okolice dne 22. februarja t. 1. O Nove sovjetske grožnje na naslov Turčije. Sovjetski tisk je pričel novo kampanjo proti Turčiji. To kampanjo vodi sovjetski tisk v obliki brzojavk iz Kaire, ki je postala središče boljše-viškega rovarjenja in imperialističnega intrigira-nja boljševikov. V teh brzojavkah protestirajo boljševiki proti turško-nemškim kulturnim odno-šajem. □ »Sovjetska republika 12, 13 in 14.« V baltiških deželah se upravičeno razburjajo nad nekim zemljevidom, ki ga je objavil angleški list »Daily Mail«. Na tem zemljevidu 60 zarisane pod naslovom »16 sovjetskih republik« Estonska kot 12., Letonska kot 13 in Litva kot 14. »sovjetska republika«. H Usoda nevtralnih aiornarjev, ki vozijo v zavezniški službi. Portugalski list »Diario lie Noticias« objavlja zgodbo, ki je ponoven dokaz za 6trašno usodo tistih portugalskih mornarjev, ki vozijo na zavezniških ladjah. Na krovu švedskega parnika »Gripsholm«, ki se nahaja trenutno zasidran v lizboiraki luki, sta prispela dva portugalska mornarja, ki sta služila nekaj časa na zavezniških parobrodih. Marca 1942 sta se nahajala na nekem norveškem parobrodu, ki je vozil v spremljavi iz New Yorka v Indijo. V Indijskem Oceanu je bila poleg drug'h potopljena tudi ladja, na kateri sta se nahajala Portugalca skuppo 6 16 drugimi rojaki. Brodolomci so se deloma rešili v rešilnih čolnih, toda bili so pet dni izpostavljeni strahoviti vročini in niso imeli niti kaplje p;tne vode. Mnogi izmed teih brodolomcev so pomrli vsled popolne onemoglosti. O Letalski napadi na finsko prestolnico. Kakor je razvidno iz poročil nemškega vrhovnega poveljstva, so boliševiki v zadnjem ča6u nekoliko-krat bombardirali nevojaške cilie v mestu Helsinki. S temi napadi se bavi tud! list »Hufvu-dstats-bladet« in piše med dnKnm: »Človek bi mislil, da 6' ¡e 31 sovjetskih diplomatov in nad sto njihovih pomočnikov, ki so po moskovskem miru opravljali svoje posle v sovjetskem poslaništvu v Helsin-ku, pridobilo bolišo podlago za č;sto civ'lni značaj bombardiranih delov mesta. Jasno je, da poškodbe šol. trgovin in drugih civilnih inst^utov mesta ne moreio vplivati na izid voine. S \ak:mi tero-risfčniml akti se pač more povzročit' trenutno nerazpoloženje in obsipati nedolžne ljudi s trpljenjem, nikdar pa ne bo nastopila kot posledica sn'-emeniena relacija do vojne. Nasprotno: Namen, še bolj udariti po sovraín'Vu. se na ta način samo 5e oiar'V C1 Islandija odpoveduje personalno unijo z Dansko. Islandski državni zbor ali Althing ie sklenil razveljavlienje državne pogodbe z Dansko in je s tem odpovedal tudi personalno unijo z Dansko. Sklepa 6i državni zbor ni upal uzakoniti, zato bo pa o tem odločalo ljudsko glasovanje, ki se bo vršilo v času od 20 do 23. maia 1944 Sredi junija bo Islandija nato 'zvolila svoiega prvpga prez'denta. Naiveč izgledov za izvolitev ima islandski poslanik v Kodaniu Sveinn Biornsson. O Portugalska je proti komunizmu. Lizbonski list »Diario de la Manha« je obiavil te dni prilogo, namenieno portugalski legiji. V tei prilogi snom'nia list na neki Stalinov izrek, češ, da bodo sovjetske armade nekoč prodrle do oranžnih nasadov in olik 'berii&kega polotoka Teh hudičevih namenov komunizma ni po mneniu lista nikdo na Portuoalskem pozabil. Portiroalska nevtralnost tud' ne pomeni, da se je portugalski narod odpovedal obrambi časti in ponosa. To ie vzrok, da se Portugalska ne bo nikdar utrudila pri pobi-janúi komunizma D Brazilija škili v Moskvo. Kakor poroča »New York Times« iz brazilske prestolnice R'o de Janeiro, napreduie vprašanje vzpostavitve diplomatskih odnošaiev med Brazilijo in Sovjetsko Unijo. UpVivn5 brazilski listi pišejo, da ie priznanje sovjetske vlade s strani Brazilije potrebno n Francoski kardinali nrotl angto-ameriškemu terorju. Kardinali in nadškofje Franci ie so se nedavno sestali v Parizu k episkopalnemu zasedanja. Pri tej priliki so kardinali najostreje protestirali proti uničevanju bolnišnic, cerkva, zgodovinah spomenikov hi stanovanjskih hiš ne samo v Nemoii« in ItaliH, temveč tudi v Franciji, Holandiji, Bolgariji, Belgiji in GršVi Trideset vojnih členov za nemški narod Člen 9. Vojno vod9tvo deluje po najboljšem znanju in vesti. Ker v mnogih slučajih vzrokov svojega dejanja ne more javno obrazložiti, ne da bi obenem sovražniku dalo dragocenih vzpodbud, se včasih dogodi, da tudi ljudje dobre volje teh vzrokov popolnoma ne razumejo. Ravno tedaj Ima voino vodstvo pravico do zaupanja naroda, ki si ga je zaslužilo z neštevilnimi dokazi hrabrosti, drznosti, dalekovidnosti In tudi uspehov. Tisti, ki vedo vse bolje, ga lahko kritizirajo, ker je obsoieno na molčanje. če bi smelo govoriti, bi že imeli protido-kaze. * Tudi pričujoče misli genijalnega ministra dr. Goebbels-a so dragocen migliaj vsem tistim, ki bi hoteli vse vladne in vojne ukrepe citati iz listov, da bi tako utešili svojo radovednost. Ta zahteva je prav tako nesmiselna, kakor bi bil nesmiseln vojak, ki bi hotel vedeti za vse namene svojega armadnega poveljnika. Nemško vojno vodstvo ie ravno v slučaju izdajstva maršala Badoglia ve- delo za vse, kar se dogaja, in kljub temu le molčalo. Šele tedaj, ko je sledil nemški protiudarec, je Fiihrer spregovoril in tako raztrgal kopreno, ki je preje ležala na Italiji. Uspeh, ki ga je belež:,o nemško vojno vodstvo v Italiji, je opravičil več-tedenski molk ne samo nemškega vodstva, temveč tudi tiska. Pozneie je marsikdo razumel vrednost takega molčanja. Kakor smo omenili že v kome ■ farju prejšnjega vojnega člena za nemški naro je molčanje vrhovni zakon vsega vojskovanja. T di policija ne obvešča zločincev, kedaj bo rac ali lov na podtalne podgane v človeški podo' Kdor molči, ima razne možnosti strategije in ta t;ke. Kdor prerano izblebeta ^voie namene, ° že do polovice izgubil možnost ukrepanja N°-ško vojno vodstvo se zaveda te resnice, zato -hteva po vsei pravici od vseh Nemcev, da dop neseio k presoii položaja tisto razumevanje, ie potrebno za doseqo splošnih in skupnih nar rov vsega nemškega naroda. Molčeča vlada jamstvo za uspešne podvige k' ho »V) na koncu rodili najslavnejšo zmago nemške zgodovine. □ Umri je albanski voditelj Fuad Dibra. V Tirani, glavnem mestu Albanije, je te dni umrl znani borec za svobodo Albanije, musliman Fuad Dibra. Ko so Italijani lansko leto zapustili Albanijo, je bil Fuad Dibra soglasno izvoljen v štiričlanski regentski svet. Fuad Dibra je bil s;n Izmael paše, ustanovitelja moderne Albanije Po prvi svetovni vojni je Fuad Dibra žrtvoval 6voje velikansko premoženje v nacionalne svrhe. V republikanskem režimu je zavzemal opetovano ministrska mesta. Velik ugled, ki ga je užival pokojni Fuad Dibra v albanskem narodu, ie prišel do izraza pri svečanem državnem pogrebu, katerega se je udeležila tudi deputacija nemške vojske, dočim je nemško državno vlado zastopal generaln' konzul Nemčije v Tirani. Pričetkom marca bo albanska narodna skupščina izvolila naslednika Fuada Dibre v renentskem svetu d Irska bo branila svojo svobodo. Irski ministrski predsednik De Valera je imel te dni govor. V svojem govoru je povdaril, da mora Irska v čim največji jakosti in učinkovitosti vzdrževati svoio obrambno silo Nevarnost za Irsko se širi v istem obsegu, v katerem se približuje bojišče Irski. De Valera ie izjavil dobesedno: »Vojna se lahko vsak trenutek vsuie v deželo. Ni izkliučeno, da bomo morali na^e pravice 5n našo svobodo braniti s svoiim ^vtienjem Ako bi napočil ta dan. se bomo lotit' naše naloge s tradicionalno b"hro6tio našerra plemena d Naloga Bolgarije. Bolgarski m:nistrski predsednik Božilov ie imel te dni pred zastopniki stanovskih oroanizacii govor in se ie pri tej pril:kf bavtl tudi z razn;m' notraoiepoliUčivmi vprašanji. Naša naloga je — tako ie deial Božilov — krmariti Bolgarijo tako. da bo prestala sedanjo dobo vihariev v ed;nstvu in povezanosti. Kar se tiče d°lavsk;h me?d. bodo nameravane socialne reforme nnd:le delavcu eksistenčni minimum Rolrra-riia potrebuje predvsem 7viSanie svoie p^oduk-cite. V to svrho ie treba zbolišati gmotni potožaj 100 000 bolgarskih delavcev M'nistrski predsednik Božilov ie ugotovil na koncu svoiih izvajanj, da v Bolaariii ni bilo več levičarskih štra'kov, od kar so bile uvedene socialne reforme Kljub marsikateri pomanjkljivosti je bolgarski delavec ohranil svoie častno dostojanstvo O Incident v Meki. Med SaudMevo Arabijo in med Iranom je nastal konflikt, ki grozi s prelomom d'plomatičnfh odnošaiev. Baie ie Sirija po-njid!la svoie posredovanje za poravnavo spora. Neki iranski musliman je namreč ob navzočnosti 6000 Arabcev opljuval sveti kamen »Kaba«. Arabci so oskrunievalca mus):manskega največjega svetišča zorah?!» in zavlekli pred sodnika. Storilec je bil obsojen na smrt in ie bil takoi oh-(rlavlien. Iranski poslanik ie vlož;l proti takemu postopaniu protest svoie vlade pri kralju Ibn Saudu. Nieoov odrrovor smatrajo v iranskih krogih kot nezadovoliiv Iran stoji na stališču, da je Mekka last vseh mohamedancev in da bi jo bilo treba v svrho zaščite romar iov postav'ti pod kontrolo mednarodne policiie Podoba je. da se sjcri-valo za to zahtevo morda intrige analosaksonsk;h sfl □ Množi.nski beg Francozov iz A!