45. številka. Ljubljana, nedeljo 23. februarja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Iznaja vsak dan, izvzeuaši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejemati, za avstro-ogerske deželo /.a celo lero 16 golil., za pol letu 8 gold., za četrt leta 4 golil. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za rolo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr.. za en ines-o I g>Id. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. M četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 goid. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leia 2 gold. 50 kr., po pusti prejeiuan za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrsto 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. čo so tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat so plača štempeli za 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilo;el Evropa*. Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči. jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Nasvet o zedinjenji bogoslovskih zavodov na Slovenskem. (Konec.) Po sedanji uredbi se gojencem na celino povezava, in potezuje neka debelakožua kapa, skozi katero duh ne more predreti, zato pa tudi prihajajo bogoslovci iz takih zavodov natrpani z raznimi predsodki in brgami na posmeh naobraženosti. Tako se je vršilo že onda , kedar so prejemani bili gimnazijci podnesši preskušnjo godnjavko, kaj pa šče bode sedaj, ko se kaj lite pobira? Hoče nam se dozdevati, ka ne bi trebclo gledati toliko na obilno število duhovnikov, kolikor na izvrstnost v znanostih in nravnosti. Postavimo Ciiil in Metod sta več opravila in koristila, negoli na stotine drugiL puhlakov, kateri svojega odličnega pozvanja niso razumeli, ali ne zmagali sposobnosti ustreči mu. Nam Slovencem bi najlepše kazalo, ako bi si uredili za vse Slovensko občni bogoslova ki zavod, slovensko bogoslov-eko semenišče, bodi si v Ljubljani «li kdc indi na domačih tleh iz naslednjih razlogov: a) za eno semenišče bi se leže našli v zna-nostih dostojno izurjeni naučitelji, negoli za petero, kakor je sedaj. Med petoricoj bode najbrže konci eden učenjak bistro umnik. Dokler ni med bogoslovskimi profesorji dobrih pisateljev, malo bi smemo od njih obetati; b) vse vladikovine skupno na Slovenskem bi dosti leže častno plačevalo nauči-telje, negoli dosle vsaka zoseb; sedaj ——----——-- :~ - - . .. ~.—t— listek. 0 imenitnih izrekih slavnih možakov. (Berilo, brano v ljubljanskem „Sokolskom večeru" 20. iebr.) Dasi pred pustni čas pod veselo vlado razkošnega princa Karnevala raz m i sijevanju nij baš ugoden, najmanj pa na Sokolski vo-čer, hočemo vendar nekatero uganiti o imenitnih izrekih slavnih možakov, in v ta namen svojo deuašnjo pridigo razdelimo na dvoje, navajati hočemo namreč izreke, katerih so se slavni možaki v istini krive storili, ter dodati potem svojo mnenje, svojo pred-pustuo objektivno kritiko. — (Predno dalje začnem, prosim odkašljajto Be!) — Izreki slavnih možakov so gotovo nekoliko vredni, sicer bi se ne bili ohranili; zanimivi so pa tudi zbog tega, ker kažejo jako jasno dotično situvacijo. — Na primer: Mož, kateri je bil obsojen, da bode v ponedeljek obešen, je jako humoristično pod vislicami vskliknil: „Na, ta teden se lepo začenja!" jih samo v Mariboru prihaja sedem na plačilo , razve ravnatelja , duhovnega oče, podravnatelja, pevskega učitelja, postrežnikov, sokačico itd. ; c) mnogo cenejše bi tudi bilo skupno zrtr-žavanje bogoslovcev, nego li sedaj raztreseno ; č) tekemstvo bi se gojilo med bogoslovci raznih vladikovin , kar je mikaven na-bud in časten pogon za dober napredek; d) enak duh bi vladal med duhovuištvom po vsem Slovenskem; e) tak zavod bi so dal urediti sevsema primerno pravim potrebščinam slovenskega duhovništva, in lehko bi se učil crkveni jezik slovenski v popolnosti; takisto bi si nova slovenščina po razuih vajah in učenji več premetov v slovenščini pridobila gladkost in izurjenost pri posumilikih, da ne bi več bilo pogostega klesanja v besedi in ovaje velikega siromaštva. Na tak način bi Slovenci na vse kraje dobivali sposobne in omikane duhovnike, pravo poselnike gospoduje, svetila v razna menda šče mestoma temna zakotja, istinito raz8večevalce za narod, in morebiti iskrc-nejši narodnjake, nego li sedaj iz zdanjili vladikovinskih zavodov. Yladiko bi naj stopili v sporazumen je, a vse umnejsc duhov-ništvo bi to pomi.se 