Dolenjska načrtno nerazvita? Z regijskega posveta za Dolenjsko o osnutku dolgoročnega programa razvoja Slovenije za obdobje 1986-2000, v katerem je Dolenjska bela lisa NOVO MESI O — »Dolenjska je nad tem osnutkom razočarana. Kot da smo se odločili, da bo dolenjska regija ob koncu stoletja manj razvita pokrajina, kamor bodo hodili po gobe in v trgatev, in to po slabi cesti in z guncajočim vlakom. Kaže, kot da se bo Balkan začenjal nekje pri Stični.« Marko Klinc Mile Klopčič: TITOVO * °> tor nam pod domačim je nasiljem inL° ver0 obran'l° živo " Komaj slutenim, še daljnim ciljem ‘rciilo je zvestobo nezmagljivo — in kar vzbudilo v nas je aavne sile, ki jarmi so stoletni jih mrtvili, da so roke v pesti se nam sklenile, ko zemljo so raztrgano delili — * °> da smo z voljo do trpljenja in žrtev ‘r dasiijem se sprijeli prerojeni, inh je 5kleP’ rot/ naš mrtev, b°i končali smo osvobojeni, %Jsvobojeni, da živimo v časti in da po svoje usodo si krojimo, da več ne maramo pod silo pasti — vse to v imenu Tito mi častimo. \ \ I N I > N I S I N 5 t s J S temi besedami je Miha Hrovatič, direktor novomeškega Zavoda za družbeno planiranje, pričel dolenjsko kritiko osnutka dolgoročnega programa razvoja Slovenije za obdobje 1986-2000 na regijskem posvetu o tej temi, ki ga je ob koncu aprila pripravil medobčinski svet SZDL za Dolenjsko. Kaj moti štiri dolenjske občine v-tem osnutku dolgoročnega programa razvoja? To. da je Dolenjska v njem ha mnogih področjih bela lisa. Vrsta kart v analizi razvojnih možnosti se ne pokriva s tistimi v osnutku. Dolenjska je vsa zelo slabo preskrbljena z energijo, toda v osnutku ni niti stvari, ki so celo že v gradnji, medtem ko nadaljnji razvoj sploh ni predviden. Podobno je z infrastrukturo. Za elektrifikacijo je predvidena železnica preko Trebnjega do Sevnice, ne pa tudi preko Novega mesta v Belo krajino. Podobnih primerov je še. Tudi ni nikjer več govor o avtomobilski industriji, ki je za Dolenjsko vendarle zelo pomemb- Ukrep družbenega varstva v Kostaku Niko Žibret, predsednik začasnega vodstva KRŠKO — Občinski sindikalni svet Krško je v celoti podprl predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja. kije predlagal sprejem ukrepa družbenega varstva v delovni organizaciji Kostak Krško zaradi ugotovljenih bistvenih motenj v samoupravnih odnosih ter huje oškodovanih družbenih interesov v tem komunalnem stavbnem podjetju. Delegati krške občinske skupščine so na seji zbora združenega dela 25. aprila med drugim sklenili, da odstavijo v.d. direktorja Kostaka Branka Vodopivca, razpustijo delavski svet in v začasni kolegijski organ imenujejo za predsednika Nika Žibreta (podpredsednika IS SO), za člana pa Silvana Mozerja (člana IS SO) in Janeza Kalana (strokovna služba občinske komunalne skupnosti). Začasni ukrep družbenega varstva je izrečen za eno leto. pomirjajoče, a še vprašanja ar>i republiške komisije za koordinacijo dela pri reševanju Krupe v Stranski vasi odgovarjali na vprašanja tamkajšnjih prebivalcev s,rok V KS — Konec aprila je imela komisija za koordinacijo itnen°vne8a dela pri reševanju problematike onesnaženosti Krupe, ki jo je skj v°v.a' republiški izvršni svet, v Črnomlju svojo 10. redno sejo. V Stran-KruD*SI Pa so se član* komisije sestali s krajani šestih ogroženih vasi ob P' ter odgovarjali na vprašanja vaščanov. d°sleP0VOr’.so kili glede na to, kar so PCB Prebivalci vedeli in slišali o P°mi'ri ^rimijezastrupljena Krupa. VaŠčari °^i' ^ato ni čudno, da so t' 1 zahtevali, naj odstranijo BREZ ZATISKANJA S tiskovno konferenco o ekološkem genocidu ob primeru Krupe v Beli krajini, ki sta jo konec aprila v Ljubljani sklicala dr. Rudi Rizman in dr. Vladimir Dedijer, predsednik Russellovega razsodišča, so hoteli znova opozoriti na premalo radikalno reševanje tega problema. Kljub temu da so PCB odkrili v reki junija 1983. doslej niso odstranili iz odlagališč v naravi niti enega kondenzatorja, ki vsebuje to strupeno snov. Slišati je bilo očitke, da s Krupo pretiravajo. Razumljivo, ko pa javnosti ni bi/o na razpolago dovolj podatkov. ko so se odgovorni obnašali, kol da javnost ni dovolj zrela za to. da bi zvedela rezultate analiz. Ce bi ljudje pravočasno zvedeli za te podatke, se šoku ob vesti, da je reka. iz kat ere naj bi napeljali vodovod, zastrupljena, ne bi pridružila še panična ugibanja o njihovi usodi. Ne nazadnje gre tudi za to. da se podobne napake ne bi več ponavljale in da se te. ki so bile očitno storjene, čim prej odpravijo. Nesprejemljivo je namreč sprijaznjenje z usodo, češ tudi drugje po svetu uživajo zastrupljeno hrano, saj je PCB prisoten že povsod v organizmu. kol je bilo na tiskovni konferenci slišati iz ust predsednika Sl. P O (skupine za oceno posegov v okolje) pri Inštitutu Jožef Stefan. Zatiskanje oči pred dejstvi in izmikanje odgovornosti, ki sta tako značilni pri obravnavanju problema Krupe, nikakor ne obeta tistih učinkovitih posegov, ki bi bili potrebni za reševanje te reke in našega okolja nasploh. M. BEZEK Pečavar pa. daje voda problematična, neuporabna in da je sreča v nesreči, da ni prišlo do zastrupitev. Vaščani so pripomnili, da do katastrofe, kakršna je danes, gotovo ne bi prišlo, če bi • V semiški Iskri je po 1. februarju, ko so prenehali uporabljati PCB, ostalo še nekaj ton čistega piralena. Ker v Jugoslaviji še vedno ni prepovedi o uporabi te snovi in tovrstna proizvodnja še vedno teče v dveh krajih v naši državi, so se v Semiču odločili, da ga odprodajo tovarni v Beogradu. Sicer pa je že pripravljen osnutek novega pravilnika o nevarnih snoveh, v katerem so predlogi za zvezni pravilnik in kjer je zapisano, naj PC B uvrstijo med nevarne snovi. ukrepali leta 1976, ko je proizvajalec PCB obvestil semiško Iskro, da FGS pripravlja prepoved o uporabi PCB. Nemalo pa so bili ljudje presenečeni, ko so od Toneta Poljšaka zvedeli, da so že med 6-letnim raziskovanjem Krupe odkrili, da voda tudi biološko ni čista in torej ni pitna zaradi prevelike količine pesticidov, umetnih gnojil in gnojnice in bi jo morali, preden bi stekla po vodovodnih ceveh (če v njej ne bi bilo PCB), čistiti z dokaj preprostimi čistilnimi napravami. Kako to, da tega ni nihče povedal skoraj 300 ljudem ob Krupi, ki so to vodo pili, ostaja še vedno vprašanje. Na vprašanje, kaj je s preiskavo zemlje in ozračja, je dr. Dušan Mis povedal, daje bila utemeljena domneva, da seje PCB širil tudi po zraku, kajti na smetiščih so odpadke piralena, ki vsebuje PCB. sežigali. »Vendar so preiskave zraka v Iskri in njeni okolici, ko so v tovarni še uporabljali PCB. pokazale, da ta snov sicer je v zraku, a ne v vznemirjajočih količi- (Nadaljevanje na 2. strani) na, in še ni jasno, kaj bo z njo. Med petimi industrijskimi panogami, ki so naštete kot prednostne, ni klasične proizvodnje. tekstilne, lesne, ki pa je na Dolenjskem najbolj akumulativna. Poseben problem je prečensko letališče. za katero je predvidena prekategorizacija v višji rang. kur pomeni popolno ohromitev razvoja v tem industrijsko. kmetijsko in demografsko pomembnem območju. Porušiti bi morali celo del že zgrajenih Novoleso-vih stavb. Ob vsem tem pa je letališče še vedno črna gradnja. Pojasnila predstavnikov republiške konference SZDL. ki so se udeležili • KRŠKO — Prod prazniki je medobčinski svet SZDL sklical regijski posvet o osnutku dolgoročnega načrta Slovenije do leta 2000. Na sestanek je prihitela močna postava iz vseh vrst republiških organov, žal so umanjkali domači razpravljalci. Regija, ki je glede načrtovanja svoj čas veljala za zgled (Zelena knjiga), se je s tem pokazala v kaj slabi luči. posveta, so samo še okrepila nezadovoljstvo in nelagodje. Slišati je bilo, da so si Dolenjci za vsetepomanjkljivosti krivi sami. poleg tega pa, da je osnutek dolgoročnega programa napoved tistega. kar smo sposobni, ne pa tistega, kar želimo, in da seje treba zavedati. BERITE DANES! na 2. strani: 0 Fraze namesto resnice na 3. strani: 0 Spet grozi močan napad pršice na 4. strani: • Vrtci cenejši kot je kazalo na 6. strani: 0 Ivan in njegova pravica na 7. strani: 0 Doklej učiteljske »žepnine«? na 8. strani: 0 Še: Zlati časi so preteklost na 9. strani: 0 Jedrska, ki ne more biti zavarovana? na 11. strani: 0 Nova kuga svetu na 0 12. strani: Deset ur do nedolžnosti sin po da bo leta 2000 ves svet, pa tudi naš, videti drugače. Vedno naj bi imel prednost dober projekt, ne pa a priori neka gospodarska veja. zato da je slabo, če gospodarstvo išče svoje mesto v tem planu, ne pa v prostoru leta 2(X)0. Predstavniki dolenjskih občin so glede na sedanjo prakso podvomili, da bi res lahko prodrli z nekim projektom, naj bo še tako dober, če ga ne bo v republiškem razvojnem planu, ki naj bi bil vendar temelj vsega. Menili so. da bi morala biti vsa območja republike pri načrtovanju razvoja vsekakor enako obravnavana. Z. LINDIČ—DRAGAŠ OB PRAZNIKIH REPUBLIŠKA PRIZNANJA LJUBI. J ANA — Tu so 25. aprila na proslavi 40-letnice ustanovitve enotne zveze sindikatov delavcev in nameščencev Slovenije podelili zlate znake Zveze sindikatov Slovenije za leto 1985.'Med dobitniki so: Angelca Jaklič i/ Brežic. Ivan Bradač iz Kočevja. Emil Jakše in Staša Vovk iz Novega mesta ter Tovarna pohištva Brežice. 28. aprila pa so na slovesni seji republiške konference SZDL ob 44-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda podelili letošnja priznanja OF. Med 29 dobitniki sta tudi Ivan Požek iz Adl-ešičev in Franc Hribar iz Pijavic pri Tržišču. ODKRILI PLOŠČO STAVKAM TEKSTILCEV — Na sam praznik dela L maj so v kočevski Tekstilani (na sliki) odkrili spominsko ploščo, posvečeno 50-letnici stavk tekstilnih delavcev. Na svečanosti je govoril sekretar predsedstva OK ZK Rudi Orel, ploščo pa je odkril udeleženec stavk pred 50 leti, 80-letni Alojz Višnikar. Nato so delovni ljudje in občani, borci, aktivisti OF, predstavniki domicilnih enot in mladine v‘sprevodu odkorakali skozi mesto na tovariško srečanje, ki je bilo pri brunarici v Dolgi vasi. (Foto: Primc) Francka Nerga: »Znanje in strokovnost sta izziva za prihajajoče novo tisočletje.« Na delavski Lisci LISCA — Lisca je sleherni prvi maj prizorišče proslavljanja občanov sev-niške občine. DO osrednje počastitve dneva OF. L maja in 40. obletnice osvoboditve je letos peš in z vozili kljub slabšemu vremenu prišlo ne dosti manj obiskovalcev kot prejšnja leta. Zbranim je spregovorila podpredsednica republiškega sveta Zveze sindikatov Francka Hcrga. Navedla je vrsto sedanjih težav, od inflacije do visokih cen, in se glasno vprašala, zakaj pri tem več ne stori sindikat. Poudarila je. da mesto za boj proti nepravilnostim ni v klasičnem načinu delovanja te organizacije, temveč (družno s SZDL) v osnovnih celicah naše družbe, v delegacijah in organih upravljanja. Na Lisci so ob tej priložnosti podelili srebrna priznanja OF.(o imenih dvanajstih dobitnikov smo že poročali) in srebrna priznanja sindikatov. Slednja so dobili: športna komisija Lisce. Jože. Baumkirhner iz Jugota-nina, Marija Hering iz Lisce. Nevenka Vilčnik iz Stillcsa in Joža Senica iz izobraževalne skupnosti. Na proslavi na Lisci so podelili tudi visoka državna odlikovanja: Marjan Gabrič je prejel red dela z zlatim vencem, red dela s srebrnim vencem pa Terezija Kragl, Pavla Milost in Anton Novšak. V kulturnem delu sporeda so nastopili: sevniška gasilska delavska godba, mešani pevski zbor Lisce, recitatorji osnovne šole Savo Kladnik in Odra mladih. A. Ž. TEDEN RDEČEGA KRIŽA Z 8. majem, mednarodnim dnevom Rdečega križa, seje v Jugoslaviji pričel tradicionalni teden RK. ki bo trajal do 15. maja. Letos poteka pod nazivom »ladina — sodelovanje, razvoj, mir«.s čimer naj bi vse organizacije RK po svetu primerno obeležile letošnje mednarodno leto mladine. V tem tednu naj bi pri nas predvsem predstavili širšemu krogu ljudi dejavnost RK, v katerega delovnih programih ima prav skrb za otroke in mladino pomembno mesto. n.Ti i n Ob koncu tedna bo še spremenljivo vreme. Občasno bodo še padavine, predvsem kot plo-' | he. Z NAGLJI NA JAVOROVICO — Pred spominsko vežo, kjer so pokopani borci IV. bataljona Cankarjeve brigade, ki so na tem mestu 16. marca 1944 bili svoj zadnji boj, seje 1. maja na spominski slovesnosti zbralo skoraj 1500 obiskovalcev. Med njimi je bilo tudi l 1 preživelih borcev, očividcev tragedije na Javorov ici (na sliki v ospredju), svojci padlih ter številni prebivalci Šentjernejske doline, ki so si ta dan izbrali za svoj krajevni praznik. Med njimi je bilo tudi 255 udeležencev pohoda iz Šentjerneja in Kostanjevice. Zbrani množici je o današnjem političnem in gospodarskem trenutku, o praznovanju I. maja in o dogodkih na Javorovici spregovoril podpredsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Somrak, kulturni program pa so_ pripravili pionirji in mladina šentjernejske osnovne šole, pevski zbor »Bratov Pirkovič« in pihalni orkester iz Šentjerneja. (Foto: Janez Pavlin) YU ISSN 0416-2242 št. 19 (1865) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 9. maja 1985 Cena: 50 din '3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom USLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI prvič tekla po kočevski Dolina pri Trstu v Italiji. STAIETA POBRATE DOLENJSKI LIST t. 19 (1865) 9. maja 1981 ŽRTVE NISO POZABLJENE — Pred spominsko ploščo zverinsko umorjenemu aktivu Skoj je bila spominska slovesnost, ki so seje udeležili predstavniki DPO občine, krajani in pionirji. Slavnostni govornik je bil Jože Škufca, kulturni program pa so pripravili pionirji in KUD Žužemberk ter Sentjernejski oktet. (Foto: J. Pavlin) VABILO BORCEM Vabimo vse borce 15. udarne divizije NOVJ (Cenkarjeva, Gubčeva, 12. SNOUB, 15. SN-OUB, I. artilerijska brigada in brigada Fantanot, ter jurišni bataljon 15. divizije in avstrijski bataljon) na osrednjo proslavo 40-letnice osvoboditve Dolenjske, ki bo v soboto, 18. maja v Novem mestu. Zbor borcev je na zbornem mestu pri hotelu Kandija v Novem mes(u, in sicer ob 10. uri dopoldne. Skupnost borcev 15. udarne divizije NOVJ V spomin žužemberških žrtev Stara cerkev je slavila Gasilcem nov avtomobil SI ARA CERKEV — V spomin na zbor aktivistov OF na Pugledu je krajevna skupnost Stara cerkev pri Kočevju 27. aprila slavila svoj krajevni praznik. Na svečanosti so najprej sprejeli štafeto iz pobratene občine Dolina pri Trstu, ki je letos prvič obiskala tudi kočevsko občino, potekala pa je pod geslom »Mir—svoboda-—sožitje«. Na svečanosti je govoril podpredsednik OK SZDL Peter Šobar, v kulturnem programu pa so nastopili delavska godba iz Kočevja, nonet »Rog« iz Željn. mladinska folklorna skupina iz Željn. plesna skupina iz Kočevja, učenci in mladina iz Stare cerkve in maržoretke iz Kočevja. Ob tej priložnosti so slavili tudi gasilci iz Stare cerkve, katerih društvo je bilo ustanovljeno že leta 1882. Dobili 'so nov gasilski avto. vreden blizu 3.5 milijona dinarjev. Poveljniku OD sta izročila ključe predsednik občinske gasilske zveze Pavle Pogorele in boter avtomobila, direktor Opreme Kočevje Alojz Eržen. Avto in njegovo opremo so gasilci takoj preizkusili. Krajevna organizacija Rdečega križa je ob tej priložnosti podelila znake preko 60 krvodajalcem, ki so darovali kri 5-. 10-. 15-. 20-. 25- ali 30-krat. Priznanji sta prejeli tudi aktivistki RK Sanda Cilenšek in Vera Košir, javno pa je bila izražena zahvala Francu Kiselaku, ki je daroval kri že 65-krat. J. P. REVIJA VOJNIH FILMOV NOVO MESTO - Danes. 9. maja. se v novomeškem Domu JLA zaključuje revija vojnih filmov, ki so jo pripravili v počastitev 40-letnice zmage nad fašizmom. V času od 1. do 9. maja so v kinodvorani Doma JLA vrteli filme Sutjeska. Komunisti Jugoslavije, Užiška republika. Vrhovi Zelengore in Neretva. V ponedeljek sta bila gosta večera B. Frajt in B. Buzančič. danes pa se bo z gledalci filma ob 19. uri pogovarjal F. Šovagovič. NAŠA ANKETA Fraze namesto resnice? Prenekaieremu človeku, ki ima vsaj majčkeno čuta za lep° domačo slovensko besedo in navado, da bobu reče bob ter da vsako stvar imenuje z za to poznanim in uveljavljenim izrazom, pa če jv prijetna ali ne. se lasje kar ježijo, ko bere ali posluša govore, razlage. pojasnjevanja bolj ali manj pomembnih ljudi na različnih ravneh o različnih stvareh. Kajti naš jezik smo v vsakdanji, predvsem politični, a tudi drugi rabi kar precej spridili. Gotovo se bo naše/ med politiki, gospodarstveniki in drugimi pomembnimi osebami kdo, ki se .s tako izjavo ne bo strinjal. Težje pa bo takega verjetno najti med slavisti in med tistimi v začetku omenjenimi-Kajti večina ljudi meni — to kažejo tudi odgovori v naši današnji anketi — da takšno, predvsem politično izrazoslovje ni v redu, da večinoma služi za olepševanje dejanskega stanja, prikrivanje resnice itd. ANION TROHA, ravnatelj viniške osnovnešole: »Mnogi izrazi, kijih danes vse večkrat slišimo, niso ustrezni, saj imamo za vse v slovenščini lepe. domače izraze. Ljudem, ki jih uporabljajo, primanjkuje znanja o slovenskem jeziku. Naučijo se*nekaj fraz. s katerimi komunicirajo. mafsikdaj pa z njimi olepšujejo dejansko stanje, kot na primer odtujevanje lastnine, izsiljeni sestanek, ko pa vemo. da je to kraja pa stavka. Zdi se mi. da sc nekdo boji reči bobu bob. zato frazira.« FRANCE GRIVEC. Riko Ribnica: »& mi kruh v želodcu, vem, da sem lačen i" bom še tja prej, pa če bi hotel to povedati s še tako lepimi besedami. Stvari in dejstva se z norimi poimenovanji ne spremenijo-, Na TV npr. veliko leporečimo okoli naše krize.9ia Zahodu pa krizi preprosto rečejo kriza.« k NADA KOVAČIČ, predmetna učiteljica slovenskega jez.ika iz. Kočevja: »Slovenski jezik je lep Tn bogat. Tudi politični jezik bi moral #>it,i tak, da bi ga vsi razumeli. Za skoraj vse političneTrazc so lepi slovenski izrazi. Fraze uporabljajo tisti, ki hočejo kaj prikriti ali zavajati ljudi. Pri politikih me moti tu*di, da govore v dolgih stavkih in nejasnih stavčnih zvezah.« JOŽI^MARKIČ! upokojenec z Mir"e' »Takšno govorjenje zamegljuje stvari. C* bi vse pojave in ljudi imenovali s pravil"1 besedami, bi se tudi lažje ognili napakam-Sicer pa slabosti pri rf&s še nekako z"z' namo, čeprav jih ne imenujemo vedno s pravimi besedami. Težjeje. ko greza ljubki napake delajo. Teh ponavadi ne i>"e' nujemo. Po mojem bi morali tatu reči tat-sploh pa bi morali že preiti od besed k dc' janjem in ukrepati.« , KRŠKO — Občinska energetska skupnost za Dolenjsko in Posavje jelam ustvarjalno sodelovala pri oblikovanju slovenskih planskih listin o izgradnji visokonapetostnih elektroenergetskih objektov. Izgradnja napajalnih 110 kV daljnovodov in stikališč Trbovlje — Sevnica — Brestanica — Krško — Novo mesto — Trebnje je • Delegati so menili, naj bi tudi gozdarje vključili v energetsko bilanco, kajti GG že opuščajo proizvodnjo drv, vprašanje pa je, če bi potrošniki prenesli le dražje energetske vire. Elcktro Krško in Novo mesto lani zaradi pomanjkanja raznega reprodukcijskega materiala ter zavoljo birokratskih postopkov pri pridobivanju lokacijskih in gradbenih dovoljenj nista v celoti uresničila načrta naložb. Za sekretarja skupnosti so imenovali Adama Vahčiča iz Krškega. skrajno nujna m zdaj ni več zgolj želja Dolenjcev in Posavcev. »Prvotno na poldrugo milijardo ocenjeni objekti veljajo zdaj že 6 milijard dinarjev in v slovenskem planu so zagotovljena sredstva. Na opravljeno delo smo lahko ponosni.« je dejal Niko Kurent, predsednik občinske energetske skupnosti za Dolenjsko in Posavje na zasedanju skupščine te skupnosti v Krškem. Lani je v obeh regijah, za kateri je značilno sedanje zelo nezanesljivo napajanje po starem, lesenem 110 kV daljnovodu Brestanica — Laško, potekala široka akcija podpisovanja samoupravnih sporazumov za premostitveno financiranje trenutno manjkajočih sredstev za načrtovano »po-savsko-dolenjsko zanko« iz RTP Trbovlje Večji odjemalci energije ter banke in zavarovalnici v Novem mestu in Krškem, pa tudi JLA so zagotovili pomemben delež za izboljšanje elektroenergetske oskrbe. Občinski izvršni sveti naj bi pobarali še tiste, ki so »pozabili« na sporazum. Občinska energetska skupnost se zavzem i za smotrno oskrbo s toplot- Uskladili želje in potrebe »Posavsko-dolenjska zanka« že čez dve leti? — 6 mili-jard za naložbe na območju Dolenjske in Posavja . no energijo, predvsem večjih mest, kot sta Novo mesto in Krško. Strokovnjaki so z raziskovalno skupnostjo energetike pripravili študije, po katerih naj bi še večjo veljavo dali oskrbi s premogom. Skupnost je zato zelo zainteresirana za povečanje izkopa premoga v Kanižarici in na Senovem ter za odprtje rudnika Globoko. V obeh regijah pa ponovno proučujejo možnosti oskrbe s plinom. P. PERC ŠTAFETA POBRATENIH — 27. aprila je prvič tekla po kočevski občini tudi štafeta iz pobratene slovenske občine Dolina pri Trstu v Italiji. Ustavila se je v Dragi, Osilnici, Fari, Livoldu, Kočevju in Stari ctftcvi. Povsod je bila zelo lepo sprejeta, saj je potovala pod geslom »Mir — svoboda — sožitje«, kar je gotovo želja vseh delovnih in poštenih l^tdi na obeh straneh meje in tudi po vsem svetu. Na fotografiji: sprcjemgitafete v Stari cerkvi. (Foto: Primc) Pomirjajoče, a še vprašanja (Nadaljevanje s 1. strani) nah. S tem ko so februarja v Iskri prenehali uporabljati piralen. domnevamo, je zračni prenos PCB iz tovarne prenehal in v programu nimamo več raziskav zraka. Zemljišča pa bomo še pregledali, in sicer v okolici tovarne in v vaseh,« je dejal dr. Mis. Mihelčičeva, ki živi tik ob Krupi, pa je predlagala, da bi tudi tam izmerili kvaliteto zraka, zlasti še. ker teh meritev v kanjonu doslej še ni bilo in ker, zlasti ko voda narašča in upada, močno zaudarja po piralenu. Dr. Metka Hiti-Macarol je povedala. da so marčevske preiskave živil pokazale, da je močno padla količina PCB v mleku in je pod dovoljeno mejo. v jajcih in kokoših pa je maksimalna koncentracija te sno- i le še malo prekoračena, ka- i -razumljivo, saj so skoraj v vseh gospooinjstvih perutnino zamenjali. Glede na Zadnje rezultate bi po besedah Macarolove tahko dovolili uživanje teh živil, vendar bodorajeprej vzeli še en • Jože Mrz.ljak, predsednik črnomaljskega izvršnega sveta, je na sestanku povedal, da se morajo za vodovod, ki ho letos stekel v vasi'ob Kj-upi, zahvaliti tudi republiki, ki je del sredstev, sicer predvidenih za druga dela, namenila za gradnjo tega vodovoda. povprečni vzorec, mcutem ko koncentracija PCB v rastlinah ni zaskrbljujoča. Zato pa je prebivalce toliko bolj zanimalo, zakaj so vedno tako velike količine PCB v krvi in tkivu ljudi, če teh snovi v zraku in hrani skoraj ni in so vnosne količine majhne. Dr. Samo Modic je pojasnil: »PCB so topni v maščobah, kjer se kopičijo, iz. telesa pa se počasi izločajo z vodo, blatom in materinim mlekom. Pri ljudeh, ki so 5 let ali več uživali PCB. bi se v dveh letih količina te snovi v telesu zman jšala na polovico, če bi uživali hrano brez PCB. Ker pa takšne hrane ni več. je tudi izločanje manjše.« Sicer pa je povedal, da so pregledali 21 ljudi, ki so v Iskri neposredno delali s PCB, 13 ljudi iz doline Krupe, vse nosečnice in otroke ter slučajno izbrane ljudi, tako da so jih od konca novembra do konca marca pregledali 106, pri vseh ostalih pa so vzeli vzorce. Pri vseh so odkrili povečano vsebnost PCB v krvi, ne pa kroničnih in akutnih okvar. »Pri dveh ali treh delavcih Iskre obstaja sum. da so znaki na jetrih in kožne okvare posledice delovanja PCB, pri ostalih pa jih ima 8 dermatitis (vnetje kože), eden verjetno zaradi PCB.« je dejal Modic. Dr. Kržišnik je povedal, da so od 30 otrok in mladostnikov pri petih odkrili kožne spremembe, vendar so bile pri treh. ki so se odzvali ponovnemu pregledu, preiskave s piralcnom negativne. Pet ali šest otrok pa ima višje vrednosti jetrnih encimov v krvi. Dr. Modic je še dodal, da je vznemirjenost zaradi potomstva, vsaj glede tega. kar doslej svetovna znanost ve, nepotrebna. V 200 različnih tujih literaturah namreč niso odkrili primera, da bi se zaradi PCB zanesljivo rojevali spački, pač pa so pri miših in drugih živalih ugotovili domnevne mutageneučinke. Eno od vaščank je zato zanimalo ali je PCB sploh strup. Dr. Modicjeppja-snil, da je PCB snov, ki je zdravju škodljiva, torej je strup. Vendar ga zato, ker so za zastrupitev potrebne večje ' C 'oštevamo med manjše strupe. Lahko ima človek tudi stokrat večjo vsebnost PCB kot ljudje v drugih krajih, a še ni zastrupljen. Smrtno nevarnih za človeka pa je do 10 gramov PCB na kilogram telesne teže. Na vprašanje o deponiji odpadnega piralena v divjih odlagališčih te snovi so strokovnjaki odgovorili, da je sanacije potrebna le deponija ob Iskri, druge pa zaradi razpršene koncentracije PCB ne. Z gradbenimi deli pri deponiji, ki jo bodo zgradili kar pri Iskri, bodo začeli julija, saj menijo, da bo to trajna rešitev za 8 tisoč m' odpadnega materiala ob tovarni. MIRJAM BEZEK Spominsko ploščo je v imenu krajevne skupnosti Mirna peč prevzela Tončka Hočevar, v nadaljnje varstvo in oskrbo pa sojo dobili gasilci iz Globodola. VIKTOR MATJAŠIČ iz Metlike: »Jaz mislim, da se za temi nerazumljivimi in zavitimi besedami, ki jih kar naprej poslušamo po radiu. TV in beremo po časopisih, nekdo skriva, nekdo tak. ki mu ni do j. tega, da bi ga ljudje razumeli. Pa to sprenevedanje: tatu je treba kaznovati, tistega, ki je odtujil družbeno premoženje, pa ni nujno!? V prejšnjih tovarnah se je vedelo, kdo je delavec in kdo direktor, v sedanjih.delovnih organizacijah pa so vsi delavci in se tudi odgovornost porazdeli, • če kaj zaškriplje. Celega kolektiva pa ne moreš kaznovati ali kar zapreti.« bile potrebne.- FRANC ZUPANČIČ, delavec v Tovarni celuloze in papirja Djuro Jšalaj, Krško: »Sterni izrazi smo začeli pretiravati. Kot da hočemo omiliti stvari in se mogofe včasih bojimo povedati resnico! S prijatelji se včasih pošalimo, da bomo krajam kmalu rekli, da si je nekdo sposodil določeno stvar za nedoločen čas. Revež nekaj ukrade irl je lopov, tat, tistemu, ki si standarda ni mogel ustvariti z eno ali dvema plačama, pa pravimo, da je zaslužil.« GVIDO HREN. pleskarski mojster d Novega mesta: »Lepega besedovanja sim’ od naših-gospodarstvenikov tn politikov vajeni, vemo pam, da se tudi za lepil"1 besedami lahko skrivajo grde stvari. Up" oraba tujk in fraz namesto lepih slovenskih besed pa ne spremeni stanja. v katerem smo. Nekatere od teh besed sn>° si izmislili samo zato, da z njimi skrivam0 dejstvo, da smo v preU-klosti slabo gosp0' darili in porabili Več.Tot smo naredili- ^L' bi vsi in dobro delali, mnoge besede nebi BRANKO CVETKOVIČ, pomočnik vodje komerciale pri Slovinu v Brežicah: »Menim, da bomo morali v pogovorni jezik postopoma vnesti tudi izraze, ki jih uporabljamo v zakonih, samoupravnih in drugih aktih. Vsak tak prehod je težak, zato se moramo potruditi, da nas bodo ljudje razumeli. Nikakor pa nisem za uporabo takšnih izrazov, ki stvari olepšujejo ali celo prikrivajo resnico. Kadar imajo besede dvojni pomen, smo jih dolžni pojasniti.« zar/jr/»/»-/»/jr/ar/apz. Na pragu svobode je ugasnilo 31 mladih življenj — Na spominski slovesnosti pred dnevom OF je govoril Jože Žkufca — Spomini Anice Zalašček V GORNJEM GLOBODOLU NA MALEM VRHU so se 27 aprila ob odkritju spominske plošče zbrali borci, mladina (er krajani bližnjih zaselkov in s prvoborci vred podoživljali prve začetke oborožene vstaje na Dolenjskem. (Foto: R. Bačer) •, EMIL RUPNIK iz Lukovca: »Delegatsko gradivo in podobnojedostikrat z"' vito v tujke in nasploh težko razuinlj1' jezik. Ne bi sicer rekel, da sestavljalci 10 delajo namerno, da bi nam s tem radi k"J podtaknili, verjetno le ne morejo iz svoj1’ kože. Pri pisanju bi se morali zavedati, d" smo delegati različni ljudje in da dostikrat česa ob še tolikšni dobri volji ne razumeš " ŽUŽEMBERK — Prebivalci tega kraja so se v petek, 26. aprila, na predvečer praznika OF, s spominsko slovesnostjo poklonili 31 žrtvam, ki so jih domobranci zverinsko poklali na pragu svobode. Žužemberk je zadnje štiri mesece vojne pod domobranci doživljal najhujše trenutke v svoji zgodovini. Tega so se ljudje dodobra zavedli šele prve dni svobode, ko so zaman čakali na svojce, da se bodo vrnili na domove. Zla slutnja seje potrdila. Pravo prizorišče smrti so našli v nekdanjih strelskih jarkih na Šuštarjevem vrtu. Komajda so žrtve pokopali, že so odkrili novo grobišče v bližini Morišč pri Cvi- Anica Zalašček, mati zverinsko umorjene hčerke Anice, je sodelovala pri iskanju in izkopu žrtev. »Bilo je nekaj strašnega. Na moriščih, kjer smo našli iznakaženo truplo moje hčerke, sem se onesvestila, žrtve so ležale druga na drugi. Še najbolj je bila razbita Hotkova najmlajša hči. Ta je po vsej verjetnosti vpila, ko je morala gledati. kako ji morijo mater, očeta in sestri.« Tako se danes, ko mineva 40-let od pokola mladih žužemberških deklet in partizanskih simpatizerjev, spominja 79-ictna Ana Zalašček. O domobranskih zločinih je po vojni pričala tudi na Rupnikovem procesu v Ljubljani. Tja je nesla pokazat tudi pleten bič, ki so ga domobranci po končanem dejanju položili k žrtvam, pokazala pa je tudi kito zlatosvilcnih las svoje hčerke, ki jih skrbno hrani še danes. J. PAVI.IN Novi pomnik revolucije Na Malem vrhu so odkrili spominsko obeležje, kjer so __________se urili prvi dolenjski partizani Anica Zalašček: »Na Rupnikov proces v Ljubljano sem nesla pleten bič, s katerim so domobranci do smrti pretepali svoje žrtve.« blju. Tako je v dnevih, ko so po vsej domovini že nestrpno pričakovali konec vojne, padlo brez strela pod noži. krampi, koli in lopatami 31 nedolžnih Žužemberčanov, med katerimi je bil celotni skojevski aktiv, matere in očetje partizanskih družin in 9-letni Jurček Lasnik, ki so ga pred smrtjo skupaj z materjo zverinsko mučili. GOR. GLOBODOL — Za praznik OF 27. april je bila v Gornjem Globodolu nad Mirno pečjo slovesnost, kakršne kraj še ni doživel. Skupnost borcev I. dolenjskega bataljona je na hiši št. 41 odkrila ploščo v spomin na januarske dni leta 1942, ko so se v neposredni bližini zadrževali domala vsi dolenjski partizani in se usposabljali za boj. Slavnostni govornik prvoborec Jože Saje—Iztok je obujal spomine na doživetja v Lavrinškovi kajži, ki je ni več, nudila pa je odlično in nepozabno zavetje prvim partizanom, ki so prišli iz najrazličnejših dolenjskih krajev od Šentjerneja do Straže. Govornik sejes toplimi besedami spomnil ljudi, ki so takrat partizanom pomagali. Omenil je predvsem vso Jarčevo družino. Koncilijeve z Ostrega vrha. Zupančičeva zakonca s Frate in še mnoge druge, ki jih borci niti po 43 letih niso pozabili. kmetijstvo preprečimo ONESNAŽEVANJE KOLPE! dol PRI KOČEVJU — Zadnja leta se premalo odločno up-''farno onesnaževanju Kolpe. V neposredni bližini reke z veljavnimi dovoljenji dovoljujemo gradnjo objektov, ki onesnažujejo reko 'n njene pritoke. V Kolpo odteka gnojnica in druge odpadne vode zaradi neurejenih greznic. Pre-nj® 0 je bilo storjenega za sanacijo obstoječega stanja. Dogovori in sporazumi, ki so bili v zvezi s tem sPrejeti na medobčinski ravni, se ne izvajajo, kot tudi ne predpisi s, ega področja in stališča slovenske skupščine iz leta 1977. Prebivalci e oline, ki si želijo čistega okolja n vode, se odločno zavzemajo, da ' Pr'si°jne službe storile vse, da Preprečimo nadaljnje onesnaženje Kolpe s pritoki. V. D. bila za Ijal- ■> : '’I'L dajca so tudi tokrat vc- 15(1 l 1 n' kumare so prodajali po .. 1 'n. jabolka po 100 din, prvi para-Pa so letos kar po 600 din W*U ITI ( ^ js»•»., !" 1. dobr. dižniki . gram. Obrtniški del tržnice je bil na r° /a'°^cn- zaradi slabega vreme-Pu okrog stojnic na prostem ni bilo radovednežev. Oa-c * * V V oejmisca d TiP^ MESTO — Na pone-1 rji cm sejmu je bilo naprodaj U Prašičev, starih 7 do 10 tednov, 147 Prašičev, starih 10 do 12 jC nov- l astnika je menjalo skupaj ' 6 živali. Mlajše so bile po 7,000 0 9.000 din, starejše pa po 9.000 do • #0 din. Kmetje so prignali tudi U k-V K°Veie živine, prodali sojih i ' Ingram žive teže volaje veljal din **° *iravc Pa 140 do *50 HHI ŽK K — Na sobotni sejem so rejci pripeljali 415 prašičev, starih do J mesece. Prodali sojih 321. 