žira. Januarja in februarja t. 1. je zbežalo več kot 1500 francoskih oficirjev in mož iz Severne Afrike v Španski Maroko, da bi se rešili pred divjanjem boliševiškega rebrna v Alžim □ Cigarete iz konjskega gnoja aH težka b'*-maža angleškega vojnega ministrstva. Iz Ste- -holma poročajo, da so v Angl'ji odkrili škand.-ki pomeni veliko blamažo vojnega ministrs?1' Pred nekaj tedni so namreč prejeli angleški v jaki v Južni Italiji nove cigarete. Voiaki so namreč prei pritoževali, da ne dobivaio nika' angleških cigaret. Komaj pa so angleški voi prejeli te cigarete, ie šlo po vsej fronti od r do ust, da se nahaia v cigaretah — k o n j s' gnoj. Za ta. škandal so izvedeli nekateri -oleški poslanci. Pri razkrivanju firme, ki je delovala te »angleške« cigarete, so odkrili pra-škandal. Angleško vojno ministrstvo namreč -naročilo cigaret pri znanih toba^Vh tvornic? temveč pri neki povsem neznani firmi, ki se p"" nikoli ni bav'la s tobakom. Firma se imenuje 1 mes Carlton Limited. Nieni triie ravnatelj1 pa r ž'viio v Angliti, temveč v Indni. Predsednik ' dične družbe, ki 'e zalagala analeške vo'ake s ko »f;nim« tobakom, je itd Jacob Reuben. N • opetovana vprašanla poslancev, kal nek' so sta te cigarete iz konjskeoa tmoja, volni minister »•' maral dati nikakega odgovora. Vo;no ministrstvo ie na tihem spoznalo svoio Mamažo. Čndn» slavna zveza s firmo Jacob Reuben je bila takof prek'niena, nato pa so v Angliji naročili nove cigarete za angleške voiake D Vrnitev prekomorskih Nemcev. Nemško zunanje ministrstvo je s posredovanjem nevtralnih držav izvedlo akcijo za povratek inozemskih Nemcev. V okviru te akcije se je vrnilo 26. februarja t. 1. poleg vseh članov nemškega generalnega konzulata v Alžiru še 1116 Nemcev iz Severne, Srednje in Južne Amerike in 118 težko ranjenih nemških vojnih ujetnikov iz Zedinjenih držav In Kanade. Vsi ti Nemci so prispeli v Lizbono, kjer jih je nemški poslanik von Huene pozdravil v Imenu zunanjeqa ministra. Omenjeni Nemci se bodo v posebnih vlakih v treh skupinah vrn:li v Reich. □ »Estonska pred najtežjo borbo svoje zgodovine.« Iz Revala poroča jo: Na dan osvoboditve Estonske je govoril prvi deželni direktor di. Mae, ki je izjavil sledeče: »Danes stojimo že drugič pred osvobodilno borbo, ki jo vodimo tokrat skupno z nemško vojsko na mejah naše domovine. Naša domovina in naš narod stojita pred najtesnejšim trenutkom svoje zgodovine, pred nevarnostjo popolnega uničenja. Ako bi uspelo bolj-ševikom vdreti v našo deželo in Estonsko zasesti, estniški narod ne bi več obstojal Izhajajoč iz vidika o tem resnem položaju, sem odredi? mobilizacijo estniškega naroda. Veseli me. da morem ugotoviti, da je bilo moje povelje za mobilizacijo sprejeto s splošnim razumevanjem Prepričan sem, da se zbira estniški narod v naitežiera trenutku svoje zgodovine okrog estniške uprave v izpolnjevanju odredb, ki jih ie uprava morala izdati v blagor naroda«. O Eksploziv za saboterje? Preteklo soboto so že tretjič preleteli anglo-ameriški bombniki šved-sko ozemlje. Kakor se je pozneje ugotovilo, so vrgli ti bombniki osem velikih zabojev eksploziva na Južno Švedsko. Vsak zaboj ie bil do!q dva in pol metra in tehtal po eno tono. Ker te bombe n:so eksplodirale, so morale oblasti izvesti obsežne ukrepe za varnost prebivalstva. Strokovnjaki trdijo, da gre za takozvane magnetske mine Dn«ji strokovnjaki so pa mnenja, da nre za zaloge stre-Ijiva. namenjenega saboterjem. & > - • y ^ * s • ^j» »Nicht Nordfront — sondern Italien.« Fallschirmjäger im Kampf iu Eis und Schnee an der italienischen Front. Durch den tiefen Schriee hindurch — oft reicht er weit über die Hüften — bahnen sich die Männer ihren Weg. PK.-Kriegsber. Seeger (Seh). POL/Ticne beležke □ Brutalno postopanje Anglo-Amerikancev. Kakor poročajo iz Berlina, so Anglo-Amerikanci te dni ▼ področju mesta Aprilia obstreljevali vozila Nemškega Rdečega Križa s strojnicami in topovi. Več vozačev in sanitetnih vojakov je bilo pri tem ranjenih. Angleški letalci pa so v nizkem poletu obstreljevali neko nemško sanitetno vozilo. Voz se je vnel in so bili v njem se nahajajoči ranjenci obžgani. Pri nekem dnevnem napadu angleških letal na glavno obvezovališče Grotta Fer-rata so bombe uničile z Rdečim Križem zaznamovane hiše. Pri tej priliki so bili ranjenci bodisi nsmrčeni ali zasuti. O Nedič kontrolira premoženje srbskega državnega uradnlštva. Srbski ministrski svet je sprejel uredbo o pregledu premoženja javnega uradništva. Premoženje vseh tistih, ki so si imovino pridobili na protizakonit način, bo zaplenjeno v korist države. □ Zunanji komisar Sovjetske Unije Molotov je sprejel pretekli pondeljek kanadskega poslanika Willgress-a. O Mussollnl čisti šolstvo republikanske Italije. Fažistično-republikanska vlada je pričela z velikim čiščenjem profesorskega zbora vseučilišč ta višjih iol ter uradništva italijanskega prosvetnega ministrstva. ! - A1 r s*— ? iHi * Ï . m II - - t : i t *1 ivr/ f. i rA. 'M d* • . li - M Grenadier« ta Gegenstoß. Im Zuge einet wiesen Gegen-angriffe müssende Grenadiere Schritt für Schritt durch dichtes Waldgelände, da« im zusam-; ' mengefaßten Feuer der Sowjets Mj liegt, vntlngen. . . i » PK.-Kriegsb. lélaagraff (Sch) >y Auf dem Kompsüe-Waschplatai Jeden Sonntig ist großer Waschtag bei As Panzerschützen einer »Tigm-Panzer-Abt erlang im Karapfnmn bei Wir tebsk. An dieses Tage ist ajlf dem Waechplrt immer HocS»; betrieb. PK.-Kriegebet. Jacob (Schf, « • ^ ■ ' ä Se hatten sie sich den Einmarsch In Rom nicht vorgestellt Auglo-amerikanische Gefangene zogen kürzlich, aus dem Kampffeld des Brückenkopfes von Nettuno kommend, in Rom ein PK.-Kriegsber. Vack (Seh). Nach langer Feindfahrt ist eine Uber-holung des U-Bootes erforderlich. Es ist zu diesem Zweck in einen U-Boot-Bunker eingelaufen. Die Arbelten am Boot werden von der Besatzung gemeinsam mit den Arbeitern der Werft erledigt. »Südlich des umeweea eigene Spfih-und StofttrupptiUgkeit.. .* ... endlich »Auf, Much, marsch!« geht es im Sprung w dem Grabe». PK.-Kriegab«. tapischill (Sch). Sette 8_»ŠTAJERSKI GOSPODAR*__4. März 1944. I 4. März 1944. »ŠTAJERSKI GOSPODAR« Seite 9. Bilder aus dem Kriegsgeschehen O 6000 aretacij v Fezu. Vlada generala De Gaulle-a je te dni pričela z obsežnimi ukrepi »za vzpostavitev miru« po vsej deželi. V Fezu 6o izvedli velikansko racio in je bilo pri tej priliki mimogrede aretiranih 6000 oseb. D Švica in Sovjetska Unija. Kakor poroča švicarski radio, bo švicarski zvezni svet v prihodnji seji obravnaval vprašanje odnošajev med Švico in Sovjetsko Unijo. Kakor je bilo slišati, ni verjetno, da bi švicarska vlada v sedanjem trenutku menjala svojo politiko v zunanjih zadevah. D Obnovljena strahovlada v Ukrajini. Po poročilih, ki so dospela v nemške roke, so boljševiki v nekaterih pokrajinah Ukrajine vzpostavili svojo staro strahovlado. Številni ubežniki in ujeti vojaki pripovedujejo, da so boljševiki najprej zaplenili ljudem konje in živino, obenem pa tudi tiste zaloge žita, ki so jih prepustili Nemci prebivalstvu v svrho za6iguranja prehrane. Boljševiki so povsod zopet uvedli kolhoze. Kmetom, ki so delali v okviru poljedelskih zadrug za časa nemške zasedbe, so pobrali vse živali. Kmetje, ki so samo namignili, da so dobili pod nemškim režimom zemljo in da so vzdrževali na dodeljenih jim kmetijah lastno živino, so prišli takoj v kazenske kompanije. Hkrati 60 boljševiki vpoklicali vse moške med 17. in 57. letom starosti. Del teh kmetov so površno preoblekli in jih uvrstili v boreče se čete, čeprav niso bili vojaško izvežbani. Ukrajinska vas prikazuje sliko brezupne osamelo-sti. V te dele Ukrajine se nista povrnila samo lakota in zatiranje, temveč se je prebivalstva polastil neskončen strah. Der Atlantikwall ist bereit zum Empfang. PK.-Kriegsber. Schneiders (Sch). „Wir waren über London!" Von Kriegsberichter Dr. Wilhelm Müller. PK. Der Einsatzleiter der Gruppe, ein junger Oberleutnant, rückt den Stuhl von seinem Schreibtisch, lehnt sich leicht nach hinten, steckt sich eine Zigarette an und tut einen tiefen Zug. Gott •ei Dank, das wäre soweit geschafft. Da« betäubende Donnern der Flugzeugmotoren draußen vor den Fenstern ist verebbt. Ein schwieriger Start bei dem Wetter. Peitschenden Schnee und Graupelschauer -wirbelte der eisige Propellerwind über den Platz, so daß die Startposten sich wie im Sandsturm die Augen zuhielten und mit strammem Rücken gegen den Orkan stemmten. Für droben hatte der Wetterwart auch nicht gerade goldene Berge versprochen. Also aufpassen, mehr als sonst noch, denn die Flugzeuge 6ind schwer mit Bomben beladen. Vereisung ist nicht ausgeschlossen. Gleich dem Pendel einer weitausholenden Uhr wandert der junge Oberleutnant mit abgemessenen Schritten mehrmals durch das Zimmer, legt sich hin, springt wieder auf. »Jetzt müssen sie über dem Ziel sein!