1 po zmožnosti in okol-nostih krepko podpiralo. R. B. Prošnja do cesarja. — K peticiji so nadalje pristopile občine: Stari ti'ff pri Loža in iii«vs4o in ta njegov izraz, ta pravi pravcati „gal-genhumor" jo imeniten postal, dasi njega samega nihče uc pozna. Ko bi bil pa on izrek bivšega ministra Schnaerliuga rabil in bi bil rekel: „Mi moremo čakati!" bilo se bi mnogostransko protestovalo in nihče bi ne občudoval njegovega humorja. Rajni pesnik Gothc je bil gotovo posebno pameten možak, pa na smrtni postelji je baje zdiboval: „lacht, rnehr Liclit!" kar nam je jasen dokaz, da on nij bil nikdar ud našega ljubljanskega magistrata, ki tako slabo razsvitljuje mestne ulice, zlasti pa na Sentpcterskem predmestji pravo egiptovsko temoto vladati pusti. — Ce je trilasni nemški kancelar knez 15is-mark storil, izrek: Kri in železo, („Blut und Eisen I") gotovo nij mislil na našega vrlega „Jakata pred mostom", ki tudi „Blut und Eisen" rabi, kadar kolje prešiče in dela izvrstne klobase. V izreku pa, katerega je tudi gospod IHsmark pregrešil, namreč: „Jemljcmo de uar, kjer ga najdemo1* (Wir uehmcn das (Jcld, wo wir cs fiuden"), se je že bolj pri- ■ in mesto laOMtailJeVfCtt. — — V Kostanjevici so se bili — tako se nam pi5e — ljudje 7. febr. zarad novih zvonov sešli pri gospodu župniku, kateri jim je pri tej priložnosti tudi peticijo do cesarja prebral. Okrajni glavar grof Korinski gaje zavoljo tega obsodil, da plača 20 gold. globe, rekoč, da je farovž sicer privatna hiša, a da jo bila reč očitna, ker se je toliko ljudi bilo sešlo. To je ljudi še bolj razkačilo, in podpisali so prošnjo šo obilniŠi, kakor bi bilo sicer upati. Prišlo je 110 podpisov. Tudi imamo dokaze v rokah, da se je pri* Talno pismo, v katerem se je g. K. prosil, da bi so tudi v Kostanjevici nabirali podpisi, z vednostjo gospoda Korinskega na pošti vendar v Krškem odprlo!!! Pismo je bilo odposlano brez pečata, a vendar zli m ano v navadnem zavitku za 5 kr. ; gospod K. pa ga jo dobil zapečatenega z neznanim nekako po „frainazonsko" dišečim pečatom !:< — Od »v. 9 r rim na pri Ptuji 18. februarja: Naša župnija potrdi a 112 podpisi v?> •«re\javnih mož, da pristopi k peticiji do*7^ csvitlega cesarja. (Podpise prejeli. Ur.) — Iz < Vljii 19. februarja smo prejeli pole s 107 podpisi iz Celja in okolice. — Iz IBrezJn pri Rajhenburgu ob Savi 20. februarja: Naša občina pristopa peticiji do cesarja, kur poirdo podpisi našega g. občinskega predstojnika, odbornikov in drugih posestnikov. (Podpise prejeli. Ur.) — Ka Uorolikcill so razen že omenjenih občin, kakor se nam 20. februarja bližal na slovensko stran, kajti naš ncizpro-sljivi logikar je baje tudi trdil: „Ta jo prva", dasiravno niti Hismark niti on no pove adrese, kje bi vsakteruik dobil prvo reč, denar, ki vlada svet. Rajni Tallevrand, bog mu daj nebesa, je rekel, da človeku besedo v ta namen rabijo, ka svoje misli skriva. Po tej logiki bi človek lehko sklepal, da ljudje, ki malo govore, tudi mnogo misli nemajo, ali bi pa bili s to razsodbo nekateri naših poslancev zadovoljni, o tem Tallevrand nij ničesa izustil, dasiraviio je bil vsaj toliko razumen, kolikor gospod V. C. Supan. Stvarnik zcditijcue Italije grof Cavour je smelo storil izrek: „Italia fara da se !u, izrek, kateri so je tudi obistinil. Kdaj budemo mi Slovenci imeli kacega Cavour-ja, ki bi tako pametno besedo izrekel, da se bodo zedinjena Slovenija sama storila? To bode menda o svetem Preklet', ki ga v pratki uij ni po zimi ni po let'! Na otoku Sv. Helena je prvi Napoleon izrazil svoje mnenje o političnem stanji Evrope jako klasično. Dejal jo neki, da bode poroča, peticiji do cesarja pristopile občine in fare: V Belaškem okraji: Veron in l^OffUV«**; v Celovškem okraji: (^oImmo zastopano po naj telitnejših svojih posestnikih; Blleove«^ kjer je podpisal župan in vsi odborniki, in NilUirjct« \ v Vclikovškem okraji: fct. liotjan s 37 podpisi; »ooerlure* z Cl podp.; {ferneCC * W podp.; NvnOek s 27 podp.; Moeliee r 34 podp.; fct. EiO- reil«* D> gori s 2ii, Dolenji Zenion. — Iz Gradca se nam piše, da v našem listu omenjeni podpisi nijso bili samo od univerzitetnih dijakov, ampak tudi od tehničnih, katerim gre prva zasluga za nabiranje podpisov in od drugih rodoljubov. — Na Goriškem se še zmirom podpisuje ; „SoČi" so poslale občine C'erniče. HilH'iftiH'i'if in N«'iii|>iis dotično pole podpisane od vseh dotičnih starešinstev in od