1 ogram žive teže je bilo treba p|acati po 360 din. Visoke obresti krčijo naložbe V zasebnem kmetijstvu novomeške občine je zaradi visokih obresti kar 70 odst. manj naložb — Tudi poraba gnojil je za tretjino manjša_ NOVO MESTO — Zbora združenega dela in krajevnih skupnosti sta konec aprila po dveh letih spet obravnavala celotno kmetijsko problematiko. [novbmeSke tržnici p™ P VI ES 1 o — v ponedeljek po Pos'h nov<)mešku tržnica ni bila je v1! 'l” /ido7ena. Cima mehki solati lcii,,Lllt ‘lr'L zdrknila vsaj na 200din za lOnV'1"1' s P'še'mo. je za marsikoga prvi boj verjetno že iz-ob . ^‘‘Ija namreč pravilo, daje herbicide najbolje uporabiti že cj .Sctv>. vsekakor pa pred vznikom koruze. V tem primeru se herbi-do Ln;|komerno razporedi po površinskem sloju zemlje, če je le volj vlage. Ob daljšem sušnem obdobju, ko nočemo tvegati, pač u,Cak"mo in škropimo posevek po vzniku plevela, kar je sicer manj lnkovno, še vedno pa mnogo bolje kot nič. Eno pomembno ^.L'dtiost pa ima tudi škropljenje po vzniku: poljedelec vidi, s ka-, n"n plevelom ima opraviti, in lahko izbere najučinkovitejši '-rbicid. ® Znano je, da širokolistne plevele, kot so smolenec, ščir, loboda, na * *‘°Priva. dresen, slakov ec, grint idr., lahko uženemo s pripravki c , 0sn°vi triazinov: atrazinom, radozinom ipd. v količini do 4 kg na n- ,ar. Za trdovratnejše koreninske plevele, kot je nadvse nadležna pir-p ca’„Jc treba količino herbicida podvojiti (jeseni pa ne sejati na isto 'rs!n° občutljivejših kultur). Za zatiranje travnatih plevelov, oz. ozk-9tnih plevelov, kakršni so: muhvič, kostreba, srakonja in divji sirk, se i nes«a pripravka lasso in dual v količini 2 do 3 I na 1 ha. Ker pa Jnio običajno opraviti z eno in drugo vrsto plevelov, priporočajo hir,;kovnjaki proti ohem učinkovite herbicide: primestni, lasso — com-a*< lasso — atrazin, vse v količini 5 do 71 na 1 ha. Proti pirnici škropi-u dodamo še atrazin. Za nanašanje herbicidov so najboljše škropilnice s ploskim škro-PUlll— * .......... ....................... Piln |m curkom (teejet šobe). Škropilnica deluje pravilno, če se škro- n j uurki med seboj dvojno prekrivajo; da to dosežemo, je koristno — ■ iv sj .»vizv/j viropiu fzi vni irujv, sni delom narediti škropilni preizkus z vodo. Esebseibb V. preteklem letu so kmctijci v glavnem uresničili naloge iz občinske resolucije, gospodarjenje pa se v tej panogi še zaostruje. Poraba umetnih gnojil se je zaradi visokih, cen v zadnjem času zmanjšala za več kot 30 odst., medtem ko je pri kmetih zaradi visokih obresti na posojila kar 70odst. naložb manj. • V razpravi je eden delegatov povedal, daje zadruga na Draškov-cu gradila hleve za 400 glav živine, zdaj jih podirajo, oziroma.preurejajo v skladišča, v katerih shranjujejo živila. Ljudje menijo, da ta skladišča niso sanitarno neoporečna, zato so v skupščini zahtevali odgovor. Na prihodnjem zasedanju bodo morale pristojne službe o tem poročati. Intervencijski sklad za kmetijstvo je v zadnjih petih letih odigral svojo vlogo, preko 205 milijonov dinarjev, dodeljenih za pospeševanje kmetijstva. se v praksi zelo pozna. Delegati so razpravljali še o predlogu sprememb v kmetijski zakonodaji. Menili so. da bi morali v zakonu o kmetijskih zemljiščih zaostriti status kmeta, v republiki naj bi poenotili vrednotenje zemljišč in določil, ki zadevajo zaščitene kmetije. V splošnem pa so menili, da spreminjanje kmetijskih zakonov ni potrebno glede temeljnih izhodišč, ampak zaradi poenostavitve in v prid gospodarnejšemu ravnanju z zemljišči. K. H. ŠE PRI ŽIVILIH SE POZNA NOVO MESTO — Trgovcj ugotavljajo. da je v letošnjih prvih treh mesecih precej manjše povpraševanje po raznih izdelkih, manjša kupna moč pa se pozna celo pri nekaterih živilih. Ljudje kupujejo manj mesa in mesnih izdelkov, manj brezalkoholnih in tudi alkoholnih pijač. Manj povpraševanja je za belo tehniko, tekstil, pohištvo in gradbeni material. Kljub temu da so nekatere trgovine dodatno znižale cene. blago ni šlo tako v promet kot v prvem trimesečju leta 1984. Vse to so konkretni dokazi o realnem padcu standarda, kljub temu da osebni dohodki povsod naraščajo. Se ena klofuta za kmeta ! Šteti bakterije in pisati odločbe je premalo EN HRIBČEK BOM KUPIL«. Ureja- Tit Doberšek Spet grozi močan napad trsne pršice O trsni pršici smo na tem mestu obširno pisali maja lani. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s proučevanjem rastlinskih bolezni in škodljivcev (fitopatologi). tudi za letos napovedujejo močan pojav trsne pršice. Tako inž. Kačeva na predavanju v Šentjerneju 19. maja letos, v 4. številki revije »Sodobno kmetijstvo« pa je o pršici obširno pisal prof. dr. Stojan Vrabl iz višje agronomske šoJc v Mariboru. Zaradi aktualnosti povzamemo iz članka dr. Vrabla naslednje: Znaki poškodb Pršica povzroča na vinski trti značilne poškodbe. Že v začetku vegetacije opazimo, da nekatera očesa slabo odgajanjo in mladike dolgo ostajajo v volni. Napadene mladike so kratke in zamujajo v razvoju za zdravimi, na splošno je Inž. M. L. i S \ * * * I V uvodniku Gospodarskega vestnika piše llija Bregar nekako takole: Ker je trenutno pri nas mleka preveč, so se mlekarji domislili salomonske rešitve: na kmete so poslali kontrolorje in s pomočjo inšpekcijskih ter pospeševalnih služb začeli pisati odločbe o prepovedi oddaje mleka za 14 dni. Pač ni težko ugotoviti, da je mleko oporečno, da ima v sebi preveč bakterij. Na območju KZ Stična je dve tretjini pridelovalcev mleka dobilo take odločbe... Pa smo tam. »Linija najmanjšega odpora« se uveljavlja tudi pri mleku: namesto da bi po strokovni plati naredili vse. da bi kmetje pridobivali kur najboljše mleko, se tudi na teni področju zatekamo k -administrativnim rešitvam, k prepovedim. ker je tako tltanj naporno. Kako pa bo to vplivalo na razvoj živinoreje in mlekarstva v prihodnosti. očitno nikogar preveč ne skrbi. Ker se bližajo poletni meseci, ko bo mleko še bolj izpostavljeno nevarnostim. naj obnovimo nekaj osnovnih pravil za izboljšanje kakovosti. Rejec mora v svojem interesu narediti vse. da bo mleko pridobljeno kar najbolj higiensko. Nujna je čistoča, pravilna molža, vestno vzdrževanje opreme, obvezno hlajenje, o čemer je treba pridelovalce strokovno poučiti in jim pomagali. Santo šteti mikroorganizme i' mililitru mleka in oporečno mleko zavrniti, to gotovo ni pravo pospeševalno delo. Namen kontrole mleka je jasen in pravilnik strog, kar je pravilno. Dovoljuje samo določeno število bakterij koniaminentov r mililitru' mleka, saj je čistoča mleka eikm od pogojev tudi za njegovo obstojnost. Pravilnik določa tudi. koliko časa mora ostati vzorec mleka neraz-barvun. če ga preizkusimo z ine-tilenskim modriloiii. Stroka ima vse možnosti, da loči zrnje od plev. Mlekarna na podlagi njenih ugotovitev lahko loči dobro od slabega mleka in ga tako tudi plača. To je pot za izboljšanje kakovosti, ne pa prepovedi z odločbami, za katerimi pravzaprav tičijo drugi vzroki. ______M. LEGAN NA ODKUP LE NEOPOREČNQ MLEKO SEVNICA -r- S prihodom toplejših dni se porajajo stare skrbi s čistočo pri mleku. Mlekarne in odkupovalci mleka zato opozarjajo kooperante na čistočo na vsakem koraku. Kmetje še vedno največ grešijo, ker mleka po molži nemudoma ne ohladijo na K C. Po sevniški občini je že 31 hladilnih bazenov, vseh zbiralnic pa je 65. Samoumevno je, da je za tiste, ki se ne bodo držali reda. predvidena tudi »palica«. Za 10 odstotkov sc bo znižala odkupna cena. če mleko ne bo ohlajeno na omenjenih 8%'. prav za toliko, če mleko ne bo ustrezno. 50 odst., če je mleko potvorjeno, seveda če ga ne bodo že prej zavrnili. Skratka: izplača se imeti red. A. Ž. S I N I S I N I S I N I N I N I S I N I K I S • Vinogradniki! Še vedno je čas za podsajanje trt kot nadomestilo za posamezne trte, ki so se posušile zaradi zimske pozebe. Trsničarji imajo še vedno na voljo dovolj trt. Ne kupujte napol suhih in tujih trt po tržnicah! rast mladik slaba in neenakomerna. Včasih se napadene mladike posušijo, če pa kljub napadu rastejo, imajo kratke medčlenke, pogosto pa odženejo tudi sobrsti in tako dobi trta metličast videz. Zgodaj napadeni lističi so drobni, kosmati in žličasto zaviti navznoter. Lističi, ki jih pršica napade malo pozneje ali pa če je napad malo slabši, so izmaličeni, skodrani in nepravilno nazobčani. Če pogledamo napadeni list proti svetlobi, opazimo v njem svetle lise: to so ubodna mesta, v katera se zvezdasto stekajo svetle, drobne listne žile, kar je zanesljiv znak napada pršice ali akarinoze. Podobne znake bi namreč lahko povzročal tudi v.irus kužnega izrojeva-nja vinske.trte (infektivne degeneracije). Slinasti izločki pršice razkrajajo klorofil, kar povzroča zastoj rasti okrog ubodnega mesta. Prav to je vzrok izmaličenju in kodranju lističev, saj nepoškodovano tkivo raste naprej, poškodovano pa ne. Posledica tega je nastanek vdolbin in lukenj v listih. Napad pršice povzroči tudi slab razvoj kabrnkov, ki se lahko celo posušijo in odpadejo ali pa se samo delno razvijejo in pozneje osipljejo. Starejši listi so rahlo deformirani. zlasti pa je listna ploskev značilno nagubana. Ti listi so lahko celo malo temnejši od zdravih. Seveda se lahko znaki pršice nekoliko razlikujejo, odvisni so zlasti od jakosti napada (števila pršic), vremenskih razmer in trtne sorte. Povzročitelj Trsno kodravost ali akarinozo povzroča pršica šiškarica(Calcpit-rimerus vitis Nal). V starejši literaturi najdemo kot povzročiteljici kodravosti dve vrsti: za akarinozo Phvllocoptes vitis Nal in za trsno pršico Eriophves vitis oziroma Epitrimerus vitis Nal. Keifer je leta 1938 ugotovil, da gre pravzaprav za eno samo vrsto, ki se pojavlja v dveh sezonskih različkih. Zimska oblika je imenovana Phvllocoptes vitis. poletna pa Epitrimerus vitis. Zimske samice, dolge desetinko milimetra, so svetlo rjave barve in imajo trebušaste obročke gladke. Tudi poletne oblike samic so navadno svetlo rjave, ali pa svetlejše — belkaste. Samci se pojavljajo samo poleti, na splošno pa jih je malo, komaj kakih 5% celotne populacije. (Dalje prihodnjič) J Slaba letina, dobra vina Na 9. razstavi belokranjskih vin podelili 163 medalj Pester program — Vreme zagodlo SEMIČ — Kljub temu da je belokranjskim vinogradnikom tokrat hudo zagodlo vreme, je 9. vinska razstava, ki so jo konec aprila pripravili v Semiču, po njihovi in oceni obiskovalcev dobro uspela. Slednjih je bilo sicer dvakrat manj. kot so pričakovali, vendar je po grlih 4 do 5 tisoč gostov steklo 4500 litrov najboljšega belokranjskega vina. Tridnevni praznik belokranjskih vinogradnikov se je zečal v petek. 26. SE VEC PLODNE ZEMLJE BREŽICE — Kmetijske organizacije v občini bodo imele v naslednjih petih letih še veliko dela z usposabljanjem novih površin za obdelavo. Agromelioracije in hidromelioracije so predvidene ob Savi in njenih pritokih, pri čemer je upoštevan tudi poplavni in močvirski svet ob reki Sotli. Teh površin je okoli I700 hektarov. RAJ ZA SLADOKUSCE — Poleg kleti, kjer je bila degustacija, je bila na vinski razstavi v Semiču gotovo najbolje obiskana kulinarična razstava. Kmečke gospodinje so pripravile na desetine belokranjskih jedi, mnoge med njimi pa so gostje lahko tudi pokusili v penzionu Smuk. aprila, z otvoritvijo degustacije vin. Na sobotni slavnostni seji društva vinogradnikov Bele krajine, ki šteje že okrog 600 do 700 članov, je njegov predsednik Martin Plut spregovoril o problematiki vinogradništva, obnovi vinogradov po pozebi in o tem. kako še bolj popularizirati belokranjsko vino tudi izven Bele krajine. Ponovil je splošno oceno ocenjevalne komisije, ki jo je vodila dr. Slavica Šikovec.da je kljub lanski slabi letini veliko kako-, vostnih vin. kar potrjuje tudi 41 zlatih. 104 srebrne in 18 bronastih medalj od 280 sodelujočih vin. Organizatorji so v Semiču pripravili tudi razstavo belokranjskih vezenin, hrane in ribiško razstavo. V bogatem kulturnem programu so sodelovali selniški moški pevski zbor. metliška godba na pihala, folklorni skupini iz Semiča in Komareva pri Sisku. Prikazali so kletarjenje in obdelovanje vinogradov nekdaj in danes, lOekip iz Bele krajine in Dolenjske se je pomerilo v kegljanju za vinogradniški pokal, za zabavo pa sta poskrbela Mopet show in ansambel Slavček. V prireditev se je uspešno vključil tudi penzion Smuk, kjer so tri dni kuhali le domačo hrano. Vendar bi prireditelji brez finančne in materialne pomoči 40 delovnih organizacij in posameznikov ter pokrovitelja. Obrtne zadruge iz Črnomlja, težko denarno zmogli prireditev. g m. Veliko vlaganj, a malo učinka V ribniški občini bodo letos zaključili lani začeto gradnjo hlevov RIBNICA — Ukrepi za pospeševanje (zasebnega) kmetijstva v občini in stroški v zvezi s tem lani niso bili sorazmerni z doseženimi gospodarskimi učinki, ugotavlja občinski izvršni svet Preprosteje povedano: cene kmetij- skega materiala so naraščale znatno hitreje kot cene kmetijskim proizvodom. Razen tega pa so drage še investicije v kmetijstvu. Samo gradnja hleva velja že okoli 40 milijonov dinarjev. Vedno dražje so tudi obresti za posojila. Kljub lem težavam je bil odkup mleka lani blizu plana. Odkup živine oz. mesa pa je bil celo znatno nad odkupom leta I983. lo pa niti ni pohvalno. saj pomeni, da kmet je razprodajajo živino, ker se reja ne splača. Prodaja živine lani paše kiju b vsemu \ ribniški občini ni vplivala na preveliko zmanjšanje staleža živine. Vendar vse to postaja zaskrbljujoče, ker se prodajanje živ ine tudi letos nadaljuje. Zaradi takega stanja na trgu kmetijskih pridelkov in sploh v kmetijstvu so najbolj prizadeti usmerjeni kmetje. Zaradi vsega tega so v občinsko resolucijo. ki so jo sprejeli zbori občinske skupščine na zadnjih sejah, zapisali, da je treba letos dokončati gradnjo hlevov (v Gorenji vasi in Grčaricah), ki so jo začeli lani. hkrati pa izdelati analizo učinkov investicijskih v laganj. Na osnovi te analize se bodo nato odločili. kakšen bo njihov odnos do nadaljnjih investicij v kmetijstvo. j p Ni prostih dni DRAGATUŠ — Na živinskem posestvu v Dragatušu. sicer delovni enoti črnomaljske kmetijske zadruge, imajo 2 hleva, v katerih je prostora za 250 glav živine. Vendar jih zaradi lanske slabe letine pitajo sedaj le I40. Vso hrano, razen beljakovinskega dodatka, namreč na dragatuškem posestvu pridelajo sami. in ker je bil lani zaradi prevelike moče pridelek slab, so morali zmanjšati tudi čredo. »Pet let je tega. kar smo prenehali pitati živino z umetno hrano. Ne splača se. Sicer pa imamo zemlje dovolj, okrog 60 hektarov je je. da ob povprečni letini lahko vse leto hranimo 250 glav živine za zakol,« pravi delovodja Polde Štukelj. Na posestvu pridelajo si-lažno koruzo, travno silažo in seno, vse delo v hlevih in na polju pa opravijo delavka, dva traktorista in hlevar. Le pri siliranju si pomagajo z delavci iz delovne enote v Lokvah, drugače pa morajo biti kos vsem opravilom štirje ljudje. Seveda mnogokrat delajo v podaljšanem delovnem času. jeseni pa kar dva meseca cele dni. »Delavnik naših zaposlenih traja od 6. do 14. ure. ker pa živina ne pozna prostih popoldnevov. nedelj in praznikov, v tem času zanjo skrbi hlevar. Seveda je težko, komora takrat sam poskrbeti za vse v hlevu, toda takšna je narava njegovega dela.« pripoveduje Štukelj. Polde Štukelj Kot pove delovodja, v Dragatušu ne bodo več širili hlevov. Dodatno bodo dobili le še nekaj zemljišč. ko bo regulaciji bližnjega potoka Podturnščice sledila še melioracija. Sicer pa se bolj kot razširitvi posestva posvečajo izboljševanju zemljišč. B M DOLENJSKI LIST ) IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Vrtci cenejši, kot je kazalo Še vedno pa bo treba za varstvo odšteti 35 odst. stvarnega mesečnega dohodka ____na člana družine v preteklem letu — Za dojenčke do 8.400 din NOVO MESTO — Čeprav je bil dnevni red zadnje skupščine novomeške skupnosti otroškega varstva, ki je bila 25. aprila, kar precej zajeten in z vrsto pomembnih točk — delegati so sprejemali zaključni račun za lani, letošnji finančni načrt pa analizo razvojnih možnosti otroškega varstva do leta 2000 — se je razprava sukala predvsem okrog enega, okrog prispevka staršev k vzgojnovarstvenim storitvam v vrtcih ter okrog ekonomske cene v vrtcih. Za ekonomsko ceno storitev v novomeških vrtcih, ki znaša 18.803 din za dojenčke in 13.038 din za druge malčke, so bili nekateri delegati najprej mnenja, da je previsoka, a odločilo je dejstvo, da je približno enaka ali celo nekaj nižja kot v večjih slovenskih mestih. Kot rečeno, pa je beseda tekla predvsem o prispevku staršev k vzgojnovarstvenim storitvam, ki po vsej Sloveniji že dlje časa dviga precej • Na zadnji seji skupščine skupnosti otroškega varstva Novo mesto so morali izvoliti novo vodstvo. Pokojnega predsednika skupščine Stefana Galiča je nadomestil dosedanji podpredsednik Tone Dragan, novi podpredsednik skupščine pa je Egidij Skube. prahu. Prispevek se namreč s I. majem obračunava po novem sistemu, ki ga uveljavlja samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Po tem sporazumu prispevajo starši za svojega otroka v vrtcu ne POMOČ ZA SOLARJE NA KOPAONIKU NOVO MESTO — V Klubu pionirjev Novo mesto, ki združuje pionirje iz vse novomeške občine, so se pred kratkim dogovorili, da pionirji novomeške občine po svojih močeh pomagajo prizadetim vrstnikom v potresu na Kopaoniku. V šolah so zbirali denarne prispevke, klubprionirjev pa je sklenil, da bodo eni od šol poslali-tudi konkretno pomoč. Izbrali so osnovno šolo Gojko Bačanin v vasi Vračevo, ki soji že poslali velik paket z oblačili, knjigami, šolskimi potrebščinami in igračami. Podoben paket jeza Kopaonik prispevala osnovna šola Milka Šobar-Nataša iz Novega mesta. KRES PRED PRAZNIKOMA Dan Ol- in mednarodni praznik dela smo v Domu za učence Majde Šilc proslavili v četrtek. 25. aprila. Na hribčku v bližini doma smo zakurili kres. Večer so popestrili kulturniki in pevski zbor doma, nastopila pa so tudi dekleta vokalne skupine Banjalučanke iz Banjaluke. Prijeten večersino končali s plesom na ploščadi doma. MARIJA ZEMLJAK Dom za učence M. Šilc Novo mesto glede na občino in višino ekonomske cene 35 odst. stvarnega mesečnega dohodka na člana družine v preteklem letu. in sicer za oskrbni del, medtem ko vzgojo, ki predstavlja 45 odst. ekonomske cene. v celoti plača skupnost otroškega varstva. Največji znesek, ki ga bodo starši v novomeški občini po novem prispevali za vrtec, pa je za dojenčke 8.400 din (razliko za 4 dojenčke, za katere bi starši glede na dohodek plačali 9.490 din. bo krila skupnost otroškega varstva) in za druge predšolske otroke 6.420 din. Glede na slabo socialno strukturo otrok v novomeških vrtcih, ki je seveda povsem razumljiva posledica prednosti, ki jo imajo socialno šibki otroci pri sprejemanju v vrtec, bodo po novem sistemu plačevanju vrtci dobili letos od staršev še manj denarja kot doslej (nekaj manj kot 121 milijonov dinarjev ali 38 odst. sredstev), zato pa bo morala skupnost otroškega varstva prispevati kar 59 milijonov več (62 odst. vseh sredstev), kot bi jih. če bi bil v veljavi dosedanji način plačevanja storitev. Večina staršev, ki ima v Novem mestu otroka v vrtcu, bo po novem plačala torej celo manj. kot bi po starem sistemu, po katerem bi z julijem tudi povečali sedanji prispevek za 32 odst. Kljub temu so delegati opozarjali, da bi morala družba več prispevati za otroke. To je že res. leda tega ni mogoče preveč poudarjati v zvezi z vrtci, v katerih, vemo. daje še vedno prostora le za dobro tretjino vsega naraščaja. Z. L. — D. Novost v delu komunistov Zbor komunistov na Mestnih njivah predlaga pre-kadrovanje za časa opravljanja funkcij v soseski NOVO MESTO — Na Mestnih njivah, kjer živi 120 članov ZK, je na zbor komunistov 23. aprila prišla le dobra tretjina članov. Precej je bilo opravičenih, izostankarji brez opravičila pa bodo morali dati obračun za svojo (ne)aktivnost. Med približno 1500 krajani Mestnih njiv je vsak 12. prebivalec član ZK. v krajevno organizacijo pa je vključenih PRVI KABLI ŽE KUPLJENI ŠMIHEL — Za napeljavo novega telefonskega omrežja v krajevni skupnosti Regerča vas in Šmihel-vlada veliko zanimanje, saj je pogodbe za nove telefonske priključke podpisalo kar 214 interesentov. Nekaj problemov je le z naseljem Boričevo. ki je v KS Šmihel od Novega mesta najbolj oddaljeno in kjer je. kljub temu da bi bil tam telefon verjetno najbolj koristen, zanimanje dokaj šibko. Iz sredstev, ki se po pogodbah stekajo v sklad za telefon, so že nabavili kable za 4.029.142 din (potrebovali jih bodo za 19.030.365 din), v kratkem bo dokončana lokacijska dokumentacija in pridobljena bodo potrebna dovoljenja. Gradbeni odbor pričakuje, da tudi s soglasjem krajanov za prekope ne bo posebnih težav, zalo si obeta, da bo ob podpori vseh pristojnih gradbeno delo steklo še pred jesenjo. V obeh krajevnih skupnostih pozivajo k rednemu plačevanju sprejetih obveznosti, tiste pa. ki bi se še naknadno prijavili za telefon, prosijo, naj to storijo čimprej. le 23 komunistov, medtem ko vsi ostali delujejo v združenem delu. Pri organiziranosti so v prid učinkovitosti predlagali nekaj novosti: naj bi člane ZK iz raznih skupnih služb prekadro-vali v terensko organizacijo, češ da bi tu lahko koristneje delovali. Komunisti, ki opravlja jo v krajevni skupnosti razne funkcije kot delegati ali pa v organizacijah, pa naj bi za časa mandata obvezno delovali v krajevni organizaciji ZK. Soseska si obeta bogatejše družbenopolitično življenje z bližnjo otvoritvijo večnamenskega zaklonišča, predvsem pa bodo v lastnem družbenem prostoru lahko bolje delovali mladi. Komunisti bi jim morali pri tem pomagati, predvsem pa z razumevanjem gledati tudi na njihovo razvedrilo. Za komunalna dela bo letos na Mestnih njivah na voljo okrog 4 milijone dinarjev. porabljeni pa bodo za boljšo vodno oskrbo, gradnjo peš poti dela Prisojne poti na Marof, za ureditev brežin na Koštialovi in postavitev 5 novih cestnih svetilk, za obnovo otroškega igrišča in balinišča, za prometno signalizacijo in ureditev spodnjega dela Koštialovc ulice z novim križiščem. Krajevna skupnost pa bo sofinancirala tudi nabavo lesa za obnovo mostu v Rugov log. R. B. Podelili družbena priznanja NOVO MESTO —- Na svečanosti v Dolenjski galeriji so 24. aprila podelili 20 priznanj OF. 7srebrnih znakov sindikatov in 29 državnih odlikovanj. Kulturni program je prispeval Dolenjski oktet."kije bil ob 15-letnici obstoja tudi med nagrajenci. Po slavnostnem nagovoru Uroša Dularja, predsednika občinske skupščine, so v imenu občinske konference SZDL podelili najvišja občinska priznanja OF naslednjim: Antonu Turku in Tereziji Žura iz Bele cerkve; Alojzu Finku iz Bršljina; Zdenki Seničar iz Bučne vasi; Jožetu Lampretu iz Novega mesta; Anici Bukovec z Drske; Pepci Korasa iz Gabrja; Antonu Prijatelju iz Gotne vasi; Francu Križmanu iz KS Kandi-ja—Grm; Stanetu Žuniču in Jožetu Reberniku iz naselja Majde Šilc, Jožetu Pungerčarju in Alojzu Kranjčiču iz. Mirne peči; Francu Rožancu iz Otočca; Milanu Šenici iz. Straže; Joži Sladič iz Uršnih sel; Ani Urbančič iz Žabje vasi in Ivanu Koželju iz Orehovice. Enako priznanje sta dobila še krajevna organizacija RK Škocjan in Dolenjski oktet. Srebrni znak sindikatov Slovenije so prejeli: Alojz Jožef iz SGP Pionir; Živa Lenardič iz tovarne Krka; Tone Konda iz Iskre Žužemberk; Jože Kritin iz Iskre Šentjernej in Zdenka Židanek iz Novotcksa. Srebrni znak stadobili tudi osnovni organizaciji sindikata v tovarni Krka—tozd Inštitut ter trgovsko podjetje Dolenjska. Dobitniki državnih odlikovanj, s katerimi jih je odlikovalo predsedstvo SFRJ. so: — medalja dela: Majda Gorišek. Anton Košir. Marica Praznik. Slavica Putrih. Milica Stupar. Kristina Vidmar in Slavka Zupančič iz Laboda: Ladislava Omerzel, Marija Popovič. Anica Vrščaj iz temeljnega sodišča Novo mesto ter Rozalija Mervar. Silvester Ribič in Stevo Tuzlako-vič iz podjetja Gorjanci. Medaljo zaslug za narod so dobili: Milojka Gutman. Janez Smolej. s temeljnega sodišča ter Jožica Korasa. Frida Pavlovič in Milena Žagar iz tovarne Labod. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Ivan Gril. Jože Mlakar. Anton Primc iz podjetja Gorjanci, Alojzija Mežan s temeljnega sodišča in Jože Muhič iz Laboda. Red dela s srebrno zvezdo sta dobila Kazimir Rupnik in Božo Verstovšek iz Laboda in Marija Suhv iz Novega mesta, red republike z bronastim vencem pa so za posebne zasluge prijavnem delovanju dobili Novomeščani Frane Beg. Kristina Plut in Niko Rihar. Se ob del ostanka deviz »Beti« ostane le še 40 odst. deviz od izvoza — _______Ogrožena proizvodnja in izvoz METLIKA — V začetku prejšnjega meseca so organi Ljubljanske banke meni nič tebi nič sprejeli sklep, tla se sredstva od prilivov v tekočem letu še dodatno združujejo r višini 6 odstotkov za kritje nesorazmerja Ljubljanske banke. Kaj to pomeni, prevedeno r razumljiv jezik? Da ima večina izvoznikov poslej še za 6 odstotkov manj deviz, kot so jih imeli doslej. Povrh vsega velja sklep za nazaj. od začetka leta. Izvajali ta sklep, oziroma pobrali teh dodatnih 6 odstotkov pač ni težko,-saj imajo delovne organizacije devize — r banki. Za sedaj velja tu sklep samo"za banke Ljubljanske banke v Sloveniji, predlog pa je. da bi veljal tudi za druge banke v Sloveniji. Kakor koli: Ljubljanska banka ga že izvaja. Teh dodatnih 6 odst. deviz gre za vračanje deviznih kreditov, najetih za gradnjo objektov tako imenovanega splošnega družbenega in skupnega gospodarskega pomena, ki ne dajejo sredstev za odplačevanje kreditov, generacijo za te kredite pa je dala Ljubljanska banka. Kaj ukrep in njegovo izvajanje pomenita za metliško beli. največjega izvoznika t' lej belokranjski občini? Doslej je beti od izvoza ostalo 46 odstotkov deviz, ostalo je šlo za splošne in skupne potrebe republike in federacije. Po novem ostane beti borih 41) odst. ustvarjenih deviz, kar pa je odločno premalo za uvoz potrebnih surovin, kajti skoraj vse surovine za tekstilno industrijo so iz uvoza, in to neposredno ali pa je zanje treba domačim dobaviteljem dati devizni delež. Lani je znašal konvertibilni izvoz beli d brili 6.6 milijona dolarjev in tudi za letos so načrtovali lak izvoz. Izvoz, načrtovan še na lanskih 46 odst. razpolagalnih pravic z devizami, je bil žc tako in tako povsem »napel«. tako da sedaj teh dodatnih minus 6 odst., kar za beti pomeni okoli k starih milijard .dodatnega združevanja deviz, predstavlja že pravo grožnjo. I' beti. gotovo pa tudi v drugih tekstilnih tovarnah, ne vejo. kje in kako dobiti prepotrebne devize za nakup surovin. Če teh ne bo. se bo zmanjšal izvoz, če se bo zmanjšal izvoz, bo še manj deviz, če bo manj deviz, bo še manj surovin in izvoz bo še manjši. /.očarani krog. Skratka: v beti se upravičeno bojijo, da bo ta samovoljni bančni ukrep v njihovi proizvodnji povzročil velike težave in slabo vplival na njihovo letošnje poslovanje. A. b A RT EU Ledeni piš v ISVIV »Tatove po hitrem postopku čez prag »tovarne!« NOVO MESTO — Najizrazitejši primer neustreznega varovanja družbenega premoženja je bi! lani v IMV Novo mesto. Tako piše letnem poročilu Postaje milice. Ni čudno, da so kraje na škodo družbene lastnine v tem kolektivu porasle za 313 odst. in da so lani odkrili 153 primerov odnašanja gospodarske kriminalitete. Lahko si mislimo, da je kraj še dosti več, ampak niso vse odkrite, ker jih je zelo težko izslediti. Ko so v kolektivu začeli širše raziskovati, so pri nekom v predalu našli spisek več deset imen ljudi iz IMV, osumljenih tatvin, vendar je spisek obležal v predalu. Ugibamo lahko, da zavoljo lažne solidarnosti ali pa iz bojazni. Posamezniki iz kolektiva, ki so bili pri krajah celo večkrat zraven, pa še kar naprej vedrijo pod to streho. Prav verjetno ledeni disciplinski piš, ki je že zave! po IMV, ne bo več obšel odnašalcev in uničevalcev družbenega premoženja. Novomeški izvršni svet je namreč ob obravnavanju lanskoletnega poročila postaje milice glede zadev v IMV da! napotek: »Po hitrem postopku pognati čez prag tatove družbenega premoženja/« V sklopu celotne problematike IMV in milijardne izgube je področje gospodarske kriminalitete z vrednostnega vidika gotovo manj pomembno, izredno pomembno pa je za vrnitev ugleda kolektivu in njegovim poštenim delavcem, kajti oči celotne Slovenije, da ne rečemo države, so kritično uprte v IMV. R. BAČER OSTANKI MOSTU CEZ LAHINJO OGLED OBOROŽITVE JLA NOVO MESTO —Obobletnici osvoboditve pripravlja poveljstvo Ljubljanskega armadnega območja tehnične prikaze oborožitve in opreme naših oboroženih sil. V Novem mestu bo taka predstavitev v soboto, 11. maja, ob 8,30 do 14,30 na I^oki. Vabljeni! PODGORCI SODELUJEJO BIRČNA VAS — PODGRAD — Sosednji podgorski krajevni skupnosti sta v času prvomajskih praznikov še poglobili stare in navezali nove vezi. Sodelovali bosta preko organizacij ZRVS. teritorialne obrambe, mladinskih in kulturnih organizacij ter tako skrbeli za medsebojno spoznavanje in reševanje problemov, ki so v obeh skupnostih precej podobni. Žal jesku-pni pohod po obeležjih iz NOB. kije bil planiran za nedeljo. 5. maja, zaradi slabega vremena odpadel in je prestavljen na nedeljo. 26. maja. kljub temu pa so v Stranski vasi in Podgradu pripravili lepa kulturna sporeda, s katerima so proslavili svoja krajevna praznika in štirideseto obletnico osvoboditve ter podelili krajevna priznanja OF zaslužnim društvom in posameznikom. ki so se še posebej odlikovali pri delovnih akcijah in drugih aktivnostih v krajevnih skupnostih. Samoprispevek za najnujnejše Pred referendumom za nov samoprispevek v metliški občini — V programu telo-vadnica, avtobusna postaja, most čez Lahinjo, telefon, vodovod, ceste METLIKA — Prebivalci metliške občine se bodo v nedeljo, 2. junija, odločali o uvedbi novega samoprispevka za obdobje petih let. in sicer od 1. julija letos do konca junija leta 1990. Ta sklep so sprejeli na zadnji seji zborov občinske skupščine, z njim pa tudi program samoprispevka za to obdobje. Po 'programu naj bi s pomočjo samoprispevka v petih letih v tej belokranjski občini, ki je po neprekinjenem plačevanju samoprispevka med prvimi v Sloveniji, zgradili telovadnico in avtobusno postajo v Metliki. most če/ Lahinjo v Geršičih, telefonsko omrežje v Metliki. Svrža-kih in na Suhorju, nadaljevali oskrbo z vodo ter posodobili več cest. Vsa predvidena dela naj bi-veljala 421.3 milijone dinarjev, od tega naj bi z novim samoprispevkom zbrali 94.150.000 din. Vendar tudi od tega denarja ni vse predvideno /a ta dela. ampak bi za sofinanciranje programa skupnih naložb šlo 80 odst. s samoprispevkom zbranega denarja, ostalo, kar znese nekaj manj kot 19 milijonov dinarjev, pa /a sofinanciranje del i/ programa krajevnih skupnosti. Če se bodo metliški občani odločili za nov samoprispevek, bodo od zbranega denarja za gradnjo metliške telovadnice namenili 17 milijonov dinarjev . kar je manj kot petina vsega za gradnjo tega objekta potrebnega denarja. Za prepotrebno avtobusno pos- tajo v Metliki bo treba zbrati 30 milijonov dinarjev, od lega naj bi šlo iz samoprispevka 10 milijonov. 30 milijonov dinarjev bo stala tudi gradnja mostu čez Lahinjo v Geršičih, od tega bi od samoprispevka dali 5 milijonov. Predvideni strošek /a razširitev telefonskega omrežja je 130 milijonov dinarjev. od tega naj bi dali 20 milijonov ali 15 odst. iz samoprispevka. Za raziskavo vodnih virov, gradnjo čistilnih naprav in vodovodov predvidevajo v naslednjem obdobju 70 milijonov dinarjev. od tega od samoprispevka 5 milijonov ali 8 odst. vseh potrebnih sredstev. S pomočjo samoprispevka nameravajo posodobiti ceste Rado-viea-Krašnji vrh. Bereča vas-Lokvica. cesto za Okljuko. cesto v Podzemlju. Slanina vas-Radovica, Drašiči—Kr-mačina in opravljati večja vzdrževalna dela na že posodobljenih cestah. Za vse to bo potrebnih-76 milijonov dinarjev, od tega predvidevajo 18 milijonov i/ samoprispevka. Seveda je potreb in želja, ki naj bi jih uresničili s pomočjo samoprispevka, v metliški občini veliko več. vsaka krajevna skupnost, če ne že skoraj vsako naselje, bi rado prišlo v program samoprispevka, vendar so se tokrat odločili za manj obsežen program, za res najbolj nujna in potrebna dela. kajti zlasti pri zadnjem samoprispevku se je pokazalo, da so se stvari lotili preveč velikopotezno in potem niso mogli uresničiti velikegq dela programa. kar je med ljudmi zbujalo nejevoljo. V NEDELJO POHOD OD METLIKE DO RADOVIČE METLIKA — V nedeljo. 