« 20 Minuten später. Nordpol-Paula hat sich gemeldet. Das Flugzeug ist in Luftnot geraten; über dem einwandfrei erkannten Ziel fiel ein Motor aus. Rückflug nach Bombenwurf mit starkein Gegenwind. Kurz vor der Landung blieb auch der zweite Motor weg. Aber die Landung hat geklappt. »Gratuliere. Hatten Sie Nachtjäger? Flak? Wie war das Wetter? Ein Dutzend Fragen und ebenso viele Antworten gehen hin und her. Und mit jeder Auskunft verdichtet «ich das Bild dieser schweren Angriffsnacht gegen London, die Zentrale des Bombenterrors. Dann kommen Meldungen von anderen Plätzen, Flugsicherungszentralen sahalten sich ein. Das Nachrichtennetz arbeitet mit Hochdruck. Hier Landungen, dort Fragen nach einer Besatzung, die eigentlich schon zurück sein müßte. Alles wird notiert, und mit jeder Landezeit, die hinter ein Kennzeichen geschrieben werden kann, fällt ein wenig Sorge von dein Geeichtem der Männer des Gefechtsstandes. Wieder ein Telephongespräch. »Hallo, Jakob, du? Na, wie war es? — Ausgezeichnet? Du warst so tief über London. Mensch, mach keine Witze, ist ja unmöglich!« Und dann erzählt der Oberleutnant am anderen Ende der Strippe, daß er mehrere hundert Meter über dem Stadtgebiet von London im Flakfeuer plötzlich einen Jäger an der Schleppe hatte. Rechtskurve, Linkskurve, Drücken, ein wüstes Geschaukel und Ge-kurbel; Tief über dem Häusermeer, endlich ist der Verfolger abgeschüttelt. Phantastisch, wie das blitzte und brannte da unten! Weite Feuerfelder glühten in dicken Rauchschwaden hoch, Brandbomben lagen zu Tausenden über der Stadt. Dazwischen das grelle Aufblitzen der schweren Brocken, des Mündungsfeuers der britischen Flak, im Dunkel wie Sternengeflacker. Sachliche Angaben über Wolkenhöhe, Art und Heftigkeit der Flak folgen im Bericht, und die Meldung, daß wegen Motorschaden ein anderer Flugplatz angeflogen werden mußte. Eine halbe Stunde später: Alle Maschinen haben sich gemeldet bis auf eine. Nachrichten anderer Gruppen, anderer Geschwader werden bekannt. Man schätzt auf Grund gegebener Unterlagen die Zahl der Flugzeuge, rechnet die Bombenmenge aus, die drüben niedergegangen ist. Gegen Morgen wird es stiller im Karten zimmer. Die Aschenbecher sind wahre Stummelfriedhöfe, eine abgestandene Rauchluft erfüllt den Raum. Etwas Kaffee hält den leitenden Offizier noch munter. Dann meldet sich die Stimme des Kommandeurs, der einen anderen Platz angeflogen hat, noch einmal am Telephon. »Hallo, wie steht's?! Alles klar? Alle Besatzungen der Gruppe zurück?« — »Nein, Herr Major! Leutnant A. fehlt!« — »Keine Angst, der Fuchs wird sich schon irgendwochin durchgeschlagen haben«. Und er hatte sich durchgeschlagen, der Leutnant A. Spät kam die Nach- richt, aber sie machte den Angriffserfolg der Gruppe erst vollständig: Alles zurück! — Nur die Bomben nicht.. .1 Sechs Monate Kampf nm Kriwoirog Von Kriegsberichter Jürgen Dimer, PK. Mit der Räumung von Kriwoirog durch die deutschen Truppen am 22. Februar ist ein monatelanges, hartes Ringen um den am weitesten nach Osten vorspringenden Bogen der deutschen Ab-wehrtront gegen den Bolschewismus zu einem gewiesen Abschluß gekommen. Seit mehr als sechs Monaten haben die Bolschewisten diesen Punkt der Ostfront mit starken Kräften immer von neuem berannt. Wenn der Gegner auch schon im Oktober vorgegangenen Jahres mit seinen Panzern in das Stadtinnere von Kriwoirog durchbrechen konnte — mit Panzern, von denen kein einziger die eigenen Stellungen wieder erreichte —, wenn die Bolschewisten auch jetzt im Februar einen tiefen Einbruch in die Abwehrfront zwischen Kriwoirog und Nikopol erzielen konnten, so ist ihnen dennoch der entscheidende taktische Erfolg ihrer An- griffe stets versagt gebheben. An keiner Stelle gelang ihnen eine Aufsplitteruog der deutschen Fron*. Der Schlamm riß die Stiefeln von den Füßen. Das Wetter dieser Monate schien dem pausenlos angreifenden Gegner zu Hilfe zu kommen. Nach einem nicht sehr kalten Winter mit wenig Schnee, kam Ende Januar ein Einbruch warmen Frühlingswetters, das mit einem Tauwetter, seinen Regenfällen und Tauwasseretrömen die Wege und das Kampfgelände bis zur Ungangbarkeit verschlammte und aufweichte. Unseren Soldaten riß der zähe Schlamm die Stiefel von den Füssen, daß sie ihre Gegenstöße wiederholt auf Strümpfen durchführen mußten. Fahrzeuge, Geschütze, selbst Zugmaschinen blieben im Morast stecken. Trotzdem gelang der Aufbau der neuen Abwehrfront nach der Räumung des Brückenkopfes von Nikopol. Mitte Februar kam ein neuer Einbruch des Winters, der alles wieder zu Stein und Eis gefrieren Heß, mit Schneestürmen, Hagelschauern, mit beißender Kälte und klirrendem Frost. Worte werden immer zu schwach sein, da6 ganze Ausmaß dieser Strapazen zu schildern dem, der es nicht selbst erlebt hat. Berittene trieben die Sowjets zum Angriff. Unsere Grenadiere, Jäger und Panzergrenadiere sahen sich einem Gegner gegenüber, der auch hier all seine Kräfte stets von neuem erbarmungslos gegen die deutschen Stellungen vortrieb. Vor dem Abschnitt rheinisch-westfälischer Panzergrenadiere wurde beispielsweise beobachtet, wie die Infanterie von Berittenen mit der Nagajka zum Angriff auf die deutschen Stellungen vorgetrieben wurde. Für diesen Angriff hatte der Gegner aus den von uns geräumten Gebieten Jugendliche von 14 Jahren an, ebenso wie alte Männer von 50, 60 Jahren und mehr eingezogen und trieb 6ie ohne Ausbildung als Kanonenfutter in das Abwehrfeuer der deutschen Batterien und Grenadiere. Frauen aller Altersklassen, Mädchen und Kinder mußten Munition, Waffen und Gerät bis in die vordersten Linien schleppen. Ungeheure Verluste für jeden Meter Boden. Die Kräfte von drei Stoßarmeen, verstärkt durch Panzerbrigaden, motorisierte Korps, Artilleriedivisionen und Gardeschützenkorps, ließen die Bolschewisten gegen die deutschen Stellungen anrennen, ohne auf die täglich größer werdenden Ausfälle und Verluste irgend eine Rücksicht zu nehmen. Ganze Divisionen haben sich vor den deutschen Stellungen verblutet. Allein vor dem Boj „črnemu" klanju ! V prvi svetovni vojni, ki je trajala štiri leta, so bile fronte leta 1918 neporušene. Ozadje pa je bilo v polnem razkroju. Medtem ko je delovni narod vseh stanov stradal in ni več poznal mesa, masla, mleka in belega kruha, so živeli židje, ve-rižniki in vojni dobičkarji naravnost sijajno Danes, v petem letu druge svetovne vojne, ko se bori nacionaIsocial;stični narod za svoje življenje, za biti ali ne biti, izgleda v domovini povsem drugače. Verižniki in vojni dobičkarji romajo v ječo, dočim dobiva vsak sonarodnjak brez rezlike stanu svoje živilske obrok« v dovoljni meri. Izredne dodelitve prejema tudi le tisti, ki dela še več in še bolj težko kakor drugi: delavec najtežjega dela in kmet, ki proizvaja živež. Osigura-nje enakomerne razdelitve množin živil pa je možno samo potom najnatančnejšega prevzemanja celokupne živilske produkcije in potom strogega kaznovanja vseh tistih, ki bi to razdelitev motili. Naš narod ve, da so vojna bremena enakomerno Abschnitt einer Kampfgruppe rheinisch-westfälischer Panzergrenadiere verlor der Gegner innerhalb von zehn Tagen 32 Panzer schwerster Bauart, mehrere Sturmgeschütze, zahllose Pak und andere schwere Waffen. Da es infolge der Absatzbewegung nicht möglich war, die genauen Verluste der Bolschewisten festzustellen, dürften die tatsächlichen Einbussen weit höher gewesen sein. Dazu kamen lausende von Toten und Verwundeten allein im d'esen einen Abschnitt von wenigen Kilometern Breite. So hat der Gegner in den Raum nördlich und südlich von Kriwoirog ied»n Meter Boten unter ungeheuren Verlusten erkaufen müssen, deren ganzes Ausmaß sich nicht feststellen läßt. Ungezählt sind die hervorragenden Waffentaten einzelner Soldaten, Kompanien und Bataillone, die diesem Massensturm nicht nur standhielten, sondern in fortwährenden Gegenstößen und Gegenangriffen Einbrüche beseitigten oder abriegelten, Frontlücken schlössen oder Stellungsverbesserungen durchführten. Die deutsche Führung hat, gestützt auf die un ersrhütterliche Abwehrkrsft und Kampfmoral der Soldaten aller Waffengattunoen in diesem Kampf um Kriwoirog wiederum ihre Überlegenheit über den Gegner bewiesen. Stündlich wechselte in den Kämpfen der letzten Wochen die Lage. Hier waren Umgruppierungen