mnogih drugih veljakov dotičnih občin, podpisi so vsi lastnoročni. Bog živi starešinstva, ki se ne ustrašijo vsake J Politični razgled. Notranje dežele. fmaspnskn &hnrnic*'ttifjfiljrk<'fjr* se poroča, da se je unel v severnih okrajih upor. V seji kor-tesov 19. februarja je grof Avila terjal, da naj zbornica skrbi, da se ohrani sedanja vlada in neodvisnost portugaljske. Ministerstvo je baje poslalo svojim zastopnikom na tujem okrožnico, v kateri jih opominja, da naj opozorijo dotične vlade na nevarnosti , katere žugajo nastati portugalski vladi iz nove španj-ske republike. Poslanci so dobili jako pomirljive odgovore. V pruski zbornici je 20. februarja naznanil finančni minister Camphausen, da bodo dohodki preteklega leta prevagali stroške za 20 milijonov tolarjev. Vlada vsled tega predlaga, da se davek od dohodkov zniža na 7 milijonov, 12 milijonov pa naj se porabi za izplača i«rje prejšnih posojil. Vidi se, da Se francoski viri obilno tečejo. V Mtelfffftfl ne dohajajo več avstro-ogerske parobrodne ladije, nego ostajejo ta-kraj Donave v Zemunu. V tem vidijo Srbi znamenje magjarsko-vladnega sovraštva do Srbije. Iz Štfiee se poroča, da je veliki sovet genevskega kantona sklenil, da naj ljudstvo v prihodnje samo izvoli svoje duhovne pastirje. Mermillod je pri odhodu zapustil pismen protest, v katerem hudo graja švicarsko vlado. Kantonski soveti pa so zadovoljni z njenim ravnanjem. ravno je Arhimed ugovarjal „Noli turbare circulos meos!" — Tretjega Napelcona najimenitnejši izrek „T empire c' est la paix!" (cesarstvo je mir) se je uresničil še le tedaj — ko mu je an-gelj smrti zatisnil Evrope trudne oči in konec storil življenju, katero je največ storilo v razširjenje narodnosti. Glede nemških mogotcev pa je še dan denes in še bode pomenljiv in karakterističen izrek Friderika II., kralja pruskega, koje v sedmoletni vojni v bitvi pri Kolinu svojo begajoče vojake ustavljal in nazaj vračal v boj z besedami: „Hundc, wollt ihr denn evvig leben!" Tako si baje misli tudi naš konje-derec, ko lovi p8c, kateri nijso dekorirani sč svetinjo od našega magistrata, za katero se plača dva forinta. — Gospoda Ertla najimenitneja beseda je „Caramba!" kar se toliko pravi, da treba nehati. Hočemo tedaj konce storiti našemu navajanju in citiramo v ta namen slavnega Ben Akibo , ki v eno mer flegmatično trdi : nič novega — „Alles schon da gevvesen!" Evropa v 50 letih ali republikanična ali pa kozačka. In glejte, mož je imel gotovo pro-roški duh, kajti dan denes smo doživeli nečuveno reč, da ste na zapadu Francoska in Spanjska republiki, v drugej Evropi pa vladate Rusija in Prusija; da se pa Prusi od Kozakov prav nič ne ločijo, to je menda vsacemu znano, marveč so more trditi, da celo Kozake daleč prekose, in da je pruskih Kozakov tudi pri nas v Avstriji vse polno, toliko, da nam že presedajo, to že vrabci na strehah Čivkajo. Tedaj je Evropa republikanična in kozačka, — quod erat demon-st ranil um ! V bitvi pri \Vaterloo je poveljnik stare garde, po imenu Cambronnc, sovražnim poveljnikom, ki so hoteli, da se garda uda, po nekaterih zgodovinopiscih odgovoril: „Garda umrje, a ne uda se ne". — Victor Hugo pa je v svojem romanu „Les Miserables" dokazal, da ta nij res in da je Cambronnc dejal samo: „merde"! (ne „meurt"), kar je mnogo verjetneje, ker se bolj sklada z omiko Napoleonovih generalov tak izraz, kateri se tudi pri nas še nahaja, v Rovtah, kakor trdi Pre-širen v svoji „Novi pisariji". Izmed Koseškega pesnij je najbolj znan stih : „Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane !" — Čemu neki Koseški to zvestobo Slovencev tako poudarja, ko od vse zvestobe in od vseh enacih lastnosti nemarno dosti, pač pa nam liste konfiskujo in zarad bornih peticij že Čuke zapirajo, nem-škutarske srakoperje in kaline pa krepko in mastno paso. — Glede politične situvacijebi mi Slovenci pač lehko tožili, kakor znani burkasti godec: „Prišla je, prišla je, pustna nedelja, Lan' sem bil špeha sit, letos pa zelja!" V kopelji je genijalni Arhimed iznašel imenitni fizikalni zakon in veselo vskliknil „hćvreka!" ter brez pomisleka hitel v Adamovem kostumu in brez figovega peresa na svoj dom, dokaz, da se to nij godilo pred-pustni, ker bi si bil sicer gotovo kako obleko izposodil, kar pa vendar nij prav nič oviralo, da mu je kruti vojak glavo razcepil, dasi- Dopisi. Iz fJiitoiiiorMko okolice 21. febr. |Izv. dop.j (N a še p o 1 