12. maja. bodo družbenopolitične in športne organizacije metliške občine organizirale množični pohod po delu belokranjske partizanske poti od Metlike do Radoviče. Pohodna brigada bo krenila na pot s Trga svobode ob 8. uri. kolesarji pa z istega mesta pol ure kasneje. Ob 11. uri bo na Radoviči krajša slovesnost s kulturnim sporedom. Organizatorji vabijo k čimvečji udeležbi. Novomeška kronika ZRAK — Na letošnjem tv'dnu dolenjskega cvička, ki je bij 38 Glavnem trgu, so prvič v tisočic*1'! dolenjski zgodovini prodajali Jud’ zrak. Kramar, ki je ponujal otroške balone, je za nenapihnjen izdelek računal 50 din. za z zrakom napolnje" pa 100. Bo uprava za dohodke dona-slednje cvičkarije uvedla davek na p1" hanjc balonov? DELEGACIJA — Skupina mej; čank, katerih možje so na cvičkarij1 pretopili v vino mesečne družinske proračune, je sklenila sestaviti Pr0' testno delegacijo. Žensko poslansbjj bi se rado soočilo z Jbžetom Unt" tičem, predsednikom društva vin°t!" rudnikov in navdušenim zag°vor" nikom cvička in njegovih predstavitev. O sadovih pogovorov bomo se poročali. PRAZNIK — Kaže. da so novomeške dežurne službe, ki se skrivajo ® telefonskimi številkami 94 in 22-12-zelo vnete častilke najrazličnejši" delopustov. Na dan ustanovitve Or " od 10. do 12. ure nihče dvig"' slušalke, kar je lep primer osvobajanj' od dolžnosti. TRGOVCI — Mercatorjev potrošniški center na Cesti herojev je trgoj vina. o kateri v novomeški kronik največkrat pišemo. Cenjenim strankam. ki tam še kupujejo, svetujemo? naj za preskus trgovske poštenost pogledajo, kaj piše pod nalepko s cen artikla. Ena gospa je rekla, da novontC" ška milica očitno nima najboljše^8 pregleda nad dogajanjem v mesij1' sicer bi, zvesta načelom obveščanj8 javnosti, sporočila,- da je funkcionarjev avto med cvičkarijo končaj' izložbi trgovine z otroškimi obča!« V času od 17. do 24. aprila so ' novomeški porodnišnici rodile: M1" haela Vovko s Sel pri Ratežu — M?" rjano, Amalija Golob iz Dolenje Nemške vasi — Dejana. Jernejkn Zvonka Gračnar iz Doropolja — Saša, Danica Novak s Krušnega vrl'*1 — Simono. Anica Pungeršič iz Dul" Natašo, Marija Luzars Pristave — Jasmino. Vesna Fric iz Brezja — J8" srnino. Dragica Zajc iz Velikih Poljan — Tanjo, Nataša Krakar iz Žužemberka — Gregorja. Zinka Anžiček |8 Budganje vasi — Aleša. Irena Videnj* iz Boršta — Luka. Jožica Grozina '8( Zaloke — Jerneja,' Maja Peršič Šušteršič iz Krškega — deklico. Vid" Sterk iz Gribelj — Tino. Zvonk3 Mrgole s Telč — Andreja. Marjan8 Mrvar s Cviblja — Janeza, Metod3 Cvelbar iz Kota pri Semiču — Prim; ožit in Uroša, Martina Kuhar iz Stranj — Andreja Alojzija Pene iz. Štefana^ Dejana, Božica Puškarič iz Metlike-^ Kristjana, Anica Kastelic s Pristavi*8 — Boštjana. Jožica Janežič z Daljneg8 vrha — Suzano. Antonija Cemič jz Zilj — Andreja. Fatima Suljanovič'8 Črnomlja — Damirja. Justina Bebaj iz Cerovca — dečka, Marija Štimpl*;J iz Žalovič — dečka. Nada Zagorc 18 Gorenjega Vrhpolja —deklico in Darja Jerman iz Otočca — Katjo. IZ NOVEGA MESTA: Dragi*8 Magič iz Ulice Slavka Gruma 6 f Klaro. Ana Miholčič s Ceste heroj*' 20 — Daria, Nevenka Jazbec. Ob Težki vodi 34 — Majo. Marta Balažič18 Kandijske 3 — Mitja. Milena Žiganj8 iz Kristanove 30 — Katjo in Lidij8 Brudar. V brezov log 6 — Lidij0-Čestitamo! Sprehod po Metliki DA OBJAVE V DOLENJSKI^ LIS I U še kako zaležejo, priča dejsl'0 o prijavljenih harmonikarjih za sreč3" nje 19. maja v okviru metliške Vinsk* v igredi 85. Pisma so prispela domala i8 vseh krajev Slovenije, najmanj iz B*l* krajine, čeprav'je znano, da ni malo takih. ki raztegujejo mehove »frajtonaric«. Vzrok je najbrž sramežljivo*1-skromnost ali še kaj drugega. Nepričakovan je, da se bodo »zajci« °P°" gumili in poslati svoje prijave (na naslov: Ioni Gašperič. Beti, 68330 M-*" llika. za Vinsko vigred 85). METLIŠKO MLADINO, glej čud°-je treba pohvaliti za organizacij0 prihoda in odhoda /vezne .šlalete. Z a Metliko je bil to velik praznik, na Pub" gartu se je zbralo.ogromno števil0 ljudi in nastopajočih. Predstavile so s* domala vse v občini delujoče lj°" biteljske skupine pa še tabornik’ Odreda dveh krokarjev povrhu. Prireditev je nosila naslov »V pričakovanj0 maja«, nastopu pa se je izmaknil I* oktet Vitis. četudi so ga najavljali plakati. »Osmerec« zadnje čase tad zata.i1- V ME IT.IK1 bi težko našli: dobreg” natakarja, človeka, ki bi bil zadovoljen s televizijskim programom lj°" bljanske TV bajte, ter delujoči s vet potrošnikov. Slednjega bi zaiTU’1? iskali tudi s svečo pri belem dnevu. DOLENJSKI LIST- >;V£ ;V; Št. j 9 (1865) 9. maja 1985 .1 IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN ^Črnomaljski drobir P ZanESLIIVO mrzla voda — vni lva cem °b Krupi, ki niso imeli nJak?v, so za zdravo pitno vodo Je a c's,erne- Vendar so vaščani ne t i vse£a začetka opozarjali na itne-r opravljeno delo. Da so , i prav- “je izkazalo pozimi, ko je la n V> nelz°i'ran|h cisternah zamrzni-za,.. SovPrn> so napako popravili ter Prirek^T r0d° tU. aJ Plavajo v njej kosi ledu. Pole-Jiv vro*a.na ledu ne bo prišla do ega. saj ga varuje izolacija... za/dravo konkurenco — sire'Cani' predvsem pa Viničanke, se niiijr ne prit°žujejO nad kvaliteto dela kšnihVei .,r'2crke- žal pa je malo tarok - pr'deJ° na vrsto. Samo par biti k^a Ce so. še tako pridne, ne more in „ °S nekai sto glavam ljudi tostran da nEtran.Kolpe, zato je razumljivo, čak e ■ er' obupajo nad dolgotrajnim 7 uranjem' drug’ vztrajajo tudi po 6 ali dit „2drClJI se n^jra-ie zapeljejo u re-Vi— • SK° ^ar v Črnomelj. Zato bi v se t'Cr rad‘ Šeen Irlzcrski salon, saj bi x,. ako skrajšale vrste in zmanjšala kur 3 d°Ba za Pr'česke, zdrava kon-lv„eaca Pa bi pripomogla k zadovoljstvi, rank' zaradi katerih ne nazadnje zerJt tudi so. ramA VRAŽJI telefon — Belok- zve?0' S°-Se nad s,abimi telefonskimi d-i i""111 ?e mr|ogokrat razjezili, tokrat n„ !epnšel glas iz Koelna (seveda ne Ožui a°nu.)- Bralka Stanita se prit-desink čeprav že mesece tudi po teler i* 'n večkrat na dan zavrti ta f 0 številko črnomaljskega Bel-dvi, i u8' strani ni nikogar, ki bi boil s'ušalko. Sprašuje se. kdaj okn° V tovami našli namestnika up-VspJfnernu telefonistu, ki je bil kos v . telefonskim pozivom. Bo pa vn/x, °. kaf držalo, da Stanka zaman nisi« ličnico, kajti s prejšnjim telefoni, Dm,Je °dšla v »pokoj« tudi nekda-Beltova telefonska številka. § niški zobotrebci franci najuspešnejši — v RikJ' ”Kaj veš o prometu?« je samo v v:-1?1 c' sodelovalo preko 600 učencev sjih razredov osemletke. Na občin-em tekmovanju, ki je bilo v Ribnici, Zrnagal Franci Lovšin, ki seje uvrstil a republiško tekmovanje. SLABO KOLESARIJO — Koledarske izpite je naredilo 70 do 72 odst. encev četrtih razredov. Teoretični el izpita napravijo vsi v glavnem us-Pe..n°, zatakne pa se pri praktični vo-PJt- Učenci pred izpiti premalo vabo, saj imajo pri šolah premalo pov-Sln- urejenih za take vaje. POTOČANI BOLJŠI — Prometno zaačko je v Ribnici osvojilo 72 ačencev, v Loškem potoku pa kar 142, ePrav je v Ribnici precej več šolarjev. Kje je vzrok, za tako »obratno sorazmerje«, še ne vedo. POMANJKLJIVA KOLESA — Med akcijo »Varno kolo v prometu« So ugotovili, da se otroci vozijo Pretežno s pomanjkljivo opremljenimi kolesi. Pomanjkljiva skrb za kolesa pa Je hkrati tudi pomanjkljiva skrb aršev za varstvo svojih otrok. Drobne iz Kočevja AKCIJA NI USPELA — Akcija za C|sčenje mesta, ki je bila napovedana Pred prazniki, ni uspela. Ponekod so sicer čistili okoli stanovanjskih blokov, še predenje bila akcija napovedala, vendar posebnega uspeha ni bilo. Ve,er je namreč kmalu nanosil ne-snago od drugod in spet je bilo vse po s,arem. Pa kljub vsemu mesto le ni Pričakalo praznikov onesnaženo, vendar je bilo to čiščenje treba plačati. BREZ KURJAVE —‘Proti koncu aprila je dvakrat močno snežilo in tudi dtrzlo je bilo, celo pod ničlo. Vendar eentralna kurjava iz kemične tovarne delala, ker so ogrevalne sisteme izpraznili takoj po 15. aprilu, ko seje zaključila letošnja kurilna sezona. Sneg lrl mraz žal ne upoštevata sezone. D, Trebanjske iveri končno se je poslovil — 'trse d a nji trebanjski župan seje kar seda težko poslovil od »svoje« občine. pred odhodom na povo dolžnost v Sovjetsko zvezo, kjer bo prodajal po-atstvo, je namreč priredil nekaj Poslovnih večerov zapored. Ljudstvo je hudomušno muzalo, šoferji službenih vozil trebanjskih delovnih organizacij pa so skozi zobe stisnili udi kakšno kletvico, ko so vozili gosto. ., Kako je končala občinska OSEM NAJ STIC A — Komaj nekaj čez J.000 kilometrov je prev-°zila Renaultova osemnajstica. ki jo jeka svoje potrebe kupila trebanjska "oči na. Nes reča jo je dolet el a na poti k Pratski občini, na poti prijateljstva in sodelovanja. In nekaterim Trebanj-ct'm se nesreča ni zdela nepričakovana. Menili so, da jc bila tako in tako P°lj navajena gozdnih poti in kolov-j*zpy, zato ni nič čudnega, da seje na L‘pi in gladki asfaltni cesti čisto zmed-a- No, medtem je že bila prodana na dražbi v Novem mestu, občinski '"ožje pa menda čakajo na novo. 9. TEKMOVANJE KOVINARJEV ČRNOMELJ V soboto. 11. maja, bo v črnomaljski -ob či n i 9. tekmovanje kovinarjev, ki je prav v tej občini najbolje vpeljano in odzivno na Dolenjskem. Letos se je na tekmovanje prijavilo 85 delavcev iz sedmih delovnih organizacij, pomerili pasose bodo v 13 poklicih. Tekmovanje bo potekalo v Beltu, Iskri, Gorenju, Kovinarju in Integralu — Promet. Priznanja zaslužnim Podelili priznanja sindikata, znake OF in priznanja KS Kočevje KOČEVJE —Na skupni svečanosti ob dnevu OF, prazniku dela in prazniku KS Kočevje—mesto, ki je bila 26. aprila, so podelili tudi letošnje srebrne znake sindikata, srebrna priznanja OF in priznanja KS Kočevje—mesto. SREBRNE ZNAKE ZVEZE SINDIKATOV so za dolgoletno uspešno delo na sindikalnem področju prejeli: Cveto Lipovec (Oprema), Marjan Pajnič (Zidar). Vladimira Resman (Ljubljanska banka). Vojko Kaluža (Kovinar). Veronika Pavlin (Vezenine). Pepca Pregelj (Trikon), Nada Gornik (LIK), Jože Avstel (GG-Draga). Tomo Jami (Itas) in OO ZS Kočevski tisk Kočevje. SREBRNA PRIZNANJA OF so za dolgoletno prizadevno in uspešno delo prejeli: Zolija Rovan (Kočevje), Drago Podrebcršek (Rudnik—Šalka vas), Aleksander Weiss (Predgrad). Ciril Cimprič (Kočevska reka) in Vlado Gašparac (Kočevje). PRIZNANJA KS KOČEVJE— MESTO so za posebne zasluge pri razvoju mesta in krajevne skupnosti ter za razvoj in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov prejeli: Stane Jarm (prejel jcnajvišje priznanje KS — bronasto jelko), Andrej Klun (zlati grb mesta Kočevje), Anton Gašparac in Avgust Švara (oba srebrni grb mesta Kočevje). Alojz. Čampa, OO ZSM Trata in OO ZSM Srednje šole tehničnih usmeritev in družboslovja Kočevje (vsi bronasti grb mesta Kočevje) ter Stane Ocepek (zlato spominsko plaketo). BRONASTA JELKA KIPARJU JARMU Dobitnikom priznanj se je za njihovo dosedanje delo zahvalil predsednik OK SZDL Alojz Petek. V kulturnem delu svečanosti so sodelovali učenci glasbene šole. KOLIKO DENARJA ZA OTROKA? TREBNJE — Na seji skupščine skupnosti otroškega varstva, kije bila konec preteklega meseca, so delegati sprejeli finančni načrt za letos, sporazum o svobodni menjavi in sklep o ekonomski ceni za varstvo v vrtcu. Ekonomska cena, izračunana na osnovi zaključnega računa, znaša za otroke nud tri leta starosti 9.952 din. za mlajše otroke pa 14.198, din. Višina prispevka, ki ga plačajo starši, je odvisna od mesečnega dohodka, nesme pa presegati 35 odst. tega dohodka. Janez Žagar Meja ne ločuje Pol članov GD Osilnica je s Hrvaškega OSILNICA — Gasilsko društvo Osilnica šteje 60 članov. Predsednik GD Janez Žagar nam je o njihovem delu povedal: »Vsako prvo nedeljo v mesecu imamo gasilci sestanek ali pa vaje. Naša komisija je pregledala tudi vse dimnike in ugotovila, da 10 hiš ni naseljenih. 90 hiš ima v redu dimnike, 10 hiš pa slabe. Za občane smo kupili 32 večjih in dvanajst manjših aparatov za gašenje na prah. Plačali sojih naročniki. Tako imamo v vsaki vasi 5 do 6 teh aparatov, kar seje že izkazalo za koristno, saj smo lani s tremi takimi aparati pogasili požar v Osilnici. Pri tem gašenju so nam pomagali gasilci iz Pleše. Mi pa smo skupaj z. okoli 20 društvi iz Hrvaške in Slovenije sodelovali pri gašenju požara, ko je gorelo v tovarni v Prezidu.« Osilniški gasilci dobro sodelujejo s sosedi na hrvaški strani. Tudi v njihovem društvu je kar polovica gasilcev iz vasi Hrvatsko na Hrvaškem. Zdaj bodo ustanovili dve gasilski desetini in pričakujejo tudi pomoč iz hrvatske občine Delnice, in sicer predvsem za nakup opreme za gasilce. Njihova največja želja je, da bi dobili gasilski avto. saj so med tistimi štirimi izmed 21 društev v kočevski občini, ki še nimajo gasilskega avtomobila.« J. P. Zaposlitev dobilo sto delavk V viniškem tozdu Novoteksa v začetku marca začeli delati v novi proizvodni dvo-___ rani — Za 40 odst. večja proizvodnja — Skoraj vse v izvoz VINICA — Že leta 1973, ko je bila otvoritev Novoteksovega tozda Konfekcija na Vinici, so načrtovali tudi drugo fazo gradnje, seveda takrat, ko bodo za to potrebe. Ko se je viniški tozd dobro vključil v prodajo, predvsem na tuji trg, delovne sile pa je bilo zaradi vse manjšega izseljevanja tostran in onstran Kolpe še vedno dovolj, so začeli v Vinici razmišljati o gradnji nove proizvodne dvorane. Proizvodnja v njej je stekla v začetku letošnjega marca, prav na ta račun pa so na novo zaposlili 75 novih delavk. Računajo, da bo v njihovem tozdu Novi prostori, ki merijo 600 kv. lahko našlo zaposlitev še kakih 20 de- metrov in v katerih je tudi skladišče za lavk. To so predvsem šivilje, ki so jih priučili doma, priučevanje prvih pa se jc začelo že septembra lani. torej že pol leta pred začetkom proizvodnje v novih prostorih. Medtem ko s pridobivanjem nekvalificiranih' delavk nimajo težav, pa jc težje dobiti kvalificirane šivilje, zato vse osnovnošolke, ki prosijo za zaposlitev, napotijo na šolanje in jim zagotovijo štipendijo. osnovne surovine in nakladalno-razkladalna rampa, so veljali Novoteks skupaj z opremo 120 milijonov dinarjev. Stroji so v glavnem uvoženi, le petina jih je domače izdelave. Vendar pa v Vinici kljub večjim zmogljivostim ne bodo začeli z novimi programi, ampak bodo le razširili že obstoječe. Tako bodo še naprej šivali krila, moške in ženske hlače ter kdaj tudi otroška Najboljši in najslabši Kot izrazito dobre DO so ocenjene Oprema, Melamin in LIK, kot slabe pa Itas, Tekstilana, KG________________ KOČEVJE — Po oceni občinskega izvršnega sveta se je lani zaustavilo nazadovanje gospodarstva, saj so po dolgih letih v občini spet dosegli rezultate, ki so nad povprečjem republike. Doseženi rezultati pa ne bi smeli uspavati uspešnih (najuspešnejše OZD v občini so Oprema, Melamin in LIK), pa tudi ne vzeti poguma izrazito slabim (Itas, Tekstilana, Kmetijsko gospodarstvo). Člani izvršnega sveta in drugi odgovorni v občini redno obiskujejo delovne organizacije in ugotavljajo, kako poslujejo. Na zadnji seji občinske konference SZDL so delegate seznanili s svojimi najnovejšimi ugotovitvami. predvsem pa so opozorili na slabosti. ITAS ne dosega načrtovane proizvodnje. V prvih treh mesecih letos so nakupili več reprodukcijskega materiala, kot je znašal njihov celotni prihodek. Glavni direktor je dal .odpoved, ki mu poteče konec junija. Delavci niso pripravljeni delati v podaljšanem delovnem času. kar pomeni, da se ne zavedajo resnosti položaja, v katerem je ITAS, ali pa jim položaj ni bil pravilno pojasnjen. Judi TEKSTILANA je v težavah, zato so delavci sklenili, da bodo med prvomajskimi prazniki delali. Je pa tu nekaj nezaupanja do dobrih predlogov, ki zato niso bili osvojeni. Nekateri v kolektivu menijo, da bi bil potreben ukrep družbenega varstva. Izvršni svet je imenoval posebno komisijo, ki bo skupaj s predstavniki Tekstilane pomagala reševati težave v tem kolektivu. KMETIJSKO GOSPODARSTVO načrtuje izgubo, ki pa je kočevsko gospodarstvo ni več sposobno pokrivati (pokriva jo že od leta 1984). Zato je treba najti rešitev v okviru republike oz. porabnikov hrane, še bolje pošlo vati znotraj KG, ali pa bo potrebno zmanjšati kmetijsko proizvodnjo. J. PRIMC oblačila, proizvodnja pa se bo, ko se bodo nove delavke popolnoma vpeljale v delo. povečala za okrog 40 odst. na leto. S prodajo ne bodo imeli težav, kajti že sedaj je razprodana vsa proizvodnja do konca leta, in sicer največ na tuja tržišča. Letos prevladuje klasični izvoz v Libijo in na Nizozemsko. • V viniškem Novoteksu imajo za svoje delavce sicer organiziran lastni avtobusni prevoz, razen za smer proti Črnomlju, od koder se vozi na delo v dveh izmenah 45 delavk. Prav s prevozom v to smer pa imajo težave, kajti redni avtobus odpelje šele slabo uro po končani dopoldanski izmeni. V Novoteksu še vedno upajo, da jim bo uspelo z avtoprevozniškimi podjetji dogovoriti se o primernejšem voznem redu. Novost, ki jo pripravljajo v viniškem Novoteksu. je tovarniška trgovina, ki jc zaprta že 8 let. Čakajo le še na opremo, poleg lastnih izdelkov pa bodo ponudili tudi tkanine Novoteksa in izdelke drugih tekstilnih tovarn ter čevlje. M.BEZEK PODELILI PRIZNANJA OF IN SINDIKATA ČRNOMELJ — Na osrednji črnomaljski proslavi ob dnevu OF in I. maju so podelili tudi priznanja OF in srebrni znak sindikata. Priznanja O F so prejeli Leopold Jelenič, Darinka Čop, Peter Po-žek, Ana Stariha, Adolf Planinc, Belizar Dujec in Jože Zabukovšek. Dobitniki srebrnega znaka sindikata pa so bili Drago Penica (tozd IMV Črnomelj), Martin Lavrin (Iskra). Drago Blažina (Rudnik Kanižarica), Etbin Malnarič (Iskra), Anica Jaklič (tozd Beti Črnomelj) in Marjan Vitkovič (Belt). 0 oceni preveč načelno Posplošena kritika odgovornih ne prispeva k temu, da _____________bodo prihodnjič izvoljeni boljši __________ KOČEVJE — Odprte kandi-datne liste naj bodo za nosilce odgovornih dolžnosti. Tako mnenje je prevladalo med dosedanjimi raz-. pravami v pripravah na volitve leta 1986 v kočevski občini, prav o teh pripravah pa so razpravljali tudi na zadnji seji občinske konference SZDL. Iz poročila sekretarke OK SZDL Tanje Svetličič povzemamo, da so v občini doslej evidentirali 2.634 možnih kandidatov (od tega 328 mladih) za delegate za zbore občinske skupščine in 4.587 (od tega 674 mladih)za skupščine SIS. V teh številkah so všteti vsi, ki so bili evidentirani od leta 1974 dalje, razmeroma malo pa je med njimi evidentiranih letos. V evidentiranje (ki še traja) se niso dovolj vključevale družbeno politične organizacije, posebno mladina. V dosedanjih razpravah jc bilo ponekod opozorjeno, da so ocene dela nosilcev odgovornih dolžnosti z ozirom na gospodarsko stanje v občini prelepo napisane. Ni pa bilo konkre- tnih pripomb za posameznega ocenjenega. V razpravi je Rudi Orel poudaril, da so želene ugotovitve in predlogi o delovanju in organiziranosti delegatskega sistema, pri ocenjevanju dela odgovornih in tudi drugih delegatov pa je treba določno povedati, katerega nesposobnega zamenjati's katerim sposobnim. Ivan Oberstar je menil, naj ne bi za vsako ceno oz. na silo postavljali povsod več kafididatov, ampak le tam. kjer je več enakovrednih kandidatov. Opozoril jc tudi. da je treba na voliščih poskrbeti, da bo zagotovljena tajnost volitev. Tone Križ je opozoril, da ni pomembno število kandidatov, ampak njihova kakovost oz. sposobnost. Članica predsedstva republiške konference SZDL Milena Borovac jc spomnila, da je potrebno evidentirati tudi možne kandidate za razne republiške in zvezne dolžnosti, sicer se spet lahko zgodi, da v nekaterih organih ne bo zastopana zahodna Dolenjska. J. PRIMC V VESELO PRVOMAJSKO RAZPOLOŽENJE NA DEBENCU — Debenec je postal tradicionalno prvomajsko zbirališče trebanjskih delovnih ljudi. Tudi letos se je na ta hrib nad Mirno, kjer ima svojo kočo mirensko TVD Partizan, povzpelo nekaj sto občanov. Tuje bila tudi osrednja občinska prvomajska proslava, na kateri je govoril sekretar republiškega sindikalnega sveta Lojze Fortuna. Kulturni program pa so izvedli mirenski kulturniki in trebanjski pevci. Ob tej priložnosti so razdelili srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije, prejeli sojih Mira Gole, Milan Kranjc, Slavka Kukman, Stane Medved, Stane Orešnik in Vinko Umek. (Foto: J. Simčič) Ukrep tudi za mirenski tozd IMV Na seji občinske skupščine glasovali za ukrep družbenega varstva TREBNJE — Delegati trebanjske občinske skupščine so brez pomislekov dvignili roke za ukrep družbenega varstva v IMV—tozdu Tovarna opreme na Mirni. Take ukrepe so sprejeli že za ostale tozde in delovne organizacije v IMV, torej ni vzrokov za to, da ga ne bi sprejeli tudi za mirenski tozd. Vzroki za ukrep so bili navedeni tudi v predlogu za sprejem začasnih ukrepov, ki jih je pripravil trebanjski izvršni svet. Predvsem je prišlo v IMV do organizacijskih sprememb, sanacijski program IMV na ravni sozda se ni izvajal, vršilcu dolžnosti direktorja je potekel mandat itd. Skratka, v IMV— tozdu Tovarne opreme na Mirni greza hude motnje v samoupravnih odnosih. Ukrep družbenega varstva seveda pomeni omejene samoupravne pravice, za vse naloge pa so odgovorni člani kolektivnega poslovodnega organa na ravni tozda. V njem so Rudi Zibert iz tozda in dva zunanja člana, Franc Bartolj in Maks Kurent, ki sta tudi že delala v mirenski IMV. Ukrep družbenega varstva so spre- jeli z olajšanjem tudi v tozdu, kjer so tak ukrep predlagali že pred leti. Iskali PODELILI SO PRIZNANJA OF TREBNJE — V okviru revije pevskih zborov občine Trebnje, kije bila posvečena dnevu Osvobodilne fronte in 40-letnici osvoboditve, so podelili tudi letošnja priznanja-Osvobodilne fronte. Dobili sojih Anton Franjga-Sokol, Jože Frelih, krajevna skupnost Čatež, Engel-bert Škufca, Ivan Vovk, Ivan Zajc . in Majda Kolenc. Revijo je organizirala Zveza kulturnih organizacij Trebnje, pokrovitelj pa je bil občinski odbor ZZB NOV Trebnje. so tudi druge proizvodne programe, kar pa je bilo v nasprotju z splošnimi usmeritvami v IMV. Kljub velikim težavam jim je uspelo zagotoviti socialno varnost vsem delavcem. Kot so dejali predstavniki IMV z Mirne, so zdaj pripravljeni na vse. samo da bi tozd in celotno IMV nekoč vendarle izvlekli iz težav. Seveda razmere niso niti najmanj rožnate, kakor jc pokazala analiza, ki jo je morala nova ekipa znova opraviti. bi do konca leta v IMV lahko poslovali brez izgub. Vendar bi bilo treba za to izpolniti določene zahteve. IMV manjka kar 58 milijonov dolarjev, poleg tega pa še 3,5 milijarde trajnih obratnih sredstev. IMV dolguje 6 milijonov dolarjev tudi železnici: letos se bo ta dolg povečal za 800 tisoč dolarjev. In še bi lahko naštevali. Obljubljena pomoč širše družbene skupnosti pa ne prihaja, kakor bi morala. J. SIMČIČ V primežu denarnih stisk Trebanjsko šolstvo bo potrebovalo 283 milijonov dinarjev — Denarja le za osnovne programe I REBNJE —.Trebanjska izobraževalna skupnost bo potrebovala letos za svojo dejavnost nekaj čez 283 milijonov dinarjev. Od tega bodo Trebanjci zbrali s prispev ki iz bruto osebnih dohodkov okoli 228 milijonov dinarjev. Prispevna stopnja bo 5.86 odst. in velja od L januarja letos. Seveda bodo v občini s tem denarjem lahko izvajali samo osnovne programe, dodatni pa bodo močno okleščeni. Osnovno izobraževanje. ki poteka v 90 oddelkih in je vanj vključenih 2062 učencev, bo veljalo domala 219 milijonov _ dinarjev. V to vsoto so všteti tudi stroški za celodnevno šolo v 39 oddelkih, za posebno šolo v 4 oddelkih, za en oddelek delovnega usposabljanja ter za dva oddelku domske vzgoje v internatu posebne osnovne šole. Za financiranje osnovnega izobraževanja prejema izobraževalna skupnost tudi republiška solidarnostna sredstva — 50 milijonov dinarjev. V dopolnilnem programu bodo zajeti oddelki s podaljšanim bivanjem, oddelki glasbene šole ter zimska in letna šola v naravi. Za te programe bo skupnost prispevala okoli 14 milijonov dinarjev. S lem denarjem bodo zagotavljali pokrivanje 50-odslotnc rasti materialnih stroškov in za,enak odstotek višje rasti osebnih dohodkov, za ostale dejav nosti bodo v skupnosti porabili okrog 14 milijonov dinarjev. sem pa je prišteto delovanje delegatskega sistema, financiranje strokovne službe, učbenikov ipd. Lani jc prišlo do sprememb v samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela. Začasno je' prenehala celodnevna osnovna šola v Mokronogu, vsi oddelki piv daljšunega bivanja na osnovnih šolali v Trebnjem. Šentrupertu. Velikem Gabru in na Mirni so bili ukin jeni. Začasno je bilo ukinjeno delovanje podružnične šole na Čatežu, ukinjeni pa so bili tudi vsi dodatki. Seveda se razmere letos ne bodo izboljšale. V veliko breme skupnosti je osnovna šola v Sentlov-rencu. osebni dohodki zaostajajo za republiškim poprečjem za petino. Poleg tega je v ozni park tako rekoč na tleh. zaradi velikih obveznosti Za novo osnovno šolo v Trebnjem pa ni misliti na novega. J. S. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Poskus rešitve tovarne prikolic Brežiška občinska skupščina je sprejela ukrep družbenega varstva BREŽICE — Na pobudo začasnega kolektivnega organa v sozdu IMV Novo mesto in na predlog izvršnega sveta v Brežicah jeobčinska skupščina 24. aprila sprejela sklep o začasni uvedbi ukrepov družbenega varstva v brežiški Tovarni avtomobilskih prikolic. Za predsednika začasnega kolektivnega organa je imenovala dosedanjega direktorja Boruta Mokroviča, za člana pa Ivana Prešička in Ivana Vučajnka. Izvršni svet je istočasno seznanil zt^ore s svojo oceno položaja v kolektivu". Zvedeli so, da ta ne uresničuje niti sedanjega niti prejšnjega sanacijskega programa. Tovarna prikolic zaradi tega že vrsto let posluje z izgubo in slabi že tako šibko gospodarstvo brežiške občine. Tako so na primer stališča, s katerimi je občinska skupščina obvezovala brežiški tozd in celotno IMV. ostajala brez odmeva. Izvršni svet je želel sodelovati pri odpravljanju mo- tenj v tovarni, za katero je iskal celo novo proizvodno usmeritev, vendar se IMV oziroma njena delovna organizacija Adria—Caravan na to pripravljenost nista odzivali. V razpravi je delegat zbora združenega dela iz Tovarne prikolic Jože Tomše omenil, da,so delavci prizadeti in da se z nezaupanjem sprašujejo, kaj jim bo prinesel ukrep družbenega varstva, češ da niso nič krivi. Pojasnili Ne dajo se odriniti na rob Z jubilejne skupščine ZZB ,NOV v Brežicah BREŽICE — Razprave in poročilo predsednika Marjana Seliškarja na letni programski skupščini ZZB NOV, ki je bila 26. aprila, kažejo izredno odzivnost borcev na dogajanja v družbi. Ti so najbolj vznemirjeni, kadar njihove besede zvenijo v prazno in jih pri iskanju rešitev iz krize, v katero smo zašli, potiskajo na obrobje. »Če hočemo umirili pobesnelo ladjo družbenega in ekonomskega razvoja in spoznati, kdo je vreden, da je za krmilom in kdo ne.» so dejali, »potem moramo sodelovali vsi brez izjeme.” Poudarili so. da kritičen in oster odnos do nezaželenih pojavov ne prehaja v kritikastrstvo in jadikovanje m da borci znajo obdržati svoj ponos-. Zavzeli so se za zmanjšanje admi- KRVODAJALSKE AKCIJE V POSAVJU POSAVJE — Z dajanjem svoje krvi lahko naredite največ, kar lahko stori človek za sočloveka. Zato vas občinski odbori Rdečega križa Brežic. Krškega in Sevnice pričakujejo na krvodajalskih akcijah, ki bodo: v Sevnici in . Krmelju 27. maja. v Sevnici 28.. v Leskovcu 29.. v Krškem 30. in na Senovem 31. maja. Krvodajalska akcija bo tudi 3. junija v Kostan jev ici ter 4. • in 5. junija v Brežicah. PREMALO ZELENE BARVE SEVNICA — 16. maja bo sev-niška občinska skupščina v okviru planiranja obravnavala kategorizacijo kmetijskih zemljišč. Izvršni svet ob tem ugotavlja, tla ni upošteva/ vseh pripomb (vročega) zbora krajanov v Šoštanju. Preti skupščinsko razpravo so predlagatelji z veliko mapo pohiteli v Ljubljano, od koder so se potem morali vrniti, pospremljeni s pripombo, da imajo na kartah premalo zelene barve, ki določa kmetijske površine. in preveč rjave. Tako se zgodi, če ne ceniš modrosti svojih krajanov in iščeš nauk v republiki. mstracije pri uresničevanju programov SLO in družbene samozaščite, kjer naj bi se več ukvarjali s praktičnim usposabljanjem in neposrednimi stiki z ljudmi. Svobode namreč ni izbojeval papir, ampak borbena zafe-st in pripravljenost borcev in aktivistov . Cilcdc prenašanja vrednot NOB na mlade rodove so delegati sicer pohvalili sodelovanje številnih borcev z osnovnimi šolami, vendar so menili, da se morajo povsod otresti suhoparnosti in iskati nove. za mladino še privlačnejše oblike. V Cerkljah in na Bizeljskem so na primer že dali pobudo. da bi se ozrli v preteklost domačega kraja in skozi imena domačinov približali mladini partizan-* ska in izgnanska leta. Kronike NOB so se uspešno lotili v Cerkljah, kjer med drugim pripravljajo razstavo fotografij vseh aktivnih borcev iz te krajevne skupnosti. Na Bizeljskem prav tako zbirajo gradivo in tam se je rodila tudi zamisel, da bi krajevno skupnost poimenovali po zaslužnem borcu Janezu Rožmanu. O proslavah v krajevnih skupnostih menijo. tla ostajajo preveč anonimne, da jim sredstva javnega obveščanja posvečajo premalo pozornosti, l o velja predvsem za radio in televizijo, ki vidita le velike manifestacije, na tiste, ki jim prisostvujejo samo »navadni« občani, pa pozabljata. J. I LITI Y so mu. da ukrep ni naperjen proti delavcem in da pravzaprav omejuje le samoupravne pravice, ki jih že do zdaj niso imeli. Družbeno varstvo bo trajalo do I. marca 1986. Začasno vodstvo bo o položaju tozda vsak mesec poročalo izvršnemu svetu, delegate občinske skupščine pa bo seznanjalo s poslovanjem in predlogi za učinkovitejšo samouprav no organiziranost vsake tri mesece. Zbori občinske skupščine so izglasovali ukrep družbenega varstva z željo, da bi bilo tokrat zares konec dolgoletnega životarjenja. To si želijo tudi delav ci, iskra upanja pa je majhna. ker so bili že nekajkrat razočarani. j. ieppev VEC IZVOZA ZA DOLARJE BREŽICE — Gospodarstvo v posavski regiji je lani izvozilo za 53 milijonov dolarjev izdelkov. Izvoz na konvertibilna tržišča se je povečal za 21 odst, vendar celotni izvoz še kljub temu ostaja na ravni 1981. leta. Tudi za lansko leto ugotavljajo, da so manj uvozili, kot prodali v tujino. V' republiškem izvozu je regijski delež 3,2 odst in se od začetka srednjeročnega obdobja do zdaj ni nič povečal. V Brežicah imajo nov izvršni svet Predseduje mu Jelka Barlič BREŽICE — Zbori občinske skupščine so na seji 24. aprila potrdili sestavo novega izvršnega sveta na predlog predsednice Jelke Bar-ličeve, podpredsednik je Gorazd Kotnik; po funkciji v upravnih organih skupščine so člani Miha Skrlec, Rumica Topič in Vladka Kežman. Novi člani so; Ivan Prešiček za področje industrije, Anton Bibič za trgovino, Jože Iljaž za turizem. Jožica Žagar za obrt. Milena Jesenko za šolstvo in Zlatko Kuševič za stanovanjsko in komunalno dejavnost. Dosedanji predsednik izvršnega sveta Jože Avšič je zadolžen za kmetijstvo, podpredsednik Tone Zorko pa za zdravstvo. Tako izbrani člani po mnenju mandatarke Jelke Barličeve zagotavljajo celovitost in nepretrga--nost nadaljnjega dela izvršnega sveta. Novost je. da je v tem organu tudi predstavnica obrti, ki ji v srednjeročnem obdobju pripisujejo v občini še večji pomen kot doslej. J. T. mmt m j ■V Podcenjujemo svoje možnosti Krški izvozniki enotni, da brez