erforderlich; dort war ein Einbruch entstanden, der zum Durchbruch zu werden drohte An der einen Stelle wurde die Hauptkampflinie zurückverleat, während an der and' ren im Gegenangriff Frontverbesserungen erreicht oder Lücken geschlossen wurden. Alle kriegswichtigen Anlagen zerstört. So rundet sich das Bild einer Abwehrschlacht größten Ausmaßes, in der die deutsche Führung und die Truppen dem Gegner immer von neuem den Erfolg, den er schon sicher zu haben wähnte, aus der Hand schlugen. Auch der Besitz von Kriwoirog ist für den Gegner nur ein scheinbarer Erfolg. Schon lange vor der Räumung der Stadt waren alle kriegswichtigen Anlagen. Unterkünfte, Brücken und Verkehrsanlagen zur Sprengung und Zerstörung vorbereitet S;e wurden zum gegebenen Zeitpunkt völlig unbrauchbar gemarht Bis zum letzten Tag vor der Zerstörung wurde in den Werken gearbeitet, wurden Vorräte abtransportiert. Schon 1941 hatten die Bolschewisten die für Kriwoirog so bedeutenden Erzgruben gründlich zerstört, und wir hatten Monate gebraucht, um s'e ■wieder in Betrieb zu nehmen. Dann allerdings •war die Erzförderung schnell auf ein Vielfaches der früheren bolschewistischen Förderung gestiegen. Jetzt ist die Zerstörung so gründlich durchgeführt worden, daß es den Bolschew'sten, wenn Oberhaupt, dann erst in Jahren gelingen wird, hier wieder nennenswerte Mengen von Erz zu fördern. Die Erzgruben von Kriwoirog, die vor dem Kriege fast 40 v. H der Gesamtförderung der Sowjetunion lieferten, haben auf Jahre hinaus keine Bedeutung mehr Auch we'terhin ist die Einnahme von Kriwoirog für den Gegner kein Gewinn Aus dem einst so bedeutenden Verkehrsknotenpunkt und Erzzen-trum ist eine unbedeutende, zerstörte Stadt geworden, deren Besitz die Bolschewisten mit einem außerordentlich hohen Verlust an Menschen und Kriegsmaterial aller Art erkaufen muß*"" razdeljena na vse sonarodnjake, zato nosi ta bremena z razumevanjem in slehernik prispeva na ta način k zmagi. Kdor zakolje danes govedo »črno«, odtegne na ta način več sto ljudem obrok mesa za mesec dni. Ce stori to sto klavcev, manjka obrok mesa za mesec dni za celo mesto. Kdor torej »črno« kolje, se pregreši proti celokupnemu narodu. Zavedati se mora, da služi sovražniku. Sovražnik noče, da bi imeli enakomerno in pravično razdelitev živeža, sovražnik želi, da bi del nemškega prebivalstva stradal, da bi nastali nemiri in da bi nas potom razkroja domovine, kakor v letu 1919., še enkrat prisilil na kolena, ker se zaveda, da nemške fronte predreti ne more. Kdor torej »črno« kolje, služi sovražniku in napada v svoji zlobi domovinsko fronto Ce torej kmetovalec kolje »črno« in pomaga sovražniku, dv;ga svoie orožje proti lastnemu sinu, ki se bori na fronti. S »črnim« klaniem krade voiakom na fronti mew iz skodelice in ooroža na ta način v bolnišn:cah bolišo oskrbo težko ranjenih vojakov, ohenem pa tudi vseh ti «¡tih, ki naj bi kot ž-tve bombnega tero--ja po bolnišnicah z bolijo hrano zopet okrevali. To ie rariog, ki s;li nemško pravosodje k izrekanju težkih obsodb R^n- se pregreh v voini nn živlieniu svoierta naroda. z<*s'nži trdo k"en. K<*or iz rtfvhW'aJpijnosti koH« »?rro« v Vo!iVon, "b°egu. 7?nade «mrii. 7asl«i1 si je Isto kazen. Valtnr vohnn, izriatalec in iWh»er nroti varno-H Peirh-a. A ko «'ufaj ni t*ko težak da bi se mor-Ma izreči smrina k*zen ima obtoženec vendar pričakovati 7elc tp*Vo kazen Ka7nuie se vsakdo ki zakolie žival brez pred-rvsanena dovolila prehranjevalner* urada okorna pri sto in ena župana, al' na tudi sicer pomarra oh rako'" ali na pH vnovčenju »črno« *akla"e 7''v:ne. Krivec ie tudi dotični, ki za takozvani zasilni zakol bolnega živinčeta ne zahteva potrebnega dovolila, ki zakola takoj ne prijavi in zaklanega živinčeta ne dovede k pregledu mesa. V mnogih slučajih so bili na Spodnjem Štajerskem kmetovalci, ki so zaklali samo po eno žival in prodali meso po visoki ceni, kaznovani z enim in več let ječe. Koliko žalosti in nesreče so ti ljudje pripravili svojim nedolžnim ženam, staršem in decil Kazniv je tudi tisti, ki proda živino, čeprav ve, da se jo bo »črno« zaklalo. Kazen doleti tudi tistega, ki kupi živino, da bi jo »črno« zaklal, čeprav še ni prišlo do zakola. Kaznivi so pa tudi vsi tisti rodbinski člani ali znanci, ki na kakršen koli način pomagajo »črno« klati. To velja tudi za tiste, ki izposojajo svoje prostore za »črno« klanje. Tudi v takih slučajih imajo računati z večmesečno kaznijo. Cimdalje traja vojna, tem strožja bo izmera kazni proti vsem tistim, ki na ta način grešijo. Večina sonarodnjakov ve, kaj dolguje svojemu narodu v vojni. Sleherni kmet ve, da gre v tej borbi naroda za biti ali ne biti tudi za njegovo lastno usodo in za usodo njegove kmetije Samo nemška vojska in nemška domovina branita bolj-ševiškim tolpam, da bi pridrvele iz vzhoda v naše dežele, da bi zasužnjile narod in razlastile našega kmeta. T'ste, ki se še ne zavedajo, da s »črnim« klaniem vpadajo v hrbet naši lastni fronti, je treba torej vprašati: »Ali hočete biti v tej voini na 6trani naših sovražnikov, ali se hočete pošteno z vaš;m; sonarodniaki boriti za zmago? Ce si bo vsakdo, ki ga mika »črno« klanje, pred-očil, da se ne igra samo s svojo lastno bodočnostjo in usodo svoje kmetije, temveč da pada fronti v hrbet, bodo klali »črno« samo še t;sti, ki so zločinci iz nagnenja in priroienosti Taki tipi pa itak ne zaslužijo nič drngega kot izločitev iz skupnosti. Vsa Spodnja Štajerska se na vseh s^ktoriih bori za zmago! Preprečite torei s pomsnievaniem, z ljubeznijo in skromnostjo, da vaši možje, očetje in bratie ne bodo spoznani krivim in da ne bodo zapadli trdim vojnim zakonom! Sandžak v borbi proti tolpam (f^-PK.) Mnogo mesecev že stoje v borbi za svojo domovino muslimani Sandžaka ozemlja, ki leži med Srbijo in Črno goro in Bosno Vojna stiska jih je prisilila zagrabiti za orožje, da obvarujejo svoj narod pred poginom. Kot potomci starih Bogomilov in Anatolcev, ki so jih tnkai naselili Turki, teče v niihovih žilah še kri starih junakov, ki so v preteklih stoletjih izvršili dela >> katerih še danes pojejo pesmi in govore pripo vedke. Takoj po zlomu Jugoslavije so se združi i v narodni voiski in se borili proti malim tolpam, ki so se vlačile kot preostanki razbite jugoslovanske vojske skozi njihovo deželo in ropale Pozneje so pod vodstvom domačih vodij vrši'i pomožno službo da bi pregnali tolpe iz Sandžaka, da bi se mogli boriti kot nemški voiaki. Mnogi izmed njih so od=li že leta 1941 z nemško voisko na vzhodno fronto, in veliko število s» jih je prijavilo prostovoljno k hrvatski muslimanski diviziji ff To, da morejo kot nemški vojak' braniti svojo lastno domovino, iim je bilo omogočeno šele z ustanovitijo legiie jf ki se bori od ieseni proti boljševiškim tolpam. Velika je bila stiska in nepopisna beda. ki se ie znrnila nad Sandžakom po izdaistvu Badogliju vdanih častnikov. Umori so besneli požari s? uničili mnoge vasi. Cele družine in rodovi so bili pomorjeni, žene in dekleta onečaščene otroci in starčki živinsko pobiti, mošeie porušene Povsod se vidijo sledovi gospostva takozvanih »Liurt^ko-narodnih« Titovih tolp ki jim ni uspelo pridobiti muslimanov zase in ki so se zato krvavo maščevale Za njimi je ostala groza, njihovo kratko gospostvo je prineslo pogin mnogim miroljubnim muslimanom. Ko je bila stiska največja in heda vnebovni-joča, so se dvignili muslimani Narodna vojska se je borila in sedaj se ie javilo vse. kar je še moolo nositi puške, v leqijo ft d* braniio domovino in preženejo tolne V Sandžaku so ra? glasili sveto voino voino proti boljševizmu in njegovim pomaoačem. istočasno voino za nov in pravični red tudi v tem nrosforu Kajti po srbski osvoiitvi Sandžaka v balkanski vojni in posebno oo ustanovitvi iiif<-.clnvan°Ve rlrZA-vp so aznie težU časi. Na tisoče družin se ie izseli'0 Dod pritiskom proti niim naporienih odredb Ti pa. ki so ostali, so se moral, fr,?