i t i 5 n o delovanj c.) O zabavah v naši Čitalnici, o napre dku v gospodarstva in šolstvu dopisuje se iz naših krajev mnogokrat, a o političnem gibanji čuje bc malo. Za politiko so nas zdaj direktne volitve vzbudile. Podpisov se Vam bode v kratkem mnogo poslalo. Podpisali se so naši kmetje v prav velikem številu. Nekateri boljši in razumnejši možje so jim škodljivost te prevare od strani nemške kaj umljivo razložili. Tako so jim med drugim pravili : „Nova volilna postava nam bode škodovala ne samo v narodnem obziru, ampak tudi matcrijclno bodo slovanski kmetje najbolj zadeti, otevilo poslancev se hode s tem pomnožilo, a s pomnoženjem pofdancev se bodo tudi davki kolikor toliko povišali. A kdo največ davkov plačuje, nego mi borni slovanski kmetje, na katere bode poleg tega spadalo primerno jako malo število poslancev. Ta postava dala bode nam manje naših zagovornikov, a več davkov. Torej protestirajmo proti njej." To so bile besede slovenskega kmeta v naši okolici, in imele so dober vspeh, kajti pridobil je mahoma mnogo podpisov. Pri nas se od strani nekterih domoljubov izreka želja, da se v Ljutomeru osnuje politično društvo. Ta želja je gotovo opravičena. Akoravno imamo že čitalniško društvo, vendar bi bilo poleg tega v našem okraji politično društvo popolnoma na svojem mestu, kajti tako društvo bi ravno umne naše kmete jako zanimalo. V čitalnici se politična vprašanja ne morejo pretresovati, tu je kraj bolj za lepoznanske govore in preda* ve; za estetiČnc in umetnostne prednašanja, a naš kmet nema še pravega zaumena. Politično društvo, v katerem bi se razlagala pitanja zadevajoče se politike, tudi narodnega gospodarstva, — tako društvo bi utegnilo privabiti mnogo naših slovenskih mož. Za izgled naj omenjam shod volilcev dne 26. dec. 1. L, pri katerem je bilo mnogo ljudi, ne samo volilcev, ampak tudi druzih mož. In to samo zato, ker so se razpravljala politična in druga važna vprašanja. Občni zbor okrajne založnice bil je lani od kmetov tudi v jako velikem številu obiskovan. In to zopet zato, ker so založnice za kmeta velika in koristna podpora. Ravno tako nij dvomiti, da bi politično društvo ne imelo podpore. Torej domoljubi le na noge! Iz lftlwtrl»ke okolice na Notranjskem 20. febr. [Izv. dop.] Od bižnjih ilir. Bistričanov nij slišati nič več, zdelo bi se, da so oni s krajem vred, v katerem prebivajo, izginili v kakšno podzemeljsko jamo po svetu znamenitega Krasa, ako bi ne bilo nedavno slišati o nemiru, katerega so tam delavci šentpeter-reške železnice uzročili. Lansko leto vel je ondi še neki dober duh v napredek socijalnoga in duševnega življenja. V čitalnici so bile večkrat besede z različnimi poskušanji na lepoznauskem polji in ne brez vspeha. Ali kje so letos nekdajne zelo obiskovane besede? — Izginole so vse zabave, čitalnica nosi samo ime, njeni mnogovrstni časniki bi v sobani v miru počivali pod nakopičenim prahom, ako bi ne bilo nekega vednost ljubečega uda, kateri jih na dom jemlje in čita. — Kje so pa iskati ovire narodnega, socijalnega in duševnega razvitka? — Notranjčani, akoravno srečni del ljudstva, katero je bog s posebno bistrim umom obdaril ne morejo napredovati, ker manjka jim potrebnih šol, manjka jim sredstev doseči že v mladosti omike, katero jim je narava namenila. Pri Bistričanih je pa še drugi uzrok omenjenega napredovanja, in ta je njih zaslužek. Z ne prevelikim trudom si toliko zaslužijo, da jim še izvzemši vsakdanje potrebe, kaj ostane, in ravno to „blagostanje", katero ne znajo dobro porabiti, jih dela neobčutljive za duševni napredek. More se pa še vse na bolje obrniti, ako je resna volja. Torej Bistričani poboljšajte se, popelite se dobro, obžalujte grehe, katere ste storili v narodnem napredku, v splošnem obziru, obljubite posebno da boste za naprej svojo čitalnico bolje čislali kakor dozdaj, svojim otrokom pa preskrbite tisto omiko, katero pripusti vaše denarno stanje, ker gotovi bodite, da vam bodo bolj hvaležni kakor da bi jim drage mline brez prave duševne omike delili. Tako spokorjeni pristopite kot sodelavci v splošni blagor majke domovine! Domače svtari. — (Kraujsko-slovenski državni poslanci) so še le zdaj in sicer v nobenem slovenskem, temuč samo v nemških listih priobčiti dali svoje pismo 8. febr., v katerem opravičijo svoje izostanje iz državnega zbora. Pravijo med drugim: „Jasno in nedvomlji-vo stališče, katero jc deželni zbor