sodelovanja s tujimi partnerji ne gre KRŠKO — Težišče gospodarskih odnosot delovnih kolektivov v krški občini s tujino že dolgo ne temelji več na čistem izvozu in poslovni zasnov i izvoznega trženja. Prevladujejo razvitejše oblike gospodarskega sodelovanja s tujino. Anketa, ki jo je pripravila komisija OK ZK Krško za mednarodno sodelovanje za problemsko konferenco, je pokazala, da dolgoročno poslovno sodeluje s tujimi partnerji kar K) od 15 anketiranih izvoznikov, ki uresničujejo okoli 95 odstotkov izvoza. Izvoz preko razvitejših oblik gospodarskega sodelovanja s tujino zajema okoli 60 Ivan in njegova pravica Res v Sevnici ni moža ali družbenega organa, ki _______bi presekal ta gordijski vozel? SEVNICA — Že preti meseci smo opozorili, v kakšni stiski sc je znašel kmet Ivan Andrejčič iz Podgorja pod Lisco, ko je od sevniške Komunale prejel pisanje, ki mu prepoveduje gnojenje travnikov in pašnikovf ker je pod njegovo domačijo zajetje novega sevniškega vodovoda. To je hud udarec za Andre-jčičeve, ki so " z dolgoletnim mukotrpnim delom opremili kmetijo, usmerjeno v živinoTejo. s celotno strojno linijo in kajpak tudi s sodom za razvoj gnojevke, ki ga zdaj ne sme več uporabljati. Ivan hodi zdaj v Sevnici »od Ponči j a do Pilata« in išče svojo pravico ter poudarja, da je njegov hlev stal, še preden so na tamkajšnji svet prihajale komisije in vodovodarji, kar pomeni, da on ni kriv za zaplet in daje pri reševanju potrebno celovito upoštevati njegov sedanji položaj. V Sevnici se nekateri že sprašujejo, češ kaj je posameznik v primerjavi s pettisočgla-vim mestom, ki se napaja iz vodo vodnega zajet ja pod A ndre- jčičevo domačijo. Res brez pomislekov pretehta interes mesta, vendar je tudi z'a kmeta treba najti sprejemljivo rešitev. Komisije sicer prihajajo, narejen je bit tudi poskus, ki je resnici na ljubo dokazat, da se gnojilo res lahko izpira v vodovodno zajetje, vendar rešitve ni. Pred časom so kmetijci dobili nalogo, naj izračunajo, koliko bi Andrejčičeve stalo, če bi gnojevko vozili na Lisco, kar bi bilo gotovo drago. Ko so bili izračuni narejeni, ni zanje nihče več vprašal. Z rešitvijo pa se vse bolj mudi, saj hlev terja svoje, iz prenapolnjene jame za gnojev-ko že teče... Vse kaže, da v Sevnici ta čas ni moža ali organa, ki bi presekal ta gordijski vozel in — kar ni najmanj pomembno — tudi raziskal, kdo je odgovoren, da so vodovodarji tako lahkomiselno, brez zadostnih zaščitnih ukrepov. zgradili zajetje, ki ga zdaj ogroža kmetija. Kmetija, ki je zdaj sama življenjsko ogrožena. A. ŽELEZNIK odst. vsega izvoza. Sklenjenih je na primer, že 13 pogodb o dolgoročni proizvodni kooperaciji. Kar pet delovnih kolektivov snuje nove pogodbe, od tega štiri o dolgoročni , proizvodni kooperaciji. Temeljno vrednoto kooperacijskih pogodb predstavlja poleg proizvodnega sodelovanja in uravnotežene menjave prenos tehničnega in tehnološkega znanja. Zaenkrat obstaja le ena kooperacija, kjer SOP nastopa z lastnim znanjem naCehoslovaškem. Metalna. Kovinarska in transport načrtujejo kooperacije s tujino s prenosom lastnega znanja in skupnega trženja. Velik izziv pomenijo zlasti tržišča dežel v razvoju. Nekateri krški kolektivi že pričenjajo izkoriščati prednosti tako imenovanega izvoza na srednji rok. Jl MLADI RAČUNALNIKARJI — Čeprav starejših obiskovalcev na 1. računalniških dnevih Posavja ni bilo prav veliko v telovadnico OŠ Jurija Dalmatina v Krškem, je bil obisk gospodarstvenikov večji v brežiških, krških in sevniških delovnih kolektivih, kjer so jim prikazati svoje izkušnje in uporabnost računalnikov. Zato pa je bilo toliko večje zanimanje mladih za dogajanje v Krškem, tako da gre njim pripisati zasluge, da organizatorji govorijo o približno 2.000 obiskovalcih. (Foto: P. Perc) V Dobovi bo v nedeljo referendum S samoprispevkom bi radi obvarovali ceste DOBOVA — V tej krajevni skupnosti so za nedeljo, 12. maja. razpisali referendum o uvedbi samoprispevka za zaporni sloj asfalta na cestah. Z denarjem. ki ga nameravajo zbrati z 2-odstotnim samoprispevkom ter z dodatnim zbiranjem na Selih, Malem Obrežu in v Dobovi, bi v naslednjih petih letih lahko zavarovali vseh 24 kilometrov cest v KS. Za samoprispevek na ravni krajevne skupnosti so se odločili potem, ko so v razpravah prišli do spoznanja, da posamezne vasi ne bi zmogle teh bremen. Po zagotovilih predsednika KS Boruta Mokroviča so Dobovčani že doslej dokazali izredno pripravljenost za reševanje problemov KS z lastnimi močmi. Vse do zdaj sprejete programe so uspešno izpeljali, zato prav nič ne dvomijo o dobrem izidu nedeljskega referenduma. Krajani bodo glasovali za samoprispevek v prepričanju, da jih gospodarski napredek krajevne skupnosti. izgradnja nove šole. bližnja graditev poslovno-stanovanjskega objekta in kasneje blagovnice obvezujejo, da vnovič združijo svoje moči in glasujejo v dobro posameznih vasi in celotne skupnosti. J. T. Čeprav so krški izvozniki enotnega mnenja, da brez dolgoročnih oblik • Silvo Gorenc, glavni direktor Tovarne Djuro Salaj v Krškem, je na problemski konferenci o mednarodnem sodelovanju dejal: »Tudi v občini se obnašamo, kot da bodo eksportne enklave rešile izvoz. Ni pravega reda in odgovornosti, ne bitke za kakovost. Mnogi ne zardevajo, ko jim tuji partner vrača nekakovostne izdelke. Med Jugoslovani, ki se poslovno klatijo posvetu, je, žal, zelo malo tehnologov. Z našo zakonodajo izvoz bolj oviramo, kot spodbujamo!« sodelovanja s tujimi partnerji pač ne gre, jih znaten del daje prednost povezavam. kjer gre za prenos tujega znanja. To pa pomeni, da ponekod še zmeraj podcenjujejo lasten tehnični razvoj. P. PERC 9. MAJ, PRAZNIK KS BREŽICE BREŽICE — Drevi ob 18. uri bo v prostorih osnovne šole bratov Ribarjev tovariško srečanje z borci mestne organizacije ZZB NOV. ki ga prirejata krajevna skupnost in krajevna konferenca SZDL za 40-letnico osvoboditve Brežic. Osrednja počastitev krajevnega praznika bo 10. maja ob 19. uri v slavnostni dvorani brežiškega gradu. Krajevna priznanja OF bodo prejeli: Ivan Kapušin. Ratko Šindler. Minka Vučajnk. Nevenka Antič. Zinka Kristurič, Vanda Zorko, Jožica Lapuh. 'Milena Jesenko. Terezija Jazbec in moški pevski zbor PD bratov Milavcev iz Brežic. Jožetu Finku in Viktorju Fettichu bodo podelili priznaji krajevne skupnosti za delo na področju ljudske obrambe in krajevne samouprave. Osnov na šola je za praznik kra jevne skupnosti priredila razstavo likovnih del učencev in razstavo knjig s partizansko tematiko. Odprli so ju 6. maja. V Do.mu J LA pa so od 30.aprila do II. maja razstavljene grafike Eda Murtiča in Zlatka Priče na poemo Jama Ivana Gorana Kovačiča. PRIZNANJA AKTIVISTOM KRŠKO — Za prispevek pri utrjevanju vluge zveze sindikatov in h graditvi samoupravnih odnosov v naši družbi so letos podelili srebrne znake zveze sindikatov Slovenije Kristini Božič (osnovna šola dr. Vlihajla Rostoharja), Jožetu Fakinu (Novoles—tozd BOR Krško), Frediju Isteniču (»Djuro Salaj«—tozd Vzdrževanje), Martinu Kolanu (»Djuro Salaj«—tozd Papir), Jožici Kopina (UNZ Krško), Rudolfu Ladiki (Zdravstveni dom Senovo), Antonu Mihoci-ju (Kovinarska—tozd Industrijska Oprema), Heleni Omerzel(PM Krško) ter osnovnima organizacijama ZSS Kovinarska—tozd Industrijska oprema Krško in »Djuro Salaj«—tozd Tovarna embalaže Senovo. Predsedstvo OK ZK Krško pa je podelilo priznanja za 30-letno članstvo v ZKJ Slavku Šribarju (DU Krško), Antonu Pleterskemu (Rudnik Senovo) in Antonu Arnšku (»Djuro Salaj«), Sevniški bazen končno drži vodo Otvoritev za dan mladosti — Dogrevana voda iz Kopitarne — Dogovor o igriščih SEVNICA — Plavalni bazen olimpijskih mer za Kopitarno je spet buril duhove. Kritične in tudi preveč črnoglede misli so bile izrečene na nekaterih sejah skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, nakar so skušali spraviti vse v nekako mirnejše vode na seji glavnega odbora za izgradnjo tega objekta v četrtek, 25. aprila. imenovanje delovne skupine, ki naj bi zbrala vse dobronamerne pripombe telesnokulturnih delavcev in rekreativcev, kaj in predvsem kje zgraditi. A.ŽELEZNIK Burno je bilo na seji skupščine izobraževalne skupnosti, kjer menda nekateri ne bi imeli nič proti, če bi bazen ostal celo zaprt!? Na seji telesnokul-turne skupnosti je bilo slišati nekatere stare kritike, npr., da v bazenu zaradi prevelike globine sploh ne bo mogoče izvajati pouka plavanja, starejši ljudje med plavanjem nimajo kje počivati itd. • 5 Kakorkoli že. bazen jo slednjič tu in končno drži vodo in tudi z. dovodom pare za dogrevanje iz Kopitarne je vse v redu. »Beton« kot graditelj gaje bil namreč dobil nazaj in sedaj, kot je bilo rečeno na seji glavnega odbora, ni več ovir, da objekta 25. maja ne bi mogli tudi uradno izročiti namenu. Kolikor je vreme dopuščalo, so šolarji marljivo pričeli urejati okolico. Športniki najbolj glasno postavljajo vprašanje, kaj je z igrišči za tako • Glavni odbor zaenkrat še ni določil cen za vstopnino na bazen. Zatijujejo, da ne bodo pretirane, naj hi se zgledovale po cenah okoliških bazenov. imenovane male športe. Ne drži. da so na ta igrišča pozabili, le denarja ni bilo. Glavni odbor se zavzema za KAJ VEŠ O PROMETU? Sredi aprila je bilo v Sevnici občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu?« Udeležili smo se ga tudi učenci iz Boštanja. Na tekmovanje smo se pripravljali kar precej časa. Reševali smo teste in vozili čez ovire. Uspeh ni izostal. Višja skupina je bila ekipno prva, nižja pa druga. Od posameznikov je zlato kolajno osvojil Jure Kmetič, bronasto Miran Mirtelj. zlato kolajno v nižji skupini pa Boris Ti-bljaš. Vsi udeleženci smo dobili priznanja in majice z oznako SPV Sevnica. DUŠAN UDOVČ, 5.r OŠ Boštanj Novo v Brežicah PODUK ZA PRIHODNJIČ " Sklicatelj zadnje seje občinskega sveta Zveze sindikatov ni imel sreče. K?™ obdeloval kako njivo, bi zagotovo izb; ral primernejši datum. Seja namreč ni bila sklepčna, ker so nekateri člani raje sadili krompir kot da bi sejali besede. Kaže, da jih bolj zanima letošnja letina kot uspešnost poslovanja delovnih kolektivov v minulem letu, o čemer naj bi tekla beseda na sindikalni seji- ČAS POVOZI POČASNE— Lam so v občini predpisali za 424 milijonov dinarjev davkov in prispevkov, jzte^ rjali so jih skoraj 95 odst. precej več kot v letih, ko si še niso pomagali \ avtomatsko obdelavo podatkov pd celjski občini in ko še niso imeli stroja za knjiženje obremenitev in plačil-Vendar ta stroj zdaj peša in ne dohaja več dela, ki bi ga moral opraviti-Odpoveduje tudi druga mehanizacija, zato bi radi čimprej kupili novo. P** ne bodo prišli daleč, čeprav bi bij počasne davkarije vesel marsikateri občan. Z LUČJO JIH IŠČEJO—Tovarna prikolic IMV sprejema nove delavce, kvalificirane in nekvalificirane, fucl! inženirji so zelo dobrodošli. Zaposli'1 želijo predvsem moške. Žensk imajo trenutno 40 odst, vendar zanje nimajo več primernega dela. Na razpise IM' ni odziva, čeprav v Posavju pogosto omenjajo nezaposlenost. Skupnost za zaposlovanje željam IMV po moških delovnih močeh ne more ustreči in to zdaj ni prvič. V brežiški občin' opažajo pomanjkanje delavcev že nekaj časa. čeprav je tudi res. da se jih veliko vozi drugam. Šele dinar jih bo pritegnil v bližino. Za zdaj pa ima vsak raje vrabca v roki kot goloba na strehi- Sl Krške novice IE BR€flŠK€ PORODNIŠNICA Od 26. aprila do 4. maja so brežiški porodnišnici rodile: Vesna Kuševič iz Laduča — Glorijo. Anica Petrič iz Vel. Jazbine dečka. Majo3 Gorenc iz Brežic — Anjo. Terezij3 Ban iz Krškega — Alenko. Alojzij3 Vrančič iz. Domaslovca — Renata-Jožica Zorko iz. Kremena — Jernejo-Marija Čovran iz Krškega — Mirjam-Nevenka Jelčič iz Stare vasi " Andrejo. Jadranka Novačič iz RakitJ3 — Zorico. Liljana Glas s Senovega" Ano. Kristina Poček iz Brežic — Anjo-Liljana Petrič s Senovega — deklico-Erna Brglez iz Brestanice — Darka-Terezija Erigelj iz Loč — Majo-Čestitamo! V času od 20. do 26. aprila so ' brežiški porodnišnici rodile: Bariča Bašič iz Samobora — Nikolino, Irena Kovačič iz Samobora — Vlada. Štefanija Lehpameriz Vel. Rakovice — D3' nijela. z\ndreja Zupan iz Osredka — Aleša, Anka Biščan iz Samobora Majo. Ivanka Varlec z Bizeljskega" Marjetko, Marija Lipar iz Blatnega" Tomija. Marija Cerjak iz Dečnihsel" Anjo. Marija Bibič z Bizeljskega " Matejo. Milka Sikošek iz Križa — fa-njo. Žorica Ruk iz Samobora — Morijo irt Dragica Špolar iz Čerine — Marka. Čestitamo! TOČNOST — Organizacija četrtfinalu svetovnega prvenstva posameznikov v speedvvavu na Stadionu Murije Gubca je bila na mednarodni ravni. AMD Krško je tijdi s skoraj d(’ sekunde natančnim startom prvj” tekmovalcev ob 16. uri najavilo, d* tokrat ne bo niti najmanjšega spodrsljaja. In res so prireditev srečno pripeljali h koncu, tako da si je marsikd” med desellisočeroglavo množico zaželel. da bi tudi v življenju šlo vse kot P* maslu, ne le na prvomajski dirki— BI LJ) ALI PORTOROŽ? — V j3 dva letoviška kraja bi gotovo prisl1’ več strokovnjakov iz delovnih organizacij. če bi jih povabili na predstavitev uporabe računalnikov, kot jih J*-bilo v Krškem. Jako so zagronjeh1’ ugotavljali nekateri organizatorji Računalniških dnevov Posavja, kajti pa demonstracijo računalniških šestih strokovnjakov novomeške . Krke Jej prišlo reci in piši 5 gospodarstvenikov- Sevniški paberki RAZBIJAČI OD DRUGOD " Prizadevni prireditelji prvomajskega srečanja v Florjanski ulici so bm ogorčeni, ker je (predvsem) mladih3 razbijala steklenino kot za šalo. KoS° miličniki poskrbeli za red. seje izkazalo, da so ti čudni gostje od drugod. KOZE NI MARALA — Srečelov' so priljubljen način pomoči raznim de-lavoljnim društvom. Za prvomajsk' srečelov na Lisci je planincem prispeval glavni dobitek —kozo Silvo Osovnikar. Podjetni gostilničar in predsednik društva gojiteljev malih živali j° J na Lisco privedel peš. Ker jedobitn|C3 ni hotela imeti, je šla nato nalicitacij0. Tudi dobro. ŠE ENA LICITACIJA — V soboto bodo na dvorišču občinske stavbe oh 10. uri začeli licitirati sedem najdenih koles in 40 kolutov preje. PREHOD PA J AK! — Na Orehovem je na cestno križišče z železnico **■ dolgo nadvse neprijetna skakalnica z3 vsa vozila. Nazadnje so se tam spc mudili železničarji. Ti so razbili asfalt-da je vse skupaj še slabše. D0LEHJSKI LIST Št. 19 (1865) 9. maja 1985 1 i ^ ^SKA FOLKLORA — Na fotografiji je folklorna skupina ■z Kostela, ki jo vodi Cveto Križ iz Kočevja, med nedavnim na-s opom na osilniškem odru. (Foto: Primc) Kultura spleta vezi Kulturna prebuja pod Srobotnikom Konec maja bo v Straži prvi kulturni teden, v okviru katerega bo literarni večer, likovni tabor in srečanje pihalnih orkestrov STRAŽA — V tem slikovitem kraju med Krko in Srobotnikom za kulturo ni bilo še nikoli tako slabo poskrbljeno kot zadnja leta, ko se tako rekoč nič ne dogaja. Ni ne gledališke skupine, kije svoje čase razveseljevala obiskovalce z vedno novimi igrami, ne pevskega zbora, kije imel koncert vsaj enkrat na leto, še kina ni. Kulturni dom, ki je bil včasih živahno kulturno žarišče, v glavnem vse leto presameva, njegov mir občasno premotijo le skupine, ki setu ustavijo za krajše gostovanje, Pod Srobotnikom sc dokaj redno oglaša le pihalni orkester, ki deluje pod okriljem Novolesa, njemu pa gre tudi zasluga za tradicionalna srečanja dolenjskih in belokranjskih pihalcev v Straži. Kostelci gostovali v Osilnici — Sodelovanje 0$'LN|ca _ Prizadevni ^D Kostel iz Vasi — Fare ob oipi pridno nastopa tudi po okoliških krajih. Pred kratkim se predstavili na osilniškem ru- Nastopile sovsetrisek-“ e:. folklorna Pfesi, pevska z ljudskimi narodnimi in ter dram-•Hlače«. ni. a srečanju članov kultur-društev Kostel in Osilnica narodni heroj Jože Ožbolt omet ni mi pesmimi Ka s šaljivo igro predlagal, naj bi društvi v bodoče trajno sodelovali. Predvsem naj bi Kostelci pomagali Osilničanom pri oživljanju dela na kulturnem področju. Iz teh krajev je bil doma tudi pisatelj Tone Ožbolt, ki je s svojimi deli postavil trajen spomenik prebivalstvu in krajini čabranske in zgornjekolp-ske doline. J. P. V straški Svobodi so dolgo razmišljali. česa bi se lotili, da bi bilo zanimivo in da bi kraju spet vrnilo nekdanji kulturni utrip. Prišli so na misel, da bi poskusili s kulturnim tednom, ki pa naj bi ne bil samo začetek kulturnega, marveč splošnega prebujenja kraja in krajevne skupnosti. Čeprav se Straža hitro razvija, precej po zaslugi Novolesa in Gorjancev, pa je v nekaterih dejavnostih. predvsem v kulturi, močno zaostala. To kulturo je seveda treba pojmovati v najširšem pomenu. Tako je zdaj že znano, da bo prvi kulturni teden pod Srobotnikom ob koncu letošnjega maja. Začel se bo v soboto, 25. maja. z literarnim večerom štirih avtorjev, ki se lahko v ožjem smislu štejejo za domačine. To so: pesnik in.pisatelj Jože Dular, pesnik in prevajalec Severin Šali ter pesnika Frane Šali in Ivan Zoran. Obiskovalci prireditve, ki bo v nekdanjih prostorih zdravstvenega doma oz. sedanjih Prvič za Zmajevo bralno značko osn*0 br?,no Poznanje kot prvi in edini na Dolenjskem tekmovali škocjanski vnošolci — Bralne značke na škocjanski in šentjernejski šoli podeiili 26. —- _________________________aprila______________________________________ /načk''' Ul RNI:j' ŠKOCJAN — Tekmovanje za Župančičevo bralno |a< 0 je Je za učence osnovnih šol v obeh krajih končalo v petek, 26. apri- hiento n°S'no Podclitvii° zni*čk in bralnih priznanj ter priznanj n** soTr ^ Šentjerneju, na eni največjih osnovnih šol v novomeški obči-učcnc ,cf'movale tri četrtine vseh učencev, značke in priznanja pa je |Van S111 matične in podružnične šole na skupni prireditvi podelil pesnik Podert°ran’ S'CCr kulturni urednik Dolenjskega lista. V Škocjanu pa je film »\' ?f,rpv'f slovenski filmski režiser Jane Kavčič, katerega mladinski za Cj^tdni bataljon« so ta dan v krajevnem kulturnem domu predvajali •'atletu Kavčiču Padla JL' v Škocjanu pri- Dol ■ S° ^ast' da Prv'č na brih, Cm Podelil tudi Zmajeve je I1' ^uučke. Ta bralna priznanja si skih^ Uzdo nad sedemdeset škocjan-osttov nošolcev ali skoraj polovica Predstavitev ALEPHA Škofji Loki srečanje mladih literatov So^^f'-fA LOKA — Jutri in v ml °{° tu SPCI delovno srečanje j aj l1’ literarnih ustvarjalcev. Knji-,na mladina Slovenije, ki je v pron|em letu spodbudno razvila svoj prv®ram’. f50 udeležencem predstavila 5Jtujigc iz svoje knjižne zbirke na „ | *~j. so pesniška zbirka Štefa-kratv m*Ca "’Nate pada patina«, zbirka Kiie i pro*e Igorja Zabela »Strate-„pL' laktike.« in delo Milana Kleča jjJ.1damina«. Ta dela jc strokovna nih^a IZ*5ra'a v' vrste rokopisov, posla-ob ,nU razPis. V loški knjižnici bodo . CJ Priložnosti pripravili tudi razs-siim n-iižnih prvencev in del, izšlih v ko rlHŽbi' ^rv' dan srečanja se bo pu- ' literarnim večerom v kapeli UvS.,als|0--ga gradu, kjer bodo nastopili ^'Javljajoč, se mladi literati. V „k 0,0 sc bodo udeleženci zbrali za Vf. 0'gln mizo. kjer bo govor o 'eč n°,Cnfu 1'terature. Sodelovalo bo pa, razPravljaloev. težišče obravnave lite ° ‘■a!i na 'ak<» imenovani mladi raturi, kot nekateri pravijo ustva- haln '°sti mladih literatov. tistih, ki so tekmovali tud’ za Župančičevo bralno značko. Na celotnem območju novomeške organizacijske enote zavoda SRS za šolstvo so v Škocjanu edini tekmovali za Zmajeve značke. ••S tekmovanjem za Zmajevo bralno značko smo pravzaprav začeli na pobudo samih bralcev.« je povedala sla- ANTON INGOLIČ V SEVNICI Letošnje podelitve bralnih značk na naši šoli seje udeležil priljubljeni mladinski pisatelj Anton Ingolič. Najprej smo poslušali kulturni program, ki so ga pripravili različni krožki, nato pa je sledila podelitev značk in polival, ki smo si jih prislužili z vestnim branjem knjig. Po podelitvi nam je pisatelj Ing-olič predstavil knjigi o svojih vnučkih Maši in Roku. Razložil nam je tudi. kako je nastalo »Tajno društvo PGC«. Za obisk smo se mu zahvalili s šopkom in skromnim darilcem. DARJA ROGELJ. 5.d OŠ Sevnica V DOMU STAREJŠIH OBČANOV RAZSTAVLJA SLIKAR ANDREJ PERKO NOVO MESTO — V tukajšnjem Domu starejših občanov razstavlja svoja slikarska delu Andrej Perko, v Školji Loki udomljeni novomeški rojak. Čeprav slikarstvo ni njegov poklic. je van j vložil veliko truda in ustvaril dela. ki bi bila v čast marsikateremu šolanemu likovnemu ustvarjalcu. vistka in knjižničarka Danica Rangus. mentorica tekmovanja. »Ko so učenci videli razpis \ Pionirskem listu, so menili. da bi ne bilo napak poskusiti tudi s tem tekmovanjem. Pobuda mi je bila resnično všeč. pa smo se hitro dogovorili. In tako so učenci od drugega do osmega razreda začeli poleg slovenske literature prebirati tudi jugoslovanske pesnike in pisatelje. Čtivo, ki ga je zahteval program, so zvečine dobili v šolski knjižnici, posluževali pa so se tudi literature iz potujoče kn jižnice, ki enkrat na mesec obišče naš kraj. Če pa niso mogli dobiti obveznega branja, so segli po knjigah, ki jih jc razpis priporočil. Odziv na tekmovanje je bil za prvič več kot zadovoljiv.« J. J. Večer s Potrčem Srečanje s pisateljema Ivanom Potrčem in Branko Jurco pripravili v novomeškem Domu JLA NOVO MESTO — Ivan Potrč bo svoje pisateljsko delo obogatil z novim romanom. Novico, da piše in tudi že dokončuje daljše prozno delo, ki bo podobno kot vsa dosedanja prežeto z neizmernim optimizmom in vero v človeka, je pisatelj sam povedal, in sicer na literarnem večeru, ki so ga 25. aprila pripravili v novomeškem Domu JLA. Potrč se je te prireditve udeležil s svojo ženo. pisateljico Branko Jurco, medtem ko je tretji najavljeni gost. gledališki in lilmski igralec Rade Šer- VOllO il. Ser ^Naša beseda« brez naših Naključna republiška prireditev »Naše besede 85« bo ----------------prihodnji teden v Kočevju____________________ ^Kočevje — Tu bo prihodnji ka| n’ 0(1 četrtka do sobote, pote-Ijjc ^ključna republiška gleda-l\a . Prireditev »Naša beseda 85«. Bov 0pdc fiodo skupine iz Celja, kza03’ .^rania’ P*uja* Šempetra in rojstva, ki sojih izbrali na seji lud' ra. Ždruženja gledaliških in o ‘V"* skupin Slovenije. Izbor so rjc na podlagi mnenja sclekto-sta arke Ceh in Dore Gobec, ki nr„jSl ogledali skoraj petdeset 'dstav v raznih krajih. območnih predstav v ce,isru “Naše besede 85« jc bilo v aiUat . re8UL kjer jc kulturni ra?v u v Mirenski dolini, dobila primef ^ priznanje in tudi obeležje. Poleg te£ je s pojemajočimi močmi še vedno P sal in spravljal skupaj kroniko g. silskega društva Šentrupert, je za šentruperško himno in še bi lun naštevali dejanja, s katerimi se bo z pisal v zgodovino kraja. Na dan, ko so ga pokopali, se jej1* Lanšprcžu spet zbrala komisija, k|J odločala o usodi tamkajšnje barov cerkvice in poslednjem bivališču Pj'1 Pavla Glavarja. Lahko bi rekli, d* tem ni bila samo simbolika, ampak je znova izkazalo, da je njegovo dej vanje rojevalo vedno bogate sadov Zdi se. da se bo to izkazalo tudi n Lanšprežu. In tega bi bil gotovo rial bolj vesel. J. S Karel Jonke Pred prazniki smo se na pok11!1 ;i lišču v Starem trgu ob Kolpi za ved1’ poslovili od daleč naokoli znanef spoštovanega in priljubljenega K*r Jonkcja iz Dola. ki je umrl v 76- 'c starosti. V imenu krajanov tega območja Pl, je pri zadnjem odhodu iz domače W spregovoril Ivan Kapš, kije med dr girn poudaril, da je Jonke v zadnji v J ni aktivno sodeloval pa tudi sicer Pjj, magal NOB. V imenu Čebelar*,, družine Kočevje mu je še zaduJ spregovoril Janez Kojek. Karel d011,, je namreč veliko prispeval za jj predek čebelarstva na tem obmi’9 ^ Na zadnji poti so ga spretni!1 . praporom tudi gasilci GD Prelesje.* je bil Karel Jonke ustanovni član1^ društva, mnoga leta je bil v upravm-^ odboru društva, veliko pa je prispe1^ tudi za gradnjo gasilskega doma-imenu gasilcev iz Prelesja seje od nj ga poslovil Jože Kapš. Poslednjič*1’,, od Karla Jonkeja poslovili še sova*1-ni ter mnogi njegovi prijatelji in zna ci. Med njimi naj omenimo tud1 J j marje in ribiče iz Kočevja. Li so bil' P • Jonkcju vedno lepo sprejeti in dej1-’^ pomoči, če so jo potrebovali-potrebovali so jo kar pogosto. Na 1 dnji poti ga je spremila tudi godba pihala iz Predgrada, ob odprtem gr‘ bu pa so mu zapele tudi član' pevskega zbora iz Starega trga. DOLENJSKI LIST Št. 19 (1865) 9. maja 198-^ od četrtka do četrtka •od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka • od četrtka do četrtka čistejši zrak bo prinaš zdravje h denar Sev, jjjj."" ...________,_____v_,....... .......... Kr4SaVsk° t*°*'no ot* Sevnice vse tja do sev Pret^ isntlim severnim vetrom, v Sel_- kotlini pa vetrovom /apira pot „ic^. Podnebje tod je milejše kot v ok- tljn.' drugi strani pa je sevniška ko- trc Zaradi goratih zapor manj preve-njjc'V *Cot iL' običajno v tem delu Slove* v v , °ic nadvse pomembno, da zraka o„' CVn'škem koncu ne bi še dodatno ^Oaževali. eUe so eno. življenje drugo. Sevničani ničani pravijo, da visoki Bohor in fafj •«č°. °^an' sc zaradi onesnaževanja oz-koti 0 Prct'vscm na Jugotatin. v čigar u Zgoreva pretežno celolignin. hudih pjt^ °^ov 'n besed pa je deležna tudi Ko-v,:!'I1a- Iz njenega slokega dimnika se c rat vali črn sajast dim. Kaže pa. da je Ko°SnaževanJe 17 Kopitarne preteklost. . s<> oba sevniška onesnaževalca nc- in n° P°^*'cali n*' občinski izvršni svet Zahtevali določen odgovor, kaj kanita tovarni storiti, da bi manj onesnaževali okolje, je vodstvo Kopitarne lahko pojasnilo. da je novi kotel že vgrajen in da bo precej manj onesnaževal sevniško kotlino. Jože Štirnec. direktor Kopitarne, se je potrudil tudi na eno od sej izvršnega sveta in tam stvar dodatno pojasnil. Kotel Kopitarne zdaj še poskusno obratuje, v njegovem dimu ne bi smelo bitrveč škodljivih večjih delcev, črn dim pa ostaja kot lepotna napaka. Med poskusnim zagonom dela težave režim izgorevanja. Kopitarna namreč kuri s štirimi vrstami odpadkov: od lesa do ostankov kosovnih odpadkov in drobnih'ostankov. Treba bo pripraviti čimbolj enotno kurivo, zato so že naročili projekt za mletje vseh teh odpadkov. Čeprav vsebuje črni dim iz Kopitarne po novem bistveno manj škodljivih delcev, pa je črnina znak. da uhajata v /rak dve tretjini energije! To delavce Kopitarne, ki varčujejo na vsakem koraku, zelo moti. Napori za boljše izgorevanje v kotlu se dajo torej ovrednotiti tudi po finančni, ne samo po ekološki plati. V Kopitarni nadalje zavračajo očitke, da med odpadke, ki gredo v peč. meljejo tudi plastiko. Pri zgorevanju nekaterih plastičnih materialov se tvorijo rakotvorne snovi. Strokovnjaki Kopitarne poudarjajo, da je plastika že tako draga, da jo je greh kuriti, raje jo preko odpada vračajo v proizvodnjo. V novem kotlu zgori med odpadki manj kot promil plastičnih snovi, proizvajalec kotla pa trdi. da je še varna meja I odstotek. V Kopitarni nameravajo seveda ostati pri promilu. Skratka, v tej tovarni so glede skrbi za čim čistejše ozračje naredili toliko, da po stari slovenski navadi že lahko s prstom pokažejo na druge, predvsem zasebne onesnaževalce, češ naš les ne pošilja v zrak žvepla, kot ga vaš premog. Dejansko je res. da se ob zasebnike (to ne velja samo za Sevnico) nihče ne spotika, čeprav vsa ta majhna kurišča izbruhajo v ozračje omembe vredne količine dima. pepela, žvepla in drugih snovi. V Jugotaninu pa imajo bolj todov-ratne probleme, čeprav po poročilu posavske medobčinske inšpekcije ta tovarna ničesar ne pošilja v ozračje. V resnici je čiščenje dimnih plinov .v Jugotaninu tako zahtevna naloga, da so jo poverili ne samo svoji razvojni službi, ampak tudi fakulteti za strojništvo. Investicijskemu biroju Ljubljana. REK Trbovlje in Inštitutu Milana Vidmarja. Največ težav dela celolignin, prah. ki se lepi na vče, največ hude krvi pa povzroči na sušečem se perilu in sveže opranih avtomobilih. Meritve ljubljanske fakultete za strojništvo so pokazale, daje mogoče iz celolignina iztisniti 7 do 13 odst, več energije, če zmes plinov iz celolignina vodijo v parni kotel brez razdvajanja v ciklonih. Laboratorijska rešitev je naravnost genialna: ob manjšem onesnaževanju bi dobili več energije v kotlu! Praktična tehnična rešitev ni preprosta, čeprav v Jugotaninu upajo, da bodo načrti za poseg v kotlu nared do letošnjega septembra. V tovarni zatrjujejo, da po izboljšavah Jugotanin ne bo več onesnaževal ozračja. večji izkoristek kotla pa naj bi prihranil tudi (preračunano) okoli 1.000 ton mazuta na leto. Po izpopolnitvi kotla bi poleti povsem odpadlo dogrevanje z mazutom, končno bi ustvarili tak parni režim, da bi lahko pognali tudi parno turbino za proizvodnjo okrog 300 do 400 kVA elek(-rične energije, kar je polovica sedanjega odjema Jugotanina iz omrežja! V Jugotaninu pa se zavedajo tudi onesnaževanja voda. predvsem Sevnične. Razvojna služba Belinke. Kemijski inštitut Boris Kidrič in ljubljanska fakulteta za kemijo raziskujejo v dveh smereh. Ena delovna skupina si prizadeva, da bi iz odpadnih vod kolone za rektifikacijo furfu-raia izločili ocetno kislino. Koncentracija te kisline pa je za zdaj za polovico prenizka, da se bi tak poseg izplačal. Če pa bi uspeli poskusi za izločitev ocetne kisline iz furfurala in kondenz.a uparil-nice v krškem »Djuru Salaju«, bi bilo dovolj, da bi se omenjeni postopek izplačal tudi ekonomsko, ne le ekološko. Razvojna skupina Belinke pa po drugi strani išče rešitev za popolno mehansko in biološko očiščevanje odpadnih voda. Če bodo na koncu omenjenih prizadevanj zrak in vode v sevniški kotlini čistejši kot zdaj. bo doseženih več ciljev. Med drugim pa se bo znova pokazalo, da se vlaganja v varstvo okolja tudi neposredno ekonomsko izplačajo. Če nekaterim že nista dovolj zdravje in počutje ljudi! A. ŽELEZNIK ga oddali v najem, kako bodo težavam kos v prvih dveh lokalih, pa je še vprašanje. Kmalu po oživitvi društva je vodstvo sprejelo sanacijski program, ki pa je kljub pogumno zastavljenim nalogam ostal lena papirju. • Predvsem jih je streznilo lansko devetmesečno poslovanje, ko so pridelali kar za milijon dinarjev izgub. Zazvonil je alarmni zvonček, upravni odbor je zahteval, naj se v sanacijskem programu spoštujejo vsaj tista določila, kjer je zapisano, da morajo štirje zaposleni več in bolje delati. Kako neracionalno je bilo prej organizirano delo, pove na primer podatek, da se dva zaposlena v Rogu nista mogla dogovoriti za letni dopust in sta v poletnih mesecih kar za 3 tedne zaprla lokat. Do konca leta je planincem uspelo zrna- . njšati primanjkljaj na 470 tisočakov, letos pa pokriti lansko izgubo, tako da se zaposlenim ni potrebno bali zajamčenih osebnih dohodkov. Vendar se bojazni, da se letos ne bo lanska zgodba ponovila, pa četudi v milejši obliki, ne morejo znebiti. Medtem ko bodo poslovanje v Rogu verjetno zopet zaključili tako kot prejšnja leta. torej brez izgube, saj so na komite za družbeni razvoj dali prošnjo za oprostitev občinskega davka in davka na promet proizvodov. pa jim te olajšave na Mirni gori ne bi veliko pomagale. Obisk je namreč v domu. tudi zaradi vse dražjih prevozov, majhen. Ni čudno, da so v društvu začeli razmišljati celo o tem, da bi dom na Mirni gori priključili kakšni večji delovni organizaciji v občini. Uporabljala bi ga kot rekreacijski center, seveda pa bi bil odprtega tipa. Zaenkrat so to seveda le razmišljanja z iskrico upanja na uspeh, a tudi pripravljenostjo na neuspeh. In če ne bi uspeli, bi začeli adaptirati dom, pravijo v društvu. Kako. če šepa že, ko je potrebno zbrati denar za tekoče poslovanje? Del sredstev naj bi prispevale delovne organizacije, s prostovoljnim delom pa bi pomagalo tudi okrog 70 članov. O pomoči članov ni dvomili, zato pa je toliko bolj vprašljiva pomoč delovnih organizacij. Lani je društvo poslalo dopise številnim tovarnam in jih prosilo za denar, toda zaman. Dobili niso niti dinarja. Čeprav sedaj ugotavljajo, da za to velik del krivde nosi gospodarska komisija planinskega društva, je gotovo res tudi. da je vse manj tistih, ki so še pripravljeni ali sposobni odpreti mošnjičke. To pa pove skoraj vse. M. BEZEK Je kultura samo še za čudake? V vseh časih, naj so bili še tako zoprno hudi. je bilo tako. da