^, hoievafi 7a svoin domovino, posest in tla. Vkorakanje nemških čet v aprilu 1941 je bilo zanje osvoboditev, :h njihova hvaležnost Nemčiji in Ftihrerju ne pozna nobenih mej. Ali naj se potem čudimo, če je sedaj njihova požrtvovalnost ogromna? Ce so si mnogi dobe-besedno od ust vtrgali. da so si mogli za to kupiti orožje. Ce zgrabijo mladi fantje, ki so komij odrasli otroški sobi, za puško, da tako maščuiejo smrt svojih družin? Da so ti ljudje branili skozi mnoge mesece fronto, dolgo preko 270 kilometrov proti sovražn;ku. ki je bil številčno po oborožitvi in vodstvu v premoči? In ne samo, da so fronto držali. —- sovražnika so iz mnogih kraiev pregnali v vročih boiih v katerih je dal narod svetal vzor požrtvovalnosti in domovinske l!u-hezni. Dok'er niso prišle potem enote nemške voiske in dokončno prec?na]p tolpe iz niihovp domovine To borbo niso vodili samo iz ljubezni do svoie domov;ne marveč tudi z globokim notranjim prepričanjem da doprinašajo s tem svoj delež za nov pravičen red v rovi Evropi in da je bori>a, ki jo vodijo, pravična. Fiihrer ie za nje poo-=eb-Ijenost te borbe, v kateri bo odločena dokončno tudi usoda niihove domovine. Tn iz globoke zasidranosti svoie vere vedo. da pomeni boljševizem konec za vse. ki ne zapadejo docela tej blodnji Najbolj nazorno pa jim je pokazala v njihovi domovini kratkoročna vlada tolp kaj hočejo ti banditi. Ce jih je potem zgrabila sveta jeza in so prisegli osveto tem, ki so prisilili v borbo proti njim lastne brate, da, mnogokrat sina proti očetu, brata proti bratu, je ta splošna narodna vstaja razumljiva. In kot pripadn;ki legije fi so ponosni, da so nemški vojaki. Njihov narod jim je nad vse. In da tega ohranijo, so prisegli, da ne bodo poprej odložili orožja preden ne bo zavarovan obstoj naroda in njihova domovina dokončno osvobojena Kajti za to se bori islam proti boljševizmu. ^-Kriegsberichter Štefan Rettig Širite §4ajer$le ogenj vroči« Druga polovica čitateljev pa si bo nemara mislila: »Ker ne vi nič pametnega, koristnega in važnega napisati, nas bo pa s kakimi otročarijami dolgočasil...» In bodo lepo odložili časnik, ali pa začeli brati na kaki drugi •trani... Kaj pa, če se oboji motijo? Ce je morda le potrebno, da opozorimo naše kmečke živinorejce, da so naše domače živali živa bitja in da je treba temu ustrezno tudi z njimi ravnati?! In če je morda vendarle zelo važno in potrebno za vsakega, ki ima z živino opraviti, da bi naslednje vrstice prebral in se nad njimi zamislil?! Kar priznajmo si: Večina kmetov, — pa tudi kmetijskih strokovnjakov, — ne vidi v domačih živalih nič drugega, kakor žive stroje: stroje, ki služijo v različne namene, kakor smo se učili že v prvem razredu ljudske šole: »Človek si je udomačil živali zaradi koristi, ki mu jih dajejo; konja, da nosi jezdeca in prevaža tovori govedo, da mu daje meso in mleko; svinjo, da mu daje mast za zabelo in svečavo; ovco, da mu daje volno za obleko; psa, da mu varuje dom ...« 2e desetletja so nas učile vse knjige o živinoreji, da bo imel od domačih živali kmet tem več koristi, čimbolj pravilno sestavljeno ter hranilnih snovi bogato krmo jim bo nudil; čimbolj bo pri izbiri plemenskih živali pazil na to, da izvirajo od prednikov s pravilno razvitim telesom in z nadpovprečno razvitimi onimi lastnostmi, ki jih pri dotični vrsti živali zahtevamo: pri govedu velika mlečnost, pri svinji hitra reja, pri konju vztrajnost in moč ... Zato se je vsaka strokovna knjiga o živinoreji začela bodisi z uvodom: »Pasme govejih živali se razlikujejo z ozirom na korist, ki nam jo v največji meri dajejo, v pasme za meso, pasme za delo in pasme za mleko ...«, ali pa s pregovorom: »Krava pri gobcu molze ...« In v nadaljnji vsebini obravnava vsaka teh knjig le, kako se posamezne pasme razločujejo po barvi in velikosti, kako so sestavljena posamezna krmila in kako se pravilno in zadostno krmi, kvečjemu še, kako spoznamo posamezne bolezni domačih živali in kako jih zdrav!mo ... na boste rekli: »Ali je morda to kaj napačnega? Kaj morda uspeh v živinoreji ni odvisen od pravilne izbire pasme in plemenskih živali In od zadostnega in pravilnega krmljenja?!« Vaš odgovor pa se glasi: »Ne, tako učenje ni napačno, pač pa je pomanjkljivo! Zakaj uspeh ali pa neuspeh živinoreje je sicer v veliki meri odvisen od pravilne pasme in krmljenja, toda ne samo od tega, marveč tudi še od mnogih drugih vplivov!« In o teh »mnogih drugih vplivih«, ki soodločajo o uspehu naše živinoreje, nameravamo danes 6preqovoriti nekaj besedi. Te vplive bi lahko s skupno označbo nazvali »vplivi, ki učinkujejo na počutek in na razpoloženje domačih živali«. Razmišljanje o teh vplivih bi lahko razdelili na tri dele: 1. Kako vplivajo naravni pojavi na domače živali? Vpliva naravnih pojavov na vsa živa bitja, ne samo na živali, marveč tudi na rastline in ljudi, ne more nikdo zatajiti. Saj so celo nekateri učenjaki skušali dokazati, da so se vse rastline, živali in tudi ljudje, razvili v današnje mnogovrstne oblike samo na ta način, da so se 6talno prilagojevali vplivom naravnih pojavov, ki so bili različni v različnih dobah in so še toliko bolj različni v raznih krajih, kjer posamezne vrste in plemena rastlin, živali in ljudi žive Če je torej vpliv naravnih pojavov na vsa živa bitja tako odločilnega pomena, bi bil slab živinorejec, kdor bi se ne zanimal zanje in jih skušal obrniti v svoj prid. Kateri pa 60 predvsem Oni naravni pojavi, ki vplivajo tudi na naše domače živali? Morda začnemo z vplivom toplote in mraza? Vsak od nas v6 po 6ebi, kako hudo nam stori, če nas stresa mraz, in kako strašno je, če se du-šimo od vročine Ne v premrzlem, ne v prevročem ozračlu človek ne more niti delati, niti počivati. Prav tako se godi rastlinam- v prevročem zraku ovencjo, na mrazu pozebejo. Mar so naše domače živali za mraz in vročino neobčutljive? Nikdo ne bo upal tega trditi — toda koliko jih je, ki ravnajo s svojo živino tako, kot da bi bili takega mišljenja! Mar še ni nikdo od nas prišel pozimi v svinjak, kjer so mladi prašički drgetali od mraza in so imele odrasle svinje od mraza trde noge, tako da ni60 mogle niti h koritu, kjer je ostala krma tako dolgo, da je zmrznila?! Mar še niste videli govejega hleva, kjer se pozimi dela ivje po stenah?! Pa se čudimo, če v takih svinjakih pujski poginjajo in če odrasle svinje hujšajo, namesto da bi se redile. In ne moremo verjeti, da kokoši pozimi ne nesejo, ker piha burja skozi špranje kurnika! Ali pa poleti! Če stopimo v 6vinjak, nas vrže puh vroče sopare nazaj, če stopimo v goveji hlev, se nam zdi, kot da smo prišli v vročo krušno peč, in v konjskem hlevu teče konjem znoj curkoma po stegnih. Pa se čudimo, če v takih svinjakih izbruhne rdečica, če dobijo krave prehlajenje vimena (»volčjak«), če se konj prehladi in dobi naduho .. In koliko je gospodarjev, ki hočejo biti pametni, pa vpregajo poleti živino ob največji vročini, potem pa 6e pritožujejo, češ, da jih preganja nesreča, če se vol vleže v brazdo in pogine kar na lepem, kot da bi mu bilo urečeno, ali pa konj kar sredi ceste... A kdo je v resnici kriv? Samo gospodar ali voznik sam. Narobe pa vidimo, da v poleti hladnih, a pozimi toplih dnevih vse domače živali lepo uspevajo, in da kmetovalec, ki gre z vpreženo živino zgodaj na njivo in zgodaj v senco, največ zorje. Skušnja nas torej uči, da eo domače živali prav tako kot mi občutljive za mraz in vročino ter da jim enako kot nam ugaja primerna toplota. Pameten živinorejec bo torej skrbel, da bodo njegovi hlevi poleti hladni, pozimi pa topli. Pretiravati pa seveda spet ne smemo, ker bi s tem živali preveč omehkužili, kar bi bilo zanje škodljivo, prav. tako je omehkuženje škodljivo tudi za človeka in rastline. Nadaljnji naravni pojav, ki vpHva na vsa živa bitja, je vlaga. 2e vlažnost v zraka je za počutje važna. Če je zrak presuh, začne človeka ščegetati v grlu in nosu, začne kihati, dobi glavobol itd. A če je zrak spet prevlažen, se človek naleze revmatizma, pa tudi vsem vrstam nalezljivih bolezni lažje podleže, ker se bolezenske klice vprav v vlažnem zraku najhitreje množijo. Isto opažamo pri rastlinah; saj vemo, da napade peronospora trto najhuje, če je vreme toplo in vlažno; da jeseni, če je hladno in vlažno vreme, gnije grozdje, sadje, krompiT, buče, fižol itd. Če pa je zrak presuh, napadajo rastline razne druge bolezni in škodljivci: n. pr. zelje tn repo bolhe. V vrtnarstvu poznamo mnogo rastlin, ki uspevajo povoljno le, če jim stalno pravilno uravnavamo zračno vlago. Zakaj vse to naštevamo? Zato, ker tudi pri živalih, torej tudi pri domačih živalih, ni prav nič drugače. Jetike pri goveji živini in vseh drugih nalezljivih bolezni pri naših domačih živalih bi se v največ primerih lahko ubranili, če bi po stenah ne tekla vlaga, ki obenem uničuje tudi lesene strope, okna, vrata itd. Vprav zato, ker so tako vlažni, ne bi smeli delati betonskih sten, stropov in obokov pri naših hlevih, kajti s temi kličemo bolezni nad naše domače živalil Vprav zaradi odstranjevanja preobile vlage iz hlevov, bi morale biti napravljene v vsakem hleva prezračevalne naprave. A kdaj si bodo to dvoje dali dopovedati naši »napredni« živinorejci, ki si želijo imeti samo: betonski hlev z betonskim stropom in betonskimi jasli, oziroma koriti — pa četudi potem vsa živina zboli ali celo poginel Vprav tako škodljiva, kot preobilna zračna vlaga, je naši domači živini talna vlaga. Saj vidimo, kako nerada se žival vleže na mokro ležišče — nemara prav tako nerada, kakor človek Toda medtem, ko bi gospodar debelo pogledal, če bi kdo zahteval od njega, naj gre čez noč v gnoj-nično lužo na dvorišču