kranjske vojvodine v di žavopravnih vprašanjih in ponav-ljanih sklepih, resolucijah in uajudanejših adresah na Nj. ces. kr. ap. Veličanstvo izra-zoval, nam, kot od deželnega zbora voljenim poslancem ne pripušča, svoje sedeže v poslanski zbornici sedaj zasesti, ko se z nameravano premembo ustave imajo podreti podloge zdanjega javnega prava naše monarhije, kakor so bile ne samo v n. v. diplomi od 20. okt. 1800 in v državnih osnovnih postavah od 20. februarja 1861, temno* celo tudi še v zakonu od 21. decembra 1867 uglavljene in zatrjene. Tudi se more deželnim zborom dana pravica, svoje poslance v državni zastop voliti, njim po našem prepričanji samo s pritrjenjem deželnih zborov odtegniti". — (Sokolov večer.) Kakor prejšnja leta, je tudi letos ,.Sokol" na debeli četrtek napravil Sokolov večer v steklenem salonu čitalnične restavracije. Svirala je godba tu-kajšnega pešpolka Sachsen-Meiningen, peli so Čitalnični pevci, g. Miheljač pa jc bral humoristični sestavek, ki ga prinašamo v de-našnjem „listku" in ki je vzbujal občno veselost med mnogim zbranim občinstvom. — (Z u ž en berč anom) denunciramo, da nekov stari krčmar, ki čuje na ime D . ----i, po svetu konfuzna in neumna pisma piše, da bi mu kdo eno peticijo za nemški jezik skoval, katero bi on potem žnženbcrski občini kakor kukavica jajce, podteknil, da bi jo odposlali. Eno tako pismo smo mi iz Postojne v roke dobili. Mož, gotovo že oslabel, je nekaj zvoniti slišal, pa ne ve od kod. Misli namreč, kar še marsikateri nemškutarsk slabopodučen zakotni filister ž njim, da narodni Slovenci prepovedujemo nemški jezik znati ali učiti sc. Priporočamo žužcnbcrskim narodnjakom, naj prvič tega moža v potreben poduk vzenio, drugič mu pa na prste gledajo, da ne bo v njih imenu kaj skoval. — (Ljubljanska hranilnica deželni bolnišnici) že dolgo časa vsako leto daruje 300 gld. v ta namen, da se po malih izneskih delć ubožnim rekonvalescentom, kadar se izpuste iz bolnišnice. Vodstvo bolnišnice prosilo je bilo, naj sc odmeri navadna svota tudi za leto 1873, in dodalo prošnji natančni z vsemi prilogami v originalu obloženi račun o porabi darila v mino-iem letu — mirnogređć rečeno: prvi račun, ki se je predložil kedaj, ker je hranilnica denar izročevala bolnišničnemu ravnatelju a d p er s o na m. Ta račun priča , kako varčno je ravnalo se z novci, ker je konci leta ostalo še okolo 80 gld. V poslednji seji votiralo je ravnateljstvo hranilnice za letos isto svoto, pa sklenilo, izročiti denar — čujte! — mestnemu magistratu, kamor bi rekonvalescenti po nakazilu primari-jev imeli hoditi po svojih par krajcarjev! Ta sklep je na dve strani jako zanimljiv. Prvič je jako „human", jedva okrćvale bolnike posebno po zimi goniti k magistratu, kjer bodo zaradi borih par grošev včasi morali čakati celo uro na mrazu in prepihu v nevarnosti, da v novič zbole, in zraven nemara še požirali surovosti. Koliko je tujih bolnikov, ki se tukaj ne spoznajo in ne vedo, kje je magistrat, in kako; ali naj take ljudi morda bolnišnica pošilja z ofieijelnira spremljevalcem na rotovž, kakor „Žabjak" svojo jetnike, kadar so prebili kazen?! Mnogi bolnik — siromak hvaležnega srca sprejme darilo iz diskretnih rok zdravnikovih, sramoval se bode pak pota h gosposki in rajši malo pa vendar dobrodejno pomoč pogrešal. Na drugo stran je postopanje hranilničnega ravnateljstva eklatantna nezaupnica bolnišničnemu opravničKV, kateremu je direkcija prostovoljno izročala novce, da jih je hranilo in zaračunalo; primariji jemali so po potrebi in proti poznejšemu računu male svote iz blagajnice in sicer je bila sklenena razdelitev po posameznih oddelkih v s e j i bolnišničnega ravnateljstva. — Radovedni smo, ali bo mestni magistrat, ki ima svojega in važnejšega posla dovolj, prevzel to odijozno breme, nikakor pak ne moremo misliti si, da bi primariji udali se temu sramotnemu načinu, in to tem mčnj, ker so s poslednjim računom dokazali, kako vestno so gospodarili z denarjem. Tist psevdonemški liberalizem, ki tudi v hranlnici „zvonec nosi", je že take privajen policajskega aparata, da nikdar ne more pogrešati „nadzorstva". Ali so pa hraniluični očetje morda le zato na enkrat tako neizmerno — previdni, ker je pod ravnateljstvom dr. viteza Stocckla od denarja v ta namen pasiranega — izginilo 174 gld, 69 kr., katerih še nikdo nij po-vrnol ?! — (Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani) napravi v pondeljek 24. t. m. v gostilnici „pred mostom" družaben večer za svoje družabnike in njih prijatelje. Med drugim sc bodo predstavljala vesela igra: „Domači prepir". — (Iz Postojne) se nam pošilja: Vabilo Čitalnice postonjske k besedi, katero napravi dne 23. febr. 1873 po sledečem programu: 1. Petje: četerospev „Kavarija". 