človek, tudi naš slovenski, ni mogel in ne znal nikoli živeli samo od kruha. Za preživetje je potreboval nekaj več. še nekaj, da mu je bodrilo duha. mu pomagalo iz stisk ali pa da mu je ozaljšalo trenutke sreče in zadovoljstva. Bila so tudi leta in v teh letih dnevi, ko ni imel kaj dati v usta. kulturi pa se kljub temu ni odrekel. Če drugega ne, je kaj zabrundal, prebral, se zasanjani v svet, ki bo drugačen, boljši, ki mora priti. Spomnimo se narodnoosvobodilnega boja, ko si v partizanskem nahrbtniku zaman iskal drobtine kruha, naše! pa si poezije. Dostikrat jc pesem sama premagala lakoto in naš človek je preživel. Ni mogoče zanikati, da smo se Slovenci kot narod lahko obdržali tudi zavoljo lastne kulture in svojega jezika. Resda smo potrebovali tudi kaj za v lonec, vendar toni bilo dovolj za potrditev naše samobitnosti, kaj šele za naše duhovno preživetje. Kaj bi. denimo, pomeniti v jugoslovanski skupnosti. če ne bi imeli svoje literature, glasbe, šol. znanstvenih ustanov, kulturnih društev in ne nazadnje svojega jezika? Bili bi nezanimiva siva množica drugim narodom udinjajočih se bolj ali manj pridnih posameznikov, toda brez pravice biti narod. Z lastno kulturo pa smo narod in niti ne nepomemben. Taka bo najbrž resnica in to resnico je težko ovreči. Življenje nam sproti potrjuje, da se bomo tudi v prihodnje lahko obdržali, se razvijali in ohranili zgodovinsko potrjeno samobitnost, če bomo razvijali tudi svojo kulturo, razvijali vsaj tako kot druge družbene dejavnosti. Žal se tega ne zavedamo vsi in ne dovolj. Če pa se. zakaj smo potem mogli dovoliti, da so skoraj izpuhtele tiste stare, dobre vrednote, ki smo jih tosočletje varovali kot svetinje, kor »abecedo« svoje kulture in svoje kulturnosti? A dovolili smo. da je v prostor, kjer smo varovali te vrednote — delo, poštenost, tovarištvo, solidarnost itd. — vdrlo razdvajajoče potrošništvo. Da so se na oltarjih, posvečenih lepoti, umetnosti ljubezni in resnici, začeli košatili vikendi, mercedesi, vile. kupi deviz, bogastvo, nedelo. • Razumen človek se bo seveda takoj vprašal, kaj naj v družbi teh novodobnih »vrednot« še počno galerije, muzeji, gledališča, knjige, knjižnice, pisatelji, slikarji, glasbeniki, bo mar vse to rezervirano le za čudake, »nesposobneže«, za tiste, ki ne znajo živeti s časom? Saj, kaj bo človeku vsa ta navlaka, ta kultura? Nekaj za popoldne, konjiček? Da, za mnoge res nekaj takega... Mnogi pričakujejo, da bo z vrsto nepravilnosti. pomanjkljivosti, z neodgovornim obnašanjem in najrazličnejšimi slabostmi, ki ne dajo mirno dihati ne kulturi ne samoupravljanju v njej. opravil v juniju predvideni plenum slovenskega centralnega komiteja ZK o kulturi. Kaj malo pa je verjetno, da bi se to moglo zgoditi že na plenumu, saj je napak preveč in tudi pregloboko koreninijo. Na to so opozorili in še opozarjajo na tematskih razpravah v občinah, kjer prihaja v ospredje nevzdržni gmotni položaj kulture, zlasti pa še zahteva, da se za razreševanje v desetletjih nakopičene problematike odgovorneje zavzema Zveza komunistov. Res je namreč, da bi bila mnoga vprašanja danes laže rešljiva. če bi o njih družbenopolitične organizacije sproti razpravljale, pa tudi manj bi jih bilo. I. ZORAN krškega Triglava tudi glavni vzrok, da naš atomski prvenec, ki je zgrajen na območju, kjer lahko dosežejo potresi tudi moč od 8. do 9. stopnje po Richterju, ni zavarovan za primer strojeloma. Posebno vprašanje je po mnenju zavarovalničarjev tudi premija za atomski rizik. Tega zavaruje Atomski pool iz Zagreba, vprašanje pa je. koliko ima sredstev, v pool bi se morale vključiti vse zavarovalne organizacije, morda! tudi združeno delo. • Besede, iz katerih je mogoče neizpodbitno sklepati, da naša prva in edina Jedrska elektrarna ni zavarovana za primer strojeloma, so za dolenjsko, slovensko in jugoslovansko javnost nedvomno precejšen šok. Zvedeli smo, naj bi se najpozneje čez dva meseca predstavniki zavarovalnic sestali z zastopniki nuklearke, slovenskega elektrogospodarstva in medobčinskih dru-žbeno-političnih organizacij. Sestanek naj bi da! odgovor na vprašanje, kaj konkretnega je mogoče storiti za zavarovanje strojeloma v JE Krško. Kaj pravijo o strojelomnem zavarovanju v JE Krško? Inž. Ivan Keler. ki je v nuklearki že 10 let vodja zavarovanja, je dal naslednjo izjavo: »Do 3. avgusta 1982 smo imeli gradbeno in montažno zavarovanje. Od zavarovalnic Triglav in Croatia smo zaprosili tudi ponudbo za strojelomno zavarovanje. Ponudbo sta poslali obe. toda tako zavarovanje bi nas stalo okoli 2.7 mi- lijona dolarjev letno. Nuklearka, hrvaško in slovensko elektrogospodarstvo imamo zdaj za strojelom tako imenovano sam-ozavarovanje. V svetu okoli 70 odstotkov jedrskih elektrarn nima strojelomnega zavarovanja. V ZDA jih je menda zavarovanih samo pet. Eebruar — letos so nam v Krškem nudili dinarsko zavarovanje, a šlo bi le za okoli 10 odst. sekundarnega dela. To pa je največ 3 odst. vrednosti celotne nuklearke! Odgovornost za radioaktivnost. za ljudi in premoženje pa smo zavarovali preko jugoslovanskega Atomskega pool a.« P. PERC Dva se nista mogla dogovoriti za dopust Črnomaljsko planinsko društvo, ki je po zagnanem začetnem delu pred desetletjem skoraj zaspalo, so planinci pred letom dni znova postavili na noge. A nov začetek ni pomenil le znova organiziranih pohodov v planine, ampak je prinesel tudi kup težav. Ne toliko med članstvom, torej med neprofesionalnim delom društva, kot med svojimi zaposlenimi delavci. Planinsko društvo ima namreč v lasti gostilno Rog v Črnomlju, dom na Mirni gori ter gostinski lokal v Črmošnjicah. Za slednjega so se začasno rešili skrbi, ker so Jedrska, ki ne more biti varovana? pi . bi poplačal škodo, če hi v jedrski iIn '/arn' Krško prišlo do strojeloma? Bi '.cz družbene skupnosti?« se je oba Alfonz Šoln. direktor krške Kr'!*™1 obupnosti zavarovalnice Triglav. (lal 11 zaVarova^n'ca j? P° Šolnovih bese-Jedrskl' elektrarni ponudila več inačic ‘"'"Vanja strojeloma. vendar doslej še ‘ Ho pozitivnega odgovora.’ Delavci za-ovalnice so s tem problemom seznanili r(‘Jšnjega in tudi sedanjega predsednika 'Publiškega izvršnega sveta. Osrednje brašanje je, kako naj nuklearka zagotovi 1 IZ('. ker z dinarji v tujini ni mogoče £zavarovati strojeloma. Pozavarovanje v str "■ nuino- saj ja zavarovanje \)Q>^L°ma Jedrske elektrarne za jugoslo-Kav zavalovab,'cc prevelik zalogaj. 0, podnje je pozavarovanje poslovni 1 aJ in nuja tudi za tuje. večje arova/nice. i-p°jc bila jedrska elektrarna Krško še v ail»ji. so bile na voljo tudi devize za za-do '>V“nj,‘ gradbenih in montažnih del. Z ^btvijo in rednim obratovanjem pa so d, ' C. btesahnik: Pomanjkanje trdnega 1,01 ja pa naj hi bilo po besedah delavcev PUNCE, PUNCE, TAKO MLADE, PA ŽE NA CESTI! foto slišal: Milan Markelj (Naše kmečko) ljudstvo na deželi ima grdo in kaznjivo navado, da pošilja majhne svotedenarja v navadnih pismih, ne da bi jih rekomandiralo ali da bi jih posebej, bodisi po poštnih nakaznicah ali v denarnih pismih izročevalo v odpošiljatev, hoteč s tem sebi nekoliko novčičev prihraniti, pošto pa seveda za isti znesek prikrajšati ozir. ogoljufati. Da to zlasti pismonoši in drugi poštni uslužbenci vedo in da hrepene zasačiti take nepravilne in ne dovolj Irankirane poštne pošiljatve, je izobraženemu občinstvu znano. Ne tako našemu kmečkemu ljudstvu. F a grda razvada pa ni v praksi samo pri pošiljatvah denarnih svot v Avstriji, ampak naši izseljenci zanesli so jo i v Ameriko in sploh v inozemstvo. (I a k o t e s n a) je že zveza slovenskih in nemških liberalcev, da slovenski narodnjaki pozabljajo popolnoma, da kar naravnost izdajajo Slovenstvo. Seveda, kaj druzega jeza narodnost piti in jesti in plesati, kaj druzega pa spet za narodnost vspešno delati. Prvo, zna kmalu kdo. drugo pa se malokomu ljubi, ker nič ne nese. Poznamo te -narodne može«! g (Naša D o I e n j s k a) ni bogata na travnikih. * Njej primanjkujejo tiste nizke lege. ki so tako §| izvrstne za travnike in za živinorejo. Naš svet je ■g gričast in valovit. Ali kar imamo pri nas dobrega, je S to, da je naša zemlja trav o rod na in prav pripravna = za pridelovanje krme. Naše podnebje je vlažno in £ tudi naša ilovnata zemlja, ki pokriva večji del naših s dolenjskih pokrajin, je ugodna za pridelovanje g krme. la ugodni položaj Dolenjske moramo za-g naprej bolj izkoriščati kakor smo bili vajeni, g (Bilo je) upanje, da se združita Srbija in Bolga-g rija ter pomagata Makedoncem nasproti Turčiji. H Sedaj sta pa ti dve državi se spet odtujili med seboj, g Bržčas je posegla vmes evropska politika, ki mirno g gleda nasilje Turkov napram kristjanov. (I/ DOLHNJSKIH NOVIC as I. maja 1905) Hrani več kot polovico človeštva Kitajci so jedli riž že pred 7.000 leti — Namesto v denarju plačilo v rižu — V Evropo prišel šele v 15. stoletju — Pomoč laserjev in računalnikov Za narodnost jesti in piti Grda in kaznjiva navada našega kmečkega ljudstva — Slovenski narodnjaki izdajajo Slovenstvo — Izkoristimo ugodni položaj Dolenjske za travnike Tudi pri hrani ni neznan običaj, da mladoporočenca pri poroki prisotni obsujejo s prgišči riževih 'zrn. To ni zgolj prijateljsko obmetavanje. marveč dejanje, ki ima v sebi močno simboliko; z njim mladoporočencema bližnji zaželijo srečo in blagostanje. In za to je riž. kar prava stvar, saj je tisto osnovno živilo, od katerega živi največ ljudi na svetu. Več kot polovici človeštva je riž vsakdanji kruh. Kuhajo ga za juhe. za solato, kot predjed, glavno jed, prilogo, slaščico, da pa se ga tudi spremeniti v krepkejša živila, kot sta riževo pivo in vino. S tem pa koristnost riža še zdaleč ni izčrpana. To najbolj trpežno žito je razmeroma poceni, dostopno tudi najrevnejšim; poleg prehrane jim služi tudi kot surovina za domačo obrt. ko iz riževe slame pletejo najrazličnejše predmete. Znano je tudi, da iz. riža pridobivajo puder in škrob. Torej je zares vsega spoštovanja vredna rastlina. Učeni možje, ki do potankosti poznajo rastlinski svet. pravijo rastlini, ki nam daje to prvovrstno živilo, orvza sativa in jo uvrščajo med trave, torej tja, kamor sodijo tudi druga znana žita. Rastlina zraste nekaj čez meter v višino, najbolj pa uspeva v tropskem in subtropskem podnebnem pasu, kar pa ne pomeni, dajedrugod ni. Uspešno jo gojijo vse do 44 stopinj severne širine v delti Rena in vse do 33 stopinj južno od ekvatorja v Novem Južnem NVallesu. O vsem tem so si učenjaki edini, zaplete pa se, ko morajo razložiti zgodovino riža. Sprejo se že pri prvem vprašanju, od kod ima človeštvo to nadvse koristno rastlino. Nekateri trdijo, daje doma iz Indije, kjer so jo v starodavnih indijskih civilizacijah začeli gojiti iz divje rastline, kateri so rekli ni-vara. Drugi znanstveniki pa trdijo, da je riž doma iz južne Kitajske. Nedavna arheološka izkopavanja so pokazala, da so stari Kitajci zares poznali gojeni riž že pred 7.000 leti. Med grobnimi dodatki te častitljive starosti so našli tudi riževa zrna. Azijska ljudstva seveda niso iskala znanstvenih dokazov za Živi samorog Oživelo srednjeveško mitološko bitje? Obredno jutranje umivanje v Gangesu na slovitem stopnišču v Varanasij" »Ganga mata« je bolna„ Najhujši onesnaževalci indijskega veletoka so ljudje — 250 milijonov dolarjev za začetno očiščenje rek® Po katastrofalnih dogodkih v Bhopalu se v Indiji z mnogo več pozornosti lotevajo vprašanj onesnaženosti okolja. Tudi za sveto reko so pokazali več zanimanja. Pred kratkim so začeli kampanjo očiščenja Gangesa in zanjo namenili 250 milijonov dolarjev. Čeprav so močan onesnaževalec Gangesa tekstilna, kemična in strojarska industrija v državi IJtar Pradeš. bodo prvi ukrepi veljali čiščenju komunalnih odplak. Svetih rek niti svetost ne more rešiti, prav tako kot druge so vse bolj onesnažene in zapisane počasnemu umiranju. Indijski veletok Ganges doživlja takšno usodo.'tisočletja ga imajo Hindujci za sveto reko, vsako jutro se umivajo v njegovih vodah, celo pijejo vodo iz reke, hkrati ko vanjo sipajo pepel s pogrebnih grmad in mečejo v veletok ne povsem zgorela trupla pokojnikov. Tok prinaša s seboj tudi različno mrhovino, odplake iz tovarn, sprejema kanalizacijske vode. ob poplavah se v veliki Ganges izlijejo množine poplavnih voda. z njimi pa ostanki umetnih gnojil, škropiv in drugih kemičnih sredstev s polj. Vsega tega velika reka ne more več predelati, vse bolj je onesnažena. Sveti Ganges umira. Strokovnjaki namreč menijo. ^ so najhujši onesnaževalci sv°! reke ljudje, ne industrija. Urejaj kanalizacije in čistilnih naprav “ seveda draga stvar, vendar 11 aJ nujnejši korak, da bo »Ganga ta« (mati Ganges) postala čiste/ reka. Analize so namreč pokaza'5| da ima reka zaradi nekated mineralov v svojem vodovju 'lc veliko samoočiščevalno moč. ved dar je ta naravna sposobno-’ prešibka, da bi lahko predela1, milijone litrov odplak. 60 a/ lijonov litrov se jih nateče v ref samo iz Varanasija (nekdanje/ Benaresa). Pri analizah so odkr' posebne mikrobe, ki se goje n‘. mesu, to je na mrhovinah in t111* na ostankih na grmadi sežgan1^ Hindujcev, kijih po starodavne' obredu sežgejo in nato posnih" ostanke raztresejo v Ganges. Ljudski glas pravi, da je »Gad' ga mata« tako čista in sveta, “ lahko vzame vase vse in vse pred1 la, toda tisti, ki sveto reko P'je/ imajo vse več težav. Ljudje v o* olici in v Varanasiju imajo redd prebavne težave, porabijo mesto, s pripisom KRIŽAN- —• •. p roj fr5v/: zokoniti sad spoznanja je Ko, _ brezdelje. F. M. DOSTOJEVSKI *nkl;mUr Pa rnožgane gloda tisoč 1 ,r> skrbi, brez plodu samo trpi. BAKHILIDES n(j,ra^an''^° prijetno je, če govo-jnm": Prijeti za delo pa je malo ugocna pesem. F. M. DOSTOJEVSKI hq T ^'vq tesn°ba, neka temelj-smph!-na lesn°ba. ki se navzlic loju taji na dnu vseh src. P. T. CHARDIN NAGRADNA KRIŽANKA-N AGRADK IAI [RIŽ :an KA o! RAOIJ Z. IME VRSTA ŠTORKLJE Ga OTOK STENA ADRIAEN VELOE AFR. DRŽAVA ENAKOST STANJ CELJSKA FIRMA DL , ZAKLJUČEK SAH. IGRE FIL NAUK 0 PRIROJENIH IDEJAH SREDNJE- VEŠKA UTRDBA NABIRANJE /PIRJEVICA EGINSKI KRALJ/GR. BOGINJA MODROSTI VRSTA VINA /GR. BOGINJA ZMAGE ► NOV ODSTAVEK POKRAJINA V JAR DL VRSTA SKLADBE NEG. NABIT EL DELEC GR. CRKA/ TEKMOVALNA STEZA PREBIVALEC AZ. DRŽAVE /SLOV. SLIKAR ŽIVALSKE USTNICE KORDI- LJERE NORD. SMUČI PISATELJICA PEROCI JEVA ROMUN. OBMEJ. MESTO ZDRAVILO/ OCET SUKANEC/ KANON RISANI FILM BESEDE BREZ NAGLASA/ POVRS. MERA PRIPADNIK GERM. LJUDSTVA MERA ZA SILO VRSTA KOPITARJA OS. ZAIMEK DESNI PRITOK DONAVE EG. STVARNIK SVETA OL Nova kuga se širi po svetu a n®davnem znanstvenem srečanju so strokovnjaki ugotavljali, da se človeštvo nahaja pred možno svetovno epidemijo aidsa___________ ZE VESTE, DA JE bor ra,0 2 kratkim seje v Atlanti zb-svet' strokovnjakov z vsega Srejd’ ,da bi se na znanstvenem ni hi 11 Pomen>li o smrtno nevar-zbud|-ni^ ki je šele pred nekaj leti času Amerfif-' NaJPrej so jo odkrili v . 1K| — zato ima svoje ime Pa postala prava svetovna aids. 'zvedeno >z okrajšanega na- tiost pornen' pridobljeno ncz.a- °stnost • danes samozaščitnega sistema pa ni celine, kjer bi seta n^obni strah ne pojavil. »Sooče-mo s prvimi stopnjami epide- ni jvjjj " K1 aiuptijuilll CJJIUV." nj Je aidsa.« so ugotavljali svetov-''dravstveni strokovnjaki. nafred Prazniki smo lahko tudi v s0 časopisih prebrali vest, da • v Trstu zdravili bolnika z s°m, kar pomeni, da ta bolezen p ,lrka tudi na naše meje. Njen tavr^ Po svetu je, kot kaže. neus-kl Jlv- Iz malo poznane bolezni. Se nam je zdela oddaljena in tVaCVarna. za večji del prebivals-1^1 -Je nastala infekcijska bolezen, QjP° mnenju strokovnjakov ogr-nev 'Se č.loveštvo. Postala je naj-arnejša infekcijska bolezen te-8a stoletja Na ' ezen ekcijska „ aJPrej je veljalo, da je to bol-neb moseksualcev. Nekaj kas-• Je so zdravniki odkrili, da tria aj° za njo tudi tisti narko-ij|Qni’ k' si mamilo vbrizgavajo v ob j odkri" pa so tudi primere oku^ med homoflliki, ki so se fu'?■?! z boleznijo preko trans-le -!■ '' Uanes odkrivajo obole- ^ a aidsom tudi med ljudmi, ki n|uSPa^aj° v nobeno od omenje-skupin. gov raVstVcna Poročila iz Afrike o(, ?re. o vedno novih primerih h(.,„CnJa za aidsom, in to med naših sosed imata Italija 14 in Avstrija 13 ugotovljenih obolenj za aidsom. Bolj kot te številke skrbi strokovnjake nekaj drugega. Ugotavljajo namreč, da je bilo okoli milijon Američanov že okuženih z virusom aidsa, kot je mogoče sklepati po prisotnosti antitelcsc v njihovi krvi. Večina je bila virusu kos in bolezen se ni razvila, vendar pa obstoji resna nevarnost, da prenesejo virus na druge ljudi. V nekem poskusu iz leta 1982 so ugotovili določena antitelesca pri 54 odst. skupine homoseksualcev, letos pa kar pri 86 odst., od tega so pri 77 odst. testiranih oseb ugotovili mnoga zgodnja znamenja aidsa. samo bolezen pa pri 14 odst. Ce v okviru teh ugotovitev pogledamo na že prej zapisane statistične podatke, je jasno, da so številke zabeleženih primerov aidsa zgolj vidni vrh epidemiološke ledene gore. Na srečanju so znanstveniki pokazali na še nekaj slabih strani aidsa. Dr. Richard Priče je trdil, da aids ne povzroča le življenjsko nevarnih poškodb samozaščitnega sistema v človekovem organizmu. temveč da je virus aidsa najverjetneje tudi povzročitelj prezgodnje demence, ki človeka onesposobi za samostojno življenje, oropa ga govora, spomina, gi- banja. Pri nekaterih bolnikih je demenca poglavitni vidik aidsa. In še huje: po Pricevom prepričanju virus aidsa najverjetneje povzroča še druge bolezenske poškodbe organizma. »Že zdaj v zgodnjih stopnjah epidemije aidsa moramo upoštevati dolgoročne posledice, ki jih bolezen lahko prinese, kot so rakasta obolenja, kronične degenerativne bolezni,« je dejal dr. Blattner, ko je opozarjal na zdaj še neznane nevarnosti aidsa, ki se bodo morebiti pokazale v tem desetletju. Strokovnjaki so govorili tudi o zdravljenju te zahrtbne bolezni. Priznavajo, da zares učinkovitega zdravila zdaj še nimajo, so pa na voljo nekatera protivirusna zdravila, ki so lahko zelo uspešna na zgodnjih stopnjah razvoja bolezni. Idealna rešitev bi bila seveda vakcina, vendar bodo medicinski raziskovalci takšno zdravilo razvili najbrž šele čez nekaj let, če ga sploh bodo kdaj. Nekateri zdravniki so namreč močno podvomili o možnosti učinkovite vakcine. Vsekakor pa bo takrat, kadar in če bo strokovnjakom uspelo izdelati vakcino zoper aids, treba cepiti prav vsakega državljana — le tako bo mogoče bolezen povsem zatreti. MiM (Vir: Nevvsvveek) ki raste v Skalnem gorovju v Kaliforniji, najstarejše živo bitje na svetu? Njegovo seme je skalilo pred 4.600 leti, torej veliko prej, kot je bil ustanovljen Rim, in pred zlato dobo Aten, le nekaj egipčanskih piramid je že stalo. Trdoživi bor (Pinus aristata) si je menda od vseh najbolj upravičeno pridobil ime Mctuzalem. Seveda je kot takšna izjemna naravna znamenitost zaščiten. Pred nekaj leti so posekali Me-tuzalemovega brata, kije bil še nekaj let starejši. Ko so prešteli letnice, so ugotovili, da je bilo drevo staro 4.900 let. Tako botaniki domnevajo, da tovrstna drevesa lahko dočakajo celih 5.000 let življenja. Za znanost so takšna živa bitja neizfnerne važnosti. S pomočjo tako starih dreves ugotavljajo spremembe v podnebju za tisočletja nazaj, zgodovinarji imajo svojevrsten koledar, s pomočjo katerega natančneje določajo zgodovinska razdobja in starost določenih predmetov. V jeziku sodobnosti bi lahko dejali, da so dolgoživi bori prave računalniške banke podatkov, ki nam lahko marsikaj povedo, le do podatkov, skritih v lesu teh čudovitih bitij.se moramo dokopati z. znanjem, ne samo z žago. VRNITEV Nedelja je bila in na vsej poti nisem naletela na človek^, čeprav sem si tega zelo želela. Morda pa tudi ne, kaj vem. Vas se mi je zdela skoraj izumrla: večina ljudi je bila najbrž pri maši, moški pa v gostilni. Iz doline je zavel dih. ki meje spomnil na staro vilo, v kateri sem preživela več let, na njeno razpadajoče zidovje, obraščeno z divjo trto, na njen mraz. »Ob vrnitvi v svoj domači kraj naredite križ čez življenje pri nas,« nam je govorila nadzornica, kot smo jo radi imenovali. Dolgo vrsto let je bila v zavodu in dobro je poznala vsako od gojenk. Nič nismo mogle skriti pred njenim ostrim očesom. Od tega drobnega spomina vzburjena sem kot uročena iskala po planjavi našo hišo, potem sem jo nenadoma zagledala med drevjem, stisnjeno ob reber goric. Se je imela križasta okna. Trtje okoli nje je bilo že obrano, listi so že odpadali, tudi vrt, kjer sem pred mnogimi leti negovala cvetje, je bil jesenski. »O, češnja pa še stoji! Oče je torej ni posekal, kot je pretil,« sem radostno ugotovila... Obotavljala sem se, ko sem prišla do hiše. Zbirala sem pogum, da bi vstopila. Domači so dobro vedeli, kje sem bila, čeprav sem vsa pisma, ki sem jim jih pisala, zmetala v koš. Nikoli me niso prišli obiskat, Le mama je pisala pred letom dni, da boleha in komaj še obdeluje zemljo in poskrbi za živino. »Bom že kako,« si mislim, odrinem vrata in stopim v hišo. »Dober dan,« mi še uspe izreči, potem pa onemim od presenečenja. Namesto znanega obraza zagledam tuj obraz. Koga da iščem, me sprašuje neznana ženska, mene, ki sem doma v tej hiši. »Morda je le na obisku pri nas?« pomislim... Kasneje se je vse pojasnilo. Menda sem tako glasno vpila, da seje slišalo daleč naokoli. Kako tudi ne bi: nikogar ni bilo več, mama in oče v grobu, brat nekje na delu v tujini, kje, nihče ne ve. Hiša prodana, v nji tuji ljudje... »Pogum bo treba zbrati, veliko poguma,« je govorila nadzornica. Zbrala sem ga in obiskala grob staršev; štrleč križ na starem pokopališču in cvetje na grobu, že davno posušeno. Kam zdaj? Nazaj v staro vilo? CARMEN oča°Stal° tU(J'’ da bolezen povzr-je t0VlrUS 'n da gre za okužbe. Aids v . r°J.nalezljiva bolezen. In prav 111 Je nevarnost. boj!r°k°vnjak• domnevajo, daje 'n d Zen doma pravzaprav v Afriki vŽnlCjeod tam razš'rila najprej v i; '*< nato na Haiti in kasneje še vSe r°P° in Japonsko, ki je bila bre. 'etos zadnja razvita država rijj 7 te bolezni. Toda letos so odk-PrekfVe Pdmere okužbe z aidsom Jat, ° tranfsuzijske krvi tudi na P°nskem. i)pa.r' Bijan Salai pravi, da zdaj n,‘,r*J° podobno širjenje bolezni 19^1 eteroselcsualci. kot sojo leta eih p°Paz°vali pri (jomoseksual-VU 0 mnenju švedske zdravnice podrete Bottiger je Evropa za 2[}AetJe leto v zaostanku za ^»su - k-ar Pomen'\ da bo v tem b0|„.Ze imeln resne težave z novo v /"/."'J0- Po zadnjih podatkih so zabeležili 9.608 primerov kJ ’ takoj za njimi je Haiti s 340. ZahC!ja 7 26°- Brazilija s 165, °dna Nemčija s 135 itd. Od 2fn< človek posveti vso svojo Po°/nost enj samj stvari, se mu vse ko jo izgubi, in potem reven Ji med razvalinami. Ih HESSE L ^°maj za vsako deveto stvar je seda. Na skupnih treningih sva si redko kdaj omenjala, da bi pretekla maraton, da bo pa to v Bovcu, nisem vedel do zadnjega dne, pa čeprav sem se predhodno vpisal na 42 km. 42 km, to je daljava, ki jo z avtomobilom prevoziš skoraj v eni uri. Pred samim startom so bili notranji boji premagani. S Tončko sva se dogovorila, da bova tekla skupaj in drug drugega spodbujala, čeprav je bila ona najprej za to, da bova tekla, kakor bo kdo zmogel. Prvi kilometri so mi šli dobro, le Tončka je imela težave, tako da sem bil že v dvomih, kaj narediti, saj sem se ob takem tempu bolj mučil, kot pa tekel. A vztrajnost je bila močnejša in po nekaj kilometrih seje tudi Tončki obrnilo na bolje. Za tem sva pričela kilometre kar požirati, saj sva drug drugega spodbujala z nasmehi in dotiki z rokami. Vedela sva, da kriza, ki je za nama, ni zadnja. Ure so minevale in prišel je zadnji, najhujši del. Mislim, da ni bila moč, ki sva jo imela, tista, ki nama je pomagala, da sva pritekla do cilja. Mislim, da je bila to vztrajnost in ljubezen. Saj sva nekaj zadnjih kilometrov tekla z roko v roki in se pogledovala. Tako sva prišla tudi na cilj z roko v roki in z nasmehom na ustih. Ob zmagi nad sabo in ob tem, da sva oba uspela, so se mi pojavile v očeh solze od same sreče... Tek v Bovcu oziroma maraton na 42 km, to je zame dan zmage nad seboj, ki ga ne bom nikoli pozabil!« (Miha) »Včerajšnjega dne gotovo ne bom nikoli pozabila. Bil je tako poln sreče in bolečine, da ne verjamem v ponovljivost. Od samih pričakovanj in strahu mi noge v začetku niso hotele steči. Nekaj mi je »zlezlo« v kosti, da so bile noge, kot bi otrpnile. Peklo me je, krčilo, lomilo, stiskalo in zvijalo kosti od kolena do gležnjev, z eno besedo vražja bolečina. Tekle so mi solze, vmes pa sem si vroče želela in prosila, naj preneha. Če ne bi bila tako uporna, bi že na začetku odstopila. Miha je tekel ves čas z menoj, seveda počasi. Rekel je, da ga ne moti. Po približno petih kilometrih, to je kake pol ure, so zlezle bolečine naprej iz desne, nato še iz leve noge. Takrat je v meni spet vse zagorelo, dvignila sem roke in tako lahkotno tekla, da se mi je zdelo, da bi lahko poletela kakor ptica. Potem šva tekla, tekla in veliko pridobila na času. Vso pot sva tekla skupaj. Govorila sva zelo malo, kajti Miha pravi, da z govorjenjem izgubiš energijo, ko zmešaš ritem dihanja. Vsake toliko časa me je vprašal, če lahko tečem, jaz pa njega, če je vse dobro s kolenom. Vse je bilo dobro. Opazovala sem naravo in kraje okrog sebe in čakala, kdaj bom imela krizo. Ko sva tekla po levem bregu Soče, so prečkali stezo manjši potočki, ki so hiteli v Sočo. Bili so tako zapelji1 vi, da sem se prav pri vsakem ustavila in vsaj roko namočila vanj. Tako sem kar nekaj metrov zaostala za možem. Hudoval se je, da se preveč ustavljam in preveč čofotam po vodi, da se bom ohladila. Zelo všeč mi je, kadar se takole simpatično jezi name. Počutila sem se kot kaka nagajiva deklica, ki ljubečemu očetu ponagaja, da ta lahko pokaže svojo neizmerno skrb do nje. Po 34. km pa me je vse minilo. Noge so začenjale zaostajati, vsak kilometer je bil daljši od prejšnjih. Jezila sem se na noge in zopet sem jima bila hvaležna, kajti lahko bi mi zatajile že prej. Potem sem se jezila na cesto. Vzpenjala se je in vijugala, v ovinkih tako visela, da so se noge kar same od sebe uvijale. Jezila sem se na tiste, ki so tako nespametno, morda zasmehujoče zastavili zadnji del proge. In nazadnje nisem več mogla misliti na nič. Vedela sem, da ne morem več, a odnehati ne smem. Za Mihom sem začela zaostajati za nekaj dragocenih korakov. Ohrabrujoče se je oziral nazaj, z očmi sem mu povedala, da bo šlo. Pa ni šlo. še za nekaj korakov sem zaostala. Ponudil mi je roko. Napela sem vse sile, da sem ga dohitela. Močno me je stisnil in bilo je lažje. Nisem dovolila, da bi ga obremenjevala, zato sem izs-tisnila vse moči iz sebe. Dobro sem vedela, da je tudi njemu težko. Ker pri teku pomagajo tudi roke, sva se izpustila in nekaj časa tekla. Pa sem zopet začela zaostajati. Zdelo se mi je, da ima moje telo samo štiri kosti, ki se v kolkih živo drgnejo. Zopet mi je ponudil roko. Sram meje bilo, a tako sem mu bila hvaležna. Zbrati sem morala še tisočkrat več moči, da se nisem obešala nanj ali se pustila vleči. 2e zaradi njega ne smem odnehati! In šlo je. Pred ciljem sva nehote dvignila roko v roki. Zaplavala sva v cilj kot v morje veselja, radosti, zmagoslavja, v nekaj, česar ne znam opisati. To je bil moj najsrečnejši dogodek, ki sem ga kdajkoli v življenju občutila. Dobila sem veliko moči in zaupanja za nadaljnje življenje.« (Tončka) Petek, 27. 1. 1984 Na skupnem sestanku celotne terapevtske skupnosti sta Gabrova imela vsak svojih »pet minut o doživljanju«. T eh pet minut o doživljanju, pet minut o planinstvu, pet minut o leposlovju in pet minut o izobraževanju se nam zelo obnese, preden neki zakonski par pride na vrsto, se lahko dolgo pripravlja, da potem s svojim nastopom pred stoglavo množico pove nekaj zanimivega na kratko. Tončka je povedala: »Še dolgo po začetku zdravljenja sem se počutila kot duhovni vodja otrok in moža. Morda sem to tudi bila. Socialna delavka mi je dejala ob razvezi: .Odloči se sedaj! Če se bo zdravil, boš vse življenje njegov angel varuh!' Sedaj živimo tako, da je vsak sam odgovoren zase in za svoja dejanja. Če bi jim bila jaz strežnik nad njihovo usodo, bi se čutili ponižane, tako pa se vsi počutimo zrele in dostojanstvene ljudi.« Miha pa: »Šele sedaj spoznavam, da do začetka zdravljenja nisem nič globljega doživel: hodil sem v službo, v gostilno, delal... I. CANKAR POTA Odloki, sprejeti mimo zakona? O usodi pred leti sprejetih odlokov p zazidalnih načrtih v Sevnici bo odločalo ustavno sodišče SRS — Gradnja mimo družbenih usmeritev? SEVNICA — Čeprav dokončnega sklepa o usodi že pred leti sprejetih zazidalnih načrtov na ohmočju Šmarje — Sevnica in odlokih o prenehanju lastninske pravice in tudi ostalih pravic na tem območju še ni, jim vendarle lahko že danes namenimo nekaj več besed. Še toliko bolj, ker je tudi ustavno sodišče Slovenije pred dnevi sprejelo pobudo neke občanke in bo pričelo postopek, s katerim bo ocenilo ustavnost in zakonitost navedenih odlokov. dežurni poročajo RAZBIJAL V TRGOVINI OBUTVE — Miličniki so imeli 26. aprila opravka z42-letnim Ivanom Stanišo iz Vrhtrebnjegh. ki je razgrajal in razbijal v trgovini obutve Peko. kasneje pa še v bifeju Dunja pri Trebnjem. Čaka ga pot k sodniku za prekrške. VABLJIVE, GARDEROBNE O-MARICE — Še neznan storilec je 26. aprila iz garderobne omarice v zdravilišču Dolenjske Toplice ukradel moško ročno uro in s tem lastnika Miho Trošta iz Trzina oškodoval za 20 tisočakov. Istega dne je Leonu Petraču iz. Ljubljane izginilo med kopanjem 6 tisočakov. Dejanja je osumljen S. N. UKRADEL MOTORNO KOLO — L maja je nekdo izpred stanovanjske hiše odpeljal kolo z motorjem, last Jožice Berlogar iz Trškegore. Storilca še iščejo. 30. aprila pa je izginilo Rogovo kolo Novomeščanu Rafku Lipovcu, ki je s tem oškodovan za 30 tisočakov. VINJEN JE VOZIL — Novomeški miličniki so 2. maja pridržali do iztrez-nitve 26-letnega Marjana Badovinca iz Novega mesta, ki so ga vinjenega zalotili za krmilom avtomobila. Navzlic opozorilom miličnikov je ponovno sedel v avto, tako da ga sedaj čaka še pot k sodniku za prekrške. KDO JE PREREZAL GUME? — V noči na 27. april je nekdo na avtomobilu Branka Kotarja iz Šentjerneja prerezal vse štiri gume. Vozilo je stalo pred stanovanjskim blokom, lastnik pa je z dejanjem oškodovan za 28 tisočakov. GROZIL IN RAZGRAJAL — 23. aprila so miličniki pridržali do iztrez-nitve Ladislava Jarca iz Stavče vasi. Možakar je doma razgrajal in grozil, svoje početje pa bo moral razložiti sodniku za prekrške. ODNESEL KANTO ZA MLEKO — Neznanec je 20. aprila ukradel kanto za mleko in s tem oškodoval lastnika Antona Cvelbarja iz Zameškega za 5 tisočakov. Zastavlja se namreč vprašanje, ali je bil odlok o zazidalnem načrtu Šmarja sprejet v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Slednji je namreč v tistem času določal, da mora k sprejemu prostorskega plana občine obvezno dati svoje soglasje tudi kmetijska zemljiška skupnost. Kot pravi občanka, ki je vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti, pa ti odloki ne zagotavljajo v arovanja kmetijskih obdelovalnih površin in da je predvidena gradnja daleč od družbenih usmeritev. Podobno je tudi s sprejetim odlokom za zazidavo vzhodnega dela območja Šmarje — Sevnica. V času. kose je odlok sprejemal, je namreč veljala določba zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero ni bila dovoljena sprememba namembnosti zemljišča do sprejema prostorskega dela družbenega plana občine, 'lega MESNINA NA UDARU LOKVE. NOVO MESTO. VRHOVO — Noč na 2. maj je bila usodna kar za 13 kokoši, enega petelina in štiri zajce. Najprej je 5 kokoši izginilo iz kokošnjaka Angele Suhorepec v Lokvah. nato je bilo vlomljeno v zajčnik Antona Radiča iz Novega mesta, ki je pogrešil 4 dolgouhce. sledovi nočnega obiska pa so bili tudi na kokošnjaku Frančiške Oven v Vrhovem- SPOSOJENO TF&JE • Spet bomo krenili v lepšo bodočnost, samo da se izvlečemo iz te. (|Z ježa) • Naš družbenopolitični trenutek ni le težak, marveč tudi nekam dolgo traja. (Iz Ježa) PO DOLENJSKI DEŽELI • Večsvetnikov hkratisejeenega zadnjih aprilskih dni prikazalo Marjanu Zupančiču z Jame pri Dvoru. Ob regionalni cesti med Dvorom in Kočevjem je našel pravega pravcatega mesnatega prašička, težkega okoli 30 kilogramov. • V noči na 30. april je nekdo ukradel dva konjska komata, enega Ani Florjančič, drugega pa Stanetu Zoretu, oba doma iz Roj. Njuni konji se storilcu najtopleje zahvaljujejo. • Ni sicer znano, kaj bo z ukradenimi stvarmi, a to ne spremeni dejstva, da je nekdo pred dnevi z dvorišča trgovine KZ Krka v Straži odpeljal 13 vinskih zabojev. 