spat, sili sam 6vole domače živali, da moraio to storiti, kajti privezane so ali vsai zaprte v tesen prostor, tako da si ne morejo same poiskati suhega ležišča V tem pogledu so naše domače živali na slabšem od divjačine v go7du ki si lahko poišče sama suho ležišče! Torej, dragi živinorejec: skrbi, da bodo imele tvoie domače živali pod seboj suh, topel pod in vedno dovolj mehkega nastilla! Mi-morrrpdi» nmpuiamo. da nmooi trdijo, da tudi vreme samo na sebi vpliva na razpoloženje živali, prav tako, kot vpliva na ljudi in na rastline. Vemo, da smo pred nevihto razdražljivi, leni, zaspani i vemo tudi da ob takem vremenu mnoge rastline povesijo ali pa sklopi jo liste, da petelini popoldne pojo, namesto zjutraj .. Ali pa je že kdo pomislil, da morda tudi pri domačih živalih vremenske spremembe ne ostanejo brez vpliva na njih razpoloženje? Da so ob času pred nev;hto konji in biki posebno razdražljivi in nevarni? Da so krave nemirne in ne dajejo mleka, niti nočejo žreti na paši? Kaj pa vpliv svežega zraka? Če hodimo nekaj časa po svežem zraku, postanemo živahni, lica nam zardijo, dobimo tek in dobro voljo. Meščani hodijo dnevno na sprehod in ob nedeljah v hribe in k drugim vrstam športa. Noben kmet se temu ne čudi, ker ve, da gibanje v svežem zraku koristi zdravju. Zakaj pa svojo domačo živino drži leto in dan zaprto v hlevu in ji ne privošči dnevnega sprehoda vsaj v ograjenem tekališču, če že ne more poslati živine na pašo? Ne samo krave in teleta, tudi mlade in odrasle svinje nujno potrebujejo vsakodnevnega gibanja na prostem, ako hočemo, da bodo ostale zdrave in za pleme sposobne! Po naprednih deželah trdijo tudi, da svež zrak pospešuje slast do krme, pa zato dovajajo v hleve svež zrak tik pod jasli. To ni brez podlage, saj vemo, da tudi nam bolj prija jed v zračni sobi ali na prostem, kakor pa v kuhinji, ki je napolnjena z vsemi mogočimi vonjavami. Morda je vprav večji in lažji dostop svežega zraka do krme vzrok, da se opaža, da živina bolje uspeva, ako so jasli ob oni strani, kjer 60 okna, oziroma line v hlevski 6teni? Ne smemo pozabiti niti na vpliv svetlobe na zdravje in počutek živali. Kakor je človek in rastlina, tako je tudi vsaka naša domača žival željna svetlobe. Toda, kako težko je, priprav;ti živinorejca do tega, da d4 vstaviti v hlev vsaj par oken. In če so že okna, je še težje, pripraviti ljudi do tega, da bi šipe vsaj enkrat na leto, jeseni, toliko zribali, da bi moglo vlaj nekaj sončne svetlobe prodreti 6kozi nje. Seveda. — niti nam ne ugaja, če moramo v sonce gledali, zato gotovo ne ugaja niti živalim, če jim sonce skozi okna naravnost v oči sije. Ni še dognano, ali so živali tudi za barve občutljive ali ne. Edino Ribničan Matevž je pravil, da je svojega konja navad;l, da je žrl oblanje namesto sena. ker mu je zelena očala nataknil. Toda tudi Matevž je pristavljal k svoji zgodbi: »Pa raun ku se je kruota tega dobru navadilu, je pa poginilu.. .« Ce že domače živali ne. «o pa baje V6aj muhe in obadi občutljivi za barve: trdi se, da jih modra barva odganja. Zato mnogo-kje poleti prepleskajo hlevska okna z modro barvo. Da tudi vonj krme in okus vplivata na tek domačih živali, ni treba še posebej dokazovati. Zato se živina brani zatohle, plesnjive in smrdeče krme, brani se skoraj celo ensilirane krme, a toliko rajši ima dišečo otavo in planmsko seno. Gotovo tudi množina vitaminov, ki jih posamezne vrste krme vsebujejo, ne ostaia brez učinka na počutek in tek, prebavo in zdravstveno stanji domačih živali. Končno vpliva tudi družba prav očitno na razpoloženje živali. Spominjamo se samo, kako živahni so mladiči, ki rastejo skupno in se igrajo med seboj, a kako klavrno se nosijo posamezniki, če jih ločimo od skupnega gnezda in gojimo na samem, — pa nai jih še tako dobro krmimo V tem oziru so živali podobne ljudem: oni, ki so samotarsko rasli kot otroci, so navadno nevesela, vase zaprta čuda, nezaupni do drugih in nedru-žabni. Prav tako tudi živali: svinje tem raje jedo, čim več se jih rine h koritu, a če od dveh svinj iz iste staje eno ziikoljemo, drugo pa hočemo naprej rediti, kaj pogosto niti ta ne mara več hrane, marveč »žaluje« za 6vojo tovarišico, tako, da jo moramo pred časom zaklati. Mnoge gospodinje so to že opazile. Prav tako so svinje bolj pohlevne, če jih ne ločijo cele stene, marveč le pregraje iz palic, oziroma letev, med katerimi se lahko vidijo in vohajo. Isti pojav opažamo pri goveji živini: pašna živina, ki se med seboj dobro pozna, se navadno ne bode, enako ne živina, ki je že dalje časa skuhaj v hlevu, kjer nI pre-graj med posameznimi živalmi; če t»a privedemo na pašo ali v hlev novo žival, jo družba sprejme medse z nezaupanjem In včasih jo celo nevarno obodel Da krave naibol; ! slastjo požro lčrmo, ki jo ukradejo sosedi i? Issli, je vsakemu živinorejcu zrano b vzrok da delamo pregrajene jasli Izmed naravnih pojavov, ki vplivajo na počutje in razpoloženje domačih živali omenjamo končno še spolni nagoni tega na zadnjem mestu ne zato, ker bi imel najmanl vpliva na živali, narobe: ta nagon Ima najbolj opazne učinke pri vsakem živem bitju, pač pa ga omenjamo nazadnje zato, ker eo učinki tega naravnega pojava nekaj tako vsakdanjega, da jih je vsakdo že lahko sam ugotovil: da so samci mnogo živahnejši in bolj razviti, kot skopljene (»rezane«) živali, ki pa se hitreje redijo in dajejo boljše mesoi da samice ob času pojanja ne dajejo toliko mleka kot sicer, da so pojajoče se kobile nevarne, da svinje ob po-janju ne marajo žretl Itd. 2. Kako vplivajo podedovane lastnosti na značaj domačih ilvall? Prav tako, kakor ljudje niso enakih, marveč zelo različnih značajev, takisto lahko različne »značaje« opazimo tudi pri vseh vr6tah domačih živali. Medtem ko je en konj domač in zaupljiv, je drugi zloben in tretji plašen. Nekatere krave so nevarne, ker rade bodejo, pa tudi svinje z zlobnim značajem niso redke. To vi vsakdo. 2al, pa se naši živinorejci ne zanimajo zato, da-Ii 6e" morda take lastnosti prenašajo tudi na potomce. Pri ljudeh vemo, da jih sicer lahko vzgajamo, vendar je človeku značaj v glavnem že prirojen, tak, kakršnega je podedoval po svojih starših in prastarših. In vsem je znan pregovor: »Jabolko ne pade daleč od drevesa!« Pri živini pa se za to stran dednih lastnosti nihče ne zmeni. Da le le bik lepih oblik, četudi zlobne narave, ki jo bo prenesel na vse svoje potomce... Ali ne bi bilo prav, če bi živinorejci tudi v tem pogledu nekoliko izbirali, pa bi tudi značaj živali nekoliko upoštevali pri odbiri za plemenske svrhe? 3. Kako lahko vpliva živinorejec na značaj in na razpoloženje ter počutje domačih živali? Da človek lahko vpliva na počutje domačih živali, mora priznati vsakdo, ki prizna, da lahko z j obdelovanjem zemlje, gnojenjem in okopavanjem, obrezovanjem in zatiranjem škodljivcev vplivamo na razvoj rastlin, oziroma, če prizna, da na človekovo razpoloženje vpliva obleka, stanovanje, družba itd. Da začnemo pri »stanovanju« domače živine: Ce je živina prenakratko privezana, ali pretesno okoli vratu, to gotovo ne vpliva ugodno na njeno počutje. Prav tako ne, če je staja prekratka, pod pregladek, tako, da jt vedno drsi. če so jasli previsoko od tal itd Pri opremi je prav isto: konj se brani voz;ti, če je komat preozek ali pretrd, če ga prečka bije po nogah. Kako ponosno pa stopa konj, če mu nataknemo nov in evetlo polikan komat, ali, če ga vprežemo pred prainji koleseljl Vse to dokazuje, da človek lahko s primerno sli neprimerno uredbo hleva in opreme vpliva ugodno ali neugodno na razpoloženje živali ter e tem na korist, ki naj bi mu jo žival dala. Kajti nikdo ne more trditi, da bo v hlevu, kjer žival niti mirno stati, niti ee pošteno vleči ne more, •li kjer vlada večen šum in hrup, dajala krava enako obilo mleka, kot pa v udobnem, mirnem hlevu. Prav tako važna je nega živine: Kdor živine ne čisti, da jo zajedajo morda celo uši, gotovo s tem ne pospešuje njenega razvoja. Niti ne s tem, če pusti, da morajo krave stati na neobrezanih parkljih, ki so podobni že srpu, kar jim povzroča velike muke pri stoji in še bolj pri hoji. Prav isto velja pri konjih glede kovanja. Slabo podkovan konj ne more z muko speljati toliko, kot pravilno podkovan konj z lahkoto. To vse živinorejci navadno vedo — toda ravnajo tako, kot da ne bi vedeli! V svojo škodo in v muko živalim! Se mnogo bolj, kot z zunanjo nego, pa lahko človek vpliva na razpoloženje in počutje domačih živali s svojim ponašanjem do njih Ni namreč vseeno, kako z živalmi po6tonamo: da-k smo do njih prijazni ali zadirčni, da-1! jih božamo in milujemo, aH pa pretepamo in kričimo nad njimi. Vsaka domača žival je v tem oziru občutljiva, a še prav posebno konj in pes. Vemo, da pes popada one, ki jiih ne pozna, ali ki mu grozijo, a do domačih