2. Petje: četerospev „Mili kraj". 3. Tombola. 4. „Suknjo doli'', vesela igra v 1 dejanji. 5. Ples. — Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Spodobnim maškaram bode vstop dovoljen. Odbor. _ (Šmarsko-litijska čitalnica) napravi v pondeljek 24. febr. t. 1. v Zavrstniku v svoji dvorani besedo. Igrala se bode „Janko Poskočio." igra v 5. dejanjih poleg Kotze-bue-a poslovenil Adamič Potem tombola in ples; pričetek ob 6. uri zvečer. Uljudno se vabijo vsi udje. — (Narodni učitelj ljutomerski g. Blaže Pernisek) jo začel svoj popotni poduk kmetijski IG. t. m. pri sv. Križi poleg Ljutomera po 1. maši. Mnogim vrlim slušateljem je govoril o šolskem poslopji, o govcduištvu in o napravi občnega sadnega vrta za urno pomuoženje saduega drevja. Pri Malej nedelji bode predaval zbog pomote stoprv 2. marcija o stroki, kojo si izvolijo zbrani slušatelji po učiteljevem predlogu. — Učitelj se je prepričal od minulega zbora, ka so Slovenci ljutomerskega okraja vzor ostalim narodnjakom Slovenije. Razne vesti. * (Pravda Skr cj šo vsky.) Po celodnevnem zaslišanji je vendar naposled sod-nijski dvor dovolil, da smo Skrejšovsky v obče odgovarjati na tožbo državnega prav-dnika. Storil je to v izvrstnem govoru, ki je več ur trajal. 19. t. m. se je nadaljevala razprava. Skrejšovskv je dokazal, da dolžnost plačevanja zadeva samo poduzetje, ne pa osobe. Tudi Klaudv trdi, da so izdatelji kot zastopniki ti rine samo za to, da sprejemajo plačilno naloge. Predsednik sicer konstatuje, da so prošnje za sekvestracijo od stranij finančnih organov vselej so glasile proti poduze-tju, prošnje za rubež pa proti osobam. Skrejšovskv taji, da bi on bil imenoval izdatelje „Politike". Predsednik skuša po raznih vprašanjih dokazati, da jc Skrejšovskv bil pravi lastnik in izdatelj. * (Spomin Kopernika,) jrlavncga učenjaka slovanskega rodu se je slavji v njegovem rojstnem mestu Torun-u 19. t. m. Pred 400 leti je bil ta dan v Torun-u rojen. Nemci in Poljaci si ga hote prisvojiti kot svojega rojaka in sedaj so še tudi Cehi prišli ter Kopernika za sebe reklamu jejo, ker je njegov praded se bil iz Češkega preselil v Krakovo. Od tod pa jo oče Kopernika se v Torun preselil, katero mesto je tačas bilo podvrženo nemškemu viteškemu redu. Vsa-kako je Kopernik slovanskega rodu, in zato po pravici njegov spomin praznujejo vsa veča poljska in Češka mesta. nite uadplače, ki jih je več gospodov poklonilo, svojo srčno zahvalo izreči. V Ljubljani 21/ februarja 1873. M a k s o A r m i č, prvosed nik Opomenica. Umetnega stavljenja In priprave na tržaški, vipavsko-goriški, tarušicki in reski cesti bodo 3. marca licitacijo v Postojni. Honkurzi: Učiteljska služIta v Preborji, 4GO gl„ do 1. marca, v Kozjem. — Učiteljske službo v Postonji, Vrcmu in Štuiji, po 'Mi) g]., do 15. marca. Tujci. 2t. in 2-'. f ob r. Pri Elvluntu: Lovi — Uecbingcn — Har-ter iz Dunaja. — Vortnnic \l Dima,a. — Hudež od 8V. Jerneja. — Sgalitzer iz Dunaja. — Purlan iz Trsta. — Kegel iz Pošto. — Kaven u — Scbonbach, — Wottcg iz Gorico. — Ilorak iz Dunaja. — VVdh. Blgmnnd iz Hrvatskega. Pri Maliiu: Sipal iz Dunaja. — Mechta iz Dunaja. — Stercaj iz Trsta. — Polak, ZupanS.« iz Dolo. jakoga. I in i li v I i u 1» liani od m do 21. februarja 1873. Marija Uravničar, delavka, 13 L na sušici. — Jan. Petrovič, kaznenec, Ti L, na oslabljenji. — Viktorija Vaiduga, kup. agenta otrok, 2 m., na kašlju. — Jan. išivic, posestnik, 68 1., na pljučnem inrtudu. — Franc Kuntel, vojak, 291., na pljučnih tuberkulah. Dunajska borsa 22. februarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . 70 gld. 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 74 B — , 18«50 drž. posojilo.....105 „ 70 „ London.........Mg , 20 r Kreditno akcije......339 „50 n Akcije n.irodne banke . . 996 „ — B Napol..........a n &»7ia n C. k. cekini.......— ■ — ■ Srebro........ IOS „ 10 V deželno knjigo vpisana grajščina na Dolenjskem, dve uri od Ljubljano oddaljena, ob državni cesti in blizu projektirane železnice Ljubljana-Karlovcc ležeča, obstoječa iz gradu, gospodarstvenih poslopij, 80 oralov zemljišča in novopostavljeucga mlina se proda z dobro-kupnimi pogoji. (50—1) Pojasnila daje .. A u is«>ia< <'ii-Hu-l'€**lII** v Ljubljani, na velikem trgu št. 313. Za svetovno razpostavo ii a Dunaj i se kupujejo lepi, dolgi žt'iiMkl lii*Mfc: rumeni (blond), rdeči in sivi imajo prednostne ceno in se lahko po posti pošiljajo; tudi se sprejemajo posamezni kosi, in denar za-njc se takoj pošlje. (33—20) VVilhelm Stutz, v „Zvezili'' (Stcmallec), hiš. štev. 30 v Ljubljani. Narodno - gospodarske stvari. — PredilBka železnica. Odbor za pretresavanje ministerskega predloga o pre-dilski železnici se nij mogel zediniti inje končno sklenil, naj se vsa stvar za zdaj odloži in prihodnjemu državnemu zboru, ki bo že po direktnih volitvah voljen, predloži. Kot glavni razlog tega svojega sklepa navede odbor, da bi se s predilsko železnico vstvarjala paralelna črta južni, kar bi bilo proti smislu koncesije južno železnice. Nam se ne zdi verjetno, da bi dotični odbor res tako zagovarjal svoj sklep; kajti baš za to gre, da se ustanovi paralelna črta, katera bode konkurirala z južno, naj si bode že predilska ali loška. Če se pa to še tekom tega leta ne zgodi, potem stopi južna železnica v bvojc stare pred pravice, in mi ne dobomo niti loške niti pre dilske. Javna zahvala. Odbor tiskarskega društva v Ljubljani si šteje v čast, slavnemu občinstvu za toliko obilo udeležbo na plesu, katerega jo napram vilo društvo tiskarjev v Ljubljani, in Čcgar čisti dohodek je namenjen blagajnici za bolue in obnemogle tiskarje, posebno pa za znanie- Izgubi vnuk svoj denar, kdor v tukujsuili dunajskih produjalnicali igrač uro kupuje, kutero vslod svojih lažnjivih oznanil, kut: Vrvi dunajski ururski-lnir.ur, l'rutoratrusBO štev. 10, luftljiva fuhriku ur, Opnmriiig itev. 7 i. t. il. krivo in zavrženo blugo juko slabo vrednosti zu pruvo ..j., luško prodajajo. Torej se ćutim primoran, na to premedeno «1.■ |..ir-ivo čestito p. n. občinstvu opozoriti, du no blagovoli nuruvuost obraćati na slovočo to varni ca ur, (lastno Izdelstvo) o Nr. IO, l»fau", kutoru svoje dobro regulirano od c. kr. urada za punciranje poskušene ure po sledečih neverjetnih pa vendar resničnih cenah prodaja. QaTnr. 1 gld. 50 kr. uli 2 gld. pruv purisku ura iz bronca kJclIUU1 jj enoletnim poroitvom. — 8 gld. ftO kr. pruv angleška cilindrustu uru * pruv tulmi-zlutno verižico m petletnim izkuzoin poroštvu. Q<_«- P gld. prav uuglciku ciliudrusta ura s kristalnim Odim) steklom, sekunilnikum, s fino verižico iz pravega tulmi-zlatu z medaljonom in guruiitilnim pismom vred. y{ ... 12 gld. srubruu cilindrastu uru s pruvozlutiiu skukul-OclIUU ceni, rum umi kristulnim steklom, z verižico, muduljo- iiniii iz tulmi-zlutu in guruntilnini pismom vrod. Q A l.ri ali 20 gld. prav uiiglcšku, srubrnu sidurnu uru, ► .itlllO gavonoto, dvojnim plušcum, nujhnisn gruvirunu, z verižico is pravega tiilmizlatu In guruutiluim pismom vrod. C1|lflf. 13 gld. prav angleški hrebrni iu v ognji po/.lučen OdlllO kronumuter, no ponarejen, z verižico, medaljonom iz talmi-zlatu, z usnjutim vtikom in guruiitilnim pismom. 14 gld. ravno ista znamenito tkuiša z orioiituluim kažipotom. C„mn M ali 17 gld. prav nuglešk Prince ol Vi a I e ■ ^"lUO rciuoutoar v iiajinučuišom obsegu, z kristalnim steklom, s kolesjem iz nikelj na iz pravugu t.iluu /.l.a.i ; to um imajo iniiim družili to prednost, du se brez ključa iiavijujo , k tem uruni ilobi vsuki verižico iz talmi-zlutu z medaljonom in guruutiluim pismom vred zastonj. On|»ln l- K'd. pruv ungloSku ura iz dobrega talmi-zluta, rortllltj cilinder nove lusono, z dvojnim kristalnim steklom, kdo se tudi zaprto kolesju vidi, z verižico iz tulim ziutu, z iiiediiljuiiinu iu guruntiliiim pismom vred. S'imr» 13 K'u' "rtt v tlll"d-zlutu, z dvojnim plaščem, suvo-' .11111 noto, bkukuicem, krintuluimi stekli iu koleajum iz nikla, h lino verižico iz pravega tulmi-zlutu, medaljonom, usnjutim vtikum in guruntilnim pismom vred. SllOO li uli 10 1'u.oljiiost nujtinisili pruv ungloškili tO cl IU U eiliiiiirustili ur k jilobiiut ini kristalnim steklom, se-kuudnikom, ]>u želji, h belim ali burvunim kazalom. Zurudi gotovo konstrukcije se guruntiru, tla ura v onem mesecu ne sinu zu 2 minuti uuprej iti nit i za ostali, s m. i veri/ico iu niuduljoiioni vrod. S'lllln 11 17 l'ruv duu uru za goupo, prav srebrnu k-3t*Iu^' in jirav pozlučona z vorižico krog vratu iz pruvegu talmi-zluta in