156 vinskih steklenic, 9 pivskih zabojev in 180 pivskih steklenic. Na srečo praznih! Če jih bo hotel napolniti, bo moral »doplačati!« blizu 45 tisočakov. • Črnomaljski gozdarji so prijavili. da jim je neznanec ukradel kar 700 štiriletnih smrekovih sadik. Gotovo je tal izračunal, koliko mu bodo vrgla odebeljena drevesa čez nekaj let. Če mu »investicije« seveda ne bodo zagrenili miličniki. plana pa občina ne bi smela uresničevati. dokler ga ne uskladi z zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč in o tem obvesti izvršni svet SRS. Vprašanje je tudi. in o tem bo tudi tekla beseda na ustavnem sodišču SRS. ali sta bila sporna odloka o zazidalnem načrtu sprejeta v skladu z določbami zakona o urbanističnem planiranju. Ne nazadnje pa bo moralo ustavno sodišče odločiti tudi. ali sta sprejeta NENADOMA STEKLA ČEZ CESTO NOVO MESTO — Novomeščan Ivan Kužem se je konec aprila peljal z osebnim avtom po Koštialovi ulici proti Mestnim njivam. Nasproti stanovanjske hiše št. 3 sta ob robu ceste stali in se pogovarjali ženski, ki ju je Kužem hotel obiti. Prav takrat je ena od njiju, Pavla Penca. nenadoma stekla čez cesto. Kužem zaradi prekratke varnostne razdalje vozila ni mogel ustaviti in je pešakinjo zbil po vozišču. Pencovo so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. TRČIL V MOTORISTA HRASTJE — 25-letni Božidar Mi-jatovič iz Gorenje Stare vasi se je 29. aprila nekaj čez 15. uro peljal z osebnim avtom.iz Hrastja proti Tolstemu vrhu. V Hrastju je v levem nepreglednem ovinku pričel prehitevati moto-kultivator. ki ga je upravljal Bojan Fajs. V tem času pa je nasproti na kolesu z motorjem pripeljal Jože Novak iz Hrastja, katerega je Mijatovič zadel in zbil po tleh. Hudo poškodovanega Novaka so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo so ocenili na 30 tisočakov. UMRL V TRČENJU MEDVEDJEK — V ponedeljek. 6. maja. nekaj po 2. uri ponoči je prišlo na magistralni cesti pri Medvedjeku do smrtne nezgode. 46-letni danski konzularni predstavnik v SFRJ. Renato Rikard Albert Rosic, je med vožnjo z osebnim avtom po klancu navzdol zapeljal na levi vozni pas. ko se je nasproti pripeljal zahodnomeški državljan Šalili Salfak. Med vozili je prišlo do trčenja, po katerem je Ro-sicovo vozilo vrglo s ceste v drevo, voznik pa je hudim poškodbam podlegel na kraju nezgode. Voznik drugega avtomobila in njegov sopotnik sta bila hudo poškodovana in prepeljana v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 3 milijone in pol. odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na omenjenih zazidalnih območjih upoštevala določila republiške zakonodaje. V nasprotnem lahko ti odloki povzročijo še precej vroče krvi in nepredvidenih posledic. B. B. V treh požarih za milijon škode Enkrat kriva strela, dva vzroka pa še neznana Trije požari, ki so v času med 23. in 28. aprilom izbruhnili po Dolenjskem, so po doslej znanih podatkih povzročili skupno za preko milijon dinarjev škode. Najprej je zagorelo 23. aprila ob železniški progi Mirna peč—Trebnje ob Biški vasi: začela je goreti trava, ogenj pa se je razširil še v gozd Alojza Kastelca iz Biške vasi in povzročil za 300.000 din škode. Ogenj so gasili krajani. gasilci iz Mirne peči in delavci novomeškega ZPV. Vzrok požara še raziskujejo. Prav tako je neraziskan vzrok požara, ki je izbruhnil 25. aprila okoli 21. ure na gospodarskem poslopju Majde Periz Hrvaškega Broda. Ogenj je uničil ostrešje. 2 torti sena. tono slame, več cementa, apna. električnega kabla in drugih predmetov, skupne škode pa je bilo za 500.000 din. Ogenj so pogasili prostovoljni gaislci iz Dobrave, Škocjana. Tomažje vasi in delavci ZPV Novo mesto. Med snežnim neurjem 28. aprila je strela udarila v senik v Studencu in ga skupaj s senom povsem upepelila. Škodo so ocenili na 200.000 din. POGRESANKO NAŠLI — DOMA KOČEVJE — Planinsko društvo Kočevje je dobilo 28. aprila v goste okoli 40 planincev-upoko-jencev iz Zagreba. Popeljali sojih k svoji koči za Mestnim vrhom, nekaj pa se jih je tudi prijavilo, da bodo prehodili kočevsko planinsko transverzalo. Kljub dežju in snegu je bilo na srečanju prijetno, dokler niso pogrešili neke 75-letne zagrebške planinke, za katero so menili, da se je zgubila v gozdu. Takoj so organizirali iskanje pog-rešanke, ki so se ga poleg planincev udeležili miličniki, taborniki, športniki in še nekateri. Iskanje je bilo brezuspešno. Končno pa je nekdo le telefoniral v Zagreb k pogrešanki na dom in tako so zvedeli, da seje »planinska rožica« odpeljala kar sama domov, ne da bi prej obvestila vodstvo izleta ali kogarkoli izmed udeležencev srečanja. Deset ur do nedolžnosti NOVO MESTO — Rudi Stopar, delavec sevniške Jutranjke, je pred dnevi dobil še en boj v več kot pet let trajajočem sporu z delovno organizacijo. v kateri je zaposlen. O večini teh smo že pisali, tokrat pa je šlo za obravnavo pred senatom novomeškega sodišča, v kateri je skušala Jutranjka prek svojega zastopnika Stoparju vsekakor dokazali kaznivo dejanje nevestnega gospodarjenja. Kar dve obravnavi, ki sta trajali polnili deset ur. sta bili potrebni, da je Stopar vnovič dokazal svojo nedolžnost. Pred sodiščem so bili tokrat dogodki, ki so bili podlaga vsem kasnejšim sporom, nuli tistim pred sodišči združenega dela, te pa je. kot smo že pisali. Stopar po vrsti vse dobil. Jutranjka je namreč že pred petimi leti Stoparju očitala nevestno gospodarjenje, češ da je kol referent nabave naročal in dobavljal plastične embalažne vrečke od privatnika po precej višji ceni. kot bi jih bilo po njihovem moč dobiti pri družbenem sektorju. Trdili so. da Stopar drugih ponudb sploh ni iskal, pač pa da se je za izdelavo teh vrečk že vnaprej dogovoril z obrtnikom, in s tem oškodoval Jutranjko za milijonske zneske. Naj takoj zapišemo, tla so v Jutranjki takrat vso zadevo preda/h preiskovalcem krške UNZ. spis je prišel tudi v roke temeljnemu javnemu tožilcu v Novem mestu in preiskovalnemu sodniku. O znakih kaznivega dejanja ni bilo govora, saj se je izkazalo, da so obtožbe Jutranjke neutemeljene, da je Stopar zbral več ponudb, tudi iz družbenega sektorja. vendar niso bili nikjer (z izjemo omenjenega obrtnika) pripravljeni in sposobni prevzeti naročila. Trav zategadelj je temeljni javni tožilec tudi odstopil od pregona. Toda v Jutranjki niso mirovali. Navsezadnje so morali nekako »opravičiti« svoj ukrep, suj so prav zaradi lega očitka Stoparja vrgli na cesto, polnili osemnajst mesecev je bil brez službe in šele ko sta postali sodbi brežiškega in republiškega sodišča združenega dela pravnomočni, se je Stopar lahko vrnil v službo. le mimogrede: povračila za tistih osemnajst mesecev brez zaposlitve Stopar še do danes ni prejel. Risali smo že o vrsti ponižanj, hi jih je Stopar doživel do danes, verjetno najhujši udarec zanj pa )c bil. ko je moral sesti na zatožno klop. V Jutranjki namreč z odločitvijo preiskovalnega sodnika m temeljnega javnega tožilca niso bili zadovoljni, podali so se t’ zasebno, nadomestno tožbo. Omenili smo-e. da brez uspeha, pa vendar tudi teh deset ur obravnave zasluži nehal besed. Težko je bilo verjeti lastnim ušesom, na kakšen način, s .kakšnimi obtožbami in včasih praV smešnimi izgovori so priče iz Ji'1' ranjke gradile obtožnico zoper Stoparja. Razumljivo, v tem boju s0 potrebovali zmago, ki bi opravičila vse njihove dosedanje in prihodnje’ ukrepe zoper Rudija Stoparja, be-nal sodišča, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, pa ni bil takega mnenja. Janez Kramarič je v kratk1 obrazložitvi oprostilne sodbe P,,u' daril, da obravnava ni pokazala prav nobenega namiga, ki bi kazat na morebitno kaznivo dejanje, cela nasprotno, Stoparje ravna! in ‘h' vestno, povsem v skladu s svoji11" pristojnostmi in sprejetimi navodil" Težko je verjeti, da se v Jutranjk1 tudi na to sodbo ne bodo pritožil11 Ljubljano, a se morebiti te ne ha odveč spomnili sklepov razširjene seje predsedstva O K ZKS v Sevnid iz lanskega 5. januarja: »OO Zb 1 Motivu in delavskemu svetit dajem" pobudo za čimprejšnje izplačilo odškodnine tov. Stoparju, kar p"le pogojeno z ustavitvijo vseli proti njemu. Takšni obliki poraj nave. brez iskanja formalnopravni možnosti za zmanjševanje ali vlačevanja izplačila, ki prinašajo h' nove stroške, dajemo polno podp0" ro.« Odgovornim v Jutranjki za ,e sklepe očitno ni mar. Ubrali 50 svojo pot. Jih bo vendarle kd0 vprašal, koliko je doslej stala? BOJAN BUDJd Z AVTOM PRED VLAK — Ivan Slak iz Gorenje vasi seje 28. aprila peljal z. osebnim avtom po lokalni cesti proti Dolenjemu Podborštu, tam pa z. vozilom zaradi močnega sneženja navzlic znakoma zapeljal preblizu železniške proge. V tistem času je namreč iz novomeške smeri pripeljal vlak. zadel Slakov avto in ga zbil z vozišča. Materialne škode je bilo za 100 tisočakov. S KOLESOM V TOVORNJAK — 24. aprila seje Jožef Dule iz Stranj peljal s tovornjakom po Partizanski cesti v Novem mestu proti Straži. V križišču z Resljevo ulico je hotel zaviti v levo, takrat pa je nasproti pripeljal osebni avto. Zategadelj je Dule tovornjak us- tavil, v tistem času pa je iz Strlč pripeljal motorist Franc Brank Novega mesta in trčil v kolo tovornp ka. Padel je po tleh in se huje poškod^ val, tako da so ga odpeljali na 2 ravljenje v novomeško bolnišnico-TRČIL V DREVO — 3. majaj' Svetislav Nikič iz Modriče med vol") s tovornjakom proti Zagrebu v Pfl"' pah iz neznanega vzroka zapeljalI * levo s ceste. Prav v tem času je Nik1^ tovornjak prehiteval osebni avto. ki K je vozil Janez Veber iz Kopra. Sledfll. je močno zavrl in se umaknil v levo. Pr tem pa ga je zaneslo s ceste v dre''®. Materialne škode je bilo za ™ tisočakov. Ob dnevu varnosti Z nočjo zaspi tudi varnost Akcija dolenjskih miličnikov, kriminalistov in inšpektorjev UIS — Na terenu ______________kar 19 patrulj — Iz leta v leto ista pesem_________ Dolenjska je že tonila v trden sen, kojedva večera nazaj, točneje v noči na torek. 7.maja. izpred postaj milicv Novem mestu. Šentjerneju. Dolenjskih Toplicah. Metliki. Žužemberku. Mokronogu. Črnomlju. Semiču in Trebnjem krenilo v nevsakdanjo akcijo kar devetnajst patruljnih avtomobilov s štiridesetimi miličniki, tremi kriminalisti novomeške 'UNZ. dvema požarnima inšpektorjema, v enega pu se je vtihotapilo tudi radovedno novinarsko pero. Hladna, turobna deževna noč je bila ko nalašč za tovrstna presenečenja, katerih namen je bil predvsem ugotoviti, kako je v delovnih organizacijah poskrbljeno za varovanje družbenega premoženja, kakšna je požarna varnost, opravljene so bile kontrole motornih vozil, pregledani nešteti objekti, da ne naštevamo vsega že na začetku. Kazalci so se približali 22. uri. ko je naš beli golf. v katerem sta bila poleg požarnega inšpektorja novomeške UIS še samostojna inšpektorja milice Jože Prosincčki in Borut Likar, zavil na magistralno cesto proti Trebnjem. Med krajšim postankom rta trebanjski postaji milice je bil skovan tudi plan: najprej v Treles. nato v Trimo in potem še v Novolesov tozd TA P. 22.30: Potrkali smo na vrata vratarnice v Trelesu. Varnostnik Jože Jerič iz Dobrniča se strumno preds- POVSOD NERED — Skoroda ga ni bilo prostora, ki smo ga obiskali, kjer ni bilo nereda, nepospravljenih orodij, smeti, ki so izzivale nesrečo. Častna izjema je bilo Petrolovo skladišče. tavi in nas popelje v prostore. Vidi sc. da je možakar dobro podkovan, pozna vse prostore in, kar je najvažnejše, vse predpise. Celo posamezne faze proizvodnega postopka razloži. Motita le nesnaga in nered v prostorih. »Brez skrbi, pravi Jerič, »do jutra bo vse čisto. Po pogodbi, ki jo imamo, opravljamo posle čistilcev kar varnostniki. Praviloma sc okoli L ure podam na čiščenje, tako da je ob petih že vse nared.« Ura je nekaj čez 23. Obstanemo pred vhodom v Trimo. Vratarja in varnostnika ni od nikoder. Njegov prostor je zaklenjen, v njem pa žari električna peč. Komandir in miličnik trebanjske postaje milice, ki nas spremljata, se podata v iskanje. Na osebo, ki smo jo iskali, ni bilo treba dolgo čakati. Precej negotovih nog stopi pred nas varnostnik Janez Radelj. Zaznati je blago omamni vonj šmarnice, ko se začne naše izpraševanje, je možakar v stiski. Nima navodil za svoje deo, ne seznama. koga in kam poklicati. »Kaj bi naredil, če bi gorelo? Ja, ne vem, poklical bi drugega varnostnika, nekaj bi že naredila,« pravi. Za obrambni načrt je prvič zvedel med našim obiskom. »Nekaj je tam v tistih vratih, a jih ne smem odpreti. Morda to, kar iščete.« Miličniki odpro še vrata omarice. Dve prazni steklenici, v eni pa še polovica vsebine, vonj in barva kažeta, da gre za »samprodnico«. Odidemo še v proizvodne prostore. Nered, v katerem se težko znajdeš. V lakirnici najdemo tri hidrante. a so brez. cevi za gašenje. So omarice le za okras ali za občutek večje varnosti delavcev? Med sprehodom še vprašanje varnostniku: »Kako nadzorujete vozila, ki prihajajo in odhajajo iz tovarne?« Odgovor: »Ja. če ga ne poznam, pogledam na .keson, ali ni morda na njem kaj ukradenega.« Da ima tovornjak še kabino, je očitno pozabil. Bliža se polnoč, ko stopimo skozi vrata Novolesovega tozda TAP. Vratar je Alojz Borštnar. ki nas popelje skozi proizvodne prostore. Nič posebnega ni videti, tudi varnostna služba je dobro urejena. Vračamo se v Novo mesto. Pridruži se nam skupina miličnika Bojana Blatnika, kasneje pa še Zdravko Červ. pomočnik komandirja novomeške postaje milice. Ob I.OO smo pred tovarno zdravil Krka v Ločni. Vratar Alojz Pucelj pokliče na pomoč še dežurnega gasilca Janeza Medjo. V Krki. kjer je že bilo nekaj požarov, je bilo pričakovati večjo skrb za varnost pred požari. Zal je obisk pokazal drugače. Zapletlo se je že. ko smo si hoteli • Med predvčerajšnjo akcijo je bilo legitimiranih 57 oseb, izrečenih je bilo 43 opozoril, ugotovljena 2 prekrška zoper javni red in mir, še 5 drugih prekrškov, ugotovljenih je bilo 17 kršitev cestno-prometnih predpisov, 8 kršiteljev je bilo predlaganih sodniku za prekrške. Denarno je bilo kaznovanih 6 voznikov motornih vozil, izdani so bili trije plačilni nalogi, odvzeta tri vozniška in eno prometno dovoljenje. Skupaj je bilo pregledanih 53 motornih vozil, opravljena 2 tehnična pregleda, štirim voznikom so preprečili nadaljnjo vožnjo, predano pa je bilo še dvoje poročil drugim pristojnim organom. Udeleženci torkove nočne akcije so pregledali še 15 gostinskih lokalov, 6 javnih in 24 »črnih« prenočišč, 10 samskih domov, 64 drugih objektov, izprašanih pa je bilo skupaj kar 60 varnostnikov. O podrobnejših ugotovitvah in ukrepih pa drugič! ogledati skladišče vnetljivih snovi. Ključa ni našel ne vratar ne gasilec. Bojda ga ima šef pri sebi. Doma. Kaj bi bilo v primeru požara.eksplozije? Nasploh se pokaže, da so prav ključi in dostopi v večino prostorov, tudi požarno posebno ogroženih, pose- ben problem. Janez Medja pravi: »Že velikokrat smo opozorili na to, vse pa kaže, da ključe jemljejo delavci s seboj domov.« To izjavo je najbolje potrdila skoraj docela prazna omarica za ključe v oddelku Galenika. Še na nekaj opozori Medja: odnos nekaterih vodilnih v Krki do požarne varnosti. »Spomnim se, da sem med obhodom našel v pisarni prižgan kuhalnik, ki je že dodobra osmodil tudi bližnjo omaro. Ko sem na to opozoril, mi je takratni šef zdravil rekel: .A misliš, da si s tem odkril Ameriko?« Skoraj dve je ura. ko se ustavimo še pred Petrolovim skladiščem v Bučni vasi. Ob zadnjem tovrstnem pregledu je bilo v njem najti nekaj nepravilnosti. Tokrat je podoba drugačna. Dežurni je Srečko Papež. Navzlic petim uniformiranim mo- žem se ne da pregovoriti in nas spusti v prostore šele. ko se legitimiramo. rekoč: » Uniformo si lahko vsak natakne.« Ni kaj. povsod red. predpisom o varnosti je v celoti zadoščeno. Skoraj jutro je bilo že, ko smo se pripeljali v Straži do Novolesa. Vratar nas ne spusti noter in pokliče odgovorno osebo. Toneta Spelka. Kljub temu. da smo ga sredi noči vrgli iz postelje, je Špelko že v nekaj minutah iz Novega mesta v Straži. Obhod Novolesa je trajal najdlje. Za zgodnje jutranje ure je bil prav izčrpljujoč. Očitno so izmučeni obrazi naredili na Toneta Špelka močan vtis. Po končanem ogledu. k> je minil brez posebnosti, nas je povabil v menzo. Pečenka, čaj in ka‘va so se vsem prilegli. Štiri je odbilo, ko smo zapustili Stražo. BOJAN BUDJA NOČ SKORODA PREKRATKA — Vse od 22. ure zvečer pa do ranega jutra )e trajala torkova akcija, v kateri je sodelovalo 44 miličnikov, 3 kriminalisti, ^ požarna inšpektorja, 2 samostojna inšpektorja milice in seveda novinarska radovednost. Obrazi varnostnikov so bili nad takšnimi obiski nemalo začudeni-Posnetek je iz lanske podobne akcije. odbojka moški LIGA, zahod, - Pimm DNJK KOIO: L A M OS P|°NIR3:1 (7.-13. 13. 4) l.'ISIV|CA: 1 Stu’ 4 N , Fužmar 38. -L Bled 32. • ,,)V' Zagreb 32. 5. Pionir 26 itd. rokomet l.!P LIGA, ženske, 17. NovO MESTO — AKA-UhMAC 23:28 mJvivs°,LO: ZAMBT— NOVO Mfc5>IO 26:17 (16:5) 2 e?.0,mcs,o: Udovč. Pungerčar P»nčič 7 n-': T: Zupančie- 1 Zu-pat ». ^lc,n 1. Jakše 3, Kramar, ^ Simončič, Mršnik X. Jerman. iJkES,TVlCA: >• Dinamo 32 •0 in 12 Vclcnic IL 11 Zrinjski točko. " DVZ PONIKVE — FKRRO-TEHNA 23:20 (13:12) DVZ PONIKVE— .lambrovič, Bambič. Urbančič. M. Strnad 4. D. Strnad 2. E. Strnad. Kočevar. Pugelj 2. Škantelj. Vujiiovič 5. Vrbinc 5. Doblekar 5. LESTVICA: 1. Šoštanj 31. 2. Ajdovščina 29. 3. Inles 28. 4. DVZ Ponikve 17. 5. Ferrotehna 16. 6. Krško 15 itd. Pari sobotnega kola: Mokere — DVZ Ponikve. Ferrotehna — Inles. Ormož — Krško. Šoštanj — Ajdovščina itd. SKLt ženske, 17. KOLO: ISKRA — FUZINAR 29:23 (15:1-1) ŠMARTNO — I ! AS KOČEVJE 23:16(16:8) LESTVICA: 1. Ferrotehna 31. 5. Iskra 21... 10. Šmartno 9. 11. It as Kočevje 8. 12. Rudar 5 točk. V soboto igrajo: Itas — Rudar. Branik — Iskra itd. zadnje Novo mesto 3 nogomet '^čanke v Spij, PO,UjCj° N°V°' -J^mnški, 17. KOLO: INLES 1 RA JADRAN 27:23 (14:9) I ' Gel/e. Drežek 2. Dejak. sar a i!'1’’ T. 'le 1. Karpov 3. Le-7 'Ambrožič 4. Mate 8. Fajdiga ' Brežanov ič. , Rrško _ ^«24 (14:14) Ži/^ŠKO: Kastelic. Junkar. Bo-Iskr \ <‘apl’ Starc >3, Glazer, 6 u'1, ’Avguštin, Bizjak I.Šerbec akar 2. Bosina. MOKERC kig SKL. 19. KOLO: BREŽICE — VOZILA 2:1 (2:0) 20. KOLO: ŠMARTNO — BREŽICE 1:2 (1:1) SI RELCI: 1:0 Kolenc (13). 1:1 Brdnik (36). 1:2 Kežman (72) BREŽICE: Ž. Veble. Kranjc. Brdnik. Radkajec. Jerkac (Labovič). Predonič, Golubič. Soban. Kežman (P. Veble). Barbič. Lazanski. LESTVICA: I. Koper 32 točk. 7. Brežice 19. V nedel jo igrajo Brežičani doma s Triglavom. Organizatorji zasenčili vse Izredno uspela četrtfinalna dirka za SP v Krškem — Zahvala kršekga AMD KRŠKO — AM1) iz Krškega je bilo 1. maja gostitelj letos največje spee-dvvav prireditve pri nas: četrtfinalne dirke posameznikov za svetovno prvenstvo. Stadion Matije Gubca je bil kar premajhen za številne obiskovalce in ljubitelje tega športa, ki so spremljali drzne vožnje šestnajstih tekmovalcev iz osmih držav. Kot jo znano, sc med osmerico najboljših specdvvavistov, ki bodo nastopili na polfinalnem tekmovanju prihodnji mesec v madžarskem Debreeimt. nista uvrstila jugoslovanska tekmovalca. vendar tudi to ni moglo zasenčiti izrednega vtisa. ki. so ga / organizacijo zapustili krški športni delavci. Prav slednji >eija nameniti nekaj več besed. V našo redakcijo je namreč v ponedeljek prispelo pismo krškega AMD. v katerem se to zahvaljuje vsem. ki so kakorkoli prispevali k organizaciji te velike prireditve. ••Se posebna zahvala organizacijskemu odboru in njegovemu predsedniku Silvu Gorencu, tovarni celuloze »Djuro Salaj«, ki je prevzela pokroviteljstvo. Ljubljanski banki — Temeljni posavski banki v Krškem. Ko- SEHICU SREBRO V MADRIDU NOVO MESTO — Pred dnevi seje v Novo mesto vrnil Šemso Sehič. kije konec aprila sodeloval na močnem mednarodnem turnirju v Tuli in semmi eontactu. V prvih dvobojih je Šehič najprej opravil s francoskim državnim prvakom, nato prt v 2. kolu še z domačim tekmovalcem. Ti zmagi sta bili dovolj za finale, kjer se je Šehič srečal z lanskim svetovnim prvakom Klausom Franfurtom, ki pa je bil zanj pretežak zalogaj, poleg tega se je Šehič ob koncu prve runde poškodovati. Pot v Madrid sd Šchiču omogočili Novoles in nekateri novomeški obrtniki. Obetaven start v novo sezono p Maja več kninskih izletov tijaMESTO — Izletniška sek-hva v°meškega planinskega dru-T*koPb P,ravlJ« v maju več izletov, bvjfa j? ~ H. maja izlet do Muljave, ''"bon ,do Polževega, 18. maja bo na Kri M,11 ^oFco- IH- in 19. maja izleta »taja J, .goro 'n Dobrže, 25. in 26. ?sta|c * ° Gačnikovih slapov. Vse Rletov ?^nos,i' med njimi razpisi bou0 ' Ajtčin prijave, cene in odhodi, fiesto Vajeni v omarici PD Novo Gesti komandanta Staneta. Brežice 67,8. AK Ptuj in AK Olimpija Ljubljana po 62 itd. Najboljši Novomeščan je bil državni mladinski reprezentant Igor Primc, ki je zmagal v metu diska z najboljšim rezultatom tekme nasploh, 52.42 m, in v metu krogle s 13,08 m. V teku na 110 m z. ovirami je zmagal Matjaž Zupančič s 15.4 s. v teku na 3000 m pa Fabjan z 8:59.3. Srebrno medaljo je z. osebnim rekordom v metu kladiva osvojil Ercegovčevič (41.24 m), bronasti pa sta si priborila Tekstor z odličnim osebnim rekordom na visokih ovirah (16.3 s) in Macedoni v metu kladiva (33,14 m). Žulič pa je izenačil osebni rekord v teku na 100 m in je bil 7.-8. v teku na 400 m. V teku na 400 m je kar za sekundo popravil svoj lanski najboljši rezultat Jeriček (51,8 s). Vidmar pa je imel veliko smole v teku na 300 m. kjer je vodil skoraj do cilja, nato pa osvojil 4. mesto z istim časom kot tretjeuvrščeni — 8:59,9. V tem teku je bil Saje 9., osebni rekord pa je izboljšal za 5 s, na 9:20.1. Pomembne točke sta osvojila tudi Markelič, kije bil 4. v metu kladiva in Jožef, ki se spet vrača V formo in je bil 5. v skoku v višino s 190 cm. • Novomeška republiška reprezentanta na pokalu Savaria, ki je bil letos Primc Igor Primc je v metu diska dosegel rezultat, ki pri mladincih pomeni veliko celo v evropskem merilu. Študent prvega letnika FTK, ki je sicer najresnejši kandidat za nastop na evrop- rezultati mladih novomeških atletov v finalnem tekmovanju APS v Hartbergu 52,98 metra! — Žužkova zmaga na Reki _________________________________________________________________ vdja — Prvo atletsko republiško prvenstvo letošnje sezoneje pokazalo, da v Hartbergu. sta prekosila sama sebe. kar Se (jalna^*'m mladinskim finalistom iz AK Novo mesto posvetiti tudi v prihodnje nudi n 3 Ve»ko pozornosti in da zaslužijo daleč boljše delovne razmere, kot jim jih j® "ovomeška telesna kultura. ApS ■7lladinska ek>Pa v finalu letos naV°Ji! mesto z 92,5 točke. Pičel hic? as >31.5 točkami 2. Izku-tekaea „ 23 >*> točk višji, če ne bi m Prest ^ novomeške štafete 4x100 bi|a diVL°pi a.Predajnega prostora in y “'“Kvalificirana. "lošteJT11 -APS Je nastoP'l° 13 sl^niM rf?1 vrs,n' red paJe bil na~ Novn TAM Maribor 183,5. 2. AK l23sa !St0 131-5- 3- AD Kladivar b|iana 7az Tri8'av l13-5' ZAK LJU-/na 34,6. AK Velenje 73.7. AK T0 IN ONO IZ KOLESARSTVA % No ^ 27Vornc*ki 'n metliški kolesarji so NeSarrilu u<3<--lcžili tradicionalne Lelini k d'rkc Pod Urhom vspomin 'oni. kolesarjem. V izredno močni [ezui^nei so <]OS(.g|j vrsto odličnih S ov- t --.I (M Mcd P'onirji A je zmagal ,V0Vo Vo mesto). 5. je bil Pavlič , (lon;,T'Cstol- h- Šturm (Metlika). K), i C|lik \C' Omerzel in 15. Ivcc(vsi Kavi' mcd pionirji B pa I. Mrvar. Iicstoi SCk' 3- Ravbar (vsi Novo ^lajšitč Dežak (Metlika). Med 5UletC| ' mladinci je bil Šmajdek 2.. hlofca ln InBež 8. Pri članih je bil ■ m S. Papež (oba VP Kranj) 8. JJfcležjrŠ? SH sc novomeški kolesarji ' nil- '. riterijske dirke v Karlovcu. >•. Kr„ I n mladincih je bil Gregorič bar s s Purk 3.. Pečnik 4. in Rav-Jiticih dtem ko je pri starejših mla-Go|()b?a8a' Kruljac, Pavlič je bil 2.. i^Uuai o ‘n Strajner 9. Med člani je Kr- PaP°ž, 2. je bil Smole (oba % Unjk 3- Bojane (Novo mesto). i* 2,°~0rne*k' 'n metliški kolesarji so ubsk aJ.a Pomerili na tradicionalni l? ZrnaD-1 r**'' V vožnji na kronometer *Urrr, Novomeščan Eržen. 2. je bil kvi. • 3. Vajda (oba Metlika). ki bo nastopila na najtežji amaterski dirki na svetu — Berlin—Praga—Varšava. Poleg Marna. Pavloviča. Čub-riča in Kavaša sta v ekipi Se Novo-meščana Robič in Bojane. • Jugoslovanska kolesarska reprezentanca v postavi Tahmajster. Ugre-novič. Marn in Bojane (Novo mesto) se je v Italiji udeležila cestne dirke na kronometer za »Pokal narodov« in med 11 državami zasedla 4. mesto. skem mladinskem prvenstvu v Cot-tbusu. je svoj dosedanji rekord izboljšal kar za dva metra in pol. V dvoboju z najboljšimi mladinci sosednjih dežel Avstrije in Madžarske je njegov disk pristal na 52,98 m. to pa je le slab meter manj od državnega rekorda. Matjaž Zupančič, ki so ga vso zimo nadlegovale poškodbe, je v teku na 110 m z ovirami zbral dovolj moči in koncentracije, da je s časom 15,89 s osvojil 2. mesto, le stotinko za zmagovalcem. • Na velikem mitingu z mednarodno udeležbo je Metod Žužek z zmago v teku na 5000 m pokazal, da se vrača v jugoslovansko elito enako dober, kot jo je pred dvema letoma zaradi poškodb in bolezni prisilno zapustil. V teku. kjerjeozmagi odločil sprint v eiljni ravnini, je premagal dva letošnja državna reprezentanta z balkanskega prvenstva v krosu in nekaj tujih tekačev. Po zmagi s 14:29,6 ga je zvezni kapetan Dane Korica uvrstil med kandidate za nastop v državni reprezentanci v teku na 3000 m z zaprekami, disciplini, kjer je Žužek pred leti dosegel svoj največji uspeh, četrto mesto v B finalu evropskega atletskega pokala. J. PENCA Teklo 230 tekmovalcev Uspeli prvomajski ulični teki v Straži — Dobra udeležba in odlični rezultati Ni b Um L vaJua uma iviciiiKa), Nb-ir Ma Pri pionirjih B zmagala si 9rk 'n ^avšck, 3. je bil Badovinac, fNrn -n 3 Mrvar (vsi Novo mesto). Nin,®1 d'rKi. med Mokrim poljem in Nj| ,.2“l°m. pa je zmagal Pavlič. 2. Nto/c J 3' FmK, 4. Puš (vsi Novo Jirjj g ?• Sturm (Metlika). Med pio-Wov ^ Zma£al Mrvar. sledijo pa: Ravbar (oba Novo mesto). « ^* (Metlika) itd. štSkZn' kaPctan jugoslovanske ko-e rc*prezcntance je določil ekipo. fUKSi;) Q rrsaj-s -| 985 S TRAŽA —TVD Partizan Straža je v počastitev I. maja organiziralo tradicionalno ulične teke. Letos sejih je udeležilo kar 230 tekmovalcev, ki so nastopili v petnajstih kategorijah, poleg velike množičnosti pa sc je prireditev odlikovala še z dobrimi rezultati in odlično organizacijo. Rezultati — cicibanke A: I. Zupančič, 2. Blatnik. 3. Rant (vse Dolenjske Toplice); cicibani A: I. Martinčič (Leskovec). 2. Hrovat, 3. Konda (oba Dolenjske Toplice); pionirke B: I. Lampe (Dolenjske Toplice). 2. Kren. 3. Knez (obe Vavta vas); pionirji B: I. Mervar (Straža). 2. Šiška. 3. Aš (oba Dolenjske Toplice); pionirke, letnika 1971 in 1972: I. Salopek. 2. Markovič (obe Dolenjske Toplice). 3. Zupančič (Vavta vas); pio- nirji. letnika 19/1 lil 19/z: i. movul (Dolenjske Toplice). 2. Berginc. 3. Retelj (Novo mesto); člani: I. Bučar (Šentjernej). 2. Vidmar. 3. Škedelj (oba Novo mesto); članice: I. Kone-čnik (Dravograd), 2. Lavriči Trebnje) 3. Geršak (Krško); mladinci, letnik 1966 in mlajši: I. Avsenik (Dolenjske Toplice). 2. Perko (Novo mesto). 3. Turk (Dolenjske Toplice); člani, letnik. 1956—1965: I. Djuričič (Sled), 2. Ivan Urh. 3. Lado Urh (oba Kamnik); člani, letnik 1946 — 1955: I. Umek (Donit). 2. Žerjav (Olimpija). 3. Martinčič (Leskovec); veterani, letniki 1936 — 1945: I. Štros (Kranj). 2. Sitar (Mošnje). 3. Kavčič (Kokrica); veterani. letnik 1935 in starejši: I. Jošt (Naklo). 2. Rant (Kranj). 3. Šink (Smlednik); članice, letnik 1951 in mlajše: I. Ternovšek (Idrija). 2. Mi-halec (Domžale). vinarski Krško, Transportu Krško. SOP. IBM Sava, S ( j E Pionir Novo mesto—tozd Krško, Žitu—to/d Im-perial Krško. .Zavarovalni skupnosti I riglav — območni skupnosti Krško. Zasluge /a odlično organizacijo gredo tudi vojaškemu garnizonu Cerklje, OŠ Artiče, mladinkam Laboda — tozd Eibna v Krškem.alpskemu letalskemu centru i/ Lesc. PM Krško, sindikalni godbi tovarne Djuro Salaj in številnim drugim. Seveda zaslužijo posebno zalivalo za svoje delo člani krškega AMD iti ostali športni delavci, ki so s prostovoljnim delom toliko prispevali. da je že 82. velika mednarodna speedvvav prireditev v Krškem tako uspela.« KASPER NEPREMAGLJIV — Osrednja osebnost letos največjega spee-dvvavskega tekmovanja pri nas, četrtfinala svetovnega prvenstva posameznikov 1. maja v Krškem, je bil 22-lctni Čehoslovak Anton Kasper, kije bil v vseh petih vožnjah nepremagljiv, dvakrat pa je še izenačil rekord steze Stadiona Matije Gubca. Presenetljivo 2. mesto je osvojil Italijan Dal Chiele, 3. pa je bil Madžar Bodv. Jugoslovana Kocmut in Omerzel sta skupaj zbrala 9 točk in se nista uvrstila med osmerico, ki potuje na polfinale SP v Debrecin. Na sliki: zmagovalnatrojica. (Foto: P. Perc) ŠPORTNE IZ RIBNICE • Ribniški nogometaši so zabeležili velik uspeh, saj so se uvrstili v finale tekmovanja za nogometni pokal na območju ljubljanske nogometne zveze. V finalu jih je čakala enajsterica ljubljanskega Slovana, ki je bila boljša s 3:1. • Na nedavni skupščini upravnega odbora NK Ribnica je bil govor o gradnji »nogometnega doma«. 'Ta objekt naj bi pričeli graditi že letos, v njem naj bi bile zidane slačilnice in klubski prostori, potrebni za delo NK Ribnica. Gradnja bi potekala na igrišču ob Bistrici. Ribniška TKS ima v ta namen že zbranih nekaj sredstev, medtem ko bi levji delež prispevali člani kluba s prostovoljnim delom. • 6. junija bodo na igriščih v Kočevju tradicionalne športne igre učencev osnovnih šol Ribnice, Kočevja in Delnic. V dosedanjih srečanjih so imeli največ uspeha mladi tekmovalci iz Kočevja, drugi so njihovi vrstniki iz Delnic, tretji pa učenci iz Ribnice. M. G-č. PREMOČNA ZMAGA KRČANOV KRŠKO — Člani krškega Krila kluba so se pred dnevi udeležili medklubske dirke v prostem letenju z zmaji, na kateri so nastopili tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške. V ekipni konkurenci so premočno zmagali Krčani s 4.420 točkami, sledijo pa: Let (Škofja Loka) 1.420. Kavka (Kamnik) 1.263 idr. Med posamezniki je zmaga pripadla Krčanu Tunkosiču z 2.300to-čkamj. njegov klubski kolega Mlakar pa je bil četrti. KRIŽETOVA — ATLETINJA MITINGA REKA — Skupina lopliških atletov seje 27. aprila udeležila mednarodnega atletskega mitinga na Reki. V močni konkurenci je najboljši rezultat dosegla Cilka Križe, kije v višino skočila 175 centimetrov in so jo proglasili za najboljšo tekmovalko mitinga. Zmago je v troskoku ,s 15.56 zabeležil tudi Milan Šimunič. medtem ko je Hrenova v skoku v daljino s 534 cm zasedla 4. mesto. Brez ekip v zvezni ligi? Zanesljivo slovo Novomeščank iz II. zvezne lige — Le teoretične možnosti Ribničanov za vstop v II. ZRL ZA MEMORIAL CVETKE KLANČNIK — BELIN NOVO MESTO — Na letališču v Prečni bo od 9. do 12. maja republiško mladinsko prvenstvo v jadralnem letenju in tekmovanje za memorial Cvetke Klančnik — Belin. Organizator Dolenjski letalski center — pričakuje udeležbo mladih jadralcev iz vseh večjih slovenskih letaliških središč in goste iz Hrvaške. V treh tekmovalnih dneh se bodo jadralci pomerili v hitrostnem trikotniku in hitrostnem preletu mcd Ljubljano in Zagrebom. Otvoritev prvenstva bo jutri dopoldne. DVOJNA ZMAGA DOBOVA — Pred dnevi sta se v okviru prvenstva v II. SR L pomerili ekipi rokometašev Dobove in Brežic. Že v prvem delu so si gostitelji nabrali izdatno prednost in povedli s 13:7. v nadaljevanju pa so prikazali še učinkovitejšo igro in gladko odpravili goste z 31:15. Pri gostiteljih je bil najboljši strelec Radanovičz 12 zadetki. medtem ko velja pri Brežičanih pohvaliti vratarja l.ipičarja. Vpredtekmi mladinskih ekip so bili Dobovčani prav tako uspešni; zmaaali so z '2:9 (6:6). |v|. FLORJANIČ STRELJANJE IN TENIS ZA PRAZNIK STRAŽA — Med številnimi prvomajskimi športnimi prireditvami so v Straži organizirali tudi tekmovanje v streljanju in namiznem tenisu. Za zeleno mizo se je pomerilo 25 igralcev, zmagal pa je Petkovič, drugi je bil Poplavec. tretji pa Kregar. Streljalo je 40 tekmovalcev, zmaga pri pionirjih je pripadla Bobnarju z 58 krogi, pri članih pa je bil najnatančnejši Tavčar. MEDVODE — ELAN 0:2 (0:1) MEDVODE — V nedeljo seje nadaljevalo tudi prvenstvo v II. slovenski nogometni ligi. Novomeščani so gostovali v Medvodah in prikazali dobro igro. saj bi si zaslužili celo izdatnejšo zmago. Nekaj »zaslug« za to ima tudi sodnik, ki je v drugem spregledal dve očitni enajstmetrovki v . korist Novomeščanov. Zadetka za Elan sta dosegla Gabrič jn Kobe. kot zanimivost pa omenimo, da so Novomeščani odpotovali v Medvode z vsega 11 igralci. Novomeške rokometašice so v 18. drugoligaškem kolu zabeležile že šestnajsti poraz, kaj lahko pa se zgodi, da bodo spomladanski del prvenstva končale brez ene same točke, kar verjetno dovolj zgovorno govori o nemoči novomeške vrste, ki se bo naslednjo sezono preselila med republiške ligaše. Slednji so to soboto počivali in nabirali moči pred odločilnimi srečanji končnice prvenstva, v kateri pasosi inlesovci zapravili domala vse možnosti, da se vrnejo v II. zvezno ligo. Po gladkem porazu doma z Aka-demcem v prejšnjem kolu so Novo-meščanke tokrat stopile ‘na parket reške dvorane na Kozali. Gostiteljice so od prve minute zaigrale na vso moč in izdatno polnile mrežo gostij, tako da so že prvi del srečanja zaključile s prednostjo enajstih zadetkov. Srečanje v drugem delu je bilo sila nezani- MALI MARATON ZEVNIKU LESKOVEC — Atletska sekcija Maraton iz Leskovca in tamkajšnja OO ZSMS sta v soboto. 