ffe ves dobrikav Vemo tudi, da konj nekomu rad vozi, medtem, ko ga drug ne spravi z mesta, ali celo ne iz hleva. Vemo. da dobi gospodinja od krave polno golido mleka, a nova dekla niti kapljice. Takih dokazov bi lahko našteli še celo vrsto Če so torej naše domače živali tako občutljive za način, kako z njimi ravnamo, je treba, da ravnamo z njimi kar najbolj pravilno: prijazno, ne pa surovo, vendar ne plašno, marveč odločno. Ne smemo svoje jeze is slabe volje iznesti nad živalmi, ki nam niso nič hudega storile. Z drugo besedo se to pravi, da mora človek, ki naj bo dober oskrbovalec živine, biti plemenit in srčno dober človek, ki zna obvladati samega sebe. In s tem je že tudi povedano, da ni vsak človek dober za k živini. Kdor sebe ne zna imeti v oblasti, ni, da bi imel v rokah živino! Se manj kot ljudil Ljudje imajo vsaj razum in lahko človek» jezo in krivično ravnanje opravičilo in odpustijo, žival pa tega ne stori nikoli! Zanimivo je, da so navadno zelo »civilizirani« ljudje zelo slabi negovalci živine, a najboljši za to so navadno navidezno najbolj neuki in preprosti ljudje. Toda motil hi se, kdor bi tmel vsakega konjskega hlapca, vsako svinjsko deklo za manjvredno in duševno nerazvito bitje! Zakaj, težje je najti dobrega konjskega hlapca, kot dobrega trgovca, mnogo težje dobro deklo za molžo kot dobro pisarniško moč — in dobra svinjska dekla ali ovčji pastir j« na svetu še bolj redka stvar kot dobra mačeha tujim otrokom! Kdor vsega tega ne verjame, naj samo opazuje pristnega konjskega hlapca, kako ima svoje konje »vzgojene«: ni mu treba držati za vajeti, obvlada jih z besedo na cesti in v brazdi > tn če poskusi kdo drug vzeti vajeti v roke ter lih četudi z bičem pognati, se ne bodo premaknili z mesta, dokler jih hlapec sam ne bo zgolj z enhn samim glasom pognal. In kdor je že kdaj opazoval staro izkušeno svinjsko deklo, kako z liu-beznijo in razumevanjem zasleduje tn spremlja razvoj svojih »pujskov« od prvega dne, pa do takrat, ko jih odpelje mesar, «e ne čudi, da si za veakim 6vinietom briše solze in navadno tudi napitnine ne mara . Nauk za nas: uspeh v živinoreji je v veliki meri odvisen od tega, aH in s kolikšno HubeznMo se posvet-mo naši »ljubi ži vinici«. Vako se zanio •»animamo. kako znamo z njo ravnati. Kdor rma veselja do tega, bolje da se ne spravlja blizu, ker bo doživel neuspeh, kljub vsemu svojemu znanju In še en nauk: Kmečki gospodar In gospodinja, ki imata na kmetiji dobrega hlapca, zvesto kravio ali svinjsko deklo, naj se zavedata vrednosti, k* jo imaio taki ljudje za uspeh v živinoreji. Pridni posli zares dobesedno »prineso srečo k hiši«. Zato naj gospodar In gospodinja z dobrimi posli dobro ravnata ln naj jima ne bo žal, jih tudi dobro in pošteno plačati za dobro, pošteno in zvesto delo. Ce pa je te-le vTstloe bral tudi kdo taned onih, ki vihajo nos nad vsem, kar količkaj d'ši po domačih živalih (z Izjemo pečenke ali zrezka) in ki jim pomeni »konjski hlapec« aH pa ».kravja dekla* najhujšo psovko, naj se zaveda, da stojijo d o b r t (ne vsi od kraja!) konjski hlapci in kravje dekle po svoji resnični vrednosti !n koristnosti visoko nad onim. ki njihov poklic jemlje v usta kot psovko! male vesti * Eintritt ta die Watten-ff. Wieder stellt di« Waffen- ff Freiwillige im Alter von 17 bis 45 Jahren, mit und ohne Dienstzeitverpflichtung ein Der Dienst in der Waffen-ff, darunter auch in der Leibstandarte »Adolf Hitler«, ist Wehrdienst Die voHmotorisierten Divisionen umfassen die folgenden Truppengattungen: Infanterie, Kavallerie, Artillerie, Panzer, Panzerjäger, Pioniere, Kradschützen, Flak, Gebirgs-, Nachrichten-, Sanitätstruppen usw. Nach einer Entscheidung des Führers, muß jeder Freiwillige der Waffen-^ seiner Arbeitsdienstpflicht, die in diesem Falle auf ein Vierteljahr festgesetzt ist, von Einberufung zur Truppe genügen. Wie das ff -Hauptamt, Ergänzungsamt der Waffen-im Einvernehmen mit dem Reichsarbeitsdienst mitteilt, besteht auch die Möglichkeit, Beiwerber bereits mit 16% Jahren dem Reichsarbeitsdienst als »Vorzeitigdi-enende« zuzuführen, sodaß die Einberufung zur Waffen- ff nach Ableistung einer halbjährigen Reichsarbeitsdienstpflicht mit 17 Jahren erfolgen kann. In Kürze finden laufend Armahmeuntereuchun-gen statt. Ein ausführliches Merkblatt mit den Eia-stellungdbednMTungen ist anzufordern bei allen Dienststellen der Allgemeinen-ff der Polizei, der Gendarmerie nnd insbesondere bei der Ergänzungsstelle A!penland (XVH1) der Waffen- ff, Salzburg-Parsch, Umsiedlungslager, die schriftliche Meldungen entgegennimmt und iede Auskunft erteilt. * Za brzojavke ni potrebno označiti takozvano Postleitzahl. Kakor smo že opetovano opisali, je nemška poštna uprava v svrho hitrejše odprave p'sem, dopisnic, paketov Itd uvedla takozvano Postleitzahl, t. j. število Doštnega okoliša, ki sa krije z mejami dotičnega G*u-a. To število je treba napisati v kroo v velikosti kovanca do d-»s«t Pfennigov Pri bToiavkah odpade potreba označbe tega poštnega števila. Pri brzoia»Vah zadostuje kakor doslej točni naslov spreiemnika * Tatvina letalsko zaščitne prtljage se kaznuje s smrtjo. 231etni Vaclav Hotovec in 211<=tni Werner Rosette Iz Berina, «ta bila v razpravi pred posebnim sodiščem v Berlinu kot ljudska škodljivca obsojena na smrt. Obtoženca sta v tembru in oktobru teta 1943. izvršila celo vrsto vlomov v kleti ter sta pri tem ukradla dragoceno «vojino, ki so jo ljudje v svrho zaščite pTed sovražnimi bombnimi napadi spravili v kleti, bod~a v kovčkih, bodisi kar tako. Zločinca sta izkoristila ta zaščitni nkrep ter si prilastila stvari, ki «o v slučaju iz*p.'be za posestnike nenadomestljive, da bi se na ta način obogatila. Sodba te bila medtem Izvršena. * Roparski umor v Kačaniku. Bolgarska polici'a je te dna aretirala nekega moškega, ki je urno' 1 ter hsropal opata bolgarskega samostana Bndovp k blizu Knčanika. Storilec je priznal, da te odnesel do umoru 45.000 levov. Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezatil Deutsch für Erwachsene methodisch und praktisch (Nemščina za odrasle metodično in praktično) 61. Stunde. Wichtige Wörter in gebräuchlichen Satzverbindungen. 1. Da sie nicht einig werden konnten, beschlossen sie, die Entscheidung durch Lose« herbeizuführen. 2. Gehen Sie zum Schalter und lösen Sie eine Fahrkarte 2. Klasse nach Krainburg. 3. Helfen Sie mir, ich kann dieses Rätsel nicht allein lösen. 4. Durch ungeschicktes Hantieren mit dem Gewehr löste sich plötzlich ein Schuß. (Ging ein Schuß los.) 5. Unsere Soldaten gingen mit Todesverachtung auf den Gegner los. 6. Entschuldigen Sie bitte, wenn ich nicht rechtzeitig eintreffe, aber man hat mich nicht früher losgelassen. 7. Salz ist im Waeser löslich. 8. Alle vernünftige Menschen, die den Kommunismus richtig erkannt haben, haben rieh von ihm losgesagt 9. Die Losung war nnr wenig bekannt. (Losungswort.) 10. Benzin ist ein ausgezeichnetes Lösungsmittel für Fette. 11. Da ich den Hand nicht loswerden konnte, behielt ich ihn 12. Durch ein Lot wurde die tiefste Stelle des Sees mit 40 m ermittelt. 13. Am besten wäre es, wenn man diese beiden Eisenteile aneinander löte« könnte. 14. Die Felsen stürzen nahezu lotrecht gegen den See ab. 15. Wenn man kein Los hat, kann man auch ln der Lotterie nicht gewinnen. 16. Der Tod der Mutter riß eine tiefe Lücke in der Familie. 17. Machen Sie Ihrem Arger durch ein paar starke Worte Luit, dann wird e« gleich besser werden. 18. Ein großer Teil aller Gerüchte ist völlig aus der Luft gegriffen. 19. Dieses Gefäß ist luftdicht verschlossen. 20. Der Luftdruck wird mit dem Barometer gemessen. 21. Ein Schlafzimmer muß immer gut gelüftet sein. 22. In einem luftleeren Raum könnte der Mensch nicht leben. 23. Die Luftröhr« und die Speiseröhre laufen nebeneinander. 24. Das deutsche Luftschiff »Graf Zeppelin« fuhr von Europa nach Amerika und zurück. 25. Man muß mit beiden Füßen auf der Erde lefcea und nicht nur Luftschlösser bauen. Primarius Tf= Wifty Wessefy SPetfau ordiniert ab X. März 1944 nur tfigllch (auch Dienstag und Freitag} ▼on II bis 13 Uhr von 16 bis 18 Uhr Operiert nur in Pettau belBt ander« Rieh« Int Auge feuchten. Der Rücksichtsvolle last dos bleu gedämpfte OSRAM -Lieh» der Taschenlampe senk* recht nach unten (allen -immer nur zwei Schritt voraus, nicht weiter. OSRAM , ^fürwaUt*"*' Sert.... _ _ . desYladtasôarJenl B, WOI Hl Mk ** )M> «in SdnUrgärtn» wod iwwliHig kl Rah* AfaiMvunatpflldrf M» W Wir woilM WH «mw Mflh. dankbar «waàMtwl ® doitÄ «•— « «MM> ««bnMdi» aML *•• «* *> wo in GamnM «M»»««. Auw Mk m fkhl r v 9* Zu verkaufen Golden« Kette mit Anhänger, 14 Kar., am 320 RM zu verkaufen. Berütsch, Maiburg/Drau, Tauris-kerstraß« 4, von 13—15 Uhr. 1691-3 Zu kaufen gesucht Abtailel Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte Textilabfäl-le. Alteisen. Metall, Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend Jede Menge Alois Arbeiter, M«rburg/Drau, Drau-gasse 5 4 Offene Stellen Sttttz« der Haasfrau zu älterem Ehepaar gesucht Zuschriften an Bothe, Pettau, Gereut 53. 1692-6 Frau oder Fräulein in mittleren Jahren, mit guten Kochkenntnissen, wird in Provinz von einem guten Haushalt sofort aufgenommen. Angebote erbeten unter »Schöne Existenzstellung« an die Verw. d. Blattes. 155-6 Säger, mittleren Alters, wird sofort gesucht für eine Venezianersäge und Sekular. Lohn nach Besprechung. Alhin Poklschek, Tri-fail.__229-6 Met für das Deutsche Rote Kreuz! Verschiedenes Prothesen jeder Art —' Ledei — Leichtmetall — Holz-orthopädische Apparate. Leibbinden, Gum-mistrümpfe erzeugt und lieter' das führende Fachgeschäft F. EGGER, Bandagen und Orthopä die, Lieferant sämtlicher Kran kenanstalten «nd Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstr. 3. 14 UPOŠTEVAJTE PREDPISE LBTAl'SKE Z A SC I T E I ANZEIGEN im »Štajerski Gospodar« sind erfolgreich! 16. Gegen Keuchhusten ist sin« Luftveränderung sehr vorteilhaft. tf. Sagen Sie mir Heber die Wahrhaft und binden Sie mir keine Lögen auf. JB. Lügen haben kurz« Beine! (Sprichwort) 29. War einmal tilgt, dem glaubt man nicht I (Sprichwort.) Mi Durch ein« Lticke des Dachboden« konnte er unbemerkt «lies beobachten. Ich traurige tiefstem Schmerz« Bekannten die ~ Nachricht, daß gehabter Sohn Johann Floriantschitsch Grenadier m 13. Jamtar 1944 an der Ostfront ht Pflichterfüllung sein Laben auf Felde der Ehr« ließ. Staden!tz b«d Pöltschach, den 1. Mirz 1944. h tiefer Trauer: MARIA GROSSES Mutter. 271 K1PI [FC Pulver tOr die Wuchs IXCUCJ und für die Mästung der Schweine REDIN, ■> garantiertem Erfolg' Zentraldrogerle EMIL THOR Marburg (Orau) , Herrengasse 33 Danksagung TOr dda zahlreichen Beweise herzlicher Anteilnahme an- dem Tod« meiner innigstgeliebten Gattin, Frau MARIA PARTLITSCH, spreche ich auf diesem Weg« meinen herzlichsten Dank aus. Gleichzeitig dank« Ich allen Teilnehmern am Be-frSbnis und der hiesigen Ort6feuerwehr sowie «uch allen- Kramt- «nd Blumene pendern für die Mir erwiesene Beileidsbezeugung. Tiubtng bei Marburg, am 26. Februar 1944. SM Der tieftreeerad« Gatte Rudolf Partlitsch. Bandagen allei Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist, Marburg/Drau. Herrengasse 5. 237 14 Guterhaltene Damenhalbschuhe Nr. 3? gegen Sportschuh Nr. 36 zu tausche« gesucht. Nur Donnerstag vormittag Znaimergasse 11-1, Marburg-Drau. 1689-14 Funde - Verluste 100 RM Belohnung! Eine kleine Hündin mit Halsband und Leine, hellbrauner Rücken, weißliches Bauchfell, kurzhaarig, dünne Beine hört auf den Namen Picki, ist samt Leine aus dem Gasthaus Bartol in Brückel, Untersteiermark, am 21 Februar 1944 abhanden gekommen. Wer mir den Hund wieder bringt oder sichere Anhaltspunkte geben kann, bekommt 100 RM Belohnung. Alle Spesen werden beglichen. Zuschriften erbeten an F. Kurth, Brückel 28, Untersteiermark. 659-13 Pelzkragen wurde schon vor längerer Zeit im Geschäfte »Schuhvertrieb«, Tegetthoff Straße 13, liegen gelassen. 1694-13 Im Kampfe gegen eine eingebrochene landfremde Banditeneinheit gaben getren ihrem Eide, nachstehende Wehrmänner ihr Leben für Deutschland und Adolf Hitler: SA-Obersturmbannführer Sepp Egger Führer der WM-Standarte Cilll-Ost SA-Sturmführer Anton Hambeck Ort»gruppenführer und Bürgermeister von Schleinitz, Kreis Cllli WM-Scharführer Alfred Busbach Leiter de« Führungsamtes II der Krelsftthrung Rann, Führer einer Alarmkompanie WM-Truppführer Gottfried Leben Lehrllngswart der DRB., Marburg, Führer eines Alarmzuge* WM-Rottenführer . Willi Stanoga Marburg Wehrmann Alois Mrak Marburg Wehrmana Roman Blaschitz Marburg WM-Oberscharführer Max Kitek Marburg WM-Rottenführer Alois Kebritsch Marburg Wehrmann Josef Tomaschitz Marburg Wehrmann Bartholomäus Pleterschek Marburg Wehrmann Martin Kos Marburg Wehrmann Max Turnschek Nazareth, Kreis Cilli SA-Scharführer Alois Feil Kreis Rann Wehrmann August Dalbetz Kreis Rann Wehrmann Georg Schreier Kreis Rann ff-Bewerber Helmut Maile Sondersturm 13, Rann. Wir haben euch tote Kameraden gerächt! Wir werden euer Vermächtnis erfüllen, damit unseren Enkeln das ewige Reich der Deutschen wird. 269 FRANZ STE1NDL, Bundesführer des Steirischen Heimatbundes, Führer einer Wehrmannschaftskampfgruppe Zu verkaufen gute Milch- u. Fahr-Kuh. Na-rat—Wressnig Ob. Rotwein b. Marburg - Drau. 256-3 Ein Paar junge Ochsen zu verkaufen. Schloßberg 19, Wach-•enberg. 244-3 Präm. Herd-buchkuh zu verkaufen. Anzufr. Wiesenbach 19, Post Wölling fObermureck/. 243-3 Danksagung Für die aufrichtige und herzliche Anteilnahme anläßlich des Ablebens unserer lieben Mutter, Großmutter und Schwiegermutter, Frau VIKTORIA IGNATJEW, sowie für die vielen Kram- und Blumenspenden und das Geleite zur letzten Ruhestätte sprechen wir allen unseren herzlichsten Dank aus. Eichtal, Warschau, den 27. Februar 1944. 241 Die Söhne und Familie Safonow. Kaufe Dreschmaschine, neue od. gebrauchte in gut. Zustande, 22 Zoll, für Motorbetrieb. -Josef Holz — Kaufmann in Stainztal b. Bad | Radein. 265-4 j Schmiedlehrling wird sofort aufgenommen. — Franz Kaiuder, Schmied — Rö-merbad. 268-6 S&qer, mittleren Alters, wird sofort gesucht für eine Venezianersäge und Se-kular. Lohn nach Bespre- j chung. Albin j Poklschek, Tri-fail. 229-6 Magd für einen I Gutsbesitz wird per sof. aufgenommen. Ange- ! böte unt. »Land- 1 Wirtschaft« a. d. 1 »M. Z.«. 187-6 ! fcder Mrieüs innrer soll das i/epordnungs-und Amtsblatt ies Chefs dei ¿Ivllverwaitune m der Unter-strlermarif esen Bezugs- preis monatlich RM 1.25. Be- stellungen sind an die Geschäftsstelle des Verordnung- und Amtsblattes Marburg/Drau Badgasse 6 er eofort aufgenommen. An-i geböte unter I Landwirtschaft ; an die Verwal-I tung des B1 187-6 Witwe oder ledige Frau von i 48—56 Jahren, wird aufgenommen. Für Landarbeit zu zwei Personen Anfragen T Stum-berger, M-~> bürg Drau. M"!-lingerstraße 253-6 In treuester Pflichterfüllung starb am 23. Januar 1944 unser lieber, guter Sohn und Bruder FRANZ STUBER Grenadier Ruhe sanft in fremder Erde! Du gabst mit kaum 22 Jahren Dein Leben. Wachsenberg, den 27. Februar 1944. In tiefer Trauer: Konrad und Justine Deutschmann, Eltern, Ludwig, Konrad, Felix, Brüder, Katharina, Maria, Justine, Schwestern, Jakob Stuber, Großvater, Maria und Peter Stuber, Jose! und Gabriela Deutschmann, Tanten und Onkels, sowie alle übrigen Verwandten. 254 14iähriger Lehrling für Spenq-i 1er- oder Was-I serleitunqs - Installationsgewerbe wird so-( fort aufgenommen Weitere Auskunft bei , Klinar, Mar-bura Drau, Te-qetthoffstr. 3 245-6 Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß mein innigstgeliebter Gatte, unser Vater, Sohn und Bruder JOHANN MEICHENITSCH Oberwachtmeister der Gendarmerie Samstag, den 19. Februar 1944 im Kampf gegen Banditen gefallen ist. Wir werden Ihn nie vergessen, denn 'er wird in unseren Herzen weiterleben. Georgenberg, den 28. Februar 1944. In tiefer Trauer: Ludmilla Meichenitsch, Gattin; Johann, Martha und Ida, Kinder-, Johann und Antonia Meichenitsch, Eltern, sowie alle übrigen Verwandten. 249 Bei ufstätiger Mann, 37»r, sucht auf diesem Wege e n brav Mädchen I j zwecks Ehe kennenzulerne . Lichtbild Zuschriften unter »Ernstgemeint« an die Venv 200-12 Tieferschüttert geben wir allen Verwandten und Bekannten die traurige Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn, Bruder und Orikel FRANZ LESKOWSCHEK Grenadier am 2. Januar 1944, im blühenden Alter von 25 Jahren, an der Ostfront, fern seiner geliebten Heimat, sein junges Leben geopfert hat. Lieber Franz, ruhe sanft in fremder Erde, in unseren Herzen wirst Du weiterleben. Baumgarten, Montpreis, Puchberg, Mieß und Marburg a. d. Drau, den 26. Februar 1944. In tiefster Trauer: Johann und Maria Leskowschek, Eltern; Maria, Josefine, Anna. Antonia, Theresia, Vera. Johanna und Stefanie, Schwestern; Johann und Friedrich, Brüder; Leopold und Franz Gutschek, Johann Brilej und Oswald Prosen, Schwä ger; Ludmilla Leskowschek, Schwägerin; Franz Pinter und Veit Leskowschek, Onkels, und alie übrigen Verwandten 261 Armbanduhr, chrom, mit Lederriemen, den 25 II 1944 um 8.45 Uhr vor Abgang d Zu-) ges am Bahn-: hot Thesen, | verloren Des j ehrliche Finder I (Fabnksarbeiter ! aus Schlein'tz), i der nach d°m Verlustträger : dort gefraot hatte, möge sich mit einer Postkarte denen aute Beloh-nuno an losef Schnidaretz. Bärmtal über Grübel, melden. 258-13 Auf der Fahrt von OberpuJs-gau bis Hoche-negq wurde d. Arbeitsbuch lautend auf den Namen Maria Jantschitsch, lohannisdorf Nr 12 Gem. Hochenegg u. zwe' Bezuqsch. verloren Der ehrliche Finder wird gebeten | wenigstens das Arbeitsbuch