guruiitilnim pismom nnl. S*imO 1S ,,ruv 01,Kle»ki, iiujlluišo v ognji pozlačen kro OM11V m,m, tn s dvojnim plusčem iiujllninu eni.iilir.ui, ■ umj verižico iz pruvega tulmi-zlutu, medaljonom in ruutilniiu listom vrod. SiniO 1H uli 20 b1<1, »ujuiiiia Brobrua pruv angleška sidernn ura, h 1., rubini, z liajiluišo verižico iz tulmi-zlutu, medaljonom, r. uniijatim vtikum in guruutiluim pismom vred. SimO a° br",,r"a rcmoiitoariia urn, so brez ključu nu- vija, z verižico iz tulmi-zlutu in lueduljonom vred. 23, 25, 27 gld. zhita uru za guspe z verižico, meda- ljonom in garantilniin pismom. Totem 45 do 05 gld. ■ briliiutiiimi kamenčki, fj i, gold. krasnu puriska ura iz bronca, a bilon) pod OalUO steklom, kitic za vsako sobo. 1 gld. 00 1 gld. HO ali 2 gld. iiujrlnišo uro iz Čornolcsu, porcoluna, cmaili-runo, ščitnu in /a na steno, zu kojih tok je 3 colo letu poroštvo. Vso mojo uro ho prvo biro in so ne smejo s ponarejenimi zamenjati. Verižice iz talmizlataj^.VV; ŠJ^dlS!! gl. I Ml, 9, 2.40, 3, 4, 6, 6, H. H r o b r mil i r r i ž le o gl. 3, 3.50, 4, 5, G do 12. Pariskiliudivoi z uro 0 gl. Pariški popotni liudivoiz uro, ki pri izbudeuji luč prižgejo, !' iu 12 gl. i'ti t e n t u .i -varni budivci eo strelno pripravo , ki ob onem tudi luč prižgejo, II iu 16 gl. Fnriiki budivoi, v eloguntuem zaporu iz bronca, nujti- niše izdoluni, 12, 14 in IU gl. Krasne p u ritke ure iz broncu z bilo m pod steklom 6 in H gld. najfiniie izgotovljene 10 gld., kiuč zu vsuko sobo. Salonsko uro z okvirom prav dobro pozlačenimi okviri, bijn uro in polure , za elegantno sulouu , tudi za obdarovanje zelo pripravno, z najlepšim lišpom, po čudovito nizki ceni od H, 10, do 14 gl. te uujiiuiBo. Krasnu muzikalije, melodijo ni 3 nebeškimi glasovi iu man dol i ji itd. Tromulo igrajo to nujuovojšo kompozicijo od Struuss-a, OfTeubacb-a, Uossini-ju, Muvcr* boer-ju iu dr. 1 kos muzikulijo s 2 napevi 7 iu 10 gld., * 4 napevi 7 gl. BO kr.. z li nupevi li gl. Na prudpošitjutov znesku uli poštno puvzeljo so vsako naročilo v 24 uruli tiutuiicuo i/.vrsi. Neregulirano uro so zu t gl. ceneje. Zapisniki con zastonj. ITrnrii in nrndiinlrM ur ,Kl,,uJ''J0 voliko zalogo od l l.UJI 111 pi IIU.I J<1 It^l lil 40U0 Uo 6000 ur po čudovito nizkih couuh. lie skoz vočletuo bivunjo na Angleškem iu v Švici, potom skoz veliko prodajo , sem vstunu , uro po nizkih couuh prodajati. — Zu ure, kupljenu pri monl, garantiram 5 let. V slučaji, ko bi so v teli 5 letih pero zlomilo uli se kuj drugega pripetilo, so /.uvoženi, to zustonj popraviti. Podružnice: Leopoldstadt, grossc Fforrga888 Nr. G. (55-1) Florisdorf, Hauptstrasse Nr. 53. Svarilo. Slepurstvo z urnmi jc v zudnjem času tukii vrhunco do-»eglu, da si prodajalci igran kot ura rji in fabrikunti ur naslov dujejo , in du bi p. u. občinstvo vsukuko prevarili , svojo na-^l^l\r vedno spreminjajo, kot: prod „Krstur \Vieuer l liren-ltuzur", zdaj nllhreufuhrik, Pruterstrasso Nr. 10", pred „Kratea AVienor Uhrun-Ktalili«Brmcut,u zdaj „V hrniucber, vurluugerto KUrntnorstrusso Nr. 01, Pulule Todosco,^ potem „IJliroiifahrik, Opernring 7- iu du bi se slepurstvo u.i nujviši vrliuueu do-giiiiln, pustijo ni silno nesramen način »varila, kateri) bi ravno jiliovo kupčijo zudevuti imide, uu produjulnico igruc in jiliuvih jiiejšnjili uuslovov, ruzgloiati. Čestitim p. n. stanovalcem v pokrajini, kuteri su o resnici skoz osobno obiskovanju uo morejo prepričuti, nij trobu drugo, nogo da so z listnico uu ka-torogu svojih zuuncev obrnejo, du au bode potom pokuzulo, du jo to od meno tukaj navedeno čistu rosnicu, ker so tam, mesto ur, ustrojev in ururjev — cevi M pipo, gobo, palico, lile, tobuinice in tukšue reci nuhujujo. Posebno ozira vrodna. je naj vuce slepurstvo gojueu prodajalnica igrač „um Opernring Nr. 7," kutoru vso zuvrženo blago od fubrik po brezcenji iiukupujo, to in vso nulišpune uro kot novo prav uugleško produju. Vai ti ljudje nijso uo ururji niti strokovnjaki in nemujo o kakošiiOHti ur nikukšogu pojmu, tor vslod tega najmanjšega poroštvu duti uo morejo iu nupoveduuo poroštvo je sumo slo-jiarutvo. Opominjan od mnogih mojih kupccvulcov, kateri so tak nesrečui bili , du so se iia ta nučin oslepuriti duli , svarim vsukternika prod nukupovaiijcm tukšegu ncslužljivegu »uvrio-nega bluga v zgoruj oinorijonili prodajuluiouli. Izdatelj in za nrednit-tvo odgovoren: Ivan bemeu. l-.u llniia IU 11,- i. , ,i\iu« Ulic tlbkuilie". 67