27. aprila, pripravila 2. mali maraton v počastitev dneva OF. Teka se je udeležilo 28 tekmovalcev, med njimi prvič trije pionirji in pionirke. Rezultati: I. Zevnik (AK Brežice). 2. Ječmenjak (AS Maraton Leskovec). 3. Vidmar (AK Novo mesto). 4. Omerzel. 5. Martinčič (oba AS Maraton), itd. Pri mladincih je zmagal Leskovčan Omerzel. drugi je bil Imperl (KŠD Log pri Sevnici), tretji pa Petrič (AS Maraton). L. ŠRIBAR SODELOVALO ŠTIRINAJST EKIP S TRAŽA — Tradicionalnega prvomajskega turnirja v malem nogometu, ki ga vsako leto orgni/ira KS Straža, seje letos udeležilo kar 14 ekip s 140 igralci. Zmagala je ekipa Bajerja, druge so bile Praprcče in tretji Partizan I iz Straže. Za najboljšega igralca so izbrali Juršiča. igralca Partizana i/ Straže, njegov klubski tovariš Petkovič pa je bil najboljši strelec z dvanajstimi zadetki. Kot zanimivost omenimo. da si je tekme ogledalo blizu 200 gledalcev, kar je dalo prazničnemu turnirju svojevrstno obeležje. mivo, saj motivov za dobro igro ni bilo ne v eni ne v drugi ekipi, edina, ki je kolikor toliko držala ravnotežje z reškimi strelkami, je bila Mršnikova. Novomeščanke tako ostajajo pri pičlem izkupičku iz jesenskega dela prvenstva, že v soboto pa potujejo na vroč teren v Split, kjer bi bil uspeh že časten poraz. Kot rečeno, so republiški ligaši v soboto počivali, prihodnje kolo pa bo bržkone, vsaj v moški ligi. že dalo dokončen odgovor o podobi lestvice povsem na vrhu. Pomerili se bosta vodilni ekipi Šoštanja in Ajdovščine: če bi zmagala slednja, bi se vrsti izenačili po točkah, to pa bi pomenilo tudi konček upanja za Ribničane, ki v »zasedi« še zmeraj čakajo na morebiten spodrsljaj katere od teh dveh ekip. Precej seje zapletlo tudi v ženski ligi. predvsem pri dnu. saj:.o Kočevke po nekaj porazih nenadoma med najresnejšimi kandidatinjami za izpad iz lige. Za ekipo, ki je še lani tako uspešno nastopala v medrepubliški ligi. je to vsekakor prevelik padec, ki si ga kočevski ženski rokomet ne zasluži. B. B. ZMAGI METLIČANOV IN TREBANJK NOVO MESTO, IVANČNA GORICA — Na kegljiščih Doma Jl.A v Novem mestu in Čož v Ivančni gorici je bilo pred dnevi končano prvenstvo območne kegljaške skupnosti za moške in ženske dvojice. Pri moških sta zmagala Metličana Željko Goleš in Janko Popovič s 3.402 podrtima kegljema, sledijo pa: N. Goleš — Tkavc (Mercator Trebnje) 3.356. N. Popovič — B. Turk (Metlika) 3.342 itd. Pri ženskah sta zmagali Flisarjeva in Vebrova (Mercator Trebnje)s 1.525 podrtimi keglji, drugi sta bili Novo-meščanki Šoško in Dalmacija (1.508), tretji pa Škedljeva in Polakova (1.488). MAJA ŠPORTNE IGRE KOČEVJE — Športne igre po krajevnih skupnostih v občini Kočevje bodo 12. maja, jeseni pa bo finale. V Kočevju bodo 12. maja športne igre, na katerih bodo sodelovale ekipe vseh treh krajevnih konferenc SZDL. Pomerile se bodo v malem nogometu (najmanj 7 igralcev), šahu (4), streljanju (5), balinanju (4), namiznem tenisu (2-4) in mini odbojki (3). SOLSKl ŠPORT IN REKREACIJA • Pred dnevi je bilo končano občinsko prvenstvo sevniških šolskih športnih društev v streljanju z zračno guško. Med ekipami so na strelišču SD Boštanj največ pokazali tekmovalci OS Savo Kladnik. 2ije bilo OŠ Šentjanž in 3. OS Blanca, medtem ko so bile najboljše strelke v OŠ Boštanj. sledita pa OŠ Savo Kladnik in OŠ Šentjanž. Pri fantih (posamično) je zmagal Miha Pogačar (OŠ Savo Kladnik), pri dekletih pa Suzana Kovačič (OŠ Savo Kladnik). (J. Blas) • V novomeški športni dvorani jc_bilo odigrano občinsko prvenstvo_ŠŠD v odbojki za mladince. Zmagala je SŠTZU. sledijo pa SŠPTNU, SKŠ, SŠGT in DESŠ. Najboljši igralec prvenstva je bil Aleš Smrke iz SŠTZU. (bb) • Nekaj dni nazaj je bilo v športni dvorani občinsko prvenstvo SŠD v odbojki za mladinke. V finalu stasesrečali prva in druga ekipa SŠPTNU. zmagala pa je prva vrsta z 2:0. Na 3. mesto se je uvrstila vrsta SŠTZU. sledijo DESŠ, SŠGT in SKŠ.(bb) • Mladinci iz Gribelj so seodločili. da bodo v počastitev meseca mladostiorga-nizirali na športnem igrišču ob Kolpi v Gribljah športne igre za mladinske organizacije črnomaljske občine. Mladi bodo tekmovali v kolesarjenju, metu bombe, vlečenju vrvi, nogometu. Prijavite se lahko na naslov: Anica Šimec. OO ZSMS Griblje. Prijave bodo sprejemali tudTnadan tekmovanja. 26. maja. Prvetekmese bodo pričele ob K), uri. Ža hrano, pijačo, priznanja in pokale bodo poskrbeli gostitelji. DOLENJSKI UST 13 Gozdno gospodarstvo Novo mesto, n. sob. o. TOK »Gozdarstvo« Novo mesto, n. sob. o. Skupščina TOK »Gozdarstvo« Novo mesto razpisuje prosta dela in naloge: — vodja TOK »Gozdarstvo« Novo mesto Poleg zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo strokovno izobrazbo diplomiranega gozdarskega inženirja in najmanj 5 let delovnih izkušenj v gozdarstvu ali strokovno izobrazbo gozdarskega tehnika in 10 let delovnih izkušenj v gozdarstvu, — da imajo strokovne in organizacijske sposobnosti, — da so družbenopolitično aktivni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oz. življenjepisom in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, TOK »Gozdarstvo« Novo mesto, 68000 Novo mesto, Šmihelska 14, s pripisom »za razpisno komisijo«. Kandidate bomo o izidu obvestili v 8 dneh po sklepu o izbiri. 327/19-85 Razpisna komisija »Novotehne« trg. pod. na debelo in dtfobno p, o., Novo mesto, Glavni trg 11, razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi individualni poslovodni organ delovne organizacije Kandidati morajo poleg pogojev, ki so določeni po zakonu, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in 5 oz. 10 let delovnih izkušenj pri delu v dejavnosti, ki jo opravlja delovna organizacija, — da imajo srednjo ekonomsko izobrazbo in 15 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v dejavnosti, ki jo opravlja delovna organizacija, — izpolnjevanje pogojev po družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprtih ovojnicah v 15 dneh po objavi na naslov: »Novotehna« Novo mesto. Glavni trg 11 — za razpisno komisijo. Vsi kandidati bodo v roku 30 dni po objavi pisno obveščeni o izbiri kandidata. 325/19-85 Novoles tozd Sigmat Brestanica Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: za nedoločen čas: 1. 2. 3. 4. 5. 6. projektant — konstruktor (1) tehnični komercialist (1) vodja oskrbe tozd (1) vodja zunanje montaže (1) tehnolog kontrole kvalitete (1) vhodni in izhodni kontrolor (1) 7. obratni tehnik (1) 8. samostojni strugar (1) 9. samostojni ključavničar (1) 10. transportna dela (1) — za določen čas: — 6 mesecev 11. strojni tehnik — pripravnik (1) trojne stroke, konstrukcijska smer, izkušenj, aktivno znanje enega Pogoji: pod 1: visoka šola najmanj 3 leta dt tujega jezika, pod 2: višja šola, strojna stroka, 5 let delov, izkušenj, pod 3,4,5 in 6: srednja šola, strojne stroke, 5 let delovnih izkušenj, pod 7. srednja šola, strojne stroke, 6 mesecev delov, izkušenj, pod 8: KV strugar, 5 let delovnih izkušenj, pod 9: KV ključavničar, 5 let delovnih izkušenj, pod 10: NK delavec, končana osnovna šola, pod 11: srednja šola, strojne stroke. Drugi pogoji: — pod št. 1,2 in 3: poskusna doba 90 dni, — pod št. 4, 5, 6, 7, 8, 9, 11: poskusna doba 60 dni, — pod št. 10: poskusna doba 45 dni, — za vsa objavljena dela in naloge velja alternativen pogoj »ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog«. Poseben pogoj. — pod št. 1: nudimo možnost rešitve stanovanjskega problema. Kandidati lahko oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Novoles tozd Sigmat 68280 Brestanica Kandidate bomo obvestili o izbiri najpozneje v 30 dneh po končanem zbiranju vlog. 324/19-85 M UftOcUuJ&Kr Lda/ »RIBE NA PLITVINI« V ČRNOMLJU PIONIRSKA KONFERENCA Predstavniki vseh šol brežiške občine smo se zbrali na občinski pionirski konferenci, ki je bila letos na Veliki Dolini. Gostitelji so nas sprejeli s pesmijo in nastopom folkloristov, sledil pa je razgovor o našem delu. Nakazanih je bilo veliko problemov, žal pa ni bilo povabljenih odraslih iz delovnih organizacij, da bi odgovorili na naša vprašanja. Podeljena so bila tudi priznanja najboljšim odredom podmlad-karjev RK ter knjižne nagrade za literarne prispevke o NOB. Po konferenci smo si ogledali zanimivo razstavo starega denarja in likovnih izdelkov. MOJCA FUKS. 8.a OŠ Artiče PODELITEV BRALNIH ZNAČK 23. aprila smo imeli na naši šoli podelitev bralnih značk Dobilo jo je 135 učencev, kar je skoraj, polovica v seh. Najprej smo imeli kratek kulturni program, potem pa smo se pogovarjali z gostjo Berto Ciolob. Krožek ročnih del je pripravil razstavo in darilo za gostjo. Po končani proslav i smo jo povabili na kratek razgovor še člani iiterarnega krožka. Pogovor bomo objavili v šolskem glasilu. MAJA GRANDEJIČ. 7.a OS Mirna peč PIONIRJI SODELOVALI V VAJI ENOT TO ŠKOCJAN — V nedavno skupno vajo enot TO in vseh oblik SLO v krajevni skupnosti Škocjan so se uspešno vključili tudi pionirji. Kot kurirji so med krajane razdelili izredno številko »Škocjanskega poročevalca«. Po končani vaji so si vsi udeleženci v šoli ogledali razstavo orožja, s katerim so opremljeni pripadniki TO. nato pa je šolska igralska skupina skupaj z instrumentalnim krožkom pripravila kratek kulturni program. Po mitingu smo se najedli fižola. MARJANCA POVŠE, 6.a OS Škocjan KULTURNI DAN Sredi aprila smo imeli vsi učenci kulturni dan. Razdelili smo sc v skupine. Nekateri so peli. drugi igrali na harmoniko, citre, risah, pripravljali razstavo prebranih knjig in izdelkov, ki smo jih ta dan ustvarili. Pri tehničnem krožku smo izdelovali kipce iz. gline ter črke na napis. Po ogledu razstave pa smo se zbrali v čitalnici, kjer so nam gostje — Mito Trefalt z očetom, našim rojakom, in bratom — po krajšem kulturnem programu podelili Kajuhove bralne značke. Zvečer so gostje pripravili še predstavo za krajane. MOJCA PENIČ. 6.r OŠ Koprivnica NOVICE IZ ŽUŽEMBERKA Iz osnovne šole Žužemberk se je z novicami oglasila Bernarda Brulec. Poroča, da so sredi aprila mladi člani RK na šoli organizirali akcijo zbiranja steklenic in druge steklovine. Nabrali so dva kontejnerja. Niso pa zadovoljni z zaslužkom, ki znaša le 2.000 din. II. aprila so imeli očiščevalno akeijo okolice šole in vsega kraja. Sami učenci so tudi izdelali lične koše za smeti, da teh ne bo toliko po tleh. Dan prej je 38 učencev tekmovalo v matematiki. Učenci so v izložbi Ljubljanske banke uredili razstavo fotografij in del pesnika Simona Gregorčiča ob 140-letnici njegovega rojstva. Trije učenci so sodelovali na razstavi učil v Ljubljani. Predstavili so temo »Delovanje NOO in 7. korpus NOV in POJ«. Sredi aprila pa so učenci višje stopnje pogozdovali na parcelah GG. V tednu dni so zasadili 5.400 sadik. Z zaslužkom bodo plačali zaključne ekskurzije. TELEVIZIJSKI SPORED Prejšnjo soboto je bila v Črnomlju predstava »Ribe na plitvini« Toneta Partljiča v izvedbi članov KUD Jože Mihelčič iz_ Semiča. Bila je zanimiva, vendar se Črnomaljci tudi to pot niso ravno izkazali z obiskom. Nekateri pa si želimo še več takih predstav. PETEK, 10. V. 8.45 TV V ŠOLI: TV koledar, prijatelji konji. Glasbena v l-rancoščina. Književnost Poročila 10.35 TV V ŠOLI 12.30 POROČILA 17.15 — 00.05 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 DOŽIVLJAJI MAČKA I nanizanka . Naši zgoja. NOB. OSA. iRENA SPREIZER OŠ Črnomelj 17.50 GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka 18.25 OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 18.40 GEOLOŠKA TRANSVERZALA. izobražev alna oddaja . 19,10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 KO SE KORENIN ZAVEMO: Osvoboditev, dokumentarna serija 21.00 NE PREZRITE 21.15 A. Marodič: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST — Pasja afera, humoristična nanizanka 22.30 DNEVNIK 22.40 SRČNI KRALJ, francoski film Prva svetovna vojna se počasi izteka, toda francoski prebivalci so še vedno v nevarnosti. Zgodi se. da morajo zapustiti svoj kraj, saj se izve. da jim grozi uničujoča eksplozija. Angleški major v kraj v severni Franciji pošlje vojaka, ki naj bi poiskal onesposobil nevaren eksploziv. O prihodu na ogroženi kraj pa se teina filma povsem spremeni. Vojak v vasi naleti na preostale prebivalce, na pravo družbo iz norišnice, v kateri vsak igra svojo vlogo. Zagrizeni »ig' ralci« v vojaku vidijo svojega »srčnega kralja«. DRUGI PROGRAM 16.25 Dnevnik — 16.45 Radovan Ca-vallin — 17.15 Dan zmage v Evropi' 18.15 Premor — 18.30 Zagreb: koša- rka Jugoslavija:Evropa — 20.00 čast Bachu. Haendlu in Scarlattiju '' 21.50 Nočni kino: Sen (jugoslovans i film) __ SOBOTA, 11. V. 7.45 — 23.00 TELETEKST 8.00 POROČI 1.A 8.05 Ejubljana: POHOD PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV 8.15 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O burji 8.30 B. Čopič: DOŽIVLJAJI MAČKA TOŠA. nanizanka 8.45 B. Čopič: PRAVLJICA O SESIRI KOVII..IK! 9.00 POGLED, poučno zabavna nanizanka TV Sarajevo 9.30 Ljubljana: POHOD PO POTEH TOVARIŠTVA IN SPOMINOV, prenos 10.00 Beograd: TEHNIČNI ZBOR IN RAZSTAVA OBOROŽITVE JLA. prenos otvoritve 10.30 MIJ I IN LEGENDE — Antični miti: Iliada 11.45 KO JE POMLAD: Zaspanka Andreja, nanizanka 12.20 MANI DIJAKOV. DA BO MANJ DIVJAKOV, dok. film 12.50 LJUDJE IN ZEMLJA.ponovitev 13.40 POROČILA 13.45 RAČUNALNIŠTVO, ponovitev 5. dela angleške serije 14.10 NAŠA PESEM — MARIBOR 84 14.40 Retrospektiva filmov Franceta Štiglica: DOLINA MIRU. slovenski film 16.00 TEHNIČNI ZBOR IN RAZS-IA VA OBOROŽITVE JLA. posnetek otvoritve 17.(M) AEROMLI ING. prenos 18.15 GLASBENA ODDAJA 18.40 BOJ ZA OBSTANEK: Pravilna odločitev, angleška poljudnoznanstvena serija 19.05 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.50 VREME 20.00 ŠVICARSKA MČEČEČNOST, ameriški film V eni izmed uglednih švicarskih bank pride do preplaha, kajti strogo varovana tajnost bančnih računov nekaterih strank je v nevarnosti, ker so izsiljevalci prišli do skrivnih podatkov in sedaj izsiljujejo banko in last”1'J bančnih računov, na katerih je-df^fj*. sumljivega porekla. Če bi izsiljeV3 uresničili svoje grožnje, bi se lastn računov znašli v sila neprijttneffl P ožaju. banka in švicarsko bančnts sploh pa bi izgubili svoj ugled., | banka najame zasebnega detektiva---21.30 TEK PRIJATELJSTVA.reP°' taža 21.40 ZRCALO TEDNA - 22.05 ZABAVNOGLASBENA DAJ A 22.55 POROČILA DRUGI PROGRAM .13 ifi 12.15 Aktivist (indijski film) - v Otroška predstava — 14.45 l’ol^|< in pes (kanadski film) Nepokorjeno mesto — 17.10 EP' gimnastiki (mnogoboj ženske! .... ■. . ' ... Z'1.« ;'! 20.00 Rock scena — 20.30 C*ov' čas — 21.00 Poročila — 21.10 Šp1’0 sobota — 21.35 Nezvestoba P1’ vaško (L del TV nadaljevanke! 22.45 TV galerija NEDELJA, 12. V. 8.25 — 13.35 in 14.20 — 22.55 TELETEKSI 8.40 POROČILA 8.45 ŽIV ŽAV 9.40 GRIZLI ADAMS, ponovitev 10.05 ŽIVLJENJE IN DOGODIVŠČINE NICHOl.ASA NICKI E-BYJA. 6. del angleške nadaljevanke 11.00 FESTIVAL DOMAČE ZABAVNI: Gl AŠBE — PTUJ 84 — Gost: Alpski kvintet 11.35 625. oddaja za stik z gledalci 12.00 POD EIPO. prenos iz Mozirja 13.30 POROČILA 14.35 ZDRAVKO ŠVIKARŠIČ — ZAPISOVALEC IN PRIREDITELJ KOROŠKIH LJUDSKIH PESMI — STOLETNIK 15.35 KAM GREDO DIVJE SVINJE ponovitev 3. dela nadaljevanke 16.35 POROČILA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19 .50 VREME 20.00 LJUBEZENSKE ZGODB^ Mikošičeve sirene, nanizanka 16.40 VETER NAD MOČVIRJEM EVERGLADA. ameriški film 18.10 I V KVIZ 19.10 RISANKA Novi Sad 21.00 BESEDA DA BESED« ' POGOVOR Z JOŽETOM JAVO* ŠKOM ,21.30 RECITAL: PAVEL IN KOG AN. 2. oddaja 22.00 ŠPORTNI PREGLED 22.50 POROČILA PONEDELJEK, 13. V. 8.45 TV V ŠOLI: IV koledar. Plavanje, Češčina. Predstavljamo vam. Po sledi rokopisne dediščine. Poročila 10.35 TV V SOLI 12.30 POROČILA 17.15 — 22.10 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 GLEDALIŠČE NA PODSTREŠJU oddaja TV Zagreb 18.05 CICIBAN IZLETNIK. 2. del 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK 18.45 PODI UM. oddaja za mlade 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO IM) ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 N. Mailer: RABLJEVA PESEM. 3. del ameriške nadaljevanke 20.55 SPOZNANO—NEZNANO, oddaja o znanosti 21.35 NAŠI BALETNI NAGRA-i1;N 01 21.55 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.30 Beograjski TV program Športni grafikon — 19.30 Dnevnik 20.00 Raziskovanja — 20.50 V&r»> danes, jutri —21.10 Dinastija — 2--St črvov izija TOREK, 14. V. 8.55 IV V ŠOLI: I V koledar. Pionir in Tito. Spominski park Kumrovec. Izbrali smo za vas. Puščave in tundre v SZ. Poročila 10.35 I V V ŠOl.l 16.20 SOLSKA I V: Italijanski okupator kapitulira 12.30 POROČILA 16.05 — 22.55 TELE TEKST 17.30 POROČILA 17.35 NAŠA PESEM — MARIBOR 84 18.05 MITI IN LEGENDE —Antični miti: Odiseja. L del 18.25 GORENJSKI OBZORNIK 18.40 PERISKOP 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 D. Cvingl: SREBRNA LlSI^' drama TV Sarajevo 21.20 INTEGRALI 22.40 DNEVNIK SREDA, 15. V. 9.15 I V V ŠOLI: Poštni nabiralnik. Barok, rokoko in klasicizem. Poklicno usmerjanje. Poročila 10.35 TV V ŠOl.l 12.30 POROČILA 17.15 — 23.00 TELETEKST 17.30 POROČILA 17.35 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Zvezda na čelu 17.50 E. Rosiand: CYRANO DE BERGERAC, L del predstave SMG Predstava Slovenskega mladinskega gledališča — ljubljanska TV jo bo predvajala v štirih delih — jegledališki dogodek iz. bogate zakladnice klasičnega gledališkega snovanja in zgovorno priča mlademu rodu. da so današnja hrepenenja mladih taka. kot tista iz bližnje in dalnje preteklosti. Nežno ljubezen, ki se tako težko uresniči. zavirajo predsodki. F 19.55 VREME 20.05 MEDNARODNA OBZORJ* r 20.55 Film tedna: DRHTENJE. P"r P ski film S 22.45DNEVNIK 18.25 ZASAVSKI OBZORNIK 18.40 RAČUNALNIŠTVO, angleška izobraževalna serija 19.05 RISANKA 119.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Sokoli ^ 18.15 Plus minus 16 let — 18.45 Lju^ |0 ski običaji — 19.30 Dnevnik —2®-Nogomet: finale za pokal P0*4 .,) zmagovalcev (prenos iz Rotterda111 \ — 22.00 Poročila — 22.05 Dnevi ja'7 84 ČETRTEK, 16. V. 8.45 TEŠ I 9.00 I V V ŠOl.l: Zgodba. Z antibiotiki proti mikrobom. Kaj se dogaja v atomskem jedru. Odmor. Zrmanja. Poročila 10.35 TV V ŠOl.l industrija motornih vozil Novo mesto objavlja dela in naloge 10 KV mizarjev (IV. stopnja) za dela v neposredni proizvodnji v tozdu Proizvodnja prikolic. Pisne prijave pošljite na naslov: Kadrovska služba DSSD sozd v 15 dneh po objavi. 326/19-85 12.3(1 POROČILA 16.05 — 22.30 TELETEKST 16.20 ŠOLSKA TV: Italijanski okupator kapitulira 17.30 POROČILA 17.35 F. Rudolf: 40 ZELENIH SLONOV, nadaljevanka 17.55 PORTRET: BRANKO MIKLAVC 18.10 RISANKA 18.25 DOLENJSKI OBZORNIK 18.40 DELEGATSKA TRIBUNA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK 21.15 L. Maroti: FRANZ LISZT. 2. del madžarske nadaljevanke 22.15 DNEVNIK mednarodnega festivala jazzd v radu — 19.30 Dnevnik — 20.00 Ve klie (sovjetska nadaljevanka) — 21-Poročila — 21.05 Umetniški ve lX-litev. predstava SSG Trsf DRUGI PROGRAM 17.25 Dnevnik — 17.45 Na črko, na črko — 18.15 Znanost — 18.45 S 15. ) il in Ob; ema vasi na jtcri •■ig- icga Cu- li—' oša- ) v J nski poletje 1985 * slovensko primorje * istrska regija ® kvarnerska riviera in otoki * Crikveniško-vinodolska riviera * šibeniška riviera * splitska regija in otoki * makarska riviera * dubrovniška regija, pelješac in otoki ® Oto/c v/s * črnogorsko primorje * 7 DNI PREMALO * 14 DNI PREDRAGO * 10 DNI RAVNO, PRAV pRijave in informacije: >*UTNIK Sl^LOŠIČEVA 17, LJUBLJANA tLEFOM; (068) 3^.542, 314-889 J.T|GRAL: Brežice, Sevnica Jetnik: Krško tV.?STale pooblaščene iuRISTIČNE agencije edina jugoslovanska agencija 2 10-dnevnimi aranžmaji Kršk'nSka 'zo^ra^eva*na skupnost ?<^Jor skupščine OIS za organizacijska in *aarovska vprašanja £P'»uje Slednje kadrovske štipendije za šolsko leto 1985/86: °kli 'c oz. program: Parerte£ni učite|i 9lasK e učitelj glasbe klavir n'k 'nstrumenta,ist Stopnja zahtevnosti poklica: VII VII VII Število štipendij: 3 1 oSnje pošljite Odboru za organizacijska in kadrovska JJrasanja pri Občinski izobraževalni skupnosti Krško. esta krških žrtev 63, Krško. 317/18-85 /ILPINK MOTORNE ŽAGE Ugoden nakup za devizna sredstva vam nudi: /OoSTROJ LJUBLJANA Ljubljana, celovška 34, Tei. (061) 313-062 O*« Nuklearna elektrarna Krško, p. o. Krško, Vrbina 12, objavlja prosta dela in naloge 1. tehnika za preventivno vzdrževanje sekundarnih sistemov, 2. tehnika za kontrolo kvalitete sekundarnih sistemov. Pogoji: pod 1.: — opravljena 4-letna tehnična šola strojne smeri — 18 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca pod 2: — opravljena 4-letna tehnična šola strojne smeri — 18 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — poskusno delo 2 meseca Kandidti naj pošljejo svoje vloge v 10 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo prejeli v 30 dneh po izteku prijavnega roka. . 315/18-85 Delovna organizacija za proizvodnjo, zunanjo in notranjo trgovino »Seme« Beograd—tozd »Beograd« z o. sol. o. PE Maribor, Maribor, Framska ul. 4, tel. 062/33-631, objavlja za prodajalno št. 18 v Novem mestu prosta dela in naloge — prodajalca (2 izvrševalca) Pogoji: 1. srednja kmetijska šola 2. pol leta delovnih izkušenj 3. primerno zdrav, stanje za delo s sredstvi za zaščito rastlin Z izbranima kandidatoma bomo sklenili del. razmerjeza nedoločen čas. Kandidati naj oddajo svoje vloge v naši prodajalni v Novem mestu ali pa jih pošljejo na naslov: »Seme« Beograd, PE Maribor, Framska ul. 4, Maribor, v 10 dneh po dnevu objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljenem postopku. 316/18-85 GOZDNO GOSPODARSTVO Odbor za izobraževanje Gozdnega gospodarstva Novo mesto razpisuje 17 štipendij za vpis v 1. letnik Gozdarske srednje šole v Postojni, vzgojno-izobraževalni program gozdar. Štipendija vsebuje poleg osnovnih točk tudi dodatne točke za deficitarni poklic gozda/. Štipendistom nudimo bivanje v novem domu v Postojni, po končanem šolanju ^ pa zaposlitev in primeren osebni dohodek. Kandidati naj prošnje za dodelitev kadrovske štipendije naslovijo na obrazcu DZS 8.40 (vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic) na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto. DSSS — splošna služba, Gubčeva ulica 15. Rok za sprejemanje prošenj: 20. maj 1985. 314/18-85 DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO p.o. NOVO MESTO , SOKOLSKA 1 objavlja prošta dela in naloge 1. dipl. ing. strojništva — samostojnega projektanta za projektiranje strojnih instalacij 2. dipl. ing. gradbeništva — samostojnega projektanta za projektiranje in nadzor K sodelovanju vabimo dinamične ustvarjalne strokovnjake, ki želijo svoje znanje poglobiti in preizkusiti na mnogih področjih dejavnosti DPB. Nudimostimulativne osebne dohodke. Pogoji: končana fakulteta ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, strokovni izpit. Dela in naloge združujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih del in nalog pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Dolenjski projektivni biro, Novo mesto. Sokolska 1. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. 319/18-85 GIP Gradis Ljubljana—tozd Lesnoindustrijski obrat Škofja Loka objavlja večje število prostih del in nalog: zahtevna mizarska opravila Pogoj: dokončana poklicna šola lesne stroke (KV mizar) in 6 mesecev delovnih izkušenj. Delo se sklepa za nedoločen čas, s polnim delovnim časom dnevno. Poskusno delo traja 30 dni. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili do 10. 5. 1985 na naslov Gradis—tozd LIO', Škofja Loka, Kidričeva c. 56. 318/18-85 Uprava za notranje zadeve Novo mesto objavlja javno licitacijo za prodajo rabljenih motornih vozil: — 2 osebna avtomobila LADA VAZ 2106 — 2 osebna avtomobila ZASTAVA 101 C in CONF — 2 osebna avtomobila ZASTAVA 750 SC SUP in LUX — 1 osebni avtomobil VW GOLF J-L — 1 osebni avtomobil R — 4 GTL Licitacija bo v soboto, dne 18. 5. 1985. ob 8. uri na sedežu UNZ Novo mesto, Jerebova ulica 1. Ogled je mogoč 1 uro pred licitacijo. Interesenti morajo pred začetkom licitacije položiti 10-odst. varščino od izklicne cene. Prometni davek in ostale dajatve v zvezi s prenosom plača kupec. Nakup na javni dražbi je po sistemu »videno kupljeno«. - 320/19-85 Svet delovne skupnosti skupnih služb SIS občine Trebnje razpisuje prosta dela in naloge 1. pravnega svetovalca za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: visoka izobrazba pravne smeri 2. administratorja za določen čas (nadomeščanje delavke, ki je na porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom. fcogoj; dveletna administrativna šola * Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po dnevu objave na naslov: DSSS samoupravnih interesnih skupnosti občine Trebnje, Baragov trq 1 68210 Trebnje. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po končanem roku za prijave. 321/19-85 Ljubljanska banka Temeljna posavska banka Krško Komisija za delovna razmerja objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom v sektorju splošnih poslov opravila: vodenje odseka organizacije in tehničnih storitev Pogoji za zasedbo: znanje, ki ga daje višja šola za organizacijo dela — Računalniške ali druge ustrezne smeri ter 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati za objavljena delovna opravila naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po dnevu objave. Prijave pošljite na naslov: Ljubljanska banka Temeljna posavska banka Krško Trg Matije Gubca 1 68270 Krško _________________________________________________ 322/19-85 Mercator—Agrokombinat Krško, tozd Vinogradništvo—kleti Krško na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. vodja DE kletarstvo 2. vinogradnik—traktorist Pod točko 1 se združuje delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod točko 2 pa za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavca na od-služenju JLA). Pogoji: 1: visoka ali višja izobrazba agronomske smeri, 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih poznavanje dejavnosti in tehnologije kletarstva. Poskusno delo 3 mesece. 2: poklicna kmetijska šola ali poklic kmetijec ali končana osnovna šola in traktorski tečaj. Poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Mercator—Agrokombinat Krško, Krško, Cesta • krških žrtev 52. kadrovska služba. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 15 dni po končanem zbiranju prijav. 323/19-85 r ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega JANKA KOSA Dvorište, Vivodina se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, podarjene vence in cvetje in za spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem našim sosedom za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se delovnemu kolektivu KOMET Metlika za podarjene vence in izraženo sožalje. Žalujoči: žena Katica, hčerki Stefica in Vilma, zeta Janko Predovič in Jože Nemanič, vnuki Melita, Sandra, Denis in ostalo sorodstvo Vivodina, Hrast. Božakovo, 21. 4. 1985 ; // ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JURIJ VALANT iz Kaplje vasi 4, Tržišče na Dol. Iskreno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam pomagali v teh hudih trenutkih, darovali cvetje in vence, izrazili sožalje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravniku za nesebično pomoč, KS Tržišče za poslovilne besede, gasilcem, župniku za opravljeni obred, pevcem ter kolektivom Metalne in Lisce iz Sevnice in Krmelja. Žalujoči: žena Anica, hči Rozi in sin Janez z družinama Tržišče, Krmelj ZAHVALA Vsem, ki ste se tiho poslovili od našega nepozabnega JOŽETA VEGLJA mu kakorkoli v življenju pomagali, bili dobri z njim. nam lajšali bolečino ter mu poklonili toliko cvetja, iskrena hvala. Globoko hvaležnost izrekamo dr. Totovi. hvala tudi internemu oddelku iz Novega mesta ter župniku za opravljeni obred, dobrim sosedom ter sodelavcem otr. oddelka bolnice v Brežicah in očesnega oddelka bolnice v Novem mestu. Vsi njegovi Brežje, Brežice, Novo mesto Z A II V A L A Vedi, da bo zmeraj del nas tvoja topla ljubezen in lepa beseda, ki je žarela iz tebe ob vsakem času, draga naša mama, baka in tašča ZAHVAL A Tragično je preminil SLAVKO MOLAN iz Velikega Podloga Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem, sosedom, posebno še tov. Lavrenčičevi za poslovilne besede, učencem 4. razreda iz Velikega Podloga, kolektivu Imperial Krško, župniku, oktetu za zapete žalostinke in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: žena Darinka, sin Tomaž, mama, sestra in brata z družinami in ostalo sorodstvo- Dom je prazen in tih. ker tebe. draga stara mama ni. a v srcih naših ostala boš ti. ZAHVALA V 76. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in prababica KAROLINA JENKOLE z Dvora 13 Ob njeni smrti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom, DO OOS TOZD TES Novoles, sodelavcem za denarno pomoč, OOS DSSS STORITVE, VDP gasilski poklicni enoti IMV, Razvojnemu inštitutu — Prototipna delavnica 1MV, Gasilskemu društvu Dvor. Društvu upokojencev Dvor, pevskemu zboru in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče. stari ata. brat in stric GREGOR RAJAR Velike Brusnice 45 Prisrčno se zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom in znancem za nesebično pomoč, delovnim organizacijam SGP Pionir-tozd MKI. sodelavcem Iskre —. oddelek vzdrževanje. VVO. ZZB Brusnice, Gasilskemu društvu Brusnice, govornikoma. pevcem in duhovniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi DARINKA DANICA HENIGMAN iz Dolenjskih Toplic 118 a Iskrena hvala vsem ki so nesebično pomagali takrat, ko nam je bilo najtežje, darovali cvetje'in vence, pospremili našo drago" mamo in bako do poslednjega prebivališča. Prav tako hvala ZB in KS za pomoč in ganljive poslovilne besede. Hvaležne tvoje: Ida, Darinka—Nina, vnukinja Lilijana, Janja, Katja in zet Krsto mma mm Z A H V A L. A V 73. letu starosti je nepričakovano ugasnilo življenje dragemu možu, očetu, staremu očetu in stricu MATIJI IVANEŽU iz Gabrja 122 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, sosedom, znancem. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivom Kremen Novo mesto. Avto Kočevje, Itas Kočevje-tozd PIN.ZB Gabrje za podarjene vence in cvetje, župniku pa za opravljeni obred. Hvalit pevcem za zapete žalostinke ter Ivanki Boltez. za poslovilne besede in govor. Žalujoči: žena Marija, sin Matija in Jože z družinami ter ostalo sorodstvo Brez slovesa si odšel. v naših srcih boš živel! ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi našega sina, brata in strica AVGUŠTINA PAVLIČA iz Tomažje vasi 30 se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih trenutkjh stali ob strani, posebno pa kolektivu tovarne Strešnik iz Dobruške vasi, Jožetu Rešetiču, članom gasilskih društev Tomažja vas. Bela cerkev, Grmovlje, Dobrava, Dole in Škocjan, pevcem šentjernejske Iskre in vaščanom Tomažje vasi, posebno družinam Grulja, Mehak, Lenart, ter vsem, ki ste darovali vence m cvetje, kakor tudi župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mama, sestra in brat z družinama ter ostalo sorodstvo JL V SPOMIN 10. maja 1985 mineva leto dni. kar n^ je nenadoma zapustil naš dobri mož1 oče ANTON PAPEŽ upokojeni železničar iz Črnomlja, Pod gozdom 6 Dragi oče! Kako zelo nam manjkaš Ti, povsod Te naše iščejo oči. V domovih naših je praznina, v srcih naših bolečina. Spomin na Tebe pa živi, čeprav Te več med nami ni... VSI TVOJI V SPOMIN STANKO ŠIŠKA Jurka vas. Straža Žalujoči: žena Ana in vsi njegovi Pomlad r vinograd tvoj bo spet pflS in vprašala, kje si ti. Sedla bo na cvetoča tla in zajokala, ker te ni. Z A II V A L A h0' V 76. letu nas je po dolgi in mučni .• czni zapustil naš dragi mož, oče.s oče, brat in stric ANTON KOČEVAR iz Kosalnic Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljevi znancem, ki ste pokojnemu darovali vence in cvetje in ga sPr,!vijli> na njegovi zadnji poti. nam pa izrekli sožalje. Posebna za}1 |it- velja osebju zdravstvenega doma Metlika za zdravljenje t<] jšanjc bolečin. Gasilskemu društvu in Zvezi borcev Rosa1 govornikoma za poslovilne besede, kolektivu Novoteks, & ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat is* hvala! Minilo je dolgo, žalostno leto, odkar 6' dragi, več med nami ni. Se zmeraj z nami delaš in živiš. ■ L jubil si zemljo, ljubil si dom. v cvetoč1'1"-si S. maju odšel v večni dom. tja. kjer" trpljenja ne bolečin, le večni mir. Iskrena hvala vsem, ki se ga še spominjate in prihajate na njeg g"rob. Ne mine dan ne noč, zmeraj z mano si ti navzoč. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA vsem, ki ste nam ob hudem udarcu usode, ob smrti našega ljubljenega moža in očija JOŽETA JAKŠA Mali ob strani, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo primariju dr. Željku Bošnjaku in zdravniškemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice, ki so se borili za njegovo življenje, prav tako za takojšno in nesebično pomoč tov. Jožetu Ivanetiču in tov. Vinku Pavlinu. Iskrena Itvala DS in DPO Republiškega sekretariata za notranje zadeve, ONZ Novo mesto, še posebej pokojnikovim bivšim sodelavcem, medobčinskim DPO in skupščinam dolenjskih občin, družbenopolitičnim organizacijam Kandija — Grm, posebno organizaciji ZB NOV in predstavniku • X. brigade za organizacijo slovesa, častnih straž in spremstvo. Zahvaljujemo se tov. Ladu Stibicu m tov. Jožetu Čopiču za ganljive poslovilne besede. Hvala Pevskemu društvu Dušan Jereb in godbenikom iz Novega mesta, kakor tudi vsem neštetim prijateljem in znancem, ki so ga pospremili do mnogo preranega zadnjega doma, se poklonili njegovemu spominu, in darovali cvetje ter nam s sočustvovanjem pomagali v najtežjih trenutkih. Njegovi: žena Ruža in sinova Milan in Joži z družino ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil dobri m6ž, oče, stari oče, praoče, bratranec in stric JOŽE KRALJ Verdun 1 pri Drsnih selih borec in aktivist NOB od leta 1941 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Hvala sodelavcem DO Labod, Krka-tovarna zdravil, Novoles, SSS, Cestnemu podjetju, godbi iz. Straže, pevcem iz. Birčne vasi, govornikom, vaščanu Karlu Zupančiču, predstavnikoma ZB in gasilskega društva Dobindol, osebju internega oddelka novomeške bolnišnice in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žena Pepca, dvanajst otrok z družinami in ostalo sorodstvo Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Tragično nas je zapustila naša najdražja VERA KOTAR roje. Skube iz Velike Sevnice 4 pri Trebnjem skreno sc zahvaljuemo vsem, ki so priskočili na pomoč na kraju ri*gedije. Prav tako se zahvaljujemo vaščanom, posebno No-akovim, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih akorkoli pomagali, delavcem in delovnim organizacijam Sob rebnje, 1GK Račje selo, vaščanom in posameznikom za toliko vetja. Za vso pomoč se prisrčno zahvaljujemo dr. Vilfanovi, Pevcern in godbi za žalostinke in govorniku Bojanu Okornu za Poslovilne besede. Hvala za številno spremstvo na Verini zadnji Poti. Vsem in vsakemu posebej za vse prav prisrčna hvala. Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi ZAHVALA V 76. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta MILKA ŠVEGELJ roj. VETROVŠEK iz Šmarjeških Toplic ^a.ilepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za Pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste Pokojno spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala patronažni |Cstri Aniti Dcrmcnšck za pomoč na domu. prav tako tovarni Gibod Novo mesto. Hvala tudi gospodu župniku za lepo °Pravljeni obred. t •alujoči: hčerka Milka in Ivanka z družinama ter drugo sorodstvo m ZAHVALA Tiho in mnogo prezgodaj nas je zapustil naš ljubi mož, ati, stari ata, brat in stric JOŽE HOČEVAR Skrovnik 10 Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste v bolečih dneh sočustvovali z nami, prav tako vsem, ki ste nam izrazili sožalje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo sosedom, DO ŽTO TOZD UVP Novo mesto, Kolektivu Metalne Krmelj, Iskre Mokronog, osebju nevrološkega oddelka Novo mesto,govornikoma za poslovilne besede in duhovniku za lepo opravljeni obred. VSI NJEGOVI Drobne kaplje polzijo po listih dreves, živali žalostno ždijo na svojih prostorih, tudi narava žaluje. ZAHVALA V 51. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož. oče. sin. stari oče. tast, brat MILIVOJ KVAS, ml. Na utrdbah 22 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Specovi, osebju internega oddelka novomeške bolnišnice. Iskrena hvala ribiški družini Črnomelj za pomoč pri organiziranju pogreba in poslovilne besede pri odprtem grobu. Iskri Semič, godbi na pihala iz Črnomlja in lov. Lnici Škof. Žalujoči: žena Angelca, hčerka Andreja, hčerki Irma in Nataša z družinama ter ostalo sorodstvo Črnomelj. Ljubljana Dom je prazen in tih, ker tebe dragi ata ni, a v srcih naših ostal boš ti. ZAHVALA Kruta bolezen nam je v 57. letu iztrgala iz naše sredine dragega moža. očeta, dedka, brata, strica ALOJZA PRIMOŽIČA iz Semiča 71 Prisrčno se zahvaljujemo sorodnikom,sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, spremili pokojnega na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, vence in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Iskre Semič, društvu ZB Semič, VVO Črnomelj, salonu Pestner ter govornikoma Ediju Malnariču in Jožetu Vidmarju. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Alojz in Ciril, hčerki Cvetka in Jelka z družinama ter brata in sestre z družinami ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 49. letu zapustil naš dragi bral, stric, bratranec FRANC PENCA iz Smolenje vasi 12, Novo mesto Zahvaljujemo se osebju internega oddelka novomeške bolnišnice za skrbno nego v zadnjih dneh pokojnikovega življenja, sosedom in vaščanom za lepo pripravljeni pogreb, članom Gasilskega društva Smolenja vas za počastitev na zadnji poti in poslovilne besede ob odprtem grobu, duhovniku pa za lepo opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi Z A II V A L A V 78. letu starosti nas je zapustila naša draga mama. babica in prababica MARIJA JENŠKOVIČ iz Dohravicc 6 pri Šentjerneju , l,srčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom /a nese-'o?o pomoč in znancem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji "h. darovali vence, cvetje in nam izrekli sožalje. Obenem se za-'valju jemo Slavkovim sodelavcem \ IM V. OOŠ IM V za podarje-0 Venca ter pleterskemu župniku za opravljeni obred. 'h ‘kujoči: sin Slavko z družino, hčerki Štefka in Majda z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas jev 77. letu zapustila draga mama, stara mama. sestra in teta KRISTINA DERGANC roj. BUKOVEC iz Gabra Zahvaljujemo se vsem. ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in pokojno spremili na zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni zd-. ravstvenemu domu Črnomelj, ambulanti v Semiču, dr. Pavlovič—Melinčkovi. sindikatu in sodelavcem Iskre Semič. ZB Kot ter duhov nikom i/ Semiča in Metlike za opravljeni obred. Hvala tudi I rancki Kapšcvi za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Tiho. kakor je živ ela, nas je v 86. letu življenja zapustila naša draga teta MARIJA STARC rojena KRAŠEVEC Slamna vas 16 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami. nam izrekli sožalje, darovali pokojni cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo KS S.lamna vas. tov. Ivanu Težaku za nesebično pomoč ter tov. Mariji Slobodnik za poslovilne besede pred domačo hišo. Zahvalo smo dolžni tudi župniku za. lepo opravljeni obred. Vsem skupaj iskrena hvala! L Žalujoči: nečak Ivan z ženo, Mojca, Mateja, Gelca in vsi njeni 12(1865) 9. maja 1985 c***? DOLENJSKI LIS tedcnsK6leda Četrtek, 9. maja — Dan zmage Petek, 10. maja — Izidor Sobota, 11. maja — Žiga Nedelja, 12. maja — Pankracij Ponedeljek, 13. maja — Servacij Torek, 14. maja — Bonifacij Sreda, 15. maja — Zofija Četrtek, 16. maja — Janez LUNINE MENE 11. maja ob 18.34 — zadnji krajec 1 BREŽICE: 10. in 11. 5. ameriški Ulm Hudičevo rezilo. 10. 5. nemški film Dekle z maslom. 12. in 13. 5. ameriški film Gospodar zverin. 14. in 15. 5. hongkonški film Nepremagljivi heroj. ČRNOMELJ: 9. in 12. 5. ameriški film Samo za tvoje oči. 10. in 12. 5., hongkonški film Zmaj iz Arizone. 14. 5. hongkonški film Maščevanje Brus l.eejeve pesti. KOSTANJEVICA: II. 5. ameriški film Kako se znebiti svojega šela. 12. 5. italijanski Tim Razbojnik z modrimi očmi. KRŠKO: I I, in 12. 5. ameriški Tilni Zatiralec. 14. 5. ameriški film 1 ihi bes. 15. 5. ameriški film Nespretni detektiv. 16. 5. španski Til m. Demoni \ vrtu. MIRNA PEČ: 10. 5. ameriški Ti Tin Smrt na meji. NOVO MESTO — DOM KULTURI-: 9. 5. slovenski film Akcija (ob 16. uri). Ob IS. uri filmsko gledališče Sluga svojih gospodarjev italijanski film. 9. in 10. 5. ameriški film Kačje pleme. 11. in 12. 5. matineja —ameriški Tilni Meč kralja Arturja. Od 1 I. do 14. 5. ameriška komedija Nori zaporniki. 15. 5. jugoslovanska drama Le še tokrat. 16. 5. filmsko gledališče — anuleško izraelska komedija Stalno dekle. NOVO MESTO — DOM JLA: Od 10. do 12. 5. ameriški film Nindjo maščevalec. Od 13. do 15. 5. ameriški film Kalifornijske lutke. SEVNICA: 9. 5. ameriški film Bandit v Te.\asu. 10. in I 1. 5. ameriški film Obračun na zlati galeriji. 12. 5. nemški film Pohiti zabava se začenja. 15. in 16. 5. angleški film Samo za tvoje oči. SLUŽBO DOBI ZAPOSLIMO v bifeju mlado dekle. Možno tudi za priučitev. Lokal se nahaja v okolici Domžal. Stanovanje in hrana v hiši. Telefon (061) 722-722. V DELOVNO razmerje sprejmem kvalificiranega avtoličarja. Odslužen vojaški rok. plača po dogovoru. Bogomil Žnider. avtoklepar in avtoličar. Jelše 14. Otočec. KVALIFICIRANO KUHARICO pogodbeno zaposli v času od 24. 6. do 20. 8. 1985 Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto v Počitniškem domu za letovanje otrok »fazan« v Luciji pri Portorožu. Vse informacije prejmete osebno ali telelonično pri OORK Novo mesto, tel. 21-430. KVALIFICIRANEGA strugarja z najmanj tremi leti delovnih izkušenj takoj zaposlim. OD po dogovoru. Janez Pečarič. Metlika, telefon (068) 58-225. DVA POHIŠTVENA mizarja takoj zaposlim. Stanovanje zagotovljeno, ostalo po dogovoru. OD nad 50.000 din. MIZARSTVO STRUNA. Ljubljana. Tržaška 539. 11 rezov ica. ' STANOVANJA SOBO v Krškem ali okolici išče tikati z otrokom. Kličite na telefon 62-648. OBRTNIKI IŠČEJO v najem hišo ali sobo za osem delavcev v Novem mestu. Tel. (068) 58-250. Motorna vozila PRODAM ali zamenjani za drug avto ali traktor 1ADO 1300. letnik 1982. Marjan Krejan. Rožno 39. Brestanica. telefon 79-328 int. 41. UGODNO prodam motorni kolesi VIC I ORIA — BURG MUSI I R s prikolico 350 cem in PIJCII 175 ccm. oba letnik 1954. Informacije po telefonu (068) 56-608 popoldne ali 56-611 dopoldne. UGODNO prodam Z 101 G J še v garanciji s 5000 km. V račun vzamem novejši 126 P. Longar. Rumanja vas 30. Straža. FIAT 126 P prodam. Telefon 24-943. VARTBURG turist prodam. Star je šest let. Tel. 23-664. popoldne. DIANA osebni avto, generalno obnovljen, letnik 1980. ugodno prodam. Vojko Strmole. Mirna 165. telefon 23-307, dopoldne. OPEL KADET, letnik 1968. registriran do februarja 1986. prodam. Alojz Srčič. Radovlja 16. 68220 Šmarješke Toplice. ZASTAVO 750SE. letnik november 1980. prodam. Dušan Krese. Gornje Sušiee 24 pri Dolenjskih Toplicah. R 12 TS, letnik 1977. dobro ohranjen, prodam. Lovko. Marjana Kozine 30. Novo mesto. ZASTAVO 750. letnik 1979. prodam. Marjan Stepati. Lebanov a 5. Novo mesto. R 4 TL, letnik 1983. prodam. Ambrožič. Ločna 12, Novo mesto. LADO KARAVAN 1200. letnik 1978 in DIANO, letnik 1978. prodam, l elefon 23-124. po 16. uri. I 'GODNO prodam osebni avto RENAULT 10. neregistriran. Informacije na telefon (061) 861-611 interna 283.' dopoldne. ZASTAVO 101 G I L. dobro ohranjeno. staro dve leti. prodam. Slavko Gregorčič. Gor. Krenovo 5. 68222 Otočec. Z 750 S, letnik 1978. ugodno prodam. Tel. 25-956. od 15. do 20. ure. ŠKODO 110 R, letnik 1980. prodam. Zalog 28. Novo mesto. Z 750, letnik november 1983, prodam. Oglasite se po 14. uri. Slavka Gruma 18. stanovanje 7. Novo mesto. JUGO 45, oktober 1981. prevoženih 27000 km. prodani. Cena 40 SM. Telefon 71-848. po 16. uri. 126 P prodam. Dušan Retelj, telefon 21-241. DOLENJSKI LIST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko. UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din, za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 900 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. GOLE Diesel prodani. Anton Berk. Prelesje 27. Šentrupert, telefon (068) 40-143. DIANO 6, letnik 1977. prodani. Tclclon 68-346. ZASTAVO 75«.Jetnik 1978. prodam. 1 rane Vide. Šentjernej 105. VOLKSVV AGF.N 1200, zelo poceni prodani. Informacije na telefon (0681 69-451. popoldne. LADO 1200, letnik 1972. in prikolico prodani. Ogled \sak dan po 16. uri. Anton Pajk. Mestne njive 6. Novo mesto. ZASTAVO 750 LE, letnik september 1980. prodani. Telefon 84-972. POCENI PRODAM UČKA. letnik 1979. Jakše. Ob Ježki vodi 21. Novo mesto. PRODAM 126 P. letnik 1977. za 13 M. Jurij Beg. Otočec 75. tel. 85-210 dopoldan. PRODAM R 4 J L. junij 82. Jel. 23-• 667. PRODAM ZASTAVO 101. letnik 1983. 1 el. 25-990. Z 750 LC, letnik 1979, prodam. Lojze Bašelj, Lutrško selo 19, Otočec. 126 P, 12. 11. četrtič registriran, zelo dobro ohranjen, prodani. Jel. (068) 21-303. ZASTAVO KOMBI lurgon 435 F. letnik 1980. prodani. Jel. 24-062. Z 101 luxe. letnik 76. obnovljen, prevoženih 96000 km, z avtoradiom, prodam za 17 M. Ogled vsak. dan dopoldan in popoldan. Filipovič. Kettejev drevored 41. Novo mesto. , TOMOS AVJ OMAJJ K prodam. J el. 24-396 popoldne. PRODAM 'TOMOS AVTOMATI K, star eno leto in pol, zelo malo vožen. ter enofazni hidrofor. Groblje 7. Novo mesto. tel. 24-596. PRODAM AVJOMAJJ K A 3 ML. star dva meseca, za milijon ceneje, kot je nov. Jel. 22-263 od 15. do 16. ure. FIAT 126 P. letnik 1982. prodam. Telefon 58-350. popoldne. KATRCO, starejšo, prodam za dele. Cena 3 M. Gorenja vas 25. 68233 Mirna. 126 P, letnik 1979. registriran do aprila 86. dobro ohranjen, prodam. Jel. (068) 51-429. Z 750 S, letnik 1978. dobro ohranjeno, registrirano do 1986. prodam. Alojz Može. Loke 8. Straža. Ogled po 14. uri. FIAI 126 P, letnik 1978. prodam. Janez Prah. Sela 4. 68310 Šentjernej. ZASIAVO 128, letnik november 1982. prodam. Telefon (068) 56-618. dopoldne. ZASTAVO 101, letnik 1983 november prodani. Telefon (068) 56-608. VARI BURG limuzina prodam. Bratkovič. Apnenik. 683 TO Šentjernej. NSU 1200 v voznem stanju, neregistriran. prodani za 7 M ter,Z 101. delno karambolirano. po delih prodam. Jel. 82-679. Z 750 L, letnik 1978. obnovljeno, prodani. Franc Jerman. Jelše 3, Otočec. FIAI 750, letnik 1977. prodam. Brezovar, Gradišče II. Dolenjske Toplice. DIANO, letnik 1979, prodani. Viktor Kočjaž. Prečna 43. Novo mesto. R 4 G TL, letnik 1982. prodani. J el 25-562. IOMOS 4, malo rabljen, ugodno prodani. Jel. (068 ) 71-225. Z 101, letnik 1977. registrirano do marca 1986. prodam. Žiberna, Šolska 9. Novo mesto, popoldne. DIANO 6, letnik 1978. prodam. Slavko Cimermančič, Regerča vas 37 a. Novo mesto. ŠKODO 105 L, letnik 1979. prodam. Informacije na telefon (068) 20-381, popoldne. Z AS 1A VO 128, st aro J mesece, prodam. Boris Gomizelj, Šmarješke Toplice. Jelelon 84-992. YAMAHO 125 motocros prodani ali zamenjam za avto ali hi-li stolp. Janez Jeršin. Loke 9. 68351 Straža. FORD IAUNUS 15 M coupe. letnik 1967. prodam. Slavko Pungcršič. Dule I I. Bučka. JAVVO ČZ 350 prodani. D. Zupančič. Gornje Sušiee 23. Uršna sela. R 4 letnik i977. prodam. Kličite na tel. 23-140. ZASTAVO 750. letnik 1977. prodam. Grujovič, Mokronog 203. APN 6, letnik november 1983. odlično ohranjen, ugodno prodani. Telefon (068) 23-866. R 4, letnik 1980. prodam. Mirko, telefon 69-721. dopoldne. AMI 8, registriran, prodani. Jože Zoran. Pirha-L Otočec. MOTOR TOMOS 15 prodani. J elelon 84-054. PRODAM AUTOMATIC A3MS, star dve leti in pol. dobro ohranjen. Telefon (068) 85-148. FIAT 750, letnik 1981. prodani. Telefon 21-003. ŠKODO 100 S, letnik 1974. registrirano do novembra 1985. po ugodni ceni prodani. Murn. Jezero 5. Trebnje. | Kmetijski stroji j! IRAK TOR I ■erguson 35 prodam. Anton Pezdirc. Grm 8. Gradac. PRODAM nuilo rabljeno žetveno napravo /a BCS. Slobodnik. Bojan ja vas 2. Metlika. MLATILNICO, ki trosi in reta. prodam. Anton Kastelic. Jablan 29. Mirna peč. BCS (petrolej) ali BCS Diesel prodam. Na pisma ter po telefonu ne odgovarjam, l rontelj. Gatina 2ali 19. Grosuplje. PRODAM traktor Ierguson 560. nov. I rane Lužar, Mačkovec 36, Novo mesto. TRAKTOR ŠTORE 402, kabino in kompresor, prodam. Jane/ Predanič, Sp. Pohanca 20. Artiče. UGODNO prodam dobro ohranjen traktor El AT 404, 1000 .delovnih ur, ter nov elektromotor RK moči 7.5 K\V, 1400 obr./min. Ivan Hočevar. Stara vas 5. 68275 Škocjan. BOČNO kosilnico za deutza (torpedo) prodam. Martinčič. Brezje 3, 68310 Šentjernej. TRAKTOR porsche (25 KM) prodam. Anica Gorenc. Velika vas 33, 68273 Leskovec pri Krškem. PRODAM nov puhalnik Grič. Telefon (068) 44-193. TRAKTOR IM J' 560 prodam. Martinčič. Šmaljča vas. Šentjernej, telefon (068) 32-082. TRAKTOR DEU JZ (18 KS) s hidravliko in špero, v odličnem stanju, prodani. Boris Žnidaršič, Orešje 36. Sevnica. ‘ BOČNO KOSILNICO za TV 30 KS s kardanpm prodam. Zvone Papež, Hrastovica 6. Mokronog. PRODAM bočno kosilnico za traktor Ferguson in gajbice za krompir. Ignac Radkovič, Drča 7, 68310 Šentjernej. PUHALNIK za spravilo sena. dobro ohranjen, prodani. Pekolj. Češnje-vek 4. Trebnje. KOSILNICO Alpina, potrebno manjšega popravila, prodam. Slak. Vel. Cikava 11. Novo mestp. PRODAM rabljene traktorske grablje — obračalnik Favorit 2.20 m in dve črpalki za gnojnico (električno in ročno). Krliin, Dol. Giadišče 4, 68310 Šentjernej. TRAKTOR Masev Ferguson s koso in APN 4 prodam. Con ta. Tolsti vrli 1. Šentjernej. TRAKTOR Vladi mi rac (35 KM), star 5 let (500 ur), in konja, starega 8 let. prodam. Jože'Kaplan. Mala Slevica 4. 61315 Velike Lašče. OBRAČALNIK za kosilnico Gore-nje-Muta dobro ohranjen, prodani. Alojz Pavkovič. Zavratec 21, 68293 Studenec. PRIKOLICO za prevoz živine (večja) prodani. Ledcča vas 4. Šentjer-nje. TRAKTOR Zetor (25 KM), dobro ohranjen, prodam., Jože Vrhovšek. Dol. Stara vas 22. Šentjernej. PRODAM navaden enobrazdni plug za I V 18 KS. Na telefon 22-494! popoldne. PRODAM frezo Goldoni in prikolico za osebni avto. J elelon 21-575. TRAKTOR Štore 404 prodam. Novak. Cclcvec 6. Šmarješke Toplice. PRODAM traktorski obračalnik Sental. BCS kosilnico v obličnem stanju. Struna Zvone. Potov vrli I b. Novo mesto. TRAKTOR Zetor. pogon na štiri kolesa, prodam. Cena 70 SM. Franc Perše. Zbure 30. telefon 84-054. po 20. uri. PUHALNIK Tajfun na električni pogon prodam. Jože Švalj. Dol. Brezovica. Šentjernej. ZE TOR 4718 s kabino prodam ali zamenjam za Ferguson 35. Anton Rozman. Dol. Karteljevo 7. telefon (068) 2,5-846. BOČNO kosilnico za traktor Štore 404 prodam. Bregar, Grmovlje 25. Škocjan. PRODAM UGODNO prodam posteljo. Informacije na telefon 25-911. TOMOS APN 6 letnik I983. odlično ohranjen ugodno prodam. Belšak Robi. Mali Slatnik 45, NM. PRODAM elektromotor (7 KM. dve brzine). plug imt. Slavko Kirn. Dobravica 15. Šentjernej. PRODAM novo športno kolo Maraton l(). Košak. Kotarjeva 7. Novo mesto. PRODAM mlado kravo sive barve, brejo 7 mesecev. Franc Lavrič. Drcnje I. Štražti. BLATNIKA za Z 750 prodam. Telefon 25-977. PRODAM italijanski voziček znamke Peg (globok in športni). Telefon 20-341. RABLJENO strešno opeko po ugodni ceni prodam. Janez Kovačič. Drama I. Šentjernej. PRODAM podometni kabel. Alojz Senica. Dol. Straža 46. Straža. PRODAM zelo ohranjeno garnituro (zložljivo dvojno ležišče z dvema foteljema). Informacije dopoldne na telefon 21-688 int. 229. SEDEŽNO GARNI TURO in pralni stroj prodam. Jel. 24-943. STROJ za izdelavo strešne opeke prodam. Anton Pavlič, Ccgclnica 37. Novo mesto, telefon 21-623. od 15. do 20. ure. ZX SPEKTRUM 48 K in l() kaset z najnovejšimi programi ugodno prodam ali zamenjam za barvni TV. Naslov v upravi lista <2412/85). PRODAM kavč. fotelja in omare Dragica. Jel. 72-414. PRODAM motor Tomos J5 SI.C, registriran do 27. 3. I986. Zdenko Turk. Hrušica 14. 68000 Novo mesto, lev 85-976. HARMONIKO (Ivan Nikoleti). zelo dobro ohranjeno, prodam. Jelelon (061) 852-351 od 17. do 19. ure. UGODNO prodam popolnoma novo kolo Personal in eno leto staro di- rkalno kolo Favorit. Telefon 23-344. PRODAIVJ PIONJAR 52 za vrtanje kamna in štemanjc. Janko Potokar, Lokve l/b, Črnomelj. PRODAM domače ocvirke in jabolčni kis. Telefon 25-340. OVCFl solčavske pasme prodam. Jel. (068)40-208. PRODAM 1000 kg sena, krompir in obračalnik sena ža BCS. Kren. Loke 16, pri opekarni Zalog. PRODAM starejšo leseno lopo dimenzije 10 x 10. Krašna, Škocjan 22. BETONSKI MEŠALEC —bencinski ali električni motor ali brez motorja, prodam. 'Telefon 22-066. PRODAM knjižno in garderobno omaro. Zver. Slakova Gruma 12. Novo mesto. Ogled popoldne. PRODAM košenico v Vajndolu (na Jamah). 9 arov, in barvno televizijo Grundig v okvari. Ivan Nučič. Dol. Brezovica 26 pri Šentjerneju. 15 ovac (velike sorte) in 2 t sena po 15 din prodam. Kupim kosilnico BCS. Darko Badovinac. Kamcnce 13. Ra-datoviči PRODAM opremo za manjšo predsobo (ogledalo, obešalnik, omarica) in povijalno mizo. Informacije na tel. 26-603. PRIKOLICO za osebni avto prodam. Špelič. Žužemberk 204. PRODAM psa nemškega ovčarja, starega 3 mesece. Brezovar. Gradišče 11. Dolenjske Toplice. PRODAM italijanski športni voziček in zaščitni čeladi NAVA II. Gačnik. Cesta herojev 33. Novo mesto, tel. 21-242. FAVORIT dirkalno kolo. skoraj nov. ugodno prodani. Lemovcc — Vavta vas 33 a. 68351 Straža. ENOFAZNI hidrofor prodam. Ogled možen vsak dan od 15. ure dalje. Zalog 14. 68000 Novo mesto. PRODAM motorno škropilnico pa-nonija in električna kladiva 220 V znamke boscli, starejši tip 2 kom. Jel. 21-432 dopoldan. SEDEŽNO GARNI TURO, omaro za dnevno sobo prodam. J el. 22-007 po 15. uri. PRODAM dvosed brest. Tel. 20-324 popoldan. PRODAM belo dolenjsko vino z geografskim poreklom Jn analizo. Ivan — Rudi Celestina. Zg. Vodale 13. Tržišče. PRODAM dve kravi Irizijki. z rodovnikom. Gorenja vas 25. Mirna. ŠOTOR za štiri osebe prodam. Telefon (068) 22-991. PRODAM prašiča (100 — 120 kg), avtosedež za otroka in pomivalno korito (dve koriti in levi odcejalnik). Pate. Dol. Kamenje 18. Novo mesto. 1TFEV1/.OR, star leto in pol. prodam. Naslov v uprav i lista (2410/85). SPALNICO, lip Eva — I Irast. skoraj novo. zaradi selitve prodam za 120.000 din. Telefon 71-481. PRODAM nov barvni televizor SIEMENS, letve /a ostrešje (3\5 cm), tapecirane kuhinjske stole, dve novi gumi /a Z 101 in roke. Vidmar, tel. (068) 84-940. /večer. BENDŽO prodam. Informacije od 6. do 13. ure na tel. 44-240. Aloj/ Perpar. PRODAM garnituro ra/karjev /a izdelavo ladijskega poda ( I RO). Janez I lorvat. Hrastov ica 26. Mokronog. PRODAM gliser Kvarne« plastika (3.8 m) s prikolico, motorjem I 18 I na daljinsko uprav ljanje in v žig preko start er ja. Informacije na telefon (068) 51-443, po 20. uri. PRODAM gospodarsko poslopje — skedenj, veličina I I \ 8 m. C ena po dogovoru. Vladimir Štampahar. Vukov ci 7. 68344 Vinica pri Črnomlju. NOV »hobclponk««. dva steznika in mizarski »bandzeg« domače izdelave prodam. Bahorič. Selo 5. Podbočje. KUPIM ČEBELJE DRUŽINE s satjem, čebelji vosek in stare kranjiče kupim. Pisne ponudbe pod šifro »TAKOJ«. V OKOLICI Kostanjevice kupim vikendsko parcelo (gozd ali travnik). Šantelj. Kostanjevica. V NOVEM MESTU takoj kupim enosobno stanovanje ali garsonjero za gotovino. Ponudbe na telefon dopoldne 23-728, popoldne 25-178. KUPIM betonski mešalec. Ignac Radkovič, Drča 7, 68310 Šentjernej. KUPIM rabljeno entlarico. Jelelon «25-340. KUPIM star traktor ali frczo(lahko v okvari). Prodam 126 P. Telefon 25-460. zvečer. KUPIM hišo z vrtom (do 380 M) i Krškem ali Leskovcu. Božič. Šentrupert 5. Gomilšku. HIŠO v Krški občini, blizu Brežicah Sevnice, kupim. Ponudbe pod šifro: »120 m«. KUPIM puhalnik s tuljavami, pogon na karcian. Anton Kapš, Potoki 4. 68333 Semič. POSEST DOMAČIJO z vrtom ali samo stanovanje oddani v bližini toplic. Ponudbe pod »PRIMERNO ZA VIKEND« PRODAM nedograjeno hišo 12 km od Brežic, velikost ohišnice po želji, primerno za vikend. Starešina. Bizeljsko 39. telefon (068) 67-222, v dopoldanskem času. SI ARF.JŠO HIŠO v centru Semiča, okoli 120 ni2, prhnemo za obrt, prodam. Malenšek. Škulja Loka. telefon (064) 60-000. NOV VIKEND z elektriko in vodo ob asfaltirani cesti v Semiču z mladini vinogradom (250 trt) ugodno prodam. Informacije po telefonu 51-888 ob delavnikih po 15. uri, ob sobotah in nedeljah ves dan. PARCF.LO (prej vinograd) i Stari gori nad Semičem, v bližini cesta in elektrika, prodam. Anton Kapš. Potoki 4. 68333 Semič. PRODAM zemljišče v velikosti 62 arov na Konjskem hribu pod Mirno goro. delno gozd, delno travnik. Id, 51-165. V OKOLICI Brežic prodam nov vikend z vinogradom in sadovnjakom. Telefon (063 ) 786-104. PRODAM zazidljivo, parcelo (500 m-’). Dol. Kamence, informacije na telefon 20-222. popoldne. PRODAM vinogradniško parcelo (14 a 82 m2), primerno za vikend. Voda je na parceli. Oddaljeno 1 km od želežniške postaje Semič, ob partizanski magistrali, in 3 njive vse k.o. Kot. Naslov v upravi lista (2411/85) ali p° telefonu ob delavnikih po 19. uri v soboto in nedeljo cel dan. Telefon 9949 8978 6784 ZRN. ZAMF1NJAM hišo z vrtom 12 x 30 za enosobno stanovanje v bloku relacije Trebnje — Mirna. Karolina Brzin. Rimska 13, Trebnje. STANOVANJSKO HIŠO z vrtom v bližini železniške postaje v Brestanici prodam. Šutna 2. PRODAM parcelo za vinograd ali vikend v izmeri 26 arov na Ljubnu. Prodam 30 ovac. Jože Golobič. Jurka vas 6. Straža. R A Z N O VDOVEC, sam, s svojo hišo in h-J pim premoženjem, si išče žensko, star do 66 let. ki bi mu bila v pomoč. Šil*" • »BOLJE JE ŽIVETI V DVOJE”- INŠTRUIRAM angleščino za novne in srednje šole. Informacije : petek popoldne. Katarina Teršar-Cankarjeva 19. Novo mesto. VESTNO gospodinjo z veseljem & gospodinjskega dela sprejme družina odraslih. Marjan Jesenko. odvf ?:>>•'*** SNEG PREMAGAL MOTORISTE -Avto-moto društvo Bela krajinajed®^ enajstkrat uspešno pripravilo prvomajski motokros, letošnjega, ■ zapovrstjo, pa so morali zaradi neurja in snega prekiniti, potem ko so tekni®* državno prvenstvo že končali prvo vožnjo. Motoristi iz Italije, Avstrije m vije, ki so se s 125-kubičnimi motorji potegovali za pokal Alpe-Adria, p®s® tn< ------ - ■ rtlSt'0 končati tik pred koncem prve vožnje. Ne le 10 tekmovalcev za državno prven p i» ■»»■■j«. . — . apr„- 31 za mednarodni pokal, tudi okrog tisoč gledalcev je moralo v nedeljo, z®- razočarano morali motoristi zapustiti Brezje. Motokros za državno prvenstvo so, kljub te®1® ^ »risti odvoziti še eno vožnjo, priznali. Zmagal je Andrej Gošnikl- nija avto), 2. Dragan Vrtovec (Nova Gorica), 3. Uroš Rus (Slovenija avtof^jjiit (javljene tekme za pokal Alpe-Adria, kjer so vozili tudi člani AMD Bel® g Aljoša Satošek, Jože Potočnik in Jože Ivanušič, pa zaradi prevelikih str®* bodo več ponavljali. (Koto: M. Bezek) • • •kozerijam ••••••••••••••••••••••••••< IšTEVEC SO PELJALI Z LETALOM J I kogar je kača pičila, se boj vrvi... I RADOMLJE — Zveza obrtnih združenj Slovenije je v Galeriji Janez. Re-panšek v Radomljah pripravila razstavo slovenske umetne obrti, na kateri razstavlja izdelke iz stekla, keramike, usnja. čipk. zlata, kovaške, svečarske in tkalske izdelke okoli 40 priznanih slovenskih mojstrov obrti. TUDI NAŠE ČESTITKE V IMENU BRALCEV — Anton Šneberger iz Grgija bo slavil 15. maja 102. rojstni dan. kajcno svintno in zvrne kupico alt dve vina. »Pil sem rad, tudi kosem bil mlad. Največ pivo, pa tudi vino. Najraje sem imel sladko vino. Pijan pa nisem bil skoraj nikoli « Tudi kadil ni. Pravzaprav je kadil, ko je bil mlad, in to cigare viržinke. Pa mu ni prijalo. Vlekel Za zgodbo, ki jo boste prebrali, bi težko trdil, da je humoristična. četudi se bo kdo nasmehnil (jb njej. Tovariš Sezedelejevič, ki drži roko nad tiskom, bo sicer pripomnil, da je senzacionalistična, da tira ljudi v slabo voljo in da ni v prid našemu socialističnemu ustroju. Takšnih prispevkov pa. razumljivo, ne bi smelo biti v naših časopisih in revijah, saj nas dovolj blatijo v tujini. In tudi sicer je situacija dovolj zagovedna in nikakor ne potrebuje zbadanj te in podobne vrste... hudem mrazu, ki je prispeval k temu. da je šel k vragu moj vodni merilec. Počila je šipa. Ostal sem brez vode, umival sem se pri sosedih, zato ni nič nenavadnega, če sem preklel zimo, staro gradnjo in če sem bil nasploh nejevoljen. Števec sem odnesel v Hitrograd. sem od veselja, kajti zdaj sem prvič v življenju ugotovil, kako beden, reven in bedast je človek brez vode. Oko mi je zastalo pri prevoz. Moj števec so drugimi štiristotimi odpelji1 »Ne bo tako kmalu. Nisteedi-ni, še blizu štiristo jih je,« mi je pojasnil neobriti delavec. »Ko bo, bo,« sem bleknil, da nisem molčal. V čem je >••• štos? V letošnjem Po mesecu dni so namestili števec, kjer je stal prej. Zavriskal Evforično navdušenje je splahnelo, ko sem prejel račun. Za material sem plačal dvesto petdeset dinarjev, za delo tisoč dvesto štirideset, za prevoz pa, reci in piši, sto en dinar. Navajen vsakršnih guljenj sem odšel na pošto plačat izstavljeni račun, kajti lahko bi se zgodilo, da bi se kdo primajal v bajto in mi brez besed zaprl vodo, če bi pri plačilu zamudil le sekundo. Tako se mi je zgodilo že z elektriko, in popravilo v Belo mesto, ki j®.° daljeno od mesta mojega bN nja natanko 30 kilometrov- T prevoz so torej pokasirali s rideset tisočakov. V svojih skisanih in utrujCf nih možganih sklepam, da so pe'J moj vodni merilec v Belo l".c’j;1 z letalom, upam si celo trdit** ^ s posebnim. To nebi bilovna5^ razvadah nič posebnega ali1110 da »